:> 4» Vstajenja dan. o je moral pretrpeti božji Izveličar na^žemlji. A izpolnjeval je voljo božjo in ta zavest ga je krepila in osrčevala. Ko je bil v grob položen, menili so sovražniki, da bo sedaj nastal mir. Kristus pa je premagal tudi smrt, vstal z lastne moči od smrti, in njegovi nauki so zmagonosno začeli prodirati po celem svetu. Naš slovenski kmetski narod nima sedaj zlate dobe. Trnjevo pot mora hoditi. Vse, kar ima, hočejo mu vzeti zlobni nasprotniki. Silijo ga, naj puSča v nemar svoj materin jezik in se oprime tujega. Kdor ljubi domačo besedo je zaničevan, spoštovan pa vsaka propalica, ki zataji svojo slovensko mater in njeno govorieo. Sedajne gospodarske družabne razmere tlačijo tudi našega kmeta. Noč in dan se trudi pri težkem delu, vse poskuSa, a sad njegovoga truda je — propadanje. Delo stane ga več nego dobi za pridelke. Zato lezejo dolgovi na njegovo posestvo, z njegovega doma pa odhajajo posli za posli, ker jih ne more primerno plačevati. Z dolgovi, a brez delavcev mračno gleda naS kmet v bodočnost. Drugi stanovi se združujejo, kadar se jim slabo godi, ter zahtevajo pomoči od vseh strani, avstrijski kmet pa molči. Toda obupati ne velja! Obup jemlje človeku in celemu narodu življensko moč. Ampak vzdramiti se moramo, odbijati napade, odstranjevati ovire ter pogumno korakati naprej do sreče, katero nam je določila božja Previdnost v zgodovini človeStva. V srcih imamo zavest, da ne delamo proti božjitn naredbam in s to zavestjo moramo na pozorišče narodov, da si priborimo tamkaj nam določeni prostor. Le s pogumnim, krepkim, zavednim delom za našo bodočo srečo se bomo ohranili, le na ta način bo priSel tudi za naš slovenski narod v s t a j e n j a v e s e 1 i d a n. Zatrli niso spečih, Ne bodo nas bedečihl