„Gorioa* ihtiju vsski torvk insoboto. Ako pade na ta dneva pra/nik, dan poproj, Urednifctvo Be iiiiliaja v »NarodniiTiskarni*, ulica Vctturiiii št. 9, kanior je nasiiivljati pisnia. Nefraukiraua piHma se nc sprcjeniajo, cuako se ne uvazujt'jo pisnia Lit/, podpisa. Rokopisi dopisov se no vračajo. TBLBFON it. 201. .Gorlca* stane na leto 1U K, za pol let» b K. za četrt !et2 250. Upravniitvo se nahaja v „Narodni Tiskarrr.' ulica Vetturini št. 9. se plačuje od čveterostolpn»- petit vrste po 14 vin.. za ve\ In zopet scf- zacU-Vncli tflaso\ i vciiko- nočiic pcsnii, zopet so sc o^lasili zv>. novi po vaseh in uiestili in uaznanili, da praziuijcnio spoiniu na oni znanieniii dan, ko ie (iospod podal doka/ resnice za svojc uanke in trdiivc, katere so iit hotcli ra/.ni pisinouki i/.podbiti in i/pod- kopati nje^'ov npliv. To deistvo ic pa jasno pokazalo, da je naiik, ki v;a ic Kri- stus uaučil, res saiua čista in neizpod- hitna rcsnica, kcr i/.vira i/ hoi^a, i/ vecne Rcsnicc. h'ahzcii in pismmiki sn prieakovali, da hodo /ma^ali oni nau Kristusoin, ker so sc nadc.iali, da ho > Nje^ovo snirtjo končano 111eli Nic^ovo ueenje in Njci^ovi naiiki, a hridko so kc /inolili. Kar ic < iospod /atrdi! prct! svojo sinrtio, to sc ic indi z^oddo; ivs- ničito ic nsuil snscilalns cst I •'.minus \'crc in sc prika/.al Simonii. In Jc1- stvo stoji trdno in si:sMirno kakor skala. na kales» ic sezidana (iospodova Ccr-- kcv. IvCSiiiCno ic \ st;i' in s icin podal ja- scn in očitcii doka/., da ic \ sc to. kar ie on uči!, nidi čista in iasna rcsnica. Ako hi (iosnod nc bil \stal iretii dan po svoii smrti, tcdaj hi sc laliko rcklo, d i Nicv;ov iiank ni hil pravi. da ic učil kri- vo in slcparil narodc, toda s Svojim vsiajeujcni ic za vekomaj potrdii in dokazal orisino rcsnico vscli s\oiih iiaukov. In kristus ni ucil sanio za nekaierj, anipak za ves vesoliiii svet. \ic:^ovi naiiki so cdiiio /veličavni za \ sc dc/.clc in vsa ljudstva. Kcr pa >lo\cu. za katero ic proraJuiiienüi \^ ti^oč kroii, za ura\'.ia\'o I'cle pn i^rc- ¦^iniu hi.oon K in z.i uravnavo ^orciie- :^a dela Idriie od I 'olciij naw.^or zncsv-k 'io.iMin K. Za nepredvidene potrch-J in? ic X' račuiiu s,5oo K\ skupaj torei «•'•.•hi:) kron. \ ^o"eii.icn, toku SoCc sc mora iife- diti obrc/.ie ua deMiein hrc^ii S ¦"«.- pi i \ olčali. za katero delo ic prora' u;,.;ci!Ü! 1'ijioii K .začcli se mora ura\iur.:i S"- wC na lc\cin brc^u i;ri \asj Ladri i.^uiio kron). pri l.ihušnjein (5onii K) i." r.ri k.imncin <|o.imio K'l. \ rb.u ic^'a preinic /'.il'i;N' /a nra\'na\'o našili \ oda -4*•**'' K cd zncska 7">.¦ ' a hi a\ iia\'o \:)da ji ic dala v "o s\ i ho /a scdai ziicsek 15.uon K na ra;:- pola^o. I ra\nava Soee oh izli\'ii '^ :pa\ c jc skora.i \ /c u\drscna. Ha s^ dole v..\ - sem spojiolni. ic komisija doloala za to doho sc 5oiiii K. < Hlrediio sc jc. da si oejeda pos-^h- iU! /a to dnlecciia komisija ",aJric za rc^ulaciio \ ipavc na lieu mesta Ta k"1- Kiisiioualni pre'<1ed ^e bo vrsil ''..-k'.vn nieseca maj.i t. 1. Za nu.iua olv.i.nihua ;le'ui \' \ipavski dolini ima :j,radi<...mska i kspo/itura na razi">ola^o za io pi-!e:u'> dfho ^.iinii K. Mo scdai ic iii'cla ckspozitura \" (iiadišči nalov; izvrscvati in ;iaU';;ati L ccla \- doieujem teku Sočc <\o (i.iricc. Na predlovj zastoiMiikov deze'.ne.^a oC\- I'-oia sc je razsiril ta dcloknvj.' iu>h na S.oiciiji del Socc in na \ ipawsko vi,ilm \ lako da bode vse delo \^Oi\ istim t;ad/or- S'VOIU. /. vcseliein koiistatiramo. da si ic p;\uobil ^. uadinz.euir liasler. \odi:Ji ekspoziture v (Iradisci, obcuo priznauic za nje^ovo iicumonio dclo\amc \- svr- 1k. uravnave uasili voda ne le pri svojih orcitpostavljeuih ciniteliili, niaivee tudi dni^'od. posebno tudi pri Ijudstvu, kier ie imel '"»riliko poka/ati svojo >p:ctu ist in Uiarljivost na tern liolju. Zato nas \ c- se!i, da sc jc tudi njeinii izrocilo v\is;\v\ rcvailaeije \ipa\e in Socc v ^or.Miicni toku. \ tcj dohi ho ua ra/polayio. deit-nia vsled neiiorahljcnih s\'ot prve dobc.delo- ma ua novo dovoljenih zneskov, okvn- j.rlili .l-O.iiui) K. (XI teh pohere re/.ija in razširjeujc stavbue^a skladišea \- (l,a- d'sei J7.D0D K, dru^o se uporahi za ^n\\ uavedena dela in ostauek za ponolmlna in nova dela pri Fari, Zdravseini. Ka- zcljanu, Makorini itd. \'se to je pa se odvisno od tega, aii cdobri tudi c. kr. ministerstvo navedeuc odredbe komisije. o eemiir tie more «lit! skoro dvoiua. ako hi teinu ne nas; ro- tovali izredni politieni odnošaji. Javni ijudski shod v Smartnem. \ ncdelio due lo. t. in. se jc zhralo 'v prostorni sohaui iiudske sole v Sniart- ticm znametiito šte\ilo oheinskih za- stopniko\ in drutfih mo/, ki iili je iz raznih hriskih strani privahilo zanima- lije za avtomobiluo zvezo nicd (iorico in Korminom jx» lirdih. Kojščanski zu- pan. sr. k r an Obi i u b e k ie uliudno pozdra\il zbrano ohcinsi\o in mil pred- sia\il ^. drža\ ne'sra ])oslaiica, sod. svet- nika V o n a in poročevaLa o cdincm predinetn dnevne^a reda. ^r. V. r n e s t a K 1 a v ž a r i a. dez. uradnika v p. So^iasiio za predsednika izvoljeni '4. () b 1 i u b c k sc ic /ahvalil zboroval- ,1'in za izkazano ca^t. spre^ovoril m;- koliko o nanicnu in pomenu današnic^a siioda in podelil hesedo poroje\-ak'ii Kla\ žarju. Cas ic denar . ie začcl la svoje poroeilo, — ^vse liocc dandanes TU»'*rl-i opraviti s\-oja opravila in s prinierninit oliC'ili kolikor mo^'oee skraišati daliave na suhem. na vodo\\iili in v zraku. 7a- \ imo v dobi želcznic. parobrodov in /rakoplovov in zdaj so znasli se avto- mohile \' znamenito olajšavo osehne^a in blay;ovnei;a prometa. Hriskc obCine so žc prcd leti vložilc vscstransko vte- mcliciio prošnjo za z^radbo zcleznice I"'O Hrdilr. a. dasi jo ie deželni zastop prav krepko podpiral. ni hila sc uslisa- na in kakor vse kažc. nidi nc bo v do- '4'leduem času. Krajevne razmere. :^rba- >t(. ozeniljc, ley;a med üvciiui žclczni.a- nia. -— a inorda se bolj kritičen ;srospo- darski položai države se ustavliajo iz- \ ršitvi rc;j.a projekta. Zato so se zbrali zastopniki briskih ohčin \" posvetova- uie. ali hi nc kazalo. skrbeti za avto- inobilno zvezo med (lorieo in Kormi- nom po hrdili. Spoznavsi živo potrebo iake^a ohčila. ustauovili so pripravljal- ni odhor, ki naj hi nkrenil. kar ie v ia namen potreba. Ta odbor mi ie poveril naloii'o. naj scstavim praviia drustvu ali /adru^i. ki hi imela ustauoviti in vz- dr/evati naiueravauo a\"toniobilno zve- zo. Premisljeval sem in sc posvetoval / veseaki, kaj bi najbolje kazalo: Naj sc loti podjetja druz.ba (kousoreij), za- druua ali deliusko drustvo? In dozorelo ic v meni spoznanje. da bi bilo najbolje. ako hi se zediuile vse briske obciue v zadruvjo. ki bi prcvzcla podiet.'e \- svojo upravo. Podjetje je naniree obeekori- stno in xclike^a pomena za cela Hrda. res je. da bode avtomobilna zveza po- sauiezniin ohčiiiam in vasem vee kori- siila. kakor dru^iin; a ua to oskosrcuo stalisee sc ue snieino postaviti.'da homo korist inerili ua pedi in po tern mcrilu raeuuali, koliko ima prispevati ta in koliko oua oheiua v ustanoviio Rlavni- eiv Korist hodo imele vse obeine od te zveze in tudi denarni dobieek od te^a podjetja. to je tfotovo. S tern, da se zlo- žijo vse obciue v drustvo, odtejjnejo podjetjc zasehui spckulaeiji: ee se pa v ta liameu ustanovi delnisko drustvo. zgodi se laliko. da pride podjetjc že v uekaterih letili v tuje roke. Tembolj je /eleti. da prevzamejo obeine stvar v svoje roke, ker dokažejo s tern, da so vuete za blajror svojeffa ljudstva. I'od- jetje postane v ujihovi upravi javno pod- jetje. ki ima tern vcejo pravieo do dr- žavne in deželiie podporc. Obeine so prosile za zeleznieo, ki bi bila stala mi- lijone; ker je niso dosegle, bodo pač la- ze dosegle, da vlada prevzame glavno cesto po Brdih ined Gorico in Kormi- noni v svojo upravo, ali dovoli vsaj iz- datno podporo za njeno korenito pre- uravnavo in za vzdrževanje vseh tistili cest, po katerih bodo obeevali avtonio- bili. Saj je vlada dolžna skrbeti za pri- ležno in varno obeevanje na javnili ce- stah. Občinski zastopniki naj z dejanjem pokažejo, da znajo v duhu sedanjega easa zastopati koristi svojili občin, da so zares naprcdni in da se ne dajo po maicnkostnili ozirih zapeljati na krivp pota. Povsod, koder so do sedaj v vcč ali inanj enakih ali podobnih razmcrali uvcdli avtomobilc za prevažanje blaga in oseb, so z dosedanjimi vspehi zado- voljni tako v Bovcu, kjer vozijo že 4 avtomobili mod Sv. LucijoiuTrbižem.Ce tamošnji strmi klanci ne ovirajo avto- mobilnega pronieta. ga tudi vasi veli- ko položniše zgrajeni klanci ne bodo. \ sekakor bode skrbeti za to, da se bo- do briske ceste zasipale z dobrini gru- šeeiu in vzdr/.evale vedno v dobrem stanu. Za podjetje bo treba približno 60.000 K ustanovne giavniee. katero občine — primerno razdeljcno — laliko zložijo s tern, da vzame vsaka svoj pri- spevek z dovoljenjem deželnega odbo- ra na posodo. — Upati je zanesljivo. da bode podjetje aktinio; to sodim po dosedanjih uspehih dnigih enakih podie- tij. pa tudi po živi potrebi take avto- mobilne zveze, ki jo čutijo cela Brda. Yse svoje glavne pridelke morate Bri- ci izvažati. a skoro vse. kar potrebnje- te za živlienje. morate privažati. Pro- met med Brdi in goriskim in korinin- skim trgom je dosledno neprestano ži- vahen; kako bi tedaj avtomobilno pod- jetje ne delalo z velikim nspehom? (Govornik prečita oeeno rentabilitete, ki smo jo objavili v zadnji številki.) Po tej strokovnjaški oceni laliko računaino na gotov uspeh. Prav poseb- no pa se po avtomobilni zvezi z gori- škini in konninskini trgom povzdigne sadna kupčija v Brdih. Po njej postane lahko sadjereja glavni vir vaših doliod- kov. Zato priporočam prav toplo vsem, ki ste tukaj zbrani, vplivajte. pritiskaj- te vsi na vaše občinske zastopnike, da bodo glaso\'ali v nasvetovanem zmislu in s tern pripomogü v dosego našega ci- Ija, da se bodo namreč prav v kratkem začeli pomikati avtomobili po vaši lepi, rodovitni pokrajini in prinašati vam eedalje večje blagostanje.« Poslanec Fon meni tudi, da bi bi- lo najbolje. ako bi briske občine prevze- le v svojo skrb in upravo avtomobilno zvezo in ne kako akcijsko društvo. Pravi, da briske železnice ni prieako- vati, vsaj še 20 let ne. Zato da bi avto- mobiba zveza jako ugajala, morda še bolj kakor železnica, katere bi se ne moglo tako zgraditi, da bi ciržala mimo obljudenih glavnih krajev, dočim bi av- tomobil vozil pa okrajnih cestah po sre- di Brd mimo skoro vseh glavnih vasi. Zlasti sadni kupčiji bi bil v veliko olaj- šavo, ker bi prihranil Ijudem mnogo ča- sa, truda in denara. On prav toplo pri- poroča nasvetovano podjetje. Nato je zbor enoglasno sprejel re- . solucijo priobčeno v zadnji številki. Zdaj se oglasi gosp. Zucchiati, župan medanski in pravi, da bi bil bolj za akcijsko društvo, nego za podjetje v občinski upravi. To je dalo povod ži- vahni razpravi. Poslanec Fon je govo- ril proti akeijskemu društvu, ki bi mo- ralo plačati velike pristojbine. Ako bi se občine ne združile in bi ne prevzele podjetja na svoj račun, naj bi se pa v to svrho ustanovila zadruga. — Sled- njič je izrazil zbor soglasno željo, da se ima na vsak način ukreniti, česar tre- ba, da se čimbrže uresniči avtomobil- na zveza. Na predsednikovo vabilo je posla- nec Fon v glavnih potezah obrazložil namere in delovanje državnega zbora glede saniranja dezelnih financ in ne- katerili novih davkov in je povedal, ko- liko upa, da se bode dalo v prvem ozi- ru doseči v prilog naši deželi. Zbor je bil gosp. poslancu jako liva- ležen za to poroeilo in inn je svoje pri- znanje tudi glasno izrazil. Župan O b I j u b c k se je zahvalil občinstvu za deležbo, govornikom za trud in je priporočil gosp. poslancu, naj še dalje posveti svojo skrb predmetu dauašnje razprave in drugili niteresom briske pokrajine. Na to je zakljueii shod, ki naj bi vplival na naše občiuske zastope, da se s složnimi močmi lotijo prekoristnega podjetja. Balkanski farok. 7x nekaj inesecev igra naša diplo- macija tarok z ruskinii politiki v zutia- ii j it i stvareh. Kakor je vsak tarok skraj- uo zaniiniv. tako je seveda tudi ta. Mi imanio napovedau nepotrebni »ultimo« t. j. Skader. Sicer je v celoti uasa igra dosti slabejša kot ruska. lzgubili smo vse štiri balkanske kralje in tiirškega »monda«: ruski diplomatje imajo So > škisa«, mi pa smo še le te dni napove- dali »ultimo« — Skader. Ainpak igra za nas ni tako sigunia kot bi kdo mislil. Mi, ki smo takorekoč zahtevali svobodno in samostojno Al- banijo še prej kot Albanci sami. sedaj reklamiramo še Skader za Albanijo. To je sicer dosledno, kajti če že računamo na kako Albanijo, naj bo vsaj nekaj. ne pa prazeu tautom. Toda ali se bo to zgodilo ali ne, to je seveda čisto drugo vprašanje. Žalibog so se naši diplomatic kot navadno preveč zagnali v to stvar in -sedaj nc morejo nazaj. Albanija za na- so monarhijo seveda ne bo imela prav nobcnega pomena, pa naj že ima Ska- der ali ne. Albanija naj bi bila takozva- na neutralna država, ki nam z vso svo- jo neutralnostjo ne bo koristila za leš- nik. Pač pa smo si radi tega vraga na- kopali celo vrsto prav neprijetnih sit- nosti, katere se nas sedaj drže kot smo la. Naš »ultimo« je tedaj — Skader Al- bancem. Baje je v tern oziru tudi Italija prav zanesljivo na naši strani, kakor pripovedujejo naši listi, a v laških se to here po navadi nekoliko drugače. Zgodi se namreč rado, da take stvari naše časopisje navadno zamolči, a v resnici so ravno taki pojavi najbolj značilni. Italija je tedaj tesno z nami, pišejo z Dunaja, a laški poslanec C h i e s a je pred par tedni govoril v rimskem par- lamentu tako, da se da sklepati prav gotovo na to, da Italija za naše koristi ne bo storila niti koraka. Če bo kaj sto- rila, bo zase, kakor smo to že enkrat obširno pojasnili. Črnogorci pa tudi ho- čejo na vsak način imeti Skader in če sodimo po žrtvah, ki so jih za to imeh, pač njih zahteva ni neopravičena. Z zgodovinskega stališča so Črnogorci kot stara, urejena država bolj urednl upoštevanja, kot pa Albanci, katerih dr- žava je še le na popirju in še tarn ni potrjena. Z ozirom na to tudi poslaniška kon- ferenca v Londonu glede Skadra ni iz- rekla še nobene besede in tako je Ska- der še vedno turško ozemlje, katero si skušajo Črnogorci pridobiti in prisvo- jiti. Albanija sploh še ne obstoja, njen obstoj je mogoč sploh še le, ko bodo vsi štirje zavezniki s Turkom na cistern. Oo takrat je pa račun z Albanijo podo- ben onemu za medvedovo kožo. Tako se igra razvija precej neplo- dno naprej in vsa naša pozornost je se- daj naperjena na »ultimo« — na Ska- der. Kar od treh strani se tiščijo glave skupaj. Jgrajci in tudi gledalci sicer ni- so več tako sveži kot v začetku, a ven- dar še gre. Da smo izgubili vse štin kralje. to za naše diplomate pač ni ča- stno. Vidi se, da so se nekako brez pra- vega vpogleda lotili igre, misleč, da imajo vse karte v rokah. Toda ni šlo. »Mond« je bil prvi po zlu, in turška stara šara ni vzdržala niti najmanjšega »kontra«. Jn tako kaže sedaj tudi za naš »ultimo« skrajno slabo, tako da ni upanja, da bi sc dalo še kaj rcšiti. Sice so tudi tega krivi gospodjc diplomatje, ker so zamenjali naše lastne interest; r albanskiini. \ec kot polovico vse *t- drage igre so igrali nasi zastopniki na korist »bodoče« Albanije. o kateri se ve le toliko, da l;o skoro gotovo nirtva že pred rojstvom. In Ce bo kedaj živcla, lie bo za uaso, ainpak za tujo korist, ker nasa država ne bo s to »modcruo« Al- banijo v nikaki zvezi. Kako slabo so igrali diplomatje. se vidi iz dejstva, da so izgubili raviiw balkanske kralje, ki bi nam bili lahko oc! velike koristi, zato pa se toliko brigajo za ta nesrecui albanski »ultimo«, ki narn le prazni državne blagajne. Ta igra je bila prav očitno izgresena in stroške homo plačali v prav veliki meri mi. Naj imajo Cruogorci Skader in Al- banija naj ostane kjer je bila, kajti s to uovo »velevlastjo« bo priscl le nov raz por med države. Sicer bodo ze prihod- nji dnevi prinesli kako konečno resitev in upati je vsaj to. da bo naša diploma- cija iz te izgubljene igre pridobila nekt;- liko uaiikov za novc diploma icuc pai- tijc, da ne bo igrala na »pagata« brez kraljev. Ruski »skis« je se vedno v oza- dju in cetudi se je dosegcl takozvani »sporazum«. smo vendar mi dobili cli- plomatično brco. PoliHčni pregled. UMOR GRŠKEGA KRALJA V SO- LUNÜ. Ko se je v torek sprehajal grški kralj Jurij po solunskih ulicah, ie pri- skočil k njemu evropski oblečen človek ter izprožil proti kralju strel iz revol- verja. Kralj je takoj nato padel vznak. Kroglja ga je bila zadela v hrbet ter mu je predrla sree. V tczkem stanu so ga uato prepeljali v bolnišuico, kjer je umrl. Morilca, ki si ie hotel po tern strašnem činu sam pognati krogljo v glavo, so takoj prijeli ter ga odvedli v zapore. Vest o kraljevem umoru je napra- vila po vscm svetu jako globok vtis, po- sebno ker se je izvršil ravno sedaj, ko je grško orožje praznovalo velike vojnc vspehe in ker se je izvršil v v vojiu pridcbljenem ozemlju. Kraljev sin, princ Nikolai, ki je poveljnik solunske posad- ke je koj brzojavil žalostno vest v Atc- ne, kjer ej napravila naravnost nepopi- sen vtis. Kraljeva soproga in ostali otro- ci so se nahajali v Janini. Truplo umorjenega kralja se bo prepeljalo na eni vojni ladiji iz Soluna v Atene, kjer bo izpostavljeno za jav- nost. Nemška križarka »Oöfeen«, ki si- nahaja v Solunu je dobila povelje spre- mljati transport kraljevega trupla do Pireja. V Atenah se delajo velike priprave za kraljev pogreb, ki se bo vršil najbr- že dne 30. t. m. Mesto je sedaj v žalnein stanju. Pogreba se bo udeležila razver. atenske vojaške posadke še ena divizija, ki bo nalašč v at namen prišla v glav- no mesto. Pokojni kralj ima po evrop- skih dvorih obširno sorodstvo in kakor se čuje, se bodo udeležili zastopniki skoro vseh sorodnih družin. Po vseh evropskih dvorih je napo- vedano dvorno žalovanje in sicer v Avstriji za 16 dni. Kralju Juriju je sledil na prestol njegov najstarejši sin Konstantin, ki je XII. grški kralj tega imena. Morilec je neki Aleksander Skinac, rodom (Irk. Pri zaslišanju je izpovedal, da se je hotel maščevati nad kraljem, ker mu ni odgovoril na neko pisanje in ker ga je kraljev adjutant dal s silo ti- rati iz kraljeve palace. Skinac je dege- neriran človek, ki ni drugače uporabljal svojega časa kot pri igri, pijači in poje- dinah. Bil je vpisan na atenski pravni fakulteti, a ni napravil nikakega izpita. S svojjm potratnim življenjem je za- pravil celo očetovo premoženie. Oče mu je namreč do zadnjega plačeval dol- gove in pripoveduje se, di» bi hil nckoc očeta nbil, ker mu ni hotel iilačati ne- kega dolga, da uiso prišli ob pravein ča.su Ijudje ua pomoč. Iz vsega vedenja Skinaca pa se sklepa, da ni |)rav čiste I)aineti. Kralj Jurij, pravzaprav Viljein, ie bil dnigi sin danskega kralja Kristjana IX. Komaj 18 let star je bil 1. 186.? po- polican na grski prestol, ki je postal prazen, ker je bil prejsnji kralj, Oton, pregnan. L. 1JS07 sc poročil z ueeakinjo ruskega carja Nikolaju II., veliko voj- vodinjo Olgo Konštantinovo. Imel ie pc\ otrok. Kraljica ima naslov admira- lica ruske flöte. Se-stra umorjenega kralja je angleška kraljica Aleksandra. Kralju Juriju slecli na prestolu nje- Odlikovana miiiistra. Red železue krone je podcljeu na- učiiLMiiu miiiistru Hussarcku in zclez- niškenui miiiistru dr. baronu Forsterju. Prestclcnaslednik preprečil odcepljcnje Reke od Senjske škofije. »Budapester Tagblatt« javlja, da odeepljenja Reke od scnjske škofijc ni preprečil niličc drugi nego prestolona- slcdnik Franc Ferdinand. Odslop tirolskega namestnika. Tirolski namestnik baron Spiegel- feld odstopi, kakor poročajo listi, že v prihodnjih dneh in nekateri hočejo se vedno vedeti, da bo njegov naslednik tr/.aski nainestuik princ Hohenlohe. Jezikovno vprašanje v ßosni. Na velikem hrvaškem Ijudskem shodu v Sarajevem se je soglasuo v- sprejela resolueija, ki zahteva, da se uvede kot notranji in zunanji uradni je- zik pri vseh oblasteh in na železnicah hrvaščina, Izrekla se je pri ti priliki vsem poslancem zaupnica. Nov spor med Avstrijo in Črnogoro. Poveljnik parnika »Skodra« »Unga- ro-Croate« se je pritožil pri pomorski oblasti na Reki, da so črnogorski čast- niki prisilili posadko ladije, da je poma- gala prireševalnem delu gorečih, potap- ljajočih se grskih ladij v luki Sv. Ivana Meduvanskega, ki so bile od turške kri- žarke )'Hamidie« obstreljene. Seveda so naši Nemci cclo zadevo pretirali in po njih vesteh, bi se rnorala vršiti že vojska med Avstrijo in otroci ter sta- rimi ženami (ker drugega ni doma) v Črnigori. 0 tej zadevi so krožile nešte- vilne verzije. Rcški hrvaški pomorski krogi pa pravijo, da je cela stvar preti- rana. Poveljnik »Skodre« je bil po med- narodnem pomorskem pravu primoran priskočiti potapljajočim na pomoč. —- Mednarodno pomorsko pravo pa daje tudi pravico poveljnikom v vojni zav- zetih in se še v vojnem stanju nahajajo- eih Ink rekvirirati potrebnega vozila po vodi. »Skodra« bi se torej bila prav lahko izognila celi neprijetni aferi, da bi ne bila pristala pri Sv. Ivanu. Seve- da je naša vlada na uslugo Nemeev sto- rila svoje korake v Črnigori, ki jih je pa energičnejše ponovila, ko je dobüa od Crnegore nepovoljen odgovor. Kdor pozna Prochaskovo afero bo znal soditi tudi tu, koliko se sme dati na take nia- lenkostne reči, ki jih nasi Nemci po sili hočejo gledati skozi motno povečevalno steklo. Naša diplomacija zopet poražena. Kakor znano, ste se Avstrija in Ru- sija pogodili, da istočasno demobilizi- rati v gotovem obsegu. Ta sklep so naznanili naša in ruska vlada domala dobesedno, le peterburški kabinet je do- stavil, da je Avstrija Rusiji zagotovila, da nima nobenih napadalnih namenov proti Srbiji in Crnigori. S tem je naša vlada očividno priznala Rusiji pravico umešavati se v njeno politiko na Bai- kanu. Še več! — Avstrija je posredno odstopila na ta način Rusiji prvenstvo 7 odločevanju glede balkanskih zadev. In kdo je to zakrivil?! Nikdo cirugi, ne- go naš peterburški poslanik grof Thurn- I /eleli bi le, da hi ne hil uovoril svojin paiitctnih besed brcz uspelia. Policijska pravica občinskih stare- sin. Starešina, katcri ima v kaki vasi v svojili rokah tudi krajeviU) policijsko oblast, ima tudi pravico, da sine v su- niljivih slučajili sam iia svojo roko bre/ zupanovetfa dovoljeuja vršiti liišne prc- iskave. Tako je odločilo tc dni kasacij- sko sodišče, ker se jc bit nekov posest- nik pritožil proti hisn ipreiskavi. V ta- kili slučajili jc sniatrati dotienega stare- šiiio kot policijskega uradnika, ki na svojo roko laliko izvede liišno preiska- vo. V tern oziru ne rabi od zupana ni- Kakcua pisiiicnc^a dovoljenja. Vesoljno zborovanje benediktincev se bo vrsilo due 15. maja v Riinii. Zb *- rovanje bo imclo tern vecji poinen, ker sc tain določi prveuui redoviieinu opa- tu poniočnika, ki bo imel tudi pravico naslcdstva. Sv. stolica jc dala za to po • trebno dovolicnjc. Deseti mednarodni kongres za re- iornio stanovanj jc določcu lctos me- scca scptcmbra. Zadnji konj^rcs je bil I. 1910 ua Dniiajn. Sicer dosti od takili kon^rcsov navadno ni, a inorda sc ne- katere rcformc vendar Ic tivcdejo. Po- sebno v incstili, kjer čcpi hiša tesno ob hiši, ic marsikaj potrcba. V tern oziru je ninogo storil Anglcž Howard, ki jc priporoeal posebno nov sistem mest, takozvani vrtui sistem, kjcr jc celo niesto urejeno tako, da ima vsaka biša svoj vrtec. V nekaterih krajili se jc ta sistem udoinacil, kar je pae iz zdrav- stvcuih ozirov naravnost idealno. Izseljevanje v Kanado. 0 tcm pred- metu je govoril 14. t. m. v Trstu znai'i ueenjak Filipqyie, profesor na dunajski univerzi. Naša vlr.da naj bi poskrbela zato, da gredo vsi izseljenei preko Tr- sia, ker ako gredo preko Nemčije jc vsaka kontrola nemogoea. To je pa za nas in za izseljcncc boljši, ker preko Trsta jc vožnja vendar nekoliko eeneja. Razim tega pridobi Trst novo trgovsko .zvezo, ki bo gotovo liekaj koristila. Drobfinice. Angleško vojno zrakoplovstvo. Ka- kor je izjavil angleski vojui minister, imajo Angleži sedaj štiri zračne četc s 12S izobra/enimi Ictalci. V letih 19U in 14 se priklopi teni 4 eetain šc 5. in o. voj. Moštvo se pomnozi za stalno na ]00i) oseb, težava jc Ic dobiti izurjeue melianike. Število zrakoplovov se mo- la vendar še znatno poinnoziti, posebivj je treba gledati na doniace izdclkc. Za potrebne priprave jc vlada dovolila 501.(100 fimtov šterlingov. Velikansk spomenik bodo postaviii Amerikanci zginevajoeenui rodu rde- eekožih Indijanccv. Hue 23. iebr. t. I. se je slavuostuo položil k temu spoine- nikii na otokti Staten pri New-Jorku tc- meljni karnen. Spomenik bo obstajal iz 105 nietrov visokega poslopja, v kate- rem se bo naliajal muzej indijanskih predmetov. Slavnosti je prisostvovalo razim raznih zastopnikov oblastnij tudi 21 vodij raznih indijanskih piemen v bojnem kinču. Nekateri od njili so stari in so se tudi udeležili bojev proti fedc- ralistični armadi. Znano je, da se Indi- janei niso niogli prilagoditi kulturi belo- koiicev in da so vedno propadli vsled nepreneliajočih bojev proti novi kulturi Najvee pa je zakrivil pogin tcga elove- škega plcmena sovražnik vscga elove- štva — alkohol. Tu se vidi, kako jc al- koliol strup za cele človeške rodove in ne saino za posameznike. 30 letnica elektrotehnike sc praz- uujc tc dni. Sicer so poznali elcktrični tok že davno prej, a prva Edisonova /arnica je zagorela I. 1SH1. Toda še ta- krat ni šlo po godu. Še Ic od I. 1NM lali- ko raeiinimo zgodovino elektrotehnike, ki si jc od takrat do sedaj osvojila^vsa polja eloveškega izunia. Luč in kurjava, vozovi in slroji, zdravilstvo in kemija, vsc jc dandancs v zvezi z clcktrično si- lo. Res, kolosalcn napredek v M\ Ictih! Zrakoplovne nesreče. V Nemeiji v niestii Karlsruhe jc viliar raztrgal in popolnonia unieil vclik balon Zcpclino- vega sistema. V Italiji jc padel stotnik Morcna s vsojini zrakoplovom kakili 200 mctrov visoko in sc pobil do smrti. Zrakoplov jc popolnoma uničen. Ita- Ijanski zrakoplovec Priina\rcsi jc padel kakili sto nietrov in priletel ravno v spodaj ležeče lugansko jezero in sc po- topil. Do sedaj ga še niso našli. Njegov ai>arat jc eisto polomljen. Dohodki državnih železnic so bili v februarju 1. 1912 za 457.048 K večji kot so Ictos v istem easn. Pokojni grški kralj Juri ic imel večjo zbirko raznih redkosti. Pripoveduje sc, da ic bil enkrat na obisku pri sedanjem papcžu lJiju X. in ga pri ti priliki prosil za kako stvar za svojo zbirko. Papez mu jc dal železniško returkarto za pro- go Bcnetke-Rim, katero si ic bil papež kupil, ko jc odšel kot patrijarh v Rim k volitvam, nazaj se pa ni več vrnil. Prorokovanja za 1. 1913. Francoski duhovnik Tibo je našcl med dokumenti bicantinskega arliiva listiuo iz 16. sto- Ictja, ki jo jc spisal katoliški menih JVh- lahija in ki vscbujc prorokovanja do 21. stoletja. Med drugim je v ti listini pro- rokovano za I. 1913.: Splošna evropska vojna bo nenadoma izbruhnila. Ta voj- na bo tako ljuta, da bodo konji do prsi gazili IK) krvi«. »Francija bo zmagoval- ka, toda sredi vojne bo v Parizu iz- brulmil upor, ki bo koneal s porusenieni Pariza od strani Francozov sauiili; ko- nC'iio pa sc zopet upostavi monarliija. toda prestolniea bo \r drugem mestu/' >'Moc Anglije se bo poveeala, toda \- uotranjosti države bodo nastali resni nemiri. ki bodo Vcliko Britanijo dali easa ovirali okoristiti sc s svojim med- narodnim položajem.« »Nemeija bo pre- magana in bo bojažcljna dinastija neha- la biti na celu imperije.« »Moč Avstrije sc bo okrepila, a izgubila.bo svojo na- vadno obliko.« (Federalizem?) »Rusi.ui bo po kratki dobi ncodločuosti in nckih puntov postala vseinogoena (omnipo- rens) in rešiteljica svetovnih dogod- kov.(f Prihodnji evharisticni kongres. Pri- liodnji evharisticni kongres se bo vršil, kakor smo že enkrat omenili, ua otoku Malt a. Program cele prireditve jc se- daj žc sestavljen. Slavnost bo zaeela due 22. aprila, ker pride ta dan apo- stolski legat, kardinal Ferrata, na otok. Due 23. se začnejo redne seje; otvori- tev bo imel škoi Namur, na kar bo sle- dilo eitanje apostolskega pisma. Kon- gres se bo vršil več dni in bo zakliučen šele 27. aprila z velieastno procesijo i:i apostolskim blagoslovom. Važnost ta- kih kongresov je za naše case posebno vclika, ker sc tako širi ni utrjujc vern in zaupanje v bozjc V'elieanstvo. Gospodarsko. Je-li med slaščica ali zdravilo? — Mojstcr Kneipp je rabil v ninogih bolez- nill eebelni med z uspehom kot zdravi- lo. Mnogo pa je ljudi, ki trdc, da jc men bolj slaščica, kakor zdravilo. Dokazano je dcjstvo, da med ni sa- mo zdravilo, ampak nam sluzi tudi kot hrana. Skoraj ves med se izpremeni v kri in pusti Ic malo ostankov. Ce čisla- nio med že kot hrano, se moramo ozi- rati nanj kot zdravilo v dvojni meri. 2e od nekdaj si jc znal ohraniti svo- ic imc, in ljudski glas pravi, da zdruzuje med toliko zdravil, kolikor cvetlic in rastlin jc oddalo zanj svoie sokovc. Nobcni gospodinji bi ne smcl nianjkati med v jedilni lirambi! X čcni pa obstoii zdravilna nioc inedu? Cvetlieni med vpliva ncposredno iii posredno. Ncposredno, če pride v do- tiko z bolninii deli telesa. torej \ ustih. goltancu, vratu in zclcdcu. Tu vpliva proti gnilobi, ker zamori v medu sc na- hajajoca mravska kislina vse gliviee ka- tcrih sc dotakne. Dalje vpliva omehčajoče na sluzne kožice, ki so radi prchlada otekle in se strdile. Y takih slučajih. posebno pri malih otrocih, kjer se ne sme ali ne ni.>- re rabiti medicinskih sredstev. jc mea vcčkrat edina rešitcv. Mnogo slučajev bi se dalo navesti, v katerili so mali o- troci popolnonia ozdravcli. dasi so iiiit- li vnetico grla, samo ker so uživali pri- sten med, zmešan z enako množino er- stega vinskega kisa. Taka ozdravljenja so se mnogokrat dogajala v preisniin časih na dežcli, ker je bival zdravnik mnogo ur daleč in so se rnorali zatekati stariši k domačim sredstvom. Danda- nes, ko je ložje priti do zdravnika. se je zavrglo in pozabilo na doniace sreü- •«vo. 11151 P'osredno vpliva med na ta uacin, da deluje proti vsem povzroeiteljem bo- lezni, ker so postalja kot lahko prebav- ljiva in izborna hrana nasproti slabi ir. napacni hrani in s tern odvraea nestete bolezni. Med dela tudi tolščo. Pljučnici se I'lidruzi kinalu shujšanje telesa. med za- služi v boju r/roti tej bolezni vse prizna- lije. — Med pomaga kot oliikov vodik pro- izvajati tudi potrebno gorkoto in je pri tern eden najboljšili urejevalci v želodca, kakor prica siedeči dodatek. Med jc lahko iistilo žclodca, mea- tem ko so druga sredstva bolj dražila, ki slabe želodec in odpovedo polagoiua vsc učinke. Sladkorju, ki nadomesea veekrat med, manjka mravske kisline in še mnogo drugili snovij, ki jih vsebuje med. Ako se zavživa med dan na dan kot zdravilo, ni strahu in bojazni, da bi oslabel želodec, pae pa se opaža. da se okrepi v najkrajšcm času. I)ajajte otrokom medu bodisi na kruhu, s surovim maslom ali brez njc- jia ali j>a mesto sladkorja v mlečno ka- vo ali v mleko. Ootovo ga radi spreje- majo in dobri uspehi ne izostanejo, pa tudi veliki otroci naj se ne branijo me- du, saj je med največji prijatelj zdravja. »N. Q.^. Gospodarsko stališče Italije se po- easi izboljšuje in je relativno boljše kot naše. Tudi v Italiji je sicer v gospodar- sko-trgovski bilanci primajkljaj, a ta se krije z dohodki tujskega prometa in pa z denariem. ki ga Lain pošiljajo iz raz- nih dclov sveta domov; ta svota znaša letno cno miljardo lir, med tern ko pri nas prinašajo isti doliodki le okoli 400 miljonov, redaj za 600 miljonov manj kot v Italiji. Od vseh držav smo v letu razmeroma mi najmani izdelkov pro- dali čez mejo, bilanca je torej očitno pasivna. fia Prevalu v Solkaau nova gostilna • ,,Pri Ttazgledu1 na celo goriško okolico. pripo- roča se in prosi mnogo.številnega obiska. Izvrstna vina. pivo kakor tudi vse druge pijače. kuhinja iz- borna, cene zmerne postrežba točna. Vsaka r.i/unina. varcna gospodinja uporaijija samo to sladno kavo ¦I IV I 1^1 "S ˇ nedeljo 28. Stavi Oh I uri pop. gala-predstava. ¦ ¦K^B ¦ ¦ ^s, CD pondeljek 24. marea ---------------——------------------- ||||l I lBm OO " iudružinespopol- prj ^. ^ ¦ ¦¦¦¦¦¦¦¦ torek '*'¦ -im večeruim , II limil s z^^ liT Tsiorel Vsem gospodlnjam toplo priporočamo KOilMSKO CIKÜR1J0 ===== edlno pristai, po kakovosti nedosegijivi sfovenskl Izdelek. = v korlst obmejnim slovencem. Priloga „Gorici" štev. 23 z dne 22. marca 1913. Valsassina, ki jc inicl ruski deinobiliza- eijski lick ret pred njegovo pubiikaeijo v rokali in ki ni proti piiblikaciji tega dostavka ugovarjal. (iotovo ni na ta iiačiu iigled naše države prav the pri- dohil. Rnsija ni odpustila niti enega vojaka? (iališki listi so dohili iz Varšave sporočilo, da Rusija ni odpustila v var- šavskeiu in kijcvskem Kuvcriiciiicntu niti encga rezervnika iz aktivnc službe. Poljskim rezervnikom sc ni niti dovoli! do|)iist za velikouočue praznikc. Vojna na Balkanu. Te dni so velesile prcdložile bal- kanski zvezi temcljne pogoje za uvedbo novili iniroviiili pogajanj. Sedaj je od- visiio, ali sprejmcjo balkanskc dr/avc tc pogoje ali ne. Ce Jill sprcjmcjo, sc bodo pričela nova niirovna pogajanja, a med pogajanji ne bo uniolknil pok ka- noiiov. Cc ne sprejme balkanska zveza pogojev velcsil, se zna zgoditi, da sc mil- podpiše na bobnu — ¦ na bojncin po- Iju. Na vsak način so prcdpripravc za nova pogajanja jako dolgočasne, kar da skiepati, da nista oba cvropska bloka vclesil prav nič edina glede rcšitve bal- kanskega vprašanja. Ore se tudi za Skader, katcrcga pa nc bi Crnogorci za nobeno ccno izpustili iz rok, ako si ga izvojujejo. Kar se tiee položaja na bojiščih, jc vedno isti. Pri Caladži so sc zadnje dni baje začeli vzbujati iz dosedaujcga zini- skega spanja, a turški poskusi prodrcti bolgarske vrstc so se izjalovili. Vsake- niii sc bo čudiio zdelo zadrzanje ISol- garov. Marsikdo bi si zclcl, da bi pro- drli do Carigrada. Toda oni tega nc store, ker bi bilo vsako nadaljnje preli- vanje krvi brezsmiselno, ako za gotovo vedo, da jim Carigrad po tej vojski nc bo pripadcl. Saj zadostuje, da tiščijo Turka za vrat. Vsc drugaee pa je s Skadrom, za katcro mesto se iz eksistencnili iutere- sov Crnegorc potegujejo tako Srbi ka-- kor Cniogorci. Vsaki dan skoro sc čita, da jc pričakovati skorajsen padee tega mesta. Zc celo odijozna postajajo taka poročila, ko se na driigem incstu zopet zatrjujc, da se zna Skadcr držati še tri, šest ali cclo stirinajst niesecev. Boj za Skader je boj za bodoenost Crncgore in tudi Srbije, ki dobi s ernogorskim Ska- drom zažcljcno luko ob Jadranskem niorju. Tudi Odrin pada vsaki dan. Sedaj se širi po Sofiji nezanesljiva vest, da stoji Odrin tik pred padecm. »Corriere della sera« pa je povzel iz pariškegn »Mathia« sofijsko poročilo, da so v Sofiji prcpričani, da se pripravlja Sukri paša na odločilen izpad. Zato da so lio- teli Turki odvrniti pozornost Bolgarov od Odrina s tern, da so sc pričeli gibati pri Cataldži. Novo francosko tninisterstvo. Ministcrstvo Briand je odstopilo in nalogo sestaviti novo niinistcrstvo je dobil Bartliou. Nekateri so bili nineiija, da postane v noveni niinisterstvu vojni minister Clcmeneeau. To se pa ne bode zgodilo. Z vstopoin Cleiucnceau-a bi dobilo liovo niinistcrstvo nckako boja- željiio lice. Domače in razne vesti. Vesele veiikonočne praznike vošči- liio vscni našiiii gg. naročiiikoui, dopis- nikoiii in prijateljeni! Priliodnja številka »Gorice« izide zaiadi praznika v torek šc le v soboto due 29. t. in. Vstajenje v našem niestu se bo vr- šilo |)o tcni-lc redu. V stolni cerkvi ob 4. tiri in tri čctrt pop., pri sv. Ignaciju ob ft. tiri zvcčer, na Placuti ob 7. nri, pri čč. oo. kapueinili ob 7. uri; na Ko- stanjevici se bode vršilo vstajenje jntri ob 5. uri zjutraj, v Podtiirnu pa jutri ob (). uri zjutraj. Ljubljanski »Dan«, katerega neka- teri lioeejo tudi na (joriškeni inieti za nekak evangelij, eveka žc take neinn- nosti in umazaiiosti, da niti je potreba posteno dati |)o zobeli. V štcvilki od zadnje sreuc inia iieko kiwbasariju kot podlistek na drugi strani. lam se ob- javljati dvc »pisini« nekega študenta, ki pravi sain <> scbi: »M a 1 o in i in a n j ka, pa začiiem delati verze pri luninein svi- tuc. Par inest pa je naravnost necednili, posebno zadnja kolona ob koncu. Tak »dan« pae naj sveti le liberalni gospodi, slovensko Ijudstvo ga prav nie ne po- trebuje. Sklep zimskega tečaja na naši kme- tijjski šoli. (Izvirno poroeilo.) -- V torek se je zakljueil na slovcnski dc- zelni kinetijski šoli zimski tečaj z jav- no prcskušnjo drugoletnikov, Tega slo- vesnega sklepa so se vdelezili med dru- ginii dež. podglavar velec. gosp. dr. A. (i r c g o r č i č, dez. odborniki gg. prof. 15 e r b uč, sodni vsetnik dr. Step a n- eič, deželni svetnik dr. Pet tar in. Vlado je zastopal vladni svetnik in e. kr. kinetijski nadzornik pri namestništ- vu v Trstu g. T. V r ii h a u f, goriško kinctijsko dru.štvo pa |)rcdscdnik gosp. A. Jako n č i č. Najprvo je ravnatelj g. Š t r e k c Ii gostc pozdravil tcr poročal o iispchu te- eaja. Priznanjc gostov in dež. odbora jc vsled teli dokazov izrazil dež. odbornik $;. prof. Bcrbuč, kateri je obciiem pozi- \ al dijake, naj nadaljnjejo svoje delo po gcslu: vsc za vcro, doin, cesarja. -- Ravnatelj Štrckelj se je zahvalil gostom za prizna.ije ter prosil, naj bi obranili soli svojo naklonjcnost, nakar je zapel dijaski zbor več ubrauili pes- inie. K sklcpu je razdelil g. vladni svet- nik T. Friiliauf drugoletnikoiu spriče- vala, od katerili jili je bilo 14 s prav dobriin in 7 z dobritn uspeliom. Pri nas še jako poinanjkiijc uzornih kinctovalecv. Upajino, da sc število teh pomnozi letos vsai z drugoletniki kme- tijske sole. Teh je s Krasa fs, z Vipav- skega 4, iz goriškc ok(>licc 4, iz ßrd 1, iz (lor 4, iz Istre 1. Najvcc je torej Kra- ševcev, (lorjanov pa mnogo prcnialo. Občni zbor »Slov. sirotišča bo due •\ aprila ob 2. pop. \' prostorili -Cen- tralne iiosojilniee«. Društvu za podporo izpuščenih kaznencev in njihovih nedolžnih rodbin v poknežeui grofiji gorisko-gradiščan- ski jc daroval 1 gospod odbornik öo K. Spomin bitke pri Novari bo ob- liajal pespolk st. 47. jutri 2.\ t. in. s slovesno sv. niaso ob $.M) na Trav- nikii. Umrl }c v tuk. boluisniei _M-letni Andrej Lipicer s Tmovega. ki si jc pri padcu, ko jc nosil nek tram, razbil lo- baujo. Gnjati je bilo v četrtck na trgu 4H0 koinadov. Prodajala se je po i)ovprecnl eeni 2.80 K kg. Slušatelji c. kr. konznlarne akadc- uiijje pridejo te dni ua (loriško, da si o- glcdajo nckoliko uaso de/.elo. Hue 21. t. m. jib sprejme tcr pogosti tuk. kupcij- ska zbornica. Odprti lekarni. Od 2X do .^(l. t. in. bodete inieli ponočno službo tcr bodete tudi ob praznikih popoludne odprti Ic- karni: L i b e r i - V on t o n i. Pozor!: S o 1 k a n, § t c v e r j a n, K o j s k o, P o d g o r a. Tukajsiije c, kr. okr. glavarstvo jc poslalo županstvom goreimenovanili obein slcdeeo okrož- nieo: (loriška garnizija bode ostro stre- ljala ua sevcrno od sel Podsabotina in I-'odseniec ležečeni liribu Sabotiu. Strclua erta je od zaboda do vzliodi I">roti vrliu Sabotinu. Streljalo se bode od o. ure i)redpol- dne od 1. ure popoldne dne .^1. marca, 1., 4., 11., 12., 15., 10., IS., 19., 21., 22., 2.1, 25. in 2ft. aprila, 5., (>., 7., 9., 1(1., U.. 14., 1ft., 17., 19., 20., 21., 23., 24., 2ft., 27., 2S., M). in ,*1. maja. Ncvarni prostor bode naznainovan: a) z r d c e i in i z a s t a v a m i na razvalini Sv. Valcntiua pri liiši št. 34 v Št. Mavru, na zvoniku v Podseuici, na gorali vzliodno od Podsenicc in Dola ter na vrliu Sabotina. b) vrli tega po vojaskih stražali, kaiere bodo siuit* v Crii <>u razvuiuic Sv. Valciitina do St. Mavra; potcm n.i poti, ki pelje nad vinogradi od 1/t. Mav- ra v I odsabotin in slednjie od Podsu- botina poprck brega do I »ola blizu I'od- seniee. To jc takoj in sieer v sledečih va- seh razglasiti: v Solkanu, St. Mavru, Pevmi, Podsabotinn, Podseniei in I Join. I-'rcbivalci posameznih his na Sa- botinu mora županstvo sc posebcj ob- vestiti ter jim pripomciti, naj se rav- najo po navodilih vojaških straž. Kje in kdaj se bode vršila razprava glede oc'skodninc, se oglasi pozneje. Pripravljalni (Klbor za oskrbo av- Uinobilne zveze v Brdih sklicuje za dne 25. t. in. ob M\ pop javni Ijudski shod k Petcrnelu \r prostore g. Jos. lila- zič, na katerem sc bode posvetovalo o vstanovitvi avtomobilne zveze inc'J (iorieo in Krniinom po I3rdib. — Želcti je, da sc tega shoda vdeleže vsi intcre- senti, zlasti zastopniki obcin zapadnih ßrd. Jako veselilo nas bode, ee se slio- da udeleze tudi gg. poslanci. (i. živinorejski nadzornik Josip Po- savec od poljedelskega ministerstva je inspieiral v petck dne 21. in danes 22. t. m. našo de/.Cio v svrho, da se prepriča o napredku v zivinoreji. Oglcdal si jc postaje bikov v Topoljanu in drugih kraiih \- Furlaniji. potem pa v St. Mav- ru in Yolcah. Ogleda si tudi, če bo nio- goče, stanje živinoreje v \ ipavski do- lini. l)\'onii svetuik dr. Henrik Kadich pi. P'ferd, referent \' niinisterstvu za ži- \ inorcjo. sc ic tudi vdeležil tega ogleda. Za proiuet s tujci. Y drugih krono- \ inali sc mnogo stori. da sc privahi tuice v deželo, ki pusčajo tarn lepe no\- ^e. \ lada podpira drustva. ki se s tem liecajo. Tudi pri nas se jc bilo začelo delati na to stran. To nalogo si ic na- dela za ravan kupčijska zbornica. za gorati del dcžele pa privatno društvo. katercmu jc načeloval g. dr. Trco. To- da ta dualizcm se ni obnesel. in gospo- dje so prisli do prepričauja, da bi bilo najbolic. ako bi vzel to zade\ro \' roke dez. odbor. Na tozadevni predlog ie dovolil deželni zbor tudi 4iHtu K podpore. I logovorno s prizadetimi C'i- nitelji ic sprejel dež. odbor to nalogo tcr namerava izdati >>kažipot<( za (ioriško. delati reklamo po lisiili in vstanoviti nrad. ki bo dajai \' tem oziru vsa po- trebna pojasnila. Posredovalnica za vnovčenje živi- iie. Znauo jc, da ie razlika v ceni med prodauo /ivino in kousinniraniui mesom velika. hobičck imajo posredovalci. Teiiui se ie v drugih kronovinali uprlo Ijudstvo tcr uaiiravile so se posredoval- nice za vnovčcnje živiue. hrugod sc je to izvrstno obueslo. Tudi pri nas se delajo iiriprave za tako posredovalnico. Stvar ci v dobrih rokali in sto|">i v Krat- keni na dan. Ivan Lah in Anton Berce iz Hoin- bcrga sta imela ncsreco. da sta niorala zapustiti siloma svt\ie stanovanje, kei ic zacotrubno eest- no zvezo med Krasom in \ ipavsko do- lino. ho leta 1910, dokler ni dobil spod- uji Kras svojili sedanjih zastopnikov je zadeva spala in še le v prvem zaseda- nju sedaj razpuščcnega deželnega zbo- ra je takorekoč zopet oživela s tem, da se je dne 22. svečaua 1910 dovolila v ta nanieii prva podpora v znesku 15(K> K. /^elje prizadetih občin so bile nainree skromne, kajti prosile so le, da bi se ce- sta nekoliko popravila in v ta nainen hi bila zadostovala dovoljena podpora. Toda kra.ški rojak, deželni poslane. dr. S t e p a n č i e, ki ne zamudi nikakc prilike, ako more Krasu kaj koristiti, je skrbel, da bi nc ostalo pri skromni želji Kraševcev, in je dclal na to, da se cbsto- jeea obenska pot Zagraje - Tenmiea - RcnCe k o r t n i i o i;oprav i, odnos- no deloma n a n o v o z g r a d i tako, da bode imela potrebne predpogoje za uvr- stitev med s k I a d o v n e e e s t e. f \ to vsrho je biio potrebno, da so ic spreiela nameravana cesta v državni program onih ccst, ki naj se z državno jiodporo v določeiii dobi izgotovijo, da so se napravili potrebni načrti s po- niocjo državnih in dezelnih inženiriev, in sieer najprvo v letu 1911 za del ceste od Zagraja do renškcga vrlia in potem v letu 1912 od renškega vrha v delo- ma novi smeri proti Renčam. Za del ceste od Zagrajca do Tern- nice so proračunjeni stroški na 21.000 kron. od Tcinnice do renškega vrlia na 1 l.niHi K in od renskega vrha proti Ren- cam pa naokolo Ni.000 K. Na podlagi novüi načrtov se ie zvi- sala tudi dczelna podpora na 5100 K. I »r/.avna podpora je tudi zagotovljena in sicer za del ceste od Zagrajca do Temniee v znesku 12.ftoO K. od Temnice do renskega vrha v znesku ft.ftOO K in za ostali del ceste proti Renčam s 60 odstotnim iirispcvkom od proraeunje- nih stroškov. Sedaj ni torej prav za prav nikakiii ovir več. da bi se vsaj na črti Zagraje - T e m n i c a - R c n- š k i v r h z delom prieelo. kar je za prizadetc vasi nedvomno razveseljiva vest! — Naloga b o d o č i h zastopnikov Krasa \ de/.ehieni zboru bo pa skrbeti sc za to. da se z v i š a deželna podpo- ra \- razmeriu 2'^ odstotkov k proracu- njenim stroskom. da se dovoli primerna podpora za del ceste od renškega vrha proti Renčani in da se zveže tudi vas K o s t a n j c v i c a z novo cesto. Nov roparski napad na Opcinah. Kakor smo svoi cas poročali, sta bila blizu Opcin pred dnevi napadena in oropaua ueki gospod in njegova sestra s loljskega doma. Napadel in je neki ošemljen lopow ki ie govoril nemski. Te dni pa je kakor se zdi ravno isti lopov in prav na istcm mestu iz revolverja stielial ua upokojenega inženerja W'eiz- ner-ja. ki ga pa k sreci ni zadel. Vlak skočil s tira med Podnielcem in Sv. Lucijo. \ torek zveeer sc je raz- sirila po nascni mestu vest, da sta tr- Cila med Podnielcem in Sv. Lucijo dva \ laka in da jc muogo ljudi pri tem po- nesrečilo. Res se je sieer dogodila želez- uiska ncsreca. a brez nikake cloveskc / rtve. Malo casa predno je namreč iniel vo/iti vlak st .15 od Podmelea k Sv. Lu- ciji, sc jc utrgala nad železniškim tirom velika skala, ki je, prišedsa na tir, tega pokvarila ter se potem spustila tiizdo- lu v jark. \ lak je prisumel in skočil s tracnic. Lokoiuotiva in vsi vagoni ra- zuu dveh so se zarili v zemljo in vlak je obstal. Od potujočega občinstva ni nikdo niti uajmauje poskodovan. Vsled te nesrečc so imeii vlaki velike zamude. ker so niorali ljudje prestopati iz enega kraja ncsrccc ua drugi, kjer jili je čakal vlak za uadoljujo vožnjo. Vojaški nabor v Ajdovščini. V torek predpoludne se je vrsil vojaski nabor v Ajdovsciui. Pri naboru so bili niladeniei iz AjdovsC'ine, Čruič, (iojac, Vrtovina, Mijiijfru/M „Ljnbljanske kreditne knke" tt sl H B T fl T I I / I I I /1-----Be bavi * vsemi v banöno stroko spadajočimi posli.-----II IT I I * III I I #11 I lllll Nakup in prodaja vrednostnih papirjev \seh vrst-deviz-valut. - Eskont menic. V I I I I ¦II 1 j|#lll UUU ~ Spr*j*manje vrednot v varstvo in oskrbovanje. — Yloge na knjižice 4 8,.4°lo- 1 II II i II I *« VfcB^Ädfc* W W _ Predujmi na vrednostne papirje. — V tekoeem računupo dogovoru. - Safes. ¦ wl \# AV A ^J ^Lr» -- Borzna naročila. — Promese za vsa žrebanja. - Srečke na obroke. - Stav- Dclnlik« glavnlea K 8,000.000. *eni kredlu- " NLÄ LL»„L»». " VnoveenJe *"¦ Reiervnl zaklad K 1,000.000. . Centrala V Ijubljani. PODRUŽNICE: Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. Priporoča se, pod novhn vodstvoin. na novo urejeni hotel »Pri Zlatetn Je- lenu«. Zobo^dravnik Dr. B. Pikl se je vrnil in ordinira zopet Corse Giuseppe Verdi št 19. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v eoRici ulica delta Croce stev. 6. Zahvala. O priliki pogreba in smrti naäega nepozabnega soproga in očeta ANTONA RAVNIK veže nas dolžnosl, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so nam stali ob strani v žalostnih trenutkih in nam izražali svoja sožalja. Posebno zahvalo pa izrekamo veleč. g. dekanu Jos Berlotu, ki je pokojniku v casu njegove bolezni obisku- val in tolažil. Nadalje bodi i^rečena srčna zahvala vsem dragim sorodnikom, prijateljem, znancem in domacinom, ki so v tako obilnem Številu spremili po- kojnika k večnemu počitku. Bog vsem stotero poplačaj! Kanal, due 20. marca 1913. Žalujoča družlna Ravnlk. Prvo primorsho avtorizirano stoubeno in hamnosešho podjetje Alojzij Tavčar —= v Dutovljah okraj Sežana —: zaprlseženl sodnl Izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vo d- - njake, ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna de la. Gene zmerne. Kupujte samo dvokolesaf „ALTENA", francoske vrste, ki so najitrpežnejši l in najboljši bod si za na- I vadno rabo ali za dirkev S ivalni strojiOriginal „Victoria" so naipraktičnejsi za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno ši- vanje in stikanje (vezenje). Stroj teöe brezšumno in je jako trpe- žen. Puške, samokrese, slamo- reznic e in vse v to stroko spa- dajoče predmete se dobi po to. varniški ceni pri tvrdki Kepševani s Giih, G 0 R I 6 A - Stolnl trg St. BILANCA zastavljavnice in z njo združene hranilnice za leto 1912. | IMOVIXA K v | D 0 L G 0 V I N A K v ! ! 1 . 1 Denarnični preostanek....... 73445 ! 66 1 Ustanovna glavnica . ...... 329820 71 2 Vrednostne listine......... 3243292 65 2 Račun hranilnih vlog....... 25081530 20 3 Posojih na vknjižbo, na vrednostne listine. ! 3 Tekoči račun.......... 784075 47 na dragocena in navadna zastavila . 20914709 98 4 Račun reservnega zaloga..... 410316 71 4 Račun obresti.......... 416280 76 5 Račun pokojninskega zaloga..... 158895 60 5 Tekoči račun.......... 1332433 j 82 6 Razni računi.......... 29286 05 6 Račun posestev in premičnin..... 302715 90 7 Dobiček leta 1912........ 77703 91 7 Račun reservnega zaloga...... 367477 43 8 Račun pokojninskega zaloga..... 158895 60 9 Razni računi........... 12876 85 Skupno . . . 26821128 65 " Saldo . . . 26821128 65 i . - • Račun zgube in dobička 1 ZGUBA K v « D0BIČEK K v 1 Račun obresti vlog........ 1025010 41 1 Račun obresti posojil ....... 1254969 59 2 Račun inventarja ......... 1325 73 2 Račun najemščin......... 13151 46 3 Račun davkov.......... 33361 36 8 Račun raznih dohodkov....... 2095 41 4 Račun upravnih stroškov...... 70985 85 >*-. 5 Račun borzne zgube....., , , 61829 20 6 Dobiček leta 1912......... 77703 91 Saldo . . . 1270216 46 Skupno . . . 1270216 46 I I I • ¦ VODSTVO. Izdajatelj in odgovomi uredoik Anton Bačvar. Tiska „Naronda Tiskarna* (odgov. L. Lukežič.) Kauienj, Sv. Kri/.a. Skrilj in Lokavca. Povabljcnih je bilo I1'!' miadeničcv. po- ti jeiiili pa _V>. Tudi po Vipavskem bodo \ozili av- tomohili. Nasim citaieljeni uaznanjamo. da bodo tudi po \ ipavskeni \o/ili av- toniohili Trtfovinsko niinistci st\ t> ir naiureč i/daio tozadcvnemu kousoivijo, katereinu stoji na čelu K- veleposestnik Leopold Bolko v (iorici. dovolieuie, da u\ede uajdaljc tekom petih mese- ccv a\ toiiiohilsko \ ožnjo i/. (iorice do Postojne /a osebni in bla^ovni promet. ^. Kr. poštno ravnateljstvo \ Trstu jc oddalo tudi prevažanje poštnih posilja- \v\ teimi konsorciju. Za avtomobil- sko vn/n.io so sc potegnili zlasti politič- ni m posJuio pa vojaški kro^i. Avtoinoliiia bodeta dva. Pdeu bo vozil K'ori, dru^i iloli. dnevno dvakrat. kar bo vsekako dobrodoslo vipavskenui Ijudstvu l:'riprave za to se ze delajo. kd Kübarid je dobil elektricno Inc. Pr\ ic ie jiorela elektrika v pondeljek due 17. t. in. Liadiii izkaz zivinskih bolezni 7 a Pnmorsko. K 11:4a na parkljih in liobcu jc Si \ cdno okoli Kopra. \' Pulju in v I'rst'i. Steklina divia okoli Trsta. v Pa- zinu in Kopru. Sviuiska kuvja po vseii istcrskih okrajih in \ Trstu. Rožapila v I »onibcruu in v Poreču, v Kastvu in \" Herpeliah. Kurja kolera okoli Tržiča v Purlaniii. Razpečevalci ponarejenega de~ narja. \ naslednjih dneh ie bilo v Trstii aretiranih šc pct takih tičkov. katere je izsledila tržaška policija. Ti so: miro- dilničar Humbert Ure^o. Josip Pavan. Humbert Canieriui. Lovrene Marchi? in Alojzij Barbierata. Ker se sluti. da ie delavniea teh razpeeevalcev v Italiji. s>: ie podal en policijski komisar iz Trsta v ltaliio, da se sporazume z italijansko policijo glede nadaljnih preiskav. \' 'iregovi mirodilnici niso sicer našli ni- kakega falzitikata. pac pa več obteže- \alnih pisem. jvreiskavo bo vodi'o :sroriško sodišče. I »oticnih pet osumlien- ce\- (>s že prepeljali v (iorieo. Poziv. Stari slovanski običai bar- vania velikonočnih jajc (piruliov, pisa- nic) ie tudi nied Slovenci na Primor- skein v navadi. Piruhe barvaio eno ¦ ali vcebarvno. Y drugem slueaju se \porabliaio \' novejšem času v tvorm- eah i/.delani z barvami prepojeni po- pirii, s katerimi se jajea omotajo in nato skuhajo; nekateri pokrivajo jajea z li- stjem in jili nato barvajo tako, da ostane prostor pod listorn bel; zopet drugi o- motajo enostavno jajee z raznobarvni- mi krpami, ki zapuščajo pri kuhaiiju sledove na njein. Ysi opisani mehanični naeini barvania seveda nimajo prav no- bene vrednosti zi, onega, ki hoee pro- ueavati pristno narodne običaje. Tern zaniiniveje je pa študirati ornamentiko po starem narodnem načinu barvanih jajc. Tu se postopa na sledeei način: Ornamenti se narišejo na jajee z raz- topljenini voskoin. Oziroina skuha v barvi, nato se ornamenti pokazejo v beli barvi. Tudi vecbarvne ornamente delajo s ponavljanjem ()|)isane^a pokri- vanja z voskom. Zbiratelji narodnih ornameiito\ iniajo tu hvalezen delokro^, kajti take zbirke tie zaostajajo ^lede zanimivosti za zbirkami narodne^a vezenia in po- dobneinu. \ nekaterili miizeiih (Pra^a, I »unai. Lv«)V, itd.) liraniio že vclikc zbirke ta- kili pisanie. Kdor jili ie vidcl, bo pri/. nal, da je naša dolžnost, zbirati tudi mi Primorskem lepe pirulie pole« drusjcjiii »nurodiiL-ga bla^a«. Zbirka teh piruliov je najprcj nanienjena za .1 a d r a 11 s k ( r a z s t a v o na I )unaju, vporabila se bode pa pozneje še v dru^e kulturne mimetic. Zato se pa obraeain do slo\ iiiteli^enee (posebno na deželi) z uljud- 110 pro.šnjo, da mi tfre pri tem zbiranji na roko. Posebuo dijaštvo, ki je seda doma, bi nioglo pri tem delu jjspeštu sodelovati. Nabrane pisaniee (seve- d;i Ie z ornamenti okrašene) naj se |)o- šljejo podpisanctnu ali v dar ali s mils zenini raeunom. Na zahtevo se po za- \ljuekii ra/stave vrnejo. Dobrodošla bi Mia tudi pisaua obvestila, kje bi se 0- Msano b!aj;o dobilo. Prof. Sasa ^au- el. Pa/in llstra). Zopetna prelo/.itev roka za oddaio lapovedi \ svrlu» prircdhe osebue do- lodiiiuc in rentiiinc za 1. li^^. L. ki. inatičuo niinistcrstvt) je z odlokom / Jnc 14. marea 11H.\ st. 1^.1'Sl» zopet po- dališalo rok za oddajo napovedi v svr- !o priredbe oscbne dohoduine in reut- line za loto 11M.> do due M. maja 11M.; ¦ osedanji tozadevui odloki izviubijo po- emtakeiii svojo veliavo. Poroenik avtoiuobilist tistrelil ktiic-ta. \>sestiiik \ aleutiu Cerar iz Krasr.je se e prod pra/nikoiu mudil v Lii'l^iah! "'i ilo.spodarski zvezi^ jc nal."./.:! na yo/. Riiojila in sc nato odpelja! iroti do- mi1, l^ri Lukaviei ie iiridiria! /.a \" 1/1 mm ;i\ tomobilom poroeuik P'raee: A\to- bil je zaucl v zadnji del vo/a. \cu- dar je vozil iiaprei brcz iiosebuc uczvio- d>'. i. Majaron. Pr. Ks. Meško, O^rinee. dr. Prelog. Rapoe, d:\ K'azla^. dr. .1. Seniee, Spineie. Stritar, L. Svetec, .luri Šubie. dr. Iv. Tavear. Tomšič, A. Trstenjank, dr. P. Turner. i-.ar(>n \\ inkier; nadalje: Apili, Prjavec. dr. Prazak, B. Raie, vitez Schneid, Šu- maii. I )av. Trstenjak. Matica Slo- ven^ka se obraea s tem do vseh p. u. ji^.. ki liraniio katera Yosnjakova pisma, s pro.šnjo, da bi blagovolili to korespou- deneo za omenieno Matieino i)iiblikacijo dati na razpola^o. Naravno je, da se bo iz te Korespondence, koiikor se tiče še živečih oseb, izloeilo vse, kar bi sejialo 1 eisto privatno življenje ali tangiralo osebno cast z ene ali drille strani. jNovo poštno poslopje za Koroskfj direkeijo dobi Celovec. Mesto je obe- Calo 401 Mil 111 K. I-Ti tem sc človek nc- hote spijinni na "CcntraliiO" posts) \- Hoiici, kjer so taki khuerni prostori, <)i\ se sam Boj( vsiuili. Spodaj siromastvo, v I. nadstropjii tesnoba da se koniaj zlece par oseb skozi, brzojav pa še le na \ !' 11 u, tako da se človek po.šteno za- sopi predno pride ^ori. Tu jc pae i>o- treba kake reforme, bodisi ze tako ali tako. Cc nas poznaio ^ospodje na hu- naju za davke, naj se tudi dru^aee včasi spomniio na nas, četudi siiio ne- koliko dalee od ojiniišča. Za rornanje v Rim sc udclcženci po \eliki noči še sprejemajo; posebno šc rnoški, kateri iinajo šc malo premalo poKinna. Kdor želi iti naj se eiin preje odloei, nckaj dni jc še čas. — Vlak odi- de iz Ljubljane v poncdcljck, 7. aprila in liojde ne čez (iorenjsko ainpak čez N o t r a u j s k 0 in P r im 0 r s k 0. Ko- roški iu ^orenjski rouiarji bodo torcj morali priti \ Ljubljano, ra.vnotako tudi štajerci. Notraujci in Primorci bodo pa laliko vstopili ua svoiih postajali. (io- ričani sc bodo pa pridru/.ili \ Tr/.ičn ; .Wonlalcoue) \endar bo treba plačati celotuo ceuo .Ta spremeinba se je z^o- dila zadnji eas na priporočilo od želez- ničnc strani. Turškejia »tnajorjau so iineli v (iradeu. Kakor ccla tnmia uašili penzi- jouistov, tako je prišel tudi neki turski "inajoru \' za.četku tcbruarja v liradcc iu \ ž.ival ]H)\ sod veliko spoštovanic. Pri razuih visokih osebab se ic oi;lasil /a podporc, ker so um kruti Srbi po- brali \ se preniožeiije. Nekov ^;r:iški lisi si je dal obsirno poročati od te^a ptiča in prinesel potem tudi ta ^rozodejstvi iu politično važnc vcsti o položaju na Balkanu. Tc dui ie pa ^osiiod "inajiM"-. ki je mcd tcm easom bil tudi na himaiu. izvjiuil in dov;nalo se jc, da je bil čisto na\aden slcpar. Nečloveški sin. S Štajerske^a po- očajo, da jc blizo Braslovč napadel nc- ki kmetski sin svojo lastno mater in jo hotel pobiti. Z^odilo sc jc to zveeer, ko ic kmctica sla s hcerjo spat. Obc sti mi- slile, da sina ni doma in v tenii sti imeli uaitadalca za kakey,a tuie^a potepuba. Bil je pa lastni sin, ki je hotel spraviti mater v stran, ker 11111 ni liotela prcu smrtjo izrociti premozenia. Sllro^¦eža ic sprejela zc sodnija \- svoje "Zavitjeu. Surcva deklina. Z Punaja iioroeaio sledeei do^odek, ki je iireeej podoben oneiim, kakor smo ^a doživeli v (lori- ci. eetudi se je do^nalo. da ie bilo deklc nedolžno. hunajski ay;eiit (ilanz ic iniel neko služkinjo Kanjuk, ki ie vriila skozi okuo (iletnc^a otroka in potem še sama iz obnpnosti skocila za njim. I »ekla je stara scle Ks let iu je to stori- la, ker ii ni liotela (ilanzova žeila dati plačila naprej. Otrok in dekla sta pra\' nexarno poskodovana. Zavod za slepe in gluhoneme. I >a so tudi taki revcži na svetu, jc pokazalo zadnje Ijudsko stctje, ki izkazuje v naši državi 292 takih nesreenikov, ki iim manjkaio triie najvaznejši čuti: vid, sluh iu ^ovor. Ce je kdo nesreeen pod božjim solncem ti ljudje so yotovo. I >a se tcm bednim olajsa njih stališee se ic na hunaju ustanovil tozadevui zavod. Ncka neimenovana oscba je v ta uaiiie.i |K)darila hišo iu vrt in sedaj se tarn z.e poučuje. Tako delo sc res mora imeno- vati plemcnito ni zasluži vsestranske blatfohotnosti. Korporal ustrelil nadporočfiika. Iz ()l)ave poročajo, da ic tarn ustrelil re- zervni korporal Po^ač svojega nadpo- ročnika Srameka, ker je nadiioročiiik baje postopal prestro^o proti korpo- ralu. Sežigalnica za mrliče v Avstriji. ^ Reichenber^i! na Ccškcin bodo v krat- kciii sezidali prvo scziüalnico za inrli- čc, krematorij. Sanio prostor baje static okoli 11)0.1)00 K. Za stavbo ie podpisanili zc 140.000 K, a se bo porabilo tfotovo vcč. Tako u|)ajo prijatelji te »velikc- ideje, da se bo dalo v Avstriji vedno vec Ijudi scz^ati, ko bo |)rilika doma. Pani jc bilo 250 takih slueajev. Tu sc sieer ne ^rc za /dravstvene ali kake druge ozirc, kakor pravijo vedno ti j(ospodje, ampak ^lavna stvar jc pn vsem tem odtujitev liudstva od ecrkvc in verc. \ tcm tiči zrno. O enotni državi je izdal te dni neki Scliuercr drobno brošuro, v kateri uvo- doma bolj v frazah kot v ^loboko za- mišljcnih bescdah spoininja na ease, ko jc Avstrija sc bila ccntralistiCMia dr/ava. Mudc sovrazuike je takrat imela, a jili je krepko odbila. Na|)oleonove vojskc in bridka doba 4.S. leta je šla iniiiio in dr- žava je stala trdna. Scdaj, pravi, jc vse kot na pesku in trcba jc nazaj k oni pr- votui drzavni obliki, k cciUializinu. Pdino tu vidi |)isatclj še rešitev, vsc druj^o jc po njctfovein innenju brez smi- sla. In tako tfovori (str. 9.) tudi o tri- ali/uiu, kateri po nmciijii le^a ^ospoda ni uic inatij kot »staatfcindlich« t. j. so- \ ra/.eii drzavi. Sicer tudi o dualizniu ne ^ovori !'a\ !!«> prija/.no.. kar nut sicer radi IMi/.uaino. hiializctn jc na vsak iiačin l-.il prikrojen ravuo za niažarskc uioviot- ^c, kajti uasa polovica ni imela od dtia- li/.nia niti za Ick koristi. Mažari so zuali \ sc tako obruiti, da jc bilo zaujc prav. In Neuic: so jili pri teni sami podpirali, da ie slo le proti Slovanom. Tako jc ia ice, iu ^ospod Scliuercr bi dobro storil, da poprej stvar v tcm o/.iru vredi, po- tcm scle i;"ovori o trializniu. Ncnicciii bi bil tudi k\adralizcm po volji; če bi šlo da njih koristi, a tako .iim sedaj zc duali/em |>rcseda, katcrcua so sami ko- \ali proti Slovanom. Sami avstrijski Ncnici so lzdah svoje brate na Otfer- skcni Mažaroiu, zato, da oni laliko na a\strijski strani sedaj tlacijo nas Slo- \aiic. Tako jc iu če sedaj to tti iiemški ^ospodi pra\, uai da scbi eno |)o ple- čih. Sedaj, ko tudi Slovan hoce itnet; iste pravicc kot dru^i, scdaj je naen- krat uevareu duaüzciii, zato, da laliko recejo, da jc nexarcn tudi trializcm. i'rcj enkrat jc bil dualizeni Ncincctn ^irašuo po volji. Kaj jc trializem, smo 'e veekrat iiisali, da je pa nevareu državi, tejia nisnio sc slisali in sc iiam zdi tudi nemoKočc. Ali je dualizeni uevareu dr- zavi? Ne! Ali jc 11. pr. bavarsko kra- liestvo uevaruo za ncinsko državo? Ne' Kako bi bil tedai trializcm ricvaren naši inonarliiji? Seveda, ncinška ;j;os|)oda bl ue imela več slovanskih narodov pod peto, to ie res, a to šc ui državi nevar- 110. Zato pa tudi vse tisto pisareuie in premljevauje starib fraz o trialistični ncA'arnosti ne kazc drujicjia kot da je doticnik, ki to pise, iircspal lepo dobo l-olitičuc^a razvoia bodisi svetovnc, bo- disi uase domače politikc. Naj ustanovi eno ali več drustcv \- tcm oziru, nazad- nje je razvoj narodne politike veudar iickai oriianičuc^a in gre preko takiii I'tosiir svojo pot. Znacilno je pa to, da se trializma najbolj boje neinski iioliti- koui. katerim je več za neinško nad- oblast kot pa za drzavne interese. Naj udarijo po dualizniu, da vidimo, kako so mocni! Vojsko zaradi Albanije pridian ic neki neinški patron v ^raški i.Tayes- post". Brali smo zc marsikako kloba- sarijo \- zadujem casn v ueinških listih, a take ze zlepa ne. Kar |)ojmo tia doli. pravi ta jiospod, kakor bi rckel: Še cu \rcck, Pepca! Niti Italije iiam ni trübn Cakati, kar sami jo udarimo tja doli in vse bo uaenkrat zopet dobro. Urcdiii- šlvo lista je previdno zapisalo prcd čla- nek,dase ticstrinjas tcm izvajanjein. Ta moz misli, da bi bilo takoj vse v redti, da bi le par kanonov pokazalo svoja zrela proti Albaniji. Take naivnosti šc iiisuio naleteli, a znacilno je, da taki lju- dje delajo propa^ando, niislee, da ie \ojska kako ke^ljišcc. In vse to naj mi rcskiramo sedaj, ko jc vendar z kusijj luislo do sporazunia, vse to naj reskira- ni(. za Albanijo, ki se bo šc Ic rodil:i. Za mrtve otroke sc pae ue homo toli- ko o^revali, kakor ta neinski politik. Naj on nastavi svoj Jikri^l« proti so- vražniku iu prepričani smo, da bodo vsi 1/czali. Proti gospodarski politiki je j^ovo- ril na iickeni shodu na huuajti tudi dr- zavui poslanec vitez Pautz. Taka poli- tik a kot jo vodijo sedaj mcrodajui kro- Ki je za 11a.su ^ospodarske razmere skrajno škodljiva. Ravno nasprotno bi inoralo biti kot jc. S Srbijo in liol^arijo potrebujemo širokib trtfovskih zvez in velike kupčiju, ne |)a vojske. To I10- čcjo le nekateri zaslepljeni velikaši, ki jim ni mar za bla^or uaroda, ki jini je doniaee bla^ostanje deveta bri^a. Ako se trj^ovske in u'ospodarske razmere sploli na Balkanu za nas ue izboljšajo, tedaj tudi naši davkoplačevalci nc bo- do vee motfli shajati. Na ta način mora sledili prav knialu |)opolen polom, ki sc da odvrniti le s painctiiimi tr^ovskinu |)o^odbaini z balkanskiini drzavaini. Brcz tejia nc ^rc in zato jc nujno po- trebno, da se naše politično kolo zasuče v (ein sniislu. Mi izvajanjein post. Pantza res nimamo iiičesar pristavili,