Ameriška Domovina
NO. 115
71-/VI-El* 1«=/% m— MO
*S04 \?3h
^Ook/OocfZ* 6 ^^WRICAH IN SPIRIT
^ A/^ 4fe'9 4 m UMWA9§ ««	National and International Circulation
/7^?J	CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. JUNE 12, 1969
SLOVSNIAN
MORNING M€W$PAP«i
ŠTEV. LXVII - VOL. LXVII
Nova konferenca ZDA i Latinsko Ameriko
Na Trinidadu se bodo v so boto zbrali zastopniki ZDA in držav Latinske Amerike k razpravi o gospodarskih vprašanjih.
WASHINGTON, D.C. — Med 14. in 23. junijem bo v Port of Spain na Trinidadu konferenca naših in južnoameriških gospodarskih strokovnjakov, ki naj znova nabere, pregleda in oceni Vse pritožbe, kar se jih je v Južni Ameriki nabralo proti naši deželi vsa zadnja leta. ZDA bodo poslale tja zastopnike državnega trgovinskega in finančnega tajništva. Bodo to le strokovnjaki prve vrste. Podobne strokovnjake bodo poslale tudi države Latinske Amerike.
Konferenca bo najpreje odobrila program, potem pa zasedala v posameznih sekcijah. Ker bo’delo obširno, ga ne bo mogoče končati v 10 dnevih. Posamezne komisije bodo delale dalje v Washingtonu. Upajo, da bo Vse delo končano do jeseni, potem pa predloženo konferenci OAD in vladi ZDA.
Ta načrt bi bil lep, ako ne bi bil — brez glave! Ravno te dni je namreč začel senatni odbor ^a zunanjo politiko obravnavati Nixonov predlog o podpiranju tujine, torej tudi Latinske Amerike. .Senatorji so že na prvi seli povedali, da jim načrt ni nič všeč in da ga bodo pošteno pretresli, to se pravi na koncu Zmanjšali. Tako bo končni znesek verjetno še manjši kot lanski, ki je bil pod $2 bilijona. S tem bo seveda prizadeta tudi Latinska Amerika, ki bo tudi dobila manj kot lani.
Senatno jezo razumemo. Sedanji republikanski režim bi se rad otresel odgovornosti za ne ravno srečno politiko naše deže-do Latinske Amerike. Zato trdi, da je vsemu kriv demokratski načrt za Zvezo za napre-d°k, ki je baje spodletel na celi '■'rti. Demokratski politiki seveda temu ugovarjajo s tem, da so Se z vso silo zakadili v Nixonov Predlog o podpiranju tujine.
In ravno v tem trenutku se 2birajo strokovnjaki, ki bodo ho-teli imeti več denarja in ne ^nj. Naša diplomacija res ne
2na velikokrat prav nič planirati!
^ Minneapolisu zmagala “red in zakonitost’'
v Minneapolis, Minn. — pn
2L|Panskih volitvtah v torek je 2fnagal neodvisni kandidat harles Stenvig, bivši detektiv,
1 se zavzema za “red in zakoni-pSt”> v razmerju 2:1 nad Dan Mienom, ki sta ga podpirali ° e stranki, republikanska in ernokratska.
Stenvigcva zmaga je tem zna-g1 nejša, ker je v Minneapolisu ^razmerno malo zločinov na ce-ab in javnih krajih z drugimi esti njegove velikosti. Pa še število je v zadnjih letih de-Jat>sk0 padalo.
Novi grobovi
Josepha Kramarsic
V torek zvečer je doma, na 7612 Lockyear Ave., umrla Jo-isepha Kramarsic, stara 84 let, .rojena v vasi Jama pri Žužemberku, od koder je prišla pred 65 leti, vdova po pok. Karolu, sestra pok. Felixa in pok. Franka Surtza ter pok. Christine Mohorčič, mati Charlesa in Ed-warda Kramar, Josephine Foss, Caroline Dunlop in Dorothy Laurenti, 8-krat stara mati in 3-krat pramati. Bila je članica Maccabees Carniola Hive št. 493L. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8.30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
Albert L. Zager
Na svojem domu, na 29100 Lake Shore Blvd., Willowick, je umrl zadet od srčne kapi 54 let stari Albert L. Zager, rojen v Clevelandu, zaposlen kot strojnik pri White Motor Co. blizp 30 let, mož Mary, roj. Miklich, Orat Louisa, Franka, A. Willia-ma in Josephine. Pogreb bo iz Zeletovega pogreb, zavoda na E, 152 St. v soboto zjutraj. Podrobnosti še niso določene.
V remenski prerok pravi:
olno oblačno, soparno. Najela temperatura okoli 88. Zve-°r možnost neviht.
Moskva hoče prodajati olje Zahodni Nemčiji
BONN, Z.. Nem. — Sovjetska zveza bi. rada prodala 6 milijonov ton petroleja Zahodni Nemčiji s svojih petrolejskih polj pod Uralom. V Zahodno Nemčijo naj bi ta petrolej tekel po ceveh, ki so speljane v Vzhodno Nemčijo ali pa preko cevi; ki šo speljane na Češko.
W. Ulbricht bi seveda rad, da bi Rusi usmerili petrolej na Zahodno Nemčijo preko njegove države, ker bi v takem slučaju lahko p ri t i s k a 1 na Zahodno Nemčijo za priznanje. Tu se prav zaradi tega tej poti upirajo in so pripravljeni olje sprejeti le po cevovodu preko Češkoslovaške. Trdijo, da bo Moskva na to pristala, ker bi tako rada sklenila to kupčijo.
Južna Koreja pred polifičnim viharjem
Pristaši predsednika Parka se zavzemajo za spremem bo ustave, ki naj bi mu dovolila ponovno kandidiranje, opozicija pa se temu upira.
SEOUL, J. Kor. — če kje v vzhodni Aziji, je političen mir potreben v Južni Koreji. Komunisti v Severni Koreji komaj čakajo na nemire in izgrede na jugu, da bi se komunistični aktivisti mogli udejstvovati v rušenju sedanje južnokorejske republike. Političen mir v Južni Koreji ni več čisto, gotov po zaslugi sedanje vladne stranke, ki prisega na neobhodno potrebo, da mora sedanji pred sednik republike general Park še naprej ostati na svojem mestu.
Po ustavi ne more, kajti dovoljeno mu je glasom zakona vladati le do konca 1. 1971. Da bi bil ponovno izvoljen za predsednika, je treba spremeniti u-stavo. Na to akcijo se pripravlja vladna stranka, vse opozicijske stranke in gibanja so pa seveda proti spremembi ustave. Ker general Park ni ravno priljubljen v korejski javnosti, bo opoziciji primeroma lahko dvigniti burjo proti njemu.
Tega se bojijo naši diplomatje v Seoulu. Se še dobro spominjajo, kakšne težave so imeli z bivšim predsednikom Syngmanom Rheejem, ki je trmoglavo sedel ina svojem mestu, akoravno ga večina javnosti ni marala.
Čeprav bo Parku potekel mandat šele 1. 1971, bo treba postopek za spremembo ustave kmalu začeti, kajti postopek je dolgotrajen in se lahko vleče celo leto tudi v tem slučaju, da bi ga nihče ne skušal motiti. Zato misli opozicija, da bo vladna stranka napravila prve korake že letos poleti, ko bodo študentje na počitnicah. Ti se bodo namreč prvi dvignili proti Parku.
“Vesoljski laboratorij” so za enkrat opustili
WASHINGTON, D.C. — O-brambno tajništvo je objavilo, da je zaradi “varčevanja” opustilo načrt zgraditve “vesoljskih laboratorijev”, ki naj bi krožili okoli Zemlje s posadko, ki bi se menjala povprečno vsakih 30 dni.
Načrt so začeli izvajati leta 1963 in so vložili doslej 1.3 bilijona dolarjev. Z njegovo opustitvijo bodo prihranili v proračunskem letu 1969-70 okoli 300 milijonov, v naslednjih 5 letih pa skupno 1.5 bilijona.
Iz takega vesoljskega laboratorija bi lahko ameriški astronavti v svojimi očmi stalno opazovali vojaške priprave in druge stvari v Sovjetski zvezi, na Kitajskem in tudi drugod po svetu, kjer bi se jim zdelo to važno. Vojakom je žal za to možnostjo, pa se tolažijo s tem, da so vohunske satelite že toliko izboljšali, da ti kar dobro vrše svoje opravilo in to celo brez nevarnosti za življenje astronavtov. ---------------o----—
‘Ljudsko stranko’ želijo ustanoviti
OAKLAND, Calif. — Nekateri vodniki črnske skupine “Črni panter” se hočejo povezati z belimi in m e h iš k o-ameriškimi skrajneži v novo “Ljudsko stranko”, ki naj bi bila “skupna fronta proti fašizmu v Ameriki”.
Da bo to nova oblika “ljudske fronte”, s katero skr ajo v svoje vrste komunisti privabiti vse levičarje in njihove podpornike, je precej očitno.
Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo!
Zveznim sodnikom ne bo dovoljen postranski zaslužek
WASHINGTON, D.C. — Sodniška konferenca pod vodstvom vrhovnega zveznega sodnika ZDA Warrena je odločila, da zvezni sodniki, z izjemo članov Vrhovnega sodišča, ne smejo prejemati nobene nagrade ali plačila v kakršnikoli obliki za svoje delo izven sodišča.
KITAJCI IN RUSI SO Sl V LASEH NA MEJI SINKIANGA
V torek je prišlo do spopada med Kitajci in Rusi na meji Sinkiaga v pokrajini Yumin. Kitajsko poročilo trdi, da so Rusi prešli mejo in ugrabili nekega kitajskega pastirja. Ko so skušali Kitajci posredovati, so Rusi začeli streljati. Kasneje so v boj posegli še tanki in druga oklopna vozila. Rusi zanikajo, da bi oni napadli in izjavljajo, da je bil spopad posledica kitajskega izzivanja.
HONG KONG. — Ko se vrši v Moskvi konferenca komunističnih partij iz 75 držav vsega sveta, je Kitajska objavila, da je prišlo na meji s Sovjetsko zvezo v okraju Yumin v Sinkiangu do spopada, ki je bil v začetku sorazmerno nepomemben, pa se razvija po vsem sodeč v večjega in nevarnejšega, kot je bil oni v marcu na reki Usuri na sovjet-sko-mandžurski meji. Sinkiang je namreč najzahodnejša kitajska pokrajina, kjer žive turško-tatarska plemena, ki imajo malo naklonjenosti do svojih kitajskih oblastnikov. Pravih Kitajcev v Sinkiangu je med kakimi 7 milijoni prebivalcev kvečjemu dobro tretjino, pa še ti so bili naseljeni tja šele v zadnjih letih, največkrat proti svoji lastni volji. Sinkiang je za Kitajce posebno ranljva točka tudi zato, ker imajo Kitajci tam svoja središča in preskuševališča za a-tomsko orožje in rakete. |	7
Prebivalstvo Sinkianga ali , voro,m- Ernesto tega so Rusi vzhodnega Turkestana, kot smo , zaceli streljati in ena kitajska ga včasih imenovali, je komaj Pastirica je bila na mestu mrtva, kaj različno od prebivalstva Za-	so se blh Puljem bra-
J	r	niti T?nci oo +
hodnega ali ruskega Turkestana, sedanje republike Kazakstan. Precejšen del ozemlja te republike so vzeli Rusi v času carjev Kitajcem. Meja med obema velikima državama tam ni bila nikdar točno zarisana in prav tako ne nikdar čisto mirna. Nomadska mongolska plemena so prehajala mejo, ker so pasla svojo živino na obeh straneh meje po svojih starodavnih navadah, sklicujoč se na svoje stare pravice. Šele vzpostavitev komunistične diktature na obeh straneh meje je napravila tem nomadskim potovanjem konec.
Kitajci: Rusi so prešli mejo
Kitajsko poročilo navaja, da so ruske mejne straže prešle mejo v okraju Yumin in odvedle kitajskega pastirja. Kitajska mejna straža je šla na kraj tega dogodka in skušala vso stvar rešiti z utemeljevanjem in razgo-
Vietnamsko osvobodilna fronta ustanovila svojo vlado
CLEVELAND, O. — če rabimo nov dokaz, da vietnamski komunisti postavljajo v sedanji državljanski vojni politiko na prvo mesto in vojskovanje samo na drugo mesto, smo ga dobili te dni. Iz Pariza je namreč prišla novica, da je vietnamska Narodna osvobodilna fronta ustanovila začasno revolucijonarno vlado, ki naj gospodari v Južnem Vietnamu. To ni na videz nič novega, lahko pa pomeni zelo veliko.
To najprvo ni nič novega. Že v drugi svetovni vojni je Stalin postavil revolucijonarno poljsko vlado, kakor hitro se mu je zdel trenutek primeren. Zgodilo se je to v drugi polovici druge svetovne vojne. Stalinova poljska revolu-cijonarna vlada je morala poldrugo leto politično “vegetirati”, predno ji je Stalin mogel pomagati, pregaziti ustavno poljsko vlado v Londonu. Nekaj podobnega je napravil Tito. Je več kot pred 25 leti v Jajcu ustvaril podlago za revolucijonarno vlado; s tem je dal svojemu* gibanju politično obliko, da je lahko nastopalo kot tekmec kraljevi londonski vladi in že leta 1944 bitko dobilo.
Nekaj podobnega — pa ne enakega — se sedaj godi v Južnem Vietnamu. Komunisti so “nekje na terenu” ustanovili revolucijonarno vlado. Dočim je Tito že izbral mesto, kjer je to objavil, tega vietnamski komunisti še niso mogli narediti. Nimajo namreč v Južnem Vietnamu še nobenega kraja tako pod svojo o-blastjo, da jih ne bi od tam mogle vsaj začasno pregnati združene ameriške in saigon-ske oborožene sile. To je glavna temna točka v njihovi sedanji politični potezi. Njihova revolucijanama vlada ima zaenkrat le naslov, ne pa kraja, od koder vlada. Ta hiba je posebno občutna, ako pomislimo, da bi nova revolu-cijonarna vlada rada videla, da se pri njej javi čim več tujih dipomatskih zastopnikov. Ker manjka kompletnega naslova, si bo marsikatera komunistična vlada premislila, ali naj revolucijonarno vlado prizna ali ne. Zato bo nova revolucijonarna vlada v glavnem le stvarno ne pa uradno priznana.
Pomen nove revolucijonar-ne vlade bo pretežno odvisen od tega, kako bosta nanjo gledali Kitajska in Sovjetska
zveza. Dokler od tam ne bo prišel noben glas, bo le malo pomenila. Morda se vietnamski komunisti za to tudi ne bodo potegovali. Morda imajo s to politično potezo čisto druge namene. Na primer:
Na pariški konferenci šari tudi delegacija vietnamske OF. Kaj, ko bi tej delegaciji prišlo na misel, da bi se kar na tihem hotela preimenovati v delegacijo revolucijonarne vlade? V tem slučaju bi bil lahko takoj ogenj v strehi, ki bi ogrožal obstoj konference. Saigonska delegacija ne bi hotela za nobeno ceno sedeti skupaj z delegacijo revolucijonarne vlade, saj bi to pomenilo, da prizna do določene meje obstoj revolucijonarne-ga režima na njenem lastnem ozemlju.
Seveda ni delegacija vietnamske OF napravila sedanjega koraka brez soglasja s Hočiminhovo d e 1 e g acijo in morda tudi ne brez blagoslova kitajske vlade. Težje je misliti, da bi se za novo vietnamsko revolucijonarno vlado navduševali v Moskvi.
Dobro je, da so vietnamski komunisti napravili to potezo ravno sedaj, v dnevih mednarodne komu nistične konfe-
rence v Moskvi. Za konferenco je nova revolucijonarna vlada v Južnem Vietnamu političen dogodek prve vrste. Gotovo bodo delegacije o tem več govorile kot pa o izjavah, ki jih voditelji delegacij premlevajo na konferenčnih plenumih.
Ni morda napačna tudi misel, da je treba rojstvo revolucijonarne vlade smatrati kot prvi komunistični odgovor na konferenco na Mid-wayju. Ali to kaj drži, se bo pokazalo že na prvih sejah pariške konference. Tam bo naravno saigonska delegacija protestirala in kritizirala, toda čisto molčati pa ne bosta mogli ne Hočiminhova ne a-meriška delegacija.
Da bi pojav nove revolucijonarne vlade pospešil pogajanja za premirje, o tem bi bila vsaka optimistična sodba prezgodnja. Verjetno se bo iz-gled na hitro napredovanje pariških pogajanj vsaj prvi trenutek poslabšal. Pojav revolucijonarne vlade bo zopet razvnel strasti. Kjer prevladujejo strasti, odpoveduje pamet. Kjer ni pameti, pa tudi ni in biti ne more resnih pogajanj.
niti. Rusi so nato poslali “veliko število tankov in oklepnih voz na kitajsko ozemlje v poskusu izzvati še večji oboroženi spopad”. Kitajsko poročilo zaključuje, da se “spopad še razvija”, torej še ni končan.
Kitajci trdijo, da so Rusi zbrali na kitajski meji Sinkianga močne vojaške sile. Peiping je proti temu pri vladi ZSSR protestiral.
Rusi: Kitajsko izzivanje
Prvo sovjetsko poročilo včeraj je skušalo pomen spopada zmanjšati in ga je označilo le za kitajski poskus motiti svetovno komunistično konferenco v Moskvi. Kasneje je Tass izdal obsežnejše poročilo, v katerem zatrjuje, da je prišlo do spopada zaradi kitajskega izzivanja.
Izjava zunanjega ministrstva dolži Kitajsko ponovnih kršitev sovjetske meje v Srednji Aziji.
Sovjetsko-kitajska obmejna komisija se sestane 18. junija
MOSKVA, Rus. — Pri komunistih je vse politika, tudi najmanjša malenkost. Tako se je na primer pretekli teden zgodilo, da je Peiping poslal v Moskvo posebno obvestilo prav tisti trenutek, ko je tovariš Brežnjev udrihal po kitajskih tovariših v svojem govoru na sedanji mednarodni komunistični konferenci.
Poročilo naznanja sovjetski vladi, da bo kitajska vlada poslala 18. junija 10-člansko obmejno komisijo v Habarovsk in ji poverila nalogo, da obravnava vprašanja, ki so v zvezi z napetim stanjem ob meji na reki U-suri.
Beli se selijo iz mest
WASHINGTON, D.C. — Po uradnih podatkih je v zadnjih letih padlo povprečno število belega prebivalstva v velikih mestih za 486,000 oseb. Prvenstveno se selijo iz mest mlade dru žine z otroci.
Ko beli beže iz mesta, se črni vanje selijo, čeprav v zadnjih letih v precej manjšem številu kot v prejšnjih letih. V zadnjih letih je povprečno porastlo število črnih v mestih za 111,000 letno.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo Naš dom št. 50 ADZ ima v nedeljo ob dveh popoldne redno sejo v navadnih prostorih na 8601 Vineyard Ave.
Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida. Seja je važna, zato je članstvo posebno prošeno, da se jo udeleži.
Iz bolnišnice—
G. Frank Cesnik, 5709 Prosser Ave., se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za cvetlice, pozdrave in obiske, posebno i. g. J. Faležu.
Za pecivo prosijo—
Slovenska pristava se toplo priporoča za kakršnokoli pecivo za nedeljo, 15. junija, ko bo uradna otvoritev letošnje sezone na Pristavi.
Češke straže spet trde
BONN, Z. Nem. — Bavarska policija poroča, da so češkoslovaške mejne straže postale zopet stroge. Vse potnike pri pre-aodu preko meje natančno izprašajo in skrbno pregledajo njihova vozila in prtljago,
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Sinoči je umrl tu v bolnišnici 89 let stari bivši predsednik unije rudarjev John L. Lewis, eden največjih delavskih vodnikov v ZDA.
RARIZ, Fr. — Na sestanku predstavnikov v Vietnamu se vojskujočih strani je dosedanja zastopnica OF Binh objavila, da je ona prevzela vodstvo delegacije kot “zunanji minister” v novi “revolucionarni provizorni vladi” Južnega Vietnama. Odklonila je vsake razgovore z vlado v Snigonu. Zavezniška stran je označila spremembo OF v “vlado” za prazne besede, za nje veljajo razgovori med “našo in vašo stranjo”. H. C. Lodge smatra, da ni pričakovati v bližnji bodočnosti nobenega uspeha pri razgovorih, zato je napovedal, da pojde na daljše počitnice. SAIGON, J. Viet. — Rdeči so izvedli preteklo noč napade z raketami in minami na 23 vojaških postojank in naselij. Do ostrejših bojev je prišlo na Osrednjem višavju v okolici Dak To in južno od Da Nanga. JERUZALEM, Izrael. — Včeraj je prišlo do novega spopada ob Jordanu. V njem je padlo 8 arabskih gverilcev in 3 Izraelci. Prišlo je tudi do ponovnega streljanja preko Sueškega prekopa.
KAIRO, ZAR. — Sovjetski zunanji minister A. Gromiko se je včeraj ponovno sestal s predsednikom Naserjem. Raz-govarjata se v glavnem o vprašanjih rešitve spora na Srednjem vzhodu. Včeraj so o tem ponovno razpravljali tudi poslaniki štirih velikih sil v okviru ZN v New Yorku. MOSKVA, ZSSR. — Na konferenci komunističnih partij je italijanska delegacija kritizirala sovjetsko-satelitski nastop proti CSR lani in izjavila, da ne bo podpisala nobene resolucije, ki bi hotela ta nastop opravičiti. Romunski predsednik N. Ceausescu je že preje v obsežnem govoru dejal, da je bilo sploh napak, da se je konferenca sešla. Obsodil je sovjetski nastop proti ČSR in odklonil sovjetsko kritiko kitajske komunistične partije.
Ameriška Domovina
/»•(vi * liic-/« v—no vir
bil? St. C‘air Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
i	NAROČNINA:
Združene države:
i $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
^	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
j	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
l $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
' 83
No. 115 Thursday, June 12, 1969
K nemirom v Argentini
Argentina je v zadnjih tednih doživela prvi resen, in zato krvavi poskus komunistične vstaje za zrušitev in uničenje obstoječih družbenih struktur, temelječih na zahodni krščanski civilizaciji.
Argentinska komunistična partija, uradna, bi lahko rekli, pri vsej stvari ni igrala vidne vloge. Stvari, ki so se dogajale v argentinskih provincijskih mestih in ki so dosegle svoj višek v Cordobi, so sprožile komunistične sile, ki imajo s staro argentinsko partijo poseben odnos.
Castrova zvrst komunizma, ki sta mu idelološko in taktično vsebino dala proslula mednarodna komunista Che Guevara in Regis Debray — prvi ubit v Boliviji, drugi obsojen na dosmrtno ječo prav tam — je zahtevala smrtne žrtve med argentinsko akademsko in delavsko mladino. Našim bralcem naj navedemo nekaj značilnosti kastrizma in bo jasno stopila na dan priprava vstaje z ropi bank in orožja ter končno vstaja sama.
Jedro vstaje tvori, trdi Castro, oborožena gverila. O dveh značilnostih gverile v Latinski Ameriki je pisal Che Guevara v svoji knjižici “Gverilska vojna” tole: 1) Ni vedno treba čakati, da bi se razvili vsi pogoji za začetek revolu-cie in 2) V nerazviti Ameriki more biti podeželje glavno področje oboroženega boja. 3) Tretjo značilnost je dodal Regis Debray: Gverilsko žarišče je jedro revolucionarne partije, resnična predhodnica antiimperialistične in zato že socialistične revolucije.
Klasični marksizem-leninizem trdi, da je za vstajo in oborožen boj nujno potrebna najprej objektivna revolucionarna situacija, nakar se iz nje šele more razviti, kot zadnja stopnja boja za oblast, oborožena vstaja.
Kastrizem pa trdi, da je oborožen boj prva stopnja revolucije, katera bo šele ustvarila objektivno revolucionarno situacijo.
Za klasični marskizem-leninizem je oborožen boj v bistvu množični boj. Za kastrizem pa ga začne in utrdi majhna skupina gverilskih bojevnikov, ki se šele sčasoma lahko razširijo v ljudsko revolucionarno vojsko.
Che Guevara je v začetku trdil, da je tak boj možno voditi samo proti resnični diktaturi. Toda to gledanje sta Castro in Guevara opustila že od leta 1962 naprej. V bistvu sta se namreč oprijela pravilnega tolmačenja marskistične definicije slehernega režima v večrazredni družbi kot “diktature vladajočega razreda”, tudi če je ta režim zavit v plašč demokratskih ustanov. Zato je Che Guevara v svoji knjižici “Gverilski vojni” napisal:	“Demokratski režim
skuša vedno ohranjevati svojo oblast na način in v okoliščinah, v katerih naj ne bi bilo mogoče opravičiti uporabe nasilja na veliko; zato je treba izvrševati najprej sporadične teroristične napade, jih širiti in množiti, tako da je demokratski režim prisiljen seči po obrambnih sredstvih. Ta morajo za ohranitev reda biti nasilna in s tem je režim zašel v položaj, v katerem izgleda kot prava, nasilna diktatu-la reakcionarnega razreda, proti kateri sta oborožen boj in vstaja nujna.”
Kastrizem proglaša v Latinski Ameriki podeželje za glavno področje oboroženega boja, ne zato, ker bi bilo kmečko ali malomeščansko prebivalstvo vsled revščine revolucionarno razpoloženo. Iz dnevnika Che Guevare vemo, da se je kmečko prebivalstvo v Boliviji izogibalo sodelovanju z njegovimi gverilci in je bil prav bolivijski kmet tisti, ki je izdal gverilsko skupino. Che Guevara je zapisal: “Kmet je dejansko buržuj, ker hoče imeti lastno zemljo in obogateti s prodajo svojih izdelkov. Če gverila mobilizira kmete, jih izključno v korist socialistične revolucije, ki je pa kmet noče.”
Še točneje ta načela castricizma opisuje Regis Debray v svoji knjigi “Revolucija v revoluciji”. Med drugim piše: “Gverila je elitna skupina in ne masovna organizacija; ni defenzivna, temveč ofenzivna; je gibljiva bojna skupina, ki se bori za protiimperialistično in socialistično revolucijo.”
Castrizem je izbral za svoje bojno področje podeželje, a ne zaradi kmečkega prebivalstva — kakor smo pravkar videli — temveč vsled prikladnih geografskih razmer in o-koliščin, kajti lažje je začeti oborožen boj daleč proč od prestolnice, ki je zlasti dobro zavarovana s policijo in vojsko.
Za vodenje oboroženega boja na podeželju pa castrizem potrebuje intelektualcev, ki jih nabira iz vseh družbenih razredov, ne glede na njihov socialni status.
Poglejmo: za klasičnega komunista je proletariat tisti — in še posebej mesrni proletariat — ki mora voditi revolucijo. Intelektualec srednjega sloja je samo njegov zaveznik.
Za kastrista je ravno nasprotno res: intelektualci so pravi vodje socialistične revolucije, medtem ko je treba de-
lavstvo zadrževati ob strani. Zato je bila argentinska akademska mladina v prvih bojnih vrstah na barikadah v Cordobi in drugod. Delavstvo se ji je pridružilo, ker so nekateri sindikalni in politični vodje, med njimi tudi stari partijci, hoteli pristaviti če svoje lonce k prekipevajoči skledi.
Odnos kastrizma do tradicionalnih komunističnih partij v Latinski Ameriki pa je razviden takole:
Vloga partije je središčna postavka klasičnega marksiz-ma-leninizma. Partija je gibalo in voditeljica revolucije, ki od zunaj vnaša marksistične ideje v ljudske množice. Ta partija “jakobincev, nerazvezno združenih s proletarskimi masami”, kakor je Lenin zapisal 1. 1903, ima svoje jedro v poklicnih revolucionarjih. Partija je varuhinja marskizma, v svojem bistvu industrijsko-meščanska in zgrajena po načelih demokratskega centralizma. Sebe smatra za voditeljico proletariata, katera vodi, vzgaja in organizira delavski razred v revolucionarnem boju.
Kastrizem prevzema načelo “elite” iz leninizma, toda nadomešča industrijsko-meščansko partijo z gverilsko skupino na podeželju. Nadalje pretrga zvezo med to skupino in proletariatom, kakor tudi zvezo med njo in teoretičnim marksizmom. Gverilska skupina je namreč oboje: politična in vojaška organizacija, ki je ni mogoče voditi iz pisarne centralnega komiteja partije niti ne podrediti v prestolnici se nahajajoči partijski centrali. Ta gverilska skupina tudi ne obstaja iz marskistov, temveč iz ljudi, katerih revolucionarna legitimacija ni njihova ideologija, temveč aktivno sodelovanje v gverilskem boju.
Menimo, da na podlagi gornjih ugotovitev h krvavim dogodkom v Cordobi in po drugih argentinskih provincijskih mestih ni potreben dodatni komentar, temveč samo odločen kirurški poseg za izrez te rakove tvorbe iz še zdravega telesa svobodne človeške družbe.
“Svob. Slov.”
lel, da bi bil. Ker vsaka gradnja tam vso krasoto ter uživa gosto-danes veliko stane, je seveda ljub j e, prikrita pa sta ji naš
MILWAUKEE, Wis. — PIKNIK. Pri nas doma v Sloveniji piknikov v pravem pomenu besede nismo poznali. Poznali smo izlete, vrtne veselice. Ameriški piknik pa pravzaprav pomeni o-boje. .Je to veselica na prostem združena z izletom. Hrana in pijača je navadno pripravljena za vnaprej. Naj že bo, kakor hoče. Poletje je čas piknikov. Tudi slovensko društvo Triglav bo imelo tak piknik in sicer v svojem parku, 20 milj južno-zapad no od mesta Milwaukee. Najlažje ga je dbseči po cesti št. 36. Društvo bo imelo svoj piknik v nedeljo, 15. junija, na sam Očetovski dan. Na ta piknik so vabljeni prijatelji in znanci iz vse bližnje in daljne okolice mesta Milwakee. Vabljeni so tudi Slo venci iz Sheboygana, Waukega-na in Chicaga. Nihče ni izklju čen. Kdorkoli pride, bo našel prijaznost in gostoljubje.
ANA MEJACEVA. — Pri zaključku šolskega leta starši in o-troci pričakujejo dobrih spričeval. Spričevalo je zrcalo uspeha in napredka. Starši se velikokrat danes prijemajo za glavo, ko pregledujejo knjige, ki jih o-troci rabijo za svoje učenje. Nič se ne spoznajo. Včasih so lahko pomagali pri tej ali oni težki računski nalogi. Danes tega ne zmorejo in ne znajo. Vse je postavljeno na glavo. Novo račun stvo, nov način učenja, vse se je spremenilo. V tehničnem in znanstvenem napredku današnjega stoletja je ta uspeh še toliko bolj pomemben. Te dni je končala svojo osnovno šolo Ana Mejačeva. Dovršila jo je z odličnim uspehom. Ana je hodila v šolo sv. Avguština, ki jo imajo na skrbi hrvaški frančiškani. Ana, ki je hčerka Franjota in Minke Mejač, ni samo končala šolo z odličnim uspehom, ampak je bila prva na celi šoli. Upravičeno so starši ponosni nanjo. Njene časti so deležni vsi Slovenci, posebno pa še triglavska družina, h kateri vsa Mejačeva družina spada. Ani, kakor staršem čestitamo na tem lepem u-spehu. Vedno je veljalo in velja še danes, da Slovenci nismo kar tako, Milwaučani pa še posebno.
BALINCANJE. — Sezona za ta lepi šport se je že začela. Če vsa kdaj nanese pot, posebno ob nedeljah popoldne, v Triglavski park, boste vedno našli koga, ki s kroglami poskuša svojo umetnost. 1 ako se dajejo včasih, da je joj. Meni so posebno všeč ki-bici. Tako se vrši dvojna igra istočasno, z jezikom in kroglami. Na vse mora biti človek pripravljen. Imel sem priložnost o-
!sem vtis, da ima prednost tisti, ki zna dobro bližati. Tisti ima še najboljšo možnost, da bo štel vsaj eno točko k svoji igri. Seveda, če imaš dobre zbijače — in nekaj je prav dobrih —, si vedno v nevarnosti, da tvoja ne bo držala, ker jo bodo zbili stran. Igra je navadno vedno napeta in moči dobro porazdeljene. Za vsako točko se je treba truditi. Balincanje bo tudi del programa na dan piknika v nedeljo, 15. junija. Kogar malo žilica žene, da bi se poskusil, naj kar pride in pokaže, kaj zmore. Sta dve igrišči, tako da 16 ljudi lahko naenkrat igra. Toda vsi tisti, ki mislijo, da bo lahko, naj se kar pripravijo, ker nekateri igralci so pravi gadje, ko pride do balincanja.
ZGODBA RUDIJA KOTARJA — je v zvezi z balincanjem. O njem je znano, da zna krasno bližati. Malo je takih, ki mu pridejo blizu. Zadnjič se je poskusil s še nekaj drugimi fanti. Igra je bila vroča. Ker je bilo precej mrzlo, je vsakdo prišel dobro napravljen. Za moškega je klobuk del njegove obleke, posebno še, če se muhe dričajo po vrhu glave. Tako je tudi Rudi prišel. Predno so pričeli igro, so ga malo “deli na zob”, da se pogrejejo in razgibajo svoje premrle ude. Tako je človek tudi boljše razpoložen. Pa se je zgodilo, da Rudi ni mel več časa, da bi dal svoj klobuk v avto in ga je obesil kar na avtomobilsko anteno. Med tem, ko so balinali, je prišlo do nevihte. Lilo je kakor iz škafa. Še predno si napravil pet korakov, si bil čisto moker. Tako se je tudi Rudiju zgodilo. Na klobuk je popolnoma pozabil. Skočil je v avto in se odpeljal domov, pa vidi, da je klobuk še vedno na anteni. Ker je bil prepojen z vodo, je bil tako težak, da ga niti veter ni odnesel. Le strašno se je podaljšal. Ko se je posušil, je rekel Rudi, da bi ga lažje posadil na kol kakor pa na glavo. Klobuk je sedaj dober za strašilo.
NOVA STRANIŠČA. — Slovensko društvo Triglav ima vedno nekaj v načrtu. Na skrbi ima izboljšanje svojega parka. Park je že sedaj zelo prikupen. Hočejo ga ja napraviti še prikupnej-
isto z zidavo teh stranišč. Stala, strah bodo še čez pet tisoč dolarjev.
Je to kar precejšnja vsota, pa naj jo človek gleda, kakor hoče. Člani so priskočili na pomoč z brezobrestnimi posojili, da tako omogočijo gradnjo in ni treba delati dolga po raznih bankah. V tem je gotovo izražena velika ljubezen do celotne triglavske stvari. Ljudje imajo nekaj, kar lahko imenujejo svoje.
Tu jih nihče ne preganja, nihče ne dela napoto in oni niso nikomur v napoto. Včasih so govorili doma o kakšnem posebno priljubljenem kotu kje v gorah kot o raju pod Triglavom, tako bi tudi tu ljudje rekli, da imajo majhen raj, kjer pridejo skupaj, se odpočijejo in obenem naužijejo svežega zraka.
OVEKOVEČENA. — Zadnjo nedeljo je milwauški časopis Journal prinesel v svoji prilogi obraze iz južnega dela mesta Milwaukee. Med temi je bil tudi obraz Mrs. Agnes Kolenc. Lep, častitljiv obraz naših mamic. Verjetno je malokomu padlo v oči, da je ona Slovenska-staro-naseljenka. Odkar je prišla v Ameriko, živi v tem predelu mesta. Časopis je prinesel nekbliko zgodovine tega predela mesta in mnenja raznih ljudi o spremembah, ki so nastale v zadnjih letih posebno, odkar je šla tam skozi velecesta.. Pred leti so tam Slovenci bivali strnjeno in si slišal le slovensko govorico. Danes tega ni več. V tisti okolici je bila tudi prejšnja slovenska cerkev sv. Janeza, kamor je Agnes spadala vsa leta in še danes kljub temu, da se je cerkev preselila v drugi del mesta. Njena ljubezen do cerkve in Slovencev se s spremembami ni prav nič omajala. Kar je bila, to je tudi sedaj! Nima vse rada, kar se godi, a napredka ne more preprečiti. Ko človek gleda njeno sliko, tako polno izraza, se spominja svoje matere. Ko bi le imeli več takih žena!
Spominska svečanost pri Lurški Mariji zbrala slovensko množico
EUCLID, O. — Na letošnji Spominski dan pri Lurški Mariji sva se po končani pobožnosti videla z zastopnikom Društva SPB, kateri me je prosil, naj nekaj napišem o tem v A.D. Tega sem bi vesel, ker kaj lepega je prijetno pisati, posebno, če človek upa, da bo zanimivo za čita-telje.
Hvaležni smo Društvu SPB ki vsako leto tako lepo organizira to svečanost za naše drage pokojne in podari v ta namen Mariji venec rdečih nageljev. Ta pobožnost je bila vsako leto ganljiva, toda najbolj veličastna pa je bila letos. Veseli smo bili, ker je daroval sv. mašo msgr. Kunstelj, dušni pastir vseh slovenskih izseljencev. Presenečen sem bil, ko smo prišli skupaj z našimi pred Lurško Marijo in videl blizu oltarja postavljene orgle. Posodil jih je za naš veliki praznik g. Mihael Vrenko. Čez par minut je prišel hitrih korakov č. g. dr. Jerko Gržinčič, kateri je umetnik v glasbi, in sem takoj vedel, da bo danes nekaj posebnega. Za njim so začeli prihajati pevci, kateri so peli na Marijinem koncertu v letošnjem maju v cerkvi Marije Vnebovze-te. Med temi pevci sta bila tudi lastnik omenjenih orgel in g.
in trpljenje med zadnjo vojno in revolucijo, resnico, vendar je to naša dolžnost.
Po pridigi se je nadaljevala najsvetejša daritev. Najveselejša točka je bilo sv. obhajilo vernikov, h kateremu je pristopilo nepričakovano veliko ljudi, tako da je sv. hostij zmanjkalo, čeprav je bilo posvečenih 300, in je šel še č. g. Godina v cerkev ponje, da je objahal še ostale vernike, kateri niso preje prišli na vrsto. Ob koncu sv. maše je bil papežev blagoslov in nato pete litanije Matere Božje. Tako glasnih petih litanij še nisem slišal v Ameriki, saj so jih poleg štirih duhovnikov peli tudi mnogi najboljši pevci. Petje je zelo olepšal dr. Gržinčič z odlično spremljavo na orglah.
Ko so omenjeni pevci v petju naštevali prelepe Marijine kreposti, se mi je zdela za ta praznik najpomembnejša — Tolažnica žalostnih in smo vsi glasno odpeli: Prosi za nas! Na ta dan se mnogi vsako leto poleg drugih bridkosti spomnimo tudi največje žalosti, katera nas je zadela 1. 1945 v Vetrinjah, ko smo zvedeli, kam je bil poslan cvet slovenskega naroda. Takrat smo kar oblegali vetrinjsko cerkev in prosili Marijo kot Tolažnico žalostnih za pomoč, njej najbolj zaupali svojo bolečino in tako dobili od nje največ tolažbe. Po končanih petih litanijah je bil blagoslov z Naj svetejšim in molitve za mrtve in s tem je bila pobožnost končana. Naj bo tudi povedano, da nam je bilo vreme ves čas naklonjeno, čeprav so vremenski preroki mislili drugače. Vsi smo bili veseli tako velike udeležbe in smo se ob koncu s prijatelji pozdravljali. Fotografi pa so slikali tiste, ki so prišli v narodnih nošah, katerih je bilo veliko, tako da so pobožnost kar poživeli.
Vincenc Povirk
uri, bodo prijazne sestre poskrbele za telesne potrebe s kokošjo pečenko v veliki moderni jedilnici. Po kosilu bo še malo časa, da se bomo lahko sprehajali po lepi pokrajini. Popoldne ob treh bomo skupaj molili legijske molitve in rožni venec ter peli lita3, nije. Sledil bo blagoslov z Najsvetejšim. Ob petih se bomo odpravili nazaj proti domu.
Od Sv. Vida bosta peljala dva avtobusa z odhodom izpred naše šole (vogal Norwood Road in Glass Avenue) točno ob devetih dopoldne. Voznina stane dva dolarja ($2). Za prijave pokličite Maroltove na 5704 Prosser Ave., telefon 431-5699. Ker moramo vnaprej sporočiti, koliko kosil bi rabili, prosimo tudi one, kateri bodo potovali s svojimi avtomobili, da se prijavijo za kosilo. Naslov romarskega kraja je — 1160 Broadway, Bedford.
Slovenke in Slovenci, čim več nas bo, bolj bo lepo. Na veselo svidenje na romanju!
Za Marijino legijo:
Marija Marolt
Tretjeredniška pobožnos! pri Mariji Vnebovzetš
CLEVELAND, O. — V Clevelandu je okrog 150 slovenskih tretjerednic, odnosno tretjered-nikov. Največ jih je iz župnije sv. Vida; njej slede iz župnije sv. Lovrenca v Newburgu, nato pa prideta na vrsto še župniji Marije Vnebovzete in sv. Kristine.
Vsi ti so povabljeni, naj pridejo prihodnjo nedeljo, 15. rožnika, k skupni slovenski tretjered-niški pobožnosti, ki bo ob 2. popoldne v cerkvi Marije Vnebo-vzete na Holmes aveniji. Njihove pobožnosti se seveda lahko udeleže tudi vsi drugi rojaki in rojakinje. Dobrodošli!
J. S.
Balincarska tekma v SDO v Euelidu
EUCLID, O. — Vreme je lepo in upamo, da bo tako tudi ostalo vsaj še nekaj dni. Klub društev v SDD na Recher Avenue pri' n/avlja za soboto in nedeljo, N-:n 15. junija, popoldne ob enih balincarsko tekmo, na katero /abi vse prijatelje te igre, mo* ;ke in ženske. Pri tekmah lahko aastopijo skupine posameznih društev in klubov.
Vsako leto imamo pri teh tekmah med seboj tudi mestne odbornike Euclida in Clevelanda-Letos so nam obljubili, da nas bodo obiskali in igrali v nedelj °'
Na tekmovanju v 'soboto h1 ledeljo bodo na razpolago sendviči, pa tudi raznih vrst pijače.
Upamo, da nas bodo obiskali n tudi igrali (ali balincali) gralci in prijatelji od drugih naših Domov.
Na svidenje v soboto in nedeljo, 14. in 15. junija!
Naša druga tekma bo v nedeljo, 24. avgusta, ob enih pop«1' dne.
Za Klub društev:
JoAnn Milavec, tajnic3
Pojdimo na božjo pot!
CLEVELAND, O. — Že sama beseda “romanje” v nas vzbudi toliko lepih spominov na čase, ko smo romali po naši lepi Sloveniji. Velik vtis na vsakega napravijo gruče romarjev, ki se z zaupanjem približujejo božje-potnim krajem. Seveda tudi v naši novi domovini Ameriki radi romamo.
Za 22. junij 1969 nas Marijina legija pri Sv. Vidu vabi, da skupaj poromamo do Naše Gospe iz Levoche v Bedford, Ohio. Ta kraj je na majhnem hribu in se bomo gotovo počutili prav do-
mače. Tam imajo slovaške sestre Rigler, kateri je do sedaj poleg!sv. Vincencija Pavelskega velik g. Rudija Kneza vsako leto vo-! samostan, šolo in lepo urejen
park. V zelo lepi kapelici združeni s cerkvijo na prostem kra-
dil petje na tem mestu. Petje je bilo letos mešano, zborovsko in šega. Sedaj imajo v načrtu novaJjudsko, med katerim je dr. Gr-stranišča. Dosedanja so bila le žinčič poiskal vse tipke, da so začasna. Sedaj hočejo postaviti tudi orgle čim lepše pele na čast taka, da bodo odgovarjala (bigi- Bogu in Mariji, pa tudi nam v
jenskim predpisom in da bo tu-Jveselje. Govor, ki ga je imeljra, so -Slovakom Levoche pod di oblast zadovoljna z njim?. De- med sv. mašo msgr. Kunstelj, je lo je že v teku. Upali so, da bo- bil v A.D. že na kratko objavljen in naj jaz samo še dodam:
ljuje Naša Gospa iz Levoche, katera je natančen posnetek originala v Levochi. Kar so nam Slovencem Brezje ali Sveta Go-
do pripravljena stranišča za piknik. Ker dež stalno nagaja, delo zastaja in ni tistega napredka
Visokimi Tatrami na Slovaškem.
Četudi je cerkev na prostem, je dovolj sedežev pod streho, da Monsignor je rekel tudi, da je'smo lahko brez skrbi v primeru težko dopovedati mladini, ki dežja.
pazovati nekaj teh iger. Dobil ki bi ga človek pričakoval in že-lgre na obisk v Slovenijo, vidi' Po sv. maši, katera bo ob 11.
Članom Kluba slovens^ upokojencev v Newburgh
MAPLE HEIGHTS, O. — Sp0' ročam vsem članom kluba, & ae bomo imeli izleta v West Vil' ginio 18. junija, kot je bilo sklc njeno na zadnji seji, ker ne remo dobiti za ta dan bus0v' Kdaj gremo, se bo ponovno ^ krepalo na prihodnji seji, ^ 25. junija, v Delavski dvorani $ Prince Ave.
Dalje sporočam vsem član0) in drugim številnim prijatelj011 da sem sedaj zopet na svoj01 domu in se prav iskreno zahvl lim vsem za poslane mi cvetli01 osebne obiske in za številne 0 poslane bodrilne kartice v h° nišnico, nisem vedel, da ih13* toliko zvestih prijateljev in P1 jateljic. Se enkrat prav 1°P hvala vsem!
Tistim, ki ste darovali za bd2 galno v Šmihelu pri žužemb01 ku, sporočam, da smo skup11 nabrali $190. Denar je bil odP° slan v stari kraj 14. maja- ^ dar dobim odgovor, da so d0lJ prejeli, bom sporočil.
Pozdrav vsem čitateljem hs Anton Peruš0^
Velike farme glavni pridelovalec
WASHINGTON, D.C. - ‘v kako polovico vseh prid0*
farm v naši deželi pride s
far^
9% velikih farm. Male -prejšnjih razdobij niso več ^ sobne preživljati farmarje povprečni farmi, zato izginJ ju v kolikor nimajo možnosti’ povečajo dohodek s posveti^ kakemu posebno donose0^ pridelku z ozirom na P0^ trga.	- ■'
POOOOOOOOOOOQonnnnnnnnnnnnnftnrwwiCTcMwvyyyxwgffOOmHWK
JEAN GIONO:
ŽETEV
poocoooooaooooooocooocooooooooooooooooooooooeoooooooc
Res, to žito je napravilo čudež.
Ob štirih popoldne govore samo še o njem.
“To je menda nekdo iz Aubig-nana”
“Zdi se mi, da ga poznam.” “Zdaj pa vidite, kaj je zemlja. Drug za drugim so odhajali iz Aubignana, ker se ni več izplačalo, kot so pravili: zdaj pa po-gtejte!”
“Agathange ga pozna.”
“Jaz tudi, Panturle mu pravijo. Njegov primek je: Bridai-ne; malo sva si v sorodu. Tako od aaleč, po ženi.”
“Reci, kar hočeš, toda v naši zemlji ne uspeva tuje seme nikoli tako kot domače. Zdaj vidiš .. ”
In gospod Astruc leta naokrog kakor podgana, kljub svojemu debelemu trebuhu, in neprenehoma drži roko v žepu.
Panturle stoji še vedno pod velikimi lipami za vrtiljakom. Ves je truden in pijan od teh orgel, ki krulijo za deset svinj, truden pa je tudi zaradi denarja, katerega drži v roki. Arsula se stiska k njemu in kar žari od veselja kakor plamen ha Sveči.
Ta občutek, da se Arsula naslanja nanj in da je zadovoljna, opija Panturla kakor vino. Ker ni nikogar več poleg njiju, ji položi roko okoli pasu in jo nalahno stisne, da bi občutil, kako je čvrsta in gibka kakor snop; v drug) roki pa tišči denar.
“Ali si zadovoljna?” ji pravi. “Kako bi ne bila? ...”
“To je vrglo denarja. Kaj praviš, koliko ga je?”
“Sedem sto osemdeset.”
“Toliko nisem še nikdar imel.” Potem sta se obrnila in odšla na sejem. Tako sta se že doma zmenila, in ko sta še daleč od ljudi, tišči Panturle Arsulo k sebi, kakor bi jo privezal z lokom svoje roke, ko pa sta prišla do stojnic, jo je še poslednjič krepko stisnil, potem pa spustil. Zdaj stopata kakor dva pametna človeka.
Ustavila sta se pred Rubinovim šotorom.
“Ta prodaja dobre stvari. Kupiti si moraš par hlač in suknjič.”
“Pa ti?”
“Oh! jaz ...”
“Ce ti sebi ničesar ne kupiš, si pa tudi jaz ne bom.”
“Bom že videla.”
“Jaz tudi.”	„	\
Pa sta šla mimo.
Skoraj skregala sta S3 zaradi tega, kajti isto se je ponovilo pred čevljarsko stojnico in pred vsemi ostatimi šotori. Končno je Panturle izvlekel denar, katerega si je spravil za srajco in ga dal Arsuli. Vsega.
“Na, napravi z njim, kar hočeš.”
Tako je šlo bolje; kupila sta suknjič, hlače, čevlje, dve zelo lepi odeji, veliko košaro, ki se zapira z železno žabico, šest robcev (tri večje in tri manjše),, dolgo vrv, brusilni kamen, tri namizne nože, lonec in skledo.
Petem se je začela Arsula smejati; izvlekla je bankovec za deset frankov:
“Ali mi ga daš?”
“Eh, saj sem ti dal ves denar.” “Ne, toda to bi rada. zase.” “Samo vzeti ti ga je treba.” Smeje se drži Arsula denar v roki in pravi:
“Počakaj, si bom nekaj kupila.”
Počakal je pri, pošti. Arsula je zapustila sejem in izginila v ulici, ki pelje na glavni trg.
Cez čas se je vrnila z majhnim predmetom, ki je bil zavit v svilen papir.	,
“Na,” pravi.
Bila je lepa, nova pipa iz najboljšega lesa in zraven zavitek tobaka.
Oci so se mu napolnile s sol-szami. Ni mogel reči drugega kot: “Ti, ti.. ” kakor bi pretil, ka-
kor bi hotel reči: “Ti, če te kdaj ulovim...”
Arsula se je od veselja kar napihnila kakor golob.
“Saj sem vedela, da kar koprniš po pipi. in vidiš, šestnajst sousov mi je še ostalo.”
In res, ostalo ji je še šestnajst souscv.
Lahko bi počakala Amoureu-' xa. Pripeljal ju je sem na vozu, pa jima je rekel:
“Ob šestih bodita pred kolarjem in me počakajta, do se bomo skupaj vrnili.”
Toda dovolj jirga je že bilo hrupa in muzike in kričanja, žabic in vseh teh ljudi, ki so popivali, in vsen pojočih trgovcev in orgel, ki jih vrtijo na roko.
“Vse mi že brni po glavi,” pravi Panturle. “Ce bo trajalo še nekaj časa, bom znorel.”
“Jaz tudi!” pravi Arsula.
V resnici ju žeja, da bi bila spet sama v svoji samoti. Manj-trajo jima tista pusta, prostrana polja, ki žive mirno okoli njiju. Tam se počutita krepka in varna, stisnjena drug ob drugega; tam ve vsak že vnaprej, o čem orugi razmišlja, zasluti besedo, preden je prišla čez ustnice, zasluti besedo, ko se še mračno poraja v..globini prsi. Ta hrup tukaj ju je'ranil kakor nož in ves dan se morata stiskati drug k drugemu ali pa stiskati drug drugemu roko, da si nekoliko ohrabrita srca.
“Veš, kaj morava takoj storiti, če želiva dobro sama sebi? Takoj morava peš oditi domov.” Sla sta po saint-Martinski cesti; to je bližnjica.
Najprej ju je srečala velika jablana, ki se je začela z njima razgovarjati. Potem ju je spremljal potok Sanneries, ki se je vljudno stiskal ob njuno pot, sikajoč kakor udomačena belouška. Potem se jima je pridružil večerni veter in napravil družno z njima čeden kos poti, potem ju je zapustil zaradi materine dušice, se vrnil in nato spet odhitel s tremi velikimi čebelami. In tako sta hodila in vse to ju je razveseljevalo.
Panturle nosi vrečo, v kateri so vse nakupljene stvari. Arsula stopa ob njem z moškim korakom, da bi obdržala njegov korak. Pa se smeje.
Potem je prišla noč; ko sta stopila iz gozda in se začela spuščati v aubignansko dolino, je prišla noč, stara, dobro poznana noč, z vlažnimi rokami kakor perica; noč, ki se vsa lesketa od prahu, ki nosi mesec v svojih rokah.	J ,vl ,
Na dva kilometra daleč je slišati dihanje trave.
Tišina ju gnete v ero samo kepo mesa.	v
Takoj po tem sejmu sc prišli trije dnevi, kakršni so pogosti v začetku jeseni. Prava pokora! Sto svinjarj: veter in dež in vihar; kakor kotel je bib nebo. Iz tega je nastal leden mraz. Danes je od vsega tega ostala le lepa, kakor mleko bela megla. Preveč je še mokro, da b: mogel človek iz hiše, sicer bi prinesel ra svojih čevljih za celo njivo zemlje. Panturle je v kuhinji in dela ročaj za izvijač. Arcula je izpraznila omaro. Na podstrešju je našla skrinjo, polno starih časopisov. Zdaj reže s škarjami vence in rože v papir, da ga bo položila na deske v omar’.
“To je koristno in tudi lepo.” Arsula je gori v sobi; slišati jo je, kako hodi sem ter tja. Megla se lepi ob okno. Niti vasi ni videti. Nekje v megli kraha krokar. Zdaj pa zdaj ga je videti, kako leti mimo okna kakor senca. Sicer pa ni niti glasu od nikoder, le zveneča tišina.
Panturle je našel v kuhinji prostor, kamor lije skozi okno majhen curek svetlobe. Izrezal je kos hrastovega lesa in zdaj ga z vso silo maši v grlo izvijača.
(Dalje prihodnjič)
Združevanje podjetij nevarno gospodarstvu
Pravosodni tajnik John N. Mitchell je izjavil, da utegne biti zduževanje podjetij nevarnost za zdravje in svobodo našega gospodarstva.
WASHINGTON, D.C. — Pred državno odvetniško zbornico v Savannahu, Ga., je pravosodni tajnik John N. Mitchell opozoril na naglo združevanje in povezovanje raznih podjetij v naši deželi. Tako je ugotovljeno, da nadzira 500 velikih družb nekako 75% vse industrijske produkcije v deželi. Tako združevanje in povezovanje industrije pomeni lahko nevarnost za gospodarski, politični in družbeni ustroj, ki jo trenutno niti ne moremo prav pregledati.
Pravosodno tajništvo je zato odločeno nastopiti proti novemu združevanju 200 največjih podjetij v deželi, ki so vodilne na svojih področjih v gospodarstvu.
J. N. Mitchell je v glavnem sprejel načela, ki jih je preje postavil pomožni pravosodni tajnik Richard W. McLaren, načelnik oddelka za truste. Ta v bistvu ni proti velikim družbam, ki se udejstvujejo na različnih poljih, v kolikor te ne postanejo tako mogočne in močne, da ovirajo vsako uspešno tekmovanje. Pravosodno tajništvo bi raj še videlo, da bi velika podjetja prevzemala manjše družbe ali se z njimi povezala in jih izgradila in povečala, da bi bile sposobne uspešno tekmovati v svoji panogi.
Povezovanje velikih podjetij in njihovo seganje na razna področja industrijske prod ukcije združuje preveč gospodarske moči v premalo rokah. Zato je to treba o pravem času preprečiti, ker bi škodovalo tako na samem gospodarskem področju, nič manj pa lahko tudi na političnem in socialnem. To so odgovorni ljudje v naši deželi opazili še v preteklem stoletju in je zato Kongres že tedaj izdelal posebni zakon proti “trustom”, ki so tedaj grozili zagospodariti nad gospodarstvom vse dežele.
ZDA se dobro odrezale na letalski razstavi v glavnem mestu Francije
PARIZ, Fr. — Na veliki svetovni letalski razstavi v francoskem glavnem mestu so se ZDA izkazale najprej s svojo vesoljsko razstavo, kjer je bila na o-gledu vesoljsko ladja Apollo 8 in so ameriški astronavti razlagali njeno opremo in uporabnost. Prav tako je vzbudilo pozornost novo potniško veleletalo Boeing 747, ki je priletelo tja naravnost iz tovarne v Seattlu.
Novo veleletalo bo gotovo za redni promet že koncem letošnjega leta. Ne bo sicer dosti hitrejše od sedanjih jet potniških letal, bo pa zato veliko večje in udobnejše. Sprejelo bo v svoje prostore vsaj še enkrat toliko potnikov kot novo nadzvočno francosko-britansko potniško letalo Concorde, ki so ga začeli preskušati in je tudi na razstavi pa ne bo na razpolago za redni promet še nekako dve leti.
Sovjetsko nadzvočno letalo TU-144 je ostalo doma, ker pravijo Rusi, da nočejo z njegovo razstavo v Parizu izgubljati čas za njegovo preskušanje. Rusi so na razstavi prvič pokazali na Zahodu TU-154 potniško jet letalo, slično Boeing 727.
Tekom razstave so objavili, da bosta Francija in Zahodna Nemčija gradili skupno “letalske bu-se”, Britanija, Zah. Nemčija in Italija pa so razstavile prototip novega jet lovca MXCA-7o, ki ga mislijo skupno uvesti v svoje letalske sile.
Francozi so pokazali novo dvomotorno Dassault jet potniško letalo, ki bo lahko sprejelo 134
7 STORES
May’s Russ Girl Karavan prinaša v mesto “cigančke 6S”
Ta pisana oblačila za deklice so tako ljubka, da bodo očarala srce vsakega cigančka. Popolnoma novi kroji. Za majhne punčke v potiskanih vzorcih, modre in rdeče barve, za večje deklice v rumeni in zeleni. Ohlapne hlače, 3-6x $4, 7-14 $«. Nagubani žemper; 3-6x, $8, mini-rib sviter, moder ali rdeč 3-6x..$3, 7-14, $10. Skladna bluza rdeče barve, 7-14, $5. Kupite na kredit pri May.
Children’s Wear, Girls Wear, 2nd Floor Downtown, Branches Kupujte v četrtek, v mestu od 10. do 8.30, v podružnicah od 10. do 9.30 dnevno.
Mi dajemo in zamenjavamo Eagle znamke*
* Knjižica s srečnim koncem
potnikov in bo na razpolago za liti v škofe za razpravo. Škofe
srednje proge leta 1972.
V Franciji vdrli na sejo škofovske konference
PARIZ, Fr. — Skupina kakih 50 katolikov, v kateri je bilo tudi pet duhovnikov, je vdrla na zasedanje škofovske konference v Parizu, ko je govoril kardinal Francois Marty. Pridrla je do govorniškega odra in nekdo od njih je segel po mikrofonu. Ker je bil ta izključen, ni mogel govoriti.
Kardinal je pozval demonstrante, katoliške nezadovoljni-ke, naj spoštujejo pravico zborovanja. člani skupine so med tem začeli deliti okrožnice in si-
Moški dobijo delo
Delo za moške
Iščem 2 gradbena delavca. Kličite 1-257-3313.
(119)
in vso cerkveno vodstvo so v o-krožnici označili za “pismouke in farizeje”, ki da podpirajo bogataše in državo.
Dalo za moške & ženske
DELO DOBI
moški ali ženska z majhnim znanjem fotografije. Izučimo v barvastih posnetkih.
HAL!K COLO« LAB.
15615 St. Clair PO 1 4000
(115)
Ženske dobijo delo
Dental Assistant
Personable, some typing and bookkeeping experience. Preferably a resident from St. Clair— Addison Road area for your own convenience. 31 hour week, oft Wednesdays, half day Saturday, paid holidays. Will train. Call 391-5300 for interview. (x)
Ko le ni bilo miru, je kardinal če nameravate prodati Vaše zasedanje konfernece k o n č a l.i posestvo, kličite John Launch Demonstranti so odšli in konfe- Realty IV 1-1313 in bo piišel na
renca je nadaljevala delo v komisijah.
MALI OGLASI
Naprodaj
Štiristanovanjska hiša v dobrem stanju na E. 73 St, severno od St Clair Avc. Kličite 431-6798 pred 2. uro.
(x)
Prodam
Deset akrov zemlje, 3]4 akra grozdja v Madison, Ohio. Kličite 431-6798 pred 2. uro.
(x)
V najem
S prvim julijem se ddda 3 sobno pritlično stanovanje brez kopalnice na Norwood Road samski, čisli in mirni starejši osebi. Kličite 361-5584.
-(116)
Vaš dom, da se pogovori z Vami o Vašem problemu zastonj.
Iwtix)
V najem
oddamo spalno sobo meškemu na 1027 E. 61 St. garaža. Oglasite se osebno od 5. do 7. pop. ali kličite EN 1-8997.	'	(116)
Accordion for sale
120 Bass Junior Accordion, Petromilli’s Special $275. Call 442-8551.	--(119)
Hiša naprodaj
osem sob, za eno ali dve družini, velike krasne sobe, v najboljšem stanju, polna klet. na 1076 E. 72 St. Kličite 361-4019.	(119)
Hiša v najem
Enodružinska hiša, kopalnica spodaj, oddam starejšim ljudem. Kdor želi naj pokliče tel.: 431-7445.
i
VOZARJI

Zunaj se je mračilo. Boštjan je odvezal Konje, prijel za vajeti in sedel na voz. Preden je počil z bičem in pognal, je pa še z resno umirjenim glasom povedal Lenki:	;i i
“Tisto naj te pa nikdar nič ne skrbi. Kadar se vrne Klemen, bom že jaz uredil, da se bosta mogla vzeti. Pa lahko noč.”
“Lahko noč!” je odzdravila Lenka s stisnjenim grlom.
“Hi!”
Boštjan je počil in pagnal v skoraj povsem jasen in dehteč majniški večer med Stolom in Triglavom. Res je do malega v enem samem diru privozil domov v Krnice.
Obotavljaje se je Lenka odšla nazaj delat druščino mojstru Layerju. Grede je skoraj glasno spregovorila njena misel. “Kadar se vrne Klemen,” je rekel. To se pravi, da tudi drugi še upajo, ne samo ona, ki se je težko zaobljubila, da se Klemen vrne Nevede je stopila v kuhinjo in pogledala skozi okro proti Spodnjemu Otoku, če Klemen
in poslikam kapelico Marije Pomagaj na Brezjah.”
Leopold Layer, se je zapletel v pogovor z vozarji, ki so za tisto noč obstali pod Broscem. Razvnel se pa ni kakor včasih. So ga menda bridkost zapora, brata Valentina žalostna, a nezaslužena usoda, in pa pričakovanje lastne smrti, preveč zresnili. Same kdaj pa kdaj je rekel resno besedo. Medtem je ostro opazoval obraze, ki naj jih upodobi v množici pod sliko na svodu kapelice na Brezjah.
Zagovorili so se prav precej dolge. Layer ta večer ni hotel nadlegovati mošenjskega gospoda župnika, učenega gospoda doktorja Ažbeta. Lenka mu je s sveže opranimi rjuhami iz doma tkanega platna pregrnila posteljo. Čeprav se mu vino ni nič poznalo, je kar padel in takoj /.aspal. Pot — v zaporih se je skoraj odvadil hoditi — in gorenjski zraK sta ga prevzela. Bil je truden. Kaj bi ne bil. Saj je moral težko obteženi voz svojega življenja speljati do vrha
že gre po stezi, kakor je včasih	strmega in bolj izovinka-
imel navado prihajati. Pa se je spomnila in se je zazdela sama sebi malo prismojena. Nasmejana se je \rnila v hišo in prisedla k mojstru Layerju. Slikar je opazil njen spremenjeni obraz in se ni mogel zdržati, da bi ne vprašal:
“Deklica Alenka! Sicer to vem, da za soncem mora dež iti, za žalostjo veselje priti. Pri tebi se pa vreme kaj naglo iznremi-nja.”
“Če bo pa Klemen nazaj prišel in se bova lahko vzela.”
“Vidiš, tako je prav, objokani moj angelček. Rajši na svetlo misli, kakor da bi pa grizla v temOj ki te prej ali slej tazje. Ti se samo trdno drži svoje zaobljube, pa bo še vse dobro. Sicer se bova pa še marsikaj pogovorila, preden jaz izpolnim svojo
nega klanca, kakor je bil njega dni Brosc. V novejših časih so ga avtomobilom na ljubo izravnali in razpotegnili, da pravzaprav ni več klanec, vsaj tak ne, ki naj bi poživljal povest izpred naših dni, iz Napoleonovih časov.
Cesta mimo priljubljene krčme pod klancem je povsem obmolknila. Tudi po navadi noč in dan nemirni vozarji v 'hlevu in na skednju so utihnili. V h i š i sami, pri Žabarju, je pa bilo tiho, kakor bi bili vsi pomrli. Se Janezek, ki je prejšnji teden vse
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
DISTRIBUTION CLERK
Permanent full time position for Mature individual. — Good Pay. Good Company Benefits.
Must be high school graduate. Located in Ford City.
For interview Call
Mr. FUNK at 582-6088
(116)
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
WANTED EXPERIENCED OPERATOR Full or part time. Apply Beauty Salon. 500 So. Michigan.
(115)
Light Assembly
Permanent full time day work. We are an expanding company with openings in our assembly department. Our fringe benefits include life insurance, hospitalization, annual bonus, profit sharing and more. Come in or call to arrange interview:
272-7990
DANIEL VVOODHEAD CO. 220 Huehl Rd. Northbrook, 111.	(116)
mu je stara mama Franca s kamilicami pozdravila.
Točajka, Lončarjeva Lenka, se je pa celo v spanju smejala, čeprav se ji ni nič sanjalo. Samo legla je trdno prepričana, da se Klemen vrne.
Klemen, njen Klemen! Angel varuh ga varje in ga tudi pripelje nazaj, kakor mladega To-bija v svetam pismu.
Petnajsto poglavje POMOZH KERSHTENIKOV
Izza Brezij se je zasvitalo. Za-gostcleli so drobni ptiči in kos je glasno, kakor ovčar jarcem na kljuko, zažvižgal vezarjem, da je treba oskrbeti konje. Zahrumela sta skedenj in konjak in prebudila vso hišo, ki se ji pa kar nič ni ljubilo vstati.
“Preden se konji najelo, bo že beli dan. Za tisti požirek zganja, ki bi ga hoteli vo/.arji na tešče zvrniti, naj pa malo počakajo. Saj sinoči niso šli okrajen! ležat,” si je rekla mati Franca, se obrnila in še malo podremala. Kako se je prileglo.
Pa jo je drozg, gnezdil je približno za streljaj daleč gori ob potoku, prišel skoraj pred odprto okno žvižgajoče budit:
“Stara, vstani, . stara, vstani, stara, vstani!”
Franca se je vzdignila iz mehke pernice, sedla, se pokrižala in najprej obudila dober namen, da bi vsak dihljaj njenega življenja zalegel tudi za večnost. O Bog, kar bom jaz danes delala, naj bo tebi v čast in moji duši v zveličanje.” Stopila je na tla, nataknila natikače — cokle so se ji zdele že malo težke — se površno oblekla in odšla v ku-ainjo. Mimogrede je prisluhnila na vrata sobe mladih dveh. “Nič. Vse tiho.” Zamahnila je z roko, stopila za seženj naprej in ob-; stala pri vratih Lenkine pod-1 strešnice. Vse tiho. “Pa re vendar ni dekliču kaj naredilo. Čudno bi ne bilo. Trpi kakor kamen na cesti. Meni bi se že dav-ro zmešalo.’
Ni se mogla premagati, da bi ne bila, čeprav še nič naglušna, pritisnila ušesa tik na vrata: Nič. Diha kakor še vsak dojenček ne tako spokojno. Da, da .. . Mirna vest. Saj te imam rada, da te skoraj mati ne more imeti bolj, obenem bi te pa najraje za ušesa stresli. Če bi tebe na svetu ne bilo, bi bil naš mlaii prav gotovo Markov Klemen iz Krnic. Saj nič ne morem reči Janezu. Samo s Klemenom, se mi zdi, bi se pa še vse bolje razumela. In pa Francka — Kaj pa hoče drugega! Boga naj zahvali, da je tako, kakor je.”
Mojster Layer je tudi še spal. Celo narahlo je smrčal. “Prav. Ni čuda, kar je prestal. Tudi ve-seljakar ne zna več biti. Samo
MALE HELP
TRUCK DRIVERS
To Transport Crude Oil From Off Highway Leases
Must have a minimum of two years, tandem driving experience. Drivers to be located in Texas and New Mexico. Permanent employment, excel lent pay and company benefits. Average pay in Texas and New Mexico $700 to $800 monthly.
If you are interested and meet the driving experience requirements, please contact the following for application:
Mr. Jerry Parker
The Permian Gorp.
P. O. BOX 3119 Midland, Texas 79701
An Equal Opportunity Employer
(115)
modrost ga je še. Kaj vse iz človeka zna narediti zapor.”
Po hrastovih stopnicah je odšla spod v kuhinjo, odložila iz roke glavnike na mizo, odprla zadnja vrata in stopila na dvor. Na prvi pogled je videla, da je vse v redu. Zavila je še okrog vogala za konjak.
Sonce je že vzšlo, preden je mojster Layer prišel iz zgornjice v gostinsko sobo. Za zajtrk si je dal skuhati klobaso, pojedel zraven nje zagozdo rženega kruha, vse skupaj pa zalil s topljenim mlekom in začel postajati nestrpen:
“Lje kje hodi, da ga še ni?” “Kdo?” je bolj iz vljudnosti kakor pa iz radovednosti posegla v besedo točajka Lenka. “Moj maltar.”
“Ga ne poznam.”
“Res nisva bila skupaj še nikoli pri vas. Vsaj kar si ti v tej hiša, ne. I, seveda. Moj zapor je bil vmes. Njegov oče Tonej je znal mojstrsko ometati steno in izgladiti omet za slike na presno, za freske, kakor jih imenujemo z laško besedo slikarji in študiran svet. Fant je že pred zadnjimi francoskimi časi dobro kazal in mi bo, kakor upam, znal nadomestiti svojega umrlega očeta ”
“Od kod je pa doma?”
“Iz Ribnega, Repečnikov Tonček je.”
“Oh, da ... Zdaj pa že vem.” “Kaj veš?” je bil radoveden Layer.
“Nič,” je narahlo zardela Lenka, se obrnila in iz zadrege za minuto, dve odšla v kuhinjo. Layer Lenkine hipne zadrege ni prezrl. Ko se je spet prijazno nasmejana vrnila, je mojster skušal navezati besedo na prejš-
nji pogovor. Naj mu prinese še kozarec, pa samo en kozarec črnine, je zaprosil in prijel Lenko, ko mu je postavila pijačo na mizo, za roko in jo obdržal v svoji.
“Kaj je s tabo, deklič? Objokani angelček moj.”
“Nič.” Lenka je nehote prisedla. Pa sta se pogovorila kakor oče in hči, ali pa še bolj ra-zumevno. Lenka je Layerju zaupala, da se ji Tonček zadnje čase skuša približati, ona ga pa kar nič noče razumeti. “Ne rečem, ko bi Klemena tako zelo rada ne bila imela in ko bi se ne bila zaobljubila, česar mu pa nočem povedati. Pa tudi vi moje zaobljube nikomur ne izdajte.”
“Bodi brez skrbi. Kakor grob bom molčal.”
V veži so se oglasili koraki in odprla so se vrata: “Dobro jutro!” je prijazno pozdravil s praga v sveže oprani zidarski beli platneni obleki Repečnikov Tonček.
“Bog daj!” sta hkrati odzdravila Layer in Lenka. Mojster je hotel biti kar malo hud:
“Kje pa hodiš, da te od nikoder ni?”
“Ne bodite nejevoljni,” se je opravičeval Tonček grede, ko je odlagal zidarsko orodje, kelo in kladivo in plazno in še druge drobnarije, ki jih je prinesel s sabo v vreči, na klop pri peči. ‘Prav namenoma sem se malo obotavljal, da bi ne prišel prezgodaj in delal tejle lepoti,” pokazal je Lenko, “napotja, če bi vas še ne bilo.” Lenka je bila spet v zadregi. Celo malo je zardela, da je bila videti še mikav-nejša, pogledala Layerja in prijazno odgovorila: “V vsaki krčmi je vsak gost dobrodošel, dok-
ler je trezen.”
“No, da me boš prej vrgla povsem čez prag, mečeš me že tako in tako dolgo časa, mi pa natoči Šilce žganja.”
Tonček se je okretno obrnil, bil je bolj gosposki kakor pa gorenjsko robavsast, in preneka-tera je pogledala za njim. Prisedel je k mojstru Layerju. Medtem ko je Lenka stopila po novo
zelenko slivovke, ki jo je b i 1 a sinoči vso iztočila in ni hotela načeti druge, da bi se ne opili, se je Tonček nagnil k Layerju in mu skoraj zašepetal: “Saj vse skupaj ni nič res. Doma je krava storjala, pa nisem mogel mame same pustiti, dokler nisem vsega razmotal. Iztrebila se bo pa menda že sama.”
(Dalje prihodnjič)
NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM
AMERIŠKO DOMOVINO
KOT DARILO ZA
Očetovski dan
t
dne 15. junija 1969 Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov:
* * * * * ............ ♦
Za to darilo pošiljam znesek $.....
Moje ime in naslov: ...........................
CONTAINERS, ING.
In Menomonee Falls, Wis., Offers Excellent Opportunities for
Production Machine Operators
Due to recent expansion we have several openings for new employes: Applicants must be high school graduates with a high degree of mechanical ability.
IF YOU are looking for steady full time employment, we are looking tor you. THE PEOPLE we hire will be trained.
I	For interviews write or call:
251-0800 — MENOMENEE FALLS, WISC. 53051
An Equal Opportunity Employer (Mention This Paper)	(115)
rrr
ONE FAIRLANE DRIVE
JOLIET, IL 60474
Since 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv. Družine
Officers
President .................... Joseph J. Konrad
First Vice-President ......... Ronald Zefran
Second Vice-President ........ Anna Jerisha
Secretary .................... Robert M. Kochevar
Treasurer .................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler
First Trustee................. Joseph Šinkovec
Second Trustee ............... Matthew Kochevar
Third Trustee ................ Anthony Tomazin
First Judicial ............... Mary Riola
Second Judicial .............. John Kovas
Third Judicial................ Frances Yucevicius
Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic, O.F.M.
Social Director .............. Nancy Owen
Medical Advisor .............. Joseph A. Zalar, M.D.
PRI KAJENJU HAŠIŠA — Farmarski delavci v Nepalu med odmorom pri sekanju hašiša. Na sliki spredaj je kup vej in vejic hašiša. Delavci ga seveda kade za “kratke sanje”. Hašiš je znano mamilo na vsem Prednjem vzhodu, pa tudi v južni in jugovzhodni Aziji.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo, da je 10. maja 1969 umrl naš ljubljeni soprog, oče in stari oče
Anton Urh
Rojen je bil 17. januarja 1886 v Kamniku, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913.
Pogreb se je vršil 13. maja iz pogrebnega zavoda Jos. žele in sinovi na ALL SOULS pokopališče.
S tem se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za vence cvetja in za razne dobrodelne namene.
Srčna hvala vsem, ki so pokojnika prišla kropit in vsem, ki so ga spremili na pokopališče. — Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile za spremstvo na pokopališče. — Hvala pogrebcem, prijateljem pokojnega, ki so nosili njegovo krsto.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje in nam v dnevih naše žalosti bili v Pomoč. Posebno se za to zahvalimo Mrs. Agnes Meglič.
Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi za lepo urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Ljubi mož, dragi oče in stari oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda ameriške zemlje.
Žalujoči:	’ >
AGNES (roj. Drolle) — soproga FRIEDA TANNER, JEAN SCOTT — hčerke RUSSELL TANNER, PHILIP SCOTT — vnuka OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O., 12. junija 1969.
V BLAG SPOMIN
ob trinajsti obletnici odkar je v Gospodu preminul naš ljubljeni soprog, oče in stari oče
f FRANK AŽMAN f
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 12. junija 1956.
Njegovi blagi duši daj,
Gospod, svoj nebeški raj!
Žalujoči:	J
žena ANA, OTROCI IN NJIH DRUŽINE.
Cleveland, Ohio 12. junija 1969.