Naše borbe. ,,Slovencu" piše se „0 naših borbab" s Poborja in on objavlja to v svojem 30. stevilu tako-le : Zgodovina naaega naroda vrti ae največ 0 raznih borbab z mogočnim severnim sosedom in tega davna dela, aedanje prizadevanje in pribodnji načrti kažejo, kako rad da bi potujČil žilavo Ijudstvo naše, osvojil si lepe pokrajine in tako razširil svojo oblast proti jugu. Nekaj se mu je v teku časa posrečilo: zgubili smo, kakor zgodopisci poročajo, že maraikatero lepo dolino na Štirskem, Koroakem in celo na Tirolskem. Tu je pač bil narod čezmerno obkoljen in pomešan z Nemci, in zato ae je tudi vae mogoče storilo, da bi ga izneverili njegovemu jeziku. Ali upamo, da sedaj to potujčevanje ne bo tako napredovalo, odkar se je vzbudil narod iz apanja, v katero ga je bil tako skrbno zazibal aosed-varuh, in se je narod začel zavedati svojib pravic. Ceravno je Bvaruh" mogočen, vendar pa ne bi mogel toliko škodovati našemu narodu, da ne bi v to svrbo delovala z njim tudi vlada in to že več stoletij. Po solah, uradih, pri vojakib, — pov8od ae je vtepala, trla in šopirila nemšžina, da je konečno že rea marsikateri Slovenec obupal nad prihodnoatjo avojega rodii; drugi pa in žal, da je bilo in še je dosti takih, so pobegnili z nasprotniki ter so postali izdajice. In ravno ti v zvezi z nekaterimi ,,prisiljenimi Nemci" so škodovali in še sedaj škodujejo mlademu razvitku narodne zavesti; delajo na vse, v časib celo smešne nacine, samo da bi le zabranili ali vsaj ovirali narodno omiko na edino zdravej domačej podlagi. Sredatev ne izbirajo mnogo, le to je sreča, da z raznimi izmišljenimi strahovi, največ pa z lažjo, dalee ne morejo, ker jib Ijudstvo kmalu spozna, kolike da so vrednoati, ter jim že več ne zaupa. Tako se je godilo in ae še godi raznim ,,prerokom" v liberalnih novinah, ki so ae vgnezdile na slovenskih tleh, katere pa kmalu podere resnica slo-  venskib časopisov, in vesela posledica je to,  da ae poalednji širijo, prvi pa navadno alabo životarijo, dokler sramotno ne poginejo.  Ali še je drugi ateber, ki 5e tudi posredno,  vendar krepko podpira zastarelo stranko nemškutarije ter kolikor mogoče, preganja in zatira vae, kar je slovenskega. Ne mislim naštevati, a kakimi aredatvi ae ohrani v 5aaib nemška večina v krajnem šolskem avetu; ne bom dalje razmotrival, umetnosti a katerimi ae dobi večkrat zmaga za liberalno atranko pri občinskib in drug*h volitvab; v nekaterib zgledib bočem le nekoliko pokazati, kako aem ter tje c. kr. okr. glavarstvo nepoaredno vpliva na narod, društva in posameznike, samo za to, da bi se vse 8ukalo po volji dotičnim gospodom. Bil je na Pohorji pred nekimi leti župan, ki je dolga leta občinske zadeve vzgledno vodil, ne oziraje se na desno ali levo, ter je tudi vae slovenaki uradoval. Valed tega pa je bil bud trn v peti dotičnim goapodom pri okr. glavarstvu; in ko ob priliki uradnim potom nekaj poatavnega terja, okregajo ga imenovani prav budo. Ta pa ne bodi len, izroči vaozadevonekej viaokej osebi, katera jo je pokazala pri ministerstvu. in od tod je kmalu udarila atrela: Če se kaj tacega zgodi še enkrat, pa bode gospod moral iti.. . Sedaj ao bili tatn seveda čuda prijazni ali ne dolgo; apet se je začelo od kraja delo: vplivati, kolikor mogoče, na županatva, da pokorno plešejo po njibovi volji. Drugemu godilo ae je alabae. Ta je posestnik in ima tudi v svojej koči krčmo, ali v njej toči najemnik. Zgodi se ondi majhen pretep, katerega je c. kr. žandarmerija naznanila glavarstvu in to je za nj odgovornega storilo ne krčmarja - najemnika, temveč poaestnika. Čudno je bilo pri tem to, da se je obč. volitve amel vdeležiti krčmar-najemnik, čeravno ni on pridobnine plačeval, ampak poaestnik. Bil je ta obaojen na 10 gld. kazni ali pa na dva dni zapora. Odločil ae je za zapor. Ker pa je bilo ob košnji delo nujno, naznanil je glavarstvu. da raje plača in je ob enem priložil naloženo kazen. Ali Čeravno je glavarstvo brž prej dobilo naznanilo, vae eno je izdalo zaporni ukaz, denar pa je kot kazen sprejelo. Nasledek je bil, da je žandar po ukazu glavaratva posestnika apremil k aodniji, ali tu ga, ko ao videli pomoto, niso hoteli zapreti. Ta se je sicer jezil, ali ne da bi iakal zadoščenja pri viajej oblaati za storjeno sramoto in ne da bi pomoto glavaratva razkril, raji je molčal. Ko amo mi to poizvedeli, jezilo nae je zelo ali pomagati ni bilo več, ker je pritožbi postavni obrok potekel. V tacib okoliščinah je treba Slovencem pač več odločnosti; naj se tudi takim mogotcem za drugikrat odkažejo poatavne poti, da ne bodo vež tako tiransko postopali. Poseben trn v peti pa je onim gospodom bilo majhno bralno društvo v njihovem okraji. Ker je bilo v slabib gmotnih. razmerah, menil je odbor potnagati ai z igro-tombolo in vložil je zato potrebno prošnjo na finančno oblaatvo, po c. kr. okr. glavarstvu. Ali tu se je že za potrebno akrbelo, da se je prošnja odbila in druatvo oatalo na cedilu. Drugic je nameraval odbor prirediti majbno veselico v domačej vaai, ali glejte, glavarstvo je ni dovolilo z izgovorom, da baje sedež društva ni ondi, čeravno je v § 1. društvenih pravil^razločno piaano: Sedež društva je v Ribnici. Se le odlok c. kr, nameatništva je po večib mesecih o tem poučil gospode pri e. kr. okr. glavarsfvu, in sedaj mialimo, da bo vaaj nekaj čaaa v tej reči mir. Splob pa, ako kdo v kakej zadevi zabteva ravDopravnosti in ae opira na § 19. drž. zak., ondi ne doaeže ničeaa, temveč odpravijo ga z izgovorom, ,,da ondi ni prava inštanca to ali ono reč vravnati" itd. Doseže ae pri njih le toliko, kolikor jih višje oblasti priailijo atoriti. Da takošnje ravnanje gotovo ni znamenje pomirljivoati med narodi, po programu Taaffeja, tega prepriča ae labko vsak iz navedenih vzgledov, katere aem priobčil največ zato, da nam nasprotniki naši ne bodo mogli očitati, kako se Slovencem godi dobro glede narodne ravnopravnosti.