Št. 45. V Gorici, dne 7. junija 1898. Teči*} XXVIII. Izhaja dvakrat na toden v štirih izdanjih, in sicer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob 4. uvi popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno, prilogo vred po pošti piejemana ali v Gorici na dom posiljana: Vse leto.......gld. G-— pol leta........» 3-— Četrt leta ...... . » 1-50 Posamično-Številko- stanejo 6kr. Naročnino sprejema uprsvvništvo v Gosposki utfčT . 5tv. 9 v Gorici v «Gori.ški Tiskarni» A. Gaurščok vsak •' dan od 8. ure zjutraj do (\. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. >Ta naročila br«z doposlane naročnine se ne oziramo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od .Sočo? trikrat mesečno in stane vso leto jrld. 1-20. " tSoCa-> in iPrinior*'i'> se prodajata v*G-oricu^to- . bakarni h«;h\varz v Šol.-ki ulici in J »»Morsi t z v Nunski ulifi; — v Trstu v tohakarui Lavrenčio na trgu della CuM-nna iti 1'ipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA (Izdaja za deželo). Uredništvo In odpravnlštvo se naliaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v H. nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11. do 12. ure predpolune. Dopisi naj so poSiljajo le urtidniStvn. Naročnina, reklamacijo in drago reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo lo uprnriiiStvu. . Neplačanih pisem ne sprejAnlje ne uredništvo ne upravništvo. ______ Oglasi in poslanice so racunijo po petit-vrstah, čo tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 0 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. „Gorii5ka Tiskarna« A. GahrSfek tiska in zalaga razen «bnBo» in «Priinoroa» So -Slovansko knjižnico«*, Katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih. 5 do G pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici» sa racunijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. •»» Bog: in narod! ««* .Gor. Tiskarna* A. GabrsŽek (odgov. J. Krmpotič) tiska in zal. V Gorici, dne fi. junija 1898. ' Državni zbor deluje, to se pravi: poslanci govore, nemški ohstrukcijonisti stavljajo dolge interpelacije radi graških dogodi), radi razpusta občinskega sveta, radi imenovanja Gleispaeha predsednikom višjega deželnega sodišča, radi degradovanja rezervnih častnikov, radi bosenskih vojakov ter radi konliskovanja «Grazer Tagblattn», ki je ostro napal vlado zbog Gleispaeha, katerega imenuje Wolf »državnega hudodelca", ker je podpisal jezikovne naredbe. Vsi govori obstrukcijonislov so naperjeni naravnosl proti viadi, iz vseh pa veje duh, ki priča, da ne bo miru, da ta državni zbor ne doseže ničesar, kar bi obstoječe razmere ozdravilo ter spravilo državno zbornico do rednega delovanja. Desnica, posebno slovanski poslanci so vedno pripravljeni ~ kakor že znano — poslovati v redu, da se rešijo vse one reči, ki spadajo v nalogo državnega zbora, in tudi na levici bi bilo še nekaj dobre volje. Toda sram jih je, spremenili taktiko, in boje se Wolfa in volilcev, katere so sami naiuijskali. Seme, katero je sejni VVolf med nemškim narodom, gre v cvetje, za njim stoji velika večina nemškega nuroda, v imenu katerega vpijejo v državnem zboru \Volfovi privržoniei, da se gode nečuvene krivice Nemcem, v prvi vrsti radi jezikovnih naredt-ii, katere treba takoj preklicati. Nekateri nemški poslanci so še vedno, čeprav že omahujejo, kolikor toliko za to, da se pri gospodarskih vprašanjih opusti obstrukcija, ali vodstvo nemških strank je v radikalnih rokah, vsled česar se Nemci najbrž vkupno upro vsakemu rednemu postopanju v državni zbornici. Zato je malo upanja, da bi se reči obrnile na bolje. Govori se, da v 14 dneh pojde državni zbor zopet na počitnice, da potem bo vladal zopet oni znani g 14. in da morda meseca septembra poskusi vlada zopet brez nade na uspeh, kako bi napravila red v zbornici. Toda to se jej gotovo ne posreči. Nemci so oni, ki so onemogočili redno delovanje v zbornici, ker zahtevajo ven in ven odpravo jezikovnih naredeb najprvo, predno so pripravljeni govorit; o kakih važnejših rečeh, ki bi zadevale skupno celo državo. Nemški radikale! ne odnehajo in današnji dan vemo, kako mnogo državi in dinastiji najnevarnejših življev se nahaja baš med Roman Iz časov Kristusovih. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE Poslov. Podravski. (Dalje;. ČETRTA KNJIGA. Mladenič urno izvleče svoje tablice. »Trenutek še, moj Messala;" zakliče Drus, »Ni sicer navada pretrgati igro z razgovorom, toda akoravno bi mi utegnila postati Fortuna radi tega nenaklonjena, moram te vendar nekaj vprašati. Povej mi. ali si že videl kedaj nekakega Kvinla Arija?" »Duumvira ?s »Ne, njegovega sina." »Mislil sem, da je bi! Arij brez otrok." »Da; za to pa imam v mislih njegovega posinovljenca. Evo, Kastor ni mogel biti bolj podoben Poluksu, nego si ti podoben onemu Ariju." »Res, res!" zakličejo tovariši. »Njegove oči, njegovo lice!" »Kaj še?" se oglasi nekdo s preziranjem. »Messala je Rimljan, Arij pa mora biti žid!" »Prav imaš", zakliče drugi. To je moči opaziti na prvi pogled." Nemci, ki se rogajo celo cesarjevi petdesetletnici. Takih prizorov v državnem zboru, ka-koršni so bili lani v »letu parlamentarnih škandalov", menda ne bo več, toda tudi ob sedanjem zasedanju mora biti naša državna zbornica le v posmeh drugim velevlnstim. Kaj takega se godi v Avstriji in sicer v jubilejnem letu, ko bi imel vladnti mir ter najlepše sporazumljenje med narodi. In zakaj? Samo radi lega, ker se Nemci boje, izgubiti svojo prevlado, da bi njihov jezik ne imel več onih predpravic pred drugimi jeziki, katere je imel doslej, in s katerimi zatirajo, kjer koli morejo, slovanske narode, Cehom no privoščijo ravnopravnosli. Jezikovno naredbe so jim trn v peli, in ker se tč ne dajo kar tako čez noč odpraviti, uporabljajo še vsako drugo priliko v svojo namene, da vpijejo in kričijo ter odpovedujejo svojo redno sodelovanje v državni zbornici. In proti tistim obstrukcijonistom ne stori vlada nič takega, kar bi jih spravilo ob premoč. Postopanje vlade radi dogodkov v Gradcu pač kaže nekaj eueržije, ali dozdeva se, da vlada vendar nima pravega poguma, v sedanje razmere poseči tako, da bi se obrnilo splošno na bolje. Češki poslanec dr. Fofl je imenoval to postopanje od strani vlade znamenje v zboljšanja naših notranjih razmer. Govorilo se je zadnji čas tudi o raz--pustu državnega zbora, ali du tega v jubilejnem Mu nnjbrže ne pride, ker volilni boji vendar ne smejo razburjati duhov v jubilejnem letu; takega k ."»raka vlada gotovo ne stori, ker posledice bi si morala d jati na svoj rovaš. In kakošen tudi bi bil novo izvoljeni državni zbor. V njem bi videli zopet vse liste nemške neinirnože, izginili bi iz njih vrst le mirnejši življi, da bi dali prostora poslancem, kakoršitih si želi današnji dan nemški narod, ki je ves poln obstrukc:jskega duha. In če bi se ustava spremenila tako, da bi se volili poslej državni poslanci v deželnih zborih, vsled česar bi vlada odredila prej V. kurijo za volitve v deželne zbore, iste razpustila, da se izvolijo novi in v teh potem poslanci v državni zbor, ne vemo, če bi bila ob laki sestavi državna zbornica sposobna za redno delo. Nemci ne odnehajo od svojih Vnamo se pričkanje. Messala, boleč jih odvrniti, reče Drusu: „Ni še prinesel vina. Da prežeivva dolgi čas, povej mi nekoliko o tem mladeniču. Radoveden sem zvedeti kaj o tem podobnožu." »Ali je Rimljan, ali žid, lo v tem slučaju ne šteje toliko; bodi dovolj, če rečeni, da ta podobnost nima za le nič razžaljivega. Arij je zal, razumen in pogumen. Lahko bi bil postal ljubljenec cesarjev, toda ponosno je odklonil to srečo. Kdo je on pravzaprav — tega nihče re ve. Dospel je med nas na tajnosten način, odslej pa se tudi skrbno izogiblje družbe — smatra se očividno za boljšega od nje — ha! nemara celo za slabšega. V gimnaziji in v bojni šoli je bil ne-prekosljiv borilec. Plavooki orjaki iznad Rena in sarmaški bivoli so bili v njegovih rokah kakor šibko trsičje. Ta mladenič ima v sebi dokaj bojnega duha, torej je tudi stopil v tabor Maksericija, ker se nadeja, da pride do boja s Parlami. Pravijo, da se je celo vsedel z nami v jedno ladjo, toda v Raveni nam je izginil izpred očij. Samo toliko vem, da je dospel semkaj zdrav in cel, toda namesto nastaniti se v tej palači, je ukazal zanesti svoje zavoje v bližnji »hkan." Odslej je izginil nekje brez sledu." Messala je poslušal to pripovedovanje s početka samo iz uljudnosti, toda, čimdalje zahtev, oni zahtevajo odločno nemščino kot državni jezik ter odpravo jezikovnih naredeb. Nasproti temu pa so dvigajo zatirani slovanski narodi na površje, ki tudi ne odnehajo od svojih zahtev. V tej zagati med narodi pa lici vlada ter si ne zna pomagati na nobeno stran. Naj bo državni zbor tak ali pa tak, dokler ne reši vlada jezikovnega vprašanja v zadovoljnost avstrijskih narodov, ne bo miru. To pa jo težko. Naša ustavo ima pač vse ono, kar imajo slične ustavo v jed* notnih državah, kjer ne živi toliko narodno-stij, druga poleg druge, ali naša ustava nima nič takega, kar bi zadovoljevalo vso posamezne narode ter jih ob jednem vezalo v harmonično skupino. V tem smislu bi pač bilo treba popolnili ustavo in do stičnega po-polnjenja pač mora priti, prej ali slej. Seveda, kdo pa je mislil prejšnje čase, da se dvignejo slovanske narodnosti iz spanja, da stopijo Slovani v Aslriji na dan ter da bodo zahtevali pravice za vse, kar so jim razni sistemi, ki so merili naravnost na rnznnro-denje slovanskega življa, prizadeli zlega. Tisti sistemi so imeli namen, potopili Slovane v Nemštvu in Ilalijanslvu, ali varali so se; dosegli so baš nasprotno. In tako stoji danes vlada tu ler ne ve pola, no naprej, ne nazaj. Slojimo pred krizo, kclera pride golovo, ali kakošna bodo, tega še nihče ne ve. Pa že pride čas — in čas je najboljši zdravnik, kakor so trdili že stari Grki — ki ozdravi razmere tudi v Avstriji. 100-letitica rojstva Adama Mickiewicza. Bratski narod poljski ima slavno preteklost za seboj; in veliko je število mož, ki so proslavili svoje ime za vse čase in katerih slava sega daleč čez meje poljske domovine. Toda tudi žalostnih pojavov, bridkih zgodovinskih spominov ima ta narod za seboj, — najžalostnejši pa je oni: trikratna delitev nekdaj mogočnega poljskega kraljestva. Vsi poskusi, da bi si narod poljski zopet priboril nekdanjo svobodo in mogočnost, so se ponesrečili. Zaman vsi rodoljubni klici: «Jeszcze Polska nie zgineta!» Toda tudi v dobi po zadnji in končni razdelitvi poljskega kraljestva se je porodilo p Drtts pripovedoval, timbolj je naraščala iijepova radovednost. »Ali čuješl* reče, obrnivši se k blizu stoječemu mladenču Mirlilu, ki mu je bil tovariš pri vsakdanjih vajah na pozorišču. ,Ako ne bi slišal, ne bi bil tvoj prijatelj", odvrne ta, močno razvesetjen, da se hoče Messala ž njim razgovarjali. »Gotovo se spominjaš mladenča, ki te je sunil danes raz voz kakor vrečo plev." »Na Baba! tvojemu spominu pride na pomoč spahnena roka, ki me spominja tega občutljivo". • Pri teh besedah jo je pobožal z na pol veselim, z na pol otožnim licem. »Zahvali torej usodo! Našel sem sovražnika. Pripoveduj nam še več«, rečo Drusu, »o tem, kaj je žid in Rimljan v jedni osebi. Na bogove!" Ta primera more še roditi kaj lepšega od Gentaura. Kako se on nosil moj Drus?" »Po židovsko." »Čuji8 reče Messala, obrnivši se znovič k M.ililusu. „On je mlad — lo je jedno; ima obličje Rimljana — lo je drugo; oblači se kakor Izraelec — to je trelje; zna se boriti z borilci, da, premeluje vozove, a to ne samo v cirku — to je četrto. Nu, Drus, kakšne lastnosti ima še? Mora gotovo znali več jezikov, ker drugače bi so ne mogel lako temu narodu odlično število mož, ki so si pridobili svetovno slavo in nevenljivi, hvaležni spomin vsega naroda. Med temi duševnimi velikani pa stoji v ospredju, kakor zvezda juternica na tihem nebesnem svodu, Adam Miekievvicz, enako velik kot človek, kot goreč rodoljub in velik od Boga nadahnjeni —pesnik svetovne veljave in slave. Ta veliki genij naroda poljskega je ugledal luč sveta 28. decembra 1798, na Litvi, v Zaosiu pri Novogrodku. Letos je torej 100-Mnica njegovega rojstva! In narod poljski se tudi hvaležno spominja na najveličastnejše načine onega znamenitega dne, ko so mu je porodil pred 100 leti mož, katerega občuduje in s spoštovanjem imenuje ves omikani svet. Koderkoli bivajo Poljaki — v Avstriji, na Ruskem in no Nem?\cm — prirejajo v ta stoletni spomin bliSčeče slavnosli, akademijo, predavanja, odkrivajo spomenike, izdajajo in širijo njegove spise v nnjcnnejili izdajah med narod, Poljaki v Avstriji st gibljejo v tem pogledu najproslejc, na Ruskem in Nemškem pa bolj na lihem. 21. in 22. maja so imeli veličastno slavnosli v Lvovu, 28.1. m. pa odkrijejo v K r a k o v u spomenik, kaleri postavi hvaležni narod svojemu največjemu pesniku. Na velikanske slavnosti, ki se prirejajo za lo priliko, je pozvan tudi ostali — slovanski svet, da se v Kra-kovu ob stoletnem spominu na velikega Slovana obnove iskreno prisege slovanskega po* bralimslva, ono plemenite in vzvišene vezi, ki prej aH slej morajo privesti čiharno SIo-vanstvo na pot moči, slave in — konečne popolne zmage.......... Tudi «Soča» je dobila posebno povabilo od »komiteta prasy dla uroezistošci narodovvej Adama Mickie\vicza \ve Lwo\vie» ter prijazen migljaj, naj bi ne izpustila izpred očij tega velepomembnega praznika bratskega naroda poljskega. Ali se «Soča» udeleži odkritja spomenika velikemu Slovanu Mickievviczu po kakem odposlancu, danes- še ne vemo; da pa ne bi pozabili, vredno spominjati se stoletnice rojstva tega največjega poljskega pesnika, in sicer tudi brez prijaznega vspod-budila bralov iz Lvova, to pa že moremo zatrdili, kajti «Soča» pasljivo izpolnjuje vsklik velikega Ceha Kolliirja: pretvarjati, danes v zida, jutri v Rimljana. Ali zna nemara tudi jezik Atencev?" »Govori ga tako čisto in gladko, da bi lahko nastopil na odru v tragediji Aishvlosa." »Pomisli! Mladenič zna pozdravljati celo ženske v grškem jeziku — to je peta lastnost. Kaj še več? Omenil si neko tajnost, ki kakor megla obkoljuje onega čudovitega Arija. Pripoveduj nama takoj o njej." »Ha! ako le hočeta, pa naj bo. Evo, pravijo, ko je Arij, oče, odrinil na pohod proti grškim morskim roparjem, da ni imel žene, niti otrok; vrnil pa se je z nekim fantom, uprav istim, o katerem govorimo, ter ga posinovil takoj drugi dan." »Kako posinovil?" zakliče Messala. »Na Baha! Cim dalje, tim bolj mi vzbujaš radovednost. Kje pa je dobil duumvir ta dragoceni plen? Kdo je bil ta fantin?*. »Na to ti more odgovoriti k večjemu on sam. Duumvir, ki je bil tačas še tribun, je izgubil v bitki galejo. Od vse posadko sta se rešila samo dva — on in ta mladenič. Plavala sta na jedni deski v naročje neizogibni smrti, dokler ju ni zapazita posadka na rimski ladji ter ju potegnila na krov. Arij je imel na sebi opravo tribuna, oni pa obleko galejnika. »Galejnika! Ha! Torej je lo galejnik!" zakliče Messala ler vstane od mize. vKrakov Jjimamfa te ^MB&Heznaniti in delovanjem rojili izvoljenihr»Ifth6»^4i 9*i34e|^fote3§e0iie ieftate, • ' - ' '^ aUpcvf^jisBTddov in v po-selSnW'Sfemm % %ta*j*ah. Za danes in na tem mestu se ome-jiijflfflp* le na obvestilo slovenskemu narodu, kakošna vzvišena Čustva prešinjajo letos bratski narod poljski in s kako sijajnimi načini proslavlja 100-letni spomin rojstva velikega svojega genija. Narod poljski pa bodi uverjen, da Slovenci — najmanjša vejica na mogočnem slovanskem debhv daleč tu na skrajni za-padni meji velikega slovanskega sveta — se bomo v duhu veselili ž njim, ki ume tako vredno, tak6 hvaležno, tako imponujoče slaviti spomin na svojega največjega genija — slavnega Adama Mickiewicza. Slava njegovemu spominu! Duh njegov naj bdi nad tem doslej tolt zapostavljanim Slovanstvom, spomin nanj pa naj mi druži v aepremagljivo trdnjavo, ob kateri se rozbijejo v prazen nič vsi sovražni navali! Slava slavilcem Adama M i c k i e \v i c z a! DOPISI. Iz Šturlj. — Tukaj se snuje hranilnica z neomejeno zavezo, ali bolje, varčevalno društvo z imenom »Čebela". Namen tej hranilnici je lep: priučevati mladino, da začne varčevati zgodaj, ker se morejo zraven večjih zneskov vlagati v to društvo v posebnem oddelku tudi 10-krajcarske vloge. Kdor hoče bili ud »Čebele*, plača jedno krono udnine. Posojila se bodo dajala le udom in sicer v malih zneskih na osobni kredit, oziroma na poroštvo. Vpisanih je dosedaj G4 udov, kateri so si izmed tega števila že izbrali vodstvo in odbor, ki ima nalogo, sestaviti pravila ter jih predložiti v potrjenje. Zelo je potrebna taka hranilnica, ker tukaj v Šturijah in v Ajdovščini je obilo delavcev in rokodelcev, ki si lahke na ta način kaj prihranijo, pa se jim v zadregi tudi more pomagati s primernim posojilom, od katerega pa ne bo treba plačevati oderuških obrestij. Znan mi je slučaj, da je nekdo moral plačevati od 10 gold. posojila na mecec po 1 gld. obrestij; če bi bil plačeval celo leto, moral bi bil odšteti 12 gld. samo na obrestih. Take in druge okoliščine so končno dale misliti delavcem, da so se pričeli organizo-vati ter delati na to, da si ustanovijo varčevalno društvo. To je prav nujna potreba pri nas in zato kličem »Čebeli": Živela! Delavec. S Poniker, 5. junija. — Znano je cenj. čitateljem «Soče» in »Primorca* iz dopisa s Ponikev, dne 8. aprila t. L, da je sklenilo naše občinsko starašinstvo v seji dne 5. aprila, da se zgradi nova cesta s Ponikev do vasice Bača ob Idriji. Rečeno je tudi bilo v omenjenem dopisu, da se dobi gotovo nekaj občinarjev, ki bodo nasprotovali zgradbi te ceste, na kar so se tudi res nekateri precej trudili preprečiti zgradbo te ceste, a vkljub vsemu trudu, ki so ga imeli, niso dosegli zaželjenega uspeha. Gradila se bo torej nova cesta s Ponikev, kar je tudi prav, da se Bil je močno razburjen. Toda uprav v tem hipu "o služabniki prinesli žlahtno sadje in vino v s.cbrnih vrčih. Na to prikazen se je obličje Rimljana takoj zjasnilo; pozabil je na zanimajočo ga pripovedovanje in, pokazavši na mizo, zakli-cal veselo: »Ljudje iznad Tiberije! Ali bi ne mogli počakali našega poveljnika na veseli gostiji? Vabim vas na gostijo, Bahu na čast! Koga hočete iiaeti za Amfitriona % Odgovorite, Rimljani*! „Kdo naj bo drugi, nego on, ki gosti nas vse?* se oglasi Drus. Po vsej dvorani zadoni ime Messale. On poprime znovič besedo: »Pripeljal sem semkaj s seboj — pravi — nekoliko prijateljev. Ti so še le ravnokar vstali od mize. Naj se torej naša gostija začne po stari navadi. Na katerega je sok vinske trte najoftividnejše utisnii svoj pečat? Katerega je najbolj prevzel vinski sok? Poiščite ga in prinesite ga semkaj!* »Tukaj je! Tukaj je!* zakličejo, dvignivši s tal mladenča tako zale postave, da ga je bilo lahko mogoče imeti za boga pijancev; ni pa mogel držati več trsa v roki in venec bi mu bil bi---»z dvomno pudel raz glavo. »Posadite ga na mizo!" zapove Messala. Toda on ni moge! sedeti. Morali so ga držati. Sredi svečanega molčanja poprime Messala besedo. zveze po pripravni cesti planeta z dolino. O noetoh i» pnifrh v n,psi občini bi se dalo marsikaj omeniti, a naj za danes izostane, kajti namenil sem si omeniti nekaj o naših ", zvonovih. Prejšnji naši zvonovi so imeli lepe glasove in tudi precej glasni so bili, a bili so stari in izrabljeni, osobito srednji zvon je bil popolnoma izrabljen in bati se je bilo, da sedaj ali sedaj poči; zato smo bili primorani, napraviti si nove zvonove. Ker je nam še gosp. vikar prigovarjal, da naj letos napravimo nove zvonove, in radovoljno vzel nu se vse opravilo, kar je potrebno v tem oziru, t. j\, pogodbo z zvonarjem, pobiranje radodarnih doneskov za zvonove in drugo, smo si končno odločili ter si omislili tri nove zvonove, katere je nam ulil ljubljanski zvonar Samassa. Zvonovi so izborni z izredno lepimi harmonično (e, gis, h) vbranimi glasovi in zato smo ž njimi zadovoljni. m razne novice. Imenovanje. — G. Fran Vidi c, znani slovenski pisatelj, je imenovan urednikom slovenskega državnega zakonika. Tako je dobil to mesto mož, ki ji« kos svoji ne-lahki nalogi. Osebne vesti. — Predsednik tukajšnjega okrožnega sodišča, g. Karol vitez D e f a c i s, je imenovan dvornim svetnikom; istotako g. dr. Anton T u š a r, predsednik okrožnega sodišča v Rovinju. Predsednik deželnega sodišča v Trstu, g. Mihael Urbančič, je dobil od Njeg. Veličanstva vitežki križ Leopoldovega reda; podpredsednik istega sodišča, gosp. Conte D a n d i n i de S y I v a je imenovan dvornim svetnikom. Prizivno sodišče v Trstu je premestilo g. Frana P i 11 a m i t z a, c. kr. kancelista v Ajdovščini, od tam k tukajšnjemu okrožnemu sodišču. Žiipanija Bilje je pristopila »Šolskemu domu* z doneskom 120 gld., katere takoj izplača. Tako je sklenilo obč. starašinstvo v zadnji seji na predlog župana g. Matevža S a u n i ga. S tem se je vredno pridružila tudi ta občina slavilcem cesarjeve 50-letnice. — Slava! Glavna zaloga tobaka v Kanalu je razpisana do 24 t. m. Zalagala bo 35 toba-karen v okraju. Prošnje na finančno nadzorstvo v Gorici. Boj nepošteni konkurenci! — Opazujemo, da naši rojaki nimajo po ogromni večini niti pojma, kaj je nepoštena konkurenca ia kakošni so lahko nasledki, ako jej ljudstvo pade v zanjke. Zategadel prosimo, naj vsak čitatelj pozorno prečita te vrstice in naj si jih zapiše v srce ter se po njih ravna! Vsa trgovina in obrt v Gorici je bila do nedavna v laških rokah. Lahi so postavljali cene, kakoršne so hoteli, mi Slovenci smo morali plačevati. To so bili pač zlati časi za goriške Lahe. Toda nič na svetu ni stalno, — ptalna je edino le prememba. In tako je nastala polagoma znatna prememba tudi v trgovini in obrtniji pri nas v Gotici. Dobili smo že znatno števfo trgovcev in obrtnikov, ki se čutijo Slovence; njih število se stalno množi! Lahom pa ni ljubo, da v Gorici dobivajo tekmecev, ki so ostali zvesti svojemu rojstvu in so zavedni Slovenci. Zategadel bi radi ugonobili, upropastili vsakogar, ki jim ni ljub — in ako drugače ne gre, pa z n c- „0 Bahue!* zakliče, »o največji izmed bogov, bodi nam naklonjen v tej noči! V mojem in v imenu mojih tovarišev žrtvujem ti ta venec ... (pri teh besedah *si ga sname z glave)... ter ga položim na tvoj oltar v svetišču Dafne!" Priklonil se je ter si del venec znovič na glavo. Potem, stopivši k mizi, dvigne vrečico s kostmi. »Poglej, Drus*, reče, »pri oslu črnega Silena, tvoj denar je prišel k meni! To,so dohodki! Sedaj pa kvišku čase! Naj živč: vino in ženske!« Dvorana se je kar stresla od smeha in ploskanja; celo kipi Atlantida, — tako se je zdelo, — niso stali mirno. XI. Šotor v Palmovem gaju. Šejk ni nikdar odrinil brezštevilnega spremstva, kakor se to spodobi knezu in očaku- V mestih so ga smatrali za bogataša in velikaša, in to po vsej pravici. On ni imel samo denarja, marveč tudi obilno služabnikov, sužnjev, velblodov, konj in vsakovrstnih čred, katere je vodil zmerom s seboj. V senci dreves, v Palmo, .n gaju, je dal razpeti dolgo vrsto šotorov. Za lastno porabo je imel šejk tri: jednega za sebe, jed-nega za goste in jednega za svoje žene in njih služabnice; v ostalih so prebivali sužnji, ali sorojaki, ki so ob enem ž njim zapustili peščeno puščavo — ljudje krepki in pogumni, pošteno konkurenco, t. j.: oni hote delati tudi par let v z gub o, da upropastijo slovenskega trgovca ali obrtnika, — in ko bi dosegli ta namen, potem bi bili zopet gospodje položaja, narekovali bi cene, kakoršne bi oni hoteli, — a ti neumni »ščavo*: plačaj! V kratkem času lahko zopet pridobe poprejšnjo zgubo. Vzemimo par praktičnih vzgledov. Kolonija In i trg v Gorici je bil do lani vseskozi v rokah naših nasprotnikov. Kakoršne cene so nam postavljali, tako smo morali Slovenci plačevati. Ko je pa nastaia od Slovencev nasproti postavljena tvrdka, so jej napovedali boj z — nepošteno konkurenco, t. j. začeli so dajati nekatere vrsle blaga v zgubo. O jednem samem nasprotniku se govori, da ima še danes na razpolago 50.000 gld. za zgube le pri sladkorj n, edino z namenom, da bi vabil k sebi Slovence in jih odvračal od naše tvrdke, katera naj bi vsled tega propadla. Ako bi se to zgodilo, hej, to bi bili nasprotniki zopet gospodje, neomejeni gospodarji na kolonijalnem trgu. Potem bi ne dajali niti sladkorja več v zgubo, marveč bi cene nategnili — in mi z a b i t i S1 o-venci bi v par letih zopet bogato povrnili Lahom vso prejšnjo zgubo.... Tak6 računijo nasprotniki na kratkovidnost Slovencev, ki bi se dali speljati na led. In takih Slovencev je veliko! Ali kaj se borno temu čudili, saj je med njimi celo slovenskih malih trgovcev v Gorici! — Vzemimo drug zgled iz resničnega trgovskega življenja v Gorici! Slovenci smo dolgo zdihovali, da nimamo svoje velike trgovine z želez jem. «Soča» je drezala, vabila, spodbujala, — in posrečilo se nam je. pridobiti za tako trgovino dva mlada moža, ki imata vso potrebno zmožnost, dovolj kapitala in sta jako agilna. Kupila sta staro trgovino Darbovo nasproti škofije in stopila v najugodnejšo zvezo z velikimi tovarnami. Vsled mnogo boljših pogodb nego so bile dosedanje, in ker sta nastavila trgovino v največjem obsegu, sta trgovca znižala poprejšnje cene za 5-—10%. — Laški trgovci so zamijavkali, češ: «joj nam, joj nam, kaj bo, mi srno končani, ako teh konkurentov ne — uničim o». In daj po njih! Tudi oni so cene znižali, naravno! Ali čegava je ta zasluga?! Gotovo edino le nove slovenske tvrdke! Njo kaže torej podpirati, ne pa dopustiti, da bi podlegla nasprotni konkurenci! Ali čujte še jedno! Kaj bi pa bi'o vsem laškim trgovcem, ako bi postavili v boj tudi 20.000 gld., katere bi zgubili tekom 2 3 let, da bi le med tem uničili slovensko trgovino z železjem ? Gene bi znižali tak6, da je zguba očitna*! Lahi dobe denar v take namene od — drugod! In kadar bi uničili slovensko tvrdko, takrat, oh takrat bi se oddahnili, srce bi jim veselja poskakovalo, kedar bi cene prav pošteno zopet nategnili, a ti neumni ščavo: plačaj in molči! Vsa prejšnja izguba bi bila v par letih poravnana! In kdo jo poravna?! Edino le mi zabiti Slovenci, ki ne vidimo dalje nego od ust do nosa. Toliko na znanje tistemu gospodu v okolici, ki '¦• je dopustit opazko, da nova trgovina z . -i*- jem izkorišča geslo »Svoji k svojim l* — Ako je kje kak Slovenec, ki morda visi pri Lahu s srcem in mošnjo, naj vsaj molči in naj se ne pere z — obrekovanjem poštene slovenske trgovine ter s tem nevednim ljudem opravičuje svoje izdajalsko početje. V očeh pametnih ljudij ga tako govorjenje ne opraviči. — To isto velja pa tudi za male slovenske trgovce, v katerih rokah so bili konj, lok in tetivo ubogljivo orodje. Življenje v Palmovem gaju je bila zvesta slika patrijarhaluih običajev, podobno življenju pastirjev v starem Izraelu. Mnogo let je že preteklo od onega časa, ko je dospela semkaj- karavana iz puščave. Takrat je šejk na obrežju jezera ustavil svojega konja. »Tukaj!* zakliče, vtaknivši v zemljo pušico, »bo stal moj šotor. Vrata morajo biti obrnena proti jugu. Pod le temi drevesi bomo sedeli tfr ogledovali v vodi zapada-joče solnce." Na to je stopil k jedni izmed palm, štrlečih v nebo, jo objel in božal, kakor je bil navajen božati priljubljenega konja, ali otroka svoje ljubezni. Kdo, ako ne šejk, je imel pravico za-klicati karavani: ,Stoj !* ter zapovedati: »Tu naj stoji moj šotor?" Izvlekel je pušico iz zemlje in tam, kjer je tičala, je bil zabit prvi steber; na to so jih zabili še osem, po tri v jedno vrsto; potem so izvlekle ženske iz mavh belo platno. In kdo naj drugi to stori, ako ne ženske? Mar niso one strigle volne z belih ovac ter spredle to volno v tanke niti, iz teh nilek stkale tanko platno ter sešivale skupaj to platno, da je služilo za streho nad glavo vladarja puščave? In kako veselo in urno so razpenjale ono platno od jednega stebra k drugemu ter privezale ga z motvozi, tekmujoče med seboj, katerih špekulacija sega tako strašno daleč, da gledajo na 20—25 kr. pri kvintalu sladkorja .... Več ne rečemo! Upamo, da smo govorili dovolj jasno! Vsak človek poreče: «Soča» ima prav! Kratkovidnost in neumnost je najdražja reč na svetu! Tombola »Slov. Zvczc» v Št. Petni je dovoljena, kakor smo že na kratko omenili zadnjič. Morebiti bo mogoče pripraviti vse za tombolo potrebno že do srede meseca julija. 10. prih. meseca bo nedelja po sv. Cirilu in Metodu in najbrže se bo dala ta prilika porabiti za priredbo tombole. Postopanje na magistratu s Slovenci. — Neka uboga ženica ima štiri otročiče; jeden je zbolel — in zdravnik Morpurgo je dal spričalo, da bi dobila ženica zdravila iz ubožnega zaklada. Toda na magistratu so jo zapodili, češ: «imamo dovolj svojih!» — Mi Slovenci pa redimo vse goriško lahonstvo in ne mislimo na to, da »imamo dovolj svojih !* Magistrat nadleguje tudi slovenske posestnike, kjer le more! Nekega slovenskega voznika bi bili kar ugonobili, da se ni znal upreti! Naložili so mu »iz zdravstvenih" ozirov, da mora spraviti konje iz svoje hiše proč in mu naložili globo 100 gld., a DoHlesovo smradarije ob Komu ne vidi, da je vsa bližnja okolica Koma okužena! Deželni zdravstveni svet. — Dokler je bil v deželnem zboru rajni dr. Maurovich, je veljalo načelo, da tiče njemu mesto zastopnika deželnega odbora v deželnem zdravstvenem svetu. Ko je pa Maurovich umrl, tedaj je deželni odbor prezrl edinega svojega to-variša-zdravnika — ker ta je bil Slovenec!!! — in je šel iskat svojega zastopnika drugod; našel ga je v osebi dr. F r a t n i c h a. Njegova doba je letos pošla in narnestništvo je pozvalo deželni odbor, naj zopet izvoli zastopnika. V zadnji seji je ta zopet izvolil ~-dr. F r a t n i c h a, prezrši tudi zdaj edinega zdravnika-poslanca, ker je ta — Slovenec. In tako Slovenci , tudi zdaj nimamo v tako važni korporaciji niti enega zastopnika! Vsaj od strani dežele bi ga lahko imeli, saj Lahi imajo drugih dovolj! Ali sior no! Šeuvi naj ostanejo doma v zapečku! — Pričakujemo od slovenskih deželnih odbornikov gg. dr. A b r a m a in dr. T u m e, da primernim potom pojasnita, zakaj ni bilo mogoče niti letos voliti v deželni zdravstveni svet takti, kakor edino bi bilo dostojno deželnemu odboru in — ne žaljivo za Slovence! Tako pa smo doživeli nov — škandal v deželni hiši, škandal, kateri si dobro zapomnimo! .Ta, es ist viol Faules im Slaate Dfuiemnrk! Kaj pravite na to Vi — g. dr. Abram?! Poštna vest. —- Od 1. t. m. naprej vozi pošta med Ločnikom in tukajšnjo postajo po dvakrat na (Um, v jutro in zvečer, in ne več po enkrat, kakor doslej. Iz LoČnikn. - Kapelan Haidl je odšel in ž njim odide na sv. Rešnje Telo tudi slovenska propoved s furlansko vred iz naše cerkve. Kakošni vzroki pač so napotili nadškofijski ordjnarjat, da je odpravil slovensko propoved ? če Furlani morda nočejo poslušati besede božje, za to ne moremo mi nič, ali da se odpravi slovenska propoved oh jednem s furlansko, ko je faranov največ Slovencev, tega pač ne moremo umeti. Menda vendar ne bodo začeli poditi nas iz cerkva po vzorcu iz Trsta ?! Kaj to, če so Furlani prejšnja leta bežali iz cerkve, kadar je začela slovenska propoved, to vendar ne more biti povod, da se ta odpravi! — Mogoče pa bomo culi drugo leto propoved samo — v furlanščini! «IIell-ovei» v Gorici. — V nedeljo je priredila goriška podružnica »Schulverein-a" veselico v Panovcu in pri Dreherju. — Da katera urneje, gibčnejše in krepkejše izvrši svoj posel, dokler ni štrlel kvišku šotor, podoben poprejšnjemu v puščavi. Na to so sužnji jeli urejevati njegovo notranjost. Na srednje stebre so pripeli zavese, ki fao delile šotor na dve polovici; jedna polovica, na desno, je bila odločena šejku, druga, na levo, pa za njegove konje. Okrog srednjega stebra je viselo orožje, pušiee, loki in ščiti; nad tem orožjem je visel Ilderimov meč iz gibčnega, skaljenega jekla, čegar držaj se je lesketal od dragega kamenja. Na drugem stebru je bila obešena za-prega, kakoršne niso imeli niti cesarjevi konji; na tretjem pa obleka: hlače in tunike iz tanke, bela preje ter raznobarvni robci za na glavo. Ženske so med tem urejale ob stenah divane, brez katerih bi šejk ne bil to, kar je, kakor bi ne bil šejk brez bele brade, ki mu je, kakor Aronu, segala do prsij. Najpoprej so postavile lesene okvirje v podobi trikotnika; na to so položile na nje mehke vajšnice ter jih pokrile z bronasto z zlatom pretkano prevleko, na njej so priredile ob stenah vzglavja iz škrlastega in turkusovega sukna in ko so še po tleh razprostrle mehko preprogo, je bilo njih delo končano. Torej so stale, čakajoče, kaj jim poreče gospodar. (Dalje pride). bi priredila kako navadno veselico v korist zasebni nemški šoli v Gorici, omejeno na nemško kolonijo (večinoma c. kr.!!!), tedaj H nič ne rekli; — toda slavnost je bila vseskozi pangermansko »heilovska", pod vtisi germanske razdivjanosti v Avstriji. Došli so celo „S u d m a r k o v c i" in razni drugi «heilovci» iz Trsta in od drugod, med temi baje celd neizogibni c. kr. prof. B i n d e r iz Ljubljane. Srečna njegova koža, da ga tu nikdo osebno ne pozna! • — Mi svečano protestujemo proti "enakim izzivajočim panger-: manskim slavnostim v Gorici! Protestujemo, da so glavna podpora takim demonstracijam c. kr. uradniki, profesorji itd., ki so priromafi v deželo, da tu jedo dobri beli kruhek! Ako nočete doživeti bridkih iznenadenj, ne izzivajte na tak6 nesramen način. To na zmaje tudi mfodajnim oblastim, katerih se tiče! Mi nuiištva ne priznavamo na Goriškem, pa je mir besedij! Tisti Nemci, ki žive tu, pa naj bodo veseli, ako morejo v miru jesti kruhek, kateri jemljejo domačim sinovom, in naj bodo zadovoljni, ako morejo nositi okoli zdravo kožo! Z ozirorn na skrajno nesramno vedenje Nemcev v Gradcu in drugod ne zaslužijo obzirnosti, katere so doslej še deležni! Ako bo drugače, bodo sami krivi! Odinerjenje davkov v Gorici. — Strašno deluje iiskus v Gorici! S komurkoli srno še govorili, vsakdo je 1 e t o s o b-sojen na podvojeni d a v e k, kar 100% več nego lani! Ako delajo povsod tako, tedaj dobi država ne 20 in 25, ampak vsaj 300 milijonov več dohodka! Pridobninski davek bi bil moral biti nižji, v resnici pa plačujemo skoro vsi mnogo več od lani! — V interesu trgovskega in obrtnega stanu prosimo, naj bi nam naznanil vsakdo: koliko p r i d o b n i n e je plačal lani in koliko mu je bilo odmerjene letos. Za vsako daljšo akcijo v tem oziru moramo imeti večje število neizpodbitnih izkazov ! Najhujše' pa je pri osebni dohodarini! — »Komisija* se kratko nikar ni ozirala na napovedi strank, ako so bile še tako natančne! — Poznamo slučaj, da je Slovenec prav pošteno napovedal nekaj nad 1000 gld. dohodka, od katerih bi plačal 22 gld. davka, — a »komisija" mu je dohodke nategnila na 3913 gld. in mu odmerila 90 gld. davka. Poznamo mnogo slučajev, v katerih je komisija dodajala dohodkom kar po 2000 gld., po 1000 gld. pa jih je prav veliko. Odkod to ?! Ali najlepša je Se ta! Odkod ji; našla «ko-misija» v gorenjem slučaju onih 13 gld.?! — Nikjer! Potrebni so bili, da je prišla stranka v še višji razred plačevanja, t. j. radi teh 13 gld. mora plačati celih — 10 gld. več davka! — Tak6 je našla ta slavna »komisija* pri nekem drugem gospodu le 5 gld. dohodka nad 3800 gld. — in radi tega potaka mora plačati 10 gld, več davka. — Zopet nam je znan slučaj, v katerem je našla 1810 gld. dohodkov, torej 10 gld. nad 10. davčnim razredom 1800 gld. — in radi tega desetaka mora plačati celih 7 gld. več davka. Mi vidimo v takem ravnanju sistem za izsesavanje ljudstva. T a k 6 se je namenoma postopalo! In proti temu protestujemo imenom izsesavanega ljudstva z vso odločnostjo! — Prosimo podatkov za nadaljne korake! Vsakdo naj nam naznani, ako se mu je primeril podoben slučaj!!! V kakošneni smislu vzgajajo „Lc-glnc<% šole svoje otroke, nam priča dejstvo, da so v nedeljo otroci „Legine" šole v Loč-niku metali kamenje v slovensko šolo. Kdove, kaj je tej nadobudni irredentovski mladini dalo povod h kamenanju slovenske šole. Ali so učitelji tako izborni, da napeljujejo otroke k takim korakom, ali je pa to „podedovanjski greh", ki tiči mladini v krvi, da že na vse zgodaj pokaže, da bo iž nje enkrat še kaj postalo po prislovici „Fruh ubt sicli. was Meister vverden will". Naj pa bo že tako ali tako, pristojni činitelji naj store vse potrebno, da se kaj takega ae pripeti več. Krepko na noge pa pokazati tem furlanskim divjakom moč eneržije, da ne bodo vedno toliko grešili na račun slovenske potrpežljivosti! Izlet ^Goriškega Sokola" y Bol. Vrtojbo. --Lep dan je bil v nedeljo. Toliko časa je deževalo neprestano, toda v soboto se je bilo zvedrilo ter ostalo je lepo tudi celo nedeljo, prav kakor bi nebo samo hotelo, da se zvrši izlet „Goriškega Sokola" v prijazno Dol. Vrtojbo ob najlepšem vremenu in uzornem redu. Svetli solnčni žarki s čistega neba so obsevali hrib in ravan, ko je odkorakal „Goriški SokoIu ob 2. popoludne od mitnice proti Št. Petru pod vodstvom podstaroste P o v e r a j a skupno z odposlanci „Prvaškega Sokola" z godbo na Čelu. V Št. Petru se je zbralo Številno ljudstva, da vidi goriške Sokole. In Dol. Vrtojba! Nakičena je bila z zastavami, slovenskimi h. cesarskimi, kar je pričalo, da smatrajo Vrtojbenci ta dan za nekaj posebnega; bilo pa je tudi v resnici tako. Ob vhodu v Vrtojbo so počakali vrli Vrtojbenci Sokole z vastavo. Po prijaznem nagovoru j'fn je odgovoril brat. Smrtnik v primernih besedah, povdarjajoč, da so radi zleteli Sokoli v prijazno Vrtojbo, da tam nastopijo ter pokažejo svojo telovadbo, ter spominjajoč lih, da je potreba nam Slovencem, da se vsestransko združimo v vsakem pogledu, ker v »edinosti je moč". Na čelu z Vrtojbenci so potem Sokoli odkorakali skozi Vrtojbo in potem v Lasičevo gostilno na prostorno dvo- rišče. Počasi in počasi se je zibalo ljudstvo, j v kočijah in omnibuaih so dohajali gostje iz i Gorice, čitalniški udje in druga gospoda, kas-* neje so došli tudi kolesarji in kolesarice, tako da je bilo končno, ko so se zbrali tudi domačini v obilnem številu k veselici, dvorišče polno. Nestrpno snw čakali nastop Sokolov. Tu bodi povedano, da je bil ta nastop prvi javni „Gor. Sokola" v takem pomenu. Sicer so goriški Sokoli nastopali že v Solkanu v družbi s tržaškim Sokolom; ali prvi lastni javni nastop ,,GoivJ3okola'Ju&Jtakim vspore-dom se je vršil v nedeljo . .Dol. Vrtojbi. Goriški Sokol goji že dlje časa telovadbo, aH ob naših skromnih razmerah se je pravo življenje Sokola razvijalo le počasi, pa saj tudi drugače ni bilo mogoče! Kazalo se je med telovadci vedno nekaj- dobre volje, spravili „Goriški Sokol" do prave naloge, katero mora imeti vsako teiovadno društvu, namreč vaditi svoje člane v telovadbi ter jih pripravljati do tega, da morejo tudi javno nastopiti. Vsako društvo, naj si bo tako ali tako, za-dobi pravi vrednost še le takrat, kadar se more javnost izreči o istem pohvalno. Tudi „Goriški Sokol" se je pripravljal na to, ali ni bilo človeka, ki bi bil dal življenja Sokolom v tem pogledu; slednjič se je to vendar zgodilo. Prišel je iz Ljubljane g. Smrtnik, vrl Sokol, ki še je korenito lotil lope sokolske naloge, vaditi člane tukajšnjega sokolskega društva tako, da se morejo tudi javno pokazati. Našel je ugodno polje, našel je brate Sokole, pripravljene za ..o, brale, ki so bili deloma izvežbani, katerim je pa nedostajalo še nekaj, da bi mogli javno nastopiti. Z vso eneržijo se je lotil brat Smrtnik to naloge, popravil je, kar je bilo nepravilnega, izvežbal je, kolikor je bilo mogoče, svoje Sokole, v tem kratkem času in dosegel je lep uspeh. Videli smo v Dol, Vrtojbi v nedeljo nekaj, kar nas navdaja z veseljem, da smemo gledati smelo v prihodnost, Pri nas na Slovenskem ima vsako sokolsko društvo poleg svoje glavne naloge, telovadili, tudi še drug pomen ; ono širi s svojimi nastopi narodno zavest med našim ljudstvom na deželi. Mi, obmejni Slovenci, nismo sicer navajeni, da bi si „špogali" kdove kake dolge govore, ali mirno delujemo za s»ojo narodno reč. Pri nas ni čuti prclirauoslij, temveč poznamo le reelno podlaga vsakemu in tako tudi narodnem razvitkn na vse strani. Zato znamo tudi prav soditi nastop „Gor. Sokola" v Dol. Vrtojbi. Tu nastop je bil lep. .Teden in dvajset čvrstih Sokolov jo peljal voditelj, brat Smrtnik, na prostor, odmenjen za telovadbo. Videli smo krepke postave naših vrlih Sokolov, ki so izvrševali svoje naloge kaj spretno. Proste vaje ob godbi so se vršilo pod vodstvt vaditelja na občno zadovoljnosl. Vaje na .ogu in bradlji pa so nas kar izuenadile. Nikakor se nismo glede na prejšnje razmere nadejali, da Sokoli ob svojem prvem nastopu kažejo toliko spretnosti v telovadbi. Skupin e so pokazale, da goji telovadbo naš Sokol kaj spretno in baš iste nam pravijo, da bomo videli Sokole v prihodnje nastopati še v impozanlnejšem številu in še z večjim uspehom. Proste vaje ob godbi je izvajalo 20 članov poleg vaditelja, nadaljnih pa poleg brata S m r t n i k a in brata Sajovica kot vaditeljev po 10 članov. Za prvi tak nastop je to pa! lepo število. Kar se tiče posebej telovadbe, čujte to: Telovadišče je bilo z žicami ograjeno ter okusno z nr.rodnimi zastavami okrašeno, sredi velicega dvorišča Lasičevo gostilne. Ob zvokih sokolske koračnice je nastopilo 22 telovadcev k prostim vajam. Nastop k prostim vajam je bil precej lep in izveden brez najmanjše napake, le slabo korakanje je kršilo sicer lep utis. Proste vaje so se izvajale prav vzorno in videlo se je, da je trebalo dosti vežbanja za tako točno in elegantno izvajanje. Na drogu in bradlji nastopili ste 2 vrsti. Vaje so se izvajale dobro in gladko, osobilo na drogu. Vaje na orodjih so zaključile 2 skupini na drogu in 2 na bradlji, izvajane od I. vrste. Brez dvoma je bila to najlepša točka telo vadbenega razporeda. Tukaj se je opazilo posebno živahno telovadsko gibanje in točno izvajanje. Vse točke telovadbenega razporeda so se vršile hitro druga za druga, tudi menjavanje se je izvajalo v lepem redu, tako da je bila javna telovadba končana že v t uri. Izmed telovadcev, kateri so želi pohvalo poleg bratov Smrtnika in Sajovica, treba omeniti posebej tudi bratov S k a p i n a in Vasica, ki sla se odlikovala. Videli smo, da se je tudi proslo ljudstvo zanimalo za telovadbo ter se čudilo izrednim vajam. Prosta zabava z godbo in umetni ognji na večer so uplivali kaj dobrovoljno na občinstvo, katero se je zabavalo prav živahno. Vrli Vrtojbenci z drugimi pevci so vkupno prepevali lepe slovenski pesmi in vmes je svirala prvaška godba. Jasno je, da so bili Vrtojbenci veseli izleta „Gor. Sokola", pa islotako so bili izletniki veseli, ker so se gibali zopet med zavednim slovenskim narodom. Vrtojbenci smejo biti ponosni, da je tako lepo »Gor. Sokol" nastopil baš pri njih prvikrat s takim vspo-redom, pa tudi vrlim Vrtojbencem morajo biti Goricam hvaležni, ker vidi se, da so se pošteno potrudili, storiti kar koli mogoče, da sprejmejo Sokole, kakor jim pristaja! Da končamo: bil je lep narodni praznik, in le želimo si še več takih! Ob 9. uri so Sokoli odkorakali z godbo I proti Št. Petru, kjer so se poslovili od vrlih ' Prvačkovcev, katerim ostane ta dan gotovo v dobrem spominu. V Kanal izletč goriški slov. dramatični in pevski diletantje prihodnjo nedeljo dne 12. t. m. ob 2. uri popoldne in prirede tam v veži župnišča, v ta namen blagovoljno odstopljeni, besedo ob G. uri zvečer.— Spored: 1. Pozdrav. — 2. „Pjevajmo" moški zbor, vgl. A. Forster. — 3. „Moji rožici"; čvote-rospev vgl. A. Nedved. — 4. „Narodne pesmi" harmoniz. M. Hubad. — 5. »Zgubljeni raj". Koseški, deklamacija. — G. „Danici" mešani zbor z bariton-solo, vgl. dr. Gust. Ipavec. — 7. „Za dom v bojni grom" vgl. Sattner. — 8. „Očo so rekli, da le". Veseloigra v enem dejanju. — Po besedi prosta zabava na dvorišču „pri zlatem levu". Vstopnina k besedi 20 kr. — sedež 10 kr. Kdor se želi udeležili izleta, naj se oglasi pri čitalničnem čuvaju. Zbirališče izletnikov na Goriščeku; odhod točno ob 2. uri popoldne. DriiStvo Šolski dom> (XIX. izkaz od 28. maja do 5, junija.) Kot pokrovitelj oglasil se je gospod Kornelij Gorup, velelržec v Trstu, Kot ustanovniki z doneskom 100 gld. oglasili so se: Slavno županstvo v Vrtojbi; si. županstvo v šmarijah; g. Andrej Ko-njedic, župan in veleposestnik v Plaveh; g. Andrej Drašček, vpokojen nadučitelj v Vrtojbi in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Prvačini. Vplačali so: gld. V i s o k o r o n i gospod grof Alfred Goronini-Cronberg, d r ž. in dež. poslanec in graščak v Gorici, zopet 1500'— G. (5 o r n p Kornelij, v e-lelržec v Trstu, izplačal pokrovit. 1000'~ G. Konjodic Andrej, župan in veleposestnik v Plavali, izplačal »Goriška ljudska posojilnica" razpisuje mesto uradnika. Plača po dogovoru. Prošnje do dne 16. t. m. ravnateljstvu »Goriške ljudske posojilnice". Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Prvačini na račun uslanovnine 1. obrok..... Gospodje iz Podgore po g. Edv. Prinčiču . . • ........ Podporno in bralno društvo v G. na račun ustanovnine 2. obrok . Po upraviiištvii «Soče» v šl, 11 iz dno 21, maja izkazanih . . . Po upraviiištvii «Soče» v 61. 12 iz dne 27. maja izkazanih , . . Občina Prvačina na račun usta- novnine še ......... Rutar Simon, c. kr. profesor v Ljubljani, na račun uslanovnine 7. obrok .......... Gospa Rein v Vipavi podarila dohodek veselice v bivši vipavski čitalnici........... Semelič Ivan, posesl. v Podragi Dr. Josip Kenda, zdrav, v Vipavi, na račun uslanovnine..... Po upravništvu «Soče», kakor v ¦14. št. izkazano....... Estelični klub pri Zajcu .... Neki duhovnik iz naših goril na račun uslanovnine 3. obrok . _^ skupaj gld. Vsled prejšnih izkazov 100'- 59-10 10'—V 2.923-4G1/, U.905'06 Do 5. junija torej došlo v golov. 14.828-52 v/2 Odbor društva »šolski dom». Za »Šolski dom" — možki oddelek. Požrli zamorci: Na binkošlno nedeljo žrtvovali tolminsko-mcščaiiski pobratimi v Vugovi gostilni pri Sv. Luciji požrešnemu zamorcu le-le zneske: Kot prvi obrok uslanovnine: gld. Sudae g. M. Primožič, vsled nezaslišanega izzivanja zvite Strele . . . 20'— Islotako močno izzivani gospod Strela sam . •............10'— Dr. Triller, od samega veselja nad novima tovarišema, doda!.....20'— Ignacij Kovačič iz Sv. Lucije kot prvi obrok uslanovnine......10* — Za vsebino črnega požeruha se je skupilo na «kantu».......15—• akoravno je imel v želodcu le 11 gld. Od omenjenega dneva do danes požrl še........... . 3'— Skupaj torej svetolucijski zamorec požrl............gld. /a-—• V gostilni c V Gradu* v dol. Vrtojbi 8'iP/2 V F. Urbančičevi gostilni v Kobaridu 5*— K temu dodala gospica K. Gruntar —'20 V Špacapanovi gost. pri Zvezdi gld. 473 V Ročinju........... V Gorjančevi gost. (pri Allemsu) . V Prinčičevi gostilni pod sodnijo V Lisjakovi gostilni pri «Rajhu» . V Glešičevi gostilni («Kikiriki») . . V Rejevi gostilni „pri Golobu" . . V Fonovi gostilni (v Semeniški ulici) (Ta zamorec je zgubil jezik in radi tega ni mogel požirati.) Major pl. Uijaševič ker se ni mogel udeležili sokolovega izleta .... V Št. Petru pri izvrstni kapljici Žeže Agarin nabrali »Knajpovci" _______ Skupaj. . 117-11V2 Iz Mcdane nam poročajo dodatno na naše poročilo, da g. Z u c c h i a 11 i je bil res soglasno izvoljen županom, ali s pogojem, da mora vseskozi slovenski uradovati. Vladin komisar g. F a b i a n i je sprejel ta pogoj tudi na znanje in obljubil od svoje strani, da glavarstvo se bo na ta pogoj oziralo. — Čast Bricem! <- 4-15 4'-2-64 240 2'30 1-90 1-06 Razgled po svetu. Nemško liberalni veleposestniki so začeli ruvati proti ministru Bamreitherju. Ako pridobe še druge veleposestnike, ki bi se izrekli proti razpravi o budgetnem provi-zoriju, potem sodijo, da bi moral Barnreither odstopiti. To bi bila zopet zmaga obstrukcije, katera dela na to, da pripravi vse nemške stranke ob vsakoršno zvezo z ministerstvom, da stoje skupno kakor jeden mož, nasprotujoči državnemu zboru v vsakem pogledu. »Mejklici" v državnem zboru, s katerimi se posebno odlikujejo poslanci iz obstrukcije tačas, kadar govori kak slovanski poslanec, se ne bodo sprejemali več v ste-nografični zapisnik. Ker so tisti ponajvečkrat kaj škandalozni, je predsednik državnega zbora dr. Fuchs uvedel gorenjo odredbo. Tako ne bomo mogli več priobčevati cvetov nemške omiko, Oasnlslil kolek je dosedaj po največ oviral, da se časniki niso mogli razširjati tako, kakor zaslužijo, ker stal je pač toliko, da ni bilo mogoče izdajati po najnižjih cenah časnikov in vsled tega tudi ljudstvo, zlasti ubožnejši sloji, ni moglo segati po listih tako, kakor bi rado. Ta največja ovira razvitim časopisja pa se odpravi, najbrže že z novim letom, Posledica temu bo, da se časopisje razširi ludi med najrevnejše sloje človeške družbe ter da zanese omiko ludi v one kraje, ki so najslabši v tem oziru. Nemci, ki tako radi trkajo na svojo liberalnost, niso hoteli, dasi so imeli že toliko svojih finančnih ministrov, odpraviti časniškega koleka. Ceh jo moral priti za finančnega ministra, da ta slnrikarskl davek odpravi, V imenu splošne izobrazbo jo Ireba pozdravili to odpravo simpatično, a zraven pa tudi moramo dostaviti, da je bil pač že skrajni čas zato, ker, kadar odpade ta davek, bo imela časniški kolek v Evropi edino le še — Turčija. Mestni zastop v Iterolliiu je dovolil BSehulvoreiimB letnih 1000 gld. podporo, ker je dunajski mcsln! zastop temu ponemčeval-uemu društvu podporo v jednakom znesku odrekel. Pa vendar še I rde Nemci, da nimajo zveze z „rajhom". Itorznl davek. — V Nemčiji je znašal za lansko leto borzni davek 39 milijonov mark, t. j. okroglo 23 milijonov gld. Ko bi so v Avstriji uvedei, tak davek, kateri bi židovski kapitalisljc prav lahko plačevali, bi neslo to državi kakih IG milijonov gld. na leto; za io pa bi ne bila sila obdačevati najbolj potrebne reči, kakor sladkor itd. AH pri nas je židovslvo mogočen činitelj. ki zna izkoriščati v svoje dobro obstoječe razmere v vsakem pogledu. Slovenci t Italiji. — V «Obzoru» smo čitali, da so se beneški Slovenci obrnili do italijanske prestolonasledniee Jelene s posebno spomenico v slovenskem jeziku, da jih ščili, ker so zapuščeni v moralnem in gospodarskem pogledu ter jim nt dovoljeno posluževali se svojega jezika v cerkvi in v šoli. — Mi o tem koraku nismo dobili nika-kega obvestila. Špansko-amcrlška vojna. —Svojemu poslaniku v Parizu je dala španska vlada nalog, naj posredt.js pri velevlaslih, da se doseže časten mir z Zjedinjenimi državami. 2. t. m. so sporočili iz Havane v Madrid, da takrat, ko so Amerikanci začeli bombar-dovati Santjago de Guba, španskega admirala Cervera ni bilo več lam, k*, je odšel z brodovjem že prej iz pristanišča. Kje da je, se ne ve. Vlada zjedinjenib držav je naložila admiralu Schievu, da ima napasti špansko bro-dovje na visokem morju ter da ga ne sme prijeli tik Santjago de Guba, ker bi je lam branile tudi baterije v Santjagu. Ameriško brodovje jo neki obnovilo napad na Santjago de Cuba, v istem času pa so po ameriških poročilih napadli ustaši mesto. Ustašev je baje nad 3000. Španska poročila zadnjih dnij trde, da admiral Cervera sploh nikdar ni bil v Santjagu de Cuba, temveč da je na potu v Manilo, da napade tam ameriško brodovje. Kakor je razvidno iz teh poročil, ne vemo prav za prav nič, kako stoji reč s špansko-ameriško vojno. Jedna poročila trde to, kar druga oporekajo in tako se ne more podati čitateljem prave slike in tudi ne približuje o tej vojni. Zgodilo se najbrže dosedaj še ni nič takega, kar bi moglo kako odločilno uplivati na končni izid vojne. Državni zbor Zjedinjenih držav je dovolil zopet 17 milijonov dolarjev; od te svote je določenih 10 milijonov za mornarico. Finančni minister je o tej priliki izjavil, da narastejo vojni troški na 600 milijonov dolarjev, ako bi trajala vojna jedno leto. Po drugih poročilih se pričakuje odločilna bitka vsekakor pri Santjagu de Cuba in sicer ima biti ista v kratkem Času. Končno se vendar potrjuje, da so Španci pri Santjagu dosegli resnično zmago. Jedna ameriška ladja se je potopila, dve sta močno poškodovani. Dne 3. t. m. je ameriško brodovje bombardovalo Santjago de Cuba pol-,drugo uro. Ko je ladja «Merimac» hotela priti v Dristan, so Španci sprožili položeni torpedo, ki je razdrl ves sprednji del ladje. Ta se je vakoj pogreznila. V Santjagu vlada radi tega veselje. Razgled po slovanskem svetu. V I^ubljanl so začeli 21. m. m. kopati temelj k zgradbi novega poslopja za državni višji gimnazij; stal bo za »Narodnim Domom*. Poslopje bo gotovo do meseca novembra prihodnjega leta. Razpusčenemu občinskemu svetu t Gradcu pošiljajo nemška mesta pisma, polna sočustvovanja o razpustu. To je znamenito. Občinski svet v Gradcu je bil razpuščen, ker j& prav odkrito pokazal, da stoji na strani onih življev, ki mislijo, da niso več Avstrijci, temveč podaniki velike Nemčije. Evo, sedaj prihajajo druga mesta za Gradcem, ki kažejo s svojim postopanjem jasno, da jim za Avstrijo ni mar. Nemški patriotizem, na kateri so Nemci tako ponosni, kadar jim gre za lastne koristi, se je že zdavnaj razpršil v nič. Mestna hranilnica t Radovljici na Kranjskem. — V mescu maju 1898. je 1711 strank vložilo gold. 41.075-341/,, 82 strank vzdignilo gld, I9.923-761/,, 25 strankam se je izplačalo posojil gld. 27.040; stanje vlog goli. 473.013-93Va, denarni promet gold. 145.960-52. Zvezo nemških mest na Češkem so hoteli na binkoštni ponedeljek v Libercah ustanoviti na predlog drž. poslanca dr. Fun-keja, ali vlada tega ne dovoli. Taka zveza bi bila naperjena naravnost proti Cehom in bi nemir le pospeševala; za to ne sme biti. Smrtna kosa. — V Kninu v Dalmaciji je umrl Aleksander Kalifi, tamošnji župan in deželni poslanec. Mož je bil obče priljubljen in vrl zagovornik svojega naroda. Srbski kralj Aleksander se pride baje, kakor čitamo v «Jedinstvu», v kratkem zdravit v Opatijo. Književnost. Rusko-slovenski slovar s slovnico, ki je izšel v naši tiskarni (cena vezanemu gld. 1-80) so pohvalno in nekateri kar navdušeno omenili že razni hrvaški, češki in srbski listi, med temi cel6 sarajevska «Nada». Slovenska leposlovna lista pa do danes še nista našla toliko prostora, da bi ga omenila in vsaj naznanila, da je izšel. Pa naj ima založnik veselje za zalaganje tako dragih del. Sploh opažamo, da razni slovenski listi le neradi naznanjajo knjige, ki izidejo v naši zalogi. Neki slovenski list je n. pr. naznanil »Učiteljski koledar* za leto 1897. j e d n o celo leto pozneje. To nam je naredil veliko uslugo! — Ni čuda, ako se knjige tak6 siabo prodajajo! Zdaj jih imamo v zalogi še za 10.000 gld. -— narod pa nima kaj citati! „Na razstanku". — Spisali osmošolci. — Pod tem naslovom izide koncem julija v zalogi naše tiskarne do 20 tiskanih pol obsežna knjiga, katero so spisali nadepolni mladi pisatelji in pesniki — letošnji osmošolci raznih gimnazij. Knjiga bo prav zanimiva. Od treh osmošolcev bodo pesmi, od dveh pripovedno berilo, od jednega pa kaj srečna razprava o ruskem realizmu. — Toliko za danes! »Hrvatske narodne pjesme" so ravnokar došle. Naročniki jih dobe" pri poverjeniku „Matice hrvatske" v osrednjem semenišču. Dunajska borza 6. junija 1898. Skupni državni dolg v notah ... 101 gld. 05 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 101 » 85 , Avstrijska zlata renta.......101 , 51) , Avstrijska kronska renta 4% ... 121 „ 00 „ Ogerska zlata renta 4%......121 „ 25 , Ogerska kronska renta 4-%.....99 , 11 , Avstro-ogerske bančne delnice ... 911 , - „ Kreditne delnice.........358 , 10 , London vista............120 , 25 , Nemški drž. bankovci za 100 mark . 58 , 85 „ 20 mark.............II , 77 , 20 frankov............ 9 , 54 , italijanske lire.......... 44 , 37 V«. C. kr. cekini...........5 » 65 , Živinorejci pozor! V Lokavcu pri gosp. Josipu Vidmarju dne 19. junija ob 9. uri zjutraj se odda v najem za eno ali več let košnja velike seno-žeti »Kosi" v katast. občini Lokavec. Sena daje senožet čez 200 centov. Kdor hoče kaj več zvedeti o tem, naj se obrne ustmeno ali pismeno do podpisanca. Andrej Lasie v Gorici, ulica sv. Petra 5. Št^l088. 6. š. sv. Razpis natečaja. V tem šolskem okraju se razpisujejo sledeče službe: 1. Nadučitelja - voditelja štinzazrednice v Sežani. . 2. Učitelja-voditelja jednorazredmee na Vatovljah. , . . n 3. Učiteljice na dvorazredmeah v Uor-janskem, Kostanjevici in Zgoniku. Navedene službe so III. plačne vrste, dohodki teh so določeni v deželnih postavah 10. marca 1870. in 15. oktobra 1890. Prošnje s postavnimi svedočbami in sicer glede prosilcev iz drugih okrajev potom e. kr. okrajnih šolskih oblastnij je vlagali v dobi šestih tednov pri podpisanem. C. kr. okrajni šoUki svet Sežana, 31. maja 1898. Predsednik: I) r. h a ii a r n a r. Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli 12 priporoča velečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognju po najnižji ceni. Da si pa zatnorejo tudi boy revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajSuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke a pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. — PoSilja vsako blago 1*9 poštnine prosto! Čast mi jo javiti, da sem s svojim dmžbonikom-domacmom otvorll no soie vofle (sifonov in pokalic) na Goriščoku št. 2. pri Vaiieku. Nadejam so, da bodo naše si. občinstvo podpiralo zapoeeto domačo obrt-nijo in to tem rajo, ker bodo postrežba točna, pijača izborita po navadni eeni. Odličnim štovanjem udani Josip Hrovatln, 104 to-1 r tovarnar. Špcdicijska poslovnica SMpr Hvalic v Gorici so o!-is v »lici Morelli M se toplo priporoča Slovencem v | Gorici in z dežele. /.eta 1881. y Gorici ustanovljena Vvrdka ici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. dahovSčini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe, ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd.. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.) tiskarno črk na perilo. (P .cl.) Anton Pečenko Via Giardino 8 briških, dalmatinskih in istarskih vinogradov. in razpošilja po železnici na monarhije v .-udih od r><» naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoice. Cen« zmerna. Posf.eiba poitei«. *& i?o 3?c »5c »T* >7c »& $c »ifc »?c >7e, »?t a?c 3fa >?c,$* | Pekovski mojster ,2 *iJ/\KGBGEF^BEC!S *| v Gorici ff *« ulica sv. Antona štov. G. #* *| PRIPOROČA g* *»' raznovrstno navadno in najfinejše pecivo. 'a sredi Haštclju 1. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaiiiče nlrnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje, Sfctlnjlee. — Rožni venci. — Masno knjižice. Hišna obuvala za vso letne čase. Pose I> n o s t : Semena za zelenjave, irave in detelje. Najbolje oskrbljena znio„.i z:i kramarji', krošnjurje. prodajalno p<« sej mili in trnih ter na deželi. 2 X. K, Samo 50 kr. za 4 žrebanja. 100.000^-25.000 Kron Zadnji ~!ML3 mesec! Glavni d0bitek"--"-'''"-l!''-~ --------------^r jubilejno razstavne srečke po 50 kr. I. žrebanje: 25. junija, II. G. avgusta, II!. 15. septembra, i V. 22. oktobra 1808. ireeke po 50 Kr. priporočajo 6. Mili, ž. ff. zona, Michlstadter i 6. Dobroznana gostilna <$? ANTONA VODOPIVCA > ulici 6hcga št. 7. je v bližin! južnega, kolodvora jedina narodna gostilna S prCnOGlSul, katera toči pristna bela in Črna ; vina iz Vipavske doline. ! Kuhinja domača z okusno pripravljenimi jedrni. Krojaški mojster FRANC CUFER v Gorici v ulici sv. Antona štv. 1, izdeluje VSAKOVRSTNE OBLEKE za moške po meri, bodisi fine ali prioroste. ----- 10 52—20 Priporoča se svojim rojakom v Gorici i in na deželi, posebno pa učencem ljud- < skih in srednjih Sol za obila naročila. d. Pavlin v Borici v Nunskih ulicah št. 10 nasproti gostilne ,Belega zajca'. priporočati proč. duhovščini in slavn. veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, kakor tudi biserne; rož za cerkev, palm, cvetkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, križme, čevlje, nogovice, rakev (truge) vsake velikosti, zlatih črk i. t. d Vse po nizkih cenah!!! "%(B Lf Josip Skert ^ &% pekovski inojslcr |^ &< 7m vojašnico M. "» (vta 1'usmna) 'fa pft v Gorici ^ 4^ priporoča p. n. občinstvu svojo po- [^ q$ kanio, v kateri izdeluje vsakovrstno ^* »J; navadno in najfineje pecivo. fTT Goriško pivo! (na Goriičoku II). 1'oilpisaiii pi-iprirorsiiii s-vojim p. n. oiIji>mali-i'iu svojo piisrtiiifi iloliro ulcžimo izvouno, iiinrciui in tile žiiiKi pivo iiiijliiiljsc kakovosti, tloliiva se v ^uilrkih po '/,, ''a, ';< iti '/„ H. kakor tiuli v poM'l>nih sk'Ut-nicali. Z.ajiidnti na/iianjain, da sem v iiiinolcm lutu fcvoja pivovarno ^u;iinr> z'ioljSal in da sem nil>il m va~ ronj« "lohrcK« l>iv:l h" »ajholj;« lilnjto: Žuiiiki hnu-lj m hanaSki jermen. »i 20 10 hnsee p. n. fiijjemalffi. da f« z zaupanjem oli-raeajo name in ni nliiluo naroiajo zairolitvljain. n:ij-tornejžo postiežliii. Z nsijodličnejjjui spnjlovanjein Oustav Schol/, pivovarski mojster. Fr. Wanck, pivovar. %^^i^M:^^Ml^^^M^^S U?oj;tr» si naznaniti slavnemu ol>- 'f. inMvii, da sem zapričrl v Trsln trjio ^ 4 in spediL.,— ^ ^ poslovanje. |> %$ Naročila in sicer mala v pošiljalvah fe|, om razen kolonijalne^a '&+ ^ blaiisi tudi linije na Irvr spadajoče stvari, .§> <^; kakor: sadje, zelenjavo, ril.e i. dr. 1'eeul fef 4^; se hom z razprodavanjem domarli pridol- ^ *S kov. s prijemanjem blatra v svoja sklndiV-a, jc5* *p' dajal na i»ta naplaeila in p.o.-redoval do- L* 4^t ti'"no prodajo na korist lastnika &> *^ Toioval bom tudi z vinom na debelo. .jj> *?^} Sprej;..env zastopstva trdnih ¦ za 'jJP ^ konkurenco sposobnih Ivrdk in pola[raui '&p r, drž. svcfjnjo N» lvovski razstavi s prvo ceno — srebrno svetinjo Tovarna inornih telovadnih priprav JOS. YINBYŠ-JL, v Pragi na Smihovu (Pralia-Smichov) Vinobradska ulice Cislo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskili in selških telovadnic po najnovejših pripoznnnih in praktičnih šesta1 *'\ V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoioču- očih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene Z2I6 zmerne, plačuje se pa na mesečne ubroke po volji ir. ."možnosti. jVavadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti ta popolne telo-valnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnino prosto. 80, 52— ? Poprave IzrrSnje po najnižjih cenah,