269. Številka. Ljubljana, v sredo 2S. novembra 1898._XXXI. leto. SLOVMI MM Izhaja JiTik .:ar svreer, ir.imli nedelj« in praznike, ter velja po poŠti prejenoan ta a vb tro-og era k e dežele u vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., z. Mjeden maaoe 1 gJd. 40 kr. — Za Ljubljano dret pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za Mrt leta I gld. 30 kr., ca jeden mesec 1 gld. 11) kr. Za pošiljanje na dom raoauu se po^lVkr, Da mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele t*>Lko vec, kolikor poštnina znaša. — Na naro'z leta 1848., Kossuthova himna, na kar je predsednik hitro sejo zaključil. Borba proti vladi se je zajedno prenesla na ulico. Ljudstvo, na čelu mu dijaštvo, je uprizorilo velike demonstracije, vsled katerih je prido resnih spopadov s policijo, in je bila vlada primorana, zapreti tehniko in vseučilišče, in ustaviti za nekaj časa vsa predavanja. Kar se je včeraj godilo v Pesti, prav za prav že niso bile demonstracije, to je bila revolta. V pomirjenje opozicije je domobranski minister Fejervarv v včerajšnji seji preklical vse, kar je bil rekel žaljivega o opoziciji in prosil odpuščanja. Posledica tega je, da je opozicija sicer ustavila škan dale, toda obstrukcijo nadaljuje brezobzirno in ta obstrukcija se ne more ustavit', ker ogerski parlament ne pozna kloture. BanfTv še ni izgubil upanja, da se reši, ali da je njegov položaj skrajno kritičen, to je priznal že sam, in sicer z grožnjo, da nastane nevarnost za ustavo, ako ne odneha opozicija. dramaturgiji": vse zakone o bistvu drame, o nje razvitku in stopnjevanju, o nje rasti in zaključku je utelesil v „Emiliji Galotti" bolj nego v drugih svojih dramatiških spisih. Tu se vae tako prirodno razvija, tako je vse tesno združeno in zvezano mej seboj, kakor obročki v verigi. Vse, kar govore in delajo osebe, jo utemeljeno do skrajne natančnosti; vse, kar se zgodi, je neoporečna posledica in potreba tega, kar se je zgodilo prej. Značaji so slikani z mojstersko natančnostjo in prirodnostjo, da se nam za i vse, kar store posamezne osebe, mogoče in resnično Tako je „Emilija Galotti" bogato založena, z zdravim zrnjem posipana knjiga, ki jo s pridom prelistuje, kdor se resno bavi z dramatiko, a ki nima do širšega občinstva one privlačne sile, kakor jo imajo n. pr. nekatera dramatiška dela Schillerjeva. To nam prav glasno trdi nemška literarna zgodovina, in tudi včerajšnji obisk „Emilije Galotti", ko nismo šteli samo prav redkih glav širšega občinstva, temveč ko smo bili jako Žalostno presenečeni ob pičli udeležbi naše takoimenovane inteligence, nam svedoči, da ni „Emilija Galotti" — kakor pravijo — „Zugs»uck". Da pa igra, kakoršna je „Emilija Galotti", ki Položaj Bantrvjev je toliko težji ker ogerska ustava ne pozna § 14. in je torej vlada vezana, dobiti privoljenje parlamenta za vsako odredbo in tudi za provizorno podaljšanje nagodba. Zmag >joča opozicija bržčas tndi tega provizorija ne bo BanfTvju dovolila in tako ne preostane druzega, kakor da Banfl'v ali odstopi ali pa izvrši nasilno premembo ustave, katere okolnost tudi ni izključena že vsled tega, ker je opozicija sploh proti nagodbi in hoče zagotoviti Ogerski tudi gospodarsko samostalnost. Italija in Francija. Uradoma se razglaša, da se je po ve'tedenskih pogajanjih mej francosko in mej italijansko vlado glede trgovinske pogodbe doseglo porazumljenje in da se sklene pogodba, vsled katere »e konča dolgoletni trgovinski in carinski boj mej tema d vere a državama. Ta vest je velikega mejnarodn« ga pomena, kajti o tem ni dvomiti, da bode imela trgovinska pogodba mej Italijo in Francijo razun ekonomičnih posledic tudi razne pohtčne posledice. Petnajst let js tega, kar se je mej bogato Francijo in mej siromašno Italijo začel trgovinski in carinski boj. Ta boj je prouzročila zunanja politika Crispijtva, sosebno tajna, proti Franciji naperjena zveza mej Italijo in Nem«'i j o. Crispijevo potovanje v Friedrichsrube je Franciji razkrilo to tajno zvezo, iz katere se je potem rodila tro-zveza, in Francija je takoj izvajala iz tega vse posledice ter zadela Italijo v srce s trgovinskim bojem. Italija si je bila z zvezo z Nemčijo naložila velikanskih bremen v vojaške namene, a s tem, da je Francija njenim pridelkom zaprla mejo, izgubila je najvažnejši vir svojih dohodkov. Italija je izgubila glavni trg za svoje pridtlke, zlasti za vino, katerega je prej prodala vsako leto tri milijone hektolitrov na Francosko in vsled tega je nastala tako nevarna agrarna kriza, da se je Italija samo z naporom vseh svojih sil ubranila pretečega jej ban-kerota. Gospodarski položaj Italije je danes uprav obupen, kar so najbolje pokazale opetovane anarhistične revolte v Siciliji in Romanji in to je končno napotilo merodajne kroge, da so poskušali so jo prvikrat igrali 13 marca 1772. leta v brun-šviškem dvornem gledališču, na odru ne propade, je treba spretnih, rutioiranih in razumnih igralk in igralcev, ki morajo dramo resno proučili, ki morajo do cela uži veti v dejanje in v duha, ki ga je položil klasik vanje. To je sicer sama ob sebi umevna stvar, ki je glavni in prvi pogoj dubremu uspeha vsaktere igre, a zlasti je to živa potreba pri igranju klasiških del, ki zahtevajo od igratcev in igralk mnogo inteligence. Vse osebe, kolikor jih je v „Emiliji Galotti", so — dejali bi — glavne osebe. Nobene ni, da bi jo smeli zaupati nespretnim rokam. Krasna, mlada Emilija jasne duše in plemenitih čustev; OJoardo, resni vojak in ljubeči oče, star mož, mlade, kipeče krvi; dobrodušna, za blaginjo hčerino vsa razple-menjena Klavdija; lahkoživi, v prestrastni ljubezni razvneti princ Gonzaga; Marinelli, človek brez srca in čuta za resnico in pravico, ki je zamoril v sebi vsako plemenitejše čustvo; simpatični, dobri, ple-j meniti, čisto ljubeči grof Appiani; grofica Orsina, 1 ženska razburljive krvi in straBtne ljubezni, polna poželenja in osv^toželja; mirni Conti; brezdušni, nečloveški Angeio, ki mori, da služi denar — to so doseči porazumljenje s Francijo. Ta poskas se je posrečil in Italija sme zopet upati na boljšo prihodnost. Težko je uganiti, kaj je Francijo napotilo, da je ugodila prošnjam svoje latinske sestre. Ni dvoma, da je upoštevala škodo, katero trgovinski in carinski boj provzroča francoski industriji in katera rase od leta do leta, čim bolj se namreč razvija italijanska industrija. Toda Franc ia je neizmerno bogata in dobila je v zadnjih letih mnogo novih tržišč za svoja izdelke ter povrh s pomočjo svojih denarnih sredstev zavladala nad Špansko tako, da je ta postala nekak privesek Francije. Gospodarski oziri torej n so bili merodajni za Francijo, ampak bržčas »gol in jedino politični razlogi, na katere se da sklepati iz mejnarodnega položaja. Francija je prišla v nasprotje z Angleško, 8 katero je Italija bila doslej tesno zvezana, in vzrok t-g i kontiikta leži v bližini Italije, ta vzrok je Egipt Je li čuda, ako skuša Francija z ozirom na lo pr dobiti Italijo na svojo stran in si zagoto viti njeno nevtralnost z* vse slučaje. Povrh pa ni pozabiti, da j« Italija člen trozveze, in da ja ravno ta dala povod trgovinskemu in carinskemu boju mej Ita'ijo in Francijo in da Fruncja ne želi in ne mere ieleti druzega. kakor da potisna Italijo iz te z v* ze Doslej Se niso znane tiste okolnosti, katere karakterizujr-jo tako važno dogodbo, kakor je sprava mej Italijo in Francijo in iz katerih bi se moglo sklepati na politične nasledke te dogodbe. V nekem italijanskem listu je č.tati, da je ti sprava znamenite važnosti za politično razmerje mej Italijo in Francijo in da je za Italijo morda najvažnejša do-godba, k*r jih je ucakala po sklepu trozvese. To mneo|e ne lahko izkaz- kot resnično in utemeljeno, saj, kakor smo rekli, Francija po svojih gospodarskih razmerah nikakor ni prisiljena, pripomoči Italiji, da se rtši iz o( upnega ekonomičnega položaja in si fioancijalno in gospodarsko opomore in saj se take znam* uite usluge izk;izujijo samo prijalelskim sosedom, ne takim, kateri so zavezniki najnevarnejših ueprijateljev. Ali se Lhko že danes reče, da je Italija bila zaveznik Nim'ije ali Angleške? Učiteljsko gmotno stanje na Gariškem. S Tolminskega, 14 novembra. (Dalje in konec.) Žv vendar ne more v jamo. Zato se učitelj-jica zadolžuje, kakor ve in zna in kjer, da popol noma ne podleže. To pa ima mnogo in hudih po-8'elic, o čemur bodem v posebnih č'aukih razpravljal. Tu naj bode le mimogrede omenjeno, da se učitelj-j ica boji prvega dne miseca. Vse komaj čuka, vse preži in v stratu gleda, kdo bode prvi planil na tiste, gold nareke. Mnogo, mnogo se jih vrne godrnjaje praznih rok pa se zopet povrnejo žugajoč prihodnji me« Koliko denarja pa imamo mi učitelji na Go riekem prve dni meseca? Ali je (o življenje! In zdaj pnde še cenjena „Soča*, vaklikajoč v št. 87. : Ali hočete učitelji pognati na boben zemljišča in hine vHt-U naš h posestnikov!? In zopet, n ali mari menijo M zabavljači, da slovenski deželni poslanci sploh niniHjo drugega posla ii^-go le z vprašanjem 0 učiteljskih plačah?" Ne, ne ni tako ljuba cenjena J .Soča". Mi poznamo dobro naše sicer ubogo ljudstvo. In da je tako ubogo in zaostalo, je največ vlada kriva! Poznamo nadalje naše posestnike ia gg. ode v okrajnih šolskih svetih i. t. d. Čutimo mi ž njimi britko istino, da so davki in šolske doklade neznosno visoke, da so okr. šolski zalogi do vrh glave zadolženi, da učitelji se istih goldinarjev ne dobivajo redno itd. A tudi oni vedo in čutijo, da krvavimo v pomanjkanju in stradanju. A to stradanje ni razumeti tako, kakor povdarja in namiga va cenjena ,Soča" : .Saj ni še noben učittlj od lakote umrl". Mi smo že mnogih mladih tovarišev pokopali vsled napora v šoli in nedostajanja potrebne reddne hrt ne. Oni so po malem hirali, obnemogli in umrli. To so konstatovali zdravniki. Poglejmo večino našli gdč. učiteljic: blede, medle, suhe tako, da so iz nj h sicer mladega obličja bere hiranje in kal belezni. Od kod naj vzame tečne potrebne hrane z 90 oziroma 76 kr. na dan poleg obleke in drugih potr>bščin? Poznam pomilovanja vredne učiteljice, koje si skuhajo dvakrat na dan malo slabe kave Ali mora ob tem biti zdrava in dolgo živeti? In cenjena „Soča* vsklika: »Saj ni še noben učitelj od lakote umrl. To učiteljsko vprašanje je odurno, že preseda vsakomur" itd. Poznam več slučajev na Tolminskem, da je zdravnik, vprašan od šolske cblastnije po uzrokih bolebanja učitelj* v, koustatoval in za vzrok navel pomanjkanje rtdilne hrane. Ne vemo, ali bi se v tem oz i ni kaj bolj«) godilo g. Gaberščeku, ako bi bil še na Livku za učtelja ? Ne, ne, cenj. „Soča", ni tako vse res, kar trd.š iu vailuješ. Ali dobro vemo in znamo, da naše sicer ubogo ljudstvo ni proti povišanju učiteljskih bornih plač. Saj ono dobro ve, da smo mi kri od njih krvi, da smo učitelji-jice, družine naše in otroci naši del naroda, kojega iskreno ljubimo, sa kojega delamo v šoli in zunaj šole. Naše ljudstvo \e, da mej njim in ž njm živimo. Iu to ljudstvo ve, da bi naše delovanje 1 imelo večjih uspehov, ako bi bih bolje plačani, di | j bi se mogli kot celi možje posvetiti le šoli in nje tiemu napredku, kar je pa sedaj vsled pomanjka in stradanja izključeno — ni mogoče, kar bodemo v posebnih člankih pokazali iu dokazal', C V l.Jiiliifjitiii, 23 novembra. Lojalnost in politika. V uemSki narodni stranki je zastopal radikalnejši del stalile, da se stranka ne sme udeležiti seju d ie 25. t. m., ki ima na dnevnem redu proslavo cesarjevega jubileja. Rad>kalci so utemeljevali svoj predlog s tem, da se z abstineuco onemogoči vladi baha renje, da stoji za njo vsa zbornica. Zmernejši ele-merf< pa so zmagali te smešne prenapetueže, ki Će ob taki priliki ne opuste svoje pruscfilske nes'a nosti. Sprejel se je predlog, da se stranka seje u le leži s tem pogojem, ako se predsednik zaveže, da seja ne bo imela politične barve, kar se razume samo ob sebi. Tem gospodom je jublej zop-ra, a za Bismarckom se ne nehajo jokati! Ogerski državni zbor s odgodi mor Ja se danes, vsekakor pa kmalu. Nečuveni škmdali v parlamentu in na Oteti, napadi opozicije na hon-vedskega ministra in na vlad«, kamenan:e barona Banffvja na ulici ter silna razdraženost vseb vladnih in opozicijonalnih krogov, vse to je vzrok, da je imel ministarski svet ie sejo glede odgoditve dri zbor a. BNene Freie Press*" poroda, da ima Banff/ ie cesarjev reskript v rokab, da odgodi parlamen-tovo sassdanje. Obstrakoija se je obnesla torej tudi na Ogvrskem. Morda poire tudi ministerstvo. Demisija vojnega ministra KrJegbammerja je baje istinita. Is Zofije dohajajo vesti, da so se nameravali atentati aa k n e z a, ter da se razširjajo revolucionarne brošure. „Agence Telegrafkjiio Bolgare" je pooblaščena javiti, da so vse take vesti izmišljotine opozicijonalnih krogov. Reforme za Macedoaijo zahtevajo pri porti vsi poslaniki evropskih velevlasti], in tarško ministerstvo je imelo že nekaj sej samo radi teli reform, ki se tičejo zlasti vi laje tov Kosovsko in* Monastir. Princ Jurij grški in štiri vlasti so ža dognale obliko dekretu, s katerim bo imenovan višjim komisarjem. Provizoričneran nameščenju bo sledilo kmalu definitivno. Na predlog ruske vlade bo visela v znak turške suverenitete poleg avtonomne kre-čanske zastave na vseh javnih poslopjih tudi turška. 25 t. m. pa se proglasi grški jezik uradnim jezikom na Kreti. — Vojaško mejnarodno sodišče postopa jako odločno in ostro. Vsak čas je čitati, da so biti ustreljeni nemirneži in hujskači. Tako so tudi 21. t. m. v Kandiji ustrelili zopet tri voditelje ustaških čet. Protirevizijonistioni uredniki francoskih časopisov si ubijajo noč in dan glave, kje bi iztuknili kak vzrok, ki bi abranil Drevfusovo povrnitev v domovino in njegovo osebno zagovarjanje. Sedaj trdijo, da sme imeti le obtožen c zagovornika, ne pa — obsojenec. Predsednik kasacijskega d/ora, Morn.'rd, zagovarja stališče, da mora Drevfus vsekakor pred sodnike. — Esterhazijevo delo „D 'ssous de V iitt'rt're Drevfus", ki imej namen opravičiti postopanje tega poštenjaka, ni izpolnilo nadej, katere so imeli i Dreyfusovi prijatelji i njegovi sovražniki. Bavi se namreč pisatelj prav nič z Drevfusom, ampak le sam s seboj, poleg tega pa napada Esterhazy preiskovalnega sodnika B rtulusa, polkovnika Pi-cquarta, Civaignaca in generalni štab. V Afriki ae poraja nov konflikt, in sicer m j Anglijo iu Kongom. In lijake čete pod angleškimi oficirji so zasedle \Va lelai ter prodirajo severno od Ugande, da vzamejo še Durile" in druge kraje. Severno od Dufileja leži Redj f s 3000 možmi Konga. Ta britska kolona je kolona majorja Macdonalda. Gotovo ni, ali dela Macd nald po naročilu ali svoje voljno. Dnevne vesti. V Ljubljani, 23 novembra — (Iz državnega zbora.) Posl. dr. L a • g inja je od ožil mandat za nagodbeni odsek, v katri ga ffl bila poslala »Slovanska kršč.-narodna zveza". Il'.ioki temu koraku nam niso znani, a konk nam nas je to I ko bolj presenetil, ker se je dr Laginj t državnemu zboru predstavil kot odločen pristaš obnovitve nsgolb^ in to že v času, ko nagi dbeno vprašanje še nt bilo aktuvalno. Naravno uloge, ki zahtevajo pravih igralk in igralcev, ki | hočejo umetnikov, a ki jim nudijo tu li mnogo pri -1 ke, da lahko pokažejo, k j) ko in kaj znajo. In tako ho pokazali sinoči tudi naš« igralci in naše igralke, koliko in kaj zn i jo — seveda bolj kaj, nego koliko. Pokarali so, da so se resno trudili in marljivo učili, da Uveljavijo „Emilijo Galotti" na si'venskem odru; pokazali so, da so misleči umetniki. In rrsničnonam je bilo žal, da ni gledalo njih izborne in dovršene igre mnogobrojnejše občinstvo Zato jim pa moramo izreči tem večjo pohvalo, tem odkritosrčnejše priznanje, da so vztrajali od kraja do konca ter z iskceuo vnemo proizveli to težavno delo, dasi mora miniti vsakemu igralcu in vsaki igralki vsa dobra volja, če mu je igrati kla siško igro in to prvikrat — pred praznim avditorijem. To je piškavo priznanje in plača dvomljive vrednosti plemenitemu njihovemu stremljenju, njih dobri volji in \elikemu naporu Čudno je to — to moramo povedati — da zahtevajo mnogi od našega gledališča in igralskega csobja skrajnih in nemogočih stvari, a ne kažejo niti toliko ljubezni (ali vsaj naklonjenosti) do sloveuskega odra, da bi zahajali h gledališkim predstavam Mojstra se je pokazal zopet včeraj g. I ne- ma nn v ulogi Marineliija. Hinavstvo in zlobooit, j brezdušnost in zvijačno t je izražal v igri, mimiki in govoru tako umetn ško, da bi zaslužila včeraišnja predstava že samo zaradi njega polno gledališ'e. Tudi režijo je vodil tako natanko in brs^bibiio, da mu moramo izreči vse priznanje. G. R Deyl nam je včeraj pokazal svoje lepe igrala^ zmožnosti v ulogi princa Gonzagd. G. I)eyl je igral d .Igo svojo ulogo izborno in premišljeno, mirno in vznosito, trezno v kipeči ljubezni, s primerno strastjo v momentih razburjenja in bolesti. Bil je plemenit v kret nju in govoru, da mu moramo prav srčno čestitati na lepem uspehu. Oioarda Galoitija je igral g. Vero v šek, ki je mojster v takih in jednakih ulogah. Stara leta je kazalo resno njegovo lice, kipečo kri, temperamentna njegova igra, ljubezen, obup in srd lepo nuansirani, v moči in izrazu rastoči govor. Bodi mu prizuanje zato! Prav posebno nam je včeraj ugajal g. Danilo, ki je igral grufa Appianij«. Rešil je svojo nalogo imenitno, ustvaril je v go voru in igri lep, plemenit značaj ter se je popel zlasti v zadnjem prizoru drugega d»janja, ko mora skrivati pred Emilijino materjo dušni nemir, do najlepšega uspeha. Pohvaliti moramo tudi gosp. P rej o a, ki je igral izrazovito in lepo slikarja Contija, ter g IIouso, ki je izborno pogodil značaj podlega Angela, ka'erega maska je bila klasična. GJč Slavčeva je igrala Emil jo. To dobro, čisto, ljubečo, plemenito devojko n»m je ustvarila gdč. S'avčeva s prirodom izrazom v igri in besedi, z gorkim čustvom v trenutkih bojazni, ljubezni in hrepenenja. Gdč. Slavčeva zasluži, da jo za njeno včerajšnjo igro toplo pohvalimo. Gospa Danilova se je pokazala pravo umetnico v ulogi grofice Or sme. Vidi se, da se je resno učila, zakaj dosegla je včeraj najpopolnejši uspeh. Igrala je elegantno in dostojno, s temperamentom in s strastjo; nemirno dušo in vročo kri je izlila v besedo ter je umerila svoji ulogi najprimernejšo igro. Zato ji izrekamo pohvalo in priznanje. Gdč. Ogrinčeva je bila dobra, simpatična Klavdija, ki pa je morda v hipih razburjenja nekoliko prenaglo krescendirala. Sicer sodi nje vidnemu napredovanju topla pohvala. Manjše uloge so igrali gg Lovšin, Polašek in Gr os s. Skratka: „Emilija Galotti" je izborno, docela uspela, kar ni nemala zasluga lepe uprizoritve, finih in elegantnih toalet in izbornih mask. Samo premori ao bili predolgi 1 Občinstvo js bilo i igro jako zadovoljno. —a— je torej, da bi radi izvedeli, kaj je provzročilo ia- ; ■top dra. Laginje iz nagodbenega odeeka. — (Opera s Trubadur',) ta naj pri ljubi jenejša | iu alavna Verdijeva opera, ee bode pela jutri prvi- | krat v sezoni. Vlogo Leonore poje gdč.S tropnicka ' vlogo Azucene gdč. Radkievvicz, vlogo Ines pa gdč. S t a a t n a. Slovenska intendanca Be resno trudi, j da podaja občinstvu najraznovrstnejši in kar najboljši i repertoir; dolžnost slovenskega občinstva pa je z J mnogo obilnejšim posetom podpirati naše gledališče, ki se ob sedanji prepičli podpori nikakor ne more j vzdržati na sedanji višini. Naša narodna čast je j angažirana s procvitom slovanskega gledališča in al o vensko občinstvo bo samo krivo, ako se nadaljni j razvoj draimtične iu operne slovenske umetnosti onemogoči! — (Poroka) Trgovec g Ivan Grobelnik «e je danes poročil z gdč Mm ko Stegnarjevo. Čestitamo! — (Naglo umrl) je danes po noči v blevu n° Marije Terezije cesti št. IG Silvester K e r ž a u iz Vrba v občini Prevoje. Ril je 73 let star in je še!« včeraj prišel iz bolnce Pol cijski zdravnik je i koustatoval. da je umrl valed oslabelosti. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani) Te- 1 denski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 13. do 10 novembra kaže, da je bilo novorojencev 21 (= 3118 °/0o) mrtvorojenca 2, j umrlih 23 (— .'i I I •> 0/00), mej njimi je umrl za t tifuzoni 1, za vratico 3, za jetiko G vsled mrtvouda 1 2, za različnimi boleznimi 11. Mej njimi je bilo tujcev 5 (=21-7°/o), iz zavodov b t=34 7 °/0). Za infekcijoznuni boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 1, za tifuzom 1, za vratico 2, za vari- j cello 3, za trahomorn 1 oseba. — (Iz Mokronoga) se nam piše 22. t. m : Vsled plačilnega naloga ima se dohodninski d-ivek vsacega 1. junija in 1. decembra vplačevati Dasi tudi imamo danes šele 22. novembra, vendar je mokronoška c. kr. davkarija že razposlala opomine za ta davek in tudi pri vplačevanju za opomin 5 kr. računa. Krasno se to strinja, slavni erar! — (Občinske volitve v Ratečah na Gorenjskem) so se vršile pred kratkim in so bili voljeni v tretjem volilnem razredu: Jožef Pmtbah, posestnik; Jožef Lavtižar, župnik; Josin Goričan, nedelj in Ivan Kavalar, gostilničar; v drugem razredu: Ivan Eilah, Jjž*f Cuzuar, Audrej Vole in Iv. Jalen ter v prvem Jožef Matjaš, Janez Kavalar, Jožef Mertelj m Andrej Žerjav, vsi psestuiki. Žu panom je bil zopet izvoljen Jožef Pintbah, kateri £ • celih 27 let nepretrgoma zaseda to častno mesto, občinskim svetovalcem pa Josip Goričan, učitelj in Ivan Kavalar. Ker je odbor sestavljen iz oh m novih iu dobrih udov, nadejati se je najJiolj^ih napredkov v občinskih zadevah. — (Iz Gradca) se nam piše: Naši nemški nacijonalci so zopet pokonci. Hoteli so prirediti veliko pangermamko demonstracijo v okviru „žalobne slavnosti" na čast Bismarcka, a policijsko ravnateljstvo jo je prepovedalo. Ker so naši naci jonalci vajeni, da se jim vse dovoljuje, je naravno, da rudi prepovedi na vse grlo kriča. — (Shod v Dornbergu) Goriški dež. od oornik dr. lieuiik Turna je sklical za nedeljo shod v Dornbergu, na katerem je obširno in temeljito poročal o vseh aktuvalnih vprašanjih. Župnik gosp. Juvančič je govoril o abstinenci in menil, da pčelama lahko brez skrbi vstopijo v deželni zbor, ako pridobe nadškofa, da bo glasoval za vse poštene piedloge. — (Umrl) je v Opatiji cerkniškega okrajnega aodišča predstojnik, deželnosodni svetnik g. Ivan Ne d o g. Lahka mu zemljica! — (Romantično osvobojenje) 18letna Amalija Odomirok iz Skrzevvitne v Galiciji in 21 letna Antonija L- skovec z Unca pri Rakeku sta bili iz Trsta izgnani in policija ju je po odgonu poslala domov. V ponedeljek eta bili ti devičici prepeljani v Sežano, od koder bi morali v torek potovati dalje. Toda ko je v torek prišel občinski sluga ponji v zapor, je nafiel celico — prazno. Izkazalo se je, da sta ponoči dva moška vlomila v zapor in obe dekleti osvobodila ter ž njima pobegnila, in izkazalo se je tudi, da je jeden teh junakov Angelo Grillo, doma iz Pordenona na Laškem. Mož je sicer iztiran iz Avstrije, a se je vzlic vsi pazljivosti tržaške po licije mudil v Trstu in imel z Amalijo Odomirok ljubavno razmerje. Viteška < svobod i Ica in osvobojeni ^nedolžnosti" so bili tako predrzni, da so se iz Sežane najprej vrnili v Trst po svoje stvari in so šele potem odrinili ali v Pulj ali na Reko. — (Nabrežinski in de vinski izgredi.) .Edinost* je priobčila zanimivih podrobnostij o kaz. obravnavi radi nabrežinskih in devinskih izgredov, izmej katerih posnemamo sledeče: Imenitna priča je bil stražmojster Cigoj. Od vseh onih, katere je v svojih poročilih in pred preiskovalnim sodnikom označil kakor krivce in jih odločno obdolžil, ni na raspravi poznal skoro niti jednega (!!!), Le par izgledov. 0 Andreju Semoličn je trdil na pr. v preiskavi, da je le ta še kake 3 ali 4 dni po izgredih večkrat govoril ž njim in da mu je Semolič tudi ovadil več demonstrantov. Na razpravi pa je izjavil Cigoj, da Semoliča nikdar videl ni!! Glede 7 obtožencev, ki so bili toženi le vsled ovadbe Cigojeve, je izjavil ta poslednji na razpravi, da se jih več ne spominja, pač pa je spoznal jednega, trde\ da ga je on aretiral o isti priliki, dočim izhaja iz kazenskih spisov in kakor so konstatovali tužitelj in branitelja, da dotičnik radi istega fakta niti tožen ni, pač pa da ga je aretiral stražmojster Urh (ne Cigoj) radi nekega druzega fakta. Glede obtoženca Dorbeža je trdil C:goj, da ga dobro pozna in da je bil isti na izgredih pri VVildiju, na kar je zaklical Dorbež, da ima ne jedno, ampak 100 prič, ds je bil lakrat najmanj bO —100 korakov oddaljen od kamenoloma Wddijevega. In ko je bil Cigoj opo-zerjen še na neko prav kričečo protislovje, v katero se y: bil zaplel, zmračilo se mu je pred očmi in zgrudil se je na tla v nezavesti! Ta prizor je napravil tolik vtis, da je predsednik pretrgal razpravo za 10 minut — (Obsojeni devinski župan g Ples) je b:l po končini obravnavi izpuščen iz zapora in se je vrnil na svoj dom. Devinci so ga slovesno sprejeli. Na kolodvoru se je zbralo nad sto oseb, njim na čelu celo občinsko starešinstvo z g dekanom, ki je g. Plesa presr^no pozdravil. Ta lepi sprejem je g Plesu dokaz simpatij in spoštovanja, katero v/i.a v svoji občni, a preverjen naj bo, da isto take 8'mpanje [n isto tako spoštovanje goje do njega vsi drugi Slovenci. — (Razpisane službe) Mesto deželno-vladnega tajnika s plačo VII. čin. razreda, BVentuValno okra) nega komisarja s plačo IX in d e ž e I n o v I a d n e g a koncipista s plaćo X. cm razreda. Prosilci morajo biti zmožni obeh ■ b žel .ili jezikov Prošnje do 30. novembra t 1. pri deželnem predsedstvu za Kranjsko. — Mesto de-ielnOSO dnega svetnika v VII. čin. razredu pri deželnem BOdiftČU v Gradcu, eventuvalno mesto sodnega tajnika ali sodnika. Prošnje do 29. novembra pri deželnem sodišču v Gradcu. * (Češko narodno gledališče v Pragi.j Ravnatelj F A. Subert jr razposlal letno poročilo o delovanju narodn-gi divadla, kateremu po snemamo, da je imelo gbtiabs'e v minoli sezoni 122 dram predstav. 36krat so igmli češke izvirne drame 20 domkih pinaMjev; 8 je bilo domačih novitet. Slovanska lt ratara ne podaji češkemu gledališču del, ki bi „vlekl»". Tu se imenuje tudi Pnntkova jednodejanka ,Pro dbeu. Slovanskih (.eueškiu) predstav so imeli 33, a vspeh je lim-la le — ena. Tu ih ig*r so igrali: 16krat Shakespearove d~la 47krat fr- ncoske veselr gre, 4 italijanske in 4 špan eke br 12 n-mskih. Najvažnejša tuja noviteta je bila Alarcona .Laž ra lažu. * (Ljudskih šol v črnigori) je doslej 120, j tako da pride na 3000 duš jedna. To je po naših j pojmih precej malo, toda za Črnogorske odnosaje, j ki so bdi pred nastopom vlnde kneza Nikole s la i zanemarjeni, prav dosti. Nikola se trudi, da se j ustanovi še več ljudskih šol. * (Prva svetovna razstava v Japanu) je določena na I. 1902. Japonska vlada je že začela z najprvotneiširni pripravami za ta razstava, kate : bode baje jako lepa. Kraj razstave do sedaj še ul določen * (Prva arhitektinja ) Gdč. Mary Charles je postala člen „K y*l Institut*1 of British Archi tects", t j. imenovana je arhitektom, ko je napra vila praktičen izpit. * (Igralka napadla žurnalista ) Graška su-breta Dietze je napadla z btdsm sotrudnika lista „\Viener L^ben", g Oehlerja. Žurnal sta so pri tem držala dva prijatelja junaške subrete * (Imel je 19 ljubic) Ivan Debel, čeden in prebrisan mladenič, je potoval po Ogerski ter iskal deklet in vdov, ki imajo denar in bi se rade omo žile. Zaročil se je tako 19krat, ,napumpalu svojo zaročnico ter rodpotoval", t. j. izginil za vselei. Dšhelju se je godilo pri tem izvrstno, dokler ga ni dala neka resolntna vdovica v Csabu zapreti. Dehel je imel 19 zaročnih prstanov pri sodni obravnavi, na kateri je dobil dve leti ječe. * (Dobri bratje.) Iz Jajc se poroča: Bratje Pero, Lazo in Simo Roškič iz Tonkovca so se te dni sprli. Pero in Lazo sta vrgla Simona na tla, mu odsekala roko ter ga na glavi hudo ranila. Zlo-dejska brata so odpeljali v ječo v Travniku. * (Orožnik morilec ) Orožniški poveljnik v Dolnji Tuzli, Ivan Matunicki je a svojo sabljo posekal svojo ljubico. Potem je odjezdil, a se je drugi dan sam izročil sodišču. Umoril je dekle iz ljubo sumnosti. * (Nedolžen obsojen.) Pred dvomi leti je bil v Curibu radi umora lastne hčerke obsojen v do smrtno ječo neki Ballinger. Nova preiskava pa je dognala, da je obsojenec nedolžen. Dobil je 8200 frankov odškodnine. Davila i Zahvala. Tvrdka Giontinijeva je izročila podpisanemu vodstvu dar tvorni carja Grubauerja: 2000 šolskih zvezkov, ki se naj razdele mej ubožne učence. Za to izdatno darilo izreka g. Grubaaerju v imenu cbdarovanih učencev iekreno zahvalo — Vodstvo 1. mestne deške ljudske šole v Ljubljani. KnJiiavnoBt. — „Slovenka". Vsebina 24. zvezka : Marica II.: Sokol. — pesem V. Z : Klevetnikom ... —• pesem — „Z.*: Sličice. — Aot. Medved: Pesem stare Drnulje. — Grof Lev Tolstoj. — Medved : Onemeli slavec — pesem. — Severin: Znameniti slovanski skladatelji. — Marica II.: Po ovinkih — pesem. — Žensko vprašanje. — Književnost in umetnost. — Razno. — Doma. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 23. novembra. Na mesto dr. Laginje pošlje »Slovanska kršč. narodna zveza* posl. Vukovi ca v nagodbi ni odsek, Dunaj 23. novembra. V današnji seji nagodbenega odseka je Mauthner vprašal Thuna, kako stalile minIi zavzeti s daj, ko se je vsled ptštansk h d. Kaznim lavu'm iunkciioiit>rjem je podelil odlikovania, preiskovalnemu sodniku in prokuratorju Navazzi, ki ne smeta sptejeti n< benega reda, pa je pi smeno iirtkel smio zahval). Dunaj 23 novembra. Ii Prage je došlo poroči o, d* je stotnik Wiesner cd pešpolka štev. 75 premeščen k pešpolku št. 55 v Tar-nopohi iu to kaztDSkim porom. V tuk'j^njih parl»menUrnih krogih se govori, da misli \Viesntr kvit rati in se posvetiti češki publicistiki Budimpešta 23 novembra DaneB se je sešel ministarski svet na posvetovanje o Banrljjevem nasvetu, naj se zasedanje drž. zbora odgrdi. Budimpešta 28 novembra. V parlamentu je danes vlada) mir. Opoldne je posl. Ltzar pr nesel vest, da je prišlo do rhbuke mej policijo in mej visokoiolci, na kar je predsednik tnkoj zaključil ^elo. Budimpešti 23 iievemb~a. Il*?bur-jenje mtj prebil alst vem je še vedno ve'ika. Pri izgredih, katere so dijaki danes uptizorili pred vseučiliščem in ki so trajali celo uro, je bilo več d jakov in več rtdarjev ranjenih. Pariz 23 novembra. Francoski listi, zlasti „Figaro*, „Matiu" in „Ttmps", sj mnenja, da ima francosk* - talijanska trgovinska p: godba welk političen pomen. Pariz 2 3 novembra. „Mitin" javlja, da je policija po naročilu kasuijskega dvora izvršila zopet več hipnih preiskav. Biv-i minister za kolonije v Bnssonoveoo kabini tu, Trouillet, sedaiji jnrednik lista BL' Union repubhcaine* piše, d i je Brissonovo mni-sterstvo BkUnito revizijo Dn-yfusove zadeve šele potem, ko se je prepričalo, da vojno mi nisterstvo nima nobmega dokaza za Dey-fusovo krivdo, in ko je bil general Zn lmden dal svojo častno besedo, da je pred ožd vse, kar je imel do U'iintiv glede Dreyfusa. Beroliu 23 novembra. Vsi tu'^ajinji listi so mnenja, da si Italija po pogi dbi s Francijo ekonomično opomore, da pa se vzlic temu ne pr« meni razmerje aej njo in Nemčijo. Vse gg. n.iiMii k-1 obrtnih zadrug in ravno tako vse g^. odbornike „obrtne zveze za Kranjsko* vabim najuljudneje na jutri, t. j. 24. t m., ob pola 8. uri zvečer v gostilno g. Ivana B-diča št 6 na Dunajski cesti k izvanr d nem u odborovemu zborovanju društva »obrtna zveza za Kranjsko". Ker je zborovanje jako važnega pomena, ee vsi gospodje prosijo, naj gotovo pridejo. Ljubljana, 23. novembra 1898. Frano Šturm načelnik „obrtno zveze za Kranjsko". Z& prebivalo« mest, uradnike Itd. Proti tel-i 1i ■ii.ivljt'iij;i in vsem nasledkom mnogega sedenja m aapornega duševnega delu ]e> uprav neobhoilno potrebno do-mače zdravilo pristni „Mnll-ov SeidlitS-prašek", ker upliva na prebavljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skatljica velja t >rld. Po postnem povzetji razpošilja to v.dravilo vsak dan leksir A. MOLL, c in kr. dvorni zalajzatelj, na DUNAJI, Tncblanben 9. V lekarnah na deželi je izn eno zahtevati MOLL-ov preparat, za-rniimovan ■ varnostno znamko in podpisom. Manj kot S Rka'ljiri se ne j>o$.ljet». 8 (ft—Ifi) I/:h<>t-iio dolnje 5f Tanno-Chinin tinktura za lase ^2 nkrt-pčuie in ohranjuje lasi&če in preprečuje izpadanje las Cena 1 steklenici z rabilnim navodom SO kr. Jedina zalograv (3»6—38) lcktiriia JI. Leustvk, IJulfrljaiia Resljeva cesta St.,1, zr»ven mesarskega mosta. □Telefon »t«-.*-. «*>■*. 6-ev.vs. Deželno gledališča ? Ljubljani. Dr.pr.sB9. V četrtek, «lno 21. novembra IHlis. Prvikrat v sezoni: Trubadur. Opera v 4 dejanjih, spisal S. Cammarano. Vglasbil 0. Verdi. Poslovenil g. A. Štntof. Kapelnik g. Hil. BeniSek. Režiser g Jos. Nolli. Blagajnica se odpre ob 7. uri. Zadetek ob '/,8. uri. Konec ob 10. uri. Pri predstavi sodeluje orkester c. in kr. pespolka 6t. 27, Prihodnja predstava bo v soboto, dne 98, novembra. Umrli so * Q.j«i5>ljaul : Dno 18. novembra: Ana Medja, delavčeva hči, Mx t leta, Karolinška zemlja St.. 17, devica. — Avguština Flassi(», puskarjeva hči, 3 leta, Domobranska cesta Štev. i), Brigh tova bolezen. Dne 90, novembra: Ana Žitnik, pekovskega pomoćnika hči. IH mrs., Martinova cesta St. K2, božjast. — Meta Juh. gostija. 74 let, Karlovska cesta St. 7, ostarelost. — Walter W«"ilflinjr. gimnazijec, 11 let. Krojaške ulice St. 1, fikrlatica. — Marija Frančiška Jenko, urdulinka, JI let. Kongresni trg St. 17, jetika. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 808*9 m. | s m m Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v *C Vetrovi Nebo Padavina 1 31 Sl » c Skupni državni dolg v srebru .... 100 , 8"> \vstrijska zlata renta....... 119 „ 70 Avstrijska kronska renta 4° '„..... 101 „ 10 J«erska ».lata renta 4°/,....... 119 » 80 )gerska kronska renta 4u/0..... 97 , 70 Avstro-ogerske bančne del'iic« .... »09 , — 2Lredit.no delnice......... 362 , 80 London vista......... . 120 n 50 Nemški drž. bankovci za 1<)0 mark ... 58 m 92»; 10 mark............ H m 78 '0 frankov........... 9 „ 55 'alijan:.it i bankovci.....: . . 44 „ 45 r |kr. cekini .......... f> . «>9 kr. Dve svitli, lepi sobi za jedco ali dve onobi, 8 popolno opravo, ae oddaata takoj kot nii'Nr(''iii noI»I. Povpra&a naj ae na Kongresnem trgu št. 3. III. nadstropje (Gsttnovioheva h ša) (1609—9J Ces. m* avstrijske državne železnici Izvod iz voznega reda voljaven od dne 1. oktobra 1898. leta. Oulit»«l i - I.|iil>IJnti(* JJOt, ko! S»-«»..-■* Tri, » Ob 12. nri B m. po noči osobn« vlak v Trbiž, Beljak Celovec Frarr/enfeste, Ljubno; č.'^ S»dzthal v Ausse, Solnoprad; Co: KJe;n-Reifliow v Stoyr, Line, na Dunaj via Amstetton. — Ol 7. uri B m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabol, BeljaV, O lovec, Franzonsfeste, Ljubno, Dunaj; če* Sel/.tnal v Soli* grad čez Amstettei na Dunai. — Oh 11. uri f>0 m. dopolnd' r osobni vlak i Trbiž, Pontahel, Beljak. Celovec, Ljubno, Se!tthf! Dnnaj — Ob 4. uri 2 m. popolndne (modu vlak v Trbi* Beljak Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solno<b 8. uri 30 m. zvečer. — OUtiud Ia l.fub-IJan«< d. k. v KMiunUk. Ot 7. ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popolndne, ob rt. uri f><> m in ob 10. uri 98 min. zvečer, zadnji samo ob nedeljah in pra/.nikih v oktobra. — Prihod v l.|ubl|niio d. k. Is UtftniuiU»». Ok 6. uri 54 m. zju traj, ob 11. uri 8 m dopoludne, ob »>. ar 10 m. in ot H. uri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in omznikih v oktobra. i1044; Naznanilo. Z ozirom na bližnjo svetovno razstavo v Parizu namerava podp'sanec pričeti javen večerni učni tečaj za omikance vseh stanov, da se hitro, a temeljito naučo IVnm-iiHkeua jeslk* v bttMfU iu pismu, in to bres *" s pomočjo sluha po njegovem posebnem metodičnem navodila (po nareko-valni metodi). Pouk bode v učilnici St. XII v I. nadstropju c. kr. višje realke (nasproti stopnicam) in sicer v nemškem jeziku vsak pond«l|«k, torek in ćetrtek od 5. do 6. ali pa od b\ do 7. ure zvečer. Mesečna nagrada je ob zado-tni udeležbi določena s 4 gld. brez upoštevanja eventuvalno zamujenih učnih ur. Zglasila je po dopianlcl poSiljati podpisanen. Ustna zglaaila prejema iz prijaznosti tudi knjigarna Fiachor. Pouk prične dne 28. novembra 1898. Prof. Avg. Nameček" Karlovska cesta, vila Duffe. Spreten deželni pismonoša vzprejme ee proti kavciji 200 gld. Mesečna plača 25 gld Doelnženi vojaki, oziroma žandarji imajo prednost. Oglasila: C. kr. poštni in brzojavni urad Cerknica pri Rakeku. (i8i4) Sprejme se takoj neoženjen knjigovodja ob jpdnun pO"tO"^7"Stl©c, srednje starosti, n«na A ga in slovenskega j-/.ika zmožen, v ktipčijskih zadevah popolnoma izurjen in zanesljiv. (1807—2) Kjt» ? pove upravniatvo ^Slovenskega Naroda". Gostilno vLjubljani na dobrem krajn, z dobrim prometom nc vzame takoj v iiajriu. Ponudbe na) m poglj^jo l'i«»rl J>»nu gostilniarja v Borovnici. (1813—1) 4 teške konje v etaresti G do 10 let, kateri morajo v nogah popolnoma zdravi biti. Vmokont ne čnz 15 p^sti. Ponudbe vzprejema 9Ia\t. D>ol iil«>t»r v 'IVIm>v (Spodnje Štajersko). (1818—1) Tovarna na južnem Štajerskem išče spretnega, v bilanci izurjenega knjigovodjo ve£č>ga alov^nskpga in nemškega jezika, da bi skoro mogel vstopiti. (1786—3) Ponudbe v obth jezikih nuj rh po^ilpijo pod »knjigovodja" upravniStvu ffSlov. Naroda". K01€ najmočnejša naravna, arsen in železo so« držujoča mineralna voda 11238-12) priporočevana od prvih medicinskih avtoritet pri : anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd. PII110 sdrovljenj« uporablja ne »Icoal celo leto* Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in lekarnah. Jjarioh Pire brivci mojster J/(arijct Pire rojena Pecheim poročena v Gorjah dnć 23. novembra t898. jfropa. Stcrnbcrg: ^ zaloga igrač in galanterijskega blaga ■*>X' Ljubljana, Prešernovo ulice št. 10 — 14 «3^» pošilja za cesarsko jubilejsko slavnost po postnem povzetju brez stroškov •-'*» ^vrtilni«*, lil fpore & 1I0 G ur, cena :i 50 *9 M 11 11 11 11 11 I3rez držal 1 gld. cenejši. 11 9 11 (1812-1) I Izber mnogovrstnih daril za Miklavža in Božič. r*S »ia* St. 89.871. Razglas. (1783—3) Z ozirom na to, da je promet do državnega kolodvora po novo zgrajeni Bleiweisovi cesti otvorjen, naznanja podpisani mestni magistrat, da bode odslej cesta na Rudolf ovo železnice lz varnostnih ozlrov javnemu prometu z vozovi zaprta; k posestvom ob tej cesti pa da bode dovoljen dovoz le z Bleiwelsove ceste. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne \). novembra 1898 MM] Oljnate in vodene barve v tubah za fino slikanje, najflnojilh vrat platno in preparirane ploioe v vseh velikostih za ■likarttro, dalje čopiči li kanja dlake, tail, flrneit i. t. d. v največji Izberi. Krasna izbirka v predlogah za risanje in slikanje. Iste tudi po jako zmerni ceni izposojujem.. Največja zaloga pisalnega, risalnega, pavznega papirja in platna ter vseh drugih predmetov. Albumi za razglednice in fotografije v najfinejših izvršbah. Zalogo fotografičnih aparatov, ploč, papirja in kemikalij priporoča domača tvrdka Jos, Petrič tovarniška zalog-a p>a.plrja I_i3\a"tol3ai3a.l (nas p i'o l i I iniKMHlnuiHhi' c; ork V O ). Ceniki in uzorci brezplačno. (l790—*) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip iNoiii Lastnina in tiRk „Nsiroitne Trnkame",