PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 70 lir Leto XXV. Št. 175 (7369) TRST, sreda, 30. julija 1969 gO ZAVRNITVI DVOBARVNE VLADE S SOCIALISTI Vodstvo Krščanske demokracije se je izreklo za sestavo vlade iz samih demokristjanov Vlado naj bi podpirale sile dosedanje leve sredine - Tako rešitev je predlagal tajnik Piccoli v svojem poročilu •Dre! i-^' ~T Na današnji seji vodstva Krščanske demokracije so VladcT '. reso*uc*t° s katero Krščanska demokracija ponuja enobarvno ' ki naj bi jo podprle stranke dosedanje leve sredine, stra UT'6' 16 por°čal Rumor o svojih posvetovanjih s predstavniki 'i j., e sredine. Govoril je zatem tajnik stranke Piccoli, nakar nedila razprava. lo ie vodstvo oddbri- .---------------- va&Sf'^0. resolucijo: »Osrednje ttonii, i«cuBeiani!xu viaae ±tu- ki 80 j° Se- Urerii^i1 ■. ^NGčini tainik Piccoli, caenim vsedržavnega sveta Zaic-tnentei^J111 Predsednika parla- ak^in 0apan irf An_ z n.ti’ za akcijo, ki so jo vodili vlarlA iienom obnovitve organske tile ,ieJe pedine. Jemlje na zna-gaiev r3lvIj9no pomanjkanje po-8^“ f° Potrebni ža obnovi-ffii wrnske°a sodelovanja z vse-8ot^P?nJentami l0ve sredine. U-go-ev Ja ludl Pomanjkanje teh po-šitve v3, . , e druge organske re-jatniMiI .okviru leve sredine, ki bi grami6 *8Brt0 izvedbo njenega pro-2*® 0 ono v e in reforme. ŽatovnmL leg?- izraža globoko ob-v S? poudarja trdno odlo-»elui« ^ržcahske demokracije, da Pteči r,n?l V8?h ravneh, da se presne i^iabšanje politike leve sre- ^edtem ko Krščanska demokra-lienn-v°Ut!aria sv°j° stalno priprav-se nn- do sodelovanja, zavedajoč večin '°Yornosti stranke relativne •lamo5 C° Parlamenta in dežele, 3iu i'aVa Ponuditi v sedanjem sta-itve n IZ¥iueno v okviru področja »Dev ?red*ne> svoj neposreden pri-aie 6 ,.z.a ohranitev in nadaljeva-jr, Poutike leve sredine, ki more k) nAtra vedno izražati vso svo-tencialno obnovitveno moč. V „•*■» pooblašča delegacijo. J^tvo ponavlja nato vso ve-ki i-m dosedanje politične linije, *alet • 0 h°hi od dežele riadaljnji oj; ln se loti vprašanj demokra-zVoj sv°hode, državljanskega rajih v ’ gospodarskega razvoja, ki Jin )e nakazala*. stranke Piccoli je med teietil da bi bila napaka ztu^^sdaRVo faizo krize brez po-k«č^, ruzMitatov. Dejal je, da je Uflar ii o demctoraoija vedno po-tPulp ia dejavnost politike in for-tljom , V0 sredine, ki je v seda-boij "godovinvikem trenutku naj-stvi u®trezajoča kot nujno jamba z aj Qa se Izognemo korakom ^ d0jal' med pogaja-»Z?n vin demicikDjstja,ni nikoli za-1118 Soma6, Posredovalca med dve-Men 1?''‘St:i6n‘ima strankama. bate6rn .Užrm je izjavil, da v se-Banskn Lrenutku ni pogojev za or-Preišnm ^delovanje štirih strank 2uria!i koalicije oziroma treh. ObiemJi6 izbire je še drugo bolj IOVp DOd mr*i» uc.rlmn tr j te '^sS' Področje vedno v okviru Sredne icfne’ t- j. miožnost nepo-9i m Povezave med demokristja-!tratik u'■ Vlada teh dveh čeprav sredine trna zadostno, Poiunii ‘*° omejeno večino. Privezati J,e:. <avia krize,, ne da bi po-k4m leve ’'Uc11 ln ltk>i P04'' n»Ca'a v s tem da bl na , ha lastno |X)budo pri-°B odgovornosti veči- BANGKOK, 29. — Ameriški predsednik Nixon je začel danes v bangkoški vladni palači uradne razgovore s tajskimi voditelji. Poleg Nixonovega svetovalca Kissin-gerja so se razgovorov udeležili predsednik tajske vlade maršal Kittikachorn, zunanji minister Kho-man in minister za notranje zadeve general Charusathien. Eden od glavnih argumentov razgovora je bil problem 47.000 ameriških vojakov, ki so nastanjeni v Tajski in ki bi jih hotel Nixon v doglednem času umakniti. Zdi pa se, da ni prišlo na razgovoru do nobenega sklepa v tej zvezi. Go vorilo se je tudi o ameriški pomoči Tajski ter o novi vlogi ZDA v Aziji po zaključku vietnamskega spora. Po razgovoru s tajskimi voditelji je Nixon predsedoval sestanku osmih ameriških diplomatov v Aziji, ki so se ga udeležili tudi veleposlanik v Sajgonu Ellsworth Bunker, vrhovni poveljnik ameriških oboroženih sil v Vietnamu general Creighton Abrams in izvedenec za azijske probleme pri državnem departmaju Marshall Greene. Na sestanku so proučili krajevne in mednarodne odmeve na novo Nixonovo politiko glede Vietnama ter nedavni sovjetski predlog za pogodbo o skupni varnosti v Aziji. Prisotni so bili ameriški diplomatski predstavniki v Laosu, Birmaniji, Nepalu, Afganistanu, Cejlonu, Malaiziji in Singapurju, poleg že omenjenega veleposlanika v Južnem Vietnamu. Kot je znano, so zaradi prisotnosti Bunkerja in Abramsa v Bangkoku včeraj povsem utihnile govorice, ki so krožile v zadnjih dneh in po katerih naj bi Nixon med teh2c same SITdlne- ki hi, p repu leveali ni:iyl ic da hi 5°viuredlne i(iajo iz druge svetovne vojne. Edina sta si bila v prepričanju da je obisk zunanjega ministra SFRJ v ZRN dal nov in ploden zagon pozitivnemu razvoju odnosov med obema državama Tepavac ie W. Brandta povabil naj obišče Jugoslavijo, kar je Brandt hvaležno sprejel.« Sestanek Husak-Živkov SOFIJA, 29. — Prvi tajnik KPC Gustav Husak, ki je od včeraj na dvodnevnem obisku v Sofiji se Je danes sestal s prvim taijniikom K P Bolgarije in predsednikom ministrskega sveta živkovom. Salvador napovedal umik svojih čet z ozemlja Hondurasa WASHINGTON, 29 — V Wa-shingtomu so uradno izjavili, da je Salvador napovedal umik svojih čet lz Hbndurasa. Kot je znano, je Organizacija ameriških držav grozila Salvadorju z gospodarskimi sankcijami, če bi ta ne umaknil svojih vojaških oddelkov iz hon-duraškega ozemlja. 39. julija 1$ Prvi rezultati (Nadaljevanje s 1. strani) stih vnstah kulture človeškega in živalskega tkiva. Armstrong, Collins in Aldrin so prisostvovali tej tiskovni konferenci s pomočjo televizije. Včeraj so vesoljci v pogovoru s tehniki NA SA izjavili, da je med njihovim pristankom na Luni vidljivost de-ioma zakril oblak prahu, ki ga je dvignil motor rakete lunarnega modula. Armstrong in Aldrin sta ponovila, da je na Luni prijetno premikati se, toda to bi lahko utrudilo mišice. Potresomer, ki so ga vesoljci pustili na Luni, še vedno deluje. Do sedaj pa ni bilo moč izvesti poizkusa z žarki laser. Nekateri domnevajo, da je bilo zrcalo, ki so ga vesoljci pustili na Luni, uničeno, ko je začel delovati motor lunarnega modula, ali pa ne deluje, ker ga je pokrila plast prahu. Znanstveniki observatorija Lick v Kaliforniji pa pravijo, da je še prezgodaj, da bi se izrekli o tem. Dejansko še ne vedo točno, na katerem kraju Morja tišine je pristal lunarni modul; zato morajo šele »iskati* zrcalo, s tem da pošiljajo na Luno žarke laser z različnim naklonskim kotom. PO SMRTI ROBERTOVE TAJNICE Protestne manifestacije pred Kennedyjevo vilo Ljubezenske spletke in pijača spodkopujejo senatorjev ugled Danes so javili, da so filmi, ki so jih posneii vesoljci med svojim potovanjem, dobro uspeli. Danes so jih prvikrat pokazali trem vesoljcem. Nekatere barvne slike, posnete pri odhodu kabine z Lune, jasno kažejo odtise stopinj vesoljcev v črnkastem prahu na Luni. Pri slikah, ki kažejo pristanek na Luni, je viden oblak prahu. Poleg teea vsebuje film slike o ločitvi LEM od matične kabine in poznejšo združitev ter povratek vesoljcev na Zemljo. PASADENA, 29. — Ameriška sonda «Mairiner 6» je po 384 milijonih kilometrov letenja, ki je trajale pet mesecev, prispela v bteino Marsa in začela snemati prve stoke planeta. Televizijske kamere in 2jp\pr>cit,v€TiG aparate na sondi so z Zemlje oh 18.19 (0,19 po ionskem času). Cez pet minut in 30 sekund je imouls po radiu p-:spel do sonde. Pet minut m pol pozneje je sonda sporočila, da so znanstveni aparati začeli delovati. Prve stoke Marsa so bile posnete. ko je bila sonda oddaljena 1 miiHtanov 241 tisoč kilometrov od Marsa okoli 4.15 po italijanskem ^a su Prvo od 33 slik. ki r'h je sonda pomela, bodo oddajati na Zem-lio ob 3.35 nonoči. Te stoke ne bodo mnogo drugačne od slik, ki jih normalno snemajo z Zemlje s teleskopi. «Mairiner 6» bo jutri najbliže Marsu, in sicer bo ^daljen Jd njega 3200 kilometrov. Stoke, ki jih bo tedaj posnel, bodo mnogo jasnejše in bo moč razlikovati podrobnosti v velikosti 270 metrov. Stoke bodo jasnejše kakor taste. Id jih je julija 1965 posnel «Ma riner 4». Sonda «M»riner 7» pa do letela blizu Marsa 4. avgusta. Televizijske kamere prve sonde bodo P06™*)? predvsem slike ekvatorskega področja planeta, «Mariner 7» pa oo snemal področja ekvatorja, Južne poloble in področje južnega tečaK Znanstveniki pričakujejo, da bodo stike dveh sond omogočile ugotovitev, ali so na Marsu tečaji pokriti z ledom kakor na Zemlji, m ato je ostali del planeta pokrit z rastto nami, čeprav ne pričakujejo, da bodo lahko rešili skrivnost, ali je na Marsu življenje ali ne. Na dveh sondah so tudi aparati za merjenje infrardečih m utoravio letnih žarčenj. Ti aparata bodoi za beležili morebitne sledove dušika kisika in vodika na Marsu. m°' K bodo temperaturo nf skem področju m na tečajih ter bodo dali podatke o gostoti atmc, sfere Marsa. Skupno bd morali dobiti na Zem-11o do prvih ur v sredo. 6. avguste 143 stok, od katerih 50 od sonde «Mariner 6», 93 pa od «Mariner 7». Na prvih slikah bo Mars videti na televizijskih zašlo-ndh v velikosti pettorskega kovanca. Na drugih pa bo videti tudi tak podrobnosti na površiniPe Sso manjše kakor kupola Sv. Pe tra v Rdunu. Danes so v Cape Kemnedyju Ja rili da so po radarju našli sa- tt »i rt ™*o. NEW YORK, 29. — Tednik «New. sweek» sporoča, da so pristni republikanske stranke v Massachus-setu že začeli proučevati vprašanja republikanskega kandidata, ki moral nastopiti kot Kennedyjev tekmec na volitvah za senat v prihodnjem letu. Do sedaj, pripominja tednik, je bilo Kennedyjevo mesto « nedotakljivo». Med drugimi možnimi kandidati navajajo pogo-stoma imena poslanca Bratforda Morseya, Georgeja Lodgeja in El-liota Richardsona. Edward Kennedy živi sedaj v svoji vili v Yannis Portu ter se mu je sploh nemogoče približati. Včerajšnji dan je prebil na krovu svoje jahte «Marylin» skupaj z ženo in drugimi svojci Včeraj se je zgodilo že drugič, da je 17 mladeničev priredilo protestno manifestacijo pred vilo Ken-nedyjevih ter zahtevalo senatorjevo ostavko. Demonstranti so nosili transparente s takimi napisi: »Kaj se je zgodilo v resnici na otoku?* (vprašanje se nanaša na tragično smrt pokojne tajnice Roberta Ken-nedyja), «Razgovarjaj se s časnikarji, Ted!* in »Ali je Ted morda vzvišen nad zakonom?* Prišlo j* tudi do protidemonstracije. Manjše skupine mladeničev, ki živijo v bližnjih vilah, so se postavile na Ken-nedyjevo stran. Medtem je tednik «Time» pisal danes, da se je senator Edward Kennedy po umoru svojega brata Roberta zapletel v številne ljubezenske spletke z ljubkimi dekleti in da je začel piti. Edward Ken-nedy — piše list v dolgi reportaži o nedavnem tragičnem dogodku — je tudi drzen šofer, ki je bil v prejšnjem desetletju večkrat kaznovan zaradi prekrškov cestnega zakona. . , . Nekatere osebe, ki so dalj časa opazovale Kennedyjeve — piše tednik — si upajo trditi, da se Edward Kennedy spušča v ljubezenske spletke z raznimi dekleti ter s tem ustvarja položaj, ki ni ravno primeren za človeka, ki se piše Ted Kennedy. Istočasno govorijo tudi o težavah in sitnostih, ki so baje nastopile v odnosih med njim in ženo Joan. Gotovo je, da zakonca živita večkrat ločeno. Za časa nekega potovanja v preteklem poletju so opazili Edwarda v družbi z neko plavolaso krasotico, ki pa ni bila njegova žena. To se je zgodilo na jahti Aristotela Onassisa, Odkar so ubili brata — nadaljuje list — se je Ted Kennedy začel vedno bolj vdajati pijači, čeprav še ni postal pravcati pijanec. Nadalje pripominja, da njegovi svojci in sorodniki ne marajo več skupaj z njim v avto, ker je preveč drzen šofer. V prejšnjem desetletju je bil kaznovan dvakrat zaradi prevelike hitrosti in dvakrat zaradi nevarne vožnje. 22. t. m. ter je prihajala s tovorom železnih ostružkov iz New Harena. Ugotovili so, da je ogenj tlel v podpalubju že 9 dni. Davi pa, ko so odprli vrata, so izbruhnili plameni. Domnevajo, da se je vnelo rudninsko olje, s katerim so premazani ostružki. Jutri razsodba o prizivu Sofie Bassi CHILPANCINGO, 29. — (Mehika). Predsednik višjega sodišča države Guerrero Mario Huerta je izjavil, da bo sodišče sklepalo tekam četrtka glede priziva, ki so ga vložili branilci Sofie Bassi de Celorio. Sodnik ni dal drugih pojasnil. Kot je znano, je bila Sori a Bassi de Celorio obsojena na enajst let zapora, ker so jo spoznali za krivo navadnega umora svojega zeta Ce-sareja d’Aquarone. .....................................................................................................m............................................................. Kampala, prestolnica Ugande, kjer se bo papež Pavel VI. sestal v prihodnjih dneh z afriškimi cer-kvenimi dostojanstveniki in katoliško duhovščino V INDUSTRIJSKI CONI BLIZU SIRACUSE Električni tok visoke napetosti je ubil tri delavce na ploščadi Josephine Baker upa da bo rešila vilo Nesreča se je pripetila baje zaradi slučajnega stika z omrežjem električne centrale SIRACUSA, 29. — Električni tok je ubil tri delavce,, ki so opravljali razna vzdrževalna dela v notranjosti obrata Sincat v industrijski coni Priolo. Giuseppe D’Amato star 37 let, Concetto Giuddce star 23 let ter Pietro Tomaselli star 30 let, so bili usiložbeni pri nekem podjetju ki ima v zakupu vzdrževalna dela električnih motorjev v omenjenem obratu. Ko so razstavljali neki aparat, ki ni bdi povezan z električnim vodom, je prišlo do nesreče, ki jo je verjetno povzročil eden izmed delavcev. Svoje delo so opravljali namreč v neki kovinski kletki, ki je zelo blizu obratne električne centrale. Baje je eden izmed de-lavoev iz neznanih razlogov povzročil stik z vodom visoke napetosti ter teko sprožil smrtonosni tok, ki se je spojil s kovinsko ploščadjo, kjer so stali on in njegova tovariša. Vsi trije so bili pri priM mrtvi. Tovarniško osebje jim je skušalo sicer pomagati, toda brez uspeha. Sodnijske oblasti so uvedle preiskavo. torih je bilo skritih 10 kg heroina. Palice so bile izdelane v Nemčiji ter so jih izvozili v ZDA iz Francije pred kakimi 10 dnevi. Tajfun «Viola» nad Kitajsko republiko TAIPEJ, 29. — Tajfun «Viola», ki razsaja že tri dni nad Filipinskimi otoki in nad Formozo je ubil do sedaj že vsaj 40 ljudi. Prav toliko pa je ranjenih, ali pogrešanih. Danes je tajfun dosegel Kitajsko, toda med tem je izgubil že precej na moči. V Taipeju je tajfun povzročil o-gromen val, ki je zalil dobršen del mesta ter prisilil tisoče ljudi, da so zapustili domove. Škodo cenijo na več milijonov dolarjev. Za pokoro so pometali mestne ulice Dva mrtva na avtocesti sonca po izstrelitvi. Satelit ni stopil na 90 ivtoeni tir. Sedaj leta po tiru. pericej znaša 278 kilome- Star& ^ra?st<5r4trhr v višini 35.888 kilometrov. Maršal Tito na festivalu v Pulju LODl (Milan), 29. - Dva mlada prebivalca iz Coma sta izgubila življenje na »avtocesti sonca* v bližini Somaglie. Z avtom »fiat 500» sta potovala 27-letna Pierangelo Vis-mara in Bruno Bricolla. Iz neznanih razlogov je avto trčil v podporni steber nadvoza. Mladeniča sta bila mrtva pri priči. Požar v Genovi na norveški ladji GENOVA, 29. - Od davi so gasilci na delu, da bi zadušili požar, ki je nastal na norveški ladji «Westbulk» z 18.000 tonami nosilnosti Ladja je priplula v pristanišče Vtihotapil je v ZDA 10 kilogramov mamil NEW YORK, 29. — Prejisnjo soboto so v neki newyorški restavraciji aretirali frizerja francoskega porekla Georgeja Roupimia-rta, ker je skušal prodati 2 kg heroina nekemu polocijskemu agentu. Ta se mu je predstavil namreč kot kupec. Oblasti so obtožile Roupindana, da je vtihotapil v ZDA čisti heroin v vrednosti več kot 2 in pol milijona dolarjev. Blago je bil skril v notranjost smučarskih palic. Agenti oddelka za mamila so preiskali Roupinianovo stanovanje v Midlesexu v New Yerseju ter so našli 200 smučarskih palic, v ka- PARIZ, 29. — Sinoči so trije študenti pometali ulice bretonskega mesteca Auray. To delo so si naložili za pokoro, ker so nekaj dni prej ukradli 16 velikih zastav raznih narodnosti, ki so bile razobe-šene v mestu. Mladeniči so se skesali svojega dejanja ter so prosili župana za odpuščanje. Ker pa so hoteli na vsak način napraviti pokoro, so pod vodstvom nekega uradnika mestne čistoče pometali mestne u-lice. Poleg tega so postavili na njih mesta vse nepoškodovane za stave. Za tiste pa, ki niso bile več uporabne, so se obvezali, da jih bodo plačali. Težak tank v avto «fiat 500» je trčil v avto «fiat 500», kd se je peljal pravilno po svojd poti. Tank je popolnoma uničil vozilo. Nenavaden incident se Je pripetil davi v neki predmestni ulici Catanie. Avto je upravljal 27-letni Giuseppe Zorbo, ki se je pripeljal v Catanio iz Palme Monte Chiaro, Mladenič je bil namenjen na vse učilišče, kjer bi moral diplomirati v medicini. Tank je upralvjal vojak Isidoro Scorciglia ter je prihajal s podeželja, kjer so bile v teku vojaške vaje. Študent ni bil poškodovan, ker NICA, 29. — Josephine Baker u-pa še vedno, da bo prišla spet do lastništva vile »Milandes*, ki je bila prodana na dražbi v začetku letošnjega leta. To je izjavila sama »črna venera*, ki je sedaj v Monte Carlu skupaj s svojimi 12 posvojenimi otroki raznih narodnosti in plemen. Josephine Baker bo sodelovala na neki prireditvi, ki bo 8. avgusta v poletnem «Sporting clubu* v Monte Carlu v korist Rdečega križa. Nadalje je izjavila, da ji bo to sodelovanje omogočilo, da «reši kar se da rešiti*. Pristavila je še: »Za sedaj ne morem povedati nič več, toda vsa zadeva še ni zaključena*. Pred gala predstavo 8. avgusta bo 5. avgusta prireditev v dobrodelne namene, kateri bosta predsedovala princ Rajner in Grace Kel-ly. Izkupiček bo šel «Bratski vesoljni družbi*, katere predsednica je Bakerjeva. Na sporedu bodo predvajali med drugim film «Zou-Zou», ki je bil sneman leta 1934 in na katerem sta nastopila Josephine Baker in Jean Gabin. .h C RFRIKR * stnuMj KENIJA Svobodna država, kjer Afričani kupujejo svojo zemljo od belcev 16. je pravočasno sfcočil iz avta. PRIHODNJI TEDEN V MUENCHNU Tiskovna konferenca škofa Defreggerja Negativni komentarji v Zahodni Nemčiji BONN, gg — Muenohemski po- morebitno Defreggerjevo sodelova- možni škof Defregger bo pojasnil dogodke v Filettu pred 26. leti na tiskovini konferenci, kd bo prihodnji teden v bavarskem glavnem mestu. Predstavnik tiskovnega urada škofije Anton Mayer je Izjavil: «Vemo že dalj časa, da je ta tiskovna konferenca potrebna. Vendar pa je treba tudi razumeti Defreggerjevo željo, da se najprej nje pri pokolu v Omni (L’Aquila). Omenil je še, da so se že svoj čas razširile vesti da je bil pomožni škof zapleten v neki dogo-|dek v Sovjetski zvezi, kjer je bilo ustreljenih več talcev. Te vesti pa niso imele nobene podlage. Z druge strani se je zvedelo, da bo Defregger podal svoje izjave šele kadar bo javni tožilec dr. Rahn zaslišal nekaj oseb, ki so izjavile, da bodo pričale o nekaterih kom odpočije od živčne napetosti, ki so kretnih dogodkih, ki zadevajo pojo povzročila odkritja, ki se tičejo > koJ v Filettu. njegove osebe. V tistem duševnem združenje žrtev nacizma na Ba-stanju bi on, namreč, niti ne varskem pa je protestiralo danes njem« Glasnik CATANIA, 29. — Težak tank «M. škofijski ordinariat pripada Italijanski vojski,!z izsledki mogel nastopiti pred javnim mne- i protii poskusu cerkvenih oblasti, da je pristavil, da | bl oprale Defreggerja vsakršne 36», ki ..................................................n...............m................................................................. ni seznanjen | krivde. Združenje meni. da Je se-preiskave ki zadevajo dan)! škof na vsak način odgo- Informacije turistične zveze Slovenije PULJ, 29. — Predsednik republike Josip Broz Tito je s soprogo Jovamlko prisostvoval sinočnji predstavi na 16. festivalu jugoslovanskega filma v Pulju. Predsednika je pozdravilo 10.000 gledalcev/ ki so do zadnjega mesta napolnili veliko puljsko areno. Predsednik Tito, pokrovitelj te naj-večje filmske razstave Jugoslovanske kinematografije, je skrbno sledil včerajšnjemu sporedu: «Moja stran sveta« Vladka Filipoviča in .(Republika v plamenu« Ljubiše Gjorgjevškega. Zopet odložena dražba predilnice Valle Suša GORENJSKA V Bohinju so zasedeni vsi hoteli v dolini. Nekaj prostora je samo še v zasebnih turističnih sobah. Prostor je tudi v hotelu na Voglu in v brunaricah. Temperatura Bohinjskega jezera je 21 stopinj. žičnica na Vogel ln sedežnica redno obratujeta. V hotelu Jezero je odprt danem* bar vsak dan od 21. do 2. ure zjutraj. V hotelu Zlatorog imajo vsako soboto in nedeljo od 16. do 20. m* «1«' Na Bledu je prostor v gostilnah, počitniških domovih ln v zasebnih turističnih sobah. Za hotele ie notrebna rezervacija. Bar na Blejskem gradu vsak ^ od 21. ure dalje- Od 21. do 3. ure je odprt bar v golf hotelu. V Ka-ir . .maio vsak dan razen ob po-S.K od M. do *■ ™ p** no glasbo, vmes pa ob 22. un artistični program. V Kranjski gori i V Begunjah na Gorenjskem in v I okolici je dovolj prostora v zaseb- MILAN, 29. - Davi je bila že zopet dražba velike predilnice Valle Suša, katere lastnik je bil znani industrijec Riva. Že v tretjič pa so morali dražbo odložiti. Dražba bi morala biti v uradu sodnika dr. Lo Cascio. Začetni zah-tevek je znašal 17 milijard lir. Vsaka nadaljnja ponudba bi morala biti višja od prejšnje za sto milijonov lir. Ker pa se ni prijavil nihče, je sodnik sklenil, da bo v bližnji prihodnosti določil datum za četrto dražbo. Pri tej bi bila začetna ponudba nižja za 5 odstotkov. Vendar pa je stečajni prokurator Zoccoli prosil sodnika, naj ne sprejme za sedaj nobenega sklepa, ker •o baje v teku pogajanja med za tehniki. ste* zasedena toteteErika ^ Prisamk, v drugih hotelih je se nekaj "prostih portaU. DovodJ P™: štora je pri zasebnikih. V Mar tultku Je zaseden hotel špik, Podkorenu pa je v .hotelu Vltranc še 15 prostih postelj; v obeh kra-1ih je še prostor v zasebnih turističnih sobah. Na Vrilčuje zasedena koča na Gozdu. Mihov dom in Koča v Krnici imata še prostor. Erjavčeva koša in Tlčarjeva pa sta zasedeni v soboto in nedeljo. žičnica na Vltranc ne o-bratuje Na plazu pod Prisankom obratuje prenosna smučarska vleč niča V Ratečah je še nekaj prostora v zasebnih turističnih sobah. Za gostilne ln za Dom v Planici priporočajo rezervacijo. Rezervacije za penzion Gorenjka sprejemajo na Počitniški skupnosti Alpe - Adria v Ljubljani. Planinska koča v Tamarju je stalno oskrbovana. Na Jesenicah je prostor v obeh hotelih ln prav teko tudi pri zasebnikih v okolici Jesenic. nlh turističnih sobah ln v gostilnah; zaseden je samo penzion «Vi la mdr» v Zapužah. V Kranju je dovolj prostora v obeh hotelih in v zasebnih turitsčlnih sobah Dovolj prostora je na Amarjetni gori, v Domu na Joštu in v hotelu na Brniku. Prostor je na Jezerskem In v Preddvoru. Dom Kotorskega odreda na Kališču je stalno odprt. Dovolj prostora je v Domu na Krvavcu, žičnica na Krvavec redno obratuje. V Kranju je odprto letno kopališče, zimsko kopališče pa je odprto vsak dan, razen ob ponedeljkih. V Škofji Loki Je zaseden hotel Krona; dovolj prostora Je pri zasebnikih. Prostor je v Planinskem domu na Lubniku, v Loški koči na Starem vrhu ln pri zasebnikih v Ratečah. V Poljanski ln Selški dolini Je povsod še prostor. Prostor je tudi v Litostrojskem domu na So riški pianini. V škof Ji Loto gostuje Groharjeva slikarska kolonija. V trgovini Na-Ma imajo vsako soboto in nedeljo ples. Prireditve: V festivalni dvorani na Bledu bo danes, ob 20.30 uri nastopila folklorna skuiplna Emo na lz Ljubljane z jugoslovanskimi plesi ln pesmimi. avgusta pet Italijanskih in 20 Jugoslovanskih mladih pevcev. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani Je zaseden hotel Bellevue, v drugih hotelih pa je še nekaj prostora. Dovolj prostora je v zasedenih turističnih sobah. Prostor je tudi v domovih raznih šol. V camplngu na Ježici Je še nekaj prostora. Nekaj prostora'je tudi v Mednem in v Domu na Kuretš&ku. Prostor je v Kamniku, Kamniški Bistrici in na Veliki planini. Dovolj prostora je v Domžalah, Litiji, na Vrhniki, v Rovtah ih v turističnem domu na Go-ropekah. Hotel Jezero v Cerknici je zaseden, v Rakovem Škocjanu pa je še nekaj prostora. kov in Kagarjev dom. V drugih hotelih in domovih je dovolj prostora. Dovolj prostora je v Lovrencu na Pohorju., Slovenski Bistrici, Lenartu v Slovenskih goricah, na Gradu Stetemberg ln na Ptuju V Frankolovem imajo 24 prostih postelj; termalno kopališče je odprto vsak dan od 9. do 18. ure. Temperatura vode je 19 stop. C DOLENJSKA V Novem mestu ln na Otočcu PRIMORSKA V hotelih ln v zasebnih turističnih sobah v Portorožu in Piranu Je še nekaj prostora, vendar sl morajo gostje poprej preskrbeti rezervacijo. je še nekaj prostora, čateške Toplice so zasedene, nekaj prostora je samo pri zasebnikih na Čatežu. Zasedene so tudi šmarješke Toplice, medtem ko je v Dolenjskih Toplicah še nekaj prostora. Nekaj prostora je na gradu Mokrice ln v Črnomlju Hotel Bela krajina In camping v Metliki ste zasedena. Dovolj prostora je v Sevnici ln Krškem. V planinskih domovih na Bohorju, Frati, Mirni gori, Miklavžu 1n Gospodični je dovolj prostora, vendar priporočajo rezervacije za večje skupine. Dom na Lisci Je zaseden. Tem peratura v Kolpi Je 26 stop. C. Prireditve: V Mali galeri(ji v Portorožu bo od 1. do 14. avgusta likovna razstava grafik akademskih slikarjev iz Jugoslavije, Italije in Avstrije. V restavraciji Central v Portorožu bo nastopile 1. ŠTAJERSKA Stalno so odprti planinski dom v Logarski dolini, Dom na Korošici, Planinski dom na Okrešlju, Gora Oljka, Celjska koča, Dom na Svetini, Mozirska koča, bife slap Rinka ln izletišče Stari grad nad Celjem. V Mariboru je dovolj prostora v vseh hotelih ln v zasebnih turističnih sobah. Na Mariborskem Pohorju sta zasedena PaJ- Priredltve: V hotelu Celela v Celju Imajo vsak dan razen nedelje barski program. V hotelu Paka v Velenju imajo barski program vsak dan razen ob ponedeljkih. V Celju je vsako soboto ples restavraciji Kladivar, glasbo pa Imajo vsak dan razen ob ponedeljkih od 17. do 22. ure na vrtu hotela Evropa in restavracije Koper, vsako sredo soboto ln nedeljo ln ob praznikih pa na vrtu Kolodvorske restavracije. V Rogaški Slatini je vsako dopoldne In popoldne promenadni koncert v zdraviliškem parku, vsako sredo ln soboto zvečer tej ob četrtkih in nedeljah popoldne je ples v restavraciji Pošta. Na Dobrni le ples vsako soboto v hotelu Triglav, v Šoštanju pa vsak dan v hotelu Kajuhov dam. voren za umor nedolžnih žrtev ln za kruto maščevelno akcijo. Združenje se čudi tudi, kako je mogoče, da je kardinal Doepfner podprl predlog, da se dodeli Defreggerju škofovska čast, čeprav je vedel, da le bil zapleten v odvratno epizodo nacističnega maščevanja Iz Abrucov pa sporočajo, da karabinjerji sodnljskega oddelka v Aqu!ll nadaltujejo preiskavo o dogodkih v Filettu Državni pravd-nlk dr. Trolse bo sicer v kratkem šel na počitnice, toda pravijo da zaradi tega preiskava ne bo zaostala. Razširila se Je celo vest, da bo dr. Trolse obiskal v Rimu kardinala Carla Confalonlerija. ki Je bil leta 1944 nadškof v Aqullt. Karabinjerji Iz Aquile so do seda; menda zaslišali okoli dvajset prič. ki so pričale o krvavih dogodkih v Filettu leta 1944. Njihovo prvo orožje je bil meč, panga, s katerim so delali navadno na poljih. Ko je gibanje doseglo višek, pa so imeli uniforme, mitraljeze, v mestih so izvajali napade iz taksijev, Angleži pa so jih še večino slikali kot divjake, ki ubijajo iz same žeje po krvi. Do neke mere jim je uspelo prikriti boleče dejstvo, da je šlo v bistvu za odpor belcem. Upor se je začel jeseni 1952. Januarja 1953 sta bila dva belca razsekana na kose na svojih lepih farmah na visoki planoti, kjer so se naselili belci. Ostalo belo prebivalstvo je osupnilo. Ni moglo verjeti, da si je črnec drznil dvigniti roko nad belcem. Dogodek je pomenil dosti več kot smrt dveh tovarišev, pomenil je konec bele oblasti, katero so prej dosegali z ustrahovanjem in z grožnjami. Njihovo življenje je bilo od tedaj vredno ravno toliko kot življenje Afričana, propadel je mit, katerega so si beli sami ustvarili sebi. Angleške oblasti so takoj nastopile s 30.000 možmi, zaprli so Kikujce v taborišča, ki se danes imenujejo ((Strateška naselja», zgradili ceste v nedostopnejša področja, u-porabili so v boju tudi domačine, ki so pripadali drugim plemenom, s starimi sovraštvi do Kikujcev, gradili pasove utrdb in bombardirali sumljiva področja. Upor je trajal do leta 1956 in Angleži so dali o njem naslednje uradne podatke. 7811 maumaucev je bilo ubitih v bojih in 891 jih je bilo usmrčenih na podlagi obsodb. Vladne čete so imele pri tem 510 mrtvih vojakov, med katerimi je bilo le 50 belcev. Maumauci pa so ubili 1316 domačinov, 30 belcev in 19 Azijcev, poleg že omenjenih vojakov. Padlo je približno 250 maumaucev za vsakega ubitega belca. Po podatkih je jasno, da je bilo ubitih dosti več domačinov kot belcev, predvsem, ker je bilo precej težko priti do belcev, ni pa manjkalo domačinov, ki so veljali za izdajalce zaradi sodelovanja z belci. Med uporom je smel vsak belec nositi orožje, ustaviti črnca in ga ustreliti, če se ta ni uklonil ukazu. V petih letih upora je balo aretiranih kakih 50.000 domačinov in nad 16.000 jih je bilo obsojenih. Belih kmetovalcev vse to ni pomirilo, bili so razdraženi zaradi nastopa angleške vojske, ker so se bali, da bodo zaradi svoje šibkosti izgubili prejšnje privilegije; maumauci jih niso izgnali z njihovih posestev, toda pokazali so, in izkoriščali. Tako so raz lili kenijsko prebivalstvo dva tabora: na Kikujce n> ostale. Ko so bili črnci r®®r ljeni, je začela angleška , da govoriti o neodvisnost nedemokrati«*' poseste: da bela ollast sloni na sili. Tega Anglija ni mogla dopu- Most se je zrušil pod tovornjakom CALTANISETTA, 29. - Zaradi neznanih vzrokov se je davi zrušil most v kraju Mignani Trabona, prav ko se je peljal čezenj tovornjak s pohištvom. Tovornjak se sicer ni prevrnil in tudi šofer se ni poškodoval, toda pohištvo je bilo popolnoma uničeno. POMURJE V Murski Soboti Je prostor v o-beh hotelih, V Radencih je prostor samo v zasebnih turističnih sobah, medtem ko Je v zdraviliškem domu in v letoviškem naselju vse zasedeno. V Moravcih je prostor v zasebnih turističnih sobah, letoviško naselje pa je zasedeno. Dovolj prostora Je v Beltincih, Gornji Radgoni, Ljutomeru, Lendavi, Gornjih Petrovcdh in v lovskem domu v Cankovi. Odprti so kopalni bazeni v Murski Soboti, Radencih, Moravcih, Pe-tišovclh pri Lendavi, in Banovcih pri Ljutomeru. Voda v Negovskem Jezeru ima 22 stop. C, Bitka v filipinskem zaporu 9 mrtvih in 22 ranjenih MANILA, 29. — V filipinskem državnem zaporu Kubih 20 km od Manile je prišlo do pravcate bitke med zaporniki sovražnih sl skupin. Po bitki so našteli 9 mrtvih ln 22 ranjenih. Spopad Je trajal kake pol ure. Zaporniki so uporabljali pri napadu nože, vilice ter razno posodo. Oblasti so Izjavile, da je prišlo do spopada med skupinama »Puso - Glg» ln «Sputmlk». Kljub ------------ volilnemu zakonu je 011» konodajna skupščina PreteL črnska in politična borba ic* rimpiAvala tbaH dve ^ M ta, in KADU," kateri načel® je omejevala med dve stranki: kikujevsko Kš11,. kateri načeluje Jomo d« va k; Al Gi n: in Si Pi ks it te rt to ni Robert Ngale, ki se <>Pir® , na be? manjša plemena in no -•* Naj večja ovira za uresiu nje Kenjatovih naprednih Črtov je bila in je še domača opozicijska stran” KADU, katero podpirajo s* J , gleži in zato ni čudno če^J preC6j etS; ta stranka že precej borf kolaboracionistično Pretr!'9ij. Njeno geslo je «region,i zem», zahteva po čim svobodi posameznih pnk^ plemen, kar jasno .ALj kam pes taco moli. Vezi n posameznimi keni j skim> j krajinami so že danes Pr“^ krhke, regionalizem bd.te lJ! še bolj zrahljal, kar bi nw škodilo kenijskemu goSP„fl|v stvu in sploh državni skuP- le; ra til na ro m *c m le 4a ra ja te; va « s; Ai n fla sti. Regionalizem le Angležem. m Brez dvoma ima zunanje ministrstvo PS vmes. Ko so tamkajšnji močne rasistične bele kot v Južni Afriki in v it'LJ ziji, ker jim manjka j zaledje, so se sprijazni usodo, da postanejo drža ^ ni črnske države. Prizna}1 ,f afriško upravo in skušali J biti v zameno priznanj® «1 jih zemljiških pravic, afiala tem jim je pomagala ^ r zato so tudi belci s , strani pomagali tej str?Tji Na volitvah leta l®?1 KADU dobila 16 odst. f1^! *t: Kenjatova KANU pa 67^, Zaradi posebnega Sis< hova varovanka, dobila - - zakona, katerega so sl, nji vili Angleži, je KADU. merno dosti več sedežev ^ KANU, kar 11, proti KenJ ^ vim 19, čeprav je ta 0 štirikrat več glasov. Ta volilni zakon je še ;. razburil duhove med Pr.eD^i-stvom in marca 1963 J® glija predstavila Keniji 11 ^ _t ustavo, ki je omejeval®■ ». ^ last osrednje vlade z ug°l% v« vijo, da plemenski raz ‘ ^ na žalost, slabijo kenijsk® L 0, litično življenje. Ustav® p A, sprejemala predloge voo^-1 « ! KADU in Kenjati ni Pre^'ii lo drugega, kot da pri?” $ stavo in počaka na bolJSLjji se, ko jo bo lahko ne®0 popravil. $ Maja 1963 so bile nov® L litve in tudi tokrat so v *$■ donu preudarno začrtali i na okrožja, kot bi ji*L# mogoče samo še de f Čeprav so Angleži skuš®*1 ( ščati. Ko je bil upor zatrt in je Anglija s tem pokazala, da ima še vedno vajeti v rokah, je bilo treba rešiti spor, ki je povzročil prelivanje krvi. Beli veleposestniki niso hoteli niti slišati, da bi dah svojo odvečno zemljo črncem vsaj v najem; predlagali so priselitev 30.000 revnih Evropejcev, ki naj bi delali zanje namesto črncev, ti pa naj bi se stiskali naprej v svojih rezervatih. Angleška vlada tega predloga ni mogla sprejeti, ker ni reševal osnove njene oblasti v Keniji; Afričani bi se prej ali slej spet uprli, odpor do belcev bi jih poenotil in Anglija bi morala spet plačati drag denar in človeška življenja, da bi upor zadušila, če bi ji to sploh spet uspelo. Anglija je hotela doseči ravno obratno, morala je poglobiti medplemenska sovraštva, tako da so se domačini sovražili med seboj in pozabili ali vsaj odložili sovraštvo do angleške oblasti, ki je nekoliko menjala izraz, a ni popustila niti za ped. S takšno politiko si je Anglija pridobila cesarstvo in si ga je tudi ohranila nekaj stoletij, ga danes izgublja zaradi zunanjega nasprotnika, močnejšega tekmeca in kar se je nekoč imenovalo uPax britannica», razpada danes v sestavne dele znane pod imeni: ((palestinsko vprašanje«, «kašmirsko vprašanje)), «ogadensko vprašanje«, ((jemensko vprašanje«, ((sudansko vprašanje« V Keniji so Angleži izkoristili v svoje namene mau-mauski upor. Proti nevarnim Kikujcem so obrnili njihovo lastno orožje, njihov ponos in simbol njihove vodilne vloge v kenijski bodočnosti. Maumau je bilo kikujevsko gibanje in 'njihovo pleme je bilo najštevilnejše v Keniji, ni pa predstavljalo večine prebivalstva. Med njimi in o-stalimi manjšimi plemeni so bila stara sovraštva, ki so se med uporom še zaostrila, ker so se drugi bali, da bi Ki-kujci nadomestili Angleže. Angleži so ta strah podžigauli jeziti KANU, je ta 9dob^V 4( b 01 ll v "sedežev. KADU pa"32. P00* ji & ja so bila tako začrtan®’$i je KADU dobila nadz®^ ‘ nad ozemljem, kjer imaj°i)lj ci svola posestva, in ze]. ( ške reforme osrednje v'®Ji.-c tam izgubile orecei uri11® tam izgubile precej tosti. AVJ Leta 1964 je vlada la od belcev 500 000 he*^ i) zemlje za 48 milijard 11 nanje je naselila 60.000 jt žin. V svojih svobodna* ^ žavah morajo črnci dan®» j povati svoio zemljo Druga nevarnost za to je notranje nezadovojJy Levo usmerjeni kenijs®1, jf bivalci niso zadovoljni časnim napredkom in s° jjff pričani, da bi se lahko p jj vilo več. Izbruh tega n® ^ voljstva je prišel na ja 1966, ko je podpret, p. Odinga Odinga, ki je ^

iskala nekatere sosedin t*6?6*6 ~ Afganistan, Japonsko Indonezijo — in povsod so jo Pr "!Vali' ^ jdm pojasni, kaj ^zaprav misli Brežnjev in ' j0 ie 0 tem vprašanju stali-Indiri Gandi je bilo vo^»iPrepriiati jih’ da indi.1ski . niso o tem nič vedeli, m , -JiL1 Brežnjev o zadevi fraza o lepo »kolektivni varnosti« je zvenela, ko jo je prvič upo-•• pok"1-- - ■ • tu> letih TaKm — ' w j-u je tu,'iJi^kdini Litvinov v tridese-v obdobju nepretrganih rorKiT'V Za dstenovitev fronte ev-mu , narodov proti Hitlerjeve-voini asizmu- Po drugi svetovni iRirlv Pa ie fraza dobila vzne- R< siua2ZV,0k: pogosto je nam' «a hi ^ za izgovor in kuliso, ra-,™ S® Akrili razni vojaški spotu/1? ki bloki, ki so jih ustvar-tega *olonialLstifcne sile. Spričo ■j® Predlog Brežnjeva v gla- Vah - ... oreznjeva (hi ljudi neogibno poro- gi dvom in ^ Potreben vojaški sum: «Zakaj pa je ____ sporazum v * Kompetentni sovjetski vf- ^ Pa na to vprašanje niso mali “ Jasilega odgovora. yjetsk^teri *iudie ~ prijatelji So-Sali - . zveze v Indiji — so Škufci Br •^° Pfll^dti tako, kot oa vrsm ®s’nt,ev imel v mislih neko o gospodarskem zlje (-.jteJ1-1 dežel jugovzhodne A-Vali, d»^-em 50 fc^diti in dokazo-pirati ™ ^ fndija ne mogla u-razum,i elovanju v takšnem spola nnJi *5e. le predhodno že bi-o r/7xlravila Kosiginov predlog delovalnal,nem gospodarskem Sons ;n ,J,U Indije, Pakistana, Ira-Povjs* . At^enistan a. Nekajkrat za-Jnciijg Povprašana za stališče dira /Sta Predsednica vlade In-- a Gandi ■ minister da bo Inčti- Dinej objavljen dne 28. ^Ifchek i v Sasopisu «Izvestja». teko Jn-i? obravnaval vprašanje V*I’Jebv>en°Vanega vakuuma, ki bo ^^Iškeva^nsstai kot posledica a-ffcftga 1 tenika iz Vietnama in ^zije - “tancev iz jugovzhodne te«n ”?atvejev je na posreden te? « tel sugerirati ustanovi-tefnost-i Sl?a ^jske kolektivne sodši Kjer neposredno f!6Cr°r,a' teater! pa bi, ne -tetsko „ , ’ Prejemal obilno so- Hdo k° POmof ' Sml* mu je bil omogočen Hiju , Gddi na oblasti v New v1 Prii0^_ °dkril, da je Kosigin ,tetiji, 15. sti svojega bivanja v S teedsJ!Je tu udeležil pogre-r^vii^^ka Zahira Huseina, J54« 61ani0rn,-®,Sn pretUog Ji "Izvestia« ^"1 siehei žele svoji vladi ne odobrilo pristopa h kakršnemu si bodi vojaškemu bloku, ne glede na ime, za katerim bi se skrival. Splošno mnenje indijskih politikov je, da predlog Brežnjeva izraža sovjetski strah pred kitajskim ekspanzionizmom. Vendar celo tisti Indijci, ki razumejo oziroma dele sovjetski strah, niso pripravljeni sprejeti teze, po kateri bi Indija s svojim pristopom k takemu vojaškemu sporazumu ohranila svojo varnost in okrepila svetovni mir. Ti ljudje se boje, da bi sleherni vojaški sporazum, ne glede sovjetske razloge, neogibno postal instrument hladne vojne med Moskvo in Pekingom ter bi samo še okrepil pustolovske elemente v kitajskem vodstvu. Razumljivo je, da se javno mnenje v Pakistanu in Indoneziji izraža na enak način. Pakistanski tisk izraža resne dvome v modrost predloga Brežnjeva. Zdaj pa je tudi indonezijski predsednik Suharto izjavil svojo solidarnost z Indiro Gandi glede tega, da morata Indija ter Indonezija ostati izven slehernega vojnega ali obrambnega sporazuma oziroma naj bi o-be deželi sledili svoji neodvisni zunanji politiki, ki temelji na ne-povezovanju z bloki. Kot poročajo, sta oba državnika v času svojih razgovorov v Džakarti prišla do zaključka, da sploh ne obstoji potreba po ustvarjanju vojaških sporazumov na tem področju, Sporazumela sta se o potrebi gospodarskega sodelovanja med deželami tega predela, obenem pa izrazila svojo zaskrbljenost spričo agresivnega stališča, ki ga Kitajska še vedno kaže. Kljub temu smatrata, da bi katerikoli «va-kuum» v južni in jugovzhodni Aziji morale izpolniti samo dežele tega področja. In tako, sodeč po razgovorih med predsednikom Suhartom ter predsednico indijske vlade, se zdi, da bo predlog Brežnjeva ostal mrtvorojeni otrok. P. SANGAL Lea Massari v dokaj čudni pozi: gre le za njeno vlogo Grušenke v ekranizaciji «Bratov Karamazov® ZANIMIVOST IZ ENEGA NAJBOLJ BOGATIH SRBSKIH SAMOSTANOV Nad upodobitvijo križanja v Dečanih dva detajla ■ dve «vesoljski ladji ? Samostan je star okoli 650 let, freska pa je stara le kakih 20 let manj Ce ima človek srečo, da naleti na dobrega vodiča, ki se na zgodovino spozna, bo v katedrali samostana Žiča v šumadiji na stropu mogel med številnimi starimi podobami videti tudi upodobitev »železnih ptic« in napis, ki govori približno takole: «Zlo bo za srbski narod, ko bodo po nebu letale železne ptice«. Zgodovina zadnje svetovne vojne je to staro »prerokbo« potrdila. Ta primer srno navedli le kot enega izmed primerov, kako so bili med starimi srbskimi, »podobarji« in slikarji nekakšni preroki, ki jim je zgodovina dala prav. Morda pa spada med tovrstnimi zanimivostmi na prvo' mesto pr£ mer fresk v monumentalnem samostanu Visoki Dečani. Samostan Visoki Dečani v vasi Dečani nedaleč od mesteca Peč je eden naj lepših in najbolje ohranjenih starih srbskih samostanov. Graditi ga je začel Stefan Dečanski, končal pa srbski kralj Dušan 1335. leta, kar pomeni, da je star že skoraj 650 let. Samostan in cerkev je gradil frančiškan Vid, ki je bil po rodu iz Kotora. Vsa cerkev zasluži, da bi se pri njej nekoliko ustavili, saj gre za enega največjih umetniških zakladov stare srbske arhitekture in slikarstva. Cerkev ima namreč pet ladij, veliko stebrov, mnogo plastičnih dekoracij in zelo veliko fresk, ki nam v precejšnji meri upodabljajo ne le verske, pač pa tudi tedanje zgodovinske dogodke Srbije. Ker je ta samostan menda najbolj izrazit umetniški odraz tedanje dobe, je vedno pritegoval pozornost strokovnjakov, posebno še umetnostnih zgodovinarjev, Sedaj, ko smo v dobi vesoljskih poletov, celo pristanka na Luni, pa T^’ta samostan še posebej zanimiv, kajti možno je, da strokovnjaki potrdijo senzacionalno odkritje, o katerem se zadnje čase veliko govori, o katerem pa nihče še noče reči zadnje besede. Za kaj gre? Gre za dva detajla v freski «Križanje» v osrednji najvdšji kupoli dečanske cerkve, za dve podrobnosti, ki ju med tolikšnim bogastvom, ki ga dajejo čudovi- objavljenega v ča-*“> to se pravi, da « tno sovjetsko po- teemu varnostnemu sd-za , se zanj Indija odlo-praznine na « ,'tef'9nu- f^av tako trde New D-ihiju, molče po- ? v Ne ;>t Ko-itW voditel.U mo r *s-Tn»8taove predloge ... -^ ^thent' P^^vno ne negativ-Clanek rai' ^tesovf CasoPte'i »Izvestja« in d vsebini Kosiginovih tu6 Pren,!tt raaPravo doceladru- ,Ce * Bre^ev t« do* t*1 vojaško varnost a- Kj^WT: protl komu je po- ali zmTit™ “ prf s« Predlo* A? Ab Je ta nje-amerj*,? Pr®žet z željo, da bi , tega tv^._y?lna sila potisnila vojna i ^‘15 vir vest n t ali Jugovzhodne A-CaifPoslantki tern’ da 50 sovjetski vt V številnih prestolni- *A?akvW( , J.a' Ggndte se čustve-te ' 101 bi utegnile Skodo- ^ 80^3' 4- do 20. 5.) Osta-3 owar telega sebe. Cu-v!>st in/® Potrebno hladino- u 3 Ji' dov°Ute, da bi na RAK , 'TPkvai. sL Aspekt21' 5 do 21 ■ 6 ) Ggod-^ UJe za vaše načrte, • ’ kar vam veleva sr- 3v0jCk.1 »h >Wit(od aa- 6. do 22. 7.) l*,Sretho 86 v zadeve dru-'Od M^^teo vzdušje. s*mt% " 7- do 23. 8.) Ne ^mena nekega manj- HOROSKOP šega spopada. V ljubezni je ne-obhodno potrebna potrpežljivost. DEVICA (od 24. 8. do 22. 9.) Posli: neka originalna pobuda ne bo dovolj cenjena. Spokojen dan v počivanju. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10. ) Otresite se svoje apatije in lenobe. Nespametno ravnate, ko tako očitno kažete svojo ljubosumnost. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21 11. ) Uresničili boste svoje želje, naj bodo majhne ali velike. Pravilno boste ukrepali in dobro izbrali. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Spoštujte dano besedo. Z vašimi živci nd nekaj v redu. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Kdor se ukvarja s športom, si bo danes s tem tudi v poslovanju pomagal. Pustite drago o sebo, naj se pomiri. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Naučite se najprej ceniti samega sebe. V čustvenem pogledu izredno pomemben dan. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Neka povsem poprečna ideja vam bo prinesla nepričakovan uspeh Odpovejte se neki poceni pusto iovščini. te freske tega samostana, nd doslej nihče opazil. Gre za dve risbi, dve ločeni podobi čudnih oblik, kakršnih ne zasledimo nikjer v drugih samostanih, v samostanu Visoki Dečani pa so jih »opazili« prav sedaj. V levem in desnem gornjem kotu kompozicije ((Križanje« so na plavem ozadju nad razpetim Kristusovim likom stari slikarji-zografi dečanskih fresk naslikali dve zanimivi in od ostalega o-kolja ločeni podobi, ki po svojem videzu, po velikosti, po svojih oblikah in navideznem premikanju spominjajo na vesoljske ladje,_^ki so danes zelo aktualne. Do pred nedavnim so nekateri mislili, da ti dve risba predstavljata Sonce in Luno v njunem premikanju po vesolju. Najnovejša opazovanja pa govore, da je treba vse dosedanje domneve izključiti, ker ta dva detajla prav gotovo predstavljata nekaj drugega, kajti na nobenem črtežu Sonca in Lune iz te davne dobe — in Sonc in Lun je bilo v srednjeveških samostanskih freskah zelo veliko — nd upodobljen človekov lik, H je upodobljen v teh dveh detajlih v veliki dečanski kompoziciji. V obeh teh dveh detajlih najdemo tudi upodobitev človeka, dva na pol gola človeška lika, ki sta zelo plastično prikazana. Tema dvema detajloma se sedaj pripisuje, da gre za dve ((vesoljski ladji«, v njih pa za dva kozmonavta. Nekateri si novo tolmačenje razlagajo tudi s tem, da so vsi slikarji tedanje dobe prikazovali Sonce tako, da se premika od vzhoda proti zahodiu, kar je tudi logično. V nanovo odkritih freskah v Dečanih pa se »vesoljski ladji« premikata v obratni smeri. In še nekaj, kar je še bolj izrazito: povsod so tedanji slikarji prikazovali Sonce, ki je odsevalo svoje žarke proti Zemlji, na dečanski freski pa vidimo sončne žarke, ki so postali sedaj kraki »raket«, v horizontalni smeri, tako da črtež zares dopušča razlago, da gre za zamišljene vesoljske ladje. Medtem ko ima črtež na levi strani podobe križanja oster kljun s šestimi različno dolgimi kraki, ima desni I črtež tri krake. Zanimivo je tudi, da Je nekdanji slikar upodobil v desni »vesoljski ladji« človeka, ki sedi v smeri letenja, vendar pa ima glavo obrnjeno nazaj, kot da bi pazil, ali mu druga »vesoljska ladja.) sledi ab ne. V skoraj vseh kulturnih spomenikih srbskega srednjega veka naletimo na freskah tudi na Sonce in Luno. Toda nikjer nista Sonce in Luna upodobljena na način, kot sta ta dva črteža v Visokih Dečanih. V katedrali v Peči, ki je tudi sedež srbskega patriarha, je veliko Sonce z ve-ldko sončnih krogov. Toda vse je zelo naravno prikazano. Vsi krogi -majo obliko sončnice z enakomerno razporejenimi žarki, kot bi šlo za risbo preprostega človeka. Za domnevo, da v dečanski freski ne gre niti za Sonce niti za Luno, pač pa za nekakšni »vesoljski ladji« govori tudi to, da je v času križanja prišlo do sončnega mrka, ki je tudi zgodovinsko ugotovljen. Ta sončni mrk moremo posredno ugotoviti tudi v že omenjeni katedrali v Peči. številne freske v atriu katedrale v Peči, freske na katerih so zlatorumenl krogi premazani z izrazito temno, skoraj črno barvo do samih robov, simbolizirajo 'eto Kristusovega križanja kot leto sončnega mrka. Strokovnjaki razen tega opo- zarjajo tudi na dejstvo, da sta na znani jeruzalemski ikoni Kristusovega križanja na Golgoti (reprodukcijo te ikone hranijo v Peči) nad Kristusovim likom na križu upodobljena Sonce In Luna v malo manj kot prirodnih oblikah, kot je pač mogel Sonce in Luno videti z Zemlje s prostim očesom tedanji slikar. Pa tudi številni drugi detajli na freski »Križanje« v Visokih Dečanih v marsičem spominjajo na vesoljske ladje. Tu se omenja tudi sveto pismo, po katerem je nekoč, vesoljska ladja z nekega drugega planeta pristala na Zemlji. Ali so srednjeveški slikarji, ki' so upodabljali te čudovite srbske freske, poznali legende o obiskih s tujih planetov? Ali pa sta dva zanimiva detajla le plod njihove fantazije? O tem se bodo morali izreči strokovnjaki. Na tekmovanju v Arezzu bo letos 36 zborov Iz Jugoslavije zbora »Tone Tomšič« in »lino Mariani« Mednarodna polifonska prireditev v Arezzu «.Guido d’Arezzo» spada med največje in najpomembnejše tovrstne prireditve na svetu, saj se je po navadi udeleži cela vrsta najbolj kvalificiranih italijanskih in najboljših zborov iz vse Evrope, pogosto tudi iz ZDA ali iz drugih prekomorskih dežel. Na festivalu, točneje povedano na tekmovanju pevskih zborov v Arezzu se zvrsti več kategorij pevskih zborov, tako da pridejo v poštev manjši in številnejši pevski zbori, nato samo moški pa tudi samo ženski in mešani pevski zbori. Vrh tega pridejo v poštev skladbe starih mojstrov, folklorne skladbe, skladbe modernih, vendar pa priznanih mojstrov, končno pa še grogorianska glasba. Letos bo 17. mednarodno tekmovanje v Arezzu v dneh od 27. do 31. avgusta. Čeprav se letos te prireditve ne udeležuje noben slovenski pevski zbor iz zamejstva, se bomo ustavili pri tem tekmovanju in navedli nekaj podatkov. Letošnje prireditve v /1-rezzu se bo udeležilo 15 italijanskih pevskih zborov, od katerih bo le en zbor iz Gorice, namreč zbor C-A. Seghizzi, medtem ko ne bo iz Trsta nobenega zbora, ne slovenskega ne italijanskega. Iz inozemstva pa pride v Arezzo kar 21 zborov, med katerimi je eden iz ZDA. eden iz Argentine, eden iz Sovjetske zveze, več je češkoslovaških, poljskih, avstrijskih in drugih pevskih zborov, Jugoslavijo pa predstavljata A-kademski pevski zbor «Tone Tomšič» iz Ljubljane ter pevski zbor italijanske narodne manjšine v Jugoslaviji, zbor «Vno Mariani» iz Pulja. Tekmovanje se bo začelo 27. avgusta ob 16.30 in zaključilo 31. avgusta pozno zvečer, bo'ie povedano vozno v noči. ko bodo nastopili še enkrat zmagoviti pevski zbori in ob zaključku še domač pevski zbor iz Arezza. V teh petih dneh se bo na odru gledališča aPetrarca> ter na o-drih raznih drugih dvoran zvrstilo toliko pevskih zborov, da bo tudi za največje ljubitelje po-lifonske glasbe programa dovolj in preveč, saj se v štirih dneh začnejo izločilne tekme že ob 9. uri zjutraj, končajo pa pozno zvečer, vmes pa so še nastopi v popoldanskih izločilnih tekmah, tako da se zbori praktično vrstijo na odrih ves dopoldan, ves popoldan in še ves večer. To je tudi razumljivo, saj smo rekli, da se bo letošnjega tekmovanja udeležilo kar 36 domačih in tujih zborov. SREDA, 30. JULIJA 1969 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Trg sv. Marka v Benetkah; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Duo Pacchiori in Gherbdtz; 17.20 Program za mladino ; 17.35 Poljudna enciklope- dija, 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Ljudske pesmi; 19.10 Higiena in zdravje; 19.15 Melodije; 20.00 šport; 20.35 Simfonični koncert; 2' .25 Knjižne novosti TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 «E1 Caicio«; 13.40 Strauss, »Netopir« — 2. dejanje. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.00 in 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Prijetna glasba; 9.00 Pod senčnikom; 10.00 Glasbena vrtiljak; 10.30 Plošče Zeta; 10.40 Znani pevci; 11.15 Vrtiljak pesmi; 11.30 Nove plošče; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Kulturne aktualnosti; 14.35 Fu-morama; 15.00 Iz priljubljenih o-per; 16.30 Primorski zbori; 17.40 Glasbena srečanja; 18.00 Otroški kotiček; 18.30 Iz Massenetovih oper; 19.00 In 20.30 Prenos RL; 20.00 The Five Lords; 23.10 Jazz: 23.35 Komorna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.30 Jutranje pesmi; 9.06 Zvočni trak; 10.00 in 11.00 Ura glasbe; 11.30 Mezzosopranistka R. Cavicchiold; 12.05 Kontra- punkt; 13.15 Plošča za poletje; 14.15 m 15.10 Nove plošče; 16.30 Folklora v salonu; 17.05 Program za mladino; 19.13 Radijska priredba; 20.15 Balduoi: «L’equipag-gio della zattera«; 21.45 Simfonični koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročite; 8.40 Plošča za poletje; 10.00 Roman; 10.40 Telefonski pogovori; 13.35 Kvartet Cetra; 14.00 Juke box; 15.00 Izbrani motivi; 15.10 Mladi koncei-tisti; 16.00 Program z Mirando Martino; 16.35 Glasbene počitnice; 17.10 Pesmi z neapeljskega festivala; 17.35 Cmi Orfej; 18.20 Poljudna enciklopedija; 20.00 Pisan spored; 21.00 Lahka glasba; 22.10 Jazzovska doba. OB ŽIVLJENJSKEM JUBILEJU Novomeška leta Božidarja Jakca lil. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Lisztovi simfonični poemi; 11.20 Komorni zbor RAI; 11.45 V arhivu plošč; 12.20 Wagner in Strauss; 12.55 Telemann in Vivaldi; 13.40 Pianist A. Schnabel; 14.25 Verdijeva operna glasba; 15.30 Portret mojstra; Bedrich Smetana; 16.25 Sodobna italijanska glasba; 18.15 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 21.00Klavirske skladbe: 22.30 španski roman. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.45 V arhivu plošč; 10.10 Schubertov kvartet št. 2; 10.20 Operna glasba; 12.00 Sodobna ital. glasba: 13.30 Sdmf. koncert SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.30, 8.45 Inform. oddaja; 7.50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic; 10.20 Majhni ansambli; 10.45 Počitniški prazdravi; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Iz Savinove opere «Matija Gubec«; 13.30 Kmetijski nasveti: 13.40 Od vasi do vasi 14.30 Priporočajo vam... 15.05 Koncert; 16.40 J Matičič: Suita za godala; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Mladina sehi in vam; 19.15 Solistična glasba Liszta in Smetane; 19.45 Kulturni globus: 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Operne melodije; 22.00 Zabavnf melodije; 23.15 S festivalov Jaz za; 24.05 V Kmjevič: Pesmd: 24.15 Godala v ritmu ITAL TELEVIZIJA 18.15 Program za mladino; 19.45 šport in italijanske kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Umor kralja A-leksandra Karadjordjeviča; 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Film «1 figli deiramore«; 23.00 Umetnost in književnost. JUG TELEVIZIJA 21.00, 24.20 Poročila; 18.45 Oddaja za otroke; 19.30 Naš čas — dokumentarni film! 19.55 Pisani trak; 20.15 Deklica z lanenimi lasmi — baletna lepljenka; 20.45 TV prospekt; 21.30 Vija-vaja; 21.35 Jugoslavija pleše in poje — folklorni festival v Kopru; 22.35 Atletika Evropa : Amerika — posnetek iz Stuttgarta. Te dni se slovenska kulturna javnost spominja pomembnega življenjskega jubileja slovenskega slikarja - grafika Božidarja Jakca, (katerega 70-ktnico rojstva smo se v našem dnevniku že spomnili op. ur.). Božidar Jakac ni znan samo v našem ožjem krogu, glas o njem je segel tudi preko meja Slovenije, saj ga kot umetniškega u-stvarjalca poznajo po vsej Jugoslaviji in tudi drugod po Evropi, pa tuda v Ameriki in Afriki. Božidar Jakac je mnogo potoval in se izpopolnjeval v velikem svetu. Vsepovsod je mnogo skiciral, risal in ustvarjal. Poznajo ga zelo dobro v ZDA, kjer se je dvakrat mudil. O prvem potovanju po Ameriki je izdal s pomočjo svojega prijatelja iz mladosti Mirana Jarca knjigo v dveh delih »Odmevi Rdeče zemlje«. Knjiga je izšla leta 1932. Božidar Jakac je prispeval ilustrativni del, spremni tekst pa je napisal pisatelj Miran Jarc na podlagi pisem, ki mu jih je pisal sošolec in prijatelj Božidar s potovanj po Ameriki. Delo je umetniško edin stveno. Še danes. O Jakcu pišejo mnoge knjige. Med najbolj reprezentativnimi je nedavno izšla o njem lepa mo no grafija pri Državni založbi Slo venije. Temeljito biografsko in kri tično studijo o jubilantu Jakcu je napisal dr. France Stele. Knjiga je izšla istočasno v dveh jezikih, v srbohrvaščini ari Muzeju tl. zasjedanja AVNOJ v Jajcu in slovenščini pri DZS v Ljubljani. V knjigi je bogat tekstni, prav tako tudi ilustrativni del. S to knjigo sta dve jugoslovanski za ložbi počastiš 70-lemico mojstra in partizana Božidarja Jakca in jima je zamisel uspela. Kako veliko je zanimanje za tu knjigo, naj povem doživljaj ob izidu knjige. Knjigo »Božidar Jakac« sem nesel na podpis jubilantu in prijatelju iz mladih let. Oba sva novomeška rojaka in znanca iz je imel največjd vpliv pater Severin, ki je poučeval risanje«. Na patrovski novomeški ljudski šoli smo imeli že takrat — pred več kakor 60 leti, predmetni pouk, zato je bila novomeška ljudska šola na glasu kot dobra šola. Božidar dopolnjuje spomine na risarski pouk pri novomeških patrih takole: »Pater Severin nas je učil risati po naravi. Risali smo razne živai. Imeli pa smo tudi geometrično risanje in smo risali razne geometrijske like. Sam od sebe pa sem rad izre^ zoval razne like iz belega ali barvastega papirja: vojake, lju- di, pastirčke za jaslice in druge motive. Tako sem si izpopolnjeval smisel za oblikovanje«. Po.em, ko smo dokončali četrti razred ljudske šole, smo se preselili v gimnazijo. Ta je bila tiste čase nastanjena v bližini frančiškanske cerkve. Danes to staro poslopje ne s uži več šolskim namenom. V tem poslopju, kjer je delovala stara gimnazija še iz časov Marije Terezije, j« danes sedež nekaterih ustanov in uradov. Novo mes-o pa ima izven sredine, na periteriji, novo moderno gimnazijsko stavbo. V stari novomeški gimnaziji je bilo risanje oovezen predmet. Božidarja Jakca m vso drugo gimnazijsko mladež je poučeval risanje znani slovenski slikarski umetnik in pedagog prof. Josip Germ. Prof. Garma imamo še danes vsi njegovi učenci v zelo lepem spominu. Ponosni smo bili na njegove barvne slike. Za barvno reprodukcijo je slikar Germ pripravil vrsto motivov iz raznih krajev Slovenije. Izšli pa sta le dve njegovi reprodukciji: Bekveška jezera m Bled. Germ je bi po rodu Belokranjec, iz Adiešičev, in v prav letos poteka stoletnica njegovega rojstva. Profesor Germ je močno vplival na umetniški razvoj Božidarja Jakca še kot dijaka. Znanje si je Jakac širil pri obveznih uč- otroških let. Tisti čas, ko smo se- flih.,aral1- Pa .tud' v slikarskem deli pr Jakčevih in kramljali o knjigi z Božijem in njegovo prijazno gospo Tatjano, je potrkal na vrata srbski novinar M., ki deluje v Ljubljani. Tudi sam je prišel po avtogram, prinesel pa je kar pet izvodov pravkar izšle knjige o Jakcu. «Zakaj ste kupili kar pet izvodov?«,smo ga vprašai. Pa je s ponosom odvrnil: «Ena bo zame, tri za moje otroke, eno pa bom podaril prijatelju, ki bo knjige z avtogramom gotovo še bolj vesel«. Kadar koli obiščem Božidarja Jakca ali se tu ali tam srečava, pogovor naju vedno zanese v Novo mesto Jakčev in moj rojstni kraj. Božidar Jakac je upodobil to mesto na mnogih slikah, največkrat v pastelih. V času, ko je med obema vojnama delovalo Društvo dolenjcev »Krka«, ki ga je ustanovil Jakčev mladostni sodelavec pesnik Tone Podtoevšek. je Božidar Jakac snemal tudi filme o Novem mestu in o Dolenjski itn nam jih predvajal v društvenih prostorih Krke v hotelu Metropol v Ljubljani. Jakac se je že tedaj izkazal za spretnega snemalca in škoda je, da je to zvrst umetniškega izražanja epu stil. Iz njegovih filmov so dihale pokrajine ob Krki s polno svežino in pristnim umetniškim zanosom. Dobremu filmu mnogo pri pomore, če ima v rokah kamero umetnik-slikar, ki zna že iz svoje poklicne strani poiskati primerne motive in jih posneti s pravilnega zrelišča tudi na filmski trak. Božidarju je delo s filmsko kamero uspelo tako dovršeno, da se nekdanji člani Krke še večkrat — po 40 letih - radi pogovarjamo o njegovih nepozabnih fi mskih zapisih o življenju in delu Do lenjcev in tej privlačni pokrajini pod Gorjanci Božidar Jakac je potomec slovenskih staršev iz Istre. Oče Anton, po poklicu gostilničar je bil doma iz kraške Istre. Prvotno se je pisal Jacaz. Slikarjeva mati Pepca Colaričeva pa je bila po poreklu iz dolenjskih vinogradniških krajev v okolici Kostanjevice. iz male vasi Slinovce na severovzhodni strani znamenite Kostanjevice ob Krki. Oba »raja sta pol ure vsaksebi. Božitova krožku, ki ga je vodil p rol. Germ vsak četrtek popoldne. Ta krožek so obiskovali tudi drugi dijaki, ki so bili navdušeni za slikarstvo. V Germovem risarskem krožku je bil tudi dijak Jože Cvelbar iz Kostan..evice. Dijak Jože Cvelbar je bil malce starejši od drugih iz njegove ožje skupine takratnih mladih naprednih novomeških dijakov, ki so bili revo.ucionamo n as trojem in so se navduševali za umetnostno izživljanje. Jože CvelbaT je bil rojen 8. februarja 1895 v Dolenji Prekopi pri Kostanjevici v vasici, ki je oddaljena tri kilometre na zapadni strani Kostanjevice. Vas leži ob Krki z razgledom na Gorjance. Danes je v Dolenji Prekopi pred Cvelbarjevo rojstno hišo spomenik, ki spominja na tega bistrega dolenjskega fanta, pesnika in slikarja. Jože je umrl kot avstrijski vojak v juniju 1916. Jakca in Cvelbarja je družilo risanje v letih prvega poznanstva. Zato se Božidar rad spominja v pogovorih na tega svojega mladostnega prijatelja, ki je mnogo obeta.:, a mu je krogla pretrgala nit življenja še preden se je u-metniška razvil. V prvi svetovni vojni je sodeloval tudi naš jubilant Božidar. Vojna vidra ga je zalotila, ko ,e bil na realki v Idriji, Njegovi starši so se bili preselili v tujino, v Romunijo, Boži ta pa so p. izvzeli v oskrbo in šolan.jt son.d-n ki v Idriji. Mladi i8 letni Božidar je maral na vojaški naboi se kot dijak Bilo je to i6. novembra 1917, leto dni pozneje pa je v Idriji opravil vojno maturo. Bo-ž.dar je bL kot vojak v raznih krajih stare Avstrije. S seboj ..e zmeraj nosil skicirko in mnogo risal. Po končani pirvi svetovni vojni se je Božidar spoznal z mojstrom Rihardom Jakopičem, kar je pomenilo prelom v njegovi nadaljnji umetniški rasti. Jakopič je spre.el dve sliki vojaka Božidarja Jakca za XV. slovensko u-metniško razstavo, ki je bila v Jakopičevem paviljonu proti koncu vojne. Sodelovanje na ljubljanski razstavi leta 1918 ga je seznanilo z vrsto slovenskih umet-n.kov, predvsem z novomeškim slikarjem Ivanom Vavpotičem Nato je Božidar Jakac odšel na mati je odšla kot mlado dekel ume.niško izpopolnjevanje v Pra- na obisk k stricu, ki je služboval v Istri, in tam je spoznala svojega bodočega moža in Božitovega očeta Antona. Poročila sta se, nakar sta se odločila za življenje na Dolenjskem. V času, ko se jima je rodil sin Boži, sta imela v najemu znano Brunerjevo gostilno na Bregu, nad novomeško Krko. Novo mesto je bilo na prelomu XIX. in XX. stoletja malo, odročno mesto. Dnevni dogodki sc potekali brez senzacij Prav zato je Jakčev in naš sošolec Slavko Grum, - poznejši zdravnik in slovenski pisatelj znal pa gledati v globino takratnih noyo-meških malomeščanskih razmer ‘ in je napisal svojo slavno Gogo Z Božidarjem Jakcem se prav rada pomenjkujeva o tistih ielih v prvem desetletju tega stoletja in obujava mladostne spomine in doživetja. Takrat je dobil Božidar v roke prvi svinčnik in barvnike. O tem mi pripoveduje: »Tako sem začel risati s svinčnikom, zato da bi bil čim bolj pri miru.« Ko je vstopil v prvi razred ljud ske šole, je znal že spretno narisati nekatere stvari iz svoje oko lice Tisti čas so poučevali v novomeški ljudski šoli patri frančiškani. Nosili so rjave kute in bili za mlade šolarje nekako tuji. Večina patrov je bila dobra. Bili so spretni pedagogi, le nekateri so bili bolj trdega srca in so se radi znesli nad mladino. Šolaroke so kaznovali kar z vrvico opasnico, ki je imela na koncu vozelj. Če te je vozel zadel v glavo, je bil udarec posebno hud in te je spravil celo v solze. Iz tiste dobe naših prvih razredov pri patrih frančiškanih se spominjam raznih imen; pater Gorthard. pater Kornelij, pater Pavel, pater Krizo-stom in še drugi. Sošolec Božidar Jakac pa mi pripoveduje: »Name go. Zanimivo je, da mu je napisal priporočilo za praškega slikarskega pedagoga Vlaha Bukovca nekdanji novomeški profesor risanja Josip Germ. Božidar Jakac je rasel v slikarja mojstra, bil pa je tudi spreten organizator, ker je imel v rojstnem kraju precej dobrih vrstnikov, ki so se navduševali za kulturna razvoj metropole ob Krki. Takratna napredna mlad.na se je odločila za celotedenske kulturne prireditve z recitactjskim večerom, predavanji, glasbenim nastopom in tudi z umetniško razstavo. Ta novomeški »kulturni teden« v jesen' leta 1920 je pomenil veliko prelomnico v življenju mesta ob Krki. Božidar Jakac je bil na čelu te zasnove, krepko pa so mu pomagali mladostni prijatelji in takrat že znani kulturni delavci. Med njimi je bil pesnik Anton Podbevšek. ki ie bil najbolj spreten organizator. Nedavno je spe*, stekel pomenek o tej pomembni kulturni prireditvi v Novem mestu. Med svojimi zapiski o tisti prireditvi hranim še izrezek, ki ga je napisal mojster Riliard Jakopič, ki so je tudi udeležil takratnin novomeških kulturnih prireditev. Na slikarski razstavi mladih novomeških u-metnikov je razstavil eno svojih slik tudi mojster Jakopič, da pm je dal s tem priznanje in spodbudo za nadaljnje delo. Jakopič pa je c novomeški prireditvi zapisal tele spomine: »Dne 26. septembra 1920 je bii v Novem mestu velik praznik. Sorodne duše so se našle in združile. Bili so to mladi umetniki: pisatelji, slikarji, kiparji, glasbeniki. Združili so se, da dajo duška svojemu hrepenenju in da stopijo JOŽE ŽUPANČIČ! (Nadaljevanje na 6. strani) PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 30. julija^ Vreme včeraj: Najvišja temperatura 31,9, najnižja 23 9, ob 19. uri 29,4 stop., zračni tlak 1010,9 lahko pada, vlaga 56 odst., veter severozahodnik 4 km na uro, nebo 3 desetine po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 27,3- stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA. 30. julij* KRILAN Sonce vzide ob 5.46 in zato^ ^ 20.37 — Dolžina dneva 14-51 " na vzide ob 21.42 jn zatone oo Jutri, ČETRTEK, 31. J«1*** IGNAC ' it SINDIKALISTI PODTAJNIKU ZA DELO TOROSU Pogajanja z vodstvom «Fincantieri» naj se premaknejo z mrtve točke Zahtevo so izrekli na sestanku o sporu glede tržiških varilcev Napetost med kovinarji - Položaj v železarni «ltalsider» Včeraj so se na ministrstvu za delo v Rimu pričela razgovori med sindikalnimi zastopniki kovinarjev in predstavništvom «Itailcantieri» v zvezi z znanimi zahtevami tržiških varilcev. Sindikalisti so izkoristili priložnost in seznanili posl. Toro-sa, ki po smrti ministra Brodoli-nija dejansko vodi ministrstvo za delo, z željo tržaških sindikalistov, naj bi ministrstvo dalo pobudo za sestanek prizadetih strank glede vprašanj, ki so v zvezi z nameravano preselitvijo delavcev Sv. Marka v podjetje «Arzenal-Sv. Marko« Tržaški sindikalisti upajo namreč, da se bo na ta način zamrznjeni položaj po prekinitvi pogajanj pri tržaškem «Intersindu» s predstavniki ravnateljstva «Fincan-trieri« premaknil z mrtve točke. Po gajanja so se namreč prekinila potem, ko so predstavniki «Fincantie-ri» odbili zadnje predloge sindikalnih zastopnikov v zvezi z številom delavcev, ki bi bili v novem podjetju delno nezaposleni, oziroma v položaju «pričakovanja dela». Sin dikalnd zastopniki so predstavnikom delodajalcev povedali, da so zadnji pogoji, glede katerih so še pripravljeni razpravljati, sledeči: odstotek delavcev «v pričakovanju dela«, naj bi v novem podjetju ne presegal 20 odst. Ti naj bi v prehodnem obdobju, ko bo dokončana strukturna preureditev naprav v «Arzenalu - Sv. Marka«, prejemali za 15 odst. višje prejemke (delavci «v pričakovanju dela« so doslej prejemali zelo nizke mezde, ker je večina dela v podobnih podjetjih plačana po ((akordnem« sistemu, ki je odvisen od neposredne proizvodnosti). To prehodno obdobje naj bi ne smelo, po mnenju sindikalistov, presegati dve leti in pol. V zvezi z omenjenimi predlogi, ki so za sindikalne zastopnike kompromis, na katerega lahko še pristanejo, predstavniki ravnateljstva ((Pincaintieri« niso sploh odgovorili, kljub izrecni zahtevi, naj bi se pogajanja čdmprej zaključila, v skladu s sprejetim dogovorom, na osnovi katerega so delavci pred dvema mesecema prekinili zasedbo ladjedelnice «Sv. Marka«. Tedaj je bil sprejet sklep, da bodo norma- Prosvetno društvo «Lipa» se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so na kakršen koli način, bodisi s požrtvovalnim delom, bodisi s toplo besedo, ali pa le s svojo cenjeno prisotnostjo, prispevali k tako lepemu in pomembnemu uspehu proslave društvene 70-letnice. Posebej se zahvaljuje sodelujočim pevskim zborom bratskih društev z Reke in iz Ilirske Bistrice ter iz sosednjih Padrič in Boljunca, folklornima skupinama z Reke in iz Boršta, godbi na pihala iz Trebč, plesnemu orkestru «Kras», vsem govornikom in pevovodjem, Slovenski prosvetni zvezi in njenemu predsedniku dr. Hlavatyju, občinstvu iz drugih vasi in mesta, id je v tako lepem številu prihitelo na proslavo. Posebna zahvala gre starejšim pevkam za njihovo občudovanja vredno prizadevanje, predvsem pa za njihov dar, s katerim so obogatile ne le društveni prapor, ampak tudi društvo samo. Vsem še enkrat najprisrč-nejša zahvala in zagotovilo, da bo prosvetno društvo «Lipa» skušalo še naprej vztrajno in pogumno delovati za naš kulturni in narodni napredek ter za slavno ime svoje vasi. NADVSE HVALEŽNI ČLANI PD «LIPA» tavni in delovni pogoji določen) na ločenih pogajanjih s «Pincantie-ri» v «najkrajšem času«. Vse kaže, po mnenju tržaških sindikalistov, da hoče «Fincantderi» zavlačevati s pogajanji in na ta način zaostri tl že tako napeti položaj. Ne gre namreč samo za spor o položaju delavcev iz ladjedelnice «Sv. Marka«, ki bodo sprejeti v novo podjetje ((Arzenal - Sv. Marko«, temveč tudi za druga sporna vprašanja, ki prav tako zadevajo delavce kovinarske stroke iz sku pine podjetij «Fincantieri», CRDA in drugih tržaških industrij z držav, no udeležbo. Tako se bodo jutri zjutraj sre čali sindikalni predstavniki kovinar jev s predstavniki CRDA, v zvezi z zahtevami delavcev v ((Arzenalu«, ki so zaposleni pri gradnji suhega doka. Tretji sindikalni spor pa se tiče delavcev iz zunanjih podjetij, ki delajo v ((Arzenalu« in glede katerih je mezdni sistem različen glede na pripadnost enemu ali drugemu podjetju. Sindikalisti ne sprejemajo namreč načela ravnateljstva CRDA, ki bi bilo pripravljeno izplačati enkratno nagrado v višini 35 tisoč lir, toda omejeno samo delavcem iz Tovarne strojev. Pripravljeno bi bilo razpravljati o tem, ali naj se ta nagrada izplača delavcem iz ladjedelnice, ne sprejema pa zahteve, naj se izplača nagrada tudi delavcem iz-»Arzenala«. Sindikalisti zahtevajo, naj bo nagrada v višini 40 tisoč hr enaka za vse in izplačana vsem delavcem iz ladjedelnice, Tovarne strojev in arzenala, brez diskriminacij. Zadnja sindikalna vest, ki prav taiko zadeva kovinarsko stroko, prhaj a iz škedenjske železarne. V ponedeljek zjutraj je bilo skupno zborovanje delavcev iz železarne «Italsider », katerim so sindikalisti ludovisi (FIOM), Di Turo (CCdL) in Miirotti (FIM) poročali o srečanju z vodstvom ((Italsider« v Rimu. Podobna zborovanja so bila tudi v drugih italijanskih mestih, kjer so železarne. Delavci so potrdili dosedanji način dela sinddkailistov, hkrati pa jih pooblastili, naj odločneje postavijo zahtevo po priznanju pravic delegatom iz obratov (tl naj bi v novi ureditvi izplačevanja mezd po o-bratih imeli važno nadzomiško vlogo) in to, naj se pri izplačevanju stimulativnih nagrad upošteva srednja rentabilnost vsega podjetja in ne posameznih obratov. Pogajanja se bodo namreč po prekinitvi, ki so jo sindikati izkoristili za posvetovanja z delavci, nadaljevala jutri zjutraj v Genovi, na sedežu ((Italsider«. terem so le — ti zvedeli iz poročila upravnega sveta, ki ga je podal dr. G. Cortesi, da se je lansko poslovanje družbe zaključilo s primanjkljajem 1 milijarde 38 milijonov lir. Krivdo za to skušajo naprtiti tudi delavstvu, češ da je v poslovnem letu 1968 stavkalo za skupno število 700.000 ur in odpovedalo 450.000 nadur; zaradi tega, pravi poročilo upravnega sveta, je proizvodnja upadla in so nastale zamude pri izročilnih terminih. V obratih Tržič, Sestri in Castellam-mare je danes pri Italcantieri zaposlenih 10.750 delavcev in uradnikov. Poročilo napoveduje tudi za tekoče leto primanjkljaj, in sicer predvsem zaradi velikih posojil, s pomočjo katerih se obnavljajo in modernizirajo posamezni obrati. Danes ima Italcantieri v gradnji ali naročenih 31 ladij za domače in tuje brodarje (tuja naročila znašajo okoli 30 od sto vsega naročenega dela), in eno ladjo za domačo vojno mornarico. Obrati Ital-eamtieri. so polno zaposleni do kou-ca prihodnjega leta, sama tržiška ladjedelnica pa do konca leta 1971. ODGOVOR DEŽELNEMU ODBORNIKU DULCI JU Nennijeva zagotovila v zvezi s kontingentom mesa za Trst Parlament naj bi pohitel z odobritvijo zadevnega sporazuma, 8 katerim se uvozni kontingent zviša od 8.000 na 40.000 stotov Pred kratkim je deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci po zaključku pogajanj za obnovitev trgovinske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo, ki jo morata odobriti poslanska zbornica in senat, poslal zunanjemu ministru Nenniju pismo, da bi ga opozoril na posebna vprašanja menjav na mejnih področjih. Odbornik Dulci se je skliceval na sporazum, po katerem se zviša kontingent mesa, ki ga bodo uvozili z mejnih področij Jugoslavije v Italijo od 8.000 na 40.000 stotov, ter je prosil ministra, naj zaradi posebnega gospodarske ga položaja in zaradi vrzeli pri dobavi mesa Trstu posreduje, ia bi jjredložili omenjeni sporazum čdmprej v ratifikacijo parlamentu. Te dni je Nenni zagotovil Dulciju, Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ obvešča starše otrok, ki letujejo v Lo vranu, da se ti vračajo v četrtek, 31. VII. med 11.45 in 12.30. Avtobus se bo ustavil na vogalu Ulice F. Severo — Foro Ulpiano. Občni zbor delničarjev družbe Italcantieri Te dni je bil občni zbor deln, čarjev družbe Italcantieri, na ka niimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimimiiiiimiimiiiiiiiimmiuiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiini ZADEVNI ZAKON ŽE IZROČEN PARLAMENTU Za raztegnitev krožnega sklada na videmsko in pordenonsko pokrajino Tržaški in goriški poslovni krogi so to vest sprejeli z zaskrbljenostjo, ker so sedanje razpoložljivosti sklada še za Trst in Gorico nezadostne Krožni Sklad za gospodarske po- prošenj, ki se skupno nanašajo na bude na Tržaškem in Goriškem | nekaj nad 73 milijard lir. Iz na- vedenih podatkov je razvidno, da zeva med potrebami gospodarstva iz tržaške in goriške pokrajine na eni ter sedanjimi razpoložljivostmi sklada na drugi strani, primanjkljaj v višini skoraj 40 milijard Mr. Odtod upravičena zaskrbljenost prizadetih poslovnih krogov spričo napovedane raztegnitve delomočja krožnega sklada na vso deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Sklep o ustanovitvi EPI v Pordenonu Deželni odbor je na svoji včerajšnji seji odobril sklep, s kate rim se ustanavlja pokrajinska turistična ustanova (EPT) v Pordenonu. Na la način se spopolnjuje ustroj nove pokrajine. Ustanova bo začela delovati v septembru. V tem času bo ministrstvo za turizem in prireditve izreklo svoje mnenje glede imenovanja predsednika ustanove in članov upravnega sveta. Prometni ukrepi na področju Ponteroša Tržaški župan je s posebnim odlokom odredil vzpostavitev enosmernega prometa v mestnem predelu Ponteroš — Ulica Bellini, in sicer iz Ulice Roma v Ulico Spi-ridione, obenem pa je za isti predel odredil prepoved vožnje iz U-lice Cassa di Risparmio v UMoo Rama. Po novem odloku se bo moral torej promet odvijati v eno smer Iz Ulice Cassa di Risparmio proti Obrežju 3. novembra ter od tu, tudi v enosmerni vožnji, proti Uliol Roma. župan je poleg tega odredil tudi vzpostavitev poševnega parkirnega prostora za avtomobile na pločniku v Ulici Molino a Vento, in sicer v predelu, ki gre od stavbe št. 31 do stavbe s hišno številko 45. Avto podrl moškega in ga hudo ranil V Videmski ulici se je pripetila včeraj zvečer okrog 21. ure precej huda prometna nesreča. Moškega, ki je prečkal ulico v bližini svojega doma, je povozil avtomobil, ki je bil namenjen na Trg Belvedere. Žrtev nesreče je 49-ietni težak Giovanni Codrin iz Videmske ulice 4. Kot rečeno je Codrin pred stavbo s hišno številko 3 stopil s pločnika na cesto ter se podal na nasprotno stran, kjer pač stanuje. Pri tem pa ni opazii avtomobila fiat 600 D z registracijo TS 78877, ki je prihajal z njegove leve. 21-letni Fabio Serrani s Furlanske ceste, ki je upravljal avtomobil, je sicer takoj pritisnil na zavore, a vozilo se ni pravočasno ustavilo, temveč je s precejšnjo silo podrlo nesrečnega Codrina na tla, kjer je v krvi obležal Moškega so kmalu nato odpeljali z rešilnim avtom v splošno bolnišnico, kjer so ga s strogo pridržano prognozo sprejeli na II. kirurškem oddelku, ker si je pri nesreči verjetno natrgal vranico. Poleg tega pa se je precej potolkel tudi po obrazu, rokah in nogah ter za-dobil globoko rano na levi roki. bo menda raztegnjen tudi na videmsko in pordenonsko pokrajino. V tem smislu se je izrazil te dni dosedanji predsednik prof. Martinelld, ki je naglasil, da je bil ustrezni zakonski osnutek že izročen pristojnima odboroma pri poslanski zbornici in senatu. Ob tej priložnosti, je prof. Martinelii tudi naglasil, da so finančne razpoložljivosti krožnega sklada danes nezadostne spričo velikega števila prošenj za sodelovanje, ki še čakajo na rešitev. Tržaški in goriški poslovni krogi so zato z zaskrbl jenostjo sprejeli vest, da se bo delovanje krožnega sklada raztegnilo tudi na pokrajini Vidma in Pordenona, saj se bo tako možnost sodelovanja s skladom znatno zmanjšala v primeri z današnjim stanjem, razen seveda če ne bodo finančne razpoložljivosti sklada ob razširitvi njegovega delokroga tudi ustrezno povečane. Doslej, to je v trinajstih letih od njegove ustanovitve, so iz krožnega sklada podelili 561 posojil v skupini višini nekaj nad 89 milijard Mr. Tržaška pokrajina je prejela 216 posojil v skupni vrednosti okoli 65 milijard, goriška pa 345 posojil v skupini vrednosti nekaj nad 24 milijard lir. Od celot nega števila 561 posojil jih je prejela industrija 355 (za 78 milijard), ladjarska podjetja 12 (za skoraj 2 milijardi), turizem in hotelirstvo 139 (za 3,7 milijarde) ter področje ljudskih gradenj 55 (za 5,8 milijarde lir). Glede na to, da se s posojili iz krožnega sklada krije le del (do največ 70%) predvidenih naložb za nove ali za okrepitev že obstoječih gospodarskih pobud, računajo, da je poslovanje sklada v omenjenem razdobju omogočilo uresničitev okoli 150 milijard lir novih naložb. Pogoji, pod katerimi se podeljujejo posojila iz sklada, so zelo povoljni. Tako znaša obrestna mera za naložbe v industriji 3,50 odst. na turističnem in hotelirskem področju 4 odst. in na področju ljudskih gradenj le 2,50 odst. Začetna razpoložljivost finančnih sredstev 43 milijard lir je bila pozneje okrepljena z novimi priMvi ter znaša danes, ob prestopu v štirinajsto poslovno leto sklada, 87 milijard Ur. Neprimerno večja pa je skupna vrednost posojil, za katera prosijo tržaška in goriška podjetja. Uprava sklada namreč- pravkar proučuje vrsto prošenj za posege v skupni vrednosti 51,5 milijarde lir, nato pa pride na vrsto še večja skupina «aMl»»f«ai«BslBilliltiaiaa«illfiiiiiaiil>iiiii>aa>iit*«iiii«i»»»»»»»»»»*B*l**lsal*all»BI>llslll>ll*la,»lltalf a>lfnfl,>>,ll,klll,llal,,,ll,,ll>,ll,lff lll,lv,lllsl>l,1,>l>IRal,lll,n,,IB>l>ltl>lfa,*n> TEČAJ ZA STALNA UČITELJSKA MESTA da se je za stvar zavzel ter mu sporočil, da so tudi jugoslovanske oblasti izrekle željo, da bi začeli čimprej uveljavljati novi sporazum o mejnih menjavah. V svojem pismu pravi Nenni da sd zunanje ministrstvo prizadeva, da bi pospešili upravni in parlamentarni postopek za dokončno odobritev sklenjenih sporazumov, da bi po eni strani u-goddlM prošnjam trgovinskih organizacij iz Trsta po drugi strani pa pričakovanju jugoslovanskih oblast:. Vprašanje svetovalcev KPI glede industr. pristanišča Deželna svetovalca KPI Dušan Lovrih a in Silvano Cacicchi st a naslovila na predsednika deželnega odbora Berzantlja vprašanje z zahtevo po pismenem odgovoru, da hi zvedela, zakaj še ni bilo poskrbljeno za imenovanje treh predstavnikov dežele Furlanije - Julijske kraijine v vodstveni svet u-stanove za industrijsko pristanišče v Trstu. Zaradi te neizpolnjene obveznosti je ustanova brez rednih vodstvenih organov, ker so prejšnji prenehali delovati z uveljavljanjem novega zakona, ki urejuje industrijsko pristanišče v Trstu. Namesto da bi zato prišlo do demokratizacije teh organov, vodijo ustanovo izven vsalkega demokratičnega nadzorstva predstavnikov krajevnih ustanov in sindikatov osebe, za katere novi zakon ne predvideva, da lahko na svojo roko sprejemajo razne sklepe. Svetovalca bi rada zivedela. kaj namerava storiti deželni odbor, da se odpomore nevzdržnemu položaju. V SOBOTO V DOLINI Festival «DeIa» in proslava 50-letnicc ustanovitve lista V soboto 2. avgusta bo v Dolini tradicionalni festivali Dela. Letos se bo ob tej priliki proslavila 50-letnica ustanovitve lista. Obenem bo festival manifestacija proti fašističnim avanturam, in sicer v zvezi s petdesetletnico uničenja združenih sedežev v Trstu po fašističnih skvadrah leta 1919. Festival se bo nadaljeval tudi v nedeljo 3. in ponedeljek 4. avgusta' Na sporedu so razne manifestacije in kulturne prireditve. Gostovala bo štajerska folklorna skupina »Vinko Korže« iz Ptuja, ki je prvič v gosteh v Trstu in ki je žela na koprskem folklornem festivalu veliko uspeha ter navdušila gledalce. RESOLUCIJA DEMOKRISTJANSKIH POSLANCEV Zahteva po odobritvi zakona za gospodarski razvoj dežele Država mora dati izredno pomoč na podlagi čl. 50 deželnega statuta Deželni svet je že precej časa od tega odobril predlog državnega zakona za uresničenje člena 50 deželnega statuta, ki predvideva državno pomoč za razvoj naše dežele. Ta predlog bi moral odobriti parlament, vendar sedaj le slabo kaže zaradi vladne krize in celo možnosti, da bi prišlo do razpustitve parlamenta, saj bi morala v tem primeru dežela izglasovati nov predlog državnega zakona. V zvezi s tem in z gospodarskim položajem naše dežele so demo-kristjanski poslanci Belci iz Trsta, Bressani iz Vidma, Floret iz Pordenona in Mavocco iz Gorice predložili resolucijo, v kateri nakazujejo ta vprašanja in kako naj bi jih režali. Pri tem gre seveda predvsem za to, kako naj se uresničijo deželne zahteve na podlagi omenjenega člena štev. 50 deželnega statuta. Poslanci hočejo pritegniti pozornost parlamenta na nerešena vprašanja v naši deželi in na njihove vzroke. V resoluciji pravijo, da bi morali zagotoviti Furlaniji - Julijski krajini razvoj njene vloge v splošnem interesu države. V prvem delu resolucije nakazujejo demoikrščanski poslanci posebni gospodarski in socialni položaj v deželi. Pri tem omenjajo, da imata tržaška in goriška pokrajina malo trgovinskega zaledja; da zavirajo vojaške služnosti gospodarski razvoj; da je naša dežela zelo o-brobna v odnosu do Evropske gospodarske skupnosti; da je zlasti v Furlaniji velika brezposelnost in da se mnogo ljudi izseljuje; da se tudi zaposlitev krči ter da so določena področja v furlanski ravnini zelo zaostala, kar velja tudi za preidgarska in gorska področja. Končno omenjajo neugodni položaj tržaškega pristanišča, ki se mora bojevati s hudo konkurenco. Resolucija poudarja, da lahko na ša dežela, ki je na meji države, opravlja važno gospodarsko funkcijo v odnosu do mejnih držav v korist države same. Toda, da pride do tega, je treba zagotoviti Furlaniji . Julijski krajini primeren razvoj. V resoluciji zahtevajo zatem takojšnje in popolno uresničenje sklepov in obveznosti za preureditev ladjedelske industrije, popravljanje ladij, za opremo in naprave v pristanišču, za prometne zveze ter uresničenje programa glede avto cest, železnic in gradnje stanovanjskih naselij. Zatem poudarja resolucija, da je 'treba uresničiti načrt deželnega razvoja ter da mora država dati izredno finančno pomoč na podlagi člena 50. Nato navaja pet totik o posegih, ki jih je treba uresničiti in glede katerih mora sprejeti vlada točne obveznosti. Te točke so: 1. Zaščita,tekijm naselij z regulacijo rek m voda ter hudournikov, ki izvirajo v Alpah in Predalpah in ki tečejo po furlanski ravnini. 2. Osnovne cestne, železniške, pristaniške infrastrukture ter pomorske in letalske zveze, upoštevajoč lliiliiiliiililiiiliiiliiiiilillillillliliiilililllllllliiiiiliinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM PRETRESLJIVA NESREČA ŠOFERJA TOVORNJAKA Obležal je pod kolesom vozila dokler ga niso rešili gasilci Ko so ga rešili hudih muk, so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj mesec dni Na stranski poti, ki se z državne ceste pri kamnolomu Faccanoni strmo vzpenja proti konviktu «Le Beaititudini«, se je pripetila včeraj popoldne huda nesreča, katere žrtev je postal 56-letni Umberto Ceppd, voznik in lastnik tovornjaka iz Ulice Caipodistria 42. Bilo je nekaj pred 16. uro, ko je v bližnji konvikt prihitel ves zasopel in pretresen neki delavec ter poklical po telefonu rešilni avto, orožnike in gasilce. Pri tem je pripomnil, da je neki voznik obtičal stisnjen pod prednjim kolesom svojega tovornjaka. Prizor, ki se je prikazal bolničarjem Rdečega križa in gasilcem, je bil naravnost pretresljiv. Levo prednje kolo težkega tovornjaka znamke fiat 680 z registracijo TS 40955 je pritiskalo ob tla desno nogo in spodnji desni del trebuha nesrečnega voznika, ki je ječal v strahovitih mu- Kakor smo že -poročali, je Sindikat slovenske šole organiziral -tečaj za učitelje, ki se nameravajo udeležiti natečaja za stalna mesta. Medtem ko drugi njihovi kolegi in dijaki uživajo počitnice v teh pasjih dneh, se mladi učitelji pripravljajo na natečaj. Tečaj tra- ja že skoraj dva meseca. Na mtnd-atrstvu za šolstvo so predstavnikom sindikata slovenske šole obljubili, da bo natečaj razipisan že v drugi polovici junija, toda zdaj je pred vrati že avgust in o razpisu natečaja mi še duha ne slu- ha. To ni resno in spravlja v slabo volja kandidate, ki se pripravljaj na izpite. Morda so v hud! vročini v Rimu pozabili na obljubo? Slika nam prikazuje mlade tečajnike pri učencu v Gregorčičevi dvorani. kah. Gasilci so se precej časa trudili, da so dvignili prednji del tovornjaka in potegnili izpod koles nesrečnega Ceppija. Osebje Rdečega križa ga je nato položilo v rešilni avto, ki ga je s vso brzimu in razpeto sireno odpeljal v splošno bolnišnico. Zdravniki so mu -ugotovili hude poškodbe, na desni strani trebuha in desni nogi — močni pritisk mu je namreč zmečkal omenjene organe. Zaradi tegr. so Ceppija nemudoma sprejeli na II. kirurškem oddelku, kjer se bo moral zdraviti približno mesec dni, razen če ne nastopijo komplikacije Ko sd je ponesrečenec nekoliko opomogel od hudih bolečin, je de tornemu zdravniku pojasnil, kako je prišlo do nesreče. V omenjeni rebri pred konvitotom se je namreč s tovornjakom ustavil, da bi razložil nekaj materiala. Stopil je k zadnjemu robu tovornjaka, da bd dvig. mil zaklopke, toda tovornjak je začel počasi lesti nazaj. In tedaj se je zgodilo najhujše; moški je stekel h kabini, da bi težko vozilo ustavil, a tovornjak se je r.a krhkem in drobljivem terenu nagnil preveč na levo stran in pri tem nesrečnega voznika podrl na tla, levo prednje kolo pa mu je šlo čez telo. Predsednik Berzanti bo predstavil javnosti družbo «Friulia-Lis» Predsednik deželnega odbora bo v četrtek, 31. julija ob 10.30 na sedežu trgovinske zbornice v Vidmu predstavil gospodarskim operaterjem, javnosti in časnikarjem novo ustanovljeno deželno finančno družbo za gradnjo in oddajanje industrijskih obratov gospodarstve-nikom-najemnikom, Fiulia-Lls. Nova družba, kd Ima uraden naslov ((Societk Finanziaria Regionale Priuli-Venezla Giulia Locaziond In-dustriali di Svdluppo« ima v načrtu Izgradnjo večjega števila malih in srednjih industrijskih paviljonov na za to posebej nakupljendh zemljišč, njihovo popolno opremo in prepustitev gospodarskim operaterjem na osnovi posebne najemne pogodbe. Najemnikom bo družba dovobla, po preteku določenega števila let. da s posebnim odplačevalnim postopkom odkupijo najete paviljone in stroje. Ta nova oblika fi- nančne pomoči srednjim in malim industrijskim podjetnikom iz Furlanije - Julijske krajine, naj bi pripomogla k utrditvi domačega gospodarstva, hkrati s tem pa tudi naj bi pomagala iz zagate tistim podjetjem, ki so zašla v stisko zaradi preusmeritve proizvodnje v ladjedelnica Sv Marka. Za novo formulo se ogrevajo zlasti videmski gospodarstveniki, vendar bi bilo prav, če bd tudi tržaški poslovni krogi, ki jim je kakor rečeno še izrecno namenjena ta oblika pomoči, pokazali večje zanimanje za možnosti takšne pospešitve posameznih pridobitnih dejavnosti. Formula LIS, ki se oslanja na anglosaksonsko »leatong« (oddajanje v najem), se je v tujini že dobro obnesla, medtem ko je šele na začetku v Italiji. Na možnosti, ki jih odpira uvedba ideasinga« v naši deželi opozarjamo tudi slovenske gospodarstvenike, male in srednje industrijce pa tudi obrtnike, ki iim je do tega, da svoje obrtniške obrate polagoma spremene v industrijske. S Danes zvečer ob 21. uri bo na Opčinah v Proseški ulici št. 63 javni shod Komunistične stranke O sedanjem političnem položaju in o delavskih borbah za demokracijo in proti avtoritarizmu bosta govorila senator Paolo Šema in deželni svetovalec Dušan Lovriha. Razjarjeni mož ranil ženo z nožem Sinoči okrog 23. ure so na stomatološkem oddelku splošne bolnišnice , sprejeli na zdraivljenje 58-letno gospodinjo Naitalio Cla-bot por. Pe-ribh iz Ulice deOITIndustria zaradi globoke rane na levi ličnici. Zdraviti se bo morala približno deset dni. Zdravniku, ki Ji Je rano zašil, je izjavila, da se je okrog 22. ure sprla doma s svojim možem, 59-letnlm Giuseppom, ki Je v nenadnem navalu hude jeze zagrabil oster kuhinjski nož ter se zagnal proti njej. Prt tem je z nožem zamahnil nad njenim obrazom ter Jo ranil. Nenavadno vpdltje iz Perichevega stanovanja je kmalu priklicalo bMž-nje stanovalce, ki so ranjeni ženski priskočili na pomoč ter odvzel! neprisebnemu moškemu nož iz rok, nakar so poklicali orožnike iz Istrske ulice, ki so uvedli preiskavo ter pobesnelega Pericha aretirali in odvedli na zaslišanje. predvsem potrebo po organskih povezavah z mednarodnim prometnim sistemom in potrebe tržaškega pristanišča, pri čemer je treba določili pravilno vlogo dežel na gornjem Jadranu pri krepitvi stikov s srednjo Evropo in Podonavljem. 3. Razvoj in obnova kmetijstva z uresničenjem načrtov za posege s posebnim poudarkom na namakalna dela. Pri tem je treba preurediti kmečka posestva ter podpreti tehnični razvoj kmetijstva kakor tudi organizacijo trgovine s kmečkimi pridelki. Posestvom je treba omogočiti večji dohodek, kar velja zlasti za neposredne obdelovalce. 4. Razvoj znanstrenih in tehničnih raziskav, pri čemer je treba storiti vse, da se zagotovi zgraditev jedrskega pospešavalnika v Doberdobu. 5. Okrepitev in uskladitev sistema spodbud za razvoj gospodarskih, kmetijskih, obrtniških, industrijskih in turističnih dejavnosti, za katere skrbi neposredno dežela. Okrepitev krožnega sklada za gospodarske pobude v Trstu in Gorica, okrepitev zavoda za kredite na srednji rok v Vidmu ter odseka za zemljiški kredit pri goriški hranilnica. Končno je treba okrepiti možnost posegov deželne finančne družbe. Izrazi sožalja Ob nenadni smrti našega drage ga prijatelja upravnika Rada Rav-berja naše najgloblje sožalje — Krajnčič Ivan SNG — Maribor. Ob smrti upravnika Slovenskega gledališča v Trstu in uglednega predstavnika naše zamejske kulture, zavednega Slovenca, Rada Ran-berja, Vam izražamo iskreno sožalje — Zveza kulturno prosvetnih organizacij — Idrija. Predstavniki CIDA pri Berzantiju Predsednik deželnega odbora Berzanti je včeraj zjutraj sprejel odposlanstvo deželnega združenja voditeljev podjetij (CIDA). V njem so bili predsednik prof. Costant ■ nides v imenu tržaških industrij cev, podpredsednik dr. Morvaj m dr. Salvi za zavarovalce in podpredsednik Salvador v imenu industrijskih voditeljev iz Vidma in Pordenona. Predstavniki združenja, ki šteje v deželi 800 članov, so ";u Berzantiju raz-ie stroke. Obiski na deželi Deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci je sprejel na vljudnostnem obisku dr. Marcella Mediana, novega predsednika združenja industrijcev v Trstu. Med dolgim im prisrčnim pogovorom sta poglobljeno proučila razna vprašanja na tržaškem industrijskem torišču. S Poštna uprava je sporočila, da bo začel 31. julija poslovati pri uradu za hranilna nakazila glavne pošte na Trgu Vittorio Veneto poseben oddelek za plačevanje takse radia in televizije v tekočem računu. Oddelek bo odprt od 15. do 19. ure. Z iambreto je trčil v avtomobil Nekaj pred 20. uro je moralo osebje Rdečega križa nemudoma odhiteti na Trg Oberdan, kjer se je nekaj minut prej dogodila prometna nesreča. Kmalu nato so na označenem kraju položili v rešilni avto 20-letno Mario Ludso Pocleco iz Ul. delle Docce 11/1 ter 23-letoega električarja Sergla Ra/vali-ca iz UUce Giustd 28, ki sta z lam breto TS 18937 trčilo v avtomobil fdait 125 z registracijo TS 98401, kd ga je upravljal 49-letna Antonio Di Giacomo s Trga Gioberti 17. Ravailico in Pocleca sta se namreč pripeljala na omenjeni trg iz Ulice Ghega in mladenič ki je upravljal malo vozilo, ni pravočasno opazil avtomobila, kd je zavijaj na desno. Po trčenju sta padla na tla, kjer sta se precej potolkla. V splošni bolnišnici, kamor so ju kmalu zatem pripeljali, so mladeniču ugotovili le lažje poškodbe na levi roki in levi nogi in so ga po prvi pomoči odpustila Iz bolnišnice. Dekle pa so ga sprejel) na ortopedskem oddelku, ker to je pri nesreči verjetno zlomila levo nogo ter zadobdla hude udarce in odrgnine po levi raki. Zdraviti se bo marala približno 40 dni. SPDT priredi IS. avgusta za veliki šmaren izlet v Kamniško Bi strlco In nato z žičnico na Veliko plan-no. Vpisovanje samo do 2. avgusta v Ul. Geppa 9-11. ttiailta knjig.a>ma, sporoča cenjenim odjemalcem, da bo od 4. do 17. avgusta zaprta. Gledališča Teatro Slabile , gt Nando Gazzolo. Aroldo TieCI. liana Lojodice, Adriana Inn ,„8 Vittorio Congia, Renzo M®"™ in Marcello M-ando bodo dane čer spet na pozorreici Rin*3!5*'.,,1 dališča s Plautovim «Anfitrion režiji Maria Ferrera. Scene Locent-ni, kostumi Maurizio . verde. Predstava, ki bo v Pr s slabega vremena v Avditoriju, začela ob 21,30. Abonenti na dramsko sez?.n?0*;:: 1969 imajo znaten popust. V3I/ji, so na razpolago v Pasaži Proti* , 36-372), kjer se lahko tudi ra vstopnice za predstavo ga »Peer Gynta» z Eleno za ^ Carlom d’Angelom, Antonio*., nesom -n drugimi v glavnih n PARK M1RAMAHSKEGA G*^|J »Luči in zvoki*. Ob 21.30 «DtrtiS sertraum von Miramare« ščini; ob 22.45 Carlotta« v italijanščini. «M» vozi iz Barkovelj, P°„ ji tramvaja «6» in od Mirama«, predstavo in po njej. » * * Grad sv. Justa Jutri in v soboto bo na giJK,: Justa ponovitev opere «R ?0 ^ istimi pevci, ki so nastopil* ^ vem večeru. Danes in v bosta na sporedu ponovitvi Butterfly». Vstopnice za vS'j^ predstave so na razpolago P®*!; blagajni UTAT v Pasaži Prot*1 * (tel. 38-547). • » * Nazionale zaprto. Grattacielo 16.30 «11 wra Claudia Cardinale, Burt banc Aia n Delon. Technicoior. Fenice zaprto. s Eden 16.30 «Nazarin», Franc-™. bai. d Excelsior 16.00 «11 sottomarin0 lo«. Beatles. Technicoior. Hitz 16.30 «Le stagioni del a amore«, E. M. Salerno, An mee, J. Sassard, Gastone Filodrammatico 16.30 «La ha del Sinai«. Assaf Dayan. j Alabarda 16.30 «Inghilterra 1 dj Technicoior. Prepovedano *** pod 18. letom. jt Aurora 16.00 «La calda no„„,0f' Ispettore Tibbs«. S’:dney °° ot Cristallo 16.00 «1 magliari«, R. Salvatori. Capitol 16.30 «La fratellanza** ^ Papas, Kirk Douglas, PreP°' mladini pod 14. letom. Impero zaprto. . sd Vittorio Veneto 17.00 «11 h° latto«. Michel Hargitay. , Brand. Prepovedano mladm 18. letom. rj? Ideale 16.30 ((Minnesota clay»-ron Mitchel, Fernando SanC1"' Abbazia danes zaprto. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI Dne 29. julija 1969 se rodilo 12 oseb, umrlo UMRLI SO: 85-letni ,, cone, 821etna Marta Carenzi s?)6#, 70-letna Maria Petrich, * Irma Palmieri vd. Pipan. Nicolo Fonda, 72-letni LuifSj. Sia, 72-letna Maria Gobbi P*T sutta, 63-letni Giuseppe SPffib* letni Santo Donati, 67-letna pajovvker vd. Shovv, 66-1 etn3 , Stoppar vd. Roncelll, 85-Uetna Troblc vd. Badjura. DNEVNA SLUŽBA LEK*" (od 13. do 16. ure) cf Alla Basilica, Ul. S. G.usto • f ce Verde, Ul. Settefontane J vaslni, Trg Liberta 6. Test* Ul. Mazzini 43. ^ NOČNA SLUŽBA LEKA1^ (od 19.30 do 8.30)^ Al Lloyd. Diaz 2. Alla Salute, Ul. 6 'f, Ul. Orologio ^ Picciola, Ul. Oriani 2. Vern* 1 Valmaura 11, Mali oglasi !>' DRUŽINA brez otrok išče ve^ no pomočnico — nudijo se plača in pogoji. Pisati na e d'Ambrosio Lulgi — Via ^ 17 — (02949) PADOVA. Darovi in prispevki. Namesto cvetja na grob Rada Rauberja darujeta Neva !(j., jan 3.000 lir za Dijaško počastitev spomina pok. J°sl^„ 1* čina daruje Stanislav Ren" lir za P.d. Ivan Cankar. V počastitev spomina P°*c'. jOD, Simiča daruje Milan Jereb za spomenik padlim paru*8" Opčinah. J V počastitev spomina pn^jfi1' Rada liaubrrja daruje družin* 2.000 lir za Dijaško matico. KNJlGA^i TRŽAŠKA Trst • Ul. sv. Francis^3 Telefon 61 792 s Novo: Tatarske pravljice GREEN: Zadnja upornik . d. V četrtek, 31. t.m. ob **' bo otvoritev obnovljene >/ld RESTA VRAČIH D. tj na Opčinah, Narodna ul*®* Vljudno vabljeni piija*®^* znanci na obisk. PREDEN GRESTE NA DOPUST, naročite se 1,3 PRIMORSKI DNEVN^ Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v lnozemstv# 15-DNEVNA NAROČNINA L 600 Telefonirajte na it. 37-338 ali 95-823 - 5 - 39. julija 1969 jj* POBUDO TRGOVINSKE ZBORNICE Oktobra važno zasedanje 0 gospodarski vlogi Trsta Govorili bodo predvsem o vlogi, ki jo mora imeti Trst v blagovni menjavi z deželami izven EGS in zlasti z vzhodno Evropo gare|ei “L.,zunanio trgovino je Mtadeter iške trgovin- SaV^žavneKa študijSk^ta sre-toS ® trgovinski menjavi stret- tem 0 vl°® Trsta na telL^I?0vina Pozornosti bo predvsem roti. a j” industrija našega pod- s'uhmte ■ medtem ko bo skupina do- mačih izvedencev pripravila v tej zvezi tudi daljšo okvirno študijo o zadnjem razvoju posameznih gospodarskih dejavnosti na Tržaškem. Ob vsaki okrogli mizi bo poleg moderatorja in glavnega poročevalca po en univerzitetni profesor, en predstavnik trgovinske zbornice, en krajevni gospodarstvenik a-li operater, en političen delavec, nekaj visokih funkcdonarjev-zastop-nikov prizadetih ministrstev ter po en predstavnik odbora, ki pripravlja oktobrsko zasedanje. Organizacijski odbor bo navezal stik tudi S komisijo za evropske skupnosti v Bruslju, da bi mogla priti do veljave med zasedanjem tudi posebnost zemljepis-no-gospodarskega položaja naše dežele glede na Evropsko gospodarsko skupnost in to seveda v skladu z regionalno in finančno politiko, ki jo imajo v načrtu vodilni organi skupnosti. Vrnile v otrok iz kolonije v Nabrežini Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča starše, da se vrnejo deklice iz počitniške kolonije v Nabrežini v četrtek, 31. t m. Za 11 uro bodo v mestu za avtobusno oostajo na Trgu Liberta. Avtobus bo šel preko Križa. Proseka, Opčin, Trebč. Otroke iz teh krajev lahko prevzamejo starši na dotičnih postajah Istočasno obveščamo starše deklic prve izmene obmorske kolonije, da bo istega dne ob 17.35 slovenska radijska postaja v Trstu oddajala posnetek razgovorov, recitacij in deklamacij malih letoviščark. Pri-besedi in pesmi vaših otrok! Goriško>beneški dnevnik AKCIJA JE TRAJALA VEC LET Na Goriškem ni več goveje bruceloze Odkupna cena živine seje zaradi tega izboljšala Priznanje goriškiin živinorejcem s strani ministra za zdravstvo - Na Goriškem ni primerov malteške mrzlice Druga izmena otrok v hribe V goriški pokrajini ni več goveje bruceloze med živino. To priznanje gorlškim živinozdravnikom in kmetom je dalo zdravstveno ministrstvo z dekretom 3. julija letos, v katerem ugotavlja, da spada Goriška med tiste pokrajine, kjer je živina popolnoma zdrava. To priznanje je prišlo po dolgih letih borbe, ki so jo že leta 1956 pričeli na Goriškem. Akcijo je takrat pričela pokrajinska uprava, ki je za to potrošila tudi precejšnja finančna sredstva, polagoma so se množili hlevi pred katerimi je visela kartonska tablica, ki je ugotavljala, da je živina v dotičnem hlevu cepljena ln zdrava. Po doglednem času je financiranje te akcije prevzela državna u-prava, ki je podobno akcijo pričela Izvajati na celotnem državnem teritoriju. Goriška pokrajina pa spada med tiste, kjer je akcija že dovršena, in teh je v Italiji malo; to povzroča danes večje odkupne cene za živino na Goriškem. Ministrski dekret je zelo dobrodošel za gorlške živinorejce, saj pri prodaji svoje živine lahko zahtevajo višje cene. To je ekonom-I ska plat te akcije, treba pa je ve-I deti, da jc živinska bruceloza škod- do ne{j Kobu gradijo prvi hotel v tem obljudenem mestnem predelu. Hotel bo zrasel, kjer je bila ''»ega dvorana kina »Moderno*. Kot vidimo na slild, so dvorano nekako prerezali na polovico. Ostalo polovico dvorane pa bodo ponovno preuredili v kino ""'Min, on _pO 19. AVGUSTA V KRANJU XIX. GORENJSKI SEJEM Največji poudarek razstavi blaga za široko potrošnjo N* se' J,n» bodo razstavljala svoje blago tudi podjetja iz Furlanije-Julijske krajine v*ako* rbr‘m' prireditvami, ki jih . nekatere ^iškega10 ?rk8nizira uprava Go-v Kranju, zavzema v»t,fošn'ot;Sk-'eT blaga za široko *IX. rym' .. ko letos dosegel svojo Sejem eV' prvo “• kajal D. l?odo slovesno odprli 8., firme iz dežele Furlanije- stična razstava vseh predelov Go- rro lino in i>> eoendniU nir I rAnlalrn •• nn«nU».'l. 1 '___l.tL____I__ MJtt| n«| i ^vcoiiu 1/Upl 11 ***. To do vWjučno 19. avgu-S^lovain i da bo na nJem k] fe tZ.tUdl ^vilo podje. e» »n sicer med temi tudi taofonska plošča Stegne biti ^ED POČITNICAMI vaša najboljša PRIJATELJICA! o&išeiT ^GODi E NAS , Ll BOMO vsaki VASi ŽELJI Tr$t ^ca »v Fran-20 • T*lef0n 61-792 Julijske krajine in iz sosednih avstrijskih dežel. Razstavišče bo kakor v preteklih letih razdeljeno na tri prostore, ki pa razpolagajo skup. no s 6.300 kv. m pokritega in 12 tisoč kv. m zunanjega razstavnega prostora. Medtem ko je lani na Gorenjskem sejmu sodelovalo 36 tujih podjetij, se jih je letos prijavilo 45, kar zadeva posamezne gospodarske panoge, ki bodo na njem zastopane, pa naj v prvi vrsti omenimo elektroindustrijo, ki bo razstavila najsodobnejše štedilnike, hladilnike, stroje za pomivanje posode, pletilne stroje in druge aparate za sodobno gospodinjstvo. Važna bo tudi razstava lesne industrije, v okviru katere bodo nastopila nekatera izmed najpomembnejših jugoslovanskih podjetij s tega področja, ki bodo prikazala in tudi prodajala sodobno opremo za stanovanja, hotele, pisarne in vrtove. Posebnost Gorenjskega sejma je namreč prav v tem, da je razstavljeno blago neposredno tudi na prodaj obiskovalcem. Lani so podjetja tako prodala za nad 30 milijonov novih dinarjev (1,5 milijarde lir) raznih izdelkov in vse kaže, da bo prodaja letos še večja. Živilska industrija bo na letošnji prireditvi poudarila zlasti sodobno pakiranje živil, obiskovalcem sejma pa bodo domača podjetja nudila poizkušnjo kvalitetnih sadnih sokov, najboljših domačih vin in žganih pijač ter drugih specialitet. Na tekstilni razstavi bodo prodajali blago na meter, izdelana oblačila, konfekcije in pletenine, obutev, galanterijske izdelke, kozmetične artikle in stanovanjsko opremo. Pod novima lopoma na zunanjem prostoru pred 2. razstaviščem pa bodo poleg gospodinjskih strojev razstavljeni tudi stroji za obdelovanje lesa, kmetijski stroji, športna oprema, osebni avtomobili in druga motorna vozila. Vsak dan bodo v avli Skupščine občine Kranj modne revije, na katerih bodo domača in tuja podjetja prikazovala izbrane modele za sodobno oblačenje. Na sejmu bo tudi bogata turi- renjske, v posebnih kioskih pa bodo prodajali spominčke in izdelke domače obrti. Obiskovalci, ki se zanimajo za kmetijsko mehanizacijo, bodo imeli priložnost, da si na vseh treh razstaviščih ogledajo sodobne naprave za mehanizacijo kmetijskih dejavnosti zlasti v goratih predelih kakršna je prav Gorenjska dežela. Na gostinsko - zabavnem delu sejma bodo postregli obiskovalcem s priznanimi krajevnimi specialitetami ob prijetni glasbi domačih ansamblov in pevcev. Vsak dan bo namreč v večernih urah nastopal ansambel Rudija Bardorferja, na sporedu pa so še nastopi ansamblov »SMB - 220», »Fantje treh dolin*, »Monjifiko*, »Bratje Arnol», »Veseli hribovci*, »Štirje kovači*, kvin. tet »Berger* in ansambel Maksa Kumra. Organizatorji letošnje prireditve računajo na znatno večji obisk kakor lani, ko so našteli nekaj nad 165.000 obiskovalcev, med temi okoli 15.000 iz Italije in Avstrije. Mnogo obiskovalcev je prišlo lani v Kranj tudi iz Trsta in okolice, bodisi posamično, bodisi s skupnim množičnim izletom, ki ga je priredilo Slovensko gospodarsko združenje. Nekaj več o letošnjem Gorenj skem sejmu pa bomo lahko izvedeli na posebni tiskovni konferenci, ki jo bodo imeli zastopniki sejemske uprave v časnikarskem krožku v Trstu, in sicer jutri popoldne ob 17.30. ljiva tudi za človeka, saj povzroča tako imenovano malteško mrzlico. V Italiji zabeležijo približno 7.500 primerov oboelih za to mrzlico na leto, na Goriškem pa je ta bolezen skoro izginila. Lani so ugotovili en sam primer, v prvih sedmih mesecih letos pa nobenega. Zdravstveno stanje živine ima, kot smo že rekli, tudi veliko gospodarsko važnost, posebno v naši deželi, kjer daje živinoreja 52,6 odstotka dohodkov iz kmetijstva, seveda če živini dodamo tudi maslo in sir. Pokrajinski živinozdravnik je izrazil svoje zadovoljstvo nad takim stanjem, ki precej olajša delo nadzornih oblasti. Te pa morajo seveda stalno kontrolirati, na bi se primeri bolezni ne ponovili. Zaradi tega je nujna modema živinozdrav-niška služba, ki lahko zagotovi nemoten razvoj naše živinoreje. V ponedeljek seja občinskega sveta v Gorici V ponedeljek zvečer je bila redna seja občdnokega odbora v Gorici, na kateri so sklenili sklicali za ponedeljek 4. avgusta ob 21. uri sejo občinskega sveta. Nadaljevali bodo obravnavo dnevnega reda ki ga niso utegnili rešiti na zadnji seji sveta. Zupan Martina je predlagal potrditev sklepa iz letošnjega januarja o gradnji športne dvorane v štandrežu. Na seji občinskega odbora so razpravljali o celi vrsti sklepov upravnega značaja. Na predlog od bornika Tomassicha so odobrili stroške (približno 10 milijonov lir/ za vzdrževanje starčkov v domu v Ločniku, na predlog odbornika Agati j a so dali dvema študentkama ne ko študijsko podporo, odbornik Fantina je predlagal nakup zimskih uniform za mestne stražnike, in strošek za večne lučke na grobiščih padlih partizanov, odbornika Candtussd in De Simone pa sta predlagala vsak sklepe š svojega delovnega območja. jestvine Darinka Marvin, Stan-drež. Ul. sv. Mihaela, od 21. 7. do 22. 8.; trgovina s sadjem in zelenjavo Valerija Gomišček, Stan-drež, Ul. sv. Miahela 182, od 4. 8. do 29. 8.; drogerija Vittorio Sel-va, Ul. sv. Mihaela, od 21. 7. do 8. 8.; jestvine Bruna Bresciani, Podgora, Ul TV novembre, od 4. 8. do 30. 8.; jestvine Giovanni Gre-gorig, Podgora, Ul. Cotonificio, od 4. 8. do 30. 8.; jestvine Sedaš tiča Miculissi, Ul. Madonoma del Fante, od 4. 8. do 30. 8.; jestvine Claudiok Persoglia, Podgora. Ui. Cotonificio 20, od 4. 8. do 30, 8.; jestvine Lucio Bressan, Ul. San Giusto, od 4. 8. do 30. 8.; prodajalna kruha Evelina Zanutel, Ul. del Carco. od 21. 7. do 31. 8.; knjigarna Maria Orlando Cumar, Ul. Udine, od 4. 8. do 22. 8.; trgovina s sadjem ln zelenjavo Gu-glielmina Tunini, Drevored 20. septembra. od 1. 8. do 18. 8.; prodajalna kruha Gaetano Azzano, Trg. San Giorgio, od 4. 8. do 15. 8.; trgovina z mešanim blagom Igino Furlan, Trg San Giorgio, od 4 8 do 23. 8. Od 16. do 21. avgusta bo popolnoma zaprta trgovina s sadjem in zelenjavo Marino Casali, Ul. Obendan 7. Te dni se vrši Izmena otrok v počitniških kolonijah ODA, ki so v Gradežu ter v Fomi di Sopra. Včeraj zjutraj je s Korza odpeljalo 5 avtobusov z okoli 300 dečki v Farni di Sopra, predvčerajšnjim pa 2 v Gradež. Danes bodo odpotovali štirje avtobusi deklic v Fomi di Sopra. Prejšnji dan so se z istih krajev vrnili otroci, ki so bili v teh počitniških domovih s prvo izmeno. Iz občine. Sovodnje je odšlo v počitniške kolonije šest otrok, prav toliko lz Steverjana, lz občine Doberdob pa je včeraj odpotovalo pet dečkov, danes pa odpotuje šest deklic. Okoli avtobusov, ki so odpeljali s Korza kmalu po 8. uri, je bilo dosti spremljevalcev. Poleg občinskih odbornikov' domala vseh občin naše pokrajine, je bila tudi množica mater, ki so otroke po- Posegi gasilcev Včeraj popoldne so morali gasilci dvakrat prihiteti pogasit požar sena in smeti. Prvič v Ulici Brigata Pavia 25, na travniku nasproti bivše bolnišnice, drugič pa v Ulici Della Barca na travniku nasproti poslopja tovarne Ravaccia. Trgovine zaprle zaradi počitnic Živeža tngovcev v Gorici sporoča, da bodo naslednje trgovine zaprte zaradi poletnih počitnic: trgovina z železom Braunizer -Magris, Ul. IX Agosto 14 od 11. 8. do 16. 8.; manufaktura Silvio Bressan, Corzo Italia 70, od 11. 8. do 23. 8.; manufaktura Nives Medeot, Ul. Brig. Pavia 82. od 11. 8. do 21. 8.; kmetijska trgovina «Agra-ria», fitandrež, Ul. sv. Mihaela 233, od 4. 8. do 14. 8.; mesnica Ivan Kogoj, Ul. Boccaccio, od 11. 8. do 17. 8.; mesnica Rodolfo Marini, Ul. Boccaccio, od 11. 8. do 17. 8.; mesnica Luigi Giacobbe, Ul. Boc-oacoio, od 18. 8. do 24. 8.; mesnica Ivan Makuc, Verdijev kor-zo, od 18. 8. do 24. 8.; trgovina mešanim blagom Glno Silvestri, Ul. Semlnario 10, od 14, 8. do 24. 8. Samo v popoldanskih urah, razen sobot in predvečera pred praznikom, bodo zaprte v spodaj navedenem obdobju naslednje trgovine: lifllliillllitilllllilnumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||t|,|,|„„l,,„,„l,lmlImI|UI„m,l,ll,,l,tMltlllllll,||||m,mil,lllll||||||l|||||tnlltn||l|M|||1)||t|m|||||V||1|||||||||||||||||u RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM IACP CELLIEM Za bolj smotrno gradnjo ljudskih stanovanj je treba poenostaviti obstoječe zakone Zavodi za ljudske hiše bi želeli graditi letno stanovanja v vrednosti 500 milijard Ur - Deželna uprava naj izdatno priskoči na pomoč Pred nekaj dnevi smo objavi-14'o je potrebno ker če IAOP na- li podatke o gradnji ljudskih stanovanj na Goriškem. V istem razgovoru nam je predsednik Zavoda za ljudske hiše (IACP) Cedlie po vedai tudi nekaj misli o obstoječih zakonih, ki urejajo tetro gradnjo kot upravljanje ljudskih hiš. Po vcjnl je Parlament izdal celo vrsto zakonov za gradnjo ljudskih stanovanj za razne kategorije državljanov. Ustanovili so se zaradi tega mani zavodi, ki so vodili gradnjo hiš, nato pa iste upravljati. Ta raznoterost zavodov povzroča povečanje upravnih stroškov na eni strani, na drugi pa istočasne investicije v enem in istem kraju, medtem ko posamezni kraji ostanejo brez novih gradenj. Predsednik Celile je dejal, da Je treba na tem področju odpraviti razne ustanove in zavode in osredotočiti vse delovanje na področju ljudske gradnje v en sam zavod. To naj bi biti prav IAOP, ki Je dejansko najmočnejši in tudi najsodobneje opremljen zavod. Poleg tega Je nujno izvesti dolgoročno programacijo, kajiti ne moremo sj dovoliti, je nadaljeval predsednik goriškega zavoda, da gradimo naenkrat stotine stanovanj, nato pa nekaj let mirujemo. To povzroča nesoglasja tako na področju gradbenih podjetij tudi v notranjosti zavoda samega. Treba Je tudi izglasovati za-ko, ki bi dovoljeval zavodom za ljudske hiše, da bi najemali — prav tako kot občine ln pokrajine — posojila po nizkih obrestnih merah za gradnjo stanovanj. jame posojilo pri običajni banki mora biti tudi najemnina visoka. Minister za javna dela Mancini pa je dejal, da ne sme najemnina v ljudskih hišah presegati 15 odstotkov delavske ,plače. Pred nekaj dnevi je bil v Rimu sestanek vseh predsednikov pokrajinskih zavodov za ljudske hiše. Na tem sestanku so sestavili osnutek zakona ki predvideva te olajšave in ki ga bo minister za javna dela predlagal v najkrajšem času. Ta zakon naj bi dovolil z ustrezno državno pomočjo gradnjo ljudskih stanovanj v letni vrednosti 5C0 milijard lir. To predvideva tudi petletni gospodarski načrt. Upravljavci ljudskih hiš so tudi mnenja, da je treba na eni strani izenačiti državno podporo za vse vrste ljudi, ki lahko reflektirajo na ljudsko stanovanje, na drugi pa izenačiti tudi najemnine v vseh ljudskih stanovanjih. Ni moč dopuščati. da plačujejo stanovalci e-ne ljudske hiše določeno najemnino, stanovalci druge, ki je bila zgrajena na podlagi drugega zakona, pa celo za polovico manjšo najemnino. Predsednik Celile je svej razgovor zaključil z željo, da bi deželna uprava Furlanije - Julijske krajine ustanovila posebni finančni fond iz katerega bi lahko dobivale posojila za javne gradnje tudi javne uprave, med katerimi je treba prišteti tudi zavode za ljudske hiše. Finančna družba »FriuMan podpira privatne tovarne, imamo pa tudi zakone, ki podpirajo zasebne industrijske in trgovske družbe, treba je še izglasovati zakon, ki bi podpiral tudf Javne uprave. Natečaj za občinske zdravnike Pokrajipski zdravnik sporoča, da je bil razpisan natečaj za občinske zdravnije v nekaterih občinah go-riške pokrajine in sicer eno mesto za zdravnika v Gradežu, eno mesto za konzorcij Gradiška-Fara, eno mesto za konzoriij Kopriva, Slo-vrenc, Moša, Moraro. Prošnje je treba vložiti pokia-jInskemu zdravniku v Gorici, Ul. Rismondo 6, do vključno 20. oktobra letos. Na istem uradu je moč dobiti ustreznejše informacije. spremile do avtobusa, jim pomagale nesti težke vreče s perilom ter jim ob slovesu sporočile še zadnja navodila, kako naj se ravnajo v avtobusu, na počitnicah itd. Potem so skrb nad njimi prevzele vzgojiteljice. Večji del otrok je slovo od staršev dobro prenesel; oditi na počitnice je želja vseh. Med tolikimi pa se vedno najde kdo, ki mu slovo seže do srca; nekateri potočijo samo kakšno sozico, le eden, in tudi edini, je jokal, da ga ni bilo moč potolažiti. Rešitev je našel šofer, ki je avtobus odpeljal. Za ostalo je poskrbela vzgojiteljica. Srečala se je s prvo skrbjo in prvim vzgojnim prijemom. (Na sliki dečki v družbi staršev, ki stopajo v avtobus.) Prihodnjo nedeljo na Lokvah orkester Lojzeta Slaka Prihodnjo nedeljo, 3. avgusta bo na Lokvah velika prireditev na kateri bo igral znani orkester slovenske narodne glasbe Lojzeta Slaka. Orkester smo letos prvega maja poslušali v Steverjanu in je ob tej priliki doživel zelo lep uspeh. REŠITEV V SILI Poldni urnik slovenskih ustanov Uradi Kmečke zveze, Slovenske kulturno gospodarske zveze in Slovenske prosvetne zveze v Ulici A-scoli ] bodo v mesecu avgustu odprti samo v jutranjih urah, in sicer od 7.30 do 13.30. Martin Greif župan v Ajdovščini V Ajdovščini imajo po treh mesecih novega župana. Po voitvah letošnjega aprila je kandidat za župana dobil na treh zaporednih volitvah občinske skupščine premalo glasov, da bi bil lahko izvoljen. Zaradi tega je po doglednem času dal ostavko na mesto občinskega odbornika, v volilni enoti, kjer je bi) izvoljen, so imeli naknadne volitve. na katerih je bil za občinskega odbornika izvoljen Martin Greif, star partizanski borec, ki je v povojnih letih imel številne važne funkcije na Primorskem. V četrtek se je sestala skupščina občine Ajdovščina in na njej so Martina Greifa izvolili za predsednika. S tem aktom se je končala kriza, ki je trajala tri mesece, in ki je bila edinstvena v Sloveniji. Cestna nesreča pri Zdravščlni Včeraj opoldne se Je na pokrajinski cesti Zdravščina - Sovodnje ponesrečil 36-letni vespist Bario Bradda iz Pierisa. Vozil je proti Sovodmjam in zaradi nekega kam ki je ležal na cesta, je izgubil ravnotežje in padel na tla. Ostal bo zaradi števalmh ran v goriški splošni bolnišnici trideset drvi. Plačajte avtomobilsko takso Goriški avtomobilski klub sporoča, da pobirajo na uradu kluba v Ulici Roma 12, cestno takso za drugo polletje. To obvestilo velja za tiste avtomobiliste in motocikliste, ki jim plačana taksa zapade 31. julija letos. Takso je moč plačati do 10 avgusta, vendarle vabi vodstvo Avto kluba vse uporabnike naj ne čakajo zadnje dni, ko bo gneča. Nesreča na vrtu v Rup! Včeraj zjutraj se je na domačem vrtu v Rupi štev. 52 ponesrečila 58-ietna Rozalija Marušič. Na vrtu je izgubila ravnotežje in padla na tla. Sprejeli so jo v goriško splošno bolnišnico, kjer bo ostala trideset dni. Zlomila si je desno zapestje. Goriški gasilci so morali včeraj zjutraj vdreti v stanovanje v Ulici Brigata Casale 19, kjer je bil zaprt majhen otrok, ki ga je mati trenutno pustila samega, ko je šla nakupovat v bližnjo trgovino. Po prihodu gasilcev se je otrok, ki je ves čas jokal, nekoliko pomiril. Rojstva, smrti Dokler ne bndo v Pevmi namestili močnejših črpalk, ki bi potiskale v števerjan zadostne količine vode tobko časa bodo v Brdih Edini način za odpravo težav je zaenkrat prevoz vode s cisternami. V ponedeljek ln torek so dovažali vodo s cisterno gorlške občine in času velike potrošnje brez vede | karabinjerjev. Med dostavljanjem so zaprli cev!, da bi glavni rezervoar napolnili in tako omogočili preskrbo z vodo vsem potrošnikom. Na sliki občinski delavci s cisterno, ki vozijo vodo v rezervoar Trčenje avtov pri «4lntarju» Na obsošlei cesti pri «širtarjui> sta včeraj popoldne trčila dva avtomobilista. 22-letna Sonja Makuc por. Boškin, bivajoča v Ulici Briga-ta Aveilino 3, Je šofirala svoj aivto fiat 750 od pevinskega mosta prot! KŠintarjui), v obratni smeri pa je prihajal avto fiat 500, ki ga je šofiral 29-letni uradnik Giovanni Treu, te Ul. Brigata Etna 63. Pri trčenju sita bila oba avtomobila poškodovana, Treu bo ostal v bol-hišnici petnajst dni, Makučeva pa ima le lažjo rane na sprednjem delu telesa. Včeraj se je v Gorici rodila ena deklica, umrlo je pet oseb. Rojstva: NATAŠA VOGRIČ. Smrti: 68-let«a gospodinja Josi-pina Bitežnik vd. Pintar; 86-letna gospodinja Giuddtta Castellaa vd. Bean; 70-letni upokojenec Carlo Visdntin; 90-letna upokojenka Eu-femia Cherin vd. Segalla; 80-letni upokojenec Michele Battistutta. CORSO. 17.00—22.00: «Quella notte inventarono lo spogliarello«, J. Robards in B. Eklanri; ameriški barvni film. VERDI. 17.30—22.00: «1 due magni-fici fresconi«, E. Franchi in C. Ingrassia, italijanski barvni film v kinemaskopu. MODERNISSIMO. Zaprto zaradi počitnic. VITTORIA. Zaprto zaradi počitnic. CENTRALE. Zaprto zaradi počitnic. Tržič AZZURRO. Zaprto zaradi počitnic. EXCELSIOR. 17.30—22.00: »Arci- diavolo«, C. Auger in V. Gass-man, italijanski barvni film. PRINCIPE. Zaprto zaradi počitnic. /Vom (tOrirtj SOČA (Nova Gorica): »Bitka na Sveti Sebastjanu, ameriški barvni flim - ob 18.30 in 20.30, DESKLE. ((Smešne stvari so se dogodile na poti v Forumu, a-meriški barvni film — ob 20. SVOBODA (Šempeter): »Ukročena trmoglavka«, ameriški barvni film — ob 18.30 in 2030. ŠEMPAS: Prosto. PRVACINA: Prosto. RENČE: »Ognjena karavana«, a- meriški barvni film — ob 20 30 KANAL: Prosto. DEŽURNE LEKARNE gorica Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Cristofoletti, Travnik tel. 29-72. TR2IC Danes ves dan in ponoči bo odprta lekarna «A1 Redentore«, dr. Enneri e De Nordis, Ul. Rosselli št. 23, tel. 72-340. 30. ]'j!!ja 196? NOGOMET RAZBURJA JUŽNOAMERIŠKE DUHOVE Hudi izgredi med tekmo Bolivija-Argentina Zagotovilo, da se Argentinci ne bodo maščevali med povratno tekmo BUENOS AIRES, 29. — ((Incidenti, ki so nastali ob koncu kvalifikacijske tekme za nastop na o limpijskdh igrah Bolivija - Argentina se ne bodo ponovili ob povratni tekmi v Buenos Airesu« je izjavil izredni komisar argentinske nogometne zveze dr. Aldo Pom. Ta izjava je praktično odgovor tistim, ki se boje, da bi se v Argentini pošteno oddolžili za napade na njihove igralce v La Pazu med povratnim dvobojem. Marsikateri časnikar je namreč povezoval te incidente z ((nogometno vojno« med Hondurasom in San Salvadorjem. Argentinski tisk brez izjeme ostro kritizira incidente, ki so jih povzročili bolivijski igralci, gledalci in tudi pripadniki policijskih enot. Časniki pišejo, da so argentinskim nogometašem grozili s samokresi, policija pa je nekatere pretepla s tolkali. Ista usoda je doletela tu- di radijske kroniste. Argentinski igralci so morali zapustiti igrišče sredi solzilnih bomb in se z avtobusom zateči v vojašnico. Časniki objavljajo tudi številne slike o nasilju, vendar nihče ne postavlja v dvom zmago bolivijskih nogometašev, ki so si jo tudi zaslužili. Tekma se je namreč končala 3:1 v korist Bolivije. V La Pazu pa bolivijski tisk hvali obnašanje domačih igralcev in ostro kritizira goste. V časnikih pišejo, da so imeli Angleži prav ko so imenovali Argentince zaradi surovega nastopa na svetovnem nogometnem prvenstvu «živali». Neki časnik piše dobesedno: «Pacha-me je pravcati gladiator v kratkih hlačkah. Charlton je upravičeno trdil, da je kriminalec«. Bolivijce je verjetno užalilo dejstvo, da so se argentinski igralci protivili, da bi jih bolivijski predsednik pozdravil v slačilnici pred začetkom tekme. TAJNIŠKO POROČILO NA OBČNEM ZBORU GAJE V GROPADI Kljub delovanju v majhnih naseljih ima 51 Gaja danes nad 150 članov Včeraj smo priobčili poročilo športnikov je 98, od katerih predsednika na občnem zboru Ga .goji 31 balinanje, 17 nogomet in je v Gropadi, ki je bil preteklo soboto. Danes priobčujemo še tajniško poročilo, ki ga je podal Rado Andolšek. Ce pomislimo, da je bilo ŠZ Gaja ustanovljeno komaj pred dvema letoma in je do danes doseglo nekatere cilje, ki jih je imelo v načrtu ob ustanovitvi, moramo z veseljem ugotoviti, da je društvo aktivno delovalo v tem obdobju. Kot vsi vemo, goji naše društvo nogomet, odbojko in balinanje. Zato si je moralo zgraditi nogometno in odbojkarsko igrišče ter balinarsko stezo. Nogometno igrišče je skoraj dokončano in bi moralo biti uporabno ob koncu tega leta. Zgradili smo tudi igrišče za odbojko-košarko ter eno stezo za balinanje. Vložena pa je tudi prošnja pri tržaški občini, da bi nam dala v najem zemljišče za gradnjo nove balinarske steze v Gropadi. Društvo šteje danes 158 članov. iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiii ATLETIKA DANES IN JUTRI V STUTTGARTU Dvoboj Evropa-Amerika brez številnih «asov» Del tekmovanja bo prenašala tudi italijanska televizija so v nedeljo nagradili tudi V okviru proslave 7U-letnice PD Lipa ekipe, ki so se udeležile ženskega odbojkarskega turnirja Zarje. Na naših slikah vidimo od zgoraj navzdol: predsednik Lipe Stanko Vodopivec podeljuje pokal predstavnicam Brega za 1. osvojeno mesto; predsednik Zarje nagrajuje igralke Zarje, ki so nepričakovano zasedle 2. mesto; Mara Rogelja sprejema pokal za Bor za 3. mesto; pokal za četrto mesto Je prevzel predstavnik Sokola Brezigar; diplomo za 5. mesto je prejela Gaja STUTTGART, 29. — Jutri ln pojutrišnjem se bosta na tartanski stezi spoprijeli atletski reprezentanci diveh celin — Evrope in Amerike. Sicer ni mogoče reči, da bodo v tekmovalni areni najboljši atleti: v evropski reprezentanci bodo manjkali sovjetski predstavniki, v ameriški pa številni letošnji prvaiki ZDA. Selektorji reprezentance nove celine so povabili na tekmovanje tudi predstavnike južnoameriških ali srednjeameriških držav. Toda teh lahko štejemo na prste ene same roke. Komu bo šla zmaga? Težko je predvidevati uspeh te ali one reprezentance. Dejstvo pa je, da bo skušala Evropa na domačih tleh potrditi, da zmaga nad Ameriko na montrealskem mitingu ni bila slučajna. Kljub odsotnostim pa bomo vseeno videli številne ase. V teku na 100 m bosta ameriko predstavljala Američana Carlos In Greene, Evropo pa Poljak Nowosz in zahodni Nemec Wuoherer, na 200 m dolgi progi bo ponovno nastopil Carlos, poleg katerega rojak Vaughn, evropske barve pa bosta branila Švicar Clerc ln zahodni Nemec Eigenherr. V ostalih panogah bodo nastopili za Ameriko in Evropo naslednji tekmovalci: 400 m Evropa — Badenski (Poljska) 45”8, Weirner (Poljska) 46"3 Amerika — Evans (ZDA) 44'9, Turner (ZDA) 45”8 800 m Evropa — Plachy (tSSR), Fromm (V. Nemčija) Amerika — Dyce (Jamajka), Lu-zi ns (ZDA) 1500 m Evropa — A rese (Italija), Tummler (Z. Nemčija) Amerika — Liquori (ZDA), Mason (ZDA) 5000 m Evropa — May (Z. Nemčija), Dles-sner (V. Nemčija) trofejo Sokola, je včeraj že prispela v Trst. Mlade Parmčanike se bodo jutri zvečer ob 20.30 pomerile v Nabrežini z mladinkami Bora. Ekipa gostij pa je precej okrnjena. Odsotna je namreč štirikratna državna reprezentantka Forestellije-va, druga tolkačica, Mazza, pa je lažje poškodovana. Ekipa CUS Parma se Je pravkar vrnila z gostovanja v Bolgariji, kjer je odigrala več prijateljskih tekem s sofijskima šestericama Amerika — Martinee (Mehika), Lindgren (ZDA) 10.000 m Evropa — Haase (V. Nemčija), Ro-elants (Belgija) Amerika — Martlnez (Mehika), Moore (ZDA) 3000 zapreke Evropa — Villain (Francija), Ze-lev (Bolgarija) Amerika — Manley (ZDA), Brown (ZDA) 110 m ovire Evropa — Ottoz (Italija), Nickel (Z. Nemčija) Amerika — Coleman (ZDA), Po-wers (ZDA) 400 m ovire Evropa — Hennlge (Z. Nemčija), Schubert (Z. Nemčija) Amerika — Mann (ZDA), Lee (ZDA) Višina Evropa — Azzaro (Italija), Lund-mark (švedska) Amerika — Burrell (ZDA), R. Brown (ZDA) Daljina Evropa — Pani (Francija), Da-vles (V. Britanija) Amerika — Beamon (ZDA), Wltley (ZDA) Palica Evropa — Dionisl (Italija), Nord-wtg (V. Nemčija) Amerika — Pennel (ZDA), Carri-gan (ZDA) Troskok Evropa — Drehmel (V. Nemčija), Kailocsai (Madžarska) Amerika — Prudenoio (Brazilija), Jackson (ZDA) Krogla Evropa — Gies (V. Nemčija), Hoff-mamn (V. Nemčija) Amerika — Steinhauer (ZDA), Salb (ZDA) Disk Evropa — Danek (ČSSR), Mllde (V. Nemčija) Amerika — Silvester (ZDA), Vofl-lmer (ZDA) Kopje Evropa — Kinmunen (Finska), Ne-vala (Finska) Amerika — Skinner (ZDA), Scm-Sky (ZDA) Kladivo Evropa — Zsiivotsky (Madžarska), Thiemer (V. Nemčija) Amerika — Frehn (ZDA), Hart (ZDA) Vodstvo Italijanske televizije javlja, da bodo jutri, v sredo, prenašali ob 22. uri na prvem kanalu del atletskega mitinga Iz Stuttgarta. TERNI. 29. — Ob otvoritvi novega občinskega nogometnega i-grišča v Temiju, ki bo 24. avgusta. bo imela domača enajsterica v gosteh beograjsko Crveno zvezdo. ATLETIKA MOSKVA, 29. — Na nekem tekmovanju je Sovjet Valerij Brumel skočil v višino 206 cm. Odkar je Brumel začel po poškodbah, ki jih je prejel v avtomobilski nesreči zopet trenirati, je doslej preskočil največ 200 cm visoko lestvico. 26 odbojko. Ce pomislimo, da Pa-driče in Gropada nista veliki vasi, so te številke kar zadovoljive. Balinanje je športna panoga, za katero se je prijavilo največ članov in je do danes dala društvu največ zadoščenja, ker je s svojim udejstovanjem žela najlepše uspehe. Balinarji so odigrali tekme predvsem na svojih igriščih in so tudi sami organizirali turnirje. Poleg tega so igrali v Ronkah, Tržiču, Trstu in raznih krajih naše dežele ter ceio v sosedni državi. Ta šport gojijo predvsem starejši, a tudi mladina ga je pričela gojiti in so naši fantje zasedli drugo, častno mesto na deželnem prvenstvu. V sezoni 1968-69 je naša nogometna ekipa nastopala na junior-skem prvenstvu ter je zasedla med 16 nastopajočimi ekipami 10. mesto. Prejela je tudi disciplinski pokal. Da so prišli naši mladinci do takega zadovoljivega uspeha gre velika zasluga trenerjema Fulviju Fajdigi in Brunu Rismondiju, ki sta jih trenirala s požrtvovalnostjo in športnim duhom. Problem je bilo športno igrišče, ker ga naše društvo ni imelo, in je morala nogometna ekipa odigrata vse igre na tujih igriščih. Seveda je morala v tem primeru plačevati najemnino, kar pa predstavlja za društvo strošek, kate-mu pa se bomo verjetno ob koncu tega leta izognili. Naše nogometno igrišče je namreč že skoraj končano in da postane funkcionalno manjka le še mreža okrog i-grišča ter slačilnice. V ta namen nam je dežela Furlanija • Julijska krajina obljubila znaten finančni prispevek in tudi CONI nam bo priskočil na pomoč, da zgradimo slačilnice. Za to, kar je bilo do danes zgrajenega, pa gre vsa zasluga in pohvala vaščanom ter vsem ostalim, ki so na katerikoli način pripomogli, da smo prišli do tega cilja. V odbojki so se najbolj izkazala dekleta; v sezoni 1967-68 je i-mela ženska odbojka 86 treningov, medtem ko jih je imela moška le 46 To se je tudi poznalo na junior-skem prvenstvu, ko so ženske zasedle 3. mesto, moški pa zadnje. Prav tako je balo na promocijskem prvenstvu, ko so ženske zasedle drugo in moški zopet zadnje mesto. V sezoni 1968-69 je bil hud problem treningov, ker nismo imeli na razpolago telovadnice. Zato so imele ženske 32 treningov in so dosegle v promocijskem prvenstvu prvo mesto v skupini A in tretje v finalu. Moški pa so imeli le 24 treningov in so zasedli zadnje mesto. 3. ODBOJKARSKA TROFEJA SOKOLA Ekipa CUS Parma že prispela Da imajo moški tako slab u-speh je krivo predvsem pomanjkanje rednih treningov in trenerja, ki bi jih s trdo roko vodil. O be ekipi, in še posebno moška, bi lahko imeli večje uspehe, saj imamo na razpolago svoje odbojkarsko igrišče, ki nam dovoli trenirati tudi ponoči ob dobri razsvetljavi. Ob otvoritvi igrišča za odbojko-košarko ter dveh balinarskih stez je društvo priredilo športni teden Gaje, ki je trajal od 31. avgusta do 9. septembra 1968. športne panoge na tem turnirju so bile: odbojka (moška in ženska), med dvema ognjema (dečki in deklice) bližanje, rusko kegljanje, tek za posameznike na 2000 m, štafetni tek 4x300 m za dečke ter balinarski turnir, športni teden Gaje je dobro uspel. Zato imamo še namen organizirati take manifestacije. Poleg tega je društvo priredilo tri plese na prostem v Padričah in enega v Gropadi, kar je prineslo nekaj dobička, saj je društvo v stalni finančni stiski. Društvo je nastopilo tudi na 10. jubilejnih slovenskih športnih i-grah in sicer v vseh disciplinah. Ce pomislimo, da je bilo tedaj društvo komaj ustanovljeno, smo lahko zadovoljni z doseženimi u-spehi, in sicer: 2 zlati kolajni (tek na 80 m mla dinci in rusko kegljanje) 2 srebrni kolajni (med dvema ognjema mladinke in avtogimkana) 1 bronasto kolajno (v nogometu). Finančna sredstva, ki jih prejema društvo so le članarina, prostovoljni prispevki in dobiček raznih manifestacij. Zato se moramo zahvaliti predvsem vsem članom, ki so redno pomagali in plačevali članarino. Višina članarine bo letos nekoliko spremenjena in sicer: redni člani bodo plačali 2000 lir, tekmovalci 1000 lir, podporni člani pa najmanj po 5000 lir. To smo ukrenili, ker vsi tekmovalci ne zmorejo plačevati tako visoke članarine, posebno še, če so to mladinci, ki so večinoma dijaki. Zahvaliti se moramo vsem javnim ustanovam za podeljene in obljubljene nam podpore, ki so nam in bodo še olajšale v veliki meri naše delovanje. To, da nas javne ustanove priznajo in nam pomagajo, je dokaz o koristnosti našega obstoja in delovanja Ob življenjskem jubileju (Nadaljevanje s 3. strani prvič skupaj na plan. Ljub!;^ je to početje malo po strani p daia, nekako nezaupljivo. M1 P) ki sočustvujemo z vsem, kar / živega, smo pohiteli tja, da * z njimi veselimo«. V času .od 26. septembra d° J-oktobra 1920 je bilo Novo ®ej' v svečanem razpoloženju. Vse I* še so bile v zastavah, plakao f so vabili ljudi na številne ^ ditve. Za vse prireditve je bilo zanimanja in mladi izvajalo bili deležni toplega prizfl* Med najbolj pomembnimi F tvami takratnih novomeških dnO' je bila slikarska in kiparska p stava, ki je biia v Vindišarjo^ salonu v Kandiji. (Na bregu Krke). Na tej razstaflL sode.ovali Ančik, Avsec. CNJ-ji Ivan Čargo. Grad. Božidar •>» Mušič, Skalicky in Zupan. I pofl^ Mojster Jakopič, ki je r-o razstavi, je še dodal: P325* sliko, •“ vil sem tudi jaz eno ^ pokažem s tem svoje veselje v mladim pokretom«. .. Mojster Jakopič je takrak^l stavil svojo sliko «Pod pktw» i ki je vzbujala splošno občudf.j nje in so mnogi ^Novomeščani J Dolenjci nasploh takrat Prv(1\ h H Pili nmptninn v;pl,iWpcra deli umetnino velikega mojsD.^; dobrega prijatelja in P°kr0'JS novomeške revolucionarne ne. Vredno je omeniti, da so “J di g’asbeniki izvedli tudi Hj3 no prireditev v svojevrstne^, kolju, na Šukljetovem grada ^ Novem mestu. nr pri ...M --------- nastopila skladatelj Manj. in pianist Drnovšek. V okvirji vomeskih prireditev leta j recitirali tudi pesmi e,ie^iwl med organizatorjev te P ------ ------,1- Antona Podbe.ška, avtorja tve «Človek z bombami«. Slikarsko razstavo so iz ^ F 0LIMPIADA BERLIN, 29. — Predsednik Nemške demokratične republike Walter Ulibricht je v razgovoru s predsednikom mednarodnega olimpijskega odbora Avervjem Brunda-gem, ki ga je sprejel na vljudnostnem obisku, izjavil, da »vzhodnonemški šport temelji na ustavnih načelih«. Brundagea so povabili v NDR ob priliki 5. športnega festivala, na katerem je nastopilo kar 2 milijona (od 17 milijonov) vzhodnih ga mesta prenesli nato še v ljano. šlo je za razstavo del^ novomeških avtorjev. Bo**** Jakca in drugih in tildi slike žeta Cvelbarja, ki je stem času že počival v sap* 2E5L vK£!‘S,_,,*robu ti njegov spomin-1 in dokaW*|jIjj skem. Prireditelji pa so razstavo Cvelbarjevih del ko grenak je bil davek, ki Hi dolenjska kulturniška skup*1* čala v prvi svetovni vojn3' Božidar Jakac hrani šc f( fijo vseh sodelavcev v česorei meških prireditev v letu 1- ja)j' sredini posnetka je RihanvJji pič, na njegovi levici Božidjtf kac, na desni strani i ženska odbojkarska ekipa CUS, Slavijo in CSKA. Vse tekme s Parma, ki se bo udeležila medna- tema dvema ekipama so Italijanke rodnega turnirja v Nabrežini za 3. gladko izgubile s 3:0. Kot je zinano bodo na nabrežin-skem turnirju nastopile še ekipe Partizana i Reke, univerze iz Temu) vara in domači Sokol. BASEBALL WIESBADEN, 29. — Na evropskem baseballskem prvenstvu v W!esbadnu je Nizozemska premagala Italijo z 8:4. Jutri se bo Italija pomerila z Belgijo v drugi tekmi A skupine. Nemcev. Obvestila zall.SŠI OO SSI poziva vse udeležence sodniškega nogometnega tečaja naj se zberejo na sestanku danes. 30, t. m. ob 21. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Na dnevnem redu bodo podrobnosti v zvezi s sojenjem tekem nogometnega turnirja SSI ‘in Miran Jarc. Na sliki Jroi mladih sodelavcev te kulturo3. y reduve, ki bi jo mogli oceb'* zgodovinsko. Ko sem prišel v dneh metnikovo 70-letnico na dom v Ljubljani, da mu čestitko, sva spet vzela to zgodovinsko sliko, Zi se v znane obraze, ki godala v mladih letih, živeli. Zdaj pa jih mnogo med živimi. Na fotografiji slavni novomeški rojak *tj.v kelj, danes upokojeni sod^Vf Mariboru, ki je prinesel \ V piade v Parizu zlato medidP' , eden najboljših telovadci svetu. Božidar Jakac ie nn ta TO ,— je na nek iz mladih let zelo P?tii in je dal sliko reproducira0,,; f repruviuA.*;- uj v svoji najnovejši knjig.1- V ovoji Iidjan/vejsi izšla za njegovo 70-letniof j Pogled na to mlado, P in umetniško razgibano *? pripoveduje o generaciji. je dala vrsto odličnih 1“' delavcev in je prikazala krat odročno, skrite in no Novo mesto in nje«10 . i obetajočo mladino. Življrijrj I spehi in dosežki enega ,lZllj)l; slavne skupine Božidarja ■'V ‘Jk potrjujejo, da je bilo sto pred pol stoletjem jjj-mladih »gadov«, ki so pot#? V IVI v s n&.srtrssf lepo in zasluženo prizna*’^ GEORGE SAND Indiana 30. Gospa Delmarejeva se je navzlic nenehnim prerekanjem z vso zaupljivostjo svojih let predajala upanju v nasmejano prihodnost. Doživljala je svojo prvo srečo in njena gorečna domišljija, njeno mlado in bogato srce sta jo umela okrasiti z vsem, kar jd je manjkalo. Z domiselnostjo si je ustvarjala žive in čiste naslade ter spopolnjevala dvomljivo naklonjenost svoje usode. Raymon jo je oživljal. Zares se ni lagal, kadar ji je zatrjeval, da je edina ljubezen njegovega življenja; nikoli še ni ljubil tako čisto in tako dolgo. Pri njej je pozabljal vse, kar ni bila ona; družba in politika sta zapuščali njegov spomin, užival je v notranjem življenju, v družinskih navadah, katere mu je ustvarjalo. Občudoval je potrpežljivost in moč te ženske, se čudil nasprotju med njenim duhom in njenim značajem, zlasti se je čudil, da se je po tolikšni slovesnosti njunega prvega sporazuma kazala tako nezahtevno, blaženo ob bežnih in redkih trenutkih sreče, tako predano in slepo zaupljivo. Ljubezen je bila namreč v njenem srcu novo in velikodušno nagnjenje; tisočero tankih in plemenitih čustev se je navezalo nanjo in Ji dajalo moč, katere Raymon ni mogel dojeti. Sam je od začetka trpel zaradi večne moževe ali bratrančeve navzočnosti. Menil je, da bo s to ljubeznijo ravnal kakor z vsemd drugimi, kar jih je poznal; toda Indiana ga je kmalu prisilila, da se je vzdignil do nje. Vdal se je in prenašal njeno nadzorstvo, in presrečni obraz, s katerim ga je skrivoma pogledovala, oči, ki so imele zanj jasno in nemo govorico, božanski smehljaj ob nenadnem namigu, ko sta se v pogovoru zbližali njuni srci: kaj kmalu je Raymon s svojim prefinjenim duhom in z omikanostjo svoje vzgoje dognal, da so v vsem tem tanki in izbrani užitki. Kakšna razlika med tem čistim bitjem, ki se očitno ni zavedalo, da se njena ljubezen lahko dopolni, in vsemi drugimi ženskami, ki se Ji na videz izmikajo, v resnici pa le pospešujejo njen razplet! Ce se je Raymon po naključju znašel sam z Indiano, se ji lica niso obarvala topleje, ni mu odmikala v zadregi svojih pogledov; na njenih rožnatih dekliških ustnicah je vedno počival angelski smehljaj, kot da še ne poznajo drugega poljuba kot materinega. Ko jo je gledal tako zaupljivo, tako zaljubljeno, tako neomadeževano, živečo vso v življenju svojega srca, nepoučeno o srčnih mukah ljubimca, ki je ležal pred njenimi nogami, Je Ray-mon zatajil svojo moškost v strahu, da bi se Ji zazdel nevreden njenih sanj, in se iz samoljubnosti delal enako če-dnostnega kot je bila ona. Gospa Delmarejeva je bila nevedna kot prava kreolka, in dotlej nikoli ni bila pomislila, "da bi pretehtala razne koristi, o katerih so se zdaj vpričo nje vsak dan prerekali. Vzgojil jo Je bil sir Ralph, ki je imel poprečno mnenje o razumnosti in razsodnosti ženske in ji je dal le najnujnejše pozitivno znanje za vsakdanjo rabo. Zato Je le površno poznala zgodovino sveta in vsako resno razpravljanje jo je zamorilo z dolgočasjem. Toda ko Je poslušala Raymona, ki je vnašal v te suhoparne reči vso mičnost svoje duhovitosti, vso poezijo svoje govorice, mu je sledila in ga poskušala razumeti; potem si je upala na dan s plahimi in preprostimi vprašanji, dasi bi nanje bila spretno odgovorila vsaka v družbi vzgojena desetletna deklica. Raymon ji je z veseljem bistril deviškega duha, kd se je na videz odpiral njegovim načelom; a čeprav je imel oblast nad njeno mlado in preprosto dušo, je s svojimi sofizmi marsikdaj naletel na njen odpor. velja predvsem današnjem11 lantu. ......................................................................... Proti v načela povzdignjenim koristim omike je Indiana zagovarjala poštene misli in preproste zakone zdravega razuma in človeškosti; njenim ugovorom je vladal duh neukročene odkritosrčnosti, s katero je včasih spravljala Ray-mona v zadrego in ga vedno očarala s svojo otroško ne pokvarjenostjo. Prav resno se je lotil pomembnega cilja, da bi jo sčasoma pridobil za svoja prepričanja, za svoja načela. Ponosen bi bil, če bi imel oblast nad njenim tako vestnim in naravno razsvetljenim mišljenjem; toda naletel je na te žave. Ralphovi velikodušni sistemi, njegova neizprosna mrž-nja do napak družbe, njegova ostra nestrpnost, da bi doživel zmago drugačnih zakonov in drugačnih nravi so bili privlačni in skladni z Indianinimi nesrečnimi spomini. Toda Raymon je na mah pobil svojega nasprotnika, ko mu je dokazal, da je njegov odpor proti sedanjosti plod sebičnosti; vneto je opisoval svoja nagnjenja, svojo vdanost kraljevi rodbini, katero je umel olepšavati z vsem junaštvom zvestobe, spoštovanjem preganjanega prepričanja svojih prednikov, svojimi verskimi čustvi, o katerih ni premišljeval, ampak jih je ohranil nagonsko in iz potrebe, kot je trdil! Potem srečo ljubezni do bližnjih, povezavo s sedanjim rodom z vsemi vezmi časti in človekoljubnosti; užitek, da služi domovini s tem, ko odklanja nevarne novotarije in vzdržuje notranji mir, da je pripravljen, če bi bilo potrebno, preliti vso svojo kri, da bi prihranil eno samo kapljico zadnjemu sorojaku! Vse te blage utvare je opisoval tako spretno in očarljivo, da se je Indiana v svoji žeji po ljubezni dala zapeljati in vzljubila ter spoštovala vse, kar je ljubil in spoštoval Raymon. Dovolj Je bilo dokazano, da Je Ralph sebičen, vsi so se mu nasmihali, kadar je branil kako človekoljubno zamisel; zavedal se je, da si tedaj nasprotujeta njegov duh ln njegovo srce. Mar ni bolje, da veruje Ray-monu, čigar duša Je polna tople vneme, široka in zgovorna? Raymon pa Je pogostoma skoraj pozabil na svojo ljubezen in premišljeval samo o svoji mržnji. Pri gospe Del-marejevi je videl samo sir Ralpha, ki si je upal s svojim neotesanim in hladnim razumništvom nadenj, vzviH^ l • . v*** ’ im r Ki je premagal mnogo plemenitih nasprotnikov. Imel ieJ .ek ponižanja, ko se je meril s tako revnim naspro^ n c n s b n d d u r« n< vi P( bi v te Pc st tt> kr di; i «t Da up tel De Us Ph I tet Je skl Vo de Dl Je* «rii 4 r^ strj % Ve *0 I iti' SS 5 111 ga je podiral s težo svoje zgovornosti ter napre^’., pripomočke svoje nadarjenosti, Ralph pa je bil po^Cl -----pa j c uu ig sprejemanju misli in še počasnejši v izražanju ter se J svoje šibkosti zavedal. V takšnih trenutkih je imela Indiana občutek, Raymon popolnoma pozabil nanjo; nemir in groza popadla, ko Je pomislila, da so vsa ta tako dobro plemenita in vzvišena čustva samo bleščeča razstava ra* ?»ot dje fr' 5? & %ti porogljiva zgovornost odvetnika, ki posluša samega se uri v sentimentalni komediji, da bi si pridobil nost občinstva. Zlasti se je stresla, ko je srečala pogled in se ji je zazdelo, da vidi v njem namesto P0,«' radosti le zmagovito samovšečnost, da se mu je posr^f jajen zagovor. Prestrašila se je in pomislila na seVp sir Ralpha ki so mu delali krivico; toda Ralph ni f .............. česar povedati in je ohranil njeno negotovost jo je spretno odganjal Rayn(11 Tu je bilo samo eno zmedeno bitje, samo ena sreča: Ralphovo življenje in sreča, ki je bil rojen P**,' srečno zvezdo, čigar življenje ni imelo nikoli sijaj n«*/ deza, polnih in predirnih radosti; njegova velika in nesreča ni šla nikomur do srca in zaradi nje tudi 11' ^ * H ni tožil; prekleta usoda brez poezije, brez dogodivščin' danja usoda, meščanska in žalostna, ki je nobeno Pr^<> stvo ni omililo, nobena ljubezen očarala, "pa se je P°^f» i v tišini z junaštvom, ki ga dajeta ljubezen do živU^MF potreba po upanju; osamljeno bitje, dasi je imel kot v ,f očeta in mater, brata, ženo, sina, prijateljico, pa °%| svojih ljubezni ničesar ni požel in ničesar shranil; •?, P® otožen in brezskrben, tujec v življenju, in ni imel pretiranega občutka svoje nesreče, da bi okušal čar &0 - (Nadaljevanje sie