Celjski tednik Celje, 2. marca 1962 Leto XII. štev. 9 CENA IZVODU 20 D!N GLASILO SOCIALISTIČNE /VEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE UST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO POD JET J K >CELJSKI TISK< ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO ^ PRED OSMIM MARCEM Žene si г znanjem kroiiio bodočnost pred osmim marcem smo, pred i asom torej, ko odločneje kot po pa vadi razpravljamo o družbe- pem delu žena, o problemih dru- žine in problemih žena na sploh. Toda, če ugotovitev, da so raz- prave o teh vprašanjih potihnile nekaj dni po osmem marcu, drži za nekaj zadnjih let, pa tega za preteklo leto ne bi mogli tr- diti. Pri vseh občinskih odborih Socialistične zveze celjskega okra- la so začele delati komisije za družbeno aktivnost žensk in so dosegle lepe uspehe. Le-ti so se pokazali predvsem na nedavnih konferencah za družbeno delova- nje žena, ki so marsikatero doslej precej »žensko« vprašanje osvet- lile tudi širše. Letošnji dan žena na bo zato prav gotovo minil ob pregledovanju sklepov teh kon- ferenc in izdelovanju načrtov za njihovo realizacijo. Konference za družbeno aktiv- nost žena so v glavnem povsod obravnavale položaj žene v ko- muni, v Celju, v Laškem in v So- itanju pa so govorili predvsem o varstvu predšolskih in šolskih otrok. Na vseh konferencah so odločno načeli tudi vprašanje strokovnega izobraževanja ženske delovne sile. Statistike so pokazale, da je ve- čina brezposelnih žena tudi ne- kvalificiranih. Takšne žene se v glavnem zaposlujejo kot sezonske delavke, ali pa opravljajo v go- ßpKxiarskih organizacijah najmanj zahtevno in najslabše delo. Ved- no so »odvečna« delovna sila in prve so na vrsti, kadar v podjet- jih zmanjšujejo število zaposle- nih. V komunah pa ta vprašanja še prepočasi rešujejo. Ne bi bilo prav, če bi iskali samo nova de- lovna mesta za žensko delovno silo; vzporedno s tem je treba za tiste žene, ki nimajo kvalifikacij, iska^ tudi primerne oblike iz- obraževanja. Perspektiva delovne žene je v tem, da postane dober strokovnjak, da si s tem zagotovi enakopravnost v proizvodnji in delitvi, ne pa v tem, da se zaradi morebitne nerazgledanosti vrne v gospodinjstvo in jemlje to delo kot svojo edino dolžnost. Ko so v Mozirju, v Šentjurju in v neka- terih drugih občinah govorili o teh vprašanjih, pa so povedali tu- di to, da skrb za družbeno aktiv- nost žena doslej še ni zajela kmečkih proizvajalk. Odkar so sekcije zadružnic opustile to de- lo, so ženske na vasi ostale brez vsega. Delavska univerza ni na- vezala z njimi nobenih stikov. Socialistična zveza se zanje ne zanima dovolj in zbori volivcev, sestanki zadružnikov in podobne oblike zborovanja na vasi pote- kajo brez udeležbe žena. Konference za družbeno aktiv- nost žena so nakazale zelo obsež- no delo. Prav bi bilo, če bi ob osmem marcu v občinah zdaj se- stavili trdnejše delovne programe in poskrbeli za to, da bd v letoš- njem letu vprašanje žena in dru- žine še smele j e reševali. -ij PLENUM OKRAJNEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE: PROBLEMI trgovine, gostinstva, turizma in mladine neizčrpna podrcčja dela za Socialistično zvezo v sredo je bila v Celju plenar- na seja Okrajnega odbora Socia- listične zveze delovnih ljudi. Plenum je obravnaval troje stvari, in sicer probleme trgovi- ne, gostinstva in turizma ter raz- pravljal o vlogi mladine v ko- muni. Poročila, ki so usmerila poznejšo živo razpravo, so plod intenzivnega dela ustreznih ko- misij pri OO SZDL, razprava sa- ma pa je pokazala, kako pestra je problematika na teh področjih našega družbenega življenja. V našem poročilu se bomo do- taknili le glavnih misli in za- ključkov tega izredno važnega in uspelega posveta, medtem ko se bomo k posameznim vprašanjem še vračali, bodisi v izvlečkih iz bogatega gradiva, pa tudi vzpo- redno z razpravami, ki bodo po priporočilu plenuma potekale še veliko bolj konkretno na občin- skih plenarnih sejah. ZASTOJ TRGOVINE ZARADI SLABE MATERIALNO-TEH- NICNE OSNOVE. — NOVIM NALOGAM BODO KOS VELIKA TRGOVSKA PODJETJA. — OSEBNI DOHODKI ZAENKRAT ODVISNI ŠE OD USPEHA OBRAČUNSKE ENOTE. — POMANJ- KANJE KADRA NA RAVNI VISOKE IZOBRAZBE. — LE MLA- DI KADRI BODO SPOSOBNI VNESTI SODOBEN IN MODE- REN DUH V TRGOVINO, — PRIPOMBE NA MONOPOLNE TENDENCE UVOZNIKOV. — NEGATIVNI POJAVI MONOPO- LIZACIJE PRODAJE PROIZVODNJE NA KRITIČNEM REŠETU. Obravnavanje problemov trgo- vine je odprlo vrsto zelo resnih in važnih zadev, s katerimi se v bodoče ne bodo spoprijemale sa- mo trgovske gospodarske organi- zacije in ljudski odbori, pač pa v prvi vrsti tudi prek političnih organizacij tudi najširši krog ob- čanov-potrošnikov. Plenum je ugotovil, da je trgo- vina zaostala za ostalimi gospo- darskimi panogami ravno zaradi prešibke materialno-tehnične osnove. Vzrok zato pa leži v tem, da trgovina nima jasno izkrista- liziranega mesta v sodobni delit- vi dela, da je nekje na sredini med položajem samostojne go- spodarske dejavnosti in med čisto posredniško vlogo. Investiranje v trgovino je bilo prešibko vsa povojna leta, tako da prostorninsko še vedno ne do- segamo obsega predvojne trgov- ske mreže. Sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo trgo- vina ni mogla črpati iz lastnih dohodkov, družbena sredstva pa so bila vedno prepičla. Izhod iz tega, po mnenju razprave na ple- numu, bo treba iskati naprej pri iskanju vloge trgovine v da- našnjem razvoju in v združeva- nju manjših enot v večja, eko- nomsko in kadrovsko okrepljena podjetja. Na plenumu je obvla- dalo mnenje, da je treba trgovi- ni dati tisto stopnjo akumulacije, da bo sama mogla izvajati raz- širjeno reprodukcijo in ustvariti sredstva za enakopravno delitev dohodka po učinku delav Na rešeto so prišli tudi številni drugi problemi. Tako je bilo ugo- tovljeno, da je trgovina sicer s kadri na boljšem kot gostinstvo, da pa ji manjka predvsem višje izobraženega kadra. Neskladje z našimi težnjami predstavljajo ljudje v vodstvih, ki zbirajo le še leta za pokoj in visoko osnovo za pokojnino. Zgoraj navedena gesla so v bi- stvu izvleček iz obširne doku- mentacije in razprave o stanju gostinstva in turizma v našem okraju. Ugotovitev, da je na tem pod- ročju bil dosežen v povojnih le- tih tolikšen uspeh ob izredno šib- kih zmogljivostih, ki ne dosegajo predvojnih razmer in ob zelo niz- kih vlaganjih v to področje go- spodarstva, jasno dokazuje, ko- likšne možnosti se odpirajo ob po- večani skrbi in povečanih vlaga- njih v to gospodarsko vejo. Tako povečanje je prinesel nov čas, ve- lik razvoj turizma in rekreacije širokih množic, toda kljub temu smo v okraju v zaostanku za dru- gimi področji v državi. Ob 60% znižanju zmogljivosti s podvoj- nim stanjem je v gostinstvu lani dosežen bruto dohodek v višini 3 milijard, od tega 100 milijonov v devizah od inozemskega turiz- ma. Na plenumu so v razpravi do- polnili poročilo z novimi dejstvi, ki dokazujejo široko prizadeva- nje najrazličnejših organizacij in društev za povečanje turizma in gostinskih uslug, kar neposredno vpliva na uspeh raznih drugih gospodarskih panog. Iz razprav je moč razbrati, da bo v bodoče investicijska politika v tem, da bodo družbene pomoči prvenstve- no deležni tisti kraji, kjer že do- segajo znatnejši poslovni uspeh in kjer obstaja čvrsta osnova za tu- ristično gospodarstvo. S temi vprašanji in seveda še s številnimi drugimi problemi se bodo v bodoče morale ukvarjati organizacije SZDL in voditi tako politiko, ki bo kar najbolj vskla- j evala vse napore in odkrivala kar največje možnosti za razvoj turizma in gostinstva. Kritično so obravnavali tudi vprašanje monopolističnih ten- denc centralizirano postavljenih uvoznih podjetij in primere mo- nopolnega odnosa nekaterih gro- sistov, ki jemljejo v zakup celot- no proizvodnjo posameznih indu- strijskih podjetij. organih našega družbenega živ- ljenja. Razprava o vlogi mladine v ko- muni na plenumu ni bila zaklju- čena. Nadaljevala se bo in s tem v zvezi bo OO SZDL izdal po- sebno pismo o nalogah SZDL pri pomoči in vzgoji mladih ljudi, da bodo kos njihovim trenutnim, še bolj pa predstoječim nalogam. Razprava je v glavnem vsebo- vala ugotovitve, da mladina še vedno ne najde sorazmernega upoštevanja v vseh oblikah, pre- ko katerih naši delovni ljudje aktivno vplivajo na razvoj naše družbe, najsi bo v komunalnem sistemu, samoupravnih organih in življenju političnih organizacij. Vloga mladine ni zaprta v ozek krog njene organizacije. Nasprot- no, LMS je le telo, ki organiza- cijsko povezuje mlade ljudi, nji- hovo dejavnost pa razširja na najširšo osnovo. Plenum je na koncu priporo- čil, da naj bi vsa ta vprašanja, tako s področja trgovine, gostin- stva in turizma, ter vprašanja uveljavljanja mladine v komuni obravnavali na občinskih plenu- mih SZDL, okrajni odbor pa bo posredoval le-tem, ter vsem za- interesiranim podrobnejše izvleč- ke ter sklepe te izredno važne razprave. Kr. CELJSKA MLADINA NA AVTOCESTI Letos bodo iz Celja odšle na avtocesto »Bratstva in enotnosti« tri mladinske delovne brigade — dve srednješolski in kmečkode- lavska. Prva in druga brigada, ki ju bodo sestavljali dijaki celjskih srednjih in strokovnih šol, bosta odpotovali iz Celja desetega ju- nija in desetega avgusta, tretja — delavsko-kmečka pa bo ostala na avtocesti od septembra do konca meseca oktobra. Lepote naših krajev so še vedno premalo izkoriščen kapital. Na sliki Gornji grad in Logarska dolina Gostinska in turistična dejavnost beležita ob manjših kapacite- tah večji gospodarski uspeh. — Nadaljnje možnosti so velike, po- trebno pa je premišljeno investiranje. — Prometne zveze in regi- onalni urbanistični načrti sta osnovi za nadaljnji razvoj. — Po- trebna je večja koordinacija med v&taii dejavnostmi na področju turizma. — Združevanje v večja podjetja je nujnost tudi v go- stinstvu. — Družbeni sektor v gostinstvu po številu v manjšini, po ustvarjenem dohodku daleč v vodstvu. — Velike težave s ka- dri v gostinstvu. OSTRINA RAZPRAV NI ZNAK RAZKROJA Primer >VELEZITARJA< je zg^ovoren dokaz, da se del naših ljudi še ni otresel pre- živelega mišljenja. Tokraf ne bom govoril o razpravah v tem podjetju, temveč o razpravah o njem. Subjektivni in objektivni vzroki, ki so pri pod yet јл >VELEŽTTAR« sprožili z ne- katerimi nanakami živo po- lemiko, kažejo ravno na- sprotno stanje od tistega, ki ga temu kolektivu »obešajo« nekateri konzervativni in družbeno-politično nerazviti kritikastri. V omenjenem podietju so bile napake, ki so bile zara- di posebnih okoliščin postav- ljene bolj v ospredje. Časo- pisni prispevki so v večiem delu bili usmerjeni v prika- zovanje nespornega dejstva, da so v tem kolektivu veči- noma dobri in politično zreli ljudje. Zakaj? Zato, ker so razpravo tako ostro zastavili in nadalje- vali! Zvedeli smo. da se sreču- jejo člani kolektiva na tere- nti z ljudmi, ki se posmeh- ljivo obračajo nanje s vpra- šanji, češ. kaj ga pa lomite? Z upravičenostjo predvide- vam, da so med temi »po- smehljivci« tudi toki, ki bi jim morali postreči z izre- kom: »Pometi najprej pred svo- jim pragom!« Zelo zgrešeno je namreč miši Tenie, dn те tam. kjer pride do r«7Čiščevnnta raz- nih zadev, kjer pride do ost- rejših razprav do borbe mneni, vse narobe, dn ie tam razsulo in razkroT. Beseda razkroj те zelo 7"-nvorna. Z medicinskega stališča nome- ni razpadanje od zno+raj. Nekaj podobnega je tudi v takem družbenem pojavu. Močna reakcija na nek ne- gativen pojav je ravno do- kaz, da je »telo« v glavnem zdravo. Razčiščevanje mnenj in pojmovanj je ravno tista prava moč naše?a sociali- stičnega demokratičnega si- stema. Tam. kjer je vedno vse lepo mirno in navidezno gladko tekoče, bi dostikrat lahko našli mnogo še hujših napak in politično zelo ne- razvite subjektivne sile. Pri »VELEZITARJU. so živo razpravljali in razčistili večji del vsa sporna vpraša- nja. Povzročitelji napake, ki je bila povod za ostre raz- prave, bodo poklicani na od- govornost in bodo tudi kaz- novani. Ce pa se bodo. bodo ponovno na etele na zavest- ne subjektivne sile. J. Krašovec Brez programa ne bo šlo Delavska univerza v Velenju je v času svojega obstoja z uspehom utrdila intenzivne oblike izobra- ževanja odraslih. Uspelo ji je, da je v prvem letu izobraževala 620, v drugem letu 1200, slika letoš- njih zahtev političnih in gospo- darskih organizacij pa kaže, da se je to število povzpelo na 3000 občanov. Intenzivne oblike izobraževanja odraslih (z močnim poudarkom na ekonomsko-političnem izobraže- vanju) je uvedla Delavska uni- verza zato, ker podjetja ne poši- ljajo rada delavcev in uslužben- cev na daljše strnjene seminarje, '^ajti s tem trpi izgubo podjetje, v Prvem primeru pa pridejo lju- dje do izobrazbe poleg izvrševa- nja svoje redne službe. Osnova ^eh seminarjev pri delavski uni- verzi Velenje je tako imenovani bazični del seminarja. Le-ta da upravljavcu vpogled in pregled ekonomsko-političnega znanja, drugi del pa se dotika stroke. De- lo velenjske delavske univerze se ravno v tem razlikuje od dela ostalih delavskih univerz, ki v pretežnem delu opravljajo svoje poslanstvo z informiranjem s po- močjo tribun. Tudi tega se poslu- žujejo, vendar le na podeželju. Zaradi boljšega delovanja in uveljavljanja bo upravni odbor Delavske univerze v Velenju iz- delal 5-letni perspektivni načrt za izobraževanje. Komisija za pripravo načrta je že navezala stike s kadrovskim službami po podjetjih in z druž- beno političnimi organizacijami ter bo iz analize dosedanjega pro- fila upravljavcev v Šaleški doli- ni in perspektivnih potreb prišla k načrtovanju, ki bo vsebovalo vse elemente: materialne, kadrov- ske, strokovne, andragoške itd. Sele plan bo osnova za trdno po- litiko delavske univerze kot usta- nove s samostojnim finansira- njem, kajti slej ko prej mora pre- nehati delo po dokaj ustaljenem principu »iz rok v usta«, kar hro- mi dosedanje delo in vodi prej k odmiranju kot k rasti. Perspektivni načrt bo predvi- doma izdelan do jeseni letošnjega leta in s tem bo delavski univer- zi omogočeno, da bo odločneje za- govarjala svoje potrebe pri usta- novitelja -ik NA PUSTNI TOREK NAJ RO MASKIRAN - VSAK CELJAN Uveljavljanje mladine ne sme- mo opazovati samo skozi prizmo organizacij LMS. — Tradicija je, da je mladi rod vedno v ospredja dogajanj — toda ali ji vedno da- mo tudi tako veljavnost? — Mla- dina je premalo zastopana v vseh Sproščene razprave SINDIKALNIH PODRUŽNIC NA OBCNIH ZBORIH Občni zbori sindikalnih podruž- nic so v polnem teku. Članstvo in vodstva polagajo obračune dela in se dogovarjajo o bodočih na- logah. Letošnje leto bo brez dvo- ma potekalo v znaku združevanja vseh delovnih ljudi na področju poglabljanja in nadaljnje decen- tralizacije samoupravljanja. Ta pa ima cilj, da bi čim prej prišel do izraza vsak posameznik v celoti, ki jo predstavlja gospo- darska enota. Zato letos ne more biti dobro poročilo edino merilo uspelega občnega zbora. Veliko večjo vrednost bodo občnim zbo- rom dajale široke in sproščene razprave kar najširšega kroga ljudi. Dosedanji občni zbori so poka- zali tako raznovrstnost mišljenj in predlogov, kar dokazuje visoko zavest in široko razgledanost na- šega delovnega človeka. Enolič- nost in »linijaštvo« se umika sproščenosti, borbi mišljenj in po- gledov na določene probleme ter pojave. Ko razpredam misli o letošnjih občnih zborih, imam pred očmi predvsem nekaj: Bojazen pred napako na eni strani ter domala zlonamerno iskanje napak na drugi strani. Prvo pa ima vzroke v drugem, kajti bojazen pred di- skutiranjem izvira od »zabijanja^, ki si ga lastijo nekateri, misleč, da imajo vso resnico in pamet v zakupu. Predsednik republiškega sindikalnega sveta tov. Stane KAVCIC je nekoč dejal, da se imamo v socializmu pravico tudi zmotiti. Tisti pa, ki zmoto opazi, je dolžen s prepričanjem pomoto razjasniti na dostojni tovariški način. Še bolj pa je neupraviče- no to, da nekateri zgubljajo za- upanje v človeka, ki se je enkrat ali nekajkrat zmotil. Kdor zmote obravnava na zafrkljiv način ima samo eno željo — biti vzvišen nad množico in diktirati svoje mnenje vsem. Pri kadrovskih vprašanjih, ki jih na občnih zborih načenjajo, bi se člani sindikata morali izogi- bati nezaupanju do mladih in pretirani veri v nekoč aktivne, zdaj pa dostikrat pasivne »vete- rane«. Edino vodilo pri izbiri no- vih vodstev naj bo sposobnost, prizadevnost in razgledanost, kaj- ti naša družbena stvarnost pozna le take razmejitve, ne pa meje raed »starimi« in »mladimi«. J. Plahutnik Za čas od 1. do 11. marca Nestalno vreme s pogostimi padavinami (sneg do nižin) in ohladitvami e CELJSKI TEDNIK STEV. 9. - 2. marca 1962 Pogled po svetu Brez bistvenih sprememb, bi lahko rekli, če bi posnemali ste- reotipne izjave vremenoslovcev. Glennov uspešni polet okoli Zem- lje je dal Hruščevu priložnost za pismeni stik s Kennedyjem, Ken- nedyju pa za hiter odgovor, ven- dar to še ni dokaz, da bi bila volja za odstranjevanje vojnih žarišč in ostankov druge svetovne vojne kaj bolj intenzivna. Pa če bi tudi volja bila ali če bi izrazi te volje bili nad vse prepričljivi, bi se pot do sporazumov zato še nič ne skrajšala. Toda Kennedy kot Rusk sta Hruščevljevo poslanico glede bodočega sodelovanja med obema atomskima silama v raziskovanju vesoljstva ocenila kot dobrodošel odgovor na prejšnje predloge ZDA. S tem sta hotela reči, da pobuda za tako sodelovanje ni sovjetska, ampak da tudi tu vodi Amerika. Prvenstvo za vsako ceno, tekmo- vanje, zraven pa strasti, ki ga spremljajo! Ali vendarle — vsaj izmenjava poslanic je bila nena- vadno hitra in ton prisrčen. More- biti bo tudi pri teh dveh velikih zopernikih enkrat držalo, da lepa beseda lepo mesto najde. tisti, ki jim je kruh politična analiza, pravijo, da ne smemo biti preveliki optimisti. Nekaj dni pred Glennovim podvigom je sov- jetska vlada ponovno sporočila vsemu svetu, da je bila in da bo tudi v prihodnje na strani kuban- skega ljudstva in njegovega pra- vičnega boja. Obsodila je konfe- renco v Punta del Este in ame- riški pritisk na Kubo, češ, ne izvaža Kuba revolucije v ZDA, narobe, ZDA bi rade izvozile kontrarevolucijo na Kubo. >*Na} državniki ZDA ne pozabijo, da obstoje tudi države z nič manj ne- varnim orožjem.« Nevarno pa je voditi politiko s pozicije sile. Pred nekaj dnevi je Malinovski, sov- jetski vojni minister, ponovruj iz- javil, da miroljubna politika SZ ni znamenje slabosti. Na drugem koncu sveta se ta- reta bloka v vedno širši fronti. V južnem Vietnamu so ZDA trdno odločene, da s pomočjo Diema okrepe pozicije SEATO pakta, to je svojih blokovskih pozicij. Kon- ferenca vojaških in političnih stro- kovnjakov v Pearl Harbourju je sklenila, da bo pomoč zoper Viet- kong še večja kot doslej. Na Bližnjem vzhodu si ameriška diplomacija prizadeva, da bi spre- menila nevtralistično smer večine teh dežel. S pomočjo angleških agentur se ne ustraši nobenih sredstev od običajnih spletk do gospodarskega pritiska in do vo- jaških pučev. Situacija, pravijo, da je taka kot pred sueško krizo. Da je na delu, vztrajnem in dalj- noročnem tudi vzhodni blok, se vidi iz tega, da je SZ s Sirijo skle- nila obsežen gospodarski spora- zum in da je zadeva s cionizmom in Izraelom kot negativnim fak- torjem, s katerim je povezana A- rabska liga, postala aktualna prav v tem času. Za Zahod tudi ni vseeno, če se ocenjuje situacija v Turčiji takole: »-Turki so zoper komunizem, ker je pač riisfci, raz- mere pa so za komunizem zrele.* Gursel in Ineni jim nista kos. Ali bo kos razmeram de Gaulle v Franciji? Po sedmih letih sto- jimo zdaj pred okvirnim spora- zumom med FLN in Francijo. Sporazum še ni znan in je do njega prišlo v največji tajnosti. De Gaulle se je končno moral od- ločiti, toda istočasno je prišel pred Zahod in k Hruščevu s ponovno zahtevo, da stopi Francija v atom- ski klub. Prej je stopil še têta à têta k Adenauerju in oba starca sta soglašala, da zahodna integra- cija še ne pomeni zaton obeh ve- likih nacionalnih sil. Adenauer se je pri tem zaklel, da Nemčija v 17 letih ne misli dvakrat kapitu- lirati, da je dovolj, če je vojno po svoji krivdi enkrat izgubila, de Gaulle pa ga je pri tem podprl, da bi iz položaja za Francijo čim več pridobil. Ali je slep in gluh ali pa realist z vizijo, se vprašu- jejo nekaterei analitiki. Na Aden- auerjevi strani ga drži nedvomno ' tuAi strah pred ljudstvom na le- vici. Svetovno javno mnenje je zato polno odmevov iz Francije, nekoč vodilne evropske države, katere glavno mesto Pariz se je dve stoletji s ponosom imenovalo glatmo mesto sveta. T. ^ VELIKO ZANIMANJE za konference krajevnih organizacij SZDL v laški občini ï'rèd "■ kratkim so bile tudi v laški občini končane konference krajevnih organizacij SZDL, za katere je bilo izredno zanimanje. Ni naključje, da so na teh zborih govorili o konkretnih problemih, ki tarejo posamezne krajevne pa tudi občinsko skupnost. Skoraj povsod so zelo slabe ce- ste. Ljudje so bili navajeni, da so doslej od občine samo zahtevali, ničesar ali malo dali isami. Toda občina lahko prispeva v te na- mene samo toliko, kolikor zmore. Tega se marsikje dobro zavedajo, zato so ponekod že sprejeli sklep o uvedbi samoprispevka itd. Na Vrhu nad Laškim so se odlo- čili za tako obliko sodelovanja pri gradnji prosvetnega doma. V te namene so zbrali že nad sto kubikov lesa. Gradbeni material so si zagotovili tako, da so s pro- stovoljnim delom porušili v Laš- kem neko staro zgradbo. Razen tega se nekateri člani zadružne- ga sveta ogrevajo, da bi hkrati s to gradnjo rešili tudi problem skladiščnih prostorov za kmetij- sko zadrugo. V Brezi menijo, da bi morali dvema učilnicama pri šoli letos dodati še eno. Istočasno pa naj bi dobili še prostore za tehnični pouk ter šolsko mlečno kuhinjo. Prav tako bo treba urediti pre- skrbo z živili in ostalim potroš- nim blagom predvsem zaradi te- ga, ker je trgovsko podjetje Izbi- ra ukinilo tamošnjo poslovalnico zaradi neprimernih prostorov. V Laškem so največ govorili o pekami, ki je že zdavnaj odslu- žila, a še navzlic temu posluje. Za novo pekarno so uredili že načrte ter preskrbeli lokacijo, na- daljnja dela pa so zaradi po- manjkanja sredstev zastala. Mi- mo tega so Laščani predlagali, da bi morali letos urediti mesto, ga olepšati ter še zlasti končati de- la pri parkih in nasadih. Na konferenci v Marija gradcu so živahno razpravljali o sodelo- vanju občanov, oziroma članov SZDL v družbenem upravljanju. Rekli so, da bi morali imeti tak krajevni odbor, ki se bo redno sestajal in sproti reševal vse na- loge. Sicer pa so še dejali, da bi se moralo delovno področje kra- jevnega odbora razširiti tudi na zdravstvo, socialno politiko šol- stvo in kulturo. Močno so grajali premajhno aktivnost občinskih odbornikov. Tako so imeli dva zbora volivcev. Zato so predla- gali, da bi se naj zbori volivcev sklicevali vsaj enkrat na četrt le- ta. Zelo kritično so se dotaknili informativne službe. Predlagali so, naj bi v občinskem merilu začeli izdajati bilten, ki bi infor- miral državljane o delu ljudskega odbora in občinskih političnih or- ganizacij. In končno, grajali so tudi dejstvo, da še doslej niso v Laškem uredili prostora za ži- vinske sejme. To bi morala ne- mudoma rešiti kmetijska zadru- ga, saj se tudi pri njej stekajo sredstva za ureditev sejmišča. T. K. sekcije za turizem Nedavni občni zbor Celjske turistične zveze je poka7.al, da je ta okrajni družbeno po- litični forum za področje tu- ristične dejavnosti povsem upravičil svoj obstoj in da je s svojim delom uspešno pose- gel v obravnavanje in reše- vanje izredno težke proble- matike. To je v razpravi pu- trdil tudi predsednik Okraj- nega odbora SZDL tov. Frani-i Lube j, ki je še med drugim dejal, da je tudi Okrajni od- bor SZDL razpravljal o na- logah in perspektivah turiz- ma na območju našega okvd- ja. Te problematike se ni lotil samo zaradi njene važ- nosti, temveč predvsem za- voljo tega, da bi enako stori- le organizacije SZDL in tako vzbudile pri državljanih več- ji interes za turizem. ■ Iz teh razlogov je dejal tov. Lube j. bi še lahko pri kra- jevnih organizacijah Sociali- stične zveze ustanavljali tudi sekcije za turizem. Tako bi lahko tudi te oblike dela po- litične organizacije vzbujale zanimanje za turizem, poma- gale pri reševanju najrazlič- nejših problemov, ki jih turi- stične organizacije srečujejo pri svojem delu in končno bi- le tudi pobudnik zn ustanav- ljanje novih turističnih dru- štev. Predlogi in želje v pripravah na redni obračun dela je predsedstvo Celjske tu- ristične zveze izvedlo med turis- tičnimi društvi na območju celj- skega okraja anketo, s katero je hotelo zvedeti za mnenja in pred- loge osnovnih turističnih organi- zacij glede specifičnih problemov, pa tudi za njihove pripombe na delo okrajne turistične zveze. Zanimivo je, da je tudi ta an- keta opozorila na znano in nič kaj razveseljivo dejstvo, da ima- mo med 25-imi turističnimi dru- štvi nekaj takih, ki nosijo samo ime, v delu in življenju pa jih ni čutiti. To še zlasti velja za društva v Podčetrtku, Zrečah, Šoštanju in še za nekatera, ki na anketo sploh niso odgovorila. Med pripombami in predlogi, ki so jih dala turistična društva zasluži posebno pozornost kriti- ka in vprašanje društva iz Bistri- ce ob Sotli, zakaj se v turističnih prospektih Obsotelje sploh ne omenja. Medtem ko turistični de- lavci iz Braslovč prosijo za po- moč pri urejevanju umetnega je- zera, ki bo za nadaljnji razvoj turizma na tem območju velikega pomena, pa se v Dobrni zavze- majo za nadaljnji obstoj kredi- tov za opremljanje zasebnih tu- rističnih sob. In kot že nešteto- krat ipoprej so tudi to pot pono- vili staro željo po modernizaciji ceste iz Višnje vasi proti Dobrni. Tudi na Frankolovem jih žu- lijo turistične investicije. Ker še zmeraj ni rešeno vprašanje fi- nansiranja teh del, bi naj po mne- nju tamošnjega turističnega druš- tva ustanovili pri Celjski turis- tični zvezi poseben sklad za da- janje posojil za izvajanje manjših turističnih investicij. ZeUjo pa si še več ekskurzij za turistične de- lavce. Turistično društvo v Mozirju je opozorilo na nujna regulacij- ska dela na Savinji, ter na obno- vo jezov. Mar ni razumljivo, da se zavzemajo za nadaljnjo grad- njo ceste proti Logarski dolini? Tu pa so začeli tudi z akcijo, po kateri naj bi gospodarske organi- zacije in drugi gradili na območ- ju Zgornje Savinjske in Zadreč- ke doline svoje počitniške domo- ve. Pobuda zasluži vso podp>oro, vendar se zdi, da bo treba pred tem še izdelati regionalni načrt, saj trenutno ni niti znano, kje naj bi istali takšni domovi. V Rimskih Toplicah nujno po- trebujejo nov gostinski ali celo manjši hotelski obrat. Tu bi še radi modernizirali cesto proti Zidanemu mustu in Hrastniku. Njihova želja pa je, da bi imeli brzovlaki postanek tudi na nji- hovi postaji, če drugače ne, vsaj v glavni sezoni. Turistični delavci iz Solčave se znova pritožujejo na račun izred- no slabih avtobusnih zvez. Do Ljubnega še nekako pridejo, na- prej pa silno težko in po večur- nem čakanju. V Velenju imajo zaenkrat vsaj najnujnejše objekte; zdaj pa po- trebujejo nekaj več turistične propagande. -an mai Ob Savinji. — Foto Zdravko Vid _ i,-._____________J...______________.________• _____ -.'^•atí Novi teiefonski govoríiaíci Kot vse kaže, bomo v Celju vendarle dobili dve javni tele- fonski govorilnici in to na pre- delu, ki je močno naseljen, a ima zelo slabo mrežo telefonskih na- ročnikov, to je na Otoku. Prvo govorilnico bodo postavili na Ljubljanski cesti, nedaleč od Oj- strice, drugo pa na križišču Čo- pove in Trubarjeve м1)ге Priprave na tombolo Posebni odbor Počitniške skup- nosti pri Občinskem sindikalnem svetu je že določil okvirne zna- čilnosti letošnje tombole, tretje po vrsti, ki bo prvo nedeljo v juniju. Namesto na letališču v Levcu bo letošnja tradicionalna tombola na Teharjih pri Mlinar- jevem Janezu. Računajo, da bo vsega skupaj okoli dvajset glav- nih dobitkov. Glavna tombola bo Fiat 600, sicer pa bo med glavni- mi dobitki še več strojev in po- dobno. Vrednost vseh dobitkov bo znašala 4,8 milijona dinarjev. obCni zbori sindikalnih podružnic Te dni so se na območju mozir- ske občine začeli redni letni obč- ni zbori sindikalnih jxxJruznic. Od 25 podružnic jih je doslej že pet imelo občne zbore; ostali pa bodo do konca marca. -er Ko steče beseda... Letne konference krajevnih organizacij So- cialistične zveze na območju celjskega okraja so v glavnem sončane. 2e prve analize so poka- zale, da so na splošno zelo lepo uspele, da so bile dobro obiskane in kakovostno dosti boljše od prejšnjih. Gotovo je, da so bile tudi priprave za te preglede enoletnega dela bolj skrbne. Se- veda pa pri vsem tem ne kaže p>odcenjevati za- nimanja državljanov za obravnavanje in reše- vanje najrazličnejših problemov prav s pomočjo najbolj množične politične organizacije. Zani- mivo je, da so na teh zborih, pa tudi v podežel- kih krajih, manj govorili o davkih, katastru in podobno, zato pa z veliko večjo zavzetostjo o gospodarskih in komunalnih vprašanjih, o pro- blemih šolstva, zdravstva itd. Prav tako so na konferencah organizacij SZDL v industrijskih središčih pogostokrat padale besede in kritične pripombe na račun pomanjkljivosti pri delitvi osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah. Vse to kaže, da so občani, zlasti pa člani Socia- listične zveze, pokazali več zanimanja za ta vprašanja, ki posredno ali neposredno vplivajo na razvoj in napredek kraja ter komune. Navzlic vsem tem pozitivnim ugotovitvam pa so se tu in tam vendarle pokazale nekatere sla- bosti, ki dajejo misliti, da nekateri ljudje in or- gani, na srečo zelo maloštevilni, podcenjujejo delo in vlogo politične organizacije. Bili so pri- meri, zlasti v celjski občini, da so konference krajevne organizacije SZDL med samim pote- kom preimenovali v zbore volivcev samo zato, da bi občani izglasovali privolitev za povečanje občinskega prometnega davka in še nekaterih občinskih dajatev. Nič kaj razveseljiva ni ugo- tovitev, da člani širšega političnega aktiva niso bili najbolje seznanjeni z osnovnimi smernicami letošnjega družbenega načrta občine in da so prav zavoljo tega prišli v zadrego in dajali ne- gotove odgovore. Nekaj kritičnih pripomb je padlo tudi na račun gospodarjenja na kmetij- skem gospodarstvu Lava. Na sploh pa se je uve- ljavilo še mnenje, da Socialistična zveza premalo obravnava probleme v komuni in da so neka- tere krajevne organizacije v glavnem zadolžene le za tehnične priprave za izvedbo zborov vo- livcev. Na konferencah krajevnih organizacij v šentjurski občini so v pretežni meri govorili o razvoju kmetijstva ter nalogah in perspektivah kmetijskega kombinata. Nič manj aktualna ni bila debata o problemih industrijske proizvod- nje. Da bi zmanjšali število obolenj tako ime- novanih polproletarcev, so v Šentjurju uvelja- vili obvezno ambulantno zdravljenje. Sleherni bolnik mora po sklepu delavskih svetov pri Al- posu in Lesno industrijskem podjetju ležati v tej ambulanti. Računajo, da bodo s tem ukrepom zmanjšali število tistih primerov, ko so »bolniki« izkoriščali bolniški dopust za delo na domačih posestvh. Glavna razprava na konferencah krajevnih organizacij SZDL žalske občine se je sukala okoli novoustanovljenega kmetijskega kombinata in okoli nekaterih ukrepov, ki jih je sprejel ljudski odbor. Na konferencah v konjiški občini pa so veci del razprav posvetili komunalnim problemom. V Ločah so med drugim govorili o nalogah krajevnega in šolskega odbora. Ker bodo pri tamošnji osnovni šoli morali dograditi dve učilnici in ker je v načrtu tudi gradnja sta- novanjskega bloka za učitelje, so občani poka- zali polno mero razumevanja in pripravljenosti, da pri tej akciji sodelujejo s prostovoljnim de- lom, oziroma prispevki v kakršni koli obliki. To akcijo pa bo podprl tudi kolektiv op>ekame, da ne govorimo o denarnem prispevku ljudskega odbora v višini devetih milijonov dinarjev. V šoštanjski občini so veliko razpravljali o nekaterih organizacijskih vprašanjih, o delu klu- bov, o prostorih krajevnih organizacij in tako dalje. Precej pa je bilo govora še o nalogah, ki jih predvideva letošnji družbeni načrt in o de- ležu vseh občanov pri izpolnjevanju zahtevnih nalog. Kakor prejšnja leta, računajo tudi letos opraviti nekatera večja dela s pomočjo prosto- voljnih delovnih akcij. Ta oblika v šoštanjski občini ni nova in je zlasti v Velenju rodila pre- nekatere posnemanja vredne rezultate. Spričo škode, ki jo je povzročila Savinja, ko je prestopila bregove, so na mnogih konferen- cah v mozirski občini kritizirali ne samo Vodno skupnost temveč tudi republiško upravo za hu- dournike. Prav tako umestna je bua kritika, ki je letela na tiste kmetijske tehnike, ki so delo ; na terenu zamenjali za aktivnost v pisarnah. Na \ območju ob gornjem toku Savinje in Drete pa ■ imajo velike težave še v šolstvu. V Gornjem gradu in Novi Štifti primanjkuje stanovanj za učitelje, nekaj pikrih pa je šlo tudi na račun nekaterih zdravstvenih ustanov ter Gozdnega gospodarstva v Nazarju. Zelo živahne so bile konference na območju šmarske občine, pa ne samo zaradi debate o na- logah novoustanovljene zadruge, temveč tudi za- radi pomanjkljivosti v katastru itd. V Kostriv- nici so se izrekli za prostovoljno delo pri dogra- ditvi šole samo zato, da bi ne prišlo do tretje izmene šolskega pouka. Kaj pa je z gradnjo šo- le v Lesičnem? Ali je res, da lokacija ni bila najbolje izbrana? Kako pa je bilo z adaptacijami šol v Rogaški Slatini ter zakaj so novo šolo lo- cirali pri Križu in ne v Slatini, so bila vpraša- nja, ki so jih zastavljali člani SZDL. Pa ne samo vprašanja, v njih je bila tudi obsodba in kri- tika. 7 Vprašujemo ? Ali je res, da kmetijska zadruga v Ljubečni pri Ce- lju odklanja gostoljubnost v dvorani zadružnega doma, za katerega so občani prispe- vali precej materiala in po- magali pri njegovi gradnji s i)rostovoljnim delom? Pra- vijo, da zadruga zahteva za vsak sestanek in podobno aktivnost v dvorani osem ti- sočakov odškodnine. AU je to res? -0- Na nekaterih konferencah krajevnih organizacij SZDL v šmarski občini so obsojali neurejene razmere v kata- stru. Ponekod so celo zatrje- vali, da že nekaj let plačii- jejo davek na zemljo, ki so jo oddali socialističnemu sektorju. Ali je to ree? CELJSKI TEDNIK STEV. 9. — 2. marca 1962 e S skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Pobudniki za odklanjanje slabosti v ZADNJEM OBDOBJU, ZLASTI ŠE LANI IN NA ZAD- NJEM ZASEDANJU SMO LAHKO OPAZILI IZREDNO RAZ- GIBANOST OKRAJNE SKUPŠČINE ZAVODA ZA SOCIAL- NO ZAVAROVANJE. CLANI SKUPSCINE SO DEJANSKO POSTALI OBLIKOVALCI IN INICIATORJI POSEBNIH AKCIJ, KI KORISTIJO ZAVAROVANCEM, RAZVOJU SO- CIALNEGA ZAVAROVANJA TER POBUDNIKI ZA ODPRAV- LJANJE VSEH ONIH SUBJEKTIVNIH SLABOSTI, KI ZA- VIRAJO SE USPEŠNEJŠE DELO. Na zadnjem zasedanju so pred- vsem govorili o podrobnostih gle- finančnega stanja okrajnega zavoda. Ugotovili so, da tudi večji priliv sredstev v sklade zavoda ni preprečil deficita, temveč ga je samo zmanjšal. Podrobno so pre- gledali tudi posamezne izdatke, jer predlagali podrobne ukrepe, đa bi preprečili nenehno deficit- nost zavoda, ki se vleče že več lei Istočasno so obravnavali tudi začasni pravilnik o pravicah in dolžnostih zavarovancev iz naslo- na socialnega zavarovanja. Tu so tudi govorili o mačilnih določilih glede proste izbire zdravnika. DeficitnosI Okrajni zavod za socialno za- varovanje je.tudi lani končal po- slovno leto z negativno bilanco. Razlika znaša okoli 70 milijonov dinarjev. Vendar je značilno, da je to le povprečje za ves okraj. V posameznih občinah pa je slika dokaj različna. Tako je v celjski občini bilo kar za 91 milijonov dinarjev več dohodkov kot izdat- kov, nasprotno pa v šoštanj^ski občini izdatki visoko presegajo dohodke — podobno je tudi v ne- katerih drugih občinah. Ko so analizirali to stanje, iSo ugotovili, da obstojajo v okrajnem središču mnogi objektivni pogoji (pred- vsem izredno močna industrija, katere delež se bistveno pozna v dohodkih zavoda), razen tega pa tudi mnogi subjektivni činitelji, ki uplivajo na zmanjševanje iz- datkov. Tako so v Celju zdravstve- ne usluge spričo ustrezne organi- zacije relativno najcenejše. O tem vprašanju so člani skup- ščine živahno razpravljali, saj raznolikost v posameznih občinah kaže, da deficit ni neizbežno zlo. Ta problem je zelo slikovito osvedil gost iz Ljubljane, ki je predvsem opozoril na hiter porast osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev (za okoli 80 odstotkov), in sicer ne da bi pri tem povsod zabeležili kak poseben kvaliteten napredek. Omenil je tudi, da-so ponekod kljub hitremu narašča- nju osebnih dohodkov opazili celo upadanje kvalitete storitev. 900.000 delovnih dni Tovariš Kleč je svoje izvajanje prav tako osvetlil s podrobnimi številkami, ki ^dokazujejo, da je z ozdravitvijo posameznih subjek- tivnih slabosti možno bistveno zmanjšati deficitu ost zavoda in ga končno tudi spremeniti v aktiv- no finančno stanje. »Vendar«, je dejal, »nujno potrebno bo, da bo skupščina ob obravnavanju vseh podrobnih problemov sprejela tu- di ustrezne sklepe, ki morajo slu- žiti kot osnova za akcijo«. Nadalje je govoril o izgubah zaradi ne- sreč pri delu. Pri tem je zaskrb- ljujoč visok odstotek nesreč v la- ški občini, kjer se letno ponesreči domala vsak četrti delayec. Na drugem mestu sta Šoštanj in' Šentjur. S tem izgubimo kar oko- li 900 tisoč delovnih dni. Zakaj lako? Predsednik Okrajnega sindikal- nega sveta tov. Jože Jost je opo- zoril na nesmiselne razlage o ne- gativnem vplivu mehanizacije na povečanje nesreč. Dejal je, da so pojmovanja, češ da se z mehani- zacijo povečuje število nesreč, v bistvu zelo škodljive. Kajti dokaj jasno je, da je prav obratno. Take razlage pa navadno imajo namen, da bi se zakrili pravi vzroki na- raščanja nesreč, ki so predvsem subjektivnega značaja (nepravil- ni tehnološki postopki, neustrez- na organizacija dela, neupošteva- nje varnostnih predpisov in ne- poznavanje mehanizma ter delo- vanja posameznih sodobnih stroj- nih naprav). Ce bi odpravili te slabosti, bi mehanizirana podjet- ja v vseh primerih zabeležila upadanje nesreč. Kajti sodobni stroji in novejša mehanizacija posveča posebno skrb zaščiti de- lavca pri delu. Opozarjanje na napake Udeleženci zasedanja skupščine so tudi opozorili na posamezne negativne ekscese v zdravstveni službi in preventivni dejavnosti v gospodarskih organizacijah. Menili so, da je potrebno v teh primerih obsoditi ljudi, ki so pre- koračili osnovne moralne norme in pozabili na svoje osnovne dolž- nosti, za katere jih kolektivi ali pa skupnost dejansko nagrajuje. Tako so tudi predlagali, da se kolektivu rudnika Laško in ko- lektivu Zdravstvene postaje na Polzeli pošlje odprto pismo z jav- no grajo ravnanja odgovornih oseb. Sodijo namreč, da je pri zadnji tragični nesreči v Laškem rudniku izgubil življenje osem- najst letni rudar zaradi tega, ker prehodi niso bili urejeni po ob- veznih predpisih, tako da je mla- deniča v preozkem prehodu osko- tirna lokomotiva stisnila ob zid. Istočasno pa je predstavnik pol- zelske Tovarne nogavic predlagal tudi odprto pismo kolektivu Zdravstvenega doma, kjer so se pokazali neprimerno visoki oseb- ni dohodki, ki jih pač ni možno opravičiti. -mi Posvetovanje o družbenem planu in proračunu v okviru priprav za sprejem letošnjega družbenega plana in proračuna občine Mozirje je bilo pred dnevi v Mozirju širše posve- tovanje s predsedniki vseh občin- skih svetov, predsedniki krajev- nih odborov in predstavnikov ob- činskih političnih organizacij. Na posvetovanju so se pogovorili o vseh pomembnih nalogah druž- benega plana. Osnutek plana predvideva, da bo vrednost druž- bene proizvodnje v občini porast- la za 10 odstotkov, narodni doho- dek pa za 11 odstotkov. Osnutek posveča posebno skrb razvoju go- spodarstva in kmetijstva v obči- ni. Za investicije je predvideno nekaj nad pol milijarde dinar- jev. Proračun občine dosega 260 milijonov dinarjev, ali za 54 mi- lijonov več kot lani. O družbe- nem planu in proračunu so raz- pravljali tudi na razširjenem ple- numu občinskega odboj-a SZDL. Na zborih volivcev pa bodo ob- čani razpravljali o planu in pro- računu v prvi polovici marca. -er POSVBTOVBNTA V KOLEKTIVIH V usnjarskem kombinatu »KO- NUS« Slov. Konjice in v TKO Zreče so imeli pred kratkim se- stanek predsednikov organov upravljanja (centralnega in ob- ratnih delavskih svetov), dalje predsednika sindikalnega odbora in drugih političnih organizacij, na katerem so obravnavali gospo- darske naloge v letošnjem letu. Posebej so še obravnavali vlogo örpanov uoravljanja v ekonom- skih enotah, saj na njih leži do- bršen del odgovornosti za izvrši- tev proizvodnih in ostalih nalog v podjetju. Razburjenje v dolini v celjskem gledališču igra- jo znano delo Ivana Cankar- ja »... v dolini Sentflorjan- ski«, vendar je večje razbur- jenje »v naši dolini« povzro- čila uradna izjava prodajne- ga oddelka tovarne »Tomos« v Kopru, ki napoveduje zvi- šanje cene Spačku na 1 mi- lijon 45.000 in Amiju na 1 milijon 550.000 dinarjev. Ka- ko tudi ne bi bilo razbur- jenja. Saj so naši ljudje vse bolj pristaši motorizacije; motorizem kot bolezen pa je zajela vse, staro in mlado. Zato tudi ni čudno, če po- vsod govorijo o tem sporo- čilu, a si ga ne znajo prav razlagati. Toda tolikega razburjenja ni povzročila nova cena Spačku, temveč predvsem pojasnilo, da bodo kupci mo-; rali na primer v Kopru do- dati še 3 odstotke od cene za- prometni davek na malopro- dajo. Odstotek določajo ko- mune same, vendar lahko ta, znaša le od 3 do 8 odstotkov' maloprodajne cene. Od tod torej razburjenje. Kajti v Celju (podobno na- meravajo napraviti tudi v ostalih občinah v celjskem okraju) bo prometni davek na maloprodajo znašal 6 od- stotkov. To pa pomeni, da bo Spaček v Kopru kar za 30 tisoč dinarjev cenejši. Ami pa celo za 45.000 dinarjev. Če k temu dodamo še obvestilo, da v tovarniški ceni ni vra- čunan prevoz, postane razli- ka še večja. Izrabili smo priložnost in po seji Sveta za blagovni promet pri Občinskem ljud- skem odboru v Celju napro- sili predsednika sveta tov. Pibrovca, da vam pove kaj o tem. Dejal je, da na tej seji o nastalem nesorazmer- ju niso razpravljali, ker je obvestilo tovarne Tomos bi-.i lo objavljeno šele ta dan. Vendar pomeni razlika 30 ti- soč za Spačka in za Amija 45.000 resen problem. Kajti to je že tolika vsota, da bi kupci vsekakor kupovali Spačke in Amije le v Kopru. Nesorazmerja v posameznih občinah bi povzročila, da bi potrošniki iz vseh krajev Slo- venije kupovali v Kopru tudi ostale dražje tehnične pred- mete — (avtomobile drugih znamk, televizorje, hladihii- ke in podobno). — Skratka vse one predmete, kjer raz- lika nanese precejšnjo vsoto. »Vendar«, je dejal tov. Pi-, rove, »lahko Celjane pomirim, ker bo o spremembi odloka razpravljal občinski ljudski odbor v petek. Tako da bo tudi v Celju za avtomobile le 3% prometnega davka.« -mi Hiša za milijon dinarjev v Kranju je tovarna »Iskra« mnogim delavcem pomagala, da so si postavili takšne lesene mon- tažne hiše Stanovanjsko vprašanje je pn nas še vedno zelo pereče, zlasti še spričo dejstva, da v zadnjih le- tih naglo naraščajo cene v grad- beništvu. 2e za naj skromnejše dvosobno stanovanje je treba od- šteti danes vsaj 2 milijona, za hišo pa bi moral imeti človek vsaj 4 ali 5 milijonov. Škofjeloška tovarna »Jelovica«, ki že več kot 10 let izdeluje le- s^e montažne hiše, pa nam na ^em področju odpira nekoliko svetlejše perspektive. Podjetje iz- deluje več vrst lesenih montažnih hiš — od manjših z 2 sobama (45 m* površine) do večjih s 3 so- bami (65 m2). Cene teh hiš pa so l^eprimerno nižje, če jih primer- jamo z enakimi zidanimi stav- bami, saj se gibljejo od 1 do 1.5 "}ilijona. Največja montažna hi- šica z vso opremo velja točno 1,600.000 dinarjev. V »Jelovici« pa poudarjajo, da izkušnje iz drti- 2ih držav kažejo, da glede kvali- tete^med leseno in zidano hišo ni Kakšnih bistvenih sprememb, če- prav je lesena znatno cenejša. Znano je, da grade ogromno lese- "Jb montažnih hiš v ZDA, Sved- Finski. Kanadi in drueih de- želah, kjer so klimatski pogoji precej težji kot pri nas, pa take hiše kar krepko kljubujejo mra- zu, dežju, snegu in vetru. Pri ko- ličkaj skrbnem vzdrževanju je la- hko tudi lesena hiša še po 50 in več letih kot nova. Njena pred- nost pa ni samo v znatno nižji ceni, marveč tudi v tem, da jo »zgradijo« — torej montirajo — v pičlih 4 dneh! Seveda so do- mače montažne hiše opremljene z vsem konfortom — švedsko ku- hinjo, kopalnico, vgrajenimi oma- rami, bojlorjem, parketom itd. Iznajdljivi lastniki si te hišice po- stavljajo na soliden betonski te- melj in sami napravijo v kleti še garažo, drvarnico in druge prostore. Zadnje čase je začela »Jelovi- ca« te hiše od zunaj oblagati še s salonitnimi ploščami, tako dn celo od bli7u ne opaziš, da je hi- ša lesena. Zato ni čudno, da letos za te hiše zelo narašča zanima- nje, zlasti v tovarnah, saj se pod- jetjem tako nudi možnost, da z rpzmeroma skromnimi sredstvi hitro rešijo stanovanjske proble- me svoiih delavcev. P Letna konferenca komunistov Med prvimi so na področju ko- njiške občine izvedli letno konfe- renco ZKS v Vitanju. V delovnem poročilu in razpravi so ugotovili, da je bilo politično delo tega kraja v minulem obdobju dokaj razgibano. V kratkem bodo imeli letne konference ZKS tudi v ostalih osnovnih organizacijah. Glavni poudarek bo povsod na izvrše- vanje sklepov in nalog III. ple- numa ZKJ. Plenum sindikafa Ta teden bo v Slov. Konjicah zasedal plenum občinskega sindi- kalnega sveta. Na njem bodo od- borniki razpravljali o političnih, kadrovskih in ostalih nalogah sindikalnih organizacij pri pripra- vah za letošnje volitve organov delavskega upravljanja. Pred razpravo Sredi marca bodo v konjiški občin zbori vol'vcev. na ka+en'h bodo obravnavali letošn.ii druž- beni plan in proračun občine. 2.e pred tem bosta imela skupno sejo občinski komite ZKS in občinski odbor SZDL, da bi se na ta način tudi člani obeh poetičnih vod«tev podrobneje seznanili z gosnodar- skimi smernicami v letošnjem letu. BREZ ZAMERE po Šmarinem ob Dreli Odkar smo dobili nov te- levizijski sprejemnik tudi v Smartnem ob Dreti, polni dvorano zadružnega doma vsak večer 80 ljudi. Lepo šte- vilo za tako mali kraj — na- vrže Anton Slapnik prvo mi- sel na poti skozi vas. S tem pa nikakor nočem opravičiti nedelavnosti našega prosvet- nega društva. Nikakor rie. Vidno mesto v dejavnosti vaških aktivov LMS in pro- svetnega društva zavzemajo še vedno gledališke uprizo- ritve, čeprav jih zadnja leta ni. Vse spi — še več: vaškega aktiva LMS sploh ni; in zdaj bom trčil ob najbolj bolečo točko našega kraja: v Smart- nem ni mladine in celo šolske mladine ni. Že v prihodnjem šolskem letu ne bo petega razreda. Bližnji se bodo vo- zili v Gornji grad. — Kaj pa ostali — tisti oddaljeni? sem mu prestrigla misel. — Zadeli ste v živo, je od- vrnil. Kot odbornik in doma- čin lahko pripomnim le eno: imamo zares lepo, moderno šolo, ki smo jo zgradili po vojni. In zdaj? Ni našel besede ... | Zagledal se je tja nekam} čez Dreto. i — Se veliko dela nas ča- ka — je spregovoril. Za vse vaščane je regulacija Drete resnično trn v peti in je to bila tudi glavna točka raz- prave na naši letni konfe- renci SZDL. — Sicer pa se z našimi ljudmi da lepo delati — je pripomnil. Razen šole smo po vojni zgradili še zadružni dom, gasilski dom, 6-ton^ki most čez Dreto in iz samo- prispevka elektriko v Rovt. Nasmehnil se je in pokazal na vasico v hribu. Tam danes sveti luč in v vsaki hiši imajo radio; tam je moja domača vasica — Rovt in ne Rovte, kot piše na hiši. Napačne na- pisne table z oznako: Rovte pri Nazarjih, čeprav smo upravnopoUtično pristojni pod Šmartno ob Dreti, ki je le 2 km proč (Nazarje pa so oddaljene 5 km) težijo vse vaščane, saj so že nekdaj imenovali vasico Rovt in ne Rovte. Toliko v premislek ti- stim, ki o tem odločajo, saj sem kot domačin in odbornik upravičen utemeljiti negodo- vanje in ga celo vodpiram. Pri odcepu poti sva si segla v roko, kot dobra, stara znanca... M. M. 22 PRIZADEVANJ - 22 USPEHOV Pred dnevi smo obiskali indu- strijsko podjetje Savinja. Bili smo na obratu v Gaber ju, v popoldan- skih urah. V sindikalni sobi se je zbralo 22 delavcev lesne stroke. Polovica je bila iz podjetja Sa- vinja, polovica pa iz lesnega pod- jetja v Rimskih Toplicah. Preko 20 bivših borcev iz Celja in Rimskih Toplic je nestrpno z značilno tremo pred izpiti čakalo na komisijo, pred katero bodo opravili izpit za ustrezno kvalifi- kacijo. Kmalu je tudi prišla, z njo pa kot gostje tudi predsednik Okrajnega odbora zveze borcev tov. Ivan Kovačič-Efenka, pred- sednik občinskega odbora ZB Ivan ]VTavc in direktor lesnega industrijskega podjetja Edi Gole. Inženir Ivo Vrečar, direktor Zavoda za požarno varnost je vo- dil izpitno komisijo. Kar hitro so ugotovili, da so se k izpitu prija- vili delavci lesne stroke obeh pod- jetij, ki so se več mesecev pridno pripravljali. Nato so se razdelili v manjše skupine, da bi ne mo- tili eden drugega, kajti potrebno je bilo pokazati znanje iz petih predmetov. Razen tega pa še praktične sposobnosti in izurje- nost. Nas je predvsem zanimalo kako so člani Zveze borcev pripravlje- ni prav za praktični del strokov- nega izpita in za preizkušnjo o osnovnih znanjih lesne tehnolo- gije, uporabnosti materiala in proizvodnih postopkih. Tega dela izpita so se udeležili tudi gostje, saj je bil to res najvažnejši del izpita, ki je še z oceno praktične- ga dela pokazal koliko so prijav- ljeni delavci izkušeni in sposobni za onravljanje posameznih kvali- ficiranih del. Tznraševali so jih izmenoma strokovnjaki za posa- mezna področja dela v lesni stroki. Med njimi tudi tov. Franc Končan, ki nam je tudi dejal, da je presenečen nad uspehom, saj so na izpitu delavci odgovorili na domala vsa zastavljena vpraša- nja. Veliko pa jih je vedelo prav vse, kar so jih vprašali. Med temi je bil tudi delavec v skladišču hlodovine Miha Žafran. Odgovoril je na vsa vprašanja o tehnologiji raznega lesa, o značil- nostih in načinih skladiščenja; vedel je tudi o vseh potrebnih požarnih in drugih predpisih za varnost pri delu ter predpisanih ukrepih in pripomočkih za zašči- to delavcev. Naslednji delavec je prav tako odgovoril brez posebnega premiš- ljanja na vsa vprašanja o izdela- vi furnirja, o proizvodnem po- stopku izdelave, o posebnostih v proizvodnem postopku, vedel je vse o strojih za rezanje furnirja, poznal je tudi vse elemente pro- izvodnje in zlasti odlično vse one elemente, na katere mora delavec pri strojih še posebno paziti, da se ne bi furnir pokvaril. Tako so se v tej sobici vrstili eden za drugim. 22 članov Zveze borcev — med njimi tudi tova- rišice — je pokazalo, da trud v preteklih mesecih ni bil zaman. Res ne, saj so tudi ostali člani izpraše valne komisije povedali, da so izredno zadovoljni z uspe- hom delavcev iz lesno predeloval- ne stroke. Tako tudi z vso upra- vičenostjo lahko zapišemo, da bo večmesečni trud teh delavcev ko- ristil obema podjetjema, saj bo- do še bolj strokovno lahko oprav- ljali dela na posameznih delovnih mestih, za katere so si pridobili ustrezno kvalifikacijo. CELJSKI TEDNIK STEV. 9. — 2. marca 1962- Pleme domorodcev na Papuanskih otokih? — Ne, to so segavi Velenjčani na dopustu v Fiesi v pri- čakovanju nove izmene. Mar ni to dovolj, da bo karneval uspel. KARNEVAL - prvič v Velenju MLADO TURISTIČNO DRUŠTVO V VELENJU SE JE LO- TILO IZVEDBE KARNEVALA, KI NAJ BI POSTAL TRA- DICIONALEN. — PREDPUSTNE ZABAVE ZELO DOBRO OBISKANE. — ZA USPEŠNO IZVEDBO KARNEVALA JAM- CI POMOČ VSE DRUZBENNO-POLITICNE ORGANIZACI- JE IN DELOVNI KOLEKTIVI. Doslej v Velenju nismo imeli karnevala in bo letošnje pusitno slavje krst, ki mora biti po izja- vah izvajalcev nepozabna pred- stava veselja za domačine in tu- je obiskovalce. Karneval bo pod naslovom »Kitaj sko-albanska konferenca«. Prikazal bo albanske in kitajske dosežke na področju razvoja tež- ke industrije, demonstriral prija- teljske odnose in kvaliteten ka- der retorikov, ki bijejo borbo na življenje in smrt z nergači in za- viralci socializma na Kitajskem, kot so vrabci in podobno. Karnevalski spored bo krenil ob 16. uri izpred restavracije »Je- zero mimo rudarskega doma do kulturnega doma v središču. V sprevodu predvidevajo okrog 350 mask. Mnogo mask bo moto- riziranih. Prireditelji so z našimi tuj'ističnimi podjetji sklenili, da bodo ta dan organizirali izlete iz raznih krajev Slovenije. Poleg of^da karnevala bo to obenem lepa priložnost za ogled novega Velenja in neštetih zanimivosti v sami okolici. Tu sem sodi gotovo ena najzanimivejših atrakcij — »rudnik v Velenjskem gradu«, t. j. v rudarskem muzeju. Za uvod v karneval imajo v Velenju že od 17. februarja dalje vsako sol>oto in nedeljo predpust- ne zabave z maskami. Pred karnevalom pa bo še iz- redno »lepotno tekmovanje« mask v prostorih Delavskega kluba. Posebna žirija bo ocenjevala ma- ske ob zabavnih zvokih domače- ga plesnega ansambla. Še nekaj, če ste v skrbeh za masko, pridite, kajti v recepciji hotela Pake bo dovoljna količina mask na posodo. -ik »Vc dovod« zo kavo Bral sem že o vsemogočih vo- dovodnih napeljavah, kot so ia vino in celo mleko, nisem pa ni- kjer bral, da bi odprl pipo in bi si lahko v času službe ugasil žejo s črno kavo. To pa je omogočeno našim ru- darjem v jami, ki pri delu v tež- kih pogojih nujno potrebujejo nadomestek za odvečno izgubo vode. Poleg vodovoda zu vodo je v celotni jami torej vodovod za kavo in to nekaj kilometrov dolg. Nekoč so si žejo gasili s pijačo: jabolčnikom ali vinom. Ta čas je že pozabljen, toda skrajno težki pogoji (tudi do 36 stopinj Celzi- ja) in težko delo terjata svoje. Obenem pa so pred nedavnim uvedli za zdravje rudarjev še napravo, ki nadomešča višinsko sonce v mrkih, zimskih dneh. Rudarji se ga prav pridno po- služujejo in začudiš se, ko sreču- ješ na cesti namesto zmučenih, vdrtih in mrkih obrazov lepo za- gorele in nasmejane rudarje. нк Turizem v Velenju na bolj- ši pot! v soboto in nedeljo so bili vo- dilni člani potovalnih uradov KOMPAS, IZLETNIK, JADRAN- TURIST in SAP-BIRO gostje Turističnega olepševalnega druš- tva Velenje in kolekitva Hotel »Paka« v Velenju. Po sprejemu so si gostje ogledali dvorano de- lavskega sveta na direkciji, dalje novozgrajene lokale: frizerski sa- lon, delavski klub in bife. V Kul- turne mdomu so jim predstavniki velenjske »Svobode« razkazali dvorano in druge prostore. Večer so preživeli na prvi pred- pustni zabavi v Hotelu »Paka«, drugi dan pa so si ogledali Ru- darski muzej v velenjskem gra- du, popoldne pa Hudo luknjo in ruševine šaleškega gradu. Zvečer so se dogovorili o sode- lovanju na področju turizma, opozorili na nešteto pomanjklji- vosti ter prevzeli za nalogo, da v bodoče vključijo mesto Velenje in lepo, razgibano ter zgodovin- skih in naravnih znamenitosti polno okolico v program svojih rednih izletov. Visoko »sprojektiran« dohodek Na zadnji seji zbora pro- izvajalcev občinskega ljud- skega odbora v Žalcu je bilo med drugim na dnevnem re- du tudi poročilo o izvršenih sklepih prejšnje seje, med katerimi se je en sklep na- našal na analizo osebnih do- hodkov v projektivnem bi- roju Savinjaprojekt. Občin- ski organ, ki je na pobudo zbora proizvajalcev dohodke preveril, je ugotovil, da so ise ti v lanskem letu gibali od 114 tisoč din navzdol, da pa so potem, ko so v biroju razdelili še preostanek od osebnih dohodkov iz 1960. le- ta, občutno porasli in dosegli povprečje 175, 83, 26, 24 in 17 tisoč dinarjev mesečno. Istočasno pa je bilo na dnevnem redu še poročilo o naknadno predloženih pra- vilnikih o delitvi dohodka, med katerimi je bil tudi pra- vilnik Savinjaprojekta. Toda številke tu so bistveno dru- gačne, saj znese recimo naj- višji mesečni dohodek komaj 48 tisoč dinarjev ali celih 127 tisočakov manj od de- janskega zaslužka!!! Iz primerjave med »teori- jo« in »prakso« sledi tedaj kontradikcija, ki poraja ne- kaj neizogibnih vprašanj: — kakšen smisel ima pra- vilnik o delitvi dohodka, če ga imamo za to, da zadosti- mo golemu formalizmu? — kateri, so tisti razlogi, ki nas silijo, da skrivamo resničnost in jo hkrati ukle- pamo v tako nedolžni videz? — kje je »zvočni zid« osebnih dohodkov in kje se začne »nadzvočna meja«? In tako dalje. Ne zanikamo, da dandanes ni mogoče zasluzitâ okrog 6.000 din na dan, kar znese lahko tudi polovico meseč- nega zaslužka (vse je odvis- no pač od tega, kako kdo služi!), toda to, kar v tem konkretnem primeru malce moti, je poleg vprašanj še razmerje 1 proti 10,5, ki je za 2,5 boljše od tistega, ki ga je nekako osvojil republiški občni zbor sindikatov, s pri- pombo — za velike gospo- darske organizacije! V žal- ski občini je to vsekakor iz- jemno razmerje, ne glede na to. da uživajo projektanti v širšem merilu v pogledu osebnih dohodkov izjemen položaj. Ker je pač tudi pro- jektiranje izjemna panoga. Drugo, kar velja s tem v zvezi naglasiti, je moralni odnos posameznika do viši- ne osebnih prejemkov, to je sicer komični element v strukturi sodobnega človeka (kdaj je že kdo rekel, da je za kakšno delo prejel pre- veliko plačilo?), ki pa bi vse- eno bil potreben zlasti tam. kjer ni drugih kriterijev, ki bi preprečevali premočno fi- nančno težnjo proti neskonč- nosti. In tretji tako imenovani činitelj je (za)vest, da delo, najsi bo fizični ali duhovni pojem človekove ustvarjal- nosti, ni neizčprno, saj je celo časovno omejeno, in da si tudi zavoljo tega ne more lastiti neomejenega plačila. Vse dotlej, dokler bodo nam- reč obstajale še plače, ki so celo sedemnajstkrat manjše od te, o kateri govorimo, se- demnajstkrat večja plača ne bo imela stvarne utemeljit- ve! dhr RUDNIK ZABUKOVCA NA POTI LIKVIDACIJI (Iz razprave zbora proizvajalcev obLO Žalec a perspektivnem načrtu razvoja rudnika rjavega pre moga Zabukovca). Rudnik rjavega premoga v Za- bukovci je spreco siaDin finanč- nih razmer v zadnjih letih каког spričo se težavnejsega položaja, v katerem se je znašel v pogiedu dodatnih obveznosti po novem gospodarskem sistemu, izdelal elaborat perspektivnega r.zvoja, ki naj bi mu omogocu nada., iji obstoj, in o katerem je najprej razpravljal svet za ind. Uoi^O Zalee, na,lo pa še zbor proizvajal- cev. Elaborat je bil po vsestran- skih analizah v celoti sprejet, s čimer je vsaj po tej plati vpra- šanje rešeno; zdaj gre samo še za — sredstva. Vzroki, ki so privedli do te edi- ne možne rešitve, so predvsem v niziki proizvodnosti in slabih ru- darsko geoloških razmerah sloji- šča, nadalje v tem, da je najbolj- ši centralni predel stojišča že od- kopan, v nekoncentriranem od- kopa vanj u itd. Tako je vodstvo podjetja skupaj s samoupravnimi organi sklenilo, da preide na od- kopavanje le tistih zalog, ki so rentabilne in ki omogočajo eko- nomično obratovanje, s tem pa tudi na dolgoročno likvidacijo rudnika. Ekonomska utemeljitev, zapopadena v elaboratu perspek- tivnega razvoja, daje naslednjo sliko: skupne zaloge premoga znašajo okrog 4 milijone 488 tisoč ton, od tega ostane za rentabilno odkopa vanj e 1 milijon 342 tisoč ton, Ln sicer 460 tisoč ton v tako imenovanem Ana polju (Kurja vas), ki pride v i>oštev za dnevni kop, ter 822 tisoč ton v Leonhar- dovem polju (varnostni stebri po- slovnih zgradb) in ostali jami, predvideni za jamski kop. Odko- pavanje navedenih zalog bi tra- jalo pri celotni proizvodnji 95 ti- soč ton letno — 15 let, kar pome- ni, da bi rudnik po petnajstih letih prenehal obratovati. Ker pa v glavnem vsi ti pre- mogovni- skladi še niso odprti, bi jih bilo nujno odpreti in sicer za površinski kop še v tem letu, medtem ko bi jamska dela opra- '■ vili do 1964 leta. V ta okvir sodi i poleg nabave ustrezne tehnične i opreme (buldužerji, vrtalna gami- • tura, črpalke itd.) tudi ureditey nadkopov in prog, ceste za povr- šinski kop ter bunkerja za rovni premog, za kar vse bi potrebovali (poleg vloženih lastnih sredstev) v tem letu 55 milijonov, prihod- nje leto pa še 58 milijonov dinar- jev. Za zdaj teh sredstev še ni, prispevali pa bi jih naj občinski ljudski odbor Žalec, okrajni ljud- ski odbor Celje in republika. Nadaljnji ekonomski pokaza- telji, ki te investicije popolnoma opravičujejo, so zlasti v tem, da bi uresničitev načrta povečala dohodek podjetja za okrog 110 milijon dinarjev letno, da bi ' lahko podjetje formiralo za okrog 24 milijonov skladov, ki jih zdaj nima, ter da bi se povečali tudi osebni dohodki za okrog 19 od- stotkov, to je, od sedanjih 24 na 28 tisoč dinarjev. Hkrati s tem pa bi se scïveda povečale tudi ob- veznosti i4idnika do družbe, saj. bi od ustvarjenega amortizacij- skega sklada v znesku 720 mili- jonov dinarjev (v letih od 1967 do 1965) ta od vedel 450 milijonov v občinski investicijski sklad ter s tem prispeval k izgradnji kakšne nove industrije Ce upošteva aio naposled, da bi "•'idiniik v novi'', pogojih lahko ob- čutno izboljšal kvaliteto premoga (ker je v omenjenih slojih več debelejših vrst), pri čemer bi eno- stavnejša proizvodnja dopuščala tudi nižjo ceno, in če upošteva- mo ugodnosti glede tržišča, so v tem še dodatne utemeljitve teh investicij. In končno je važna okoliščina, da zaposluje iiidnik okrog 800 ljudi in da znaša pov- prečna starost rudarjev 40 let. kar pomeni, da bi imeli v prin^ç m kakšne drugačne rešitve opra niti s težkim problemom njiho/ iaposlitve. dhr Članstvo v sre- diščih pada Pregled lar»skoletnega dela RK v občini Šoštanj kaže poleg učin- kovitih akcij, tečajev in lepega porasta članstva na podeželju ve- liko hibo v središčih — Šoštanj in Velenje —, kier je članstvo številčno padlo. Občni zbori RK, ki morajo biti končani do srede marca, bodo skušali najti odgo- vor na to vprašanje in podvzeti oblike za izboljšanje stanja. Vendar pa padec članstva ne . zanika same aktivnosti, kajti Ve- lenjčani so ob katastrofi, ki je zadela prebivalstvo v severnem delu o^jčine — Plešivec, Velunja — izvedli akcijo za pomoč oško- ■ dovancev, prednjačijo pa tudi v krvodajalski akciji. Problem tiči v tem, da te ljudi, ki imajo občutek in zavest, da \ je pomoč potrebna in to dejan- sko tudi opravijo, včlanimo, saj je simbolična članarina (čeprav se je dvignila od predlanskega leta za 100 odstotkov) le dokaz organiziranega dela na tem pod- ročju. To je pa tudi važno pred- vsem zato, da organizacija RK lahko ob nujnih primerih ali ak- cijah ve, s kolikimi člani lahko deluje in kakšne naloge lahko izpelje. Aktivnost RK se je kazala v glavnem v skrbi za mlečne ku- hinje, da zboljša prehrano in da zajame čimveč otrok, daje z na- sveti vsaj moralno pomoč nasta- jajočim šolskim kuhinjam, za- jema čim več vaške mladine v svoje vrste in jih vodi skozi i zdravstvenovzgojne tečaje. Iz- kušnje kažejo, da tečaji v seda- nji obliki niso več zanimivi in se jim vaška mladina odmika. Program te najhumancjše or- ganizacije v občini Šoštanj za letošnje leto je organizacija dveh 60-urnih tečajev za prvo pomoč. V središčih bi zajeli čim- več članov, iz vaških odborov pa bi vključili vsaj po enega zastop- nika, da bi ta lahko nudil pouk- drugim. -ik Nesramnost nekega tehnika Kdor je do nekoga nesrn- ; men, je verjetno tudi toliko pogumen, da za svojo ne- sramnost sprejme »plačilocf In čeprav ta oblika more- biti ni najprimernejša, me sili vanjo predvsem razlog, da ni nujno vedno obreme- njevati sodišč; v ostalem sem bil poleg osebne žalitve deležen še žalitve kot javni delavec in to dvoje je men- da dovolj, da je lahko tudi moja obramba javna. Tehnik, ki se piše Jerko Bandič in ki je v službi pri celjskem gradbenem podjet- ju Ingrad, je prišel 20. fe- bruarja nekaj po tretji uri z nekakšno komisijo v blok 107. Komisija naj ibi namreč pregledala stanovanja, se pravi, naj Ibi dognala to. Če so se določene pomanjklji- vosti od pregleda prve in druge komisije nemara po- pravile same od sebe. Ker se niso in ker se na svetu nobena stvar ne popravi sa- ma od sebe (če bi bilo tako, bržkone takšna komisija ne bi bila sploh potrebna), je ta komisija v mojem stanova- nju, in morda še kje drugje, na yprasanje, če »je kdo kaj. popravljal«, »naletela«* na odgovor, da ne in na pri- pombo, da je takšen odnos malomaren (česar pač ni po- trebqp dokazovati)* Še preden pa sem stvar utegnil pojasniti (čeprav je bila očitna /e na noerled). se je oglasil tehnik Bandič, čeŠ da »bom zopet imel snov za pisanie«, da >hom lahko kaj zaslužil«. Ko je potlej pri- stavil, da »ne znamo rnvnati z vodovodnimi inštalacija- mi«, kakor tudi. da »sem se po kolenih plazil za tem sta- novanjem«, je bila seveda mera nolna in sem mu v to- nu, ki ni bil enakovreden njegovega nekulturnega ob- našanja, pokazal vrata. O tem sem potlej obvestil vodstvo Ingrada. kjer sem izvedel, da tehnik Bandič tu ni dobil prav nikakršne po- bude za svoj aroganten na- stop, kar nomeni, da je po vsej priliki zastopal samega sebe — svoje notranie ? ob- čutke«, iz česar sklepam kvečjemu to, da se je morda hotel »maščevati« za neki članek, ki sem ga napisal in podpisal z edinim namenom, ker je govoril resnico! Ker pa se seveda članek ni nana- šal nanj, je »nerodnost«, ki TO je zagrešil tehnik, toliko bolj nerazumliiva. Zato sa- mo kratek poduk: Prvič. novin?>r si služi kruh s pis'ìnjem člankov, po- dobno kakor si recimo grad- beni tehnik služi kruh z in- spiciranfem gradbenih del. Vsa razlika je morda samo v tem, da si zasluži tehnik več kruha in da je novinar- jev kruh bolj grenek od teh- nikove?»a! Drugič, tehnik, ki očita ne- komu, da »ne zna ravnati z vodovodnimi inštalacijami«, si naj poišče in preštudira kakšno literaturo o tem, kaj je dobra in kai slaba vodo- vodna inštalacija, pa naî po- tem na osnovi razumskih za- ključkov premisli, preden bo kai rekel! Tretiič. to. da »sem se pla- zil po kolenih za tem stano- vanjem«, bi utegnilo sicer ilustrirati stanovanjsko sti- sko, vendar moram priznati, da ie moj ponos zaekrat še močnejši od klečeplazenja in da sem si tega stanovanja, če upoštevam samo zdrav- stvene vidike, še najmanj želel. Sicer pa sem prepri- čan- da je sam v neprimerno bolišem stanovanju, kaiti «"'e ne hi bil. je »»otovo. da mti ne bi bila padla na um takš- na božjepotniška terminolo- gija, ker bi vedel, da je pre- hodno stanovanje že samo na sebi dovolj velika milo- ščina! Pa brez zamere! DRAGO HRIBAR Plodno delo borcev Te dni bo v šoštanjski občini konferenca ZB, ki bo potekala v znamenju dela z ZROP in ZVVI, t. j. v smislu združitve s tema dvema družbenima organizaci- jama. Dosedanje delo občinskega od- bora ZB je kljub nerešenemu vprašanju prostora büo uspešno. V letu 1961 so vključili v svoje vrste nadaljnjih 467 članov, ki prej zaradi različnih vzrokov niso bili člani. Na območju občine je še okrog 80 oseb, ki imajo pogoje za članstvo. Lani so predlagali 1935 borcev, aktivistov in sodelavcev za 2.214 odlikovanj, po zadnjih informa- cijah pa kaže, da bo odlikovan- cev okrog 1740. Posebno plodno pa je bilo delo občinskega odbora ZB v skrbi'za članstvo. Preko 100 članom so pomagali do osebnih ali ivalid- skih pokojnin, pomagali aktivom ZB v podjetjih, da so člani priš- li do ustreznih kvalifikacij in omogočili zdravniški pregled vsem članom ZB v občini. Po vojni je bilo v skrbstvenem nadzoru odbora okrog 300 otrok padlih borcev ali žrtev terorja, sedaj pa jih je še okrog 49; vsi so v srednjih ali višjih šolah ali pa v uku. Odslej dalje se bo delo odbora spremenilo v skrb za otro- ke borcev, ki imajo težje socialne pogoje in jim bo pomagalo v ob- liki štipendij s strani gospodar- skih organizacij, kjer so zaposle- ni Uspehi, ki jih je odbor dosegel v zadnjem času, so plod dobrega delovanja z organizacijo SZDL in z razumevanjem občine. Težave v dosedanjem delu pa so predvsem v podjetjih, kjer člani kljub pridobljeni kvalifika- ciji v strokovnih tečajih ne dobe ustreznih delovnih mest, prav ta- ko pa pri zaposlitvi zdravstveno šibkejših žena-bork. So pa težave, ker upravičenci do vzdrževalni- ne nočejo prodati tisto malo zem- lje, na kateri životarijo, in zato ne morejo uveljaviti svojih za- htev. Za oddih na morju pa je od- bor pokrenil akcijo, da bodo že v letošnji sezoni lahko borci in njihovi svojci preživeli lepe dni v Rovinju v wekend hišicah. Konferenca pa bo našla odgo- vore na razne probleme, ki se javljajo predvsem z zaposlitvijo žena. -ik 100 novih hektarjev V Skalcah pri Slov. Konjicah so v letošnjem letu predvidena večja dela pri obnovitvi 50 ha so- dobnih vinogradov in 50 ha sa- dovnjakov, so že pričeli s prvimi pripravljalnimi deli, raznimi po- seki grmovja ter drevja. Cim bo nastopilo ugodno vreme, bodo pričeli rigolati z buldožerji, tako da bodo ta dela večinoma oprav- ljena s stroji. Kljub temu pa bo- do potrebovali nekaj delavcev za različna pomožna dela, kasneje pa tudi pri sajenju. CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 9. — 2. marca 1962 Občani za razvoj komune Obsoteljska pokrajina je do ne- davnega bila skoraj nedotaknje- na. Veliko so že napravili, da so odkrili gospodarske rezerve in jo okrepili, za to pa je treba vložiti mnogo sredstev. Tudi letošnji družbeni plan, ki ga pravkar snu- jejo na zborih volivcev, predvi- deva celo vrsto naložb, da bi po- spešili razvoj in vsem gospodar- skim zvrstem dali vedno trdnejšo osnovo. Predvideno je, da bi v celoti investirali okrog 720,800.000 din sredstev, pri čemer bi lastna udeležba gospodarskih organiza- cij dosegla okrog 25 %. Skrbeti pa je potrebno tudi za negospo- darske zvrsti dejavnosti, za kar bodo od celotne vsote porabili okrog 298 milijonov dinarjev. Po- sebno veliko sredstev bi potrebo- vali za gradnje šol in popravilo starih šolskih stavb, toda prav tu bo težko kaj velikega storiti. V industriji, ki je na Šmar- skem ni dosti, je potrebno izvr- šiti celo vrsto obnovitvenih del. Steklarna v Rogaški Slatini na- merava zgraditi še dve talilni pe- či, kjer bo znašala celotna vred- nost 367 milijonov. V gradbeni- štvu bodo morali bolj mehanizi- rati delo, ki ga doslej opravljajo v veliki meri še roöno. Tudi v go- stinstvu bodo morali vložiti več sredstev in to tam, kjer so za to ugodni turistični pogoji. Letos na- meravajo potrošiti od 31 milijo- nov naložb za gostinstvo največ za korenito ureditev gostišča na križišču v Podplatu. Trgovina namerava sodobne j e urediti svoje lokale, ki so pone- kod prav slabi. Pravkar v Šmar- ju pri Jelšah preurejujejo špe- cerijski lokal v samopostrežno tr- govino. Podobno bodo uredili tu- di v Rogatcu. Jeseni bodo pred- vidoma pričeli graditi trgovsko poslopje v Podčetrtku, ker seda- nji lokal zares ni več primeren. Predvidoma bodo letošnje inve- sticije v trgovini znašale okrog 40 milijonov dinarjev. Posebno pozornost posvečajo razvoju obr- ti, ki se zadnja leta ni najprimer- neje razvijala. Z naložbo okrog 86 milijonov bodo skušali odpreti nekaj manjših obrtnih obratov, predvsem pa bodo razvili »Klju- čavničarstvo« v Rogaški Slatini, ki že prerašča s svojo proizvod- njo v industrijsko podjetje. Kmetijstvo je tista gospodarska zvrst, ki jo je najtežje razvijati, čeprav v obsotelski pokrajini pre- cej obeta. Letos bodo zaključili obnovo sadnih površin v Rogatcu, Skrbniku in Knežcu. Samo na Skrbniku pri Pristavi je sa- dovnjak, ki meri okrog 80 ha, kar predstavlja prav gotovo največjo sadno plantažo daleč naokrog. V Obsotelju, kjer so najugodnejši pogoji za razvoj živinoreje, na- meravajo zgraditi hleve za živino in svinje. Vsekakor bodo načrtno širili družbeni sektor kmetijstva, ki bi se letos naj povečal vsaj za okrog 100 ha. V celoti bodo v letu 1962 investirali za razvoj kmetij- stva okrog 187,500.000 din. Pod- vojili pa bodo tudi nasade jagodi- ce v j a, ki jih je največ na Koz- janskem. Velikega pomena za nadaljnji razvoj šmarske občine je ne- dvomno predvidena moderniza- cija ceste Celje—Rogaška Slatina. Cesta je trenutno izredno slaba in bi bilo težko še odlašati z ob- novo. V tekočem letu bodo pora- bili zanjo okrog 100 milijonov sa- mo za odsek, ki teče po ozemlju šmarske občine, iz republiških sredstev. Zdravilišče v Rogaški Slatini pripravlja načrte za osred- njo zdraviliško stavbo. Obnovili bodo nekaj opreme, za kar bodo vložili okrog 62,000.000 dinarjev. Steklarska šola bo zgradila last- no talino peč z 22,500.000 dinarji sredstev. Do prve polovice marca bodo zdaj občni zbori šmarskih voliv- cev in prav je, da se občani te- meljito seznanijo z načrti, da ve- do, od kod izvirajo sredstva za naložbe in se zavedajo, da je ure- sničitev plana odvisna tudi od njihove zrelosti, zavesti, od ra- zumnega sodelovanja v proizvod- nji in upravljanju. s. Smarska mlekarna, ki proizvede dnevno do pet tisoč litrov mleka. nimogrede zabeleženo... l/lladinski politični šoli v obči- ni Šoštanj se je v torek pridružil nov oddelek, in sicer 40 mladin- cev Industrijsko—rudarske šole v Velenju. Do ustanovitve je prišlo na pobudo predsedstva mladin- skega aktiva Industrijske rudar- ske šole. Polovica tečajnikov je mladih članov Zveze komunistov. V nedeljo so tekmovale strelske družine v občini Šoštanj v okviru republiškega tekmovanja. Po os- mem kolu vodi v občini strelska družina Usnjar iz Šoštanja, ki si v okrajnem merilu deli 5. in 6. me- sto. Te dni bo na Indtistrijsko-ru- darski šoli začela delovati šola za življenje. Ker je na šoli preko 300 mladih fantov, je zanimanje za tovrstno tematiko izredno živo in kaže, da bo v šoštanjski občini to drug primer, kjer bo ta šola pro- gram izvedla. Dosedanja praksa je namreč pokazala, da je po pr- votnem zanimanju obisk padel in je od treh oddelkov v letošnjem letu ostal le še v Smartnem ob Paki. Zgledom mladih zadružni- kov iz Smartna ob Paki, ki se za- vedajo svoje odgovornosti ob vstopanju »ТШ prag življenja-^ bi lahko sledili tudi drugi. Občinski komite LMS Šoštanj bo v marcu s pomočjo Delavske univerze v Velenju organiziral seminar za najbolj politično raz- gledane dijake Industrijsko-rudar- ske šole. Ta seminar bo imel pri- bližno isto tematiko kot mladin- ska politična šola in bo priprav- ljal mladince za sprejem v Zve- zo komunistov. -ik Štrokove mame nî več Na Prevorju je umrla Strokova mama — velika junaška žena — krušna mama partizanov. Koliko- krat jih je nasitila. Ni se ustrašila vojne vihre in ne sovražnikov. Preganjanim je nudila zatočišče in varno zavetje pod svojim krovom in do konca ostala zavedna Slovenka. Hvaležni smo jo pred dnevi Spremili na zadnji poti in ohra- nili jo bomo v nepozabnem spo- minu. C. R. CiTAJTE CELJSKI TEDNIK PREDPUSTNE SANIE (Kozeri ja) Bil je to velik, veličasten, vesel in najveselejši pustni karneval. Kakšna škoda, da sanjam v »črno beli tehniki-", ker bi sicer bil še očarljivo spektralen ... Ne vem, če so fiziki odkrili po- leg ultra in drugih žarkov tudi ^»■psiho*< žarčenje. Jaz pravim, da I so, kajti naše mesto je bilo obsi- 'ijano z najplemenitejšimi čustvi,- I ki so imela krepak prizvok pre- ' » šernosti in burke (ne zamenjujmo ' . izraba z rogovilasto pečno burkljo). Zvrstil se je sprevod v čast ve- seljaškega in dobrohotnega princa ^Karnevala... Na čelu povorke, tako terja so- dobni čas, je bila motorizacija. Fičkoti, Amiji, Recordi in Merce- desi so polzeli po ulicah. Toda to ni bila kolona heterogenega Avto- moto društva — bil je to sindikat prosvetnih delavcev. Viharno vzklikanje je napove- dovalo mimohod ljubljencev, ki jim ni para pod soncem, zmago- valcev, ki so ponesli slavo mestu ob Savinji v širni svet. Bili so to čisti amaterji in nesebični žogobrci z lavorikami prvakov Slovenije. Sinovi in hčere celjske Talije so bili preobloženi z diplomami Pre- šernovih, Sterijinih in drugih na- grad ... Ko je povorka šla čez muzejski trg, se je cela vrsta ljudi, sicer s težkim srcem, toda s čutom dolž- nosti, oddaljila v čitalnice nove Studijske knjižnice prebirati ne- izčrpen zaklad političnih ved. To je bila naša elitna tehnična inte- ligenca. Mnogoštevilna druščina celjskih častilk brazilske kave je z dopa- denjem gledala mlada vitka de- kleta v povorki brez sleherne sen- čice zavisti in brez črke ogovar- janja ... Na trgu pred Unionom je bilo nekaj simboličnih slik ... Po vzoru filma »Točno opoldne-» sta se spopadla dobri in slabi kow- boy; eden z ranča »-Kinopodjetje-», drugi s kočarije »Filmskega gle- dališča*' ... Celjski funkcionarji so zaplesali s svojimi simboličnimi funkcijami »šoštarsko polko-», pri kateri je vlogo metle odigrala »ro- tacija«. »Celjski tednik« se je predstavil v obliki velikanskega hladilnika, kar pomeni, da ni ne- varnosti, da bi se urednik in no- vinarji ob tolikem dežju pohval pokvarili... Lansiranje balona je bilo prav tako simbolično. Košara z dobro- tami je pomenila standard, vsem pa je bilo kajpak popolnoma jas- no, da je balon, ki jo je vzdignil v višave — produktivnost??? Na koncu je princ Karneval po- vabil svoje občane na veliko poje- dino v nov hotel in podaril štu- dentom vagon steklenine kot sklad za prosto razpolaganje ... Za karneval se vsak spremeni v tisto, kar želi biti. Ker pa so ve- činoma vse želje kovane v oblake, pravim, da so vse to bile le sa- nje ... PRIJATELJSTVO PREKO JAJCA Pošiljka jajc, ki je pred nekaj meseci prispela iz Holandije v Nemčijo, je bila povod za prija- te] istvo dveh mladeničev. Mladenič iz Holandije je nam- reč na neko jajce, ki ga je zapa- kiral, napisal svoj naslov. Jajce je prispelo med ostalo pošiljko v Nemčijo, kjer ga je kupil neki fant. Ker je bil na jajcu naslov, je fant za šalo napisal pismo. Ta- ko sta si fanta začela dopisovati in fant iz Nemčije je pred krat- kim obiskal prijatelja iz Ho- landije. Prihodnje leto pa mu bo »jajčni prijatelj« vrnil obisk. V »Svobodi« premalo mladine Te dni je začel s poukom v mladinski politični šoli nov oddelek. To so dijaki indu- strijske rudarske šole, 20 je mladih članov Zveze komu- nistov, 20 pa članov Ljudske mladine. Ob tej priliki smo obiskali upravnika te šole tovariša Toneta Petriča, pred- sednika ideološke komisije pri občinskem Komiteju LMS Šoštanj in ga prosili za nekaj pojasnil. Kljub uspešnemu delu je vendarle čutiti, da mladina premalo sodeluje v družbeno političnem življenju. »Kako mislite to izbolj- šati?« »Naš razvoj terja, da se mladina posveti proizvodnji, kar je in mora biti ena bist- venih dolžnosti mladega pro- izvajalca. Potrebe pa kažejo, da mladini manjkajo sposob- nosti za reševanje skupnih problemov na terenu. Naša dolžnost in cilji so usmerjeni v to, da ponovno v polni meri vključimo mladega človeka v stanovanjsko ali krajevno skupnost. Mladina mora od- igrati bistveno vlogo v druž- benem samoupravljanju, da ne bo jutri v preveliki zagati, ko bo morala prevzeti že močno utrte poti.« »Pravijo, da je v vrstah aktivne mladine zadnje čase^ malo mladink. Je to res?« »V okoliških krajih ni tako. Trdimo lahko celo, da je žen- ska mladina aktivnejša. O tem nam zgovorno priča delo aktivov iz Smartna ob Paki, Podkraja in Topolšice. Težje pa je v Velenju in Šoštanju. Smo pa tudi tu začeli. Ravno te dni smo organizirali aktiv v hotelu Paka v Velenju, v načrtu pa imamo aktiva v frizerskem in krojaško-šivilj- skem podjetju. Ta mladina doslej sploh ni bila vključena in po vsej verjetnosti je to naša krivda. Lani je deloval aktiv mesta Velenja, letos pa nismo imeli niti letne kon- ference.« »V našem okraju bi morala kulturna dejavnost sloneti predvsem na mladih ljudeh. Kako to, da opažamo ravno nasprotno. V vrstah Svobode je malo mladine. Kje so vzro- ki?« »Na to vprašanje bi odvrnil, da smo lani povabili pred- stavnike Svobod in prosvet- nih društev na konferenco, a žal ni prišel nihče. Moje mnenje je, da bo morala Svo- boda poiskati sodobnejše oblike dela. Na pokongresni konferenci bomo morali spre- govoriti tudi o tem.« -ik Službeno mesto Tovariš urednik! V nedeljo sem težko pričakovala avtobus Celje—Vransko, v Šem- petru v Savinjski dnl^j. Avtobus je bil popolnoma ftohk >'Ljudje so bili natrpani in t^arsi-zateri je verjetno zastokal zaiT:A*.i kurjega očesa na prstih. Na veliko veselje sem opazila, da je sedež poleg šo- ferja še prost in precej utrujena sem sedla nanj. Toda veselje je bilo samo trenutno, kajti takoj je šofer Vranskega avtobusa s pre- cej neprijetnim glasom zavpil: »To je sprevodnikovo mesto.« V tistem trenutku je tudi z zadnjega konca avtobusa zažvrgolel glas sprevodnika: »To je službeno mesto.« Vsa zardela sem vstala in stoje čakala končno postajo. Sprašujem se, ali je sploh po- trebno na tako kratkih relacijah, da ima sprevodnik svoje mesto in če mora ostati prosto kljub temu, da nima sprevodnik časa sedeti. M. T. Tradicionalno pustovanje v Mozirju Pripravljalni odbor ima polne roke dela, saj je do pustnega tor- ka le nekaj dni — dela in priprav pa več kot dovolj. Pohod godbe od hiše do hiše pomeni začetek pustovanja: ponedeljkovo popol- dne je že v znamenju »praznova- nja«, ki traja vse do srede po- poldne. Taka je že navada in tra- dicija je, kajpak, nezlomljiva ... Da bi ne povedali preveč — kajti podrobnosti programa so skrivnost— le nekaj najvažnejših napotkov za one, ki so le prera- dovedni. Pustno torkovo jutro prične mogočna budnica, ki se prav nič ne ozira na zaspance ali »sovražnike« zgodnjega muzicira- nja v prebučnih akordih. Ves trg je pokonci! Med osmo in deveto uro — iskanje Pusta in objava programa za popoldne. Sledi obisk nekaterih podjetij v Mozirju, Na- zarjah in na Rečici; popoldne program v Mozirju, ki ga zaključi pustna veselica z burkami do ju- tranjih ur. Sreda je polna pogrebnih in žal- nih svečanosti. Pust — mrlič va- bi pogrebce na svoj pokop, ki bo ob treh popoldne. Testamentu in sedmini sledi splošna žalost, le otroci so veseli prest, ki jih je Pust podaril, da ne pozabijo nanj do prihodnjega leta. Več o vsem v prihodnjih šte- vilkah Celjskega tednika. M. M. Vaje na snegu niso vedno prijetne, so pa potrebne. Vojakom nu- dijo možnost, da se navajajo gibati tudi v zimskih prilikah, ki zahtevajo večje napore in seveda tudi boljšo fizično kondicijo. Kljub temu pa jim vaje na snegu nudijo tudi obilo veselja. V tre- nutkih počitka se razlega vojaška pesem in smeh na poligonih, kjer se vadijo. RASTLINA IMA SRCE Prav hladno je bilo, ko je že •gledoval trto, ki se zvija ob ste- bru. Smejal se je, ko je povpra- šal: »Daje dobro kapljico? Menda Že, ker znate z njo ravnati. Tudi 8 trto moramo lepo ravnati, nei- •»o kakor z živalco.« »No, ta je pa dobra! Saj nima srca«, se je zasmejal dijak Zvon- ko, ki je bil na počitnicah. »Veš, fant, rastlina ima srce!« *c je nežno nasmehnil kmetijski tehnik Martin JAGRIC iz Obso- *elja. »Ce z njo ne ravnaš lepo, ne da nič. Ce si grob, se nagrči, zvije, zboli, in ne more roditi; tar bi človek rad. Rastlino je tre- ba hraniti, sicer nima moči. Vi- diš, trto je treba rezati, ostrici, •icer se v lastnem goščavju po- "^e zaduši. Ona bi dala rada •>3ti, toda preveč je ne smemo obremeniti, ker ne zmore toliko sokov. Da, kri ima!« In smejal se je tako toplo, da je neugnaai mestni fant skoraj preveč zardel. »Vi ste pa radi kmetijec?« sem vpadel. »To že!« je vzkliknil. »Kako ne bi bil? Delati je treba povsod, a najbolj živo je prav v kmetijstvu. Kmetijska proizvodnja je zelo napeta. Vlagaš, se trudiš, vendar nikoli nisi stood.stotno prepričan, da bo letina ugodna. Delati je po- trebno in vedno slediti času. Za- mude lahko povzročajo veliko škodo in prav teh se moramo vse- lej bati v našem zadružnem živ- ljenju. Jasno: predpogoj za uspeh je sodobno obdelovanje in spre- menjeni odnosi na vasi. S krpi- cami ne moremo več naprej, kmetovalci se bodo morali spri- jazniti z rajonizacijskimi načrti in proizvajati kompleksno tisto kmetijsko kulturo, ki je gospo- darsko zanimiva. Delati moramo z vso odgovornostjo in menim, da je prva dolžnost nas, ki delamo v zadružništvu, da površine, ki jih imamo, obdelamo pravočas- no in vestno«. Pogledal je po dolini ob Sotli. Imensko polje prečka velik jarek, ki odvaja odvisno vodo ob popla- vah. Letos bodo dela zaključena. Tudi ta zemlja bo potem lahko dajala več, če bodo pometno go- spodarili. Zemljo je potrebno ne- govati, riti po njej z železnimi plugi, jo posipati z gnojem, pe- stovati rastlinje, da bo rast pra- vilna: to pa je treba znati in'ču- titi menda res tudi s srcem. Di- jak Zvonko je poslušal in še dol- go potem je nekako zamišljeno opazoval trto, ki je še stiskala rjave popke. s. KULTURA IN PROSVETA Kritične perspeklire V razpravi o finansiranju šol in vzgojnih ustanov, ki jo je v soboto priredil ob- činski sindikalni svet. je bilo med drugim zaslediti tudi podatek, ki se je nanašal na celjsko Tehniško srednjo šo- lo. Podatek je sicer izzvenel v prazno, ker pač namen po- svetovanja ni bil v reševa- nju prololematike te šole, vendar se zdi vsaj toliko po- memben, da je vredno opo- zoriti nanj. ker se namreč tudi zdi, da je ipotrebno o njem razmisliti. Tehniška srednja šola živi tako rekoč pod težo vpraša- nja — biti ali ne biti, kar pomeni, da je njen obstoj resno ogrožen. Ogrožen je predvsem zato, ker je lahko po zakonitih predpisih veri- ficirana le tista šola, ki ima dve tretjini rednih predava- teljev, medtem ko jih ima ta šola komaj eno osemnajsti- no, kar pomeni zopetJ da ima enega rednega predava- telja in osemnajst honorar- nih predavateljev. Takšno razmerje je seveda katastro- falno, ker prvič ne zagotav- lja kvalitete pouka in ker drugič izključuje tudi peda- goško vzgojne vidike. Kljub temu. da manjka poleg tega kar devet predavateljev na gradbenem oddelku, je celj- ska šofe zaenkrat še prizna- na, toda kdo more zagotovi- ti, da se njen status, v koli- kor bodo kadrovske razmere ostale nespremenjene, ne bo kdaj spremenil?! To pa je vsekakor tisto, kar bi moralo siliti k razmišljanju še prej, preden bomo začeli z grad- njo novega poslopja, kajti vsota, ki je za to predvide- na, presega 800 milijonov (s strojno in drugo opremo), kar nikakor ni malo. Ureje- vanje kadrovskega proble- ma pa seveda ni mogoče pre- puščati morebitni domnevi, da se bo z novim poslopjem rešil sam od sebe (ne glede na perspektivo), kajti če šo- la rednega kadra ne bo do- bila že prej, ga ne bo imela niti potem, ker namreč za to pač ne zadoščajo lepi in so- dobni učni prostori, temveč v prvi vrsti finance. Ker imamo onraviti pre- težno z inženirskim kadrom s solidnimi dohodki v gospo- darskih organizacijah, bo reševanje toliko težavnejše in bo mogoče le. če bo redna zaposlitev na šoli nudila od- govarjajoče plačilo. Ni nam- reč verjetno, da bi kakšna drugačna varianta rodila kakšen uspeh. dhr Pohujšanje v dolini šentflorjanskl [Repertoarni in denarni problemi] Nekaj dni pred odpovedano no- vo premiero je bila v celjskem gledališču tiskovna konferenca, ki je imela dvojni namen: informi- rati novinarje o pomembnem do- godku, hkrati pa opozoriti tudi na nekatera aktualna vprašanja v zvezi z materialnim položajem ustanove. Kakor povzemam iz razgovora z režiserjem Jurom Kislingerjem je bila gledališka predstava Can- karjevega Pohujšanja v dolini šentflorjanski, katere premiera bo nocoj, predvidena že za začetek sezone, vendar je zaradi bolezni v ansamblu in zaradi obveznosti gledališča do dveh vsakoletnih uprizoritev mladinskih del kasne- je izpadla z repertoarja. Gledali- šče jo je uvrstilo v program zdaj, ker meni. da je ta tekst trenutno najbolj aktualen spričo problem- skega odnosa družbe do umetnika in umetnika do družbe, ki ga ob- ravnava, pri čemer pa bo reži- ser' da bi bila uprizoritev dostop- nejša sodobnemu gledalcu, skušal vnesti vanjo nekaj novih elemen- tov. Predvsem se je z novo sezono celjsko gledališče znašlo v težav- nem finančnem položaju, saj mu od odobrenih 38 milijonov dinar- jev primanjkuje za osebne do- li odke. ki so se povečali za 15 od- stotkov. 5 milijonov dinarjev. Iz tega sledi, da ni sredstev tudi za vzdrževanje, lansko trinajsto pia co pa je tako rekoč »požrU kotel za centralno kurjavo, ker nam- reč takrat, ko so gledališče zidali, kotlov še ni bilo in je tisti, ki so ga dobili iz celjske bolnišnice, od- služil, pa so zato morali za mili- jon tristo tisoč dinarjev nabaviti novega. Naslednji finančni poka- zatelji so v povečanju avtorskih tantiem od prejšnjih 20 odstotkov, deloma pa tudi v razmerju med prejetimi sredstvi in ustvarjenimi lastnimi sredstvi. Tako je recimo gledališče 1954. leta dobilo 23 mi- lijonov dinarjev, pri čemer je ustvarilo 2 milijona lastnih sred- stev in je od skupne vsote pora- bilo za osebne dohodke 12 do 13 milijonov dinarjev, vse ostalo pa za vzdrževanje' medtem ko je Ur- ni dobilo 38 milijonov in ustvarilo 11,5 milijonov lastnih sredstev. Ker so seveda med tem stroški porasli, je ta vsota kljub stari uradniški plačilni lestvici postala premala. V dopolnilo navajam še dva podatka: osnovna začetna plača znaša 16 tisoč dinarjev plus umetniški dodatek v znesku okrog 6 tisoč din, stare zaloge kostumov so izčrpane. Kar je pri vsem tem zlasti važ- no, je okoliščina, da v takih po- gojih ne bo mogoče zasesti siste- miziranih mest in sta v tem zna- menju dva obetajoča štipendista že odklonila angažma, poleg tega pa se bodo nujno pokazale posle- dice tudi v pogledu repertoarja, ker takšen koncept ne bo dopu- ščal uprizoritev z večjo zasedbo, kakor tudi ne rednega sodelova- nja amaterjev, ker ti bremenijo plačni sklad. Odpadla pa bodo prav tako nekatera gostovanja, zlasti v krajih, kjer gledališče ni- ma dovolj trdnih pogodb. Med- tem ko je doslej dokončno odlo- čeno, da^ bodo uvrizoiili namesto Celjskih grofov Millerjevo Smrt trgovskega potnika, se v zvezi z zunanjimi sodelavci porajajo .še nekateri drugi kot zgolj ^finančni* pomisleki. Gre namreč za nekak- šen antagonizem, ki je ovrgel ve- ljavno domnevo, da je sodelova- nje amaterskih igralcev pri po- klicnem gledališču koristno. Tako kot je pred leti veljalo mnenje, da gledališče s tem podpira ama- tersko dejavnost^ se je zdaj poka- zalo, da jo deiansko hromi, kajti amaterji povečini potlej ne mara- jo več nastopati na amaterskem odruf v kolikor pa, terjajo za to plačilo! Tu pa se seveda amateri- zem neha. In ker se tu amateri- zem neha, je toliko bolj čudno, da se je celo v tisku (Delavska enotnost) pojavila nekakšna (hi- per, ne hipo) teza, ki skuša kon- kretno, celjskemu Delavskemu odru prinisovati upravičenost do vsaj približno enakih finančnih zahtev kakor poklicni ustanovil Ce, tedaj lahko takšna postavka izhaja kvečjemu iz tehtanja kva- litete obeh ustanov, pri čemer se seveda tehtnica močno nagne v prid prepričanju, da ostaja pri vrhu vedno to, kar je lažje. Sicer pa bi bilo vsakršno vzporejanje nesmiselno, ker sta pač amateri- zem in profesionalizem vsaj za- enkrat še dva zelo različna poj- ma. V kolikor pa bi ju kdaj sku- šali združiti, bi dobili še tretji po- jem, ki bi našo gledališko kulturo kompromitiral in deloma celo di- skreditirah kajti bolje od polo- vičarstva je navsezadnje — nič! Ob vsem tem se horizont celj- ske gledališke problematike šele odpre. dhr Celjan prvič v Celju v soboto popoldne so v foyeru celjskega gledališča odprli likov- no razstavo celjskega rojaka An- greja Ajdiča, to je, mladega sli- karja, ki je že na začetku svoje poti vzbudil veliko pozornost. Andrej Ajdič, Laščan po rodu, se je učil zlatarstva v celjski Zla- tarni. Srednjo šolo za umetno obrt je končal v Ljubljani, od tod pa je odšel na Dunaj, kjer je di- plomiral na Akademiji za grafi- ko. Tu je priredil tudi razstavo moderne grafike, s katero je do- živel izreden uspeh, saj so jo v celoti odkupili. Slovenskemu občinstvu se je Andrej Ajdič predstavil prvikrat v družbi mladih likovnih ustvar- jalcev 1959. leta v Jakopičevem paviljona v Ljubljani, dve leti kasneje pa je razstavljal tudi y "Velenju. Razstava, na katero še prav po- sebej opozarjamo, prikazuje 21 grafičnih listov, litografij in akvatinte. FILMI, ki jih bomo ^gledali. .. NA VALOVIH DONAVE Bolgarski film, nagrajen na fe- stivalu v Karlovyih Varih. Film zajema snov iz druge svetovne vojne: romunski borci so spustili v zrak nemško skladišče muni- cije ob Donavi, preostalo muni- cijo pa hočejo Nemci rešiti z vla- čilcem. V ta namen določijo vla- čilec lastnika Mihajla, ki se s svo- jo ženo Ano odpravlja na dopust Ker Mihajlo ne more dobiti red- ne posadke, mu Nemci odredijo nekaj zapornikov, med katere se spretno vtihotapi partizanski častnik Ovid. Sledi izredno na- peto potovanje vzdolž Donave, kajti i)artizani se namreč hočejo polastiti tovora ... To je baje edini bolgarski film, ki si je priboril vstop na vsa ev- ropska platna. STRELEC V ZELENEM Nemška füm, ki so ga posneli po romanu Edgar j a Wallacea, enega največjih piscev kriminal- nih romanov. Zgodba se vrti okrog ameriškega milijonarja Be- lamyja, v starem dvorcu Gare blizu Londona. Tu namreč že dol- go vlada vraževerje, da v dvorcu preti nevarnost s strani nekega strelca v zelenem«. Ko neki Kre- ger pade zadet od zelene puščice, Scotland Yard, ki je osnovni no- silec filma, še vedno ne verjame, da bi bila vraževernost kriva za zločin. Vse sledi vodijo k Bela- myju, ki se po najrazličnejših za- petljajih vse bolj zapleta, dokler nazadnje sam ni žrtev strelca v zelenem. Kdo je bil strelec v ze- lenem? to je poglavitno vpraša- nje, ki ga Scotland Yard rešuje v filmu in ga seveda tudi reši. Anekdota Potniški parnik je zašel v taj- fun. Kapitan je zgubil glavo, te- kal je po ladji in vpil: »-Pripravi- te se, ljudje božji, kajti čez dobro uro bomo vsi v nebesih!-^ >*Bog nas tega varji!*< je obupa- no vzkliknil neki duhovnik. Razprave zaradi razprave? Nedavna raz¡prava o finansira- nju šol in vzgojnih ustanov ter o delitvi dohodkov v tem letu, ki jo je priredil občinski sindikalni svet v Celju, je potekala v zna- menju očitne osebne prizadetosti prosvetnih delavcev, v TUiamenju dokaj resnih razmer, prav tako pa tudi v senci nekaterih nejas- nosti, predvsem tistih, ki se na- našajo na sklad za šolstvo in na odstotek povečanja tako imeno- vane kvote. Osnovne misli so bile namreč te, # da je celjska občina glede povečanja sredstev za šolstvo na prvem mestu v Sloveniji; # da se bodo ta sredstva po- večala za 35,7 odstotkov; Ф da bi bilo izdelati kriterije, po katerih bo sklad za šolstvo posameznim šolam ta sredstva delil, in kriterije, po katerih bo- do šole izvedle notranjo delitev; nadalje Ф kako izvajati priporočilo Zveznega izvršnega sveta, po ka- terem je povečanje sredstev na- menjeno kritju večjih življenjskih stroškov, in doseči, da delitev ne bi bila linearna; Ф kako izenačiti razlike med začetno in končno plačo; % kako nagrajevati kvalitetno delo in tako dalje. Medtem ko bo novi finančni položaj celjskega šolstva omogočil prehod na novo delitev dohodka v presveti, pa se je pokazalo, da ta položaj še ni jasen, ker nam- reč še ni jasno, s kolikšno vsoto bo razpolagal sklad za šolstvo. Tako se poraja tudi logično vpra- šanje, če odstotek povečanja kvo- te drži! Kajti za šolski sklad je predvideno 48 odstotkov od pro- računa, proračun pa še ni bil sprejet. Čeprav seveda ni bojaz- ni, da ga ne bi sprejeli, ni mo- goče izključevati kakšnih spre- memb, ker dobivajo pač komune vse več pristojnosti, ne da bi do- bivale tudi vse več sredstev! Gre potemtakem predvsem za to, da razpravljanje, ki izhaja iz nekih imaginarnih številk in ne iz kon- retnih osnov, ni kaj več kakor razpravljanje zaradi razpravlja- nja. Takšen »larpurlatizem« pa, kakor je bilo mogoče razbrati tu- di iz razprave, zavaja v začarani krog, ker so prosvetna vprašanja vsaj po teoretični plati dandanes jasna. Njih jasnost je zapopadena v neenakopravnem družbenem položaju prosvetnega delavca ~ gledano v celoti, ne pa posamez- no — toda ker je ta položaj že znana posledica našega ekonom- skega razvoja, kar pomeni, da je splošnega značaja, ga seveda ni mogoče lokalno barvati in ga tudi ■ ne rešiti ad hoc. Eden izmed nadaljnjih proble- mov, ki ga je nakazala razprava, je v tem, da bi šole morale izde- lati konkretne izračune finančnih potreb, na podlagi česar bi jim' bilo lahko zagotoviti minimum, hkrati pa bi med njimi tudi laže delili preostanek sredstev. Doslej teh izračunov še ni naredilo pet šol, medtem ko pri nekaterih šo- lah, ki so jih že dostavile, potre- be presegajo zmogljivost dajatev. Vzrok je predvsem v različni sta- rostni strukturi učnih kadrov in v občutni potrebi po povečanju prejemkov začetnikom, če naj bo ta poklic vabljiv. To, kar je na posvetovanju še izstopalo, so bile naposled neka- tere primerjave med osebnimi do- hodki prosvetnih delavcev in do- hodki nekaterih drugih služb. Ta- ko znaša začetna plača na učite- ljišču 17 tisoč din, medtem ko ima baje snažilka v ambulanti 22 tisoč din. Istočasno je učitelj z 20 tisoč mesečnih prejemkov za- pustil neko strokovno šolo, in šel k neki Svobodi, ker mu jih je ta ponudila 40 tisoč in tako dalje. Očitne anomalije. Anomalije, ki jim je pripisovati »beg iz prosve- te«. dhr Posvetovanje s predsedniki šolskih odborov Pred dnevi je bilo v Mozirju posvetovanje s predsedniki šol- skih odborov vseh šol mozirske občine, ki sta ga sklicala občin- ski svet za šolstvo in komisija za družbeno upravljanje pri občin- skem odboru SZDL. Na posveto- vanju so največ govorili o vlogi in oblikah dela šolskih odborov v novih pogojih dela. Poudarili so, da se je vloga šolskih odborov z novim finansiranjem šolstva znatno povečala. Ko so govorili o finansiranju šolstva, so ugotovili, da so s sredstvi, ki so bila lani na razpolago, krili vse najnujnej- še potrebe v šolstvu.Letos bo tre- ba več sredstev. Upajo, da bo ob- činski ljudski odbor pokazal pol- no razumevanje. V nadaljevanju so govorili še o druževanju šol v občini. Poudarili so, da je pamet- no neka+ere manjše šole priklju- čiti večjim. Anekdote General Lavdon je nekoč pisal dvornemu vojaškemu svetu na Dunaj: »-Prosim za dobrega zdrav- nika, kajti moji mazači spravijo več ljudi ob življenje kot Turki.« Ko je nekoč predstavil maršal Lannes Napoleonu oficirja, ki je bil znan po svoji strahopetnosti, in dejal, da ima kroglo vtelesu, se je Navoleon zasmejal in rekel: »-Ta, pa krglo v ttelesu? Ali jo je pogoltnil?« Ko je moral nekoč Sully dolgo čakati na sprejem pri kralju in je čez dve uri prišla iz kraljeve sobe 1'гроИса v zeleni obleki, je rekel kralju, ko je vstopil: »Vaše veličanstvo se mi ne zdi nič kaj zdravo.« Da, moj dragi Sully, ni še dol- go, kar me je pustila mrzlica.« »Saj res! Ali ni imela zelene obleke?« je nedolžno vprašal Sully. 8 POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Birket-Smith K.: Putovi kulture. Opća etnologija. Zagreb 1960. S. 22010. Denisov A. I. & D. I. Ignatev & N. G. Palgunov: Länder der Erde. 2. Aufl. Berlin 1960. S. 21956. Fromm E.: Sigmund Freud's Mission. London 1959. S. 21938/17. Härtung R.: Textiles Werken. Ra- vensburg 1960. S. 22016/4. Hughes D. J.: O nuklearnoj energiji. Beograd 1960. S. 21896. Joesten J.: Nafta vlada svijetom. Za- greb I960. S. 21975. Kerschensteiner G.: Begriff der Ar- beitsschule. 8. Aufl. Leipzig & Ber- lin 1930. S. 21620. Lew?n»^ohn R.: Zgodovina seksualnosti. Ljubljana 1961. S. 21571. Lukić R. D.: Tumačenje prava. Вео;' grad 1961. S. 19611/24. Maček O.: Izabrana poglavja iz me- dicine rada. Zagreb 1960. S. 22056. Manhattan A.: Vatikan in dvajseto stoletje. Ljubljana 1961. S. 22035. Peti kongres Socijalističnog saveza radnog naroda Jugoslavije. Beo- grad I960. S. 22039. Prokopioa: Pod Justinijanovim žezlom. Ljubljana 1961. S. 21572. Radunović D.: Merenje produktivnosti rada, ekonomičnosti i rentabilnosti na nivou preduzeća. Beograd 1961. S. 17167/8. Solodovnlkov V. G.: Mezdunarodnye ekonomičeskie organizacii. Moskva 19fin. S. 22001. Jožefa Diceena. Beograd 1957. S. "1579. Sešić В.: Dijalektički materijalizam REPRIZA V BENETKAH Po vrsti razstav v tujini, med katere sodi tudi lanskoletna razsta- va v Benetkah, je Jože Horvat — Jaki pred dnevi tu zopet raz- stavljal v Galeriji 22. marca. »Motiv« na naši sliki sicer ni od tam, prikazuje pa Jaki ja ob svojem delu v Nazarju. Od reperttarne politike Dragi urednik! V zadnjem cajtu so se v našem kinotu pripetile ene take reči, katere se mi zdijo vredne publiciranja in za- služka enega honorarja. V repertoarni politiki, katera že dolgo poteka na najvišji ravni, kar se reče, da je zelo ravna, je prišlo do intere- santne spremembe, ko kino ni dobilo enega filma, kate- rega bi moralo dobiti, da bi ga lahko predvajalo, zavolo česa je namesto njega dalo v izložbo pred Unionom na- pis, kateri se je glasil: ker nismo dobili filma, katerega bi ga morali predvajati, smo dali na snored NEKATERI SO ZA VROČE — odlična komedija in tako dalje, iz česa sledi, da so nekateri (namreč pri kinotu) zares za vroče, kar je sigurno posle- dica mraza in enih drugih faktorjev, kateri vplivajo in učinkujejo na repertoarno politiko. Na podlagi učesta- lih kritik, katere spuščajo včasih obiskovalci kinota na račun prikrajšanja v svojem kulturno prosvetnem in za- bavnem potencijalu, ob čem največkrat mimoidejo eko- nomsko situacijo kinota. ka- teri živi in se razvija od ki- nokart. kar se reče od cen, katere še niso postavljene na eno ekonomsko bazo. torej na podlagi takih kritik se mi zdi. da kritiziranje odpada glede na proizvodnjo teh fil- mov, kateri prihajajo name- sto enih drugih, kateri ne prihajajo. Znano je. da mar- sikateri kritizira profrram filmov, kar je že obrabljeno, ker smo skoraj vsi okuženi z boleznijo, da kritiziramo, pa če ie 1лка obiokfivn^i ali ne, to je, če so kritizerji sa- znan reni z zadevo, ki ie sprožila prigovor, ali ne. Se bolj splošno znano pa je pravilo, da se za >razbi}anTe li^da« v razpravi r>o poroči- lih, kar sem prebral v ne- kem noročilii. prične s kri- tiko filmov kot škodi iivega sredstva Tiašo mladino in odrasle tako. d^ končno dobi vtis, da bi bilo treba vse filme slabe in dobre pre- povedati, in da je treba kino zapreti, če ne bo predvajal tistega filma, kateri je po ukusu vsakega posameznika. Kar se tiče slovenskega podnaslavljanja. katerega imamo zdaj pri vsakem fil- mu, kar je sigurno en velik uspeh in zadovoljstvo, so bi- le težave v tem. ker smo ob sklepanju pK)godb zahtevali filme ^ slovenskimi podna- slovi, kar brez nastopa jav- nosti ne moremo doseči — prvič, ker je večina filmov, kateri so na ponudbo, že podnaslovljeni in se io ne da več spremeniti, drugič če ga ne vzamemo, kakršen pač je. bomo ostali brez njega in ga slovenska publika nebi vide- la ali vsaj ne v večjih rne- stih. tretjič ker bi z odklo- nitvijo takega filma nastala gospodarska škoda (katera je sigurno večja od kulturne škode) v kinotu. poleg tega nastane tudi vprašanje od- govornosti za smoterno go- spodarjenje in rentabiliteto podjetja, ker so kinoti go- spodarske organizacije z go- spodarsko in ekonomsko de- javnostjo in četrtič ker je dovolj filmov s slovenskimi podnaslovi, bi morali biti ki- noti zaprti za vse druge fil- me, kar zopet zajema odgo- vornost pred publiko, katera bi na tak način bila prikraj- šana za svoje kulturno izživ- ljanje in so tako kinoti po- stavljeni pred dilemo — vze- ti ali nevzeti. podobno kakor Hamlet — biti ali ne biti! Narbarž velja ta dilema tudi za filmske žurnale. od kate- rih predvajajo včasih po enega cele tedne, ker se ki- no vpraša: vzeti drugega ali nevzeti. O enem kvalitetnem filmu pa sploh ne govorimo, katerega Se do danes nismo dobili, niti ga bomo v do- glednem času. vsaj tako dol- go ne. dokler ne bo nostal cenerši. kar se bo zcodilo. ko bo obkrožil kinote po svetu, kakor Gagarin zemljo. Kako se bo še kaj kretalo v reper- toarni politiki, še ne ve Tvoj Pepi Šolar CELJSKI TEDNIK STEV. 9. — 2. marca 1962 Iz nemške pod italijansko okupacijo Beograjska kosava je neusmi- lieno tulila okoli voglov. 2ivo srebro je padlo globoko pod nič- vsaki hiši je visel lepak nemške komande, na katerih je pisalo, da bo vsak, kdorkoli bo sprejel ranjenega partizana pod streho, kaznovan s smrtjo. Čeprav sem popolnoma spreme- i^il svojo zunanjost, sem vendar imel občutek, da me vsakdo po- ^3 in vsakdo ve, da sem ranjeni partizan. Nemški teror je bil iz dneva v dan hujši. Vsak dan je policija obkolila kakšen kvart in v raciji pobrala na stotine ljudi. Takrat go lovili ljudi v Beogradu »na za- logom kajti za vsakega ubitega pernea, so streljali po sto srbskih talcev. Človeško življenje je bilo res strahotno poceni. V Sloveniji so takrat streljali deset talcev za enega Nemca. Pod temi pogoji je bilo zelo te- žavno dobiti stanovanje. Na sre- io sem ga dobil pri svojem sta- rem študentskem tovarišu, ki mi je tudi preobvezoval rano. Nemške patrulje so neprestano križarile po mestu. Vedno sem se jim skušal izogniti, ker so me kar preveč spominjale na lansko sre- ¿anje z njimi. Kot Dušan Furlan, rojen v Lju- bljani (tako je pisalo v legitima- ciji, ki sem jo dobil preko par- tijske organizacije v Vmjački banji), sem šel na italijansiki kon- zulat po propustnico, da bi se vr- nil v »svoj« rojstni kraj. Nekaj sem tudi tolkel italijansko, kar mi je ostalo še s potovanja pol taliji pred nekoliko leti. Italijanski uradnik mi je brez obotavljanja dal propustnico in mi celo voščil srečno pot. Tako sem dobil v ro- ke spet avtentičen dokument. Toda to še ni zadostovalo za po- tovanje za takratne čase. Najbolj kočljiva zadeva me je še čakala: nemška viza! S to akcijo sem še počakal. Na Rdečem križu sem pregle- doval spiske umrlih izseljencev. Zelo sem bil vesel lastne smrti. Našel sem sebe v spisku unir- lih. Nisem se zanimal kdo me je prijavil, da sem umrl. Na vsak način sem mu bil hvaležen. Okupatorjeva krutost je doseg- la čudovite oblike. Nadčlovek je postal prava zverina! Bilo je feb- ruarja 1942. Lepo sončno jutro nas je zvabilo na ulice. Iz Slavije (sedaj trga Dimitrije Tucoviča) sem pešačil proti Terazijam. Kmalu sem obstal kot ukopan. Pred menoj se je pokazala stra- hotna slika: Od palače »Ježa-« pa tja do palače »Albanije« so bin- gljala mrtva trupla na kandela- brih. Nisem jih štel. Pod njimi so se režali »nadljudje« s svojimi ^magaci.* Po stranskih ulicah sem se vr- nil v stanovanje. Neprestano mi je kar v podzavesti brnelo po gla- vi: Barbari! Barbari! Kdaj bo konec teh grozodejstev? Se pomislil nisem na to, da bo trajalo še tri dobra leta ... Racije so postajale vse pogo- stejše. Beograjska tla so že gore- la pod nogami. Odločil sem se, da pojdem po nemško vizo. Tve- gan korak, vendar v nastali situ- aciji najpametnejši. Tovariš, ki me je spremljal iz Vrnjačke ba- nje, je po vsej verjetnosti padel v roke okupatorju, ker ga nisem več našel. Tako sem bil prepu- ščen popolnoma samemu sebi. Nasproti gledališča v bivši pa- lači »Verkehrsbiroa« je bila nem- ška komanda, kjer so izdajali vi- ze. Tu je pred vojno imela pri- bežališče peta kolona. Tovariš Hrabro, pri katerem sem stano- val, me je spremljal do Narodne- ga gledališča in me tam čakal, da bi lahko sporočil dalje, če me slu- čajno ne bi bilo več nazaj iz hiše, ki je pogoltnila že mnogo ljudi. Mimo straže sem stopil v ko- mando. Imel sem precej mešane občutke. Težko jih je opisati. V želodcu me je nekaj stiskalo in glava me je zabolela. Globoko sem vdihnil in na videz mirno odšel do okenca. Tam je sedel starejši uradnik. Povedal sem mu svoje želje. Izpolnil sem neke komplicirane formularje. Dolgo jih je ogledoval. Potem je nekam telefoniral. Verjetno na italijan- ski konzulat. Njegovi prsti so dr- seli po nekem spisku. Nekaj časa me je motril. Smehljal sem se, kar se le da prijazno. Vprašal me je, če imam starše v Ljubljani. Prikimal sem in dodal, da se že veselim, da jih bom po dolgem času spet videl. Končno je udaril nemško vizo na italijansko propustnico. Pla- čal sem takso in urno odšel iz sobe. Spet je šlo vse po sreči... Hrabro, ki me je nestrpno priča- koval, mi je krepko stisnil roko. Ves dan sem se poslavljal od mojih prijateljev. Pri čevljarju Poldi, kjer smo se češče shajali, smo za slovo še pretresali situaci- jo na frontah in v Sloveniji. Sta- ri Vrabičev oče, ki je stalno po- slušal tuje radijske postaje, je pomembno pomignil na skoraj- šnji krah nemške vojne mašine. Prihodnji dan sem že sedel v vlaku proti Zagrebu. V Zagrebu sem čakal na zvezo z Ljubljano. V kolodvorski resta- vraciji sem naletel na prve ustaše v mojem življenju. Takrat sem se spomnil na ne- kega lingvista, ki mi je pravil, da besede z »U« vedno pomenijo ne- kaj neprijetnega, strašnega. No, takrat še nismo poznali ustašev. 2e njihova zunanjost me je prese- netljivo prepričljivo spominjala na kriminalne tipe, ki smo jih včasih srečevali v cenenih kri- minalnih filmih iz jetniškega živ- vljenja. Vlak je vkljub vojni prispel še kar točno in kmalu smo se odpe- ljali naprej proti Ljubljani. Na italijanski meji tudi nisem imel nobenih nevšečnosti. Italijani so se mi zdeli v primerjavi z Nemci še kar simpatični. Crni briljanti- nasti lasje kratkonožnih kalabreš- kih vojakov so me spominjali na »Seviljskega brivca«. Drli so se vse povprek in me bolj spominjali na južnjaško tržnico, kot na red- no vojsko. Opazil sem, da so naj- manjši nosili zelo dolge puške, a večji zelo kratke. Vse to se mi je zdelo nevojaško in smešno. No, pozneje sem videl, da prvi vtisi ne držijo popolnoma. Faši- zem je iz teh ne vojakov napravil svoje! Kljub tako propagirani tradiciji tisočletne kulture so bili njihovi postopki vse prej kot kul- turni: Rab, Gramozna jama, in številna koncentracijska tabori- šča po Italiji, so bila samo nada- ljevanje njihovih nečloveških me- tod, ki so jih uporabljali pri pri- tisku na slovensko manjšino pred drugo svetovno vojno. Fašizem je pri njih razvil vse negativno iz tisočletne tradicije, kar je med vojno privrelo na površino. Vseeno sem bil vesel, da sem se znebil tevtonskih okupatorjev. Ljubljana se ni spremenila, na- sprotno, v borbi proti Italijanom se je strnila v enotno fronto ... V. V. ZANIMIVOSTI VSE PROTI POTRESOM Po- velikih katastrofalnih po- tresih v Agadiru in drugod po svetu so začeli japonski gradbe- ni strokovnjaki razmišljati o plastičnih hišah, ki bi bile od- porne proti potresom. Pred ne- davnim so zgradili prvo tako hi- šo. Zgrajena je iz tako imeno- vanega asfaltnega betona, veza- na pa je z drugimi vezmi iz raz- nih plastičnih mas. Baje je ta tip hiše izredno primeren za vsa [>odročja. Strokovnjaki menijo, da ima poleg odpornosti še to dobro lastnost, da je izredno do- ber izolator za toploto. LESENI SANDALI IN ŽUPAN Župan italijanskega letovišča Capri je izdal nenavaden odlok; ta namreč pravi, da se v mestu ne smejo uporabljati sandali z lesenimi podplati. Vsakogar, ki bi ga zasačili s temi sandali na cesti, zadene nič manjša globa kot 5000 lir. Svojo odločitev ute- meljuje župan s tem, da nosilci teh sandal z ropotanjem po as- faltu kalijo mir v mestu. DVE BRESKVI - KILOGRAM Na plantažnih sadovnjakih Kmetijskega gospodarstva »Ja- strebac« blizu Aleksinca gojijo neobičajno vrsto breskev. Plo- dovi teh breskev so tako veliki, da tehtajo običajno tri bresikve kilogram. Pri obiranju dosežeta to težino tudi dve breskvi. Bres- kve imajo zelo prijeten okus, meso se jima lahko odlepi od koščice in primerne so za tran- sport. KOKOŠ, STARA NAD 20 LET Draga Barbulov iz Radojeva pri Zrenjaninu ima kokoš, ki je stara nad 20 let. Izlegla se je leta 1939. Toda »starka« kljub svojim letom še vedno vsako leto po dvakrat izvali družino piščancev Ln znese okrog 120 jajc. Skoraj še otrok sem... Skoraj še otrok sem... še premlada, da ne bila bi srečna rada ... Toda, kako spet najti vero v ljudi, če se po kapljicah počasi razgubi?! Za temi vrsticami se skriva pri- jetno dekle, bodoča učiteljica Breda Orožim. V letošnjem šol- skem letu obiskuje zadnji letnik Učiteljišča v Ljubljani. Doma je v Nazarjah; v skromni hiši je živela z materjo in s sestro, va- jena črnega kruha in bridkih ur, sprejemljiva za vse lepo in dobro, polna sanj in želja... Ni se raz- likovala od svojih vrstnic, in ven- dar je bila nekaj, nekaj povsem drugega. Imela je nekaj, česar druga dekleta nimajo, imela je bogato duševnost, imela je svoje intimne ure, imela je svoj dnevnik pesmi. In tega bogastva ji ne more vzeti nihče; verzi so prav njeni, njena sreča in njena bol. Ko nastajajo te vrstice, se v meni nehote oglašajo besede, ki jih je napisala svoji materi. Ta mesec je namreč na praksi na Turjaku. Takole piše: Oprosti, mama, ker Ti nisem talkoj pisala. V ponedeljek sem šele prišla, v torek pa sem se že pripravljala za pouk. Pomisli, prvi dan sem poučevala petje! Veliko dela je v začetku, posebno še, ker sem na nižje organizirani šoli, kjer sta po dva razreda sku- paj in se delo deli v tiho in glasno. Tu ti ne pomaga nobena metodika in pedagogika. Vse je novo, vse drugače kot pri nastopih v šoli. Začetek je res hud. Najlaže pišem priprave za ure slovenščine, računske ure pa je najteže kom- binirati, pri njih se zamudim tri- krat dlje. In vendar je lepo. Učiteljica je tako dobra in prijazna z mano. Kako lep dom ima! Vedno sem na toplem, v prijetni sobi in, kar mi je še najbolj všeč, imajo zelo ljubkega in prisrčnega 4-letnega sinka. Tak dom si želim nekoč! Ne veš, kako lepo se razumeta z možem, kako lepo je vse ure- jeno in kako dobra je. Vas je zelo mala, razdrobljena, povsod so sami hribi in globeli. Tu imajo samo trgovino in pošto, skozi vas pa pelje dolenjska cesta. Najbolj zanimive so razvaline tur- jaškega gradu. Kako je to nekaj lepega in veličastnega! Skoda, da me ne moreš obiskati. Kako lepi so hribi v soncu, ne moreš si tega predstavljati. Sola je nekoliko nad cesto, je- pa čisto navadna kmečka hiša. In ljudje? Ljudje tod okoli se ukvar- jajo s suho robo. Zemlje nimajo, moški delajo na posestvu, ženske, starci in otroci pa izdelujejo zobo- trebce. Ljudje so preprosti in taki so tudi otroci; odkriti in prikupni... Bo težko, to danes vem, treba se bo potruditi, a mi- nilo bo. Potem pa diploma čimprej in tako bo glavno delo za mano. Saj imam voljo in veselje, a to je glavno. Potem pridejo počitnice in snidenje s Tabo. Tako. Tako piše mami naša Sa- vinjčanka s Turjaka. ŽARNICA, KI SVETI ŽE 31 LET Riza Brener, gospodinja iz Djurdjevaca pri Koprivnici, ima na podstrešju svoje hiše žarni- co, ki sveti že celih 31 let. Riza je to žarnico kupila leta 1929 in od takrat jo uporablja. Žarnica je podolgovate oblike, kakršne so takrat izdelovali. Strokovnja- ki pa menijo, da bo žarnica ver- jetno svetila še nekaj let, seve- da pa. če ne bo medtem prišlo do večjih kolebanj napetosti. Borivoj Wudler: Andersenove pravljice. RIŠE: MNEZ MLAKAR PO NOVELI 3ACKÁ LONDONA MAPUHOV BISER PIŠE STANE POTOČNIM 40. Veter mu je jemal sapo. Obrnjen proti vetru, ni mogel dihati, Ker ga je napihnilo kot mehur. Zdelo se mu je, da je njegovo telo napolnjeno s prstjo kot meh. Do sape je prišel samo takrat, kadar je pritiskal ustnice k deblu. Razen tega ga je izčrpaval še stalni pritisk vetra. Telo in možgani so mu otopeli. Prenehal je opazovati ш premišljati. Bil je napol nezavesten. V njem je živela samo ena P«H^¿ ""^? ^'''■^j orkan!« Ta misel ga je obhajala v presledkih. roaoDna je bila slabotnemu plamenčku, ki je le včasih zagorel. 41. Orkan je besnel do treh zjutraj. 2e ob enajstih je Izruval drevo, ki je na njem sedel Mapuh s svojimi ženskami. Mapuh se je priboril na površino lagune in trdno držal svojo hčer Ngakuro. V tem blaznem plesu je lahko vzdržal le Polinezejec. Pandanusovo drevo, ki se ga je oprijemal, se je vrtelo v razpenjenih valovih. Držal se je drevesa in hitro menjaval prijeme in tako se je njemu in NP'-^^uri posrečilo dovolj pogosto zajeti sapo, da sta ostala pri življenju. 42. Do drugega obrežja v laguni je bilo deset milj. Tam so debla, hlodi, razbitine čolnov in hiš ubili deset od devetih, ki so srečno priplavali preko lagune. Mapuh je imel srečo. Rešil se je po muha- vosti naključja. Znašel se je ves krvav na pesku. Z njim je bila Ngakura. Imela je zlomljeno roko in zdrobljene prste, na licih in čelu je imela hude rane. Oprijel se je edinega drevesa, ki je še stalo, lovil sapo in trdno držal svojo hčer. Voda mu je pljuskala do kolen in včasih celo do pasu. o CELJSKI TEDNIK STEV. 9. — 2. marca 1962 ZA MLADE BRALCE PRVIČ ... IN ČETRTIČ Tako, dragi mladi prijate- lji. To-Ie je naša stara rub- rika v nekoliko prekrojeni obleki. Vam je všeč? Upaj- mo. Ker pa je prva v taki obliki, moramo zapisati ne- kaj pojasnil. Prvič: Opazili ste, da rub- rika nosi nekoliko drugačen naslov kot ga je nosila prej. »Za mlade bralce« ji je zdaj ime. Saj se strinjate s tako spremembo. Mi smo se odlo- čili zanjo na pobudo Ide Kajtna, ki nam je v svojem zadnjem pismu tako-le napi- sala: »Zdi se mi, da razen malih bralcev prav radi in z zani- manjem prebirajo to rubri- ko tudi nekoliko večji, sta- rejši bralci, čeprav jim ni več od petnajst ali šestnajst let. Zato predlagam, da rub- riko »Za male bra^f-e« pre- imenujete v rubriko »Za ml«de brnVe«. Draffa Ida — navdušeno spreieto! Upamo, da so tudi ostali bralci takega mnenja. Zatorej — tudi »mladi bral- ci« — pišite še bolj pridno. Drugič: Rubrika bo izha- jala enkrat na mesec, toda takrat jo bomo natisnili na vsej strani. Poskrbeli bomo, da bomo objavili čimveč va- ših prispevkov, vsakokrat pa bomo zapisali tudi kai, kar imamo, da vas bo za^îmalo. Tokrat smo se od'očili za prispevek o pionirski knjiž- nici in pa nekaj zapiskov iz ankete med šolarji mozirske osnovne šo'e. Tretjič: V vsaki rubriki bomo razpisali nagrade — ali za najboljše prispevke, pravilne odgovore na vpra- šanja, na umranke ali kaj po- dobnega. Nagrade bodo po tisoč pet sto, tisoč in pet sto dinarjev. In zdaj še četrtič: Prisrč- na hvala za vsa številna pis- ma, ki smo iih od iz'''" pr"d- zadnie rubrike prejeli. Nad petdeset jih je. In vsa so bila tako zanimiva, da smo kar težko izbrali tista, ki smo jih najprej objavili. Obljubljamo, da bomo obja- vili še tudi ostala. In zdaj k nagradam — prvo nagrado tisoč dinarjev smo namenili Milenku Strašku za prispe- vek »Novoletna jelka«. Dru- go nagrado — pet sto dinar- jev bo dobil Peter Žohar za pesmico »Navihana muca«. Tretjo nagrado — prav tako pet sto dinarjev pa smo na- menili Angelci Jesenek za prispevek »Blatna luža«. Iskreno čestitamo. Dragi mladi bralci — lepo pozdravljeni in čez mesec dni — nasvidenje! Urednica ZAPISKI IZ nai manjše knjižnice ste že bili kdaj v celjski pionir- ski knjižnici? Kako čudno vpra- šujete, se boste zdajle razjezili. Seveda smo bili — in to ne samo enkrat, saj smo tudi mi med nje- nimi rednimi obiskovalci! Pa radi hodite tja? Seveda, samo — kako lepo bi bilo, če bi imeli malce več prostora! In čitalnico, če bi imeli. Tako pa vsega tega ni in kar hu- do nam je, ko smo v napoti knjiž- ničarki in ona nam. V pionirski knjižnici je toliko lepih, drobnih slikanic. Veste, če bi imeli čital- nico, nam jih ne bi bilo treba no- siti domov. V eni uri bi jo lahko kar v knjižnici prebrali in naši vrstniki bi imeli tako vsak dan veliko več prijetnega branja. Zad- njič smo prosili tovarišico knjiž- ničarko, naj bi nam naročili nekaj pionirskih in mladinskih časopi- sov, pa nam je povedala, da je to nemogoče. Kje pa naj b jih brali? Časopisov vendar ne moremo no- siti domov! Zdaj nam sicer ob- ljubljajo nove prostore, pa kaj, ko tudi mi na obljube tako težko verjamemo. Saj je tako kajne? Prav gotovo bi nam nekako tako-le odgovar- jali, če bi vas posprašali po vaši majceni pionirski knjižnici. Ve- ste, pred dnevi smo namreč tudi mi knjižnico obiskali. Pogledali smo, povpraševali, celo fotografi- rali in se odločili, da bomo o vsem tem nekaj napisali. In to za vas, predvsem pa za tiste, ki pionirski knjižnici že tako dolgo iščejo pro- store. Zanje pa moramo ruipisati tudi nekaj ostalih podatkov. Po- skusimo! V »pravljični« — tako bi jo lahko imenovali ne samo zavoljo obilice takega čtiva, temveč tudi zaradi pravljično majhnih prostorov — ali pionirski knjižnici smo našli tudi vodjo tega oddelka celjske Ljudske knjižnice, tovarišico Ma- rijo Cvahte. Naj nam pove nekaj o knjižnem skladu, o pionirjih in o delu v knjižnici, smo jo napro- sili. »Tisoč dve sto štirideset pionir- jev je vpisanih pri nas,« se je na- smehnila. »Med njimi so tudi ta- ki ki še ne hodijo v šolo, pa tudi tisti, ki so že zaključili osemletko. Lani smo zabeležili kar 260 novih članov, največ rmših bralcev pa je starih od osem do dvanajst let. Kot vidite imajo do knjig prost pristop — tak način nam olajša, delo pionirji pa še raje berejo.« . Prav res. Okrog knjižnih polic se je vrtelo kakih pet malčkov, pa nam je bilo že tako tesno, da se je bilo kar težko obrniti. Zato nam je kar ušlo vprašanje: »Kako dolgo pa še mislite delati v teh porostorih?« »Upamo, da ne več ravno dol- go,« se je tovarišica Cvahtetova že drugič nasmehnila. In nič več nam ni o tem povedala. Toda vča- sih prav zares ni treba besed, kaj- ne?! »Se o knjigah vam prosim nekaj povejte!« »Imamo okrog štiri tisoč šest sto knjig in smo lani nakupili čez ti- soč novih. Naši odjemalci najraje berejo pravljice, takoj za tem par- tizanske zgodbe, dečki tudi fan- tastične itd. Lani so si naši bralci izposoditi torej nad 21 tisoč knjig, obiskalo pa nas je skoraj devet tisoč otrok. Se to vam naj povem, da smo lani januarja posodili 2400 knjig, letos januarja pa kar 3600 knjig, obiskovalcev pa je bilo la- ni v prvem mesecu tisoč, letos januarja pa nad tisoč pet sto. Pri- čakujemo, da jih bo v naslednjih mesecih še več.« Tako — bi zgodbo o pionirski knjižnici že zaključili? Ne še — poglejmo, kaj pravijo o njej člani sveta za kulturo in znanost ob- činskega ljudskega odbora. »Pionirska knjižnica, je zavzela že tolikšen obseg, da mora dobiti nove prostore. Ne samo zaradi knjižničarjev, ki nimajo tam niti najosnovnejših pogojev za solidno delo (saj so prostori brez sanita- rij, brez peči, tako majhni, da vod- ja knjižnice nima niti svoje mize itd.), temveč tudi zavoljo otrok, ki naj bi jim prav branje izobli- kovalo med drugim tudi čut za lepoto. Knjižnica tako kot sedaj, živeti naprej ne more.« Tako so govorili na nedavni seji sveta za kulturo in znanost. In pristavili so še, da bo treba knjiž- nico zapreti, če ne bo dobila no- vih prostorov. Mi pa upamo, da bodo te pro- store le nekje našli. In vi, pionir- ji? Tudi vi upate tako? -ij Da so želje za večjimi prostori opravičene, nam dokazuje tudi ta vsakodnevni motiv iz celjske pionirske knjižnice Blatna luža Lani sva bila z mamico povab- ljena na koline — v Dramlje, k stricu. S seboj sem vzela tudi svojo punčko. Z namenom, da bi čimprej prišla do stričeve hiše, sva namesto po cesti zavili kar po bregu. Nenadoma pa — ojoj — s punčko vred sem se znašla sre- di velike, blatne luže. Lahko si mislite, kakšni sva potem bili. Mama me je hitro odpeljala v hi- šo, kjer so ob pogledu na moje solze vsi planili v smeh. Nekdo je dejal: »Prašiček je že tu, manj- ka le še mesar!« Nato so naju oprali in preoblekli. Punčko sem dala sušit na peč. Prišle so jo ogledovat tri mucke. In ker se je menda ena hotela prepričati, če zna moja punčka jokati, jo je po- praskala po obrazu. Še danes se ji poznajo ti sledovi. Ce ne ver- jamete, pridite pogledat. Angelca Jesenek, Kajuhova 10 Celje КЈБ JE TO? Ni še dolgo tega, ko smo dobili od Slavice Einsidler — Bukov- žlak 42, Teharje — pismo. Takole piše. : Lani smo bili na Gorenjskem. Tam smo obiskali neko znano mučilnico. V njej so Nemci mučili zavedne Slovence. Pred spomeni- kom me je očka slikal. Prilagam fotografijo in predlagam, da jo objavite in povprašate mlade bralce, če vedo, kje je ta posne- tek nastal. Slavica, tudi Tvoj predlog smo sprejeli. Tvojo fotografijo smo izbrali — kot prvi »vir« nagrad. Vse bralce naše rubrike torej vabimo, da nam odgovorijo na vprašanje, kje je to. Kje je torej SlavičLn očka posnel to-le foto- grafijo. Odgovore nam pošljite do zadnjega marca pred ponovnim izidom rubrike. Nagrade: tisoč pet sto, tisoč in pet sto dinarjev. Le še to: upoštevali bomo samo tisita pisma, ki bodo poleg odgo- vora na nagradno vprašanje vse- bovala tudi — prispevek. To pa je lahko, pesem, risba, rebus itd. Torej — poleg odgovora na vpra- šanje tudi prispevek. Veliko sreče! Novoletna jelka ^Saj smo se vendar zmenili, da letos ne bomo krasili jelke,< je rekla Korenova mama sinovoma, ko sta jo prosila za smrečico. >Ta- ko pozno — prav na novoletni večer — se zdaj spomnita, da bi jo rada imela.i Ko pa je videla njune pričakujoče oči, je dejala: T>Pojdita ponjo. Pa pazita, da se vama kaj ne pripeti!^!. Bil je no- voletni večer' poln nečesa skrij>- nostnega, tihega ... Dolg pramen svetilke jima j« bil edini spremljevalec. V dalja vi se je v mesečevi luči svetlika, cerkveni stolp in ta jima je bi kažipot. Tekla sta. Peter je stiska sekiro, luč v Markovih rokah pi je trepetala. Opazila sta, da m hodita več po poti. Prišla sta med smreke. Velike bele smreke. y>Sem posveti. Mar ko.€ je vzkliknili Peter. :»Pogle} kako je lepáis Otrla sta si pre mrle prste in začela z delom. Ive ri so frčale na vse strani in svet lobni žarek se je igral z njimi Igra med dvema dečkoma, sekiro svetilko in smrečico. Padla je po tleh in se z vejam zapletala v majhen hrast. Dečki sta jo dvignila in Marko si jo j( polžil na ramo. 'Vrnila sta se ii hodila po svojih, skoraj že za metanih stopinjah. Trdno sti držala srečico. Snežinke .so jim< hladile obraz, pa se nista zmenih zanje. Imela sta smrečico — ii sama sta jo izbrala. ^Stopiva na dvorišče.^ je reke Marko, ko sta prišla domov. ^Primi jo, Marko, malce jo bon odsekal.€ je odvrnil Peter. Skoz zrak je švistnila sekira in Marh je zastokal. Po smrpčkinem stebli je pritekla kri. Peter je rani Markov prst. >Marko, oprosti, t: Nič zato. Samo. da imava sreč ko!€ Vstopila sta. Mama se je ustra šila. ^Na^ Marko. Prvo darilo za te — obveza. Glej, tam pa ot Dedka Mraza.< Nasmehnili so se. Potem so po stavili smrečko na sredo sobe i\ jo okrasili. Pozabili so na Mar kov presekani prst. Milenko Strašek, Trubarjeva 65. Celje Novoletno darilo Tudi na naši šoli smo pričako- vali dedka Mraza. Nekaj dni pred praznikom nas je tovarišica odpeljala v Store. Gledat smo šli igrico »Kekec in Mojca«. Igrica mi je bila zelo všeč, posebno še pogumni Kekec. Dan pred novim letom pa nas je obiskal tudi dedek Mraz. V šoli smo imeli lepo novoletno jelko. Dedek Mraz je prišel s spremstvom — celo palčki so bili med njimi. Vsake- mu otroku je podaril vrečko s slaščicami. To je bilo veselje! Ivana Strašek, 2. r. osn. šole Svetina, pošta Store BERITE CELJSKI No, vi ga prav gotovo be- rete, kajne? Toda — ali ste tudi naročeni nanj? Dragi mladi prijatelji — kar na dan bomo prišli z be- sedo. Radi bi, da bi poma- gali pri razširjevanju »Celj- skega tednika«. Tako-le smo si to zamislili: prav gotovo imate nekaj znancev, ki še niso naročili našega časopi- sa. Prepričajte jih, da se bo- do naročili nani, mi pa bomo za tiste, ki bodo zbrali vsaj pet novih naročnikov, pri- pravili lepe knjižne nagra- de. Velja? Torej — ko boste utegnili — poiščite med svojimi znanci in sosedi take, ki še niso naročili tednika. Njiho- ve naročilnice — ki jih lah- ko najdete tudi v Celjskem tedniku — zberite sami in nam jih pošljite. In če bo vaša akcija lepo uspela, bo- mo o njej tudi kaj napisali! Navihana muca Mi smo lani muco imeli, nismo bili je veseli. Muca ni hotela jesti žgance, rajši kradla je piščance. Pa smo lovca naprosili, da bi muce se znebili — louec poči s puško, maček — hop — na hruško. Krogla mimo je zletela, muca bila je vesela, pojdi lovec se solit — jaz sem mucek res nabrit. Peter Zohar, Šempeter 104. Počitnice so minile Prišel je čas učenja Smo v prostorih osnovne šole v Mozirju. Vse naokrog je polno otrok in njihove lepe, velike oči, vprašujoče strmijo v nas. Le kaj jim bomo povedali? Stopila sem k najmlajšim — v prvi razred. Ze po nekaj stavkih smo postali prijatelji. Ko sem jih vprašala, če so radi v šoli, je iz vseh grl zadonel gromki — ja. To- da tudi to so mi povedali, da je dobro, da so v razredu tudi okna. Skozi steklo misel laže in hitreje poroma na trato, tja k potoku ali va gozdno jaso... sicer pa je tudi v razredu prijetno, zlasti zdaj pozimi. V peči prasketa in je ti- stim, ki imajo uro in več do doma, na gorkem lepo. Zaradi njih je tu- di pouk popoldne, tako jih na poti v šolo včasih spremlja tudi son- ček. »Koga imate najrajši?« sem jih jMvprašala. »Tovarišico učiteljico.« Besede so bile brez laži. »In zakaj jo imate tako radi?« »Ker je dobra, ker nas mnogo novega nauči,« so odvrnili. »Ko bomo zrasli, bomo veliko znali.« »Lepo! In komu boste s tem ko- ristili?« Po krajšem premoru se dvigne svetlolaso dekletce: »Domovini vendar!« Polletna spričevala so bila lepa — tako mi je povedala tovarišica. Tudi letna bodo lepa, sem pomi- slila, in vsa leta potem bodo v spričevalih same štirice in petice, kajne? S to mislijo sem odpirala vrata v višje razrede. Na vprašanje ka- ko se počutiš v šoli danes, ko je prvi dan po počitnicah, je večina drugošolčkov odgovorila nekako tako-le: Rad sem v šoli — posebno še sedaj, ko imamo nove klopi. In kako ste preživeli počitnice? Ve- čina je bila kar doma in je poma- gala pri delu. Nekateri so bili srečnejši in so se kam peljali. Na enem izmed listkov pa je pisalo: Bil sem bolan. Na drugem: Zelo pogosto sem zahajal k sosedovim, tam sem najsrečnejši. Le kdo ve, zakaj je malček tam srečnejši kot doma! Ko sem v tretjem razredu po- novila isto vprašanje, so bili odgo- vori že za stopnjo zrelejši. Četudi večina rada hodi v šolo, je nekdo zapisal: v tretjem razredu je kar hudo. Podobno zasledimo tudi v nekaterih drugih odgovorih: Bal sem se prvega šolskega dne. Ne maram risanja in podobno. Z ve- seljem pa sem prebrala tudi sta- vek: Med počitnicami sem prebi- rala knjige. Lepo! Neka tretješolka pa je na vpra- šanje — kaj pa počitnice — iskre- no odgovorila: »Bile so prekrat- ke.« Odgovori četrtošolčkov so v pri- merjavi s prejšnjimi nekoliko bolj zadržani, zato pa nič manj iskreni. Na primer: V šoli se počutim sla- bo. Zelo sem si želela v šolo. Po- čitnice niso bile lepe, ker ni bilo snega. Bil sem v planini — dolg- čas. Poglejmo še, kaj so povedali učenci sedmega in osmega razre- da. Dejali so, da jim je najljubše razvedrilo dobra knjiga (od 94 učencev je tako odgovorilo 62). Drugi so povedali, da se zanimajo za planinarjenje, za šport, eden je najraje pri televizorju, drugi pri detektorju, tretji pa celo — v po- stelji. Ko smo jih povprašali po njiho- vih željah, smo dobili zelo različ- ne odgovore — toliko je bilo na- mreč različnih želja. Zanimivo pa je, da se je največ teh odgovorov v.smerjalo na lep uspeh v šoli. No, tako so odgovarjali učenci osnovne šole v Мог'>гји. Prav go- tovo bi tudi po drugih šolah ugo- tovili kaj podobnega. In — morda bomo prihodnjič še katero obi- skali. M. M. CZLJSK: tednik štev. 9. — 2. marca Vrsta uspešno opravljenih nalog Nekako sredi »sezone-« občnih tborov so pred kratkim podajali obračun svojega enoletnega delo- vanja tudi rezervni oficirji in po- doficirji konjiške občine. Poročila o delu, pa tudi razprava, je poka- rala, da je biilo lani precej na- pravljenega. Toliko bolj pomemb- no pa je bilo republiško tekmo- vanje, ko se je izpolnitev določenih nalog točkovala. Pri tem je ra- lumljivo, da vsi ne morejo biti prvi, ni pa rečeno, da vsi tisti, ti so bili nekoliko slabše ocenjeni, niso bili delavni. Prav zato smo naprosili tov. Lepetiča, ki že dalj ¿asa vodi organizacijo rezervnih oficirjev in podoficirjev konjiške občine, da nam kaj podrobneje pove o njenem delu v minulem obdobju: »Res je«, je dejal tov. Lepetič, »da smo to pot nekoliko slabše odrezali. Višjim forumom smo poslali pai tista poročila, ki smo jih dobili od osnovnih organizacij v občini. Te so sicer bile kar pre- cej aktivne, toda vedno niso vsega javile, kar se nam je kasneje ma- ščevalo pri točkah. Vsaka v lan- skem letu izvršena naloga pa je bila točkovana. Čeprav v repub- liškem merilu nismo bili med naj- boljšimi, pa lahko povem, da je bila osnovna organizacija v Vi- tanju med prvimi v našem okraju. Ta je samostojno organizirala po- hod po poteh 14, divizije na Po- horju, pri katerem so sodelovali tudi člani ZB, dobro je izvajala plan predavanj in tudi ostale na- loge. Pri tem ima vsekakor veliko zaslug rezervni podpolkovnik tov. Janko Iršič, ki je z ostalimi člani odbora znal vedno pravilno usmeriti celotno dejavnost in ak- cije organizacije. Poleg tega pa so podobne pohode pripravljale tudi druge organizacije. Po osnov- nih organizacijah smo imeli 21 predavanj z 947 udeleženci. Ste- vUo udeležencev sicer res ni bUo najbolj ugodno, vendar so večkrat za neudeležbo bili vzrok objek- tivni razlogi, kot n. pr. službena odsotnost, delo v drugih organi- zacijah in podobno. Pri tem nam- reč moram opozoriti, da velik del naših članov opravlja številne in odgovorne naloge v odborih poli- tičnih organizacij, v organih u- pravljanja itd. Nekaj krivde v ix)- sameznih primerih pa je bilo tudi v nepravočasnem obveščanju članstva. Poleg dela, ki smo ga opravili v okviru organizacije pa je bilo celo vrsto takih nalog, kjer so naši člani aktivno sodelovali. Tako je v taboru predvojaske vzgoje, tvorUo ves komandni kader 12 rezervnih oficirjev in podoficirjev. V decembru lanskega leta so naši člani predavali mladini po šolah, kjer je predavanja poslušalo kakih 2700 učencev. Večjo vojaško vajo na Graški gori, pa si je ogledE^o kakih 30 naših članov. ŠOLE m POŠTA ^AJRESNEJSA PROBLEMA ZELO RAZGIBANA RAZPRA УА NA LETNI KONFERENCI SZDL V RADMIRJU JE OSVET LILA PREDVSEM DVA PRO- BLEMA. KI TARETA RADMIR CE. Dosedanje šolsko poslopje ni- Icakor ne ustreza potrebam kraja. Poučuje namreč samo ena učna moč, učenci 3. in 4. razreda pa obiskujejo šolo na Ljubnem. Tu- di sicer je šolsko poslopje povsem neustrezno in je pouk v teh pro- storih le izhod v sili. V letošnjem letu si bodo začasno pomagali z adaptacijo in razširitvijo doseda- njih prostorov, tako da bodo z novim šolskim letom v Radmirju že dve učni moči in štirje raz- red'. Kljub temu pa si Radmirci že- lijo novo, moderno šolo. Niso jim neznani kraji. Jcot so Rastke, So- kat in Nova Štifta, kjer so kmet- je sami daix)vali les za gradnjo Sole. IN DRUGI PROBLEM? Zaradi nerentabilnosti pošte v Radmirju (preneznaten promet) sprejema poštna uslužbenka le 50% plačo. Iz teh vzrokov je pri- šlo do predloga, da bi v Radmirju ukinili pošto in vso dejavnost prenesli na pošto v Ljubnem (dva kilometra oddaljeno). Vso pošto bi v Radmirje prinašal in odnašal F>oštar, le telefon bi priključili nekje v Radmirju in bi bil do- stopen vsakomur. In končno: ker je radmirsko območje izrazito kmetijsko, bo vse delo v prihodnje usmerjeno v kmetijstvo; tak je bil sklep let- ne konference — SZDL pa naj bi bila v prihodnje najširša tribuna občanov, ki naj bi prav v tem okviru razpravljali o razvoju in problemih svojega območjg. -m. Prometno vzgojo MLADINI Kakšna je najvišje dovoljena hitrost motornih vozil pri vožnji skozi naselje, kje smemo prehite- vati vozila, kaj mora upoštevati pešec pri prehodu čez cesto, kakš- ne prometne znake poznamo... ? Taka in podobna so bila vprašan- ja, na katera je petorica pionirjev •— prometnih miličnikov odgovar-r iala pred posebnx) komisijo v Šentjurju. To ni bila šala, šlo je zares. Vodstvo osemletke v Šentjurju, W je že več let poprej posvečalo prometni vzgoji veliko pozornost in želo pri tem lepe uspehe, je iz- bralo pet učencev, ki so že poprej w teh krožkih kazali veliko zani- manje. Le-te je tov. Franc Gum- zej dva meseca v svojem prostem času pridno poučeval prometnih predpisov in vse, kar še morajo vedeti prometni miličniki. Podjet- je Krojaštvo — Moda v Šentjurju je izdelalo lične uniforme. Potem pa je prišel dan, ko je ta petorica stopila pred komisijo in odgovar- jala na kopico vprašanj. Komisija je vzela stvar resno, fantje pa tu- di, celo bolj kot bi človek priča- koval. Niso razočarali, vedeli so, da jim bo to znanje koristilo, ko bodo pomagali pri usmerjanju in urejanju in kontroli prometa na cestah. Nikar se torej ne čudimo, če bomo kdaj pa kdaj srečali v Šentjurju na cesti ali križišču malega pionirja v uniformi pro- metnega miličnika, ki bo z vso resnostjo opravljal svojo dolžnost. Korak naprej o vzgoji mladine o važnosti prometne varnosti je ta- ko storjen. Promet na naših cestah narašča neverjetno hitro, temu vzporedno je nujno iskati in uveljavljati naj- primernejšo obliko vzgoje in jo šteti v šolah enako važno, kot ka- terokoli drugo področje. Tu nam bodo lahko koristili filmi o pro- metnih vprašanjih, ki so že doslej bili v veliko pomč vzgojiteljem. Samo lani so vrteli v osnovnih šolah šentjurske občine 45 dia- filmov s to vsebino, dalje 4 ozko- tračne na šolah na Planini, Sliv- nici, Ponikvi, Prevorju in Šent- jurju. Za odrasle pa so predva- jali v Šentjurju tudi poseben ši- rokotračni film o prometu. Na sliki: Najmlajši prometni miličniki — pionirji šentjurske občine. J. P. Gangsterski podvig pod poJcopališcsm Kaj podobnega se doslej po osvoboditvi v Celju ni zgodilo. Res ne, saj se zgodba zdi domala neverjetna. Vendar je resnična. Takole nam piše bralka: Ivanka Zdolšek je najemnica stanovanja v Novi vasi že od os- voboditve. Lastnici vile »Olga«, kjer stanujejo tri stranke, pa sta sestri Irena in Olga Brisar. Zdol- škova doslej ni dobila nobene od- povedi, zaradi tega je dejanje še toliko bolj neverjetno. Kaj se je zgodilo... V nedeljo 18. februarja ob pol osmi uri zjutraj je solastnica po- slopja Irena Briser, ki je zapo- slena v Tovarni emajlirane po- sode, pripeljala 7 ljudi, ki so za- čeli s stopniščne strani kopati vhod v stanovanje Ivanke Zdol- šek. Luknjo so kopali na mestu, kjer je stal štedilnik. Tov. Zdol- škova je potem, ko je uvidela, da si sama ne bo mogla pomagati, letela na postajo LM in prosila za pomoč. Ko so, varnostni organi. prišli, so delavci že prebiH luknjo približno tako veliko kot vrata. Prestavili pa so tudi vrata, ki vo- dijo iz kuhinje v sobo Zdolškove za en meter. V kuhinjo so vdrli kar skozi odprtino v zidu, presta- vili so zakurjen štedilnik, popu- lili cevi iz stene in tudi drugače razdejali stanovanje. Ko je Zdol- škova zahtevala, da se odstranijo, so se ji vsi smejali. Kljub posre- dovanju varnostnih organov, po- sebni odločbi gradbene inšpekcije in drugih ukrepov je Irena Bri- ser v petek popoldne znova pri- peljala skupino mlajših delavcev, ki so na isti način kot pred peti- mi dnevi nadaljevali dedo. Znova so porušili naloženo opeko, ki jo je Zdolškova postavila v odprti- no, da bi stanovanje ne bilo di- rektno F>ovezano s hodnikom. Od- maknili so kose pohištva in že postavili podporni steber. Zdol- škova je potem znova iskala po- moči na postaji Ljudske milice. V soboto je najemnica zadelal^ luknjo v kuhinji z deskami in tja postavila nazaj štedinlik, da bi si po tednu dni lahko zopet zaku- rila. V nedeljo dopoldne pa so delavci ponovno prišli. Z debelim hlodom so s stopnišča odstranili deske, odrinili so štedilnik ter so znova poskušali priti na silo v stanovanje. Vendar jim to pot ni uspelo priti v stanovanje. Koristnica stanovanja je namreč uvidela, da se bo najučinkoviteje odbranila, če bo tudi sama najela človeka, ki jo bo ščitil. Tako sta skupaj tretji vdor res preprečila, saj sta stala v kuhinji ob luknji s koli v rokah in branila vstop. Ta, gangsterskim podvigom po- doben primer — pri teh je nam- reč navada, da za opravljanje kaznivih dejanj najemajo druge ljudi — me je toliko bolj priza- del, ker je ves strah in ponižanje pretrpela moja mati. Lidija Ločniškar Odmevi na Akademski píes ali skok v drugo skrajnost v nekaterih podjetjih so se v zadnjem času ustavljali ob »škandalih< na nedavnem akademskem plesu. Slišijo se namigovanja, da utegne imeti ta ples težje pmsledice ob vprašanjih štipendiranja itd. Prav je, da razpravljamo tudi o tem, toda nikar ne posplošujmo. Prav imajo tisti, ki pra- vijo, da je razbijanje, ne- kulturno obnašanje, pretep nekaj vse obsodbe vrednega. Zelo narobe pa je, da se najdejo zanesenjaki, ki gre- do v čisto drugo skrajnost, da odrekajo mlademu člove- ku sleherno pravico do za- bave, sprostitve in družab- nosti. v trgovini s kristalom ni potrebna čreda slonov, da lir.;;;; 78Hosti ie tudi ena prismuknjena opica. S kak no pravico bi zdaj metali v en koš vse naše študente, tudi tiste, ki so se vedli vzor- no in so storili samo »greh«, da so veselo zaplesali. So taki, ki organizatorjem zamerijo celo to, ker so po starem študentskem običaju priredili brucovanje. To se pravi, da bi na, primer mo- rali grafičarji opustiti »gau- čanje« ali pa lovci svoje za- nimive običaje. Ne rečem, da bi bodoči inteligenti zmogli bolj duhovite »go- vorance« z manj vulgar- nostmi. Toda ali .samo štu- dentje razdirajo zabeljene šale? Ena naših največjih sla- bosti je i>osploševanje: Štu- dentje so taki, delavci snet taki, ženske so take, mladina je taka in tako naprej. Mar- sikje bi mogli (namesto da ubirajo splošne strune) kon- kretno pogledati kakšen je na primer njihov štipendist. Ne bi bilo malo takih, ki bi jim kolektiv zaradi njihove pridnosti in zavednosti lah- ko poslal tisočaka s pri- })ombo: — Pojdi, razveseli se še ti! - Ce govorimo, govorimo o posameznikih, o krivcih, ki ¡¡najo imena. To bi sporočili tudi Celjskemu akademske- mu klubu, ki je s svo.pni programom društvenega in idejnega dela dokazal polno zrelost za današnji čas. Prenehajmo s posploše- vanjem in demagogijo. Od- ločno odklanjam tako ska- kanje v skrajnost, ki izliveni nekam »svetohlinsko«, češ da bi mlad človek zaradi šestih ali osmih tisočakov mesečne štipendije moral biti asket. Da pa se prav razumemo! Tega nisem zapisal v zago- vor tistim, ki so za vse to krivi. Ce bi poznal njihova imena, bi na pijance, raz- grajače, pretepače in amo- ralne tipe pokazal s prstom. -rek Kdaj bo občni zbor? Tovariš urednik! Na predzadnjem občnem zboru prosvetnega društva v Rečici ob Savinji so izvolili nov odbor in novega predsednika. To je bilo 1959, leta. Sestavili so program dela, toda z občnim zborom se je v glavnem tudi končalo delo. Ra- zen maškarade prosvetno društvo ni priredilo nobene druge prire- ditve. Cez leto je na občnem zbo- ru predsednik poročal o nedelav- nosti prosvetnega društva. Grajal je člane in opravičeval sebe, češ da res ni izpolnil in upravičil za- upanja. Obljubil je tudi, da bo v naslednjem obdobju drugače. Ta- ko je prepričal člane, da so ga znova izvodili v odbor, na prvi seji odbora pa so ga znova izvolili za predsednika prosvetnega dru- štva v Rečici. Toda ,to so bile le obljube. Društvo je pod njegovim okriljem spalo še naprej. Tako ni bilo uprizorjeno nobeno dramsko delo, letos pa so se člani prosvet- nega društva sami, brez sodelo- vanja predsednika, dogovorili, da bodo pripravili in uprizorili kome- dijo »Skupno stanovanje«. Vso zimo so pridno vadili v nezakur- jenih prostorih kljub mrazu. Igra je dobro uspela, čeravno so na- stopili tudi mlajši in neizkušeni igralci, ki pa so imeli toliko več volje in veselja do nastopanja na odru. »Skupno stanovanje« so ra- zen v domačem kraju uprizorili tudi na odrih v Solčavi in v Lu- čah. Toda takrat se je za njimi z lastnim avtomobilom prii>eljal predsednik društva, ki je spravil izkupiček. Ker je Rečica manjša vas, kjer prebivalci želijo iger in tudi na- stopov tujih amaterskih igralskih skupin, je že dalj časa poudarjena težnja, da bi po dolgem času pred- sednik le sklical občni zbor, in se razbremenil te za naš kraj spošto- vane funkcije, če je že obreme- njen z odgovornejšimi funkcijami v občinskem merilu. To vprašanje so prebivalci sprožili tudi na mnogih sestankih. Vendar doslej občnega zbora ni bilo. O tem pa so veliko govorili tudi mladinci na svoji letni konferenci. Mladinci so izrazili željo, da bi igrali in sodedovadi pri dedu pros- vetnega društva. Ko i>a pri i>ros- vetnem društvu niso našli razu- mevanja, so se sami dogovorili da se bodo naučili in pripravili komedijo »Pokojnik«. Res so jo pt-ipravili in z njo nastopili.pre- teklo nedeljo. Pri tem delu so jim nesebično pomagali nekateri sta- rejši tovariši, ki imajo resnično veselje do prosvetnega dela in izobraževanje mladine. Tudi pri- prave za to uprizoritev so bile dokaj čudne. Verjetno v prepri- čanju, da v Rečici ni drugih ljudi, ki bi znali voditi mladino, je uradno vodstvo prosvetnega druš- tva te napore ignoriralo. Niso jim dovolili uporabljati odra in dvo- rane prosvetnega doma za vaje. Tako so bili mladinci prisiljeni pripravljati igro v sejni sobi kra- jevnega odbora v Rečici. Baje bi mladinci dvorano umazali. Sele na pritisk prebivalcev kraja, ki so se čudili takemu ravnanju, so rnladinci dobili dovoljenje, da va- dijo igro v dvorani. Toda pod po- gojem, da bodo plačali najemnino in tokóvLno. Okoli-trideset mladih ljudi in njihovi vzgojitelji so na to bilo, če so hoteli igro dobro pri- bilo če so hoteli igro dobro pri- praviti. Rabili so pač oder. In če ga je tudi bilo treba pdačati, so se s tem sprijaznili. Menim pa, da izjava predsed- nika, da je že zdavnaj vrgel puško v koruzo, še ni dovolj tehten raz- log za te postopke. Zlasti še, ker je v kraju precej ljudi, ki bi bili voljni voditi prosvetno društvo^ čeravno v začetku z malo main| uspeha. Vendar bi si sčasoma le pridobili potrebne ižlkušnje. A tudi mlajši igralci bi postopoma postali tudi odrsko zrelejši. Oboje pa je v veliki meri tudi naloga prosvetnega društva. Zaradi tega prebivalci kraja, zlasti pa igralska skupina meni, d^ bi bilo vendarle potrebno skli- cati občni zbor, kjer bi izvolili' novo vodstvo. Ce je sedanji pred- sednik društva preobremenjen ж odgovornejšimi nalogami bi bila še bolj upravičena težnja za skli- canjem občnega zbora. S sedanj« pasivnostjo pa samo zavira in one- mogoča dejavnost prosvetnega društva. B. M. — Rečica Naše nagrade? Tovariš urednik, prosimo vas, da nam pojasnite,^ če je le možno, kako je zadeva z vajeniškimi »nagradami«. Se bolj^ pa bi bili hvaležni, če bi na naše ' pismo za rubriko »Vaše vrstice« odgovorila Trgovinska zbornica, ki si kot vemo prizadeva, da bi bili pogoji dela gospodarskih enot in zaposlenih vsaj približno enaki. 2e v decembru je bilo v vaje- niških krogih zelo veliko govo- ra o zvišanju nagrad. O tem so pisali časopisi, poročal pa je tudi radio. Od tod smo zvedeli, da je vajeniška nagrada zvišana za pr- vo leto učne dobe na štiri tisoč di- narjev, za drugo leto vajeniške učne dobe pa na pet tisoč dinar- jev. V šoli pa smo hkrati od vzgo- jiteljev zvedeli, da je to mini- malni znesek, da pa imajo pod- jetja možnost, da z nagradami za pridno in vestno delo ter za učne uspehe dohodke vajencev še po- večajo. To se je v večini primerov tudi uresničilo. V nekaterih podjetjih — na primer pri nas — pa je ostalo kar pri starem. Pojasnilo, da je povečanje namenjeno pred- vsem za stimulacijo boljšega us- peha v šoli, nas je še bolj priza- delo. Kaj bi tudi ne, saj se nam tovariši, ki imajo isti učni uspeh ali pa celo slabši lahko pohvalijo s povišanjem, medtem ko naš uspeh baje ne opravičuje uvelja- vitve sprememb, ki so jih obja- vili časopisi, radijske p>ostaje in o katerih smo zvedeli v šoli. Ka- že kot da bi naše znanje ne vred- notili enako kot znanje sošolcev. Podcenjevanje prizadevanj in u- spehov pa mlade ljudi še poseb- no prizadene, saj so vse ambici- je usmerjene predvsem za prido- bivanja znanja in poklicne spret- nosti. Rada bi še povedala, da mi ne gre za povišanje. Pač pa me za- nima kako je s tem, ker sem predvsem moralno prizadeta, z mano vred pa tudi moje tovari- šice. -a T. Odgovor na pisma iz Šmiheia Tovariš urednik! Zdi se mi potrebno, da nekoli- ko osvetlim v peti številki Celj- skega tednika, v rubriki »Vaše vrstice« opisano »nedelavnost?« šmihelske mladine. Res je, da je konstruktivna kritika potrebna, da je ena izmed pospeševalnih .sil za odpravo raznih nepravilno- sti in slabosti. Vendar je po- membno tudi troje — da vemo kdo kritizira, kako kritizira in kje kritizira. Da je laže kritizirati kot de- lati Šmihelani dobro vedo, vse- kakor bolje kot tovarišica, ki je poslala »odprto pismo«. Šmihela- ni namreč znajo delati, kar bi o avtorici pisma težko rekli, vsaj na področju prosvetne dejavno- sti v domačem kraju tega ni po- kazala, čeravno so jo mnogi sku- šali pritegniti. Zaradi tega Šmi- he'anom tudi ni vseeno kdo jih kritizira. Res je sicer, da člani igralske skupine in pevci po vajah ne pla- čujejo vstopnino za televizijske prenose. Tak je namreč sklep upravnega odbora prosvetnega društva. Odborniki so bili mne- nja, da bi le težko zahtevali od članov, ki po celodnevnem trdem delu pridejo na vaje tudi po več kilometrov daleč, vstopnino za ogled oddaje. Kajti ni tako ne- pomembno dejstvo, da si je dru- štvo nabavilo televizijski spre- jemnik z lastnimi sredstvi, ki so tih ustvarili predvsem člani dru- štva. Enako je tudi s klavirjem, kniižnico in podobno. Vse to je za kraj s tri sto prebivalci že kar precej. In če ne bi prebivalci delali složno na vseh področjih, bi življenje v Šmihelu res za- stalo. Tako pa le s težavo kdo trdi, da so Šmihelani za časom?! Ce bi bilo tako, bi ne imeli električ- nega omrežja, ceste, telefona in vodovoda. Razumljivo je, da so pri teh gradnjah, kjer so vlože- na znatna sredstva prebivalcev kraja in tudi veliko prostovolj- nih ur, sodelovali enako mladi in starejši vaščani. Toda pustimo to ob strani in poglejmo, kako je v Šmihelu z mladinsko organizacijo. Da ob- stoja — upam vsaj — »pisatelji- ca« pisma iz Šmiheia ve, verjet- no pa je tudi poučena, da vsa mladina agilno dela v prosvet- nem društvu. Mladina je tudi pripravila predpustno igro. Nih- če, ki ne sodeluje, ne ve, — zato tudi lahko le rezdiralno kritizi- ra —, koliko truda je potrebno, koliko učenja in volje, dokler igra ni na odru. Vzgojni in iz- obraževalni pomen dela je tu do- kaj jasen. Enako velja tudi za zborovsko petje. Res je tudi, da mnoge stvari niso najbolj posre- čene, vendar bi bilo bolje, če bi kritik šmihelskega prosvetnega in političnega dela obiskal konfe- renco krajevne organizacije SZDL, kjer bi z dobrimi nasveti vsekakor mogoče več koristili domačemu kraju, kot s kritiko brez osnove. Saj končno ne kaže tako preizkušati svojega dopis- niškega znanja. A. Š. — Šmihel Iz Pjdsredc v Podsredi iščejo poti, ki bi nudile uspešnejši gospodarski razvoj kraja. Na, zboru volivcev so predlagali, da bi ustanovili opekarsko podjetje, za kar so tam ustrezni pogoji. V bližini je do- volj l-.pkovostnih surovin, Л j udje bi se pa radi :гг.ро;1:М. CELJSKI TEDNIK STEV. 9. — 2. marca 1962 TELESNA VZC07A IN ŠPORT âROT - potrdil svoje znanje V soboto in nedeljo je bi- la na Gospodarskem razsta- višču v Ljubljani izbirna tekma najboljših orodnih te- lovadcev za sestavo državne reprezentance, ki se bo naj- prej v Sofiji pomerila z Bolgarijo, potem pa še na- stopila na svetovnem prven- stvu. Med kandidati je bil tudi Celjan Tine Šrot. Na začetku tekmovanja je član gabrske-'? ga Partizana zaradi slabega' preskoka ostal na šestem me- stu. Na ostalih petih orodjih pa je dokazal, da je že ruti- niran tekmovalec. Njegove zelo lepe vaje je burno po- zdravilo tudi številno občin- stvo. Na bradlji in konju se je uvrstil med najboljše. Od- ločno je zmagal na krogih, kjer že nekaj časa ni bil pre- magan. Na drogu in parter- ju je ponovno dokazal svojo kvaliteto. Vsega skupaj je v poljubnih vajah zbral 52.30 točk. Dosti boljši je bil v dru- gem delu, saj se je iz šeste- ga mesta povzpel na visoko tretje. Tudi tokrat je na kro- gih ponovno premagal ev- ropskega prvaka Mira Ce- rarja. y končni oceni je zasedel tretje mesto s 106.85 točke in si tačko povsem zasluženo pri- boril mesto med državnimi reprezentanti. A. K. Smučarsko slavje NA i PRÈKEMÌ KOZJAKU NAD 80 TEKMOVALCEV NA PRIREDITVI V POČASTITEV POHODA ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE NA ŠTAJERSKO Smučarska tekmovanja v po- častitev pohoda Štirinajste divi- zije na Štajersko so postala ne sa- mo tradicionalna, temveč tudi vedno lepo obiskana. Tokrat se je skrbni organizaciji v rokah smu- čarske komisije pri Okrajni zve- zi za telesno kulturo pridružila še izredno lepa udeležba ter kar je najvažnejše — idealne snežne razmere. Tako je tekmovanje v slalomu na Paškem Kozjaku v nedeljo dopoldne pomenilo prav gotovo višek vseh letošnjih do- mačih smučarskih prireditev. In prav je tako, saj so z njo ljubi- telji zasneženih pobočij počastili enega izmed najpomembnejših dogodkov v zgodovini narodno- osvobodilnega gibanja na Štajer- skem, pohod legendarne Štirinaj- ste divizije. Organizator je pripravil dve slalom progi. Na daljši (550 me- trov, 170 metrov višinske razlike ter 53 vratic) so vozili člani in mladinci, na drugi krajši (200 m, 50 m višinske razlike ter 19 vratic) pa so se pomerili pionirji ter članice in mladinke. Pri članih, ki so bili najštevil- neje zastopani, so imeli glavno besedo Celjani. Tako so odnesli zaslužene lavorike ne samo kot posamezniki, ampak tudi kot eki- pa so si priborili v dar lep pokal prireditelja. Med mladinci je pr- vo mesto pripadlo gostu iz Za- savja, medtem ko so pri pionir- jih močno prednjačili najmlajši člani smučarskega kluba Novinar iz Ljubljane. V posameznih skupinah pa so bili doseženi naslednji najboljši rezultati: ČLANI: 1. Dominko Uršič 100:00, 2. Marjan Nunčič 103.2, 3. Janko Cetina 106.1, 4. Peter Cetina 106.3 (vsi 2SK Celje), 5. Vlado Veber (Žalec) 108.9, 6. Martin Kroflič (Store) 111.7 ... 10. Jože Kopitar, 11. Jure Kužnik (Laško), 15. Maks Mastnak (Store), 17. Mi- lan Kragl, 18. Oto Tajnšek, 19. Janez Mežnarič (vsi 2SK Celje). MLADINCI: 1. Ivan Glavač (Kum) 124.2, 2. Herbert Košič 127.7, 3. Iztok Lužnik 128.2, 4. An- ton Zimšek (vsi 2SK Celje) 128.2, 5. Trotovšek (Kum), 6. Svegl (2SK Celje), 7. Markovič (2alec), 8. M. Rosina (2SK Celje), 9. Kme- tic (Trbovlje), 10. Pilih, 11. Kokot (oba 2SK Celje). PIONIRJI: 1. Pavlin 46.2, 2. Rigl 46.4, 3. Sekula (vsi Novinar, Ljubljana) 47.6, 4. Grabar (2SK Celje) 48.0 itd ČLANICE: 1. Belaj (2SK Celje) 57.5, 2. Jare (Novinar) 57.5, 3. Grabar (2SK Celje) 64.5. MLADINKE: 1. Rozman (2SK Celje) 82.6, 2. Premik 97.3, 3. Kač (obe 2alec) 127.2, 4. Cater (2SK Celje) 140.8. Stiska v telovadnici Občni zbor partizanskega društva v Celju mestu je znova odprl nekatere stare in silno boleče rane, razen tega pa opozoril še na dva nova problema, ki sta nastala v zadnjem času in od katerih je vsaj odhod nekaterih orod- nih telovadcev iz tega društva v ga- brsko razčiščen. Bolj zaskrbljujoč pa je drugi: ko so se rokometaši celjske- ga Partizana uvrstili v slovensko ligo. Je naenkrat in to ne po krivdi dru- štvene uprave, nastal problem finanč- nih sredstev. Ker društvo sekciji, ki je dosegla republiško kvalitetno ra- ven, ni moglo nuditi zadosti de- narja za tekmovanja v družbi najbolj- ših moštev, se Je celotno moštvo odločilo za prestop v drugo športno enoto. Namesto, da bi moštvo, ki je nastalo in zraslo v partizanskem društvu, nastopalo tudi naprej za svojo matično organizacijo, je moralo drugam. Primer je žalosten predvsem zavoljo tega, ker nihče ni mogel za- gotoviti tej partizanski organizaciji denarja za sodelovanje njihovih roko- metašev v republiški ligi. Nastane vprašanje, kakšna usoda bo doletela mladinsko ekipo rokometašev celj- skega Partizana, če se bo povzpela na enako raven? Ali bodo morali tudi oni iskati strehe drugje? AH imajo sredstva, ki jih nudijo športna društva drugačen značaj, kakor pa tisti, ki jih imajo na razpolago partizanska? V primerjavi s 1960. letom so v par- tizanskem društvu v Celju povečali število aktivnih članov za približno 20 odstotkov. Zdaj jih imajo okoli 420. V kolikor je ta številka zadovoljiva, pa ni razveseljivo dejstvo, da se čas, ko ima to društvo na razpolago telo- vadnico iz leta v leto krajša. Vedeti n.-im'-'^c moramo, da telovadnico upo- rabljata še dve šoli. Partizan pa le od pol sedme ure zvečer. Spričo pozne ure so morali v društvu ukin'ti ortđei°4 ci»"ibanov. Ali si niso s tem po sili razmer presekali korenine? Zaradi pomanjkanja vodnikov so t-di mladinke ostale brez redne vadbe. Večina ostalih oddelkov pa vadi samo enkrat na teden, ker se vsi in pa člani številnih sekcij ne morejo zvr- stiti v enem prostoru tako. kot bi si to želeli. Za vadbo uporabljajo celo dл'e garderobi. Spričo vsega tega ni slučaj, da so tudi na tem zboru po- novili zahtevo po gradnji l^stnega doma. Ce tega ne bodo dobili, bo delo v društvu hromelo, saj ne bodo mogli iti v korak s potrebami in za- htevami telesnovzgojnega udejstvo- vanja. -mb Veselje na zasneženem Šmohorju v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger so v laški občini pripravili dvoje; uspelih smučarskih prireditev. Naj- prej so na Smohorju izvedli tečaj, ki se ga je udeležilo 36 učencev, vo- dili pa so ga partizanski smučarski vaditelji Kužnik, Krašovec in Leben. V sredini februarja pa so prav tam izvedli občinsko prvenstvo v smuku in veleslalomu. Da bi tekmovanje še bolj uspelo, so imele nekatere šole ta dan športni dan. 2e zgodaj zjutraj je dolga kolona otrok premagovala strmino zasneženega Smohorja. Napor je bil poplačan s snežnim razkošjem. Otroci radosti niso skrivali. Poleg tega pa so jih navdušeno sprejeli mladi tekmovalci, ki so šli na smohor že dan prej. Medtem ko je tekmovalce skrbel uspeh, so ostali pionirji komaj čakali na pričetek tekmovanja. Na startu so se javili učenci iz Laškega, Rimskih Toplic, Rečice in Reke. Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno in je od- lično uspelo. Med 43 udeleženci so se v smuku najbolj izkizali: Zdravko Martun. An- drej Kužnik, Martin Selič (vsi laško), Andrej Mlakar (Rim. Toplice) in Mi- lan Brečko (Laško). V veleslalomu pa so najboljša mesta dosegli: Andrej Mlakar (R. Toplice). Raša Lrkljač, Mi- lan Brečko (oba Laško), Anton Vo- dišek (Reka) in Stanko GreSak (Lako). S. K. Pionir Kužnik v spustu KISEL idrugi Za zaključek prvega dela republiške lige v orodni telovadbi, je bila v soboto popoldne na ljubljanskem Go- spodarskem razstavišču revija naj- boljših telovadcev višjega razreda. varadi poškodb nekaterih svojih članov, celjska vrsta ni dosegla ekip- nega plasmana, zato pa se je med posamezniki uvrstil na častno drugo mesto Gusti Kisel, ki je zbral 53,95 točke. Zmagal je Mariborčan Teršek s 54,70 točke. Najboljša mesta je Kisel dosegel v preskoku (9,30), na bradlji (9,10), drogu (9,20) ter v parterju (9,25), kjer je zasedel drugo mesto, medtem ko je bil na krogih šele tretji s slabo oceno 8,45 točke. I.Celje, 2. Konjice... v organizaciji konjiškega Par- tizana je bila v nedeljo dopoldne dvorana Mladinskega doma zorišče zaključnih dvobojev okrajne lige v namiznem tenisu. Vodstvu tekmovanja se je javilo vseh deset moštev, ki so si ude- ležbo na zaključnem delu pribo- rila v predtekmovanju v dveh skupinah. Odločilni dvoboj med parti- zanskima ekipama iz Celja mesta ter Konjic je imel dokaj razbnr- Ijiv razplet. Ko se je že. vse zde- lo, da bodo Celjani zmagali z re- zultatom 5:3. je Roje, ki je to- krat igral zelo slabo, izgubil sre- čanje z Vilarjem in tako prino- mogel, da je moral zadnjo be- sedo izreči Kvas. Zadnjo partijo je dobil Celjan in postavil konč- ni izid srečanja 5:4. Medtem ko so zmagovalno ekipo sestavljali Jazbec, Kvas in Roje, so Konji- čani nastopili z Vilarjem. Šmal- cem ter Švarcem. V koniiškem moštvu se je zlasti odlikoval Švarc, ki je premagal vse svoje nasprotnike in potrdil, da je ne- dvomno naiboljši igralec v celj- skem okraju. V borbi za tretje mesto je okrnjena ekina Partizana iz Šmartnega ob Paki (nastopila je brez tretjega igralca) brez po- sebnih težav odpravila celjski Elektro 5:2. Obe izgubljeni točki sta šli na račun odsotnega Gorič- nika. sicer pa sta si zma^o 7a- služila Burger in Podeoršek. Za Elektro so nastonili: Pernov- šek. Tzlakar in Janeček. V dvoboju za peto mesto sta se srečali pravzaprav mladinski ekipi: bili sta to ekipi Partizana iz Žalca ter šoštanjske termo- elektrarne, lirralci iz Žalca: Pod- pečan. Tonček in Jožko Mikt^ln so svojo premoč ootrdili z rezul- tatom 5:0. Za Šoštaničane pa so igrali: Kac. Božič in Pavšek. Izredno zanimivo je bilo sreča- nje med gabrskim Partizanom ter enakim društvom iz Velenja. Gabrčani, ki so nastopali s Co- hom. Končanom in Pavlom Boži- čem so premagali svoje tekmece 5:3. V najbolj zanimivi igri je Coh brez težav opravil z Vrtač- nikom. ki sodi v sam vrh igral- cev celjskega okraja. Za Velenje so igrali Glavač, Guček in Vrtuč- nik. Srečanje med tretjo ekipo iz Konjic ter moštvom Partizana iz Kozjega je odločalo o devetem oziroma desetem mestu na konč- ni jakostni lestvici. Igralci iz Kozjega so se uspešno unirali mladim domačinom, a navzlic te- mu izgubili z rezultatom 2:5. Za Konjice so nastopili Mrzdovnik, Bajda in Mohar. za Kozje pa Sok, Klančnik in Preskar. Po tem turnirju so se moštva, ki so sodelovala v okrajni namiz- noteniški ligi razvrstila takole: 1. TVD Celje mesto. 2. TVD Ko- njice I, 3. TVD Šmartno ob Paki," 4. Elektro. Celje, 5. TVD Žalec, 6. Termoelektrarna Šoštanj, 7. TVD Celje-Gaberje, 8. TVD Ve- lenje, 9. TVD Xoniice III, 10. TVD Kozje, 11. TVD Celje-Ga- berje II, 12. Kovinotehna, Celje. Tekmovanje v okrajni ligi, ki je imelo zgolj propagandni zna- čaj, je potrdilo izredno zanima- nje za to šf)ortno рапого. Poka- zalo je, da so dobili Celjani v igralcih iz Konjic in Šmartnega ob Paki močne nasprotnike. Zato bodo tudi nadaljnja okrajna prvenstvena tekmovanja nadvse zanimiva. Igralce namiznega te- nisa še čaka okrajno prvenstvo posameznikov (11. marca v Celju) ter ekipno prvenstvo, ki bo brž- kone zadnjo nedeljo v tem me- secu. Upajmo pa, da bodo ne- katera partizanska društva pred tem uredila še nekatere organi- zacijske probleme in tudi z legi- timacijami ter morebitnimi izpis nicami potrdila pripadnost tistih članov, ki jih bodo prijavila za bližnje nastope. -mb Več kegljišč Zadnji dan preteklega tedna so tudi kegljači celjskega okraja po- dajali obračun enoletnega dela. Medtem ko so na eni strani ugo- tavljali številčni in kvalitetni na- predek, so na drugi znova opozo- rili na občutno pomanjkanje keg- ljišč, zaradi česar so prišli v po- ložaj, iz katerega ni zavidljive perspektive. Gradaia novih keg- Ijaških stez ter pridobitev tistih kegljišč, ki danes več ali manj postajajo zakotne pivnice in slu- žijo hazardni igri — to predvsem velja za Šoštanj — sta nalogi, ki jih je sprejela in potrdila tudi uspela skupščina komisije za kegljanje pri Okrajni zvezi za te- telesno kulturo. Inženir JANEZ HRIBAR novi predredBik goberskega Partizna v ponedeljek zvečer je bil red- ni l^t.ni občni Њог partizanskega društva v Gaberju, na katerem so ocenili dosedanje nadvse uspe- šno delo ter se med drugim po- govorili tudi o vključevanju mla- dine indu=itrijskeNa gričku« v Li- scah slabo napredujejo. Nekateri ljudje pravijo, da bi že bil čas, da bi tam uredili vsaj nekaj sla- čilnic ter sanitarije. NEPRIMERNI KRAJI ZA KOPANJE Četudi se komaj poslavljamo od zime. nekateri že mislijo na vroče poletne dni in na kopanje v Savinji. Pravi io. da bi letos morali zabraniti kopan ie na vseh tistih mestih v reki. kjer se ka- nali izlivajo v Savinjo. Predlog je umesten, mi pa vprašujemo, kdo ga bo uresničil? OBCNT ZBOR TRGOVSKEGA PODJETJA »CENTER« Sindikalna podružnica združe- nega trgovskega podjetja »Cen- ter« v Celju je imela v soboto svoj letni občni zbor. Obravna- vali so razna vprašanja v zvezi samopostrežnih trgovin. Pregle- dali so uspehe v preteklem letu ter si zadali nove naloge, katere čakajo ta kolektiv v tem letu. Istočasno so se pogovorili o kori- ščenju letnega dopusta v času sezone v lastnem počitniškem do- mu v Rovinju. Kolektiv šteje tre- nutno ÍÍ5 članov, ki bodo v tem letu z združenimi močmi nudili vsem potrošnikom Celja in okoli- ce zadovoljivo postrežbo. -Ij. Na Mariborski cesti je s kolesom padel Milan Ulanec in se ranil na glavi. — Vinku Reberšku iz Stopnika pri Vranskem je krožna žaga odre- zala dva prsta na roki. — Mihael Leč- nik iz Medloga je padel z motorjem in dobil poškodbe na glavi. — Anton Kordiš iz Slane pri Teharjih je padel in si zlomil ključnico. CENE NA CELJSKEM TRGU Krompir 35—10 (36), zelje gl. b. (140), zelje kislo 60—70 (60—80), repa kisla 50, ohrovt 140), pesa 50—80 (50—70), ko- renjček 50—80 (50—70), koleraba (140), peteršilj 200—250 (100—200), šplnača 600 do 700, solata 400 (400), motovileč 600 do 700. regrat 500—600, radič 500—700 (400—€00), cvetaCa (170). fižol 120—160 (130—180), por 70—100 (50—60), čebula 180 (140), jabolka 35—50 (60), suho sadje 130—200 (240), grozdje (250). pomaranče (220), limone (260), fige (Ifin—240). orehi jed. (1200), jajca 22—25 (23), mleko 5» (56), smetana 320. domače maslo 700— 800, perutnina 400—1000. Čeprav sta družbeni in zasebni sek- tor zalogo zelenjave na celjskem trgu povečala, še le-ta naše gospodinje ne more zadovoljiti. Kmetijsko gospodar- stvo Celje je priskočilo na pomoč » suho špinačo, ki je, kot zatrjujejo, prav dober nadomestek sveže. Sicer pa ne primanjkuje le zelenjave, tem- več tudi ostalih prehranbenih arti- klov.____ ,_____ ф CELJSKI TEDNIK STEV. 9. — 2. marca 1962^ Poldnevni in w enodnevni izieti- novost v rekreaciji Čeprav je Ljubljana najbolj motorizirano mesto v Sloveniji, je Turistična agencija IZLETNIK izvršila zanimiv poskus. Prebi- valce republiškega mesta je ob- vestila, da bo vsako nedeljo dala interesentom na razpolago avto- buse za krajše izlete za poldnev- oddih. Cilj prvega petdnevnega izleta je bil v Kamnik, ki je od- daljen od Ljubljane kakih 20 km. y prvih poldnevnih urah se je preko vsakega pričakovanja poja- vila množica interesentov, ki so se, ne vedoč kje naj bi preživeli o^eljsko popoldne, odločili, da se odpeljejo do Kamnika in da prežive nekaj ur v prijetnem pla- ninskem okolju. Ta poskus je opogumil Turi- stično agencijo IZLETNIK na razširitev svojega načrta tako imenovanih rekreacijskih spreho- dov do številnih izletniških točk v okolici Ljubljane. S prvimi po- letnimi dnevi pa bodo uvedeni tudi celodnevni izleti. V zvezi stem se je naš ljubljan- ska dopisnik obrnil na direktorja turistične agencije IZLETNIK tov. Petra Skrinj ar j a z vpraša- njem, če se ne boji »konkurence« avtomobilistov — lastnikov pre- voznih sredstev? »Tudi če bi vsak deseti Ljub- ljančan imel svoje vozilo, bi osta- lo še mnogo ljudi, ki bi tudi že- leli svoj prosti čas izkoristiti za obisk prikupnih izletniških točk v okolici mesta,« je dejal tovariš Skrinj ar. SiadikaJno prvenstvo V smučarskih skokih Komisija za šport in rekreaci- jo pri Okrajnem sindikalnem sve- tu v Celju je razpisala za nedeljo, 4. marca okrajno prvenstvo v smučarskih skokih. Tekmovanje bo v Velenju. SAH 4 Šest novih tretjekategornikov Pred dnevi se Je končal šahovski turnir četrtokategornikov za pridobi- tev tretje kategorije. To se je na celjskem turnirju posrečilo šestim : igralcem, ki sedaj sodelujejo na pol- < finalnem turnirju za prvenstvo Celja. < Na tem turnirju igra dvanajst šahi- stov. Po šestem kolu vodita Ojstrež ' In Kovačič 3 in pol, sledijo Trobiš 3, Krajne 3, Kavčič 2 ln pol itd. »Sodelovanje s kolektivi bo v zvezi s tem brez dvoma koristilo delavcem za njihove družinske poldneve in enodnevne cenene iz- lete in še nekaj«, je dodal Peter Skrinj ar, če verujete ali ne, že prve izkušnje so pokazale, da se tudi lastniki avtomobilov zani- majo za poldnevne rekreacijske sprehode z avtobusi, ker se želijo odpočili od volana, da bi lahko v času izleta brez skrbi popili kako čašo vina in da ne bi pri vrnitvi mislili na neprijetne posledice vpliva alkohola. Občni zbor Neptuna v soboto, 3. tega meseca bodo tudi plavalci celjskega Neptuna polagali obračun enoletnega dela. Skupščino bodo imeli v sejni dvo- rani celjske železniške postaje; njen začetek pa je predviden za 16.30 uro. Kladivar : Karlovce (član II. zvezne lige) v nedeljo 4. marca bo na Gla- ziji zanimivo srečanje med enaj- storico Kladi var j a in ena j storico drugoligaša Karlovca. Ta tekma sodi v okvir priprav obeh moš- tev na predstoječe prvenstvo. Po- sebno pomembno pa bo za enaj- storico Kladi var j a in bo tehnič- na komisija liga odbora v tej tek- mi dokončno formirala bodočo ena j storico, ki bo igrala v spom- ladanskem delu prvenstva. Tek- ma bo ob 15.30. uri na Glaziji in bo odpadla le v primeru večjih snežnih padavin. Pravtako tehnična komisija predvideva v nedeljo 11. marca srečanje s Tekstilcem iz Varaž- dinan, Mariborom aH pa mladim moštvom Dinama iz Zagreba. V nedeljo 18 t. m. pa je predvideno lokalno srečanje s ZSD Celjem. STRELSKO TEKMOVANJE NA DOBRNI V počastitev krajevnega praznika je strelska družina Toneta Tomšiča na Dobrni izvedla strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško za prehodni pokal. Na tekmovanju je sodelovalo enajst tričlanskih ekip. Prehodni po- kal je osvojila ekipa Zveze borcev z Dobrne, ki je dosegla 187 krogov. Drugo in tretje mesto sta si rardellll lovska in strelska družina, ki sta do- segli po 178 krogov, četrti pa so bili mladinci s 141 krogi itd. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE v CELJU Petek, 2. marra 1962 r>b 19.30 uri: Tvan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI. - Premiera. — Premierski abonma in izven. Sobota, 3. marca 1962 ob 19.30 uri: Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI. — Sobotni abonma in izven. Nedelja, 4. marca 19f>2 ob 15.30 uri: Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI. - Nedeljski po- poldianski abonma in izven. Sreda, 7. marca 1962 ob 11. in 15. uri: Vandot-Stante: KEKEC IN MOJCA. — Gostovanje v Velenju. Četrtek, 8. marca 1962 ob 10. uri: Fadil Hadžić: HOTEL ZA NORCE. - Zak- ljučena predstava za >Impoi< Slovenska , Bistrica. Petek, 9. marca 1962 ob 19. uri: Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI. — Gostovaaje v PreboWu. Sobota, 10. marca 1962 ob 19.30 uri: Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI. - Izven. Nedelja, 11. marca 1962 ob 10. uri: Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI. - 1. nedeljski dopoldanski abonma in izven. Ob 15. uri: Vinko Strgar: HEROICA. — Gostovanje v Zrečah. KINO UNION DO 3. 3. 1962 »KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA«, ameriški film Od 4. do 6. 3. 1962 »NA VALOVIH DO- NAVE«, romunski film Od 7. do 11. 3. 1962 »DAVID IN GO- LU AT«, jugoslovansko-italljanski . barvni Csc film KINO METROPOL Od 2. dO 5. 3 .1962 »JAGUAR, GOSPO- DAR D2UNGLE«, ameriški barvni film Od 6 do 9. 3. 1962 »STRELEC V ZE- LENEM«, zahodnonemSkl barvni film MATINEJA 4. 3. 1962 »DEŽELE IN OBIČAJI«, ame- riški barvni film KINO DPD »-SVOBODA« ŠEMPETER V SAVIN.TSKT DOLINI Od 3. dO 4. 3. 1962 »DNEVNIK ANE FRANK«, ameriški Csc film 100 — 200 m* vrta vzamem v najem za daljši čas. Naslov v upravi lista. Sprejmom upokojenko, ki bi hotela na deželi paz'ti otroka vsaj začasno. Na- slov v upravi lista. Socialna delavka z dvoletno prakso v gospodarski organizaciji, želi službo v Celui. Pof'oi druž'nsko stanovanje. Ponudbe >Diplomirapa< na upravo liista. Preiklicn iem neresnične iziave o tov. Aiič Francu iz Celja. Ferjan Jože. Preklicujem žalj've besede zoper Pli- beršek Jožeta. Zager Panika, Šoštanj. Pirnal Tone, Teharje, obžalujem, da sem govoril neresnične stvari Matiji Tla- ker o Ani in Tonetu Rednak iz Slane, Teharje. Poštenega najditelja usnjene rokavice prosim, da jo vrne proti nagradi. Kuk, Celjski tisk. OBJAVE IN OCLASI Upravni odbor in komisija za odpoved ter sklepanje delovnih raz- merij OBRTNEGA CENTRA »ZARJA« Zalec polta Petrovöe, razpi- suje naslednja delovna mesta: 1. Računovodja z dovršeno srednjo strokovno Izobrazbo, s 5 letno prakso. 2. Poslovodja poslovne enote Krojaštvo visokokvalificirani delavec s položenim mojstrskim izpitom ter 3 letno prakso. 3. Knjigovodja za finančno knjigovodstvo, srednja strokovna, izobraz- ba in 1 letna praksa. 4. Knjigovodja za blagovno knjigovodstvo srednja strokovna izobraz- ba s 1 letno prakso. 5. Knjigovodja za obratno knjigovodstvo, srednja strokovna Izobraz- ba z 1 letno prakso. 6. Knjigovodia mezdnega knjigovodstva, srednja strokovna izobrazba z 1 letno prakso. 7. Administrativna moč (za blagajno ln administracijo) administra- tivna šola. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Rok razpisa do 15. III. 1962. Upravni odbor Obrtno Kovinskega podjetja »KLJUČAVNI- ČAR«, Aškerčeva 7 tel. 25-82 in 31-29 razpisuje prosto de- lovno mesto ^ KV kovinostrugarja Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Izdelujemo: kovinske konstrukcije in montažne elemente, stavbno ključavničarske izdelke, kleparsko-krovska in strelovodne dele vodovod in centralno kurjavo, ventilatorje (aksialne, radialne in dupleks), klimatske naprave (ventilacijske, ogrevalne, sušilne in vlažilne), zračne zavese (tc^lotne in hladilne). Izvršujemo: razna ipopravUa kovinskih izdelkov. Sreda, 14. marca: V. abonmajski kon- ceM; — violinist Rok Klopčič in pia- nist Marijan Lipovšek Cenjene abonente prosimo, da po- ravnajo zapadli obrok. Zaradi selitve prodam dobro ohranje- no spalnico ter trodelno omaro (trdi les) po zmerni ceni. Ponudbe na oglasni oddelek CT pod šifro »Trdi les«. Počitniška skupnost Občinskega sin- dikalnega sveta Zalec proda v svo- jem weekend naselju v Biogradu na moru 4 weekend hišice s tremi le- žišči. Skupnost ima v naselju lastno restavracijo in sanitarije s tekočo vodo. Ponudbe pošljite na Počit- niško skupnost Zalec pod 600.000. PRODAM gospodarsko poslopje s hišico, -sadovnjakom, gozdom četrt ure iz mesta. Naslov v upravi lista. DKW 250ccm v dobrem stanju prodam. Naslov v upravi lista. PRODAM dobro ohranjeno motorno kolo »Puchc 250 ccm. Naslov v upravi lista. KLAVIR kratki, dunajska mehanika, ugodno naprodaj. Naslov v upravi lista. PRODAM dobro ohranjen 6-cevni radio- aparat za 12.000 dinarjev. Robič, cesta na Dobravo 56. KUHALNIK na tri plošče ugodno pro- dam. Naslov v upravi lista. PRODAM enodružinsko hišo 3 minute od postaje Grobelno. Informacije pri Bor- šiČ V'nku, Grobelno. PRODAM kravo v 6 mesecu brejosti. Gajšek Ivan, Pečovnik 26. GOSPODARSKO poslopje primerno za delavnico ali skladišče ter garažo od- dam. Rebeiišek, Celje, Aškerčeva i. 7 DOBRO ohranjenih štedilnikov poceni proda Hišni svet, Veselova 8. PSICKO, staro 10 mesecev, dobro ču- varko, prodam. Knehtl, Polule 77. Kmetijski kombinat Zalec — obrat Mi- rosan kupi večje količine hlevskega gnoja. Ponudbe pošljite na naslov Kmetijski kombinat Zalec — obrat Mirosan p. Petrovce. KUPIM trosobno stanovanje s priiikld- nami v mestu ali ožjem delu tudi nedograjeno. Ponudbe pod šifro »VSE- LJIVO« na upravo lista. KUPIM dobro ohranjen klavir z an- gleško mehaniJto. Ponudbe na naslov Tržan Anton, Smarjeta 62, Skofja vas. Svet zavoda Inštituta za hme- ljarstvo v Žalcu razpisuje zased- bo delovnega mesta Sefa računovodstva Pogoj: ekonomska srednja šola z najmanj 7 let prakse v stroki. Prošnjo z življenjepisom pošljite na naslov: Inštitut za hmeljar- stvo Žalec, najkasneje do 10. 3. 62. Zanimivo sodelovanje nudi znanstvnea ustanova zunanjim sodelavcem pri anketi o učinkih množičnih komunikacijskih sred- stev. Opozarjamo Vas na nasled- nji razpis: Inštitut za sociologijo Univerze V Ljubljani, Trg revolucije 1, razpisuje honorarno zaposlitev za , izpraševalce (anketarje),. Potreb- . no je večje število anketarjev za , delo pri raziskavah na terenu. ; Pogoji so naslednji: 1. starost od 24—60 let; 2. izobrazba — dovršena sred- nja ali srednja strokovna šola; 3. honorar po pogodbi, glede na količino dela. Prijave naj vsebujejo: 1. ime in priimek, 2. izobrazbo, 3. kraj in občino stalnega biva- lišča, 4. točen naslov z eventualno te- lefonsko številko in navedbo eventualne stalne zaposlitve. Prijave pošljite na vodjo pod- ročnega centra, tov. Lovrec Desa, Zdrav, dom Celje — oddelek za zdrav, varstvo telefon 21-06 pošt. predal 156 soba št. 411 ali pa se zglasite osebno na naslov Desa Lovrec, Zdrav, dom Celje — odd. za zdrav, varstvo med 7. in 13. uro. Prepis prijave pošljite po mož- nosti obenem na Inštitut za so- ciologijo v Ljubljani, Trg revolu- cije 1. Vodstvu mreže anketarjev. So III. osnovne šole v Celju razpisuje mesto računovodje. Pogoji so srednja strokovna izobrazba z najmanj 5 let prakse ali nepKjpolna srednja šola z naj- manj 10 let prakse. Prejemki po pravilniku, stanovanja ni. Pisme- ne prošnje z navedbo dosedanje- ga .službovanja in kratkim živ- ljenjepisom je treba vložiti na OSO do 10. marca 1962. Priložiti je treba tudi potrdilo o nekazno- vanju. So III. osnovne šole v Celju Iščemo več kvalificiranih nata- karic in kvalificiranih kuharic, ter poslovodjo ekonomske enote. Samsko stanovanje je zagotov- ljeno. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih službenih mest posla- ti upravi gostinskega podjetja Šmarje p. Jelšeih. Mlad zakonski par brez otrok išče sobo v Clelju ali Žalcu. Ponudbe pod >Teh- nikc na upravo lista. Kdor mi odstopi sobo s posebnim vho- dom mu nudim vsakršno pomoč. Grem tudi za oskrbnika. Naslov v upravi Lista. Oddam v najem sobo in garažo aH vsako posebej. Plačilo nekaj naprej. Naslov v upravi lista. POSEBNO OBVESTILO! IZREDNA UGODNOST ZA CLANE O- BRTNE, TRGOVINSKE IN GOSTINSKI ZBORNICE - NASA POSLOVALNICA JE PRIPRAVILA NOVE PROGRAMI ZA OBISK MEDNARODNIH VELB- SEJMOV PO PROPAGANDNI CENI TER SMO PREPRIČANI, DA BO UDE- LEŽBA VASlH ČLANOV PRAV GO- TOVO ZAINTERESIRANA Z NAfiO PONUDBO: 1. DUNAJ — 4-dneTno avtobusno pot»' vanje D« tradiciooelni Dunajski vela- se jm v času od U. do 18. m«rca 196в. Rok prijav 26. februar 1962. PROPA- GANDNA CENA 15.200 din po o«cbL 2. FIRENCE — 4-đnevno avtobusno pe- tovanje na mednarodni OBRTNIŠKI VELESEJE^ od 28. aprila do 25. maja 1962. Rok prijav do 15. marca IMO. PROPAGANDNA CENA 18.000 di» p* oeebi. 3. MtJNCHEN — 4-dneTno artobneno pe- tovanje na mednarodni OBRTNIŠKI VELESEJEM od 12. do 23. aprila 19M. Rok prijav 28. februar 1962. PROPA- GANDNA CENA 20.500 din po osttbL 4. MILANO — 4-dneTno potovanje M mednarodni veleeejem oo 12. do 17. aprila 1962. Cena 20.700 din. ZA KOLEKTIVE! Tret-Benetke - dvo- dnevni izlet z avtobusom. С:«м dia 7.900. Preko DOLOMITOV т VERONO-B* NETKE—TRST! 4-dnevno potovaeje. Cena 20.600 din. OBVESTILO KOLEKTIVOM! ObveSč*»» in teznanjamo Vat, da KOMPAS Celj« pri naročanju KOMPAS-ovih udobnili avtobusov za Va¿e izlete zaračunav« prvi prevoženi kilometer šele iz Celi« ter doetava avtobusov ia Ljubljane a» Celja NE bremeni naročnika! Pred vsakim potovanjem obiščite tvr^ etično podjetje KOMPAS Celje, Tom- šičev trg 1, tel. 23-50. Nudimo Vaac žel. vozovnice za tu in inozemtitv«, re- zervacije spalnikov, avionske in lor dijske vozovnice, posredovanje^gotaüi listov in vizumov, menjava in nabava deviz, depociti informacije itd. Ude- ležujte »e KOMPASOVIH kvalitetaih \ potovanj po domovini in drugih ev- ropskih državah. Po vaSi želji vam na vai naslov dostavimo brezplačno nro- gram naših izl«Urr ia potovanj т letrn 1962. Turistično podjetje KOMPAS — C«iJ*» Tomšiičev iig 1, tel. 23-5«. Uredništvo Celje, Titov trg S — poštni predal 16 — telefon 25-M In 24-23 uprava Celje, Trg V. kongresa 5 — poštni predal 151 — telefon 23-75 In 26-89 — tekoćl račun pri Narodni banki Celje: 863-21-1-656 — Izhaja ob petkih — letna naročnina 800, polletna 400, četrtletna 200 din — Inozemstv* 2400 — posamezna številka 20 di- narjev — Rokopisov ne vračamo — sprejem oglasov, razpisov In objav vsako sredo do 12. ure v oglasnem oddelku, Trg V. kon- gresa 5 Informacije o oglasih, razpisih In objavah dobite le v upravi Celjskega tednika I Cenjene stranke obveščamo, da bo s 1. marcem 1962. odprta IZLETNIKO- VA poslovalnica v Velenju — na- sproti hotela »Paka«. Poslovalnica bo vršila vse posle potovalnega ura- da. PRESENEČENJE ZA VAS 6-dnevno potovanje z avionom v de- žele sonca, piramid, velblodov in puščav Egipta in Grčijo z ogledom Kaira in Aten v mesecu maju 1962. CENA PROPAGANDNA! Prijave sprejemamo do 15. marca 1962. POTUJTE Z IZLETNIKOM V ITALIJO 4-dnevno potovanje v Trst, Benetke in Milano. 2-dnevno potovanje v Trst ln Benetke, Potovanja se lahko udeleži vsakdo, ki si želi ogledati ta mesta. Prijave i sprejemamo do zaključnega števila _ udeležencev. '< 5-dnevno potovanje z avtobusom na mednarodno razstavo konfekcije in mode v Torino, kjer si bodo udele- ženci lahko ogledali modne novosti . s področja tekstilne ln usnjarske Industrije. Prijave do 15. marca 1962. 6-dnevno potovanje z avtobusom na ogled mednarodnega velesejma v Milanu, ki bo prikazal najnovejše dosežke vseh panog industrije in gospodarstva. Prijave do 20. marca. RIBIČI! Za Vas smo pripravili v spo- razumu z Ribiško zvezo Slovnije. 7-dnevno strokovno ekskurzijo na IV. mednarodno ribiško razstavo v Köbenhavn (Kopenhagen). Prljave sprejemamo do 10. marca 1962. 6-dnevno potovanje za člane Zveze borcev In njihovo ožje sorodnike na ogled taborišč Ravensbriick in Sachsenhausen ob obletnici osvobo- ditve taborišč v mesecu maju 1962. Prijave sprejemamo do 10. marca 1962. Za cenjena naročila se priporoča IZLETNIK turistična agencija, poslo- valnica Celje, Titov trg 3, telefon 28-41. »POSREDNIK« CELJE, Tomšičev trg 16 Telefon 25-90 Kupujemo in prodajamo nove in rabljene osebne in tovorne avtomobile vseh vrst za državni in privatni sektor. Nujno rabimo več avtomobilov »Opel Rekord« od tipe 1956 dalje. Dalje rabimo za prodajo več vse- Ijivih hiš in stanovanj, ter grad- benih parcel. Za komisijsko prodajalno rabimo nujno razno rabljeno pohištvo, razni tehnični material itd. Obenem tudi odkupujemo! Posredujemo najhitreje in najceneje! Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri >IFA« industrija finomehaničnih aparatov, Celje potrebuje naslednje sodelavce: - TRI SAMOSTOJNE KONSTRUKTORJE pogoj: strojni tehnik z najmanj 8-letno prakso - DVA SAMOSTOJNA TEHNOLOGA pogoj: strojni tehnik z 8-Ietno prakso - VODJA RAZVOJNE KONSTRUKCIJE fiogoj: strojni inženir s triletno prakso, po možnosti eno eto na vodilnem položaju Ponudbe je poslati na Upravo podjetja do 15. marca 1962, ki naj vsebujejo vse podatke, ki so potrebni za sklenitev delovnega razmerja. Zasedba vseh delovnih mest je možna takoj. PRI NAS IN PO SVETU „CUDEZ" V OSAKI Kot valj azijske gripe se širi po zemeljski obli nov japonski dumping. Made in Japan so be- sede vtisnjene na ohišja fotoapa- ratov, tranzistorjev, televizorjev, motornih vozil, hladilnikov, se- salcev, loščilcev itd. Japonska je postala pojem gospodarskega ču- deža za Azijo, kakor je za Evropo ta pojem ustvarila njena vojaška partnerica iz druge svetovne voj- ne — Nemčija. Eden največjih gospodarskih čudežev pa je brez dvoma nastal v Osaki, ki je središče japonske elektro-industrije. To je veliki japonski »M« ali Mačušita elektro industrija. Zgodba te kapitalistične druž- be je enaka vsem podobnim na svetu. Leta 1919 je v majhni de- lavnici s kapitalom 100 jenov ali 50 dolarjev, začela rasti industri- ja, ki danes razpolaga z okoli 62,5 milijona dolarjev kapitala. Japonska je znana kot dežela spretnih ljudi, naravnost idealne delovne sile. Zato je Japonska od nekdaj zlata jama za kapitaliste, ne samo domače, temveč tudi tu- je. Izvoz kapitala, zlasti ameri- škega, se vsakemu izplača nekaj- kratno na Japonskem, kjer so življenjske zahteve delavcev zelo nizke. Standard v obliki pesti ri- ža ni iz trte izvita primerjava. V japK)nski industriji te vrste dela- jo predvsem mlada dekleta, ki živijo vrh tega v nekakšni samo- stanski skupnosti. Največji pro- izvajalec umetnih biserov je uspel ustvariti nekako molilnico, kjer so japonske deklice ob mo- litvi opravljale proizvodne nalo- ge. Zato je bil pred drugo svetov- no vojno možen prvi dumping, ki je s svojimi konkurenčnimi ce- nami spravljal v obup kapitali- ste Zahoda. V Osaki je »Mačušita« po dru- gi svetovni vojni ob pomoči Ame- rike in njenega vlaganja razvila najmodernejšo industrijo. Tovar- na se razprostira na 22.000 kva- dratnih metrih površine. Vse je mehanizirano. Vzemimo samo proizvodnjo hladilnikov. Vsakih 22 sekund je izdelan po en friži- der (na sliki pogled na montažno dvorano). Hala za proizvodnjo te- levizorjev je dolga 6 kilometrov in proizvede na mesec 80.000 te- levizorjev. Poleg tega v tej indu- striji proizvajajo radioaparate, električne peči, telefonske napra- ve, svetlobna telesa, avtomobilske električne sisteme, pralne stroje, likalnike, fluorescentne svetilke, avtomatične elektronske peči, los- čilce, sesalce, mikser j e itd. »Mačušita elektronics Corpora- tion« je največji japonski izvoz- nik. Okoli 90 odsitokov proizvod- nje gre na tuja tržišča. To je nov dumping, kajti izdelki so konku- renčni domala vsej svetovni in- dustriji, zlasti pa v razvitih za- padnih deželah, kjer ne razpola- gajo s tako poceni delovno silo. Pri vsej zadevi so se ponovno opekli Američani, kot so se v Nemčiji. Japonski izdelki izpod- rivajo ameriško proizvodnjo v Ameriki sami. Toda na Japonskem ne bo ved- no tako. Rastoče proizvajalne si- le razrivajo ozke okvirje. Japon- ski delavci ne bodo vedno pri- pravljeni predstacljati zlato ja- mo. Delavsko gibanje je vihamo. Nekoč bo odzvonilo kapitalistič- nemu špekulanstvu tudi tam. KRIMINALISTIČNI ARHIV ... Pero Biram iz Duge Rese že pet let pridno izrezuje iz časopi- sov vsa poročila o kriminalu, o sojenjih in podbnem. Zbirka je že obilna. Ni težko uganti, kaj zbiralec Biram želi postati... Štu- dira pravo... KARNEVAL Pust in karneval ni isto, pa je vendarle isto. Zamotano, kaj? Nekaj drugega predstavlja narodnostno v-opredeljenega« Kurenta, iz ljudstva izhajajočo pustno šemo in podobne pustne prikazni, nekaj drugega pa je spet karneval... Karneval izhaja iz latinskih besed carus (voz) navališ (ladja). Torej je tudi karneval zgodovinska reč, ki izvira od davnih rimskih dionizijskih svečanosti. Karneval se je razvil od rimskih bakanalij, luperkalij, saturnalij in podobnega, kar je v rimskih časih izhajalo iz primitivnih ceremonij kulta plodrwsti. Za karneval ni potrebno, da je ravno pustni. V okvir karnevalov spadajo velike povorke mask in plesov, baklade, ognjemeti, cvetne parade, posipanje s cvetjem in konfeti. Običajno konec take zabave krona sežiganje lutke, ki pred- stavlja princa Karnevala. Običaj se je obdržal predvsem v deželah, ki so bile pod rimskim, pozneje pa pod italijansko-nemškim vplivom. Zato so tudi največje karnevalske prireditve v Rimu, v Benetkah, v Niči, Firencah, Miinchenu, Niirnbergu in Kolnu. Pri nas se je v dolgih stoletjih združevalo ljudsko s prinesenim. Tako tudi marsikje drugod. Na nemškem alpskem področju je »Pechtra-» nekak simbol umirajoče zime. Pri nas so tudi včasih (zdaj se to obnavlja) sežigali Pusta ali va ga metali v reke. Pri nus se pustovanje in karnevalske prireditve v se- danjem času s podporo društev razvijajo v rekreacijo delovnih ljudi in v turistično posebnost. Ponekod, tako v Velenju, so se za karnevalske prireditve pripravljali vsi. Veselje je po- trebno delovnemu človeku, zato je nerazumljivo mnenje ne- katerih, da se na primer tudi politične organizacije ne bi vključevale k sodelovanju. Veselost ni neresnost, kot stisnjena »zategnjena« resnobnost ni popularna avtoriteta. Razveselimo se vsi! Čemernega obraza na pustni torek je lahko človek, ki ga vse življenje lomi, le na karnevalski dan ne. Tudi kontrast... Mačja avdicija V Ameriki so začeli snemati film po svetovno znanem romanu pis- ca strahot Edgar ja Poe »Crna mačka«. Za glavno vlogo so po- trebovali črno muco. Zato so raz- pisali natečaj ali avdicijo. НоГу- "wood je imel kaj videti. Pred filmskim studijem se je zbralo окоЧ 150 Iastnik.x>v črnih mačk s svojimi miljenkami na vrvici. Ve- liko teh mačk je bilo diskvalifi- ciranih zato, ker so imele le majhno be^o lisico na gobčku nli kie na tački. Izbra'i so jih pet. Med temi bo »filmska zvezda* postala tista, ki bo imela tudi največ igralskega talenta. Američan Glenn-tretji astronavt Pred dnevi je poletel na krož- ni polet okoli Zemlje ameriški kozmonaut podpolkovnik Glenn. Zemljo je obletel v nekaj več kot 80 minutah, kar pomeni, da ie bil v vesolju štiri ure in 56 mi- nut. Za razliko od obeh ruskih predhodnikov Gagarina in Tito- va je Glenn pristal na Atlantiku. Njegov pristanek je bil skoraj natančno tam, kier ga je čakalo ladjevje ameriške mornarice. Podpolkovnik Glenn je med po- letom tudi sam krmaril svojo ma- lo ve«o\isko ladjo in ves čas os al v radijski zvezi s številnimi opa- zovalnimi postajami na Zemlji. Glenn je kronal ameriška pri- zadevanja na področju astronav- tike z novim velikim uspehom. Pri tem pa podpolkovnik Glenn ni pokazal samo svoje ^rnhro'ïfi ter znanja, temveč spravlja ljudi v dvom. če ima sploh živce, s^ij so njegov polet v zadnjih tednih enajstkrat preložili potem ko je že sedel v pilotski kabini. Tudi na dan, ko je poletel, so trikrat preložili čas starta. Prvič se ie pokvarilo nekaj v elektronskih aparatih v raketi, drugič ni bilo nekaj v re^'u pri dovodni cevi za zrak v Glennovi vesoljski če- ladi, tretjič pa so bili spet oblaki nad vzletiščem ... Ameriškim znanstvenikom in podpolkovniku Glennu čes+ita ves svet. Medtem ko se miro- ljubni ljudje in miroljubni no'i- tiki veselijo dogodka kot zmafre človekove?ra duha. se v mnogih časopisih čuti blokovska ost, češ da je Glenn poravnal račune z Rusi, da je vzpostavljeno ravno- težje pri osvajanju vesolja itd. Podpolkovnik Glenn, ki ga vsa ameriška javnost slavi kot ju- naka, je bil podvržen strogi zdravniški kontroli in pregledu, bil pa je tudi na obisku pri pred- sedniku ZDA J. F. Kennedyju. Glenn je tretji zemljan, ki je videl nekajkra tmejo med dne- vom in nočjo na Zemlji, ki je videl morja, celine, gore in re- ke pod seboj kot na zemljevidu. Ob takih veličastnih dogodkih nas obdajajo razne misli. Ena takih postavlja vprašanje ali se bodo kdaj »fantje iz kozmosa«, ki jih druži vsemirska pot, se- stali tudi na trdih tleh, kjer jih ločujejo blokovska nasprotja? PLEN: 25 STRUPENIH KAC... Kmetijski delavec Ismet Hodžič je na posestvu pri Danilovgradu kopal jame za nov jabolčni na- sad. Pri kopanju je odkril zemljo nad gnezdom modrasov, ki so bili vsi otrpli od zimskega spanja. Bilo jih je 25. Vse je pobil brez stra'hu. da bi se mu kaj pripetilo. Zamislite si dirko, če bi se to zgo- dilo poleti? »ZLATI LJUDJE« BODOCHOSTI Svet je še vedno razdeljen na bloke. Na političnih mejah kaže- jo ljudje svoje potne liste, rasni nestrpneži prirejajo svoje rasi- stične pohode in napade — toda življenje gre svojo nezadržno pot naprej. Svet je postal manjši in naglo potujoči ljudje so zbližali naro- de. In ker imajo vsake oči svo- jega slikarja in ker je ljubezen »mednarodna«, je na svetu vedno več mešanih zakonov. Medtem ko se nekateri znan- stveniki posvečajo tehniki, ve- solju in podobnim znanostim, se nekateri lotevajo etničnih pro- blemov in si zastavljajo vpraša- nje: Kakšen bo človek bodočno- sti? Precej močna skupina znan- stvenikov išče odgovor v današ- njih primerih. Odgovor so šli iskat tja, kjer se niso močno po- mešali samo narodi enake rase, temveč tja, kjer so se pomešale rase. In prišli so na Hawaje. Od ta- krat, ko je pomorski kapitan Coock odkril te rajske otoke, se je na otočju vse pomešalo. Ha- wajcem so se najprej pridružili Kitajci, potem so prišli Japonci, iz Evrope so nrišli Angleži Dan- ci, Nemci, Irci, Portugalci in Španci, iz Amerike pa že tako narodnostno pomešani Američa- ni in ameriški črnci... Na Hawajih so se pomešali med seboj in ni malo družin, ki imajo v sebi kri nrav vseh ir^h nRrn- dov. Posledica: lep in zdrav rod. Da ne bomo slepomišili, si po- glejmo eno takih družin na sliki levo. Je mešanica Angležev, Ki- tajcev, Japoncev in Hawajcev. Takih družin pa je na Hawajih vse polno. Kaj pa drugje v svetu? Meša- nica sicer še ni tako velika, to- da je. Američani so konglomerat vseh evropskih narodov s pri- mesjo japK)nske, kitajske, indi- janske in tudi malo črnske krvi. Evropa že zdavnaj ni več konti- nent čistih ljudstev. V Afriki in Aziji je prav tako polno mešanih zakonov, da ne govorimo o Sred- nji in Južni Ameriki, kjer je mešanica Indijancev. Kortugal- cev in Špancev >rodila« prava nova ljudstva. Kaj pa Vzhod? Tam je podob- no. Le poglejmo mnogonacional- no Sovjetsko zvezo. Evropski na- rodi se mešajo z azijskimi. Do- slej zapostavljena Afrika se uve- ljavlja in vedno bolj prodira kri črncev v ostale predele sveta in narobe, afrikanizirani belci osta- jajo v Afriki in se mešajo z do- mačini. Proces zlivanja ras in narodov se je začel z vso silo razvijati. V stoletjih bo nastala nova rasa, dedič vseh sedanjih — »zlato človeštvo« — seveda če vojna ka- tastrofa človeštva ne bo uničila. Mladenič na sredini gornje slike je John Russell Williams. Na njegovi desni je mati, na levi oče. Mati je hči kitajske magere in očeta, ki je Anglež. Fantov oče na levi pa ima ob sebi mater, ki je Hawajka. ter očeta, ki je Japonec. Fant se nad živopisno- stjo svojih prednikov nima kaj p ritoževati... Lepotica na naši sliki, Lynn Ho- well ima v sebi kri Hawajcev, Špancev, Kitajcev, Angležev, Ir- cev, Škotov. Dancev in Portugal- cev. Vitko in črnolaso dekle ima zkitorumenkasto polt in arijske poteze v obrazu.