1/430306
KNJIŽNIČARSKE NOVICE
6(1996)12
5. december 1996
/i
Siecvto t*t a&fieûwi
1997/
^Spet j'e feto nao/zofi in pre,
L
J
nami Jo božični in novoletni
r
•raznilu. 1/jetn naiim Joc/e-
favcem, ?fi/
i ■L
naročnikom in oralcem
¿>'ra/ce
želimo prijetno praznovanje,
novem
fetu
pa
cimvec uàpetiov
s/io
*<ein
na o Je bnem m poklicnem področju z že/j'o , c/a ¿i tuc/i v fetu /997 u.pešno Joc/efovafi/
2)efavci ¿'noti
e za razvoj /?njižn i čar à tva
f
; | «m««1
IZOBRAŽEVANJE
DVA TISOČ OPRAVLJENIH STROKOVNIH IZPITOV BIBLIOTEKARSKE
STROKE Delavka Mariborske knjižnice kot dvatisoča pridobila strokovni bibliotekarski naziv
V sredo, 20. novembra je v okviru jesenskega izpitnega roka opravljal pred izpitno komisijo, katere sedež je v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, strokovni bibliotekarski izpit že dva-tisoči slovenski knjižnični delavec. Slavljenka je bila delavka Mariborske knjižnice (Knjižnica Rotovž) Suzana Osterc. Potem, ko je uspešno opravila strokovni izpit za strokovni naziv "bibliotekar", ji je čestitala programska direktorica NUK ga. Vilenka Jakac Bizjak, člani Izpitne komisije in ostali kandidati, ki so

ta dan opravljali strokovni izpit, pa so skupaj nazdravili temu častitljivemu jubileju.
Pri strokovnih izpitih (ki jih poznajo seveda tudi druge stroke) gre za preverjanje usposobljenosti kandidatov za delo v knjižnici, ki naj bi si jo knjižnični delavci pridobili v času pripravništva oz. prekvalifikacije, če so se v knjižnici zaposlili po že opravljenem pripravništvu v drugi stroki. Strokovni izpiti bibliotekarske stroke so enotni za vse vrste knjižnic oz. njihovih delavcev, pridobljeni strokovni naziv pa je odvisen od stopnje formalne izobrazbe knjižničnega delavca.
Sistem državnih strokovnih izpitov je bil v knjižničarstvo vpeljan oz. se je začel izvajati leta 1951, že leto prej in sicer 9. julija 1950 pa je Ministrstvo za znanost in kulturo LRS objavilo prvi razpis oz. navodila za prijavo k strokovnemu izpitu. Prvi se je k strokovnemu izpitu prijavil g. Celar Mirko, nižji bibliotekar v resorju Ministrstva za pravosodje v Ljubljani. V izpitni vpisni knjigi pa je zabeleženo, da je 20. junija 1951. leta kot prva opravljala strokovni izpit za "nižjega bibliotekarja" ga. Roza Mencin, referent za ljudske knjižnice pri izvršnem odboru Ljudske prosvete v Ljubljani. Izdelala je pismeno nalogo, v kateri je bibliografsko obdelala Gledališke liste med leti 1933 in 1938, ustno pa opravila izpite pri predmetih Paleografija, Zgodovina knjige, Zgodovina knjižnic, Bibliografija, Poslovanje knjižnice, Organizacija ljudskih knjižnic, Tuji jezik, Čuvanje in konserviranje knjig in listin ter Ustavna, temeljna in strokovna zakonodaja. Prvi predsednik izpitne komisije je bil dr. Mirko Rupel.
V 45 letih neprekinjenega izvajanja strokovnih izpitov je le-te do letošnjega jesenskega izpitnega roka opravilo skupaj 1.889 knjižničnih
delavcev in sicer za strokovni naziv "bibliotekarski tehnik" 4 ter "knjižničarski manipulant" 123 (ki sta bila tekom let opuščena), "knjižničar" 559, "višji knjižničar" 603 in "bibliotekar" 600.
Več kot dva tisoč opravljenih strokovnih izpitov in njihova pet-inštiridesetletnica je za bibliotekarsko stroko pomemben jubilej, saj priča o njeni dobri organiziranosti. Ob tem bi omenili, da mineva letos tudi štirideset let izdajanja strokovne revije Knjižnica, da je letos vpisala visokošolski študij biblio-tekarstva deseta generacija študentov in da bo Zveza bibliotekarskih društev Slovenije prihodnje leto obeležila petdesetletnico delovanja slovenskih knjižničarjev v samostojnem društvu oz. zvezi.
Melita Ambrožič
ZAČETNI KNJIŽNIČARSKI TEČAJ '97
Namen tečaja in udeleženci
Začetni knjižničarski tečaj organiziramo v NUK enkrat letno, namenjen pa je strokovnemu izpopolnjevanju tistih knjižničnih delavcev, ki so v knjižnicah zaposleni šele krajši čas in želijo pridobiti osnovne informacije in znanja s področja knjižničarstva. Tečaj je ustrezno dopolnilo organiziranemu pripravništvu ali usposabljanju v stroki, ne more pa tega nadomeščati. Prav tako ne more biti že sama udeležba na tečaju dokaz za strokovno knjižničarsko usposobljenost posameznega kandidata.
2
Termin
Ker smo za omenjeni tečaj že prejeli nekaj predprijav, smo se odločili za razpis tečaja v začetku prihodnjega leta in sicer med 3. in 14. februarjem 1997. Tečaj bomo izvedli, če bomo prejeli najmanj 20 prijav in sicer najkasneje do srede, 8. januarja 1997. Na tečaj uvrstimo največ 30 kandidatov in pri tem upoštevamo vrstni red prijav.
Vsebina
Tečaj traja 10 dni (dva tedna), razen petka so dejavnosti organizirane tudi popoldne. Delo je dokaj intenzivno in seveda tudi naporno, zato prosimo, da knjižnice ne prijavljajo kandidatov, ki se niso pripravljeni oz. se ne želijo celodnevno angažirati. Kot predavatelji na tečaju sodelujejo strokovnjaki iz različnih knjižnic (NUK, CTK, KOŽ itd.).
Vsebino tečaja prilagodimo strukturi prijavljenih in praviloma zajema naslednje strokovne teme: knjižnični informacijski sistem; zakonodaja in poslovanje knjižnic; tipologija knjižničnega gradiva; informacije in informacijski viri; izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje ter pridobivanje nazivov bibliotekarske stroke; informiranje na področju knjižničarstva; nabava knjižničnega gradiva: inventarizacija gradiva; formalna in vsebinska obdelava gradiva; delo z uporabniki; vloga in naloge NUK, šolskih, visokošolskih, splošnoizobraževalnih in specialnih knjižnic; bibliografija; rokopisno gradivo: siva literatura in drobni tiski; zaščita gradiva; profesionalizacija stroke; knjižnični management; knjižnična statistika; predstavitev COBISS/OPAC in javno dostopnih informacijskih virov na Internetu ipd.
Prijava in kotizacija
Sprejemamo samo pismene prijave (prijavnica je priložena kot priloga Knjižničarskih novic), ki jih pošljete na naslov NUK, Enota za razvoj knjižničarstva, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Če bomo za udeležbo na tečaju do 8. januarja prejeli premajhno število prijav, bomo že prijavljene o tem takoj po tem datumu pismeno obvestili. Vljudno prosimo, da eventuelno odpoved udeležbe sporočite najmanj 10 dni pred začetkom tečaja. Prijavljenim kandidatom, ki se tečaja ne udeležijo, kotizacijo zaračunamo.
Ker Programa izobraževanja za leto 1997 še nismo potrdili, trenutno še ne vemo cene posameznih tečajev. Orientacijsko lahko navedemo, da je bila kotizacija za dvotedenske tečaje v letošnjem letu 66.000 SIT. O ceni bomo zainteresirane pravočasno obvestili! Kotizacije za vse tečaje, ki jih organizira NUK je potrebno nakazovati na ŽR NUK: 50100-603-40295, navedete tudi ime tečaja in udeleženca. Kotizacijo vplačajte najmanj pet dni pred začetkom tečaja, potrdilo o plačilu pa prinese udeleženec na tečaj in ga odda vodji tečaja.
Dodatna pojasnila o tečaju
V Enoti za razvoj knjižničarstva se lahko obračate na tajnico enote ga. Majdo Amon (tel. in fax.: 061 / 12-55-014). Še posebej pa bi vas radi prosili, da nam sporočite vaše dodatne želje oz. predloge glede vsebine tečaja. Vabljeni!
Melita Ambrožič
3
PROGRAM IZOBRAŽEVANJA ZA LETO 1997
Program izobraževanja za leto 1997, ki ga organizira Enota za razvoj knjižničarstva v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, bomo objavili kot prilogo v prvi, januarski številki Knjižničarskih novic v letu 1997.
SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE
JAGODIČJE V LETNIH ČASIH
V Pionirski knjižnici v Ljubljani imamo do 14. decembra 1996 razstavo originalnih ilustracij Marije Prelog iz knjižice Jagodičje v letnih časih. Knjižico je letos izdala DZS, njena avtorica pa je Marija Bavdaž. Profesorica biologije Marija Bavdaž je v desetletjih nepretrganega aktivnega poučevanja hkrati preučevala, zakaj in kako vzpostavljati, razvijati in ohranjati harmoničen stik ljudi z naravo. Poudarja, da "je vse, prav vse odvisno od sožitja staršev z najmlajšimi. Tu je edino učinkovito oporišče vseh prizadevanj za dinamično uravnovešenost sveta." Napisala je vrsto drobnih knjižic, ki so tenkočutno vabilo otrokom in staršem v naravo. Pri založbi Mladinska knjiga so izšle Drobne novice med njivo in gozdom in Drobne novice z žitnih polj ter Krave in Konji (zbirka Korak). Pri DZS so izšle štiri knjižice (v zbirki Pojdi.
poišči, prisluhni...), ki jih je avtorica Marija Bavdaž tudi sama ilustrirala: Poleti (Na planincah sonče-ce sije), Spomladi (Ptički, jaz vprašam vas), Jeseni med drevjem. Pozimi je sinička priletela. Za knjižico Jagodičje v letnih časih pa je našla v akademski slikarki Mariji Prelog izredno sodelavko, ki je narisala ilustracije z velikim znanjem in ljubeznijo.
Poleg originalnih ilustracij Marije Prelog smo v knjižnici razstavili vse knjige Marije Bavdaž, knjige, ki jih je ilustrirala Marija Prelog, pa tudi knjige o naravi, ki vabijo k sprehodom v naravo, opazovanju in učenju. Vabilo za sprehod v naravo in k opazovanju jagodičja smo v knjižnici postavili tudi na polico za starše.
Uganko meseca je sestavila gospa Marija Bavdaž. Eno od vprašanj nagovarja otroke, naj prispevajo h karti mestnega rastlinja v Ljubljani: - Vzemi listek in zapiši podatke o jagodičju, ki si ga našel: del mesta, ulica, nahajališče, rastišče, datum zabeležke, v katero šolo in razred hodiš. Drugo vprašanje pa poskušajte rešiti tudi vi:
Diši, cveti, krasi,
krepča, zdravi - a para kožo.
Poznaš to udomačeno rožo?
Avtorici gospa Marija Bavdaž in gospa Marija Prelog sta nas popeljali po razstavi in predstavili jagodičje. Srečanje z avtoricama je bilo zanimivo, žlahtno, nepozabno.
Razstava ilustracij Jagodičje v letnih časih je primerna za predšolske otroke (predvsem male šolarje) in za učence na razredni stopnji. Avtorici sta pripravljeni postaviti razstavo in vas in otroke popeljati po njej tudi v drugih knjižnicah. (Gospa Bavdaževa živi v Idriji, Mestni trg 3).
Tilka Jamnik
4
KNJIŽNI K Vi Z MALO DRUGAČE
Ob iztekajočem se Mednarodnem letu boja proti revščini
Tudi v Knjižnici Grosuplje so otroci vse leto reševali Mednarodni knjižni kviz na temo revščine, otrokovih pravic... Na zaključno prireditev smo povabili Gorazda in Dušanko Kavšek, absolventa medicine, ki sta štiri mesece preživela v misijonu, v Paragvaju. Še predtem pa so nas vse skupaj povabili v studio radia Zeleni val, kjer smo ob Mednarodnem dnevu boja proti revščini, 17. oktobru in ob tednu otroka, pripravili oddajo o vseh vrstah revščine. Dušanka in Gorazd sta opisovala razmere v misijonu, revščina tam je predvsem materialne narave. Mene, kot knjižničarko je moderatorka oddaje, Maja Zupet, spraševala o drugačni revščini. Dogovorili sva se, da ji bom na vprašanja odgovarjala z besedami iz različnih knjig za otroke, saj leposlovne in poučne knjige otrokom in odraslim lahko pomagajo v prizadevanju za boljši svet. Ker je oddaja naletela na velik odmev, vam ob iztekajočem se letu 1996 Mednarodnem letu boja proti revščini, pošiljam zapis dela te oddaje. In čimmanj "revščine" v novem letu vam želim!
Ksenija, revščina se ne odseva le v pomanjkanju materialnih dobrin. Pogostokrat je duhovna revščina hujša od materialne. Tu najprej pomislim na vse zasvojence v naši družbi...
Takole piše v svoji knjigi Blazno resno zadeti Desa Muck: ..."Še dobr, da pri nas na kmetih ni tega," je vzdihovala ženička. Vlak se
je ustavil. Prispeli smo v Višnjo Goro. Ko sva nehali odzdravljati ženicam, ki so nama navdušeno mahale, dokler ni vlak izginil v daljavi, je Žuža rekla: "Kmetje pa res nimajo pojma! Takoj se user-jejo, čim jim omeniš droge, njihova mularija se pa pijana valja po veselicah, z noži v glavi in brez zob." "Daj no! A tista mularija, ki se zvečer pijana valja po Ljubljani, nadleguje mimoidoče in pada pod avtomobile, je pa kaj boljša? Vsi skupaj so pač del slovenske alkoholne kulture." "Kva pa je spet to?" "To pomeni, da je alkohol neločljivo povezan z narodnimi običaji. Ob vsaki priložnosti, ob slovesnih, veselih in tudi žalostnih dogodkih je alkohol obvezno zraven. Nazdravljamo, se veselimo, nato pojemo, potem se zjokamo, na koncu se stepemo in bruhamo." "Ja, to je pa res! Ko sem se jest rodila, mojga fotra cel teden ni blo blizu, ker je bil ravno vinski sejem. Zadnji dan, ko naj bi prišel po naju, je totalka ležal v veži porodnišnice. Mama je rekla, da ga ne pozna...
Rada bi verjela tudi v pravico do družine, nege, nežnost, ljubezni. Je trdna družina korak do manjše revščine v tem smislu. In kako ne sme biti?
Večina od nas se zagotovo spominja knjige H. C. Andersena Deklica z vžigalicami, še posebej pa tega odlomka: ...Vendar si kljub temu ni upala domov, saj še ni prodala niti ene škatlice vžigalic in ni izkupila niti enega novčiča. Oče bi jo prav gotovo zlasal, mrzlo pa je bilo tudi doma. Nad glavami so imeli samo golo streho in skozi špranje med strešniki jim je žvižgala v izbo mrzla sapa, da so od mraza drgetali,...
5
Torej je lepo poskrbljeno za socialno zaščito zavrženih otrok, posvojenih otrok? Je izpolnjena pravica do rojstva, imena, družine? Kako je to najlepše doseženo?
V knjigi Jelke Pogačnik Srček za Nino je mamica posvojenemu otroku takole razložila, zakaj ima pravico do njihove družine: ..."Juh, Miha, Mihec, a nimaš super imena?" je Nina zmagoslavno potrkala bratcu in pobožala mamin trebušček tam, kjer se je bratec premaknil. Potem je pomolčala in se pričakujoče zazrla v mamine oči: "Mamica, si tudi mene nosila v trebuščku?" Mamica jo je vzela v naročje, jo zazibala in ob spominu na željo, ki jo je dolgo nosila v sebi in je zdaj sedela v njenem naročju, se je nasmehnila: "Tebe, Nina, sem nosila v srčku."...
Rada bi verjela, da naša družba lepo skrbi za invalide, da skrbi za prizadete. Ali prav razumemo pravico do drugačnosti?
Pravico do drugačnosti bi morali razumeti tako, kot jo razumejo na Modrem planetu. To je planet, ki ga je v sanjah obiskala deklica Živa v knjigi Mestnik Ivanke Izlet na modri planet: ...Živa je sedla na kamen, porasel z modrim mahom, in strmela proti velikim vratom. Prihajali so majhni in veliki, stari in mladi, smejali so se, klepetali in je še za mar niso imeli. Zaposleni so bili s selitvijo in Živa si jih je natančno ogledala. "Kako tistile največji čudno poskakuje. Je bolan?" se je obrnila k prijatelju. "Pri nas ni bolnih," ji je odgovoril. "On pač tako hodi." "Tistile, ki gre zdajle ven, pa ne hodi. Plazi se. Ne boš rekel, da hodi!" "Seveda hodi. Na svoj način hodi," ji je zatrjeval. "Kaj pa tistile na vozičku? Tisti pa je invalid, a ne da?" "Ker ga ti
tako imenuješ. Mi mu rečemo stric Vedran. Največ pravljic zna in vsi ga imamo radi. On se tako giblje, jaz tako, ti spet drugače...," je mirno razlagal in se smehljal...
Rada bi verjela, da naša družba lepo skrbi za zdravo okolje. Kako ne bi smelo biti?
V knjigi Mesto cvetja Eveline Hasler imajo smešnega župana, ki prepove cvetje...Kako se obnašamo mi, razmislimo. Tole pa so njegove besede: "...Zaradi nekoristnega uba-danja s cvetjem, smo zamudili vse napredne in koristne stvari tega sveta! Tega ne morem več dopustiti! Od danes naprej je cvetje strogo prepovedano! Prepovedani so tudi metulji! Sanje pa so sploh popolnoma nepotrebne!" Tako je župan čez noč prepovedal gojiti cvetje. Povsod - v parkih, v pisarnah, na okenskih policah, v avli pošte in na bencinski črpalki. Svojim stražarjem je ukazal, naj z mrežami polovijo živopisane metulje, ki so letali po mestu...
Tako odmaknjene, pa vendar tako blizu so nam bile vojne grozote, ki so jih okušali tudi otroci. Med njimi je bila tudi deklica Zlata Filipovič. Nam lahko prebereš košček pričevanja iz njenega sarajevskega dnevnika?
Izbrala sem košček pričevanja na današnji dan, pred tremi leti: Nedelja, 17. oktober 1993 ...Pokazali so nam, da nas lahko še vedno ubijejo, ranijo, uničijo... Včerajšnji dan je bil prav grozen. Petstodevetdeset granat. Od pol petih zjutraj do večera. Šest mrtvih, šestinpetdeset ranjenih, to je davek včerajšnjega dne. Najhuje je bilo v Soukbunarju. Ne vemo, kako je s teto Melico. Pravijo, da so hiše v njihovem delu mesta močno poško-
6
dovane. Spet srno morali v klet. V neumno, mrzlo, črno klet, ki ko sovražim. Tam spodaj smo ostali cele štiri ure. Kako je grmelo! Vsi sosedje so bili z nami. SPET!...
Do beguncev nimamo najlepšega odnosa, pa vendar se spomnimo, kako se je s takimi problemi srečeval tudi slovenski človek.
O tem je recimo pisal France Bevk, v knjigi Lukec in njegov škorec. Vsi jo dobro poznamo: ..."Oče," je dejal, "ali se ne bi rajši odpeljala domov?" "Kam - domov? Na Vipavsko?" "Da." Oče se je zavzel in se bridko zresnil. Tega ni pričakoval. Že prej si je rahlo očital, da je on kriv ženine smrti. Sinove besede so se mu kot trn zapičile v srce. Kazno je bilo, da se je Lukcu, ki si je tako želel videti tuje, divje kraje, že na prvi pogled zamerila tujina. Iz oči mu je gledalo domotožje. O, da, tu ni tako, kot na Vipavskem! Tudi on je marsikaj doživel. In vendar ni mogel delati drugače. Lukec je gledal očeta, ki je dolgo molčal. "Nekaj let ostaneva tu," je slednjič spregovoril. "Doma za nas ni kruha. Ko dovolj zasluživa, da bova tudi doma lahko živela, se vrneva."...
Ksenija Medved
BRALNO DRUŠTVO
NOVICE IZ DELA BRALNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE (BDS)
1. V septembru 1996 organiziranem dvodnevnem posvetovanju BDS "Pouk branja z vidika prenove" s 15 referati, delavnicami, razstavami je prisostvovalo 156 udeležencev. O posvetovanju so poročali Šolski razgledi (B. Hanuš) in na posvetovanju ZBDS S. Novljan, ki je podala tudi predlog za podaritev izločenih knjig iz knjižnic prebivalcem, zlasti otrokom, ki jih nimajo, pri čemer to pomanjkanje najbolje poznajo in akcije obdarovanja lahko najbolj primerno opravijo prav splošne knjižnice, vsaka za svoje območje. Trije referati so bili objavljeni (dr. M. Grosman, B. Hanuš, S. Stare). Referat dr. M. Grosman "Jezikovne zmožnosti za bralno sposobnost" pa je posnet na videokaseti in dosegljiv pri avtorici referata. Društvo je povečalo članstvo (125 članov). K udeležbi na posvetovanju je pripomogel Zavod za šolstvo z obveščanjem, za kar mu je društvo omogočilo brezplačno prodajo publikacij na posvetovanju in se mu zahvalilo, tako kot tudi drugim, ki so poleg članov pomagali pri izvedbi posvetovanja: Narodni in univerzitetni knjižnici, Filozofski fakulteti, Ministrstvu za šolstvo. Društvo si bo prizadevalo izdati referate posvetovanja, morda tudi v posebnem zborniku.
7
2.	V teku so priprave za drugo posvetovanje BDS "Razvijanje branja - skrb vseh". Tridnevno posvetovanje z mednarodno udeležbo bo v Ljubljani od 20. -22. novembra 1997.
3.	Društvo bo razširilo svojo organizacijsko in delovno področje z ustanavljanjem podružnic. Prva podružnica bo na pobudo Jožeta Zupana ustanovljena na Dolenjskem v okviru prireditve v počastitev 150 letnice izdaje Prešernovih Poezij (17. december).
4.	Upravni odbor je imenoval koordinatorja za koordinacijo dela in obveščanja med člani in upravnim odborom in upravnim odborom ter podružnicami, in sicer članico BDS in IRA, Jelko Kastelic, bibliotekarko iz Knjižnice Enote za razvoj knjižničarstva.
5.	Upravni odbor je potrdil udeležbo Silvestra Videtiča na sestanku IDEC (Stavanger 5. - 9. 12. 1996), kandidaturo mag. Minke Gradišar za članstvo v sekciji IRA za izobraževanje učiteljev in Hedvike Pavlica za članstvo v sekciji za knjižnice, kandidaturo Silve Novljan in Jelke Kastelic na delavnici o vodenju društev, ki jo financira in organizira IRA v Restonu 20. -23. junija 1997.
6.	IRA in nekatera evropska društva so podarila BDS dosedaj 41 knjig. 25 knjig je v NUK in 16 v Pionirski knjižnici v Ljubljani.
7.	BDS bo na predlog Tilke Jam-nik v aprilu 1997 organiziralo okroglo mizo o bralni znački.
8.	V prihodnjem letu bo društvo del sredstev namenilo za tis-
kanje propagandno-izobraževalnih zloženk o branju.
9.	Društvo pozdravlja pobudo Zveze slepih in slabovidnih Slovenije za izdajanje govorečih knjig. Društvo bo sodelovalo pri njenem uresničevanju, kjer bo le mogoče. Te knjige bodo prav gotovo našle mesto na knjižnih policah vseh, zlasti pa splošnih knjižnic, saj jih ne potreujejo samo slepi, amapk tudi drugi prebivalci.
10.	Člani, ne pozabite obnoviti članarine v BDS in IRA in pridobivati nove člane ter pripraviti vsaj eno aktivnost za branje in o nji poročati upravnemu odboru BDS ali vsaj Knjižničarskim novicam. Prav tako ste
' naprošeni, da upravni obor obveščate o sodelovanju na posvetih tujih bralnih društev in IRA ter o objavi svojih člankov. Te informacije bodo dopolnjevale tudi domačo stran BDS na Internetu.
11.	Društvo čestita organizatorjem in izvajalcem uspešno izvedene večmesečne bralne akcije "Otroci za boljši svet", ko je knjige bralo in reševalo bralni kviz cc. 22.000 otrok.
12.	Društvo podpira IBBY sekcijo pri uveljavitvi predloga za podeljevanje nagrade za najboljšo (najbolj priljubljano) mladinsko knjigo.
Spoštovani: Najboljše darilo je
knjiga. Imejte se lepo v družbi s
knjigo in to privoščite tudi drugim.
Srečno v novem letu!
Za BDS:
Silva Novljan, Jelka Kastelic
8
2. STROKOVNO POSVETOVANJE BRALNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE "BRANJE -
SKRB VSEH" Ljubljana, 20. - 22. november 1997
Sporočilo udeležencev prvega posveta Bralnega društva Slovenije "Vrnite branje v šolo" je bilo namenjeno predvsem prenoviteljem modela bralnega pouka v prenovi slovenskega izobraževalnega sistema. Zavedajoč se pomembnosti dosežkov izobraževalnega sistema pri razvoju bralnih sposobnosti, so udeleženci sprejeli sklep, da se z naslednjim posvetovanjem opozori, da naj bi bilo branje skrb vseh, zato da bi učenje branja doseglo vse, da bi bilo uspešno in da bi se razvijalo tudi po končanem šolanju.
Vabimo vas, da se tudi vi z referatom .(delavnico, posterjem ipd.) aktivno udeležite tega posvetovanja in spregovorite o vašem prispevku pri razvijanju bralnih sposobnosti v enem izmed predlaganih področij:
Vloga staršev in družine - Razvijanje bralnih sposobnosti pri naravoslovnih, družboslovnih in jezikovnih predmetih Ustvarjalno branje umetnostnih besedil
Branje v povezavi s poslušanjem, govorjenjem in pisanjem Vloga knjižničarjev pri razvijanju bralnih sposobnosti Množična občila in branje Funkcionalna pismenost - pogoj za aktivno vključevanje v družbo
Izpolnjeno prijavnico, ki jo objavljamo v prilogi Knjižničarskih novic, pošljite prosimo do 30.
marca 1997 na naslov Bralno društvo Slovenije, Turjaška 1, Ljubljana. Referat pa mora biti za objavo poslan na isti naslov do 30. junija 1997.
Silva Novljan
SPOMINSKI DNEVI
V pomoč pri načrtovanju dejavnosti v prihodnjem letu objavljamo seznam spominskih dni, ki ga je pripravila Knjižnica Bežigrad.
februar
8. Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
marec
8. mednarodni dan žena
21.	dan boja proti rasizmu
22.	svetovni dan voda
23.	svetovni dan meteorologije 27. svetovni dan gledališča
april
2.	mednarodni dan knjig za otroke, rojstni dan H. Ch. Andersena
22.	dan Zemlje
23.	svetovni in slovenski dan knjige
maj
1. praznik dela
3.	svetovni dan svobode tiska
8.	mednarodni dan Rdečega križa
9.	dan Evrope
10.	evropski "teden" knjige
11.	dan krvodajalcev
15. mednarodni dan družine 18. svetovni dan muzejev 31. svetovni dan boja proti kajenju
9
junij
5.	mednarodni dan varstva okolja
6.	dan slovenskih letalcev 8. dan gasilcev
24.	kresovanje
25.	dan državnosti 27. dan policije
september
8. svetovni dan pismenosti 17. dan zlatih knjig, priče tek
bralne značke 19. mednarodni dan gluhih 27. mednarodni dan turizma
oktober
1.	mednarodni dan ostarelih
2.	mednarodni dan miru 5. dan učiteljev
7.	mednarodni dan otroka
10. evropski gledališki bralni dan
12. dan inovatorjev
16.	svetovni dan hrane
17.	mednarodni dan boja proti revščini
24. dan OZN 31. dan reformacije
november
17. svetovni dan izseljencev
december
1. svetovni dan boja proti aidsu
3.	mednarodni dan invalidov 10. dan človekovih pravic
Ne pozabite: vsak dan je lahko poseben dan!
Vir:
Slovenski almanah '96. - Lj, 1995
PREDSTAVLJAMO VAM
OBISK KNJIŽNE RAZSTAVE INTERLIBER 96 V ZAGREBU
Poznojesenski 6. november nam je v Sloveniji prinesel deževno in mračno jutro, v Zagrebu pa nas je pozdravilo sonce. Skupaj s kolegicami iz tržiške knjižnice smo si ogledale INFO 96, v okviru tega mednarodnega sejma informacijske tehnologije pa je bila pripravljena tudi 19. mednarodna knjig in opreme za knjigarne in knjižnice z naslovom Interliber 96. Vzporedno s to razstavo sta bili postavljeni še dve in sicer Intergrafika, kjer razstavljajo tiskarne, proizvajalci papirja, oblikovalci pisarniške opreme in materialov ter Educa, kjer je bilo moč videti nekaj učil. Kot knjižničarke smo seveda posvetile pozornost knjigam.
Velesejemski prostori so nas pričakali z živahnim utripom in kljub visoki vstopnini (50 kun) množičnim obiskom. Med obiskovalci sem opazila precej Slovencev, pa tudi nekaj tujcev. Na sejmu Interliber 96 je sodelovalo okrog 70 izdajateljev, razstavljalo pa 150 domačih in tujih založnikov in knjigarn. Razstavni paviljoni so bili razprostranjeni na 1800 m2 površine, zato smo imeli obiskovalci občutek sproščenosti in preglednosti.
Med razstavljalci je seveda največ hrvaških založb, od velikih nacionalnih Leksikografski zavod Miroslav Krleža, Grafički zavod Hrvatske, Znanje, Školska knjiga do
10
skoraj neštevilnih malih založb, ki so privatne. Opazili smo bosansko založbo, hercegovsko založbo, nekaj tujih knjigarn (Mc Graw Hill, Springer Ferlag Berlin), zaman pa smo med vsemi iskali kakšno slovensko založbo ali knjigarno.
Sodelovanje s Slovenijo se kaže pri založbi MK (Mozaik knjiga), kjer sem postala pozorna na veliko enakih izdaj kot jih ima Mladinska knjiga Ljubljana. Presenetilo me je tudi srečanje z nekdanjim akviziter-jem založbe Globus, ki je pred razpadom Jugoslavije več let obiskoval našo knjižnico in skrbel za dotok knjig v srbohrvatskem jeziku. Potožil je, da so nekdaj tako živahni stiki s slovenskimi knjižnicami skoraj zamrli, vendar na srečo prav v zadnjem času spet oživljajo novi. Ker ni več izmenjav obveznih izvodov, morajo nacionalke same iskati in kupovati knjige, ki izhajajo v nekdanjih jugoslovanskih republikah.
Za knjižnice pomembna založba Leksikografski zavod Miroslav Krleža je pravkar izdala Hrvatski opči leksikon v eni knjigi in 12. zvezek Tehničke enciklopedije.
Školska knjiga je velika založba z bogatim izborom izdanih knjig, med njimi veliko strokovnih učbenikov in priročnikov (npr.: hrvaški jezik v 4 knjigah: lingvis-tika, sintaksa, leksikologija, morfologija, zanimiva knjiga je tudi Etika za srednje šole). Zasledili smo veliko knjižnih izdaj nacionalnega pomena, veliko hrvaških klasikov, sodobno prozo, poezijo, dramatiko, esejistiko. Pri založbi Znanje smo opazili v nekoliko posodobljeni obliki znamenito knjižno zbirko Hit, ki se je vedno odlikovala s kvalitetnim izborom, prevodom in aktualnostjo.
Manjše založbe so razstavljale knjige s tematiko, ki je odzivna pri kupcih, tako na primer računal-
ništvo (založba Znak), alternativna medicina, parapsihologija, vodiči, slovarji, bioenergetika. Med razstavljenimi knjigami smo opazili veliko mladinskih, kvaliteta le-teh pa zelo niha.
Pozornost nam je vzbudila majhna založba z reke Naklada Benja s tremi strokovnimi knjigami iz bibliotekarstva (Rad u knjižnici, Informacijska služba u knjižnici, Knjižnični katalog i autorstvo) in grafično zanimivo Glagoljsko počet-nico.
Ta knjižni sejem je pravzaprav razstava hrvaške knjižne produkcije, ki je zelo bogata. Presenetilo nas je veliko število del o Hrvatski (bodisi o njeni politiki, zgodovini, geografiji, o umetnosti, o cerkvi, o jeziku, numizmatiki). Pri nas tako vrsto literature močno pogrešamo.
Cene so podobne kot pri nas, včasih tudi nekoliko nižje. Na sejmu so sicer veljavni sejemski popusti, posebna sejemska ponudba je pritegnila seveda največ kupcev. Za kupno moč hrvaškega kupca so cene dokaj visoke. Videti je, da si Hrvati želijo stikov z drugimi državami (posebno z nekdanjimi republikami SFRJ).
Paviljonska postavitev prijetno vpliva na obiskovalca, ker velike prostorske površine omogočajo pregledno postavitev. Ureditev razstavnih površin je sodobno oblikovana, povsod smo čutili prijazen sprejem in odziv z dokajšnjo mero gostoljubnosti.
Ana Florjančič
11
UPORABA PODATKOVNIH STRUKTUR IN SIMBOLOV ČRTNE KODE SISTEMA EAN INTERNATIONAL
V sredo, 13. 11. 1996, je Slovensko združenje za numeriranje artiklov, ki deluje kot interesna skupnost v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, organiziralo seminar o uporabi podatkovnih struktur in simbolov črtne kode sistema EAN International. Kot vodja Slovenske agencije za ISBN sem se udeležila tega seminarja z namenom poglobiti svoje znanje o črtnih kodah sistema EAN International, pa tudi navezati stike z vodstvom slovenske nacionalne agencije za numeriranje artiklov, saj tudi ISBN sistem z dovoljenjem EAN International uporablja simbologijo EAN-13.
Zame osebno je bilo zelo zanimivo prvo predavanje, ki je predstavilo osnove označevanja potrošnih enot s simboli EAN-13, zlasti zaradi tega, ker se ISBN oznaka v črtni kodi predstavi preko EAN-13. Druga predavanja: Označevanje prodajnih in transportnih enot (škatle, zaboji, palete, kontejnerji); Dodatni podatki v simbolih črtne kode (količine, datumi, merske enote ...); Standard Al simbologija UCC/EAN-128; Označevanje palet s standardnimi nalepkami (identifikacija enote, artikla, pošiljke, destinacij, dodatne proizvodne informacije) in Povezava s standardom za računalniško izmenjavo podatkov EANCOM so bila zame manj uporabna, a zato nič manj zanimiva.
Prvo številčenje proizvodov se je pojavilo na severnoameriškem tržišču (sistem UCC, ki uporablja UPC
kode). Pred 20 leti se je tudi v Evropi pojavilo mednarodno združenje, ki razvija sisteme za identifikacijo izdelkov, storitev, naslovov, prodajnih in transportnih enot ter računalniško izmenjavo poslovnih dokumentov med udeleženci pre-skrbovalnih verig. Danes se to združenje imenuje EAN International s sedežem v Bruslju, včlanjuje pa 78 članic, med njimi tudi Slovenijo.
Splošen namen EAN International je enoten svetovni sistem za identifikacijo enot poslovanja v preskr-bovalnih verigah (EAN podatki, EAN simboli), svetovni standard računalniške izmenjave podatkov za poslovanje preskrbovalnih verig (EANCOM) ter enoten svetovni sistem logistike. Lastne strukture numeri-ranja in standardizirani podatkovni elementi tvorijo integralen sistem logistike, katerih osnovni namen so sledljivost proizvoda, sodelovanje in povezovanje med sorodnimi proizvajalci ter prodor filozofije ECR (efficient consumer response), kar pomeni tesno sodelovanje in upoštevanje poslovnih interesov vseh sodelujočih v verigi ter uveljavljanje principa "win-win". Naloge nacionalnih združenj so poleg že omenjenega tudi priprava nacionalnih dogovorov, uvajanje rešitev sistema EAN v različnih sistemih identifikacije oziroma logistike, podeljevanje in administriranje številk, izobraževanje članic, aktivno ponujanje rešitev sistema EAN, nudenje sistema EAN kot integralen sistem poslovanja, ki mora zniževati stroške poslovanja vsem v verigi (proizvajalcu, špediterju, trgovcu na debelo in drobno ter kupcu).
Za pravilno delovanje sistema EAN International v Sloveniji skrbi Slovensko združenje za numeriranje artiklov (SANA - Slovenian Article Numbering Association), kjer svoj poslovni, vzajemni interes združuje preko 2100 slovenskih članic. Ce-
12
lotni sistem deluje podobno kot ISBN. V mednarodnem merilu je bila Sloveniji dodeljena nacionalna karakteristična predpona 383. Podjetje, ki se včlani v združenje, je lahko večje ali manjše, z več ali manj proizvodi, z večjo ali manjšo poslovno perspektivo. Glede na njegovo velikost, ne le njegove trenutne potrebe, daje SANA na izbiro karakteristične številke treh skupin, ki omogočajo številčenje do 100.000 različnih artiklov znotraj enega samega podjetja. Številčijo se vse različice proizvoda - ne glede na velikost, barvo, obliko itd. Vsaka posamezna številka identificira eno samo različico - nespremenljivo enoto ali pa njeno pakiranje, zato je potreben izredno natančen pregled nad dodeljevanjem številk. Za razliko od ISBN oznak, ko ena ISBN oznaka pomeni enkratno in nezamenljivo identifikcijo publikacije in sme biti uporabljena samo enkrat, se lahko EAN številke opuščenih proizvodov ponovno uporabijo, vendar šele tri leta po datumu, ko je bil izdan zadnji proizvod s to številko. Zanimivo pri tem je, da sta področji knjig in serijskih publikacij izvzeti in da v svetovnem merilu tvorita samostojni karakteristični predponi. Od tu naprej, pa lahko sledimo ISSN in ISBN sistemoma s svojimi specifičnimi zakonitostmi. EAN-13 se lahko uporablja za potrošne, prodajne ali transportne nespremenljive enote ali za taiste enote s spremenljivo vsebino; za fizično manjše enote se uporablja EAN-8. Tako označevanje se uporablja v mednarodnih merilih, podjetje pa lahko svoje taiste proizvode označi tudi za svoje interne potrebe. Pri tem uporablja znane in mednarodno priznane predpone. Posebno dolgo smo se zamudili pri označevanju posameznih proizvodov, simbologiji črtnih kod, tiskanju, velikosti
oznak, barvni paleti tiska, izdelavi master filma ter pravilni namestitvi simbola na proizvod.
Z uporabo EAN/UCC-128, ki vključuje tudi Al (Application Iden-tifier) se podatki o proizvodu lahko še dodatno razširijo na identifikacijo predmetov (številka artikla, številka blaga, ki tvori vsebino druge enote, varianta izdelka, vračljivost embalaže), možnost zagotavljanja sledljivosti (identifikacija transportnih pakiranj, referčna številka preko cele verige, sledljivost, odpoklic, reklamacija, ključna referenca pri RIP, sarža, serijska številka, datum, količine, mere), prodajne količine in mere, logistične količine in mere, reference in lokacijske številke ter specifično in interno uporabo od dogovorjenih sporočil med dvema poslovnima partnerjema do uporabe prostega besedila. Ta simbologija se uporablja v obeh sistemih (EAN v Evropi in UCC v severni Ameriki). Značilnost te simbologije je veri-ženje več podatkov v enem samem simbolu do maksimalne dolžine 48 znakov, brez pomožnih znakov in brez kontrolnega znaka. Simboli se izdelujejo sproti, upoštevajo se enaki kriteriji kot za tiskanje simbologije EAN-13.
Kot je slišati, se pred nami odpira neslutena možnost uporabe črtnih kod v računalniško vodeni logistiki, črtne kode pa so lahko z ustrezno programsko opremo tudi komunikacija med različnimi poslovnimi partnerji.
Alenka Kanič
13
IFLA
V Sloveniji bi težko našli knjižničnega delavca, ki se še ni srečal s pojmom IFLA. Toda koliko nas lahko izjavi, da vemo, kaj je IFLA? Vsebino delovanja in organiziranost IFLA poznajo bolje redki slovenski knjižnični delavci, ki so se večkrat (ali vsaj enkrat) udeležili posvetovanj IFLA. Posredno izvemo o IFLA na predavanjih, ki jih organizirajo bibliotekarska društva za člane. Člani in nečlani, vsi, ki delamo v knjižnicah, se bolje spoznamo z IFLA, če si vzamemo čas za branje prispevkov v Knjižnici in Knjižničarskih novicah in se lotimo študija številnih gradiv, ki so v Sloveniji na voljo v referenčnih zbirkah za knjižničarsko področje.
Ta informacija o IFLA na drugačen način je nastala s pomočjo najnovejših gradiv, ki jih ima Knjižnica Otona Župančiča. Glavna vira sta bila adresar IFLA 1996-1997 in njen statut iz leta 1995. Splošnejši in za temeljno seznanjanje z IFLA je adresar. Statutarna pravila so pomembna za organizacijo delovanja IFLA. Ob tej priložnosti se s statutom IFLA ne bi podrobno ukvarjali.
Vsebinsko pomeni kratica IFLA: mednarodno združenje knjižnic, knjižničarskih združenj, institucij in posameznikov. Cilji IFLA: z mednarodnim sodelovanjem pospeševati razvoj vseh področij knjižničarstva. Že od vsega začetka je IFLA nepridobitna in nevladna organizacija. Od ustanovitve leta 1927 je IFLA širila: področja strokovnega delovanja, vplivna območja - postopno na ves svet, sestavo članstva. Po petdesetih letih delovanja se je leta 1976 korenito spremenil statut IFLA. Od takrat se lahko v IFLA včlanijo vse vrste knjižnic, knjižničarskih združenj, združenj knjižnic, raznovrstne
institucije in celo posamezniki. Kljub globokim spremembam statuta pred dvajsetimi leti. so obdržali staro, uveljavljeno kratico, čeprav na njej manjka "I" za institucije ter pravzaprav še en "I" za individualne člane. Kratica v bistvu pomeni le International Federation of Library Association.
Organizacijska struktura strokovnih teles IFLA
Strokovno delo IFLA poteka v 33. sekcijah in okroglih mizah znotraj 8. oddelkov, ki smiselno povezujejo posamezne vsebinske sklope. Stalne okrogle mize nastanejo iz nekaterih od številnih začasnih delovnih skupin, ki obdelujejo razvejano strokovno področje knjižničarstva.
I.	oddelek sestavljajo tri sekcije, na katerih obravnavajo problematiko splošnih znanstvenih knjižnic, nacionalk, univerznih in parlamentarnih knjižnic;
II.	oddelek s šestimi sekcijami je namenjen specialnim knjižnicam;
III.	oddelek s šestimi sekcijami in štirimi okroglimi mizami se ukvarja z javnimi in šolskimi knjižnicami;
IV.	oddelek s tremi sekcijami nosi naziv bibliografska kontrola;
V.	oddelek s petimi sekcijami in eno okroglo mizo je namenjen zbirkam in posebnim službam;
VI.	oddelek s štirimi sekcijami in tremi okroglimi mizami se u-kvarja s tehnologijo in raene-džmentom;
VII.	oddelek z dvema sekcijama in štirimi okroglimi mizami je namenjen izobraževanju in raziskovanju;
VIII.	oddelek so poimenovali regionalne dejavnosti. To pomeni u-kvarjanje s specifično knjižničar-
14
sko problematiko Afrike, Azije
ter južne Amerike s Karibi.
IFLA in Knjižnica Otona Župančiča v Ljubljani
Letos jeseni je Knjižnica Otona Župančiča postala članica IFLA. Leto včlanjenja ni bilo načrtovano, vendar sovpada s častitljivimi obletnicami enot, ki po združitvi v enovito knjižnico leta 1982 sestavljajo Knjižnico Otona Župančiča. Delavska knjižnica je letos stara 70 let, Mestna knjižnica 85, Pionirska knjižnica pa se približuje svoji 50-letnici. Ob vsakodnevnem delovnem tempu in ob vsakodnevnem premagovanju ovir materialne narave se v naših splošnoizobraževalnih - tudi v drugih knjižnicah - premalokrat utegnemo zamisliti nad prehojeno potjo naše dejavnosti in objektivneje vrednotiti dosežen razvoj.
Predstavila bom primer IFLA in jaz. Pred dvajsetimi leti sem se na osebno pobudo (to pomeni na lastne stroške) udeležila slučajno ravno prelomnega posvetovanja IFLA v švicarskem mestu Lousanne. Želela sem se z IFLA srečati neposredno, čeprav je bila taka odločitev leta 1976 milo rečeno - drzna. Vsaj tako sem svoj korak občutila po odzivih med nekaterimi kolegi in kolegicami. Danes v Knjižnici Otona Župančiča menimo, da je članstvo v IFLA samoumevno in priporočljivo.
Moje osebno srečanje z IFLA je bilo hkrati moja prva izkušnja z večplastnim dogajanjem istočasno. Na slovenskih strokovnih posvetih se je takrat še dogajalo "vse za vse". Slovenska strokovna posvetovanja danes so primer dela po modelu IFLA. Iz razvejanega konferenčnega programa IFLA 1976 je bilo težko izbrati, česa se udeležiti, čeprav sem se odločila le za obravnavo problematike, ki je povezana z javnim knjižničarstvom. Leta 1974
smo dobili prevod mednarodnih standardov IFLA za javne knjižnice, ki so nam do sprejetja slovenskih čez sedem let, služili za merjenje slovenskih SIK in za ugotavljanje, katera področja dela javnih knjižnic so pri nas še zapostavljena. Mednarodno standardi za javne knjižnice so vplivali na moj izbor, česa se udeležiti na konferenci IFLA leta 1976. Poleg splošnega dela. ki je bil namenjen vsem udeležencem, sem spremljala delo sekcij: javne knjižnice in delo s prizadetimi uporabniki ter knjižnična statistika. Delo sekcije o prizadetih uporabnikih (bolnišnice, ostareli, zapori) je potekalo v duhu, kako zadostiti temeljnemu normativnemu načelu, da morajo biti usluge javnih knjižnic na voljo vsem prebivalcem ne glede na to, kje so. Delo sekcije za statistiko je bilo manj čustveno nabito, če ga primerjam s prejšnjo sekcijo, vendar kljub temu razgreto. Razprava je tekla o štetju opravljenega informacijskega dela in o dilemah, do kje lahko knjižnica še daje informacije zastonj, ko naj bi upoštevali temeljno načelo o brezplač-nosti. Problematika obeh področij je v slovenskem prostoru še vedno aktualna.
Potek včlanjenja Knjižnice Otona Župančiča v IFLA
Postopek včlanjenja je enostaven. Izpolniti je treba poseben obrazec (lahko je le fotokopija originala, ki ga imamo v naši knjižnici), izbrati sekcije ter prijavnico poslati na sedež IFLA v Haag na Nizozemskem. Dve sekciji sta vračunani v naročnino, ki je bila v letu 1996 600 nizozemskih guldnov. Za vsako nadaljno sekcijo je treba doplačati po 100 guldnov.
Knjižnica Otona Župančiča je vplačala članarino avgusta letos, ko je prejela uraden račun. Članarina
15
in dodatnih pet sekcij je bilo 88.000 sit, skupaj s provizijo naše banke za pošiljanje na Nizozemsko 3.300 sit je bil strošek 91.300 sit. Ker smo se včlanili v drugi polovici koledarskega leta, so sporočili, da vplačana članarina zadošča tudi za leto 1997. Praktičen dokaz nepri-dobitništva IFLA!
Knjižnica Otona Župančiča se je ob prijavi odločila za spremljanje naslednjih sekcij: javne knjižnice, knjižnice za prizadete osebe, knjižnice za otroke (iz oddelka III.), katalogizacija, klasifikacija in indeksiranje (iz oddelka IV). informacijska tehnologija in statistika (iz oddelka VI.). Potujoča knjižnica že aktivno sodeluje na okrogli mizi o potujočem knjižničarstvu (iz oddelka III.).
Kakšne so možnosti Knjižnice Otona Župančiča za aktivno sodelovanje z IFLA? Slovensko splošno-izobraževalno knjižničarstvo trenutno še nima možnosti za načrtovanje kontinuiranega neposrednega spremljanja mednarodne ravni stroke na konferencah IFLA. Sredstev je še manj, kot jih je bilo v bližnji preteklosti. Konference IFLA so po vsem svetu. Potovanja Evropejcev na druge kontinente in udeležencev iz oddaljenih držav v Evropo niso poceni. Realnost za slovenske SIK in med njimi za Knjižnico Otona Župančiča je taka, da bi se zaenkrat lažje udeleževali posvetovanj, ko bodo v Evropi.
IFLA je že poslala Knjižnici Otona Zupančiča prijavnici za udeležbo na posvetovanju v Kopen-hagnu (od 21. 8. do 5. 9. 1997) z vodilno temo: "Knjižnice in informacija za razvoj človeštva" ter za posvetovanje v Amsterdamu (od 16. - 21. 8. 1998): "Na križiščih informacij in kulture". Poleg informacij o načrtih IFLA za prihodnost, je naša knjižnica prejela prvo ponudbo za nakup strokovnega gradiva.
Presodili smo, da bi bilo dobro obogatiti našo referenčno zbirko z nekaterimi monografijami, vendar s časovnim zamikom, zaradi pomanjkanja sredstev za knjižnično gradivo.
Za aktivno delo v sekcijah - če knjižnici uspe vključiti svojega člana vanje - ne vidim za Slovenijo ovir v premajhni strokovnosti knjižničnih delavcev, temveč spet v stroških, ker IFLA finančno ne omogoča potovanj, ki so povezana z delom sekcij.
IFLA, evropske države in Slovenija
V zadnjem gradivu IFLA, ki ga je Knjižnica Otona Župančiča prejela, je zapisano, da sestavlja IFLA več kot 1.500 članic iz vsega sveta. Kako hitro se številke spreminjajo navzgor, je dokaz podatek iz že omenjenega adresarja IFLA 1996-1997, ki je izšel leta 1995 in v njem navajajo le več kot 1.400 članstva. Pri ugotavljanju odnosa med Evropo in IFLA serri upoštevala adresar 1996-1997.
Ugotovila sem, da so brez formalnih povezav v IFLA le tri kneževine: Liechenstein, Monako in San Marino. Vse tri nimajo skupaj niti 100.000 prebivalcev. 40 evropskih držav je povezanih z IFLA ali samo s članstvom različnih združenj 4 države: Albanija s 3,360.000, Islandija 261.000, Lat-vija 2,690.000 in Vatikan s 400 prebivalci ali samo z institucionalnimi člani 6 držav: BiH, Ciper, Grenlandija (ki je danski otok, vendar ima avtonomijo od leta 1985 ter ga IFLA navaja v sklopu drugih držav), Poljska, Ukrajina in YU Srbija ter s članstvom tako združenj kot institucionalnih članov 30 držav.
Na območju Evrope je včlanjenih 66 združenj (strokovnih društev,
16
zvez knjižnic). Največ tovrstnih članov in sicer 7 ima Francija, sledijo s po 6. člani Danska in Nemčija, s 5. Finska, s 4. Španija, s po tremi Belgija, Švedska in Nizozemska, s po dvemi člani Avstrija, Norveška in Romunija in s po 1 članom Albanija, Bolgarija, Češka, Estonija, Grčija, Hrvatska, Irska, Islandija, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Makedonija, Malta, Portugalska, Ruska federacija, Slova ška. Slovenija, Švica, Turčija, Vatikan, Velika britanija. Med temi člani je ZBDS od leta 1977. Tako IFLA kot naše strokovno društvo bosta leta 1997 praznovala nekaj okroglih obletnic. IFLA sedemdesetletnico, naše društvo petdesetletnico obstoja in dvajsetletnico članstva v IFLA.
Med 548. člani knjižnic in drugih ustanov, ki so življenjsko vezane na knjižničastvo, je največ univerznih knjižnic, sledijo specialne, inštituti, ipd. Nacionalice so praviloma vse članice IFLA. Iz Slovenije so institucionalni člani NUK, CTK, IZUM, UKM, Knjižnica Državnega zbora Slovenije. Tem knjižnicam sta se v letu 1996 pridružili še Mariborska knjižnica in Knjižnica Otona Župančiča. Obe novi slovenski članici bosta predvidoma navedeni v naslednjem adresarju IFLA, pri obravnavi včlanjenih javnih evropskih knjižnic sem obe že upoštevala.
Koliko institucionalnih članov IFLA imajo posamezne evropske države?
59 Danska, 54 Nemčija, po 50 Francija in Nizozemska, 41 Velika britanija, 39 Španija, 30 Ruska federacija, 28 Švedska, 25 Norveška, 23 Finska, 20 Belgija, 19 Švica, 18 Turčija, 13 Italija, 9 Ukrajina, po 7 Avstrija, Grčija in Slovenija, po 6 Poljska in Portugal-
ska, 5 Irska, po 4 Bolgarija in Madžarska, po 3 Češka, Hrvatska, Romunija in Slovaška, po 2 Estonija, Luksemburg in YU Srbija, po 1 BiH, Ciper, Grenlandija, Litva, Makedonija in Malta.
Institucionalno članstvo sem soočila še s številom prebivalstva v 36. evropskih državah. Sam podatek o številu institucionalnih članov ne pove dovolj o dejanski navzočnosti IFLA v posamezni državi. Po številu prebivalcev je najmanjša evropska država Vatikan s 400 prebivalci, največja pa Ruska federacija, kjer živi 150 milijonov ljudi.
17
Država
Štev. in s ti t. članov IFLA
1 instit. član IFLA na št. preb.
1. Grenlandija	1	57.000
2. Danska	59	87.627
3. Norveška	25	171.200
4. Luksemburg	2	193.500
5. Finska	23	217.391
6. Slovenija	7	284.286
7. Nizozemska	50	303.200
8. Švedska	28	309.643
9. Malta	1	360.000
10. Švica	19	363.684
11. Belgija	20	500.000
12. Ciper	1	758.000
13. Španija	39	1.001.282
14. Irska	5	1.098.000
15. Avstrija	7	1,122.857
16. Francija	50	1,145.800
17. Velika britanija	41	1,403.902
18. Grčija	7	1,470.000
19. Nemčija	54	1,487.037
20. Estonija	2	1,590.000
21. Hrvatska	3	1,603.333
22. Portugalska	6	1,736.666
23. Slovaška	3	1,756.666
24. Makedonija	1	2,050.000
25. Bolgarija	4	2,247.500
26. Madžarska	4	2,625.000
27. Turčija	18	3,254.444
28. Češka	3	3,436.666
29. Litva	1	3,800.000
30. Italija	13	4,392.308
31. Bosna in		
Hercegovina	1	4,400.000
32. YU Srbija	2	4.870.000
33. Ruska federacija	30	4,982.333
34. Ukrajin	9	5,793.333
35. Poljska	6	6,400.000
36. Romunija	3	7,783.333
Razvrstitev držav po številu institucionalnih članic v primerjavi s številom prebivalcev nas vzpodbudi k razmišljanju. Prehitro bi sklepali, če bi trdili, da so veliko na boljšem države z manjšim številom prebivalcev ter da zadostuje, če imajo v IFLA le enega ali dva člana. Vsaka država - tudi majhna -mora imeti vse vrste knjižnic,
čeprav v manjšem številu kot države z razponom prebivalstva od nekaj deset do celo 150 milijonov. Od števila prebivalcev je odvisno število knjižnic in drugih s knjižničarskim področjem povezanih ustanov in s tem število potencialnih članic IFLA. Menim, da na visoko število članic IFLA v manjših državah, kot je npr. Švica, vplivajo
18
mnoge mednarodne organizacije, ki imajo tam svoj sedež. Nekdanje komunistične države - med njimi pa ni Slovenije, spadajo v dobro tretjino držav, ki imajo malo institucionalnih članov v primerjavi s prebivalstvom, pa tudi manj razvito knjižničarstvo.
Javne knjižnice in članstvo v IFLA na območju Evrope
V adresarju IFLA knjižnice kot institucionalni člani niso razvrščene po vrstah knjižnic. V nekaterih primerih - še posebej, če so nazivi knjižnic navedeni samo v originalnih, nam manj znanih jezikih - je težko 100 % zanesljivo odgovoriti, če gre za splošno knjižnico, ali ne. Podatke sem sicer preverjala še v World guide to libraries, vendar je ta pomembna informacija o knjižnicah sveta popolna le toliko, kolikor so bili v posameznih državah osveščeni in so posredovali podatke za objavo.
Namen tega prispevka je ugotoviti stanje v Evropi s primerjanjem podatkov med posameznimi državami in najti mesto Slovenije med njimi. Absolutne številčne točnosti o članstvu IFLA pri javnih knjižnicah tako ne more biti, ker se podatki iz dneva v dan spreminjajo.
Od skupaj 83. članicah javnih knjižnic iz 16. evropskih držav bi rangiranje pokazalo naslednje odnose: največ javnih - v Sloveniji še vedno uradno imenovanih SIK - je članic IFLA na Danskem s 25. včlanjenimi javnimi knjižnicami, sledijo Nizozemska z 9., Francija z 8., Velika britanija s 7., Nemčija, Norveška in Ruska federacija s 5., Finska in Belgija s po 4., Slovenija, Švedska, Švica in Španija s po 2., Grčija, Turčija in Ukrajina s po 1 včlanjeno javno knjižnico.
Verjamem, da delim svoje osebno zadovoljstvo s kolegi in kolegicami
naših SIK, ker se je slovensko javno knjižničarstvo vključilo v IFLA ter se je Slovenija pridružila slabi polovici evropskih držav, kjer so člani IFLA tudi javne knjižnice.
Nekaj misli za zaključek
V Sloveniji so knjižnice povezane z IFLA posredno še s člani ZBDS. Zaradi različnih vrst knjižnic, ki jih strokovna bibliotekarska združenja povezujejo in zaradi široke palete skupnih vsebin za vse vrste knjižnic ter raznovrstne problematike, ki jo IFLA obravnava v okviru posameznih vrst knjižnic, je v praksi nemogoče, da bi posamezni predstavniki ZBDS, ki se udeležijo konferenc IFLA, lahko zadovoljivo spremljali dogajanje v celoti. Institucionalni člani po vrstah knjižnic lahko pomagajo premostiti to vrzel.
Študij objavljenih prispevkov naših udeležencev na IFLA ter originalnih gradiv IFLA je pomembna strokovna pomoč, ki pa ne more nadomestiti izmenjave teoretičnih, še bolj pa praktičnih izkušenj v neposrednem stiku s strokovnjaki iz drugih držav.
Osebni stiki so še bolj pomembni v primerih, ko načrtujemo za nas knjižnično dejavnost, ki je v standardih že dolgo zapisana, pri nas pa še ni prišla na vrsto.
Za slovenske SIK ne vidim nepremostljivih ovir niti strokovnih niti finančnih, če bi želele postati članice IFLA. Nujno bi se morala včlaniti Zveza SIK Slovenije. Dosedanje aktivno delo ljubljanske Potujoče knjižnice na okrogli mizi IFLA o potujočem knjižničarstvu bi morali v statutu ZBDS vključiti s slovensko podsekcijo ali pa začeti uvajati tudi pri ZBDS okrogle mize po vzoru IFLA.
Med institucionalnimi člani IFLA so navedene knjižnice za delo s
19
prizadetimi uporabniki. Menim, da bi se morali iz Slovenije tem knjižnicam pridružiti Knjižnica Zavoda za slepo in slabovidno mladino ter Zavoda za usposabljanje slušno in govorno prizadetih
Vprašanje je, koliko se v slovenskih knjižnicah zavedamo, da smo z IFLA povezani ne glede na to, kakšno mnenje imamo o njej. IFLA povezuje svetovno knjižničarstvo in uvaja primerne sodobne strokovne rešitve za prihodnji razvoj dejavnosti vseh vrst knjižnic. Kot primer bom navedla le nekatere projekte IFLA, kjer se kaže njen vpliv v svetovnem merilu: (UAP) unvierzalna dostopnost informacij, (MARC UBCIC) univerzalna bibliografska kontrola, (PAC) zaščita in ohranjanje knjižničnega gradiva, (UDT) univerzalni pretok podatkov, knjižnična statistika, za slovenske SIK pomembni mednarodni standardi za javne knjižnice.
IFLA dela za nas, če smo za formalno članstvo v njej, ah proti njemu!
Irena Kernel
Viri:
1.	IFLA Directory, 1996/1997. The Hague: IFLA, 1996
2.	IFLA Statues and rules of procedure. The Hague: IFLA. 1995
3.	Leksikon Cankarjeve založbe. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1994
4.	World guide to libraries. München..... K.G.Saur, 1983
MEDNARODNA SREČANJA
JUBILEJNO 25. SREČANJE ISBN AGENCIJ V LJUBLJANI,
oktober 1996
V mesecu oktobru so se v Ljubljani na svojem rednem letnem srečanju zbrali predstavniki nacionalnih ISBN agencij. Pod strokovnim vodstvom Mednarodne ISBN agencije iz Berlina je letošnje srečanje pripravila Narodna in univerzitetna knjižnica.
ISBN sistem (International Standard Book Number System) je mednarodni sistem številčenja publikacij z namenom enkratne in nezamenljive identifikacije publikacij. Nastal je pred skoraj tridesetimi leti v Veliki Britaniji in se je zaradi svoje enostavnosti, racionalne uporabe, vedno bolj razširjene računalniške obdelave vse večjega števila publikacij prav hitro razširil in priljubil po svetu. Delovanje mednarodnega sistema vodi in nadzira Mednarodna agencija za ISBN s sedežem v Berlinu, za kontinuirano delovanje znotraj nacionalne, geografske ali jezikovne skupine pa skrbijo samostojne nacionalne agencije za ISBN.
ISBN sistema našim založnikom ni potrebno več predstavljati, saj je do leta 1991 funkcijo nacionalne agencije za ISBN tudi za Slovenijo opravljal Jugoslovanski bibliografski inštitut v Beogradu. Običajno funkcijo nacionalnega centra za ISBN opravlja nacionalna knjižnica, zato je v soglasju med Ministrstvom za kulturo in Mednarodno agencijo za
20
ISBN, po uradnem sprejetju Slovenije med članice Združenih narodov Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani leta 1992 prevzela obveznosti nacionalne ISBN agencije za Slovenijo, čeprav so priprave na to nalogo potekale že prej.
Za uspešno delovanje celotnega sistema in koordinirano delo vsake posamezne nacionalne agencije skrbi Mednarodna agencija za ISBN, ki v ta namen vsako leto organizira srečanje vseh članic sistema. To srečanje istočasno predstavlja tudi posvetovalno telo ISBN sistema, ki mu predseduje g. David VVhitaker, eden izmed ustanoviteljev. Letošnjega srečanja, petindvajsetega po vrsti se je udeležilo 39 udeležencev iz 24 dežel, kar predstavlja četrtino vseh nacionalnih agencij, ki v mednarodno priznanem in uveljavljenem ISBN sistemu sodelujejo že vrsto let.
V zelo natrpanem dnevnem redu smo poleg poročila Mednarodne ISBN agencije, ki se lahko pohvali z izjemno plodnim in uspešnim delom, zlasti v deželah nekdanje Sovjetske zveze in v Afriki, ter poročil nacionalnih agencij o napredku ISBN sistema v posameznih jezikovnih ali geografskih skupinah, slišali še poročila o delovanju ISBN-u sorodnih sistemih, kot sta ISSN in ISMN. Posebno pozornost je pritegnilo poročilo Urada ISO TC 46/SC9, katerega naloga je priprava in uveljavitev mednarodnih standardov za predstavitev dokumentov, njihovo identifikacijo in njihovih opisov. Ta urad je v letošnjem letu dovolil nekaj dopolnil v standardu ISO 10957-ISMN (mednarodni standard glasbenih številk), ki bo izšel še to jesen. Urad je potrdil tudi nekaj sprememb v standardu ISO/DIS 3297-ISSN (mednarodni standard serijskih številk). Spremembe se nanašajo na uporabo ISSN za serijske publikacije, ki iz-
hajajo na različnih medijih. V naslednjem letu bo urad imel še veliko dela z različnimi mednarodnimi standardi, kot so ISO 9115:1987-biblid (bibliografska identifikacija prispevkov v serijskih in publikacijah), DTR 11015-krajšave tipičnih bibliografskih izrazov, DIS 3901-ISRC (mednarodna standarna koda posnetkov). Gospa Marie-France Plassard (IFLA UBCIM Office) je predstavila zanimivo študijo o povezavi med bibliografskimi centri in založništvom oziroma knjig-otrštvom. Analiza bo objavljena v International Cataloguing and Bibliographic Control, povzetek pa tudi v ISBN Review, ki jo enkrat na leto izdaja Mednarodna ISBN agencija. Ko že omenjamo publikacije Mednarodne ISBN agencije, je na vsak način potrebno omeniti tudi osrednjo publikacijo Publishers' International ISBN Directory (PIID), ki vsako leto prinaša kar tri vrste seznamov (abecedni, geografski in številčni) vseh založnikov v svetu, ki že ali pa tudi še ne sodelujejo v ISBN sistemu. V letošnjem letu je agencija pripravila PIID tudi na CD-ROM-u, kar bo omogočalo bistveno lažjo in hitrejšo uporabo registra. V okviru letošnjega srečanja je svoje delo nadaljevala tudi delovna skupina za netiskano knjižno gradivo, ki predstavlja že vrsto let enega najtrših orehov v pogajanjih med EAN International in Mednarodno ISBN agencijo. Sklepi tega sestanka so: utrditi sodelovanje med EAN in ISBN na nacionalni ravni; izdelati natančna in nedvoumna praktična navodila glede izbora tega gradiva, ki pa morajo biti dovolj splošna in široka, da bodo upoštevala tudi bodoče oblike publikacij; razvijati sodelovanje med EAN/UCC organizacijami tudi na mednarodni ravni.
G. Van Lennep, sekretar EAN International, gospa Sandra K. Paul,
21
predstavnica BISAC (Book Industry System Advisory Committee) in UPC (Universal Product Coding) ter gospod Bryan Green, EDItEUR, so predstavili svoje ustanove, ki so tesno in neposredno povezane s knjigo in knjigotrštvom. S tem ustanovami pa so povezani tudi sklepi, ki jih je posvetovalno telo ISBN sistema sprejelo na koncu svojega srečanja, iz katerih pa povzemamo le najvažnejše: sistem ISBN je namenjen identifikaciji publikacij, ki so v najširšem smislu definirane kot monografije in niso nujno v tiskani obliki. ISBN sistem je opisan v knjižici pravil, ki jo izdaja Mednarodna ISBN agencija, njegove spremembe pa lahko sprejme in potrdi le posvetovalno telo ISBN sistema, ki ga predstavljajo nacionalne ISBN agencije. Osnovna naloga nacionalne ISBN agencije je, da vodi seznam podeljenih ISBN oznak z njihovi bibliografskimi opisi, kar je običajno objavljeno v nacionalni bibliografiji ali "in print" publikacijah. Osrednja naloga nacionalne ISBN agencije je tudi seznanjanje založnikov z doslednim spoštovanjem pravil o dodeljevanju ISBN oznak. ISBN skupnosti je dosedanje sodelovanje z EAN/UCC in uporaba simbologije EAN v veliko čast, zato je zelo zaželeno tesno obojestransko sodelovanje. Po daljših pogajanjih in usklajevanjih je bila na obojestransko zadovoljstvo pripravljena nova pogodba med EAN/UCC in Mednarodno ISBN agencijo, ki bo sodelovanje vseh treh sistemov samo še okrepila in poglobila.
Strokovno srečanje nacionalnih ISBN agencij sta zaključila dr. Martin Znideršič, ki je govoril o založniški dejavnosti v Sloveniji pred in po osamosvojitvi, ter Mladinska knjiga, ki se je predstavila ne le v besedi ampak je vsakemu udeležencu podarila prele-
po knjigo o Sloveniji. Da pa bi o Sloveniji, Slovencih in slovenski kulturi udeleženci z vseh koncev sveta odnesli kar najlepšo sliko, smo se potrudili tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici. Odškrnili smo jim vrata v naše zakladnice in jim pokazali nekaj naših dragocenosti, jih seznanili z nalogami Narodne in univerzitetne knjižnice, našim knjižničnim sistemom in tudi našo povezanostjo s svetom ter jih popeljali na izlet v Postojnsko jamo.
Alenka Kanič
BORZA DELA
V knjižnici Zavoda za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva 12, Ljubljana, zaposlimo bibliotekarja, lahko absolventa bibliotekarstva, za čas enega leta (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Informacije na tel.: 061/1888-505 ali 1888-285, vsak dan od 8. do 15. ure. Vodja knjižnice S. Raz-potnik.
V Biblioteki SAZU želimo takoj zaposliti bibliotekarja z visokošolsko diplomo družboslovne ali humanistične smeri, poznavanjem klasifikacije po UDK in indeksiranja, z licenco za vnos podatkov v sistem COBISS in znanjem več tujih jezikov. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen in polni delovni čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Nastop dela
22
takoj. Vse nadaljnje informacije dobite pri Mariji Fabjančič, upravnici Biblioteke, od ponedeljka do petka (9.00-12.00) - lahko osebno, pisno, po telefonu (061)125-34-62 ali elektronsko na "Marija@zrc-sazu.si" ali "sazu::marija".
Marija Fabjančič
^ ^ ^ ^ «j^ vj. ^	^ ^	»j» vj* J^*	»J^ ^ sj-	v^v ^
OBVESTILA
OBNOVLJENA KNJIŽNICA ZA TEKSTILSTVO
Na Oddelku za tekstilstvo Nara-voslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, so 26. novembra 1996 uradno odprli obnovljene (in razširjene) prostore knjižnice.
Novi prostori omogočajo uporabnikom prijaznejši dostop do gradiva, saj sta prostor in pohištvo zasnovana funkcionalno in sta obenem prijetnega videza. Načrte za pohištvo in za celotno preureditev prostorov je oblikoval prof. dr. Niko Selišlcar, ki deluje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Pri načrtovanju je upošteval tudi mnenje bi-bliotekark knjižnice za tekstilstvo in sicer Alenke Raič-Blažič in mag. Mojce Kotar.
Preureditev in razširitev knjižnice je bila možna tudi zaradi velikega razumevanja, ki jo knjižnična dejavnost ima na tej fakulteti, še posebej pa zaradi podpore doc. dr. Francija Sluge, predstojnika oddelka.
Vse dodatne informacije o knjižnici in izvajalcih del lahko dobite na tel. štev.: 125-30-90.
Ana Martelanc
POPRAVEK
V pregledu "Slovenski standardi SIST za knjižničarstvo, dokumenta-listiko in informatiko, razvrščeni po mednarodni klasifikaciji standardov", objavljenem v prilogi Knjižničarskih novic 6(1996)8-9, so štiri napačne letnice izida originalnih standardov ISO, po katerih so bili SIST privzeti. Seznam je bil namreč pripravljen po podatkih iz Uradnih objav USM. V Sporočilih, Uradne objave, USM 6(1996)9,3 je bil objavljen popravek (pravilne letnice so objavljene v krepkem tisku);
SIST ISO 6438 je privzet po ISO
6438 iz leta 1983 SIST ISO 6630 je privzet po ISO
6630 iz leta 1986 SIST ISO 7144 je privzet po ISO
7144 iz leta 1986 SIST ISO 7154 je privzet" po ISO 7154 iz leta 1983
Matjaž Žaucer
PRILOGI
1.	V prvi prilogi objavljamo prijavnico za začetni knjižničarski tečaj v letu 1997.
2.	V drugi prilogi objavljamo prijavnico za strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije "Branje - skrb vseh".
23
V KROŽENJE
KNJIŽNIČARSKE NOVICE, 6(1996)12. ISSN 0353-9237. Izdala in razmnožila: NUK, Turjaška 1, Ljubljana. Urednik: Jelka Kastelic. Uredniški odbor: mag. Melita Ambro-žič, Ivan Kanič. Naklada: 640 izvodov. Cena posamezne številke: 500 SIT. Knjižničarske novice lahko naročite za pol leta (januar-junij ali julij-december) ali za celo leto (januar-december). Naročila in odpovedi pošiljajte pismeno. Prejetih tekstov ne lektoriramo in ne honoriramo. Razmnoževanje ni dovoljeno.
Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/179-92 z dne 16.3.1992 štejejo Knjižničarske novice med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Naslov uredništva: NUK, Enota za razvoj knjižničarstva, za "Knjižničarske novice", Turjaška 1, 61000 Ljubljana. Prispevke lahko pošiljate tudi na disketah (v ASCII formatu), ali po elektronski pošti (NUK::JELA).
24
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
ENOTA ZA RAZVOJ KNJIŽNIČARSTVA 1000 Ljubljana, Turjaška 1
PRIJAVA NA ZKT 97
Datum prijave na tečaj _
Ime in priimek udeleženca _
Izobrazba udeleženca oz. zadnja končana šola (obkrožite)
a) osnovna šola b) srednja šola c) višja šola d) visoka šola e) drugo, kaj _
Delovno mesto udeleženca___
Knjižnica ________
Naslov, telefon ___
Stalni naslov udeleženca, telefon ___
Podpis udeleženca:	Podpis odgovorne osebe:
Žig
Z eno prijavnico lahko prijavitega samo enega udeleženca. V primeru neopravičenega izostanka s tečaja ste dolžni poravnati celotno kotizacijo.
Strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije
"BRANJE - SKRB VSEH"
Ljubljana, 20. - 22. november 1997
Naslov referata ________
Avtor _
Domači naslov
Tel./Fax. _
Službeni naslov
Tel./Fax. _
Ključne besede
Izvleček (do 200 besed)
Prijavnico pošljite najkasneje do 30. marca 1997 na naslov: Bralno društvo Slovenije, Turjaška 1, Ljubljana.