Društvene vesti računalnika v gozdarstvu (s poudarkom na sistemu GJS). Vsi smo si zaželeli, da bi to regionalno srečanje postalo tradicionalno. Naslednje bo ve~etno na Poljskem. Štirje dnevi so hitro minili. Prišel je ponedeljek in vrnili smo se v Ljubljano. Srečanje smo zaključili na naši fakulteti, kjer nas je sprejel prof. dr. Hladnik, ki je povedal nekaj besed o gozdarskem oddelku in štu- diju, potem pa je sledila prava debata z vprašanji, mnenji ... Kar malo prehitro je bilo potrebno zaklju- čiti, če smo pred odhodom prvih hoteli vide-ti še (sončno!) Ljubljano. Tako je potekalo l. srečanje študentov gozdarstva Vzhodne Evrope. Ostalo je še več stvari, ki so se vsa- kemu posebej različno vtisnile v spomin. Zame in verjetno za vse v organizacijskem odboru (Peter Muri, Matej Petkovšek, Urša Vilhar, Željko Šalamun)je bila to predvsem nova, koristna izkušnja. Par udeležencev si bo verjetno najbolj zapomnila, da so ravno ob tej priložnosti prvič stali na smučeh. Kot je rekel Drjtan iz Albanije: "Pred tem je bil moj najljubši šport no- gomet, ampak sedaj je to smučanje." Zdelo se je, da so v teh nekaj dneh vsi vzljubili Slovenijo. Nekateri so bili prepričani, da se bodo še vrnili, z drugimi se bomo, upam, najkasneje jeseni videli na simpoziju Književnost fFSE na Škotskem, vsem pa ostaja internet. In kar se mi pri vseh teh srečanjih- poleg novega znanja in spo- znavanja novih ljudi ter dežele- zdi najpomembnejše: toliko energije in idej na kupu ti vedno da nov zagon. Mogoče še to: nekatere malo zmoti, da smo šteti med Vzhodno Evropo. Občutek imam, da ob takih dogodkih politika vedno ostaja daleč zadaj. Vsi smo se spoznali zaradi istega interesa, študija gozdarstva, i11 že značaj gozdarstva je tak, da tu mej, ki jih je postavil človek, ni- gibajo se živali, giba se veter in z njim seme .. . Na koncu bi se rada zahvalila vsem, ki so nam pomagali materialno, denarno, s svojim znanjem in predvsem dobro voljo ter posluhom za študentske pro- jekte. Še posebej se zahvaljujem doc. dr. Hladniku z naše fakultete, Martinu Šolarju, univ. dipl. inž. gozd. s TNP, ZGS OE Bled- predvsem Valentinu Tomanu, univ. dipl. inž. gozd. in Miru Kapusu, univ. dipL inž. gozd. Hvala. Z vašo pomočjo je bilo srečanje zanimi- vejše in strokovnejše. V pripravi je bilten EEM, ki ga bodo dobili vsi so~ deluj oči in sponzorji; v kolikor bi ga rad prejel še kdo, naj to sporoči na naš e-mail : ifsa_slo@hotmail.com Marjeta Albinini l\1arijan Kotar in Rohert Brus, 19'>9: Naše dre' esne vrste. Slovensl\.a n1atica., Ljubl.iana, 320 s. Knjiga Naše drevesne vrste, ki je izšla konec lan--- skega leta pri založbi Slovenska matica v Ljubljani, je, kot preberemo že v njenem pred govoru, namenjena vsem tistim, ki jih gozd in narava zanimata in (ali) se z gozdom in drevjem srečujejo pri svojem delu. Avtor- ja, prof. dr. Marijan Kotar in dr. Robert Brus, sta z njo želela zapolniti precejšnjo vrzel v tovrstni domači literaturi. Kljub širšemu krogu bralcev, kijih nagovar- ja, je knjiga dveh uglednih gozdarskih strokovnjakov in univerzitetnih učiteljev v prvi vrsti namenjena goz- darjem kot učbenik in priročnik, s katerim si bomo gotovo velikokrat pomagali pri našem delu . Gozdarji se s spoznavanjem drevesnih vrst sre- čujemo že v prvem letu študija, pri predmetih botanika * l. D., univ. dipl. inž. gozd., Biološki inštitut ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin, Brunov drevored 13, 5220 Tolmin 108 in dendrologija. Kasneje to znanje dopolnjujemo pri različnih predmetih, bolj podrobno npr. pri fitoceno- logiji in gojenju gozdov. Ko zaključimo študij, naj bi poznali vsaj večino domačih drevesnih vrst in nekatere tujerodne, predvsem tiste, ki so se v naše gozdove razširile subspontano ali pa smo jih namerno sadili . To pomeni, da te vrste v naravi prepoznamo in poz- namo tudi njihove ekološke potrebe, gojitvene lastnosti, značilnosti lesa ipd. Pri dejanskem delu v gozdu kaj kmalu ugotovimo, da je to naše znanje velikokrat pomanjkljivo, oziroma da smo marsikaj naučenega že pozabili. Iz ne- gotovosti nam pomagajo priročniki in učbeniki. Doslej smo si lahko pomagali s pred več kot štiri- desetimi leti ( 1957) izdanim Opisom gozdnega drevja in grmovja pokojnega prof. Riharda Erkerja. V zadnjih letiJ1 smo prebirali tudi srednješolcem namenjeno den- drologijo Drevesa in gnni Slovenije Jožeta Mlakarja GozdV 58 (2000) 2 (z izvirnimi ilustracijami Borisa Tin te) in seveda precej bogatejšo bero dendroloških knjig in slikovnih priroč­ nikov v tujih jezikih. Knjiga, ki smo jo pred kratkim z veseljem zagledali v izložbenih oknih nekaterih naših knjigam, je v pri- merjavi z omenjenimi deli precejšnja novost, tako vsebinsko kot oblikovno. Vsebinsko predvsem v tem, da si je za predmet obravnave izbrala zgolj na Slovens- kem samonikle drevesne vrste (z eno izjemo) in tako najdemo v njej opise 71 vrst naše dendroflore. Izbor je utemeljen v uvodnem poglavju, kjer so našteti tudi nekateri viri, iz katerih sta avtorja (poleg lastnih opa- žanj in meritev) črpala največ podatkov. Izbrane vrste sta razvrstila v rastlinski sistem in tudi tu navedla vire, po katerih se zgledujeta1 tako pri sistemu kot pri znan- stvenih imenih. Vrste sta opisala kolikor mogoče celo- vito, vendar v lepem in poljudnemjeziku. Strogo bota- ničnemu, morfološkemu opisu sledi prikaz razširjenos- ti obravnavane vrste, tako celotne kot v Sloveniji~ eko- loške, gojitvene, prirastoslovne in okoljske značilnosti, zgradba in lastnosti lesa ter njegova uporaba. Ker les ni edini uporabni del naših drevesnih vrst, izvemo ve- liko tudi o drugih rabah, bodisi za prehrano ljudi in domačih živali, bodisi v zdravilstvu. Prav tako so omenjene bolezni drevesnih vrst in pogostejši škod- ljivci. Marsikatero naše drevo je imelo za naše pred- nike ali za ljudstva, ki so nekoč živela na našem ozem- lju, simbolni ali mitološki pomen in s tem so bili po- vezani številni običaji. Tudi tem področjem je v opisih namenjeno precej prostora. Ob likovna posebnost v pri- merjavi z zgoraj omenjenima dendrologijama so vse- kakor odlične in nazorne barvne fotografije. Posnel in izbral jih je Robert Brus. Večinoma so nastale na na- ravnih rastiščih in v naravnem okolju slovenskih po- krajin. Posebej so posneti glavni morfološki deli dre- ves (igli ce oz. listi, steblo in skorja, poganjki in brsti, cvetovi oz. socvetja in plodovi oz. soplodja), po katerih lahko drevesa spoznamo in ločimo od podobnih sorod- nic. Vsekakor so tehnično in strokovno dovršeni po- snetki zelo dobra, in ker drugih risb ni, tudi nujna dopolnitev besedila. Marijan Kotar in Robert Brus sta si obravnavane drevesne vrste razdelila, avtorstvo vsakega opisa je razvidno iz na koncu dodanega seznama. V opise sta s pridom vpletla rezultate svojega lastnega raziskoval- nega dela oz. znanje svojih specialnosti. Prof. Kotar, naš vodilni strokovnjak s področja prirastoslovja, tudi profesor gojen ja gozdov, je v zadnjih letih pobudnik za drugačno obravnavo in vrednotenje t. i. manjšinskih ali minoritetnih drevesnih vrst, to je vrst, ki so sestavni del naših gozdov, a smo jih v preteklosti iz različnih GozdV 58 (2000) 2 razlogov zapostavljali do te mere, da so nekatere od njih postale celo ogrožene. O nekaterih takšnih vrstah, npr. o breku in skoršu~ danes prav po njegovi zaslugi vemo veliko kot bi najbrž sicer vedeli. Robert Brus, mlad, a zelo obetaven dendrolog in genetik, je poleg rezultatov genetskih raziskav jelke in bukve pri pisanju te knjige lahko s pridom uporabil številne priv- lačne opise drevesnih vrst, ki jih objavlja v poljudni reviji Gea in ki so pri že zelo številnem bralstvu te revije zelo dobro sprejeti. Opazno se je posvetil tudi preučevanju razširjenosti nekaterih redkejših taksonov naše dendro- flore, npr. terebintu, oplutniku in nekaterim vrbam. Avtorja v knjigi opozarjata na nekatere pri nas še premalo raziskane vrste, npr. na taksone iz sorodstva klena Acer campestre, poljskega bresta Ulmus minor = U. carpinifolia, mokovca Sorbus aria, poljskega jesena Fraxinus angustifolia in na taksone iz rodov Laburnum, Pyrus in Malus. Torej je njuna knjiga tudi spodbuda za nadaljnje raziskovanje njihovega pojav- ljanja in razširjenosti v Sloveniji. Zelo umestnaje tudi predstavitev cemprina Pinus cembra, ki ga je T. Wraber (1990) uvrstil že v izbor sto znamenitih rastlin na Slovenskem, pri čemer je bilo botanikom doslej znano predvsem naravno nahajališče na severni, av- strijski strani Pece (na slovenskem etničnem ozemlju, a ne na ozemlju Republike Slovenije). Zelo verjetna naravna nahajališča v gozdnati krajini Raduhe in Smrekovca so torej precejšnja novost in o njih vemo še zelo malo (primerjaj Miran Čas, Gea 9 /3, s. 6-9, 1999). Knjiga se mi po prvem branju kaže kot nadvse ko· risten in uporaben priročnik, ki gaje treba imeti vedno pri roki. V njem je zbrano veliko podatkov in marsi- kateri je bil zame novost. Fotografije in opisi mi bodo v pomoč pri določanju vrst, ki mi povzročajo težave, npr. pri vrbah. Menim, da bo knjiga poslanstvo, ki sta mu ga avtorja namenila, v celoti izpolnila. Priporočam jo vsem gozd arjem, tako študentom kot že izkušenim praktikom in raziskovalcem. Nedvomno bodo po njej radi in s pridom posegali tudi negozdarji, npr. lesarji, geografi, agronomi, krajinski arhitekti, biologi in seve- da vsi ljubitelji narave. Bralcev tej knjigi torej ne bo manjkalo. Ker bodo bralci različnih poklicev, zani- manj, znanj in usmeritev, jo bodo seveda brali in ocen- jevali s svojega zornega kota, morda v njej tudi kaj pogrešali ali se s čim ne strinjali. Nepopolnost sodi k vsakemu človekovemu delu, vendar to nikakor ne more zmanjšati pomena in vrednosti te knjige. Tudi sam sem si pri prvem prebiranju tu in tam kaj zapisal. Koristno bi bilo, da bi bila avtorja vsaj kratko predstavljena bodisi na ovitku bodisi na začetku ali 109 Književnost koncu knjige. Gozdarji ju sicer dobro poznamo, drugi bralci pa ne vsi in takšna predstavitev je pri podobnih knjigah v tuj ini zelo pogosta. Nekoliko pogrešam izbor uporabljene literature (nekateri viri, predvsem tuji, so, kot sem že zapisal, našteti le v uvodnih poglavjih). Strinjam se, daje izred- no težko združiti strokovnost s poljudnostjo , in poz- nam odpor do navajanja virov v poljudnih besedilih, vendar je danes večina tako napisanih strokovnih knjig vendarle opremljena s tovrstnjm izborom. Bralec nam- reč ne izve ruti tega, kateri sta tisti dve domači dendro- logiji, ki ju avtorja omenjata v predgovoru. Poleg tega na koncu marsikaterega opisa zeva pol- ali celo četrt­ stranska beli na, kj bi jo morda lahko zapolnili z izbo- rom domače literature o obravnavani vrsti . S tem bi tudi opozorili na še nekatere naše raziskovalce, pred- vsem gozdarje in biologe. ki so marsikaj prispevali k dosedanjemu vedenju o naših drevesnih vrstah. Prav je, daM. Kotar in R. Brus vse izbrane vrste obravnavata z enako težo. Tako sta ob zelo razširjeni bukvi, jelkj, srn reki idr. vsebinsko bogato in korektno predstavila tudi vrste, ki so pri nas prava redkost, npr. oplutnik, tatarski javor ali mandljevolistno hruško. Tu in tam, pri kakšni vrsti , pogrešam nekoliko več tega, kar je eden izmed najboljših poznavalcev naših gozdov in drevesnih vrst pokojni Maks Wraber, imenoval bio- lošb in ekološki opis, navezoval pa ga je na gozdne združbe. Te opise vsebujejo njegovi številni gozdarjem namenjeni elaborati. V njih se, podobno kot naša avtor- ja, ustavi ob vsaki drevesni vrsti, ki jo je opa:zil na nekem območju . Sicer pa bi nekaj več fltocenoloških podatkov verjetno škodilo poljudnosti besedila in je morda prav, da avtorja z njimi bralcev nista obremen- jevala. Med drevesnimi vrstami, ki bi po mojem mnen- Kadri in izobraževanje ju zaslužile bolj poglobljeno tovrstno (ekološko in fitocenološko) obravnavo, bi omenil črni gaber, morda bi bilo treba preveriti kakšen podatek tudi pri opisu razširjenosti in ekologije navadnega negnoja. Pri nekaterih rodovih, kjer sta si avtorja delo raz- delila tako, daje eno vrsto opisal eden, drugo pa drugi, občasno prihaja do nekaterih ponavljanj, npr. pri bre- zah (ko so splošne redovne značilnosti napisane dva- krat). Pri izboru sta naredila izjemo pri navadnem orehu, lG v Sloveniji ni samonikel~ kakšen gozdar prak- tik bi se morda razveselil, če bi jo naredila še pri robi- niji, sicer tujki, a silno udomačeni v naših nižinsbh, gričevnih in ponekod celo podgorskih gozdovih . Kot že zapisano sta M. Kotar in R. Brus problema- tiko naših drevesnih vrst obravnavala celostno in po leg ekoloških in morfoloških opisov, ponazorjen ih z odlič­ nimi fotografijami, na enem mestu zbrala veliko ko- ristnih podatkov, ki bi jih drugače morali iskati po številruh virih. Avtorjema dolgujemo za pogum, trud in opravljeno delo iskreno priznanje. To zasluži tudi ugledna založba, ki je delo izdala - S lovenska matica. Resje, prebrali smo nekaj kritičnih misli o oblikovanju fotografij (o tem je pisal Stane Sušnik v Delovi prilogi Književni listi, 20. jan. 2000), ki se jim lahko pridru- žimo. Prav tako bi bili bolj veseli , če bi bila knjiga tiskana na debelejšem papirju (predvsem fotografije bi s tem pridobile). Potem bi se nam tudi njena cena zdela ustreznejša. Morda so se pri založbi premalo zavedali, kako dragoceno knjigo (vsaj za nas gozdarje) izdajajo in kako redko na Slovenskem takšne knjige zagledajo luč sveta, verjamemo pa, da so bili dobro- namerni in bodo te pomanjkljivosti ob morebitnem ponatisu odpravili. Pregled diplon1skih nalog diplomantov univerzitetnega študija na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete .. zagovat·janih v letu 1999 KOLAR, Peter ANAUZA GEBANJA TELESNIH KAZALCEV SRNJADI V DVEH HA BITA TIH HALOZ V OBDOBJU 1988 ~ 1997.- 1999, X, 68 s., 30 virov. Mentor: prof. dr. Miha Adamič, recenzent: prof dr. Marijan Kotar, datum zagovora: 22. 2. 1999 KECMAN, Miloš UČTNKI RAZLIČNIH PRJSTOPOV lZBTRALNEGA REDČENJA NA SESTOJE ČRNE JELŠE (Ainus glutinosa (L.) GAERTN.) V POLANSKEM LOGU.- 1999, IX, 108 s., 25 virov. Mentor: prof. dr. Dušan Mlinšek, recenzent: prof. dr. Marijan Kotar, datum zagovora: 29. 3. 1999 110 GozdV 58 (2000) 2