Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi 0L6/UI VENEC Telefoni uredništva: dnevna služba 2f9» —- nočna 299«, 2994 in 2*5« lakaja vsak dan ijntraj, rasen ponedeljka in dneva po praznik« Ček. račun: Ljubljana št 10.b^o ia 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7%i Zagreb Stv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79' Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2'JtJ Pred uvedbo 40 urnega delovnega ledna Že tretje leto je na programu mednarodne konference dela vprašanje skrajšanja delovnega tednika od 48 na 40 ur. Zdaj torej razpravljajo odposlanci vlad, delavskih organizacij in predstavniki delodajalcev v Ženevi o tem problemu že tretjič. Doslej so se pogajanja razbila iz treh razlogov: zaradi popolne odklonitve 40-urnega tednika od strani gospodarjev; deloma tudi radi popolne nepopustljivosti delavskih organizacij, ki so zahtevale vse ali nič; in tretjič zaradi popolne indiferentnoeti, ki so jo pokazali na konferenci^ predstavniki vlad. Letos je kazalo, da bo vprašanje prišlo vendar z mrtve točke, da bo ustreženo zahtevi delavcev s sporazumom, ki bi tudi konkretno določil 40-urni tednik in bi bil obvezen za vse države, ki so zastopane na konferenci. Letošnja konferenca naj bi se ne zadovoljila Ie z megleno resolucijo, ki bi priznala potrebo uvedbe 40-urnega tednika samo v načelu, a bi končno rešitev tega vprašanja zopet odložila za eno leto. Prav takšna resolucija je bila sprejeta lansko leto, samo da bi zborovalci vprašanja ne stavili definitivno z dnevnega reda in da bi pred svetovno javnostjo ne zbudili vtisa popolnega neuspeha. Čeprav je torej letos konferenca začela svoje delo ob vedrem vremenu, so se zbrali na nebu nenadoma, oblaki. Med razpravo se je namreč oglasil Danec Oersted in v imenu delodajalcev izjavil, da ti zavračajo predlog o uvedbi 40-urnega delavnika in da nočejo prevzeti sploh nikake odgovornosti pri sestavljanju potrebnega mednarodnega dogovora. Ta nastop delodajalcev je napravil toliko bolj mučen vtis, ker ni er. Oersted tega nepričakovanega sklepa delodajalcev utemeljil s strokovno izdelano motivacijo, ampak se je samo omejil na trditev, da bi uvedba 40-urnega tednika nezaposlenost še povečala, in da na drugi strani sploh ni verjetno, da bi sklep o uvedbi 40-urnega tednika v posameznih državah radi socialnih in političnih razmer izvedli. Odposlanka norveške vlade Karlsen je označila nastop delodajalcev kratkomalo za sabotažo. Pripomnila je, da delodajalci, ki so pogosto v raznih državah očitali delavstvu, da uganja sabotažo, proglašajo sabotažo konferenci. »Delodajalci odkrivajo s svojim nastopom svojo šibkost. Ali industrij-ci res čutijo, da niso več kos položaju in da so zgubili že bitko? Tisti, ki je močnejši, se ne boji razprave in svojo stvar javno brani!« Odločen nastop ge Karlsenove kot odposlanke svoje vlade ni bil osamljen. Izmed predstavnikov vlad. ki so se doslej priglasili k besedi, so vsi obžalovali obstrukcijo delodajalcev in v načelu pristali na uvedbo 40-urnega tednika. Izjemo dela edino angleška vlada, ki je po svojem odposlancu Leggettu izjavila, da je treba vprašanje temeljito proučiti, preden bi bil storjen kak sklep; v tem dvomljivem stališču so uzrli v Ženevi željo angleške vlade, da bi se to vprašanje zopet za eno leto odložilo. Ameriške Združene države, Francija, Belgija, Avstralija, Norveška in Italija, to se pravi predstavniki vlad teh držav, so odločno za uvedbp 40-urnega tednika. Če primerjamo to letošnje stališče predstavnikov vlad z indiferentnostjo, ki so jo pokazali lansko leto na mednarodni konferenci dela glede tega vprašanja, vidimo, da se je v zadnjem letu moralo med javnostjo utrditi spoznanje o nujnosti 40-urnega tednika in da vprav posamezne vlade morajo računati s tem javnim mnenjem. Nasproti lanskemu letu je bil torej storjen v tem pogledu velik korak. Nikakega dvoma ni, da se delodajalci na dolgo ne bodo mogli upirati želji delavskih organizacij, ki jo zdaj podpirajo tudi vlade same. Vlade stoje očividno pod vplivom gospodarske krize, ki jo nujno spremlja tudi socialna, in so dolžne z vsemi sredstvi, ki jih imajo na razpolago, da lajšajo bedo, ki tare ogromne mase nezaposlenega proletarijata. Vprav skrajšanje delovnega časa_ se je pokazalo za učinkovito sredstvo, ki je prineslo stotisočem delavcev in razumnikov tako za-željeni in tako potrebni vsakdanji kruh. V Združenih državah je 85% industrij-cev, ki so priznali določbo o lojalni konkurenci, uvedlo 40-urni tednik. S tem je število nezaposlenih od junija 1933 do junija 1934 adlo za 2.300.000. Tri mesece potem, ko so v t a 1 i j i uvedli 40-urni tednik, je dobilo delo 200i000 nezaposlenih. Na Češkoslovaškem dela v 750 industrijskih podjetjih 70.000 delavcev 40 ur in v 1500 drugih podjetjih 125.000 delavcev manj kakor 40 ur. Minister za socialno skrbstvo pripravlja zdaj zakon, s katerim bo uveljavil 40-urni tednik; minister je prepričan, da bo tako prišlo 60.000 nezaposlenih do dela. Tudi v Nemčiji so na tej poti in v nekaterih tekstilnih podjetjih delajo samo 36 ur na teden. Na Lu-ksemburškem so pri javnih delih tudi uvedli 40-urni tednik. V podjetjih »Boots Pure Drug Company« v Nottinghamu in v Beestonu delajo samo pet dni na teden, skrajšali so delovni tednik od 47 ur in pol na 42 ur in pol. Ta poskus se je obnesel. Izvedenci so ugotovili, da se niso proizvajalni stroški povečali in tudi tedenskih plač ni bilo treba znižati. Ako bi ne bili znižali delovnega časa, bi morali izvesti reorganizacijo obrata in odpustiti mnogo delavcev ter nabaviti nove stroje. Toda danes smo hvala Bogu v socialnem pojmovanju že toliko napredovali, da ne vidimo v skrajšanju delovnega časa samo mehaničnega sredstva za zmanjšanje nezaposlenosti, ampak tudi uresničenje zahteve delavstva, ki jo opravičuje moderni tehnični in socialni napredek. Ne gre samo za trenutno olajšanje krize kot taksne, ampak tudi za pri i ago d i te v mehaničnemu napredku in ra-___;:...:i; nn A „ Ki rlolnvatvn hiln nri tem viimaiifnviijm uu — - —---- - - - -----4---- - — f Sir John Harris: »Abesinija lahko postane drugi Sarajevo!" Anglija je Italijo prehitela . ../ Preden se je zganil en som italijanski vojak, je Anglija postala gospodar Nilovik izvirov Mussolini Angliji Spor med Italijo in Anglijo zaradi Abesinije je dospel do svojega viška. Mussolini je smatral za potrebno, da se poda v Sardinijo in ima tam govor pred črnimi srajcami v Cagliariju, v katerem je naravnost napadal Veliko Britanijo. Dejal je sledeče: »Moramo poravnati stare in nove račune in jih tudi bomo poravnali. Ne bomo se prav nič ozirali na to, kar o naši abesinski zadevi govoričijo izvestni naši prijatelji, zakaj sodniki naših interesov in tvorci naše bodočnosti smo mi, samo mi, izključno mi in nihče drugi. Mi bomo dobesedno posnemali one, ki nam sedaj dajejo lekcije. Ti ljudje so dokazali, da se v slučaju, kadar je šlo sa to, da se ustanovi in brani imperij, ni treba brigati za mnenje vsega sveta! Prav tako je ves italijanski narod pripravljen, da vstane kakor en moi, če gre za moč in slavo domovine.« Odgovor Anglije Mussolinijeve besede so izzvalo v Angliji naravnost vihar. V »Morning Post« je zagledal luč dneva članek, ki je brez dvoma napisan po inspiraciji angleškega kolonialnega urada od enega najboljših poznavalcev abesinskega vprašanja sir Johna Harrisa. John Harris pravi, da je Abesinija danes naravnost življensko vprašanje britanskega imperija in da britski imperij v takih vprašanjih nikoli ni poznal nobenih ozirov napram nikomur. Ako ima Italija v Abesiniji kakšne interese, ji ostane samo dvoje: ali se mora Italija sporazumeti z Anglijo, kako bi se dale njene koristi v vzhodni Afriki spraviti v sklad z angleškimi, ali pa bo morala riskirati vojsko e Veliko Britanijo. Da bi to pomenilo vojsko tudi v Evropi, je seveda čisto jasno. Ne pretiravamo — tako izjavlja sir John Ilarris —■ da vprašanje Abesinije lahko postane drugi Sarajevo. Na Abesiniji so danes interesirani Anglija, Egipt, Sudan, Amerika in — če je Italija tega mnenja - tndi Italija. Zato je treba, da velesile med seboj napravijo kompromis, in absolutno izključeno je, da hi ttogla Italija tako vprašanje rešiti na svojo roko. Angliji ni treba, da bi komu grozila. Njen imperij delnje sam po svoji stoinstoletni moči. Besede »Morning Postat so točen izraz angleškega javnega mnenja, ki pravi, da se Anglija ne boji groženj Rima, ki pravi, da bo zapustil enotno evropsko fronto, če se mu ne dovolijo svobodne roke v Afriki. Najprej je Velika Britanija, šele potem je vse drugo! Najbogatejše ozemlje svetal Edini in najgloblji vzrok vsega spora med Italijo in Anglijo je vprašanje jezera Tana. To jezero predstavlja ogromen vodni rezervoar, ki ima premer 240 km in leži 1830 metrov visoko v naravni vulkanični depresiji abesinskega visokogorja. Okoli jezera je rodovitna ravnina, Ri šteje 1 milijon ha. Jezero samo ima 350.000 ha površi- ne. To ravnino tvorijo naplavine, ki jih znaša nad 60 rek in potokov. Tu je zarodišče tako modrega kakor belega Nila. To ozemlje predstavlja po svoji produkcijski kapaciteti eno najbogatejših ozemelj vsega sveta. To ozemlje je od nekdaj bilo težišče angleških kolonialnih teženj v vzhodni Afriki, in sicer iz dveh razlogov: 1. ker je od višine vodnega nivoja jezera Tana odvisno blagostanje Sudana in Egipta, 2. ker Abesinija tvori postajo med zamišljeno železniško zvezo Kairo : Captown. Angleški tehniki so že davno izračunali, da bi bilo produkcije Sudana in Egipta, tako kar se tiče žita kakor tudi bombaža, mogoče dvigniti na nič manj kakor desetkratno višino, ako bi se ob jezeru zgradil velikanski jez. Tudi Italija se je za to vprašanje zanimala, odkar je ustanovila kolonijo Eritrejo, ki neposredno meji na ozemlje jezera Tana, in je že večkrat skušala napraviti tozadeven sporazum z Anglijo; toda to se ji do danes ni posrečilo. Zamisel Mussolinija, da I>i Abesinijo osvojil z ekgpedieijo, izvira iz tega, ker bi rad s silo rešil vprašanje, ki ga Italija doslej ni mogla rešiti ▼ tridesetletnih pogajanjih. Pogajanja, zmagoslavna za Anglijo Angleži so se začeli glede Tanskega jezera a Abesinijo pogajati 15. maja 1902, ko je lord Cromer s takratnim abesinskim cesarjem sklenil sporazum, da jezera Tana ne bo eksploatiral brez sporazuma z Anglijo. L. 1910 je Italija začela z Anglijo pogajanja, naj bi se ji dovolila soudeležba pri akcijski druibi' za napravo jezu ob jezeru Tana. Angleži so tedaj to željo kategorično odbili. L. 1925 se je oglasil Mussolini in topot se je sklenil sporazum, da Italija v slučaju, če bi razširila svoj vpliv na abesinsko visokogorje, ne bo ob jezeru Tana izvršila nobenih regulacijskih del, An- gleži pa bodo dovolili, da Italija zveže svojo kolonijo Eritrejo z italijansko Somalijo z železnico, ki bi vertikalno presekala Abesinijo. Toda Angleži tega sporazuma niso resno mislili, ker so istočasno podžigali abesinskega cesarja, da se je italijanskemu železniškemu projektu z vso silo ustavljal. Pač pa so Angleži ustanovili VVhite Engineering Corporation, v kateri je nekaj ameriških kapitalistov, ogromna večina akcij je pa angleška. Kako so Angleži prekrižali Že I. 1929 so se začela dela za napravo jezu ob Tanskent jezeru. Ta pogajanja so se vlekla celih šest let. Mussolini jo sedaj spočel načrt, da bi Anglijo prehitel in da bi se italijanske čete pojavile na Tanskem visokogorju, še preden bi mogli Angleži začeli svoja dela. Kakor vemo, pa so Angleži prehiteli Italijo iu 24. maja letos se je sklenil sporazum med egiptovsko in abesinsko vlado. Egiptovska vlada je votirala 36 milijonov šterlin-gov, to je okoli 8 milijard Din naše valute, za napravo tanskega jezu. Abesinska vlada je dobila takoj na roko izplačano 1 milijardo v naših dinarjih, g katerimi si nabavlja orožje. Razume se, da je s tem bila politika g. Mussolinija od Angležev kruto prečrtana, in zato se nihče ne bo čudil vehementnim napadom italijanskega tiska na Anglijo. Obenem pa Anglija gradi strategične ceste med Sudanom in Abesinijo in je egiptovski vladi obljubila, da bo zopet dovolila povratek egiptovskih čet v Sudan. To seveda ne pomeni ničesar drugega kakor ojačenje angleške vojaške moči v vzhodni Afriki, in Italija skuša sedaj dobiti zvezo z egiptovsko nacionalistično stranko, ki je seveda proti angleškemu načrtu »novega še hujšega podjarmljenja Egipta in Sudana«. Kajpada se Velika Britanija zaradi tega ne df motiti v svojih računih. Švedska - vzor socialne države 300 Din mesečne pokojnine za starost Stoekhohn, 11. junija. TG. Nižja in vi-oka zbornica sta enoglasno sprejeli zakonski predh.g o splošni ureditvi pokojnin za stare ljudi. S tem je Švedska na socialnem polju stopila či?to v ospredje držav, ker jc takorekoč edina, ki je s splošnim zakonom uvedla splošno zavarovanje za starost. Zakon daje vsakemu 60 let staremu Švedu brez razlike spola pravico do letne pokojnine 250 švedskih kron (okrog 3500 Din našega denarja, op. ured.). Država ne bo uvedla za kritje teh stroškov nobenega novega davka niti ne bo pobirala od svojih državljanov kakšnih posebnih zavarovalnin. Svoje izdatke bo krila iz prispevkov občin, pokrajinskih zborov, predvsem pa iz državne blagajne. Vlada je hotela za kritje teh pokoj- ' nin uvesti posebne monopole, česar pa državni | zbor vladi ni dovolil. Zato pa je odredil, da sme vlada vdariti na kavo, na alkoholne pijače in na tobak posebne takse, ako bi se potreba za to iz-! kazala. Minister za socialno skrbstvo je izračunal, da bo država potrebovala vsakoletno okrog 87 milijonov švedskih kron (1 milijardo 250 milijonov j Din našega denarja, op. ured.) za izplačevanje ! starostnih pokojnin. Vlada pa je opustila drugi zelo zanimivi so-cialni zakonski predlog, po katerem hi država mo-i rala vzeti pod zaščito vse prostovoljne delavce, ki bi se v primeru stavk javili na delo. Vlada je zatrdila, da pride ta zakonski predlog v predelani obliki pred zbornico na prihodnjem zasedanju. a General Goring s soprogo, fotografiran na zemun-skem letališču Vojni proglas germanstva iz Konigsberga „Mi smo narod 100 milijonov duš „Nemčija obsega vsa ozemlja, kjer Nemci prebivajo* KSnlgsberg, 11. junija. SE. Kongres Združenja Nemcev, živečih r inozemstvu (Verband der Aus-landdeutechem), kd se je letos sestav r Vzhodni Pru-siji, da manifestira v prilog Nemcev, bivajočih na Baltiku, predvsem v Memelu v Litvi, je nadaljeval svoje ponvpozno zasedanje. Nešteto posebnih vlakov je prišlo iz vseh kraijev Nemčije. Tudi najbolj vidni vodje narodnega socializma se ga udeležujejo pod vodstvom prosvetnega m nistra Rusta, kar doika^uje, da ne gre nikakor za kakšno zasedanje nekega zasebnega združenja, marveč za ofici-elno manifestacijo, ki spada r okvir delovnega programa nove Nemčije. Velikanski letaki, nabiti po ul. Konigsberga, podajajo v jedrnatih besedah namen tega kongresa. »Mi smo narod od 100 milijonov duš,« tako beremo na enem, »in Nemčija ni samo tisto, kar je znano pod imenom nemška država, ampak obsega vsa ozemlja, kjerkoli prebivajo Nemci. PTava Nemčija obsega tudi vse tiste Nemce, ki živijo kot državljani tujih držav.« Na drugem čitamo zopet sledeče čudine besede: »Ali obstoja češkoslovaški narod? Ali obstoja jugoslovanski narod? Ali obstoja kakšen madjarski oškodovano. Tehnični napredek in racionalizacija naj bosta delavcu v korist; če je že stroj popolnejši, potem naj delavec v resnici tudi dela manj. Predstavnik francosko vlade Justin Godard je šel še dalje, ko je zahteval, da je treba napraviti delavcu in uradniku življenje čim udobnejše. Problem ni samo problem računanja proizvajalnih stroškov, temveč je mnogo širši, je človeški. G. Godard je obžaloval, da je predstavnik delodajalcev Oersted to stran vprašanja popolnoma prezrl. Značilno je, da je nadaljnji potek razprave pokazal, da si niso delodajalci edini. G. Olivetti je v imenu Italijanov namreč izjavil, da bodo italijanski industrijo! radi priznali 40-urni tednik pod pogojem .da se določi z mednarodno pogodbo, ki naj se uveljavi v posameznih državah. V imenu irskih delodajalcev je 0'Reilly pristal na razpravo o vprašanju samem. Predstavniki delavskih nrcanizacii so nastopili Dovscm složmv Da bi olajšal razpravo, je Mednarodni urad dela stavil na dnevni red vprašanje uvedbe 40-urnega tednika samo v petih pa: nogah pridobitnega življenja, in sicer: pri javnih delih, v industriji železa in jekla, v stavbeni obrti, v tovarnah steklenic in v premogovnikih. Čim pristanejo delodaja]ci na uvedbo 40-urnega tednika v teh podjetjih, bo ustvarjen preeedent in tako odprta pot k splošni uvedbi 40 urnega tednika. Ko bi se mednarodna konferenca dela zaključila s konkretnim sklepom v tem pogledu, torej ne samo s splošno resolucijo, ki bi dejansko pomenila neuspeh, bi ne bilo ustreženo samo upravičeni zahtevi delavstva, ampak storili bi pred krizo korak naprej. Modrost gospodarske in socialne politike ni v tem, da se damo po krizi voditi — v kratkem času bo kriza delodajalce prisilila k skrajšanju delovnega časa — ampak v tem, da skušamo krizo obvladati. narod? Nel Obstojajo samo države, ki nosijo ta imena, v katerih pa prebivajo razni narodi, kot češki, slovaški, madjarski in tudi nemški.. »Meran (v južnem Tirolu) in Memel (v Litvi), to so nemška mesta,« beremo zopet na tretjem lepaku. »Nemec, ki živi v tujini, ni noben tujec. On je naš sorojak. Nemec ostane Nemec, četudi nosi inozemski potni list. Kajti ne potni list, ampak kri, pleme in jezik so one oznake, ki tvorijo narod in ki dokazujejo narodno pripadnost vsakega posameznika.« Po viharnem tn viharno sprejetem govoru prosvetnega ministra Rusta so bile sprejete resolucij« kongresa, ki so zelo dolge in predstavljajo celote« program za delo,, ki so si ga Nemci v inozemstvu in ž njimi nemška vlada postavili za bodoče leto. Noj bol j značilni sklepi so sledeči: »Nemštvo je temelj vsega nemškega življenja Posebno je vso nemško mladino vzgojiti v ideal« nemštva. Sodoben položaj nemškega naroda, od katerega sta samo dva dela združena v mejah en* in iste nacionalne države, je velika ovira za nacionalno vzgojo in nam nalaga dolžnost, da strogo ločimo med nacionalno in med državljansko vzgojo, ki se pri nemškem narodu ne moreta izpopolnjevati, kakor bi to bilo treba. Zato zahtevamo od vseh držav, kjer prebivajo Nemci, da se omogoči vsaj Nemcem, da dobivajo poleg državljanske vzgoje tudi svojo nacionalno. Te vzgoje pa ni mogoč« dajati v nobenem drugem jeziku, kakor v mater-nem. Vzgojitelji pa ne morejo biti drugi, kakor člani nemške narodne družine. Odločno zahtevamo, da se ukinejo vse ovire, ki jih razne države postavljajo na po-t temu vzvišenemu cilju.« Resolucije, ki naštevajo podrobno za vsako državo posebej zahteve nemštva, bodo poslane nemški vladi na vpogled, a istočasno bodo izro* čene tndi inozemskim vladam na vpoštevanje. (Te resolucije naj bodo opomin mera onim, ki si gicde nemškega prijateljstva v bodočnosti š» d-elajo kakgne iluzije. Op. ur.) Dunajska vremenska napoved: Z zapada se bliža hladnejše vreme z dežjem. Vendar pa bo jutri najbrž še lepo vreme. J. Ramsay MacDonald Zadnji i>etek, dne 7. junija, je Ramsav MacDonald, ko je polj ubil kraljevo roko ob odstopu kot prvi minister Nj. Vel. kralja«, luili končal svojo politično karijero. Veličastna je bila ta karijera, blesteča, kot jilt najdemo navadno le v pravljicah. Iz ribiške koče in z londonskih ulic, kjer jc mali Rainsay prodajal časopise, ga je |>eljiila na najvišje upravno mesto, ki ga je mogoče na tem svetu doseči, ko je zasedel mesto prvega ministra britskega imperija. Toda konec je poln tragike. Nikdo njegovega odhoda ni obžaloval. Skoraj ga nikdo omenil ni. Vse se je izvršilo v polni tišini, kakor da bi bil izstopil tia stranski progi. Od nikoder kakšne po-hvale. nikjer poveličevanja. Pogreb siromaka, ki ga nesejo v grob brez spremstva. Čisto drugače, kot jc bil njegov naskek na prvo ministrstvo britskega imperija pred 12 leti, ko so tisočere množice mirno stale in s lesnim molkom delale špalir Ramsay Mr-cDonakiu, ko je šel v Buckinghamsko palačo, kamor ga je jx)klical kralj, da ga j>ostavi — njega, nekdanjega bosonogega ribiškega paglavca — za ministrskega predsednika največjega imperija v zgodovini človeštva. Dne 7. junija je zalonil, kot se razleti večerna raketa, ki jo pogoltne noč, v tem primeru indiferentnost javnega mnenja. Nekdanji revolucionar, kot jih zgodovina Anglije ix>7.na le malo, pred katerim se je od 1900 dalje stopnjeval vsako leto strah starodavnih angleških tradicij, tradicij druž. življenja in narod, gospodarstva. pred katerim so trepetali milijarderji londonske City, ki se niso bali niti ameriškega niti nemškega niti francoskega kapitala, nekdanji sloveči ljudski tribun, ki je satno z močjo svoje objemajoče škotske besede obvladal z lahkoto tisoče-roglave ljudske mase, nekdanji delavski vodja, simbol hrej>enenja milijonov v Angliji in v imperiju, je jx>stal truden, izmučen birokrat, ki se na svoja stara leta čuti bolj domačega na gladkih tleh visoke angleške družbe v salonih Park Lane in klubih PalI Malla, kot pa v zamočvirjenih predmestnih •lumih, kjer je zrastel. Njegovi stari sobojevniki iz časov, ko je kot meteor nesel bakljo vstajajoče ln naraščajoče delavske stranke, so ga vsi zapustili. Stari prijatelji iz bojevitih časov, ki so ostali to, kar so bili, Henderson, Citrine, Lansbury. Delavska stranka mu izdajstva leta 1931 nikoli ni odpustila. Novi prijatelji ga niso z iskrenimi čustvi sprejeli. Ostrižen lev, Samson brez las. ki mu jih je ostrigla politična Dalila, je hiral zadnja leta stoječ ob strani tokov, ki poljejo po narodnem življenju, ki za mladi rod pomenijo novo življenje, a ki za njega f>omenijo — odhod. Brez tragike konec politične ka-rijere MacDonalda torej ni. In vendar mu vsaj na tihem nikdo nc bo odrekel ne samo velikanskih zaslug, s katerimi je okoristil imperij in ljudstva, ki v njem prebivajo, ampak tudi ne velikih osebnih vrlin, ki odlikujejo njegovo, sicer nekoliko megleno, a zelo socialno toplo, rekli bi cpuakersko duševnst, ki mn je narekovala njegovo |x>litično smer. Bolj moder, morda zato, ker je zrasel v škotski ribiški vasi, kjer je primanjkovalo dnevnega kruha, morda zato, ker kot prodajalec časopisja v Londonu zjutraj ni vedel, kje bo |)renočeval zvečer, bolj meder kol njegovi socialistični sovrstniki v Evropi, je tudi v dobi najbolj revolucionarnega raz-jioloženja odklanjal -»stegovanje rok jxi oddaljenih obzorjih«, odklanjal predvsem motne sanje o -boljši socialistični družbi«. Stal je na trdih tleh vsakdanjih potreb. »Sedanji rod rabi kruha in socialnih ugodnosti, prihodnji si ga naj priborijo sami«, je dejal večkrat, ali »jaz storim samo en korak, naj oni, ki za mano pridejo, storijo drugega.« Politični in socialni programi delavske stranke so se razlikovali od filozofičnih sanj evropskih marksistov po trdi realnosti in vsakodnevnih potrebah delavskega stanu. Leta 1924 je še! na volitve ne za kakšne bedaste marksistične filozofske formule, ampak »za cenen delavski zajuterk« in ie volitve dobil in s vzro-čil v stranki sami, odvila od radikalnih rešitev in jo posredno vpognila pod jarem potreb britskega naroda kot takega. Gotovo je, da je MacDonald s svojim prevratom leta 1931,' ko je -žrtvoval svojo cvetočo stranko višjim narodnim jkkrebam, rešil Anglijo velike gospodarske katastrofe. Toda tragika njegovega življenja je ta, da ga nikdo ni proslavljal kot. rešitelja. Med konservativci, ki bi mu morali biti najbolj hvaležni, ker je predvsem rešil njihove bančne vloge, prijateljev ni našel. Ostal je vsiljenec, tujec, morda tudi preponosen,-da bi se vsiljeval, kjer je čutil, da ni iskrenega prijateljstva. Wells pripoveduje, da je nekoč pred 30 leti šel s sodrugom MacDonaldom mimo kraljeve palače, ko so ravno s starodavnim pompom menjali stražo. »Ostudno,« je dejal MacDonald, »ko -pridemo na oblast, mora biti tega teatra konec.« No in Wells pripoveduje dalje, da se je po 31 letih zojset nahajal ob ograji kraljeve palače. Velikanske mase ljudstva. Isti pomp pri stražah, iste zlate uniforme, iste medvedove kučme. Skozi špalir pa je šel v kratkih svilenih hlačah MacDonald in »ves ta teater je veljal nekdanjemu sodrugn MacDonaldu.« Čeravno mu sodobnost njegovih zaslug noče priznati in je MacDonald še živ zatopil v jx>zabljc-nost, je verjetno, da bo zgodovina, ki bo opisovala zgodovino prvega trideselletja našega-stoletja, .ie,««! delavskemu voditelju na čehr imperija bolj pravična. Bodoči zgodovinar bo moral pozabiti, da. so ga sodobniki imenovali le »izdajalca«, njegovi pri,-jatelji iz delavske stranke, ker jih je izdal, ko je navidezno šel v nasprotni tabor, nasprotni tabor pa tudi, ker jih je švojc dni kot socialistični pacifist izdajal med svetovno vojno sovražnikom imperija. Zgodovinar bo moral priznati, da je imel ta pobožni socialist — ki je mnogokrat pridigal v svoji domači vaški ]x>leslanovski cerkvici v Lossymoiithu na Škotskem —^ kristalno: čisto srce in najboljše namene, posvečene samo blagru delavcev v srečni britski domovini. Priznati bo moral, da je udaril pečat na zgodovino britskega imperija, ko je ob prelomu dob pripeljal delavski stan na najvišja mesta državne uprave, ne kot srdite razdirale«, marveč kot dorasle može, ki bodo prizidavali in dozidavah k obstoječi državni zgradbi, in tako mirno omogočil, kar so drugod ,dosegle krvave revolucije. Priznati bo moral, da je ta. mož britski imperij v eni njegovih najbolj strahotnih ur s tem, da jc žrtvoval vso svojo preteklost in vsa svoja prijateljstva, rešil katastrofe in mu ohranil gosjioilar-sko in socialno ravnovesje. Pristaviti bo moral, da je imel ta delavski voditelj in veliki državnik tudi jjogum, da postane nepo|->ularen, ko je tako zahtevala usoda Anglije — njegove domovine. Pravilnik o izvrševanju verskih dolžnosti učencev narodnih šol Belgrad, 11. jun. m. Prosvetni minister čirič je podpisal pravilnik v izvrševanju verskih dolžnosti učencev narodnih šol. Po tem pravilniku so učenci ljudskih šol dolžni izvrševati predpisane verske dolžnosti. Zanemarjanje teli dolžnosti se bo kaznovalo j)o predpisih § 61 zakona o narodnih šolah. Pri tem se bodo upoštevale individualne, krajevne in socialne razmere posameznih učencev. Ob začetku prve ure bo vsak dan eden od učencev glasno odmolil sledečo molitev: »Prosimo Te, vsemogočni Bog, da naše delo napojiš s svojo milostjo in da ga spremljaš s svojo pomnijo, da vsaka naša molitev in vsako naše delo s Teboj prične in s Teboj pričeto konča Stvarnika v slavo, staršem v radost, domovini v korist.« Po končanem pouku bo istotako eden odmolil: »Hvala Ti za vse dobrote Tvojo, vsemogočni Bog, ki živiš in kraljuješ na vekov veke. Amen.« Prazniki Na vseh narodnih šolah Jugoslavije se bosta praznovala po tem pravilniku praznika: 1. decem-)>er (dan Zedinjenja) in fi. september (rojstni dan kralja Petra II. Splošni šolski prazniki so vse nedelje. praznik sv. Save, praznovanje Strossmaverja 4. februarja, praznik sv. Cirila in Metoda 24. maja ter Vidovdan kot splošna kulturna in narodna šolska proslava. Razen teh sc ho praznoval 30, april v spomin Zrinjskega in Frankopana in se ho prva ura pouka uporabila na vseh narodnih šolah za priložnostno predavanje. Če bo pa v teh dneh v cerkvi kaka spominska služba božja, se morajo te udeležiti tudi vsi učenci narodnih sol. Proslava sv. Save obstoja iz dveh delov: iz verskega in posvetnega. Verskemu delu morajo obvezno prisostvovati vsi pravoslavni učenci, ostali pa se k temu ne smejo siliti. Svetnemu delu te proslave pa morajo prisostvovati vsi učenci brez izjeme. Učenci narodnih šol so dolžni sodelovati oh priliki posebnih verskih slavuosti, kakor pri sprejemu verskega poglavarja, blagoslovitvi cerkva ter drugih verskih slovesnostih. Odlok o sodelovanju bodo izdajale banske uprave. Učenci rimsko-kato-liške veroizpovedi bodo nadalje praznovali sledeče praznike: Mali Šmaren — 8. septembra, Vse svete — 1. novembra, Brezmadežno spočetje — 8. de- „ Franciji Po „pooblastilih" zopet mir Pariz, 11. junija, b. Položaj se je, odkar je v soboto popoldne Laval dobil zahtevana poliiomočja in sicer v zbornici s 3-24 glasovi proti 160 (107 jih ni glasovalo), v senatu pa z 233 glasovi proti 15, zelo hitro pomiri! na političnem kakor tudi na denarnem polju. Glede pooblastil je moral tako Laval kakor levica vsak svoje popustiti. Lavalova polnomočja so le še senca onih. ki jih je zahtevni Flandin in za njim v žc nekoliko omiljeni obliki Bouisson. iu dovoljujejo Lavalu samo ukrepe v •hrambo franka in proti špekulaciji in to samo za dobo 5 mesecev, to je do 31. oktobra t. 1.. ko morajo izdani dekreti hiti predloženi parlamentu v naknadno odobritev. Flandin in Bousson sta zahtevala tudi politična pooblastila za hitro uravno-vesitev proračuna, to se pravi zn uvajanje novih davkov, za znižanje državnih izdatkov (znižanje uradn. plač itd.) in za konverzije drž. dolgov. La- val ho moral vladati brez tega iu je dobil samo pravico do izdajanja čisto tehničnih uredit, ki tičejo obrambe vrednosti franka. Prisotnost Marcela Regniera v finančnem ministrstvu — preje je bil notranji minister — je jamstvo, da je malo verjetno. dn hi vlada tudi la omejena pooblastila izkoristila. Da bi jih politično zlorabila, zvesti levičarski kartelist Regnier ne bo pustil. Le pod pogojem, da se pooblastila tako okrnejo in da dobi finance njihov človek; so radikalni socialisti pristali na to, dn glasujejo za Lavala. Kriza je sedaj mimo. Počitnice se bližajo. V glavnem je ostalo vse pri starem. V novembru je treba pričakovati novih sunkov proli vladi, ker se bližajo volitve, in i bodo stranke začele zavzemali svoje postojanke. 1 Tudi na borei je nastopil mir in se je začelo zlato ! — v malih količinah sicer — vračati nazaj iz i no- I zemstva. Važna trgovinska pogodba med Ceškoslovašho in Madjarsko Praga, 11. junija. SE.Trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in Madjarsko, ki trajajo že dalje časa, so sedaj končana in bo fiogodba bržkone že v tem tednu podpisana. S tem bo odstranjen silno mučen položaj, ki je nastal lani, ko je Češkoslovaška odpovedala trgovinsko pogodbo. Nova trgovinska pogedba je zajela medsebojni gospodarski odnos na zelo širokem temelju. Obe državi si inedse-bqno dovoljujeta ugodnosti dodatka o največji ugodnosti, poleg tega pa uvajata Sc v medsebojnem trženju tudi gotove kontingente, ki uživajo šc čisto posebne carinske ugodnosti. Po tej novi trgovinski ugodnosti sc bo sestajala vsake tri mesece mešana čcškoslovaško-madjar-ska trgovinska komisija, ki bo za vsako četrtletje študirala blagovno gibanic med obema državama in predlagala morebitne spremembe, če bi bil cilj, ki sta si ga obe državi pri sklepanju trgovinske pogodbe postavili, iz nepredvidenih vzrokov nc bil dosežen. Madjarsko-českoslovaška trgovinska pogodba gre še nekoliko dalje, kot druge pogodbe, ker do loca tudi količnik izvoza ene države v drugo, ki mora biti dosežen, a ne prekoračen. Madjarska dolu na ta način dovoljenje, da izvozi na Češkoslovaško do konca tega leta svojega blaga v iznosu do 80 milijonov češkoslovaških kron. Za to vsoto bo Češkoslovaška vrnila Madjaroin svojega blaga v vrednosti do 55 milijonov Kč, 0 milijonov Kč poide v sklad za kliring, ostalo so bo lahko stavHo Ma-djarom na razpolago v denarju, toda po možnosti tudi le za razne madjarske nakupe na Češkoslovaškem. Madjarska jc z novo trgovinsko pogodbo dobila pravico, da izvaža na Češkoslovaško letno 23 tisoč debelih svinj in še 280 vagonov svinjske masti in spelta. Nasprotno pa je Češkoslovaška dobila pravico, da i7"važa na Madjarsko razne izdelke lesne industrije, in sicer do vrednosti I" milijonov Kč, nadalje koksa Za viseke peči v vrednosti 10 milijonov Kč ter drugih industrijskih izdelkov do vrednosti 21 miiljonov Kč. V trgovinskem ministrstvu izjavljajo, da bo pogodba še ta teden podpisana. Beneš v Leningrada Ljeningrad. 11. junija, c. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš jc danes prišel v Ljeningrad i r. Moskve. Na kolodvoru so ga sprejeli /,n I stopniki oblasti in mnogo občinstvu. Dr. Beneš jc j prišel zato. da si ogledu vse not osti in ho to po-i tovnnje zasebno napravil skozi vsa večja središča I sovjetske Rusije. ecmhra. dan pred hoiičcm, božič in Štefanovo, Novo let«, sv. Tri kralje, Svečnico, Joiefovo, Marijino Oznaneiijc, veliko noč (šest dni od velikega četrtka do tretjega dne po veliki noči zaključeno), Markov urni — 25. aprilu (učenci morajo tega due hiti pri sv. maši ter se udeležiti procesije), prošnje dneve, ponedeljek, torek, sreda pred Vnahohodom (učenci morajo biti pri sv. maši in procesiji). Kristusov vnebohod, Binkošti, binkoštni ponedeljek, sv. Košnje Telo (učenci s« morajo udeležiti pro cesije) in sv. Alojzija — 21. junija. Prejem sv. zakramentov Učenci narodnih šol morajo trikrat na leto sprejeti sv. zakramente, in sicer ob božiču, veliki noči in ob zaključku šolskega leta, lo pa v sporazumu z veroučitelji na šoli. Pravilnik o izvrševanju verskih dolžnosti učencev na narodnih šolah tudi predpisuje, da je nedelja dan počitka za vse učence ter se jih radi tega ne sme zaposlovati brez velike potrebe za šolo (priprava za koncerte in drugi sestanki). V krajih, kjer so cerkve oddaljene od šol več kakor 4 km, učencem ue ho treba hoditi korpo-rativno k sv. maši. Pogrebov sc bo šolska mladina udeleževala samo v slučaju, če umre kak šolski tovariš ali kaka oseba, ki si je pridobila zasluge za šolo in domovino. 0 tem odloči starešina na šoli. Ljudskošolska mladina mora hoditi ob nedeljah in praznikih k sv. maši. V smislu §§ 78, točka 5, in 145, točka 1 in 3, zakona o narodnih šolah bo učiteljski svet skupno z veroučiteljem do-tične šole v začetku leta določil način vzdrževanja reda v cerkvi. Ob takih prilikhh bodo učitelji vodili šolarje v cerkev. Na šolah, ki jih obiskuje vsaj 00% ali več učencev kake veroizpovedi, veljajo njihovi prazniki kot splošni prazniki za celo šolo. Veroizpovedim, katerih učencev je manj kot 60%, se priznajo samo njihovi prazniki. V dneh, ko pride v, šolo manj kakor petina učencev, se .ostalim učepcem ne sme dajati šolskih nalog. Sme še samo ponavljati in izprasevati predelano gradivo. Učencem, ki izostanejo od šolskega pouka radi priznanih praznikov, se tc zamude ne smejo beležiti. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem objame v :S1UŽ-benih Novinah«. Nov pravilnik za poboljševalnice mladoletnih Belgrad, 11. junija, m. Pravosodni minister Kojič je podpisal pravilnik sklada gojencev v poboljševalnih zavodih. Ta fond se je ustanovil pri zavodu za poboljšanje mlajših maloletnikov. Temu zavodu je priključen poseben oddelek za vzgojo mllajših maloletnikov. Namen fonda jc: 1. podpiranje revnejših gojencev ob priliki odpusta iz zavoda s tem, da se jim nabavi potrebna obleka, perilo in obutev, plača stroske vožnje do doma, po potrebi tudi za spremljevalca, da primerna podpora za prvi čas življenja v prostosti; 2. dajanje podpor bivšim gojencem, ako ae v sili obrnejo z.a pompč; 3. nabava učil, knjig in revij za knjižnico, .glasbenih instrumentov, telovadnega orodja in drugih stvari, ki so potrebne za čim boljšo organizacijo zavoda, v kolikor ne bi zadostoval redni kredit. Fond upravlja upravni odbor, ki ga tvorijo: 1. predsednik okrožnega sodišča kot predsednik, 2, sodnik okrožnega sodišča, ki mu je poverjena vizitacija zaporov, kot član, 3. starešina državnega tožilstva kot član, 4. ravnatelj jetnišnice kot vršilec dolžnosti upravnika zavoda kol tajnik, 5. režiser jetnišnice kot blagajnik. Posamezni izdatki do 500 Din bodo odobreni od predsednika. Višje zneske pa odobrava upravni odbor. Blagajnik mora vso odvisno vsoto fonda naložiti pri podružnici Državne hipotekarne banke. Sredstva fonda so: 1. članarina rednih članov fonda gojencev, ki znaša 20 Din letno; 2. članarina podpornih članov, ki znaša 10 Din letno; 3. podpore države, banovin, oboin ter raznih ustanov; 4. darila raznih dobrotnikov; 5. čisti dohodek od zabav in prireditev gojencev; 6. legat. Podporni odnosno redni član fonda gojencev lahko postane vsak brez razlike spola, kdor se obveže, da bo redno plačeval letno članarino 10 ali 20 Din. Za primer ukinitve zavoda za poboljšanje mlajših maloletnikov pri jetnlšnici v Ljubljani preide premoženje tega fonda v last onega zavoda za mlajše maloletnike, ki ga bo določil pravosodni minister. K domžalskemu zločinu (Glej poročilo na 3. s/rani) Domžale, 11. junija. Na kraj zločina se je podala sodna komisija, ki so.j o tvorili sodnik Zalokar, zdravnika dr. Kočevar in dr Kornatar, zapisnikar Trstenjak in orožniški narednik Skok. Zdravnika sta raztelesila truplo Pe.nko Marije. Obdukcija je ostala negativna. Kajti zdravnika nista mogla ugotoviti vzroka smrti, ker je bilo truplo že preperelo. Ugotovilo pa se je. da je bila smrt povzročena Vsekakor nasilno. Kol, nn katerega je bila privezana, ie dolg 2.35 m. Pokojnica je bila z vrvjo, debelo 10 mm, privezana dvakrat: okoli vratu in okoli pa.su. Noge so bile privezane z vrvico, kakršna se uporablja za zavezo vanjo paketov. Komisija .ie ugotovila, da so bile privezane tudi roke, s katerih je bila preperela vrvica odpadla. Radi kemične preiskave v smeri zastrupitve je komisija vzela s seboj tlel želodca. Živinorejska konferenca Belgrad, 11. junija. AA. Kmetijski minister je sklical za 15. avgusta strokovno živinorejsko konferenco, na kateri bodo razpravljali: 1. o dolo-čitvipasemskih reionov za vse vrste živine in perutnine; 2. licenciranje in zadružne ter izven-zadružne selekcije in kontrola produktivnosti; 3. unificiranje živinorejskega knjigovodstva in njegova uvedba; 4. prirejanje živinorejskih razstav in sejmov, način prirejanja, določevanje krajev in datumov W razsodišč in način presojanja; 5. delovni program za pospeševanje živinoreje za prihodnje leto. — O vseh gori navedenih vprašanjih bodo kr. banske uprave razpravljale in poslale celotni materijal živinorejskemu oddelku kmetijskega ministrstva, da gn uredi in pripravi za konferenco 15. avgusta. General Marič v Parizu Pari*. 11. junija, c. Načelnik jugoslovanskega generalnega štaba general Marič je bil danes sprejet od francoskega vojnega ministra Fabrvja. Obenem so bili sjirejeti načelnik češkoslovaškega štaba gen. Sirovv in general Simonoviči. načelnik romunskega generalnega Štaba. Vsi trije generali so se pravkar vrnili z manevrov iz južne Francije. Kitajska se je uklonila Japoncem Tientcin. 11. junija, c. Japonski vojaški svet sc jo sestal popoldne in sprejel na znanje vest, da je Kitajska izpolnila zahteve ultimatuma. Vendar pa bo ostala japonska armada v pripravljenosti za vsak slučaj kršitve ultimatuma. V političnih krogih sc veselijo, da je Japonska dosegla velik uspeh brez prelivanja krvi. Peking in Tieiicin bosta de-mobilizarana. Policijska iu politična uprava preide na Japonsko. Oblast prevzame japonski komisar. Japonski vojni ladji »Kuta« in >Eu I« sta prišli v Ta Ni Hu, Splošno je mnenje, da bo Japonska v teku enega lela proglasila kitajsko cesarstvo s sedežem v Pekingu, na katerega bo posadila m'ah d&akujskega cesarja. Volitve v Grčiji Atene, 11. junija. A A. Melaxas je izjavil terjevemu poročevalcu, da je njegova stranka do živela pri včerajšnjih volitvah neuspeh, tod« ogromna večina grškega naroda se je izrekla za izpremembo vladavinske oblike. Malone vsi izvoljeni vladni kandidati so morali obljubiti svojim volilcem, da hodo delali za izprcmeiubo vladavine. Zaradi tega bi mogla vlada po Metaxasovem mnenju izpremeniti vladavino tudi brez predhodnega plebiscita. Ljudska stranka Caldarisa je dobila skupaj 253 mandatov, narodna radikalna stranka g. Kon-dilisa pa 34 mandatov. Tako sta obe vladni skupini dobili skupaj 287 mandatov. Melaxas ima 7 mandatov. Po poročilih listov ne bo pred septembrom plebiscita o obliki vladavine — seveda, če se bo ta jrlebiscit sploh vršil. Konec vojne v Južni Ameriki Buenos Aires, 11. junija. AA. Zastopnikom držav, ki posredujejo med Paragvajem in Bolivijo, se je včeraj pridružil tudi poslanik USA Gibson. Načrt sporazuma določa 12 dni za pogajanja o načinu ustavitve sovražnosti, 20 nadaljnih dni za potrdilo miru s strani parlamentov obeh strank in končno 90 dni za obojestransko demobiližacijo. Ves ta čas se bodo vršila pogajanja o mirovni pogodbi. Če bi ta pogajanja ne uspela, gre spbr na mednarodno razsodišče v Haagu, ki bo razsodilo na podlagi protokola o ustavitvi sovražnosti. Mirovna konferenca v Buenos Airesu bo jx>slovala vse dotlej, dokler haaško razsodišče nc prične uradovati. Waleški princ v Nemčiji London, 11. jun. c. Na današnjem zborovanju angleških bivših bojevnikov jo govoril angleški jirestolonusledmk. V svojem govoru .ic izrazil željo, da bi se zborovanj mednarodne organizacije bivših bojevnikov udeleževali tudi zastopniki nemških bojevnikov. Prestolonaslednik je zato iiovabil angleško bojevniško organizacijo, naj začno razgovore z nemškimi bojevniki za sporazumno delo za mir med narodi. Belgrajske vesti Zagreb, 11. junija, b. Sedanji generalni konzul francoske republike v Zagrebu M. Uo-ger (Jarroau bo v kratkem zapustil Zagreb in odide v Egipt. Belgrad, 11. junija, m. Napredoval je Rajko Gradnik, okrajni šolski nadzornik v Radovljici, v VI. pod. skupino. Belgrad, 11. junija, m. Danes popoldne se jc zo-pet sestal verif-kac-ijski odbor narodne skupščine na svojo sejo. Redigiral in podpisal jc poročilo tega odbora, ki bo predloženo v pretres plenumu narodne skupščine. Verifikacliski odbor je na svojih sejah verificiral mandate vseh onih poslancev, ki so doslej predložili svoja polnomočja. Glede mandatov opozicionalnih poslancev jc odbor sklenil, da bodo ti verificirani tedaj, kadar bodo poslanci predložili svoja polnomočja. DRUŽIN AM~^OL^'zUPNijE Ta leden sc bodo posebne pooblaščenkc ln pooblaščenci stolnega popravljalnega odbora ogla sili pri posameznih družinah stolne župnije in nudili ▼ nakup izkaznice in znake za Evharisličn' kongres. Sprejmite jih prijazno in kupujte izkaznice in znakel SKSTANEK KATKHKTOV danes ob pol 4 v posvetovalnici KTD. Važno is> vse katehete. Prosimo točnosti. — Katehetsko društvo. Poučen izlet naših veterinarjev Vzorno urejena živinozdravniška v •• • Na povabilo bolgarskih veterinarjev se mudi £e več dni v Bolgariji 42 članska ekskurzija jugoslovanskih veterinarjev. Bolgarski veterinarji, ki so našli pri merodajnih faktorjih vedno razumevanje, so organizirali veterinarsko službo na tako vzoren način, ki mu ga skoraj ni para v drugih, celo zapadnih državah. Skoro vsa živina je zavarovana, ca. 360 veterinarskih bolnišnic, brezplačno zdravljenje in izdajanje zdravil in naglašanje pre-potrebne dobr.e veterinarske službe, ki varuje miljarde državnega imetka, to so dejstva, o katerih čujemo vsak dan in bo gotovo zanimalo tudi čitatelje »Slovenca« kaj več čuti o teh stvareh. Po izredno gostoljubnem in navdušenem sprejemu v Plovdivu, ki je lasten samo bolgarskemu narodu, smo ogledali najprej okrožno veterinarsko bolnišnico. Takih okrožnih živinozdravniških bol- Okrožna veterinarska bolnišnica v Plovdivu nišnic je v Bolgariji 7, kolikor je okrožij. Na sliki je razvidno enonadstropno pročelje. Za pročeljem, enonadstropno zgradbo, se nahaja operacijska dvorana in hlevi za bolno živino z raznimi oddelki. Poleg te bolnišnice je v plovdivskem okrožju 21! bolnišnic po vaseh, predvidenih je pa še 23. Tudi vse te bolnišnice ne zaostajajo mnogo za okrožno bolnišnico. Zdravljenje v teh bolnišnicah je brezplačno. Veterinarji so od države navstavljeni. V plovdvski bolnišnici sta dva veterinarja in sta 1. 1932 zdravila 5334 živali, leta 1934 pa že 9853 živali. Te bolnišnice, so večinoma vse novejšega datuma. L. 1926 sta obstojali samo 2, 1. 1934 pa je obstojalo 21 bolnišnic. To leto bodo zgradili še 4 bolnišnice. Letos je bilo največ bolezni v mesecu aprilu in to 564 primerov. Večinoma obolenja črevesja. Vzrok nagel -prehod suhe krme na svežo krmo, kastracije, jetika živine in druge bolezni. Da je bolgarskim veterinarjem uspelo že v zadnjih desetih letih rešiti miljarde narodnega premoženja domačih koristnih živali, je zasluga uvidevnosti merodajnih faktorjev, ki so napravili tako zvani epizovtijski fond, t. j. fond za zatiranje kužnih bolezni živine. V ta fond se stekajo dohodki od potnih listov, ki znašajo 10 levov (ca. 4.50 Din) za veliko žival, 5 levov za svinje, 1 lev za malo žival. Te takse so torej nižje kakor pri nas. Nadalje dohodki registracije psov. Za pse varuhe plača kmet le 2 leva(!), za luksuznega psa se plača 100 levov na leto. Nadalje 1% od prepisa prodane živali. Pri klanju se plača 1 lev na 1 kg mesa in od tega gre 10 stotink, 10% v epizovtijski fond. Nadalje se stekajo v ta fond razne globe za prestopke veterinarskih zakonov. Poleg bolnišnice ima Plovdiv tudi podkovsko šolo, ki je bila osnovana 1. 1932 in ima šestdeset učencev. Učenje traja 3 leta! Prvo leto se uče učenci samo rezanja teoretično in praktično in poslušajo tudi predavanja o kužnih in drugih boleznih živine. Šele drugo leto se uče podkovanja. Tedensko imajo 34 ur. Tretje leto gredo v prakso, nakar morajo polagati izpit. Poleg konj se podkujejo voli, mezgi in druge živali. To šolo vzdržuje država z letno podporo 1,800.000 levov. Nadalje se vzdržuje s podporo epi-zovtijskega fonda, z dohodki taks za podkovanje. IJčnino 1200 levov (ca. 600 Din) na mesec plačajo učenci sami. Drugo leto je učnina malo manjša: 9500 levov na leto. Vseh tako vzorno urejenih institucij, ki varujejo m i 1 j a r d n o narodno premoženje bolgarskega kmeta, pri nas na žalost še ni in si veterinarstvo s težavo utira pot. Zato poročam to nekoliko natančneje in ne omenjam običajnih sprejemov in banketov. Za slovo nam je kmet (župan) občine priredil banket, kateremu so prisostvovali poveljnik mesta in vsi ugledni predstavniki mesta. V pomembnih govorih za zbližanje veterinarjev obeh držav, čestitkah od strani javnih bolgarskih delavcev in naših veterinarjev so naglašali slovansko bratstvo, velik pomen dobro razvitega veterinarstva v Bolgariji, ki čuva miljarde premoženja bolgarskih kmetov. Dr. L. Kocjan. tfvP' >f# nisi še nič imdua, od pranja parila,? /\ „Ka j Se. Zakaj naj bi pa bila trudna? Poglej samo, koliko sem že oprala!" „Zares hvale vrednol V tako kratkem času I in kako je postalo perilo lepo belo." „Da, tu se zopet enkrat vidi, kako potrebno je, da se perilo namoči v raztopini Ženske hvale. Ali nisi videla na vodi, v kateri se je namakalo perilo, kako se je nesnaga čez noč razkrojila? Seveda, potem ima Schichtovo terpentinovo milo lahek opravek! Ta način pranja je brezdvomno najboljši." Odkrit umor prevžitharice V potoka Rači pri Domžalah so našli truplo pogrešane Marije Penko, privezano na kol «CHICHT0V0 TERPENTINOVO MILO ...in za namakanje Ženska hvala Ljubljana, 11. junija. Prebivalstvo Domžal in okolice je že dolgo slutilo, da se je v vasi Podrečju zgodil zločin, ker 57 letne prevžitkarice Marije Penkove ni bilo od nikoder. Prebivalstvo je sicer vedelo, da Penkova zadnja leta berači po deželi, vendar pa se je navadno po nekaj dnevih odsotnosti redno vračala domov v Podrečje št. 19, kjer je imela zgovorjen kot. Toda od konca februarja »Ukcove Micke«, kakor so ljudje dejali po domačem hišnem imenu Tereziji Penkovi, ni bilo skoraj štiri mesece na spregled. Šele odkritje, ki sta ga napravila gospa Hilda Lorberjeva in Kristijan Drašček na potoku Rači v ponedeljek popoldne, je vsaj nekoliko pojasnilo uganko o Mariji Penkovi. Ko sta se Lorberjeva in Drašček vozila s čolnom po Rači, sta nekako kakšnih dvesto metrov nad izlivom Rače v Bistrico začutila smrad po trohnobi. G. Drašček je sicer že pred tednom dni začutil enak smrad, mislil pa je, da prihaja od kakšne poginule živali, ki so jo kmetje vrgli v vodo. Včeraj pa sta oba veslača vendar hotela pozvedeti, kaj je vzrok temu smradu. Na kolenu Rače je širok in kakšne tri metre globok tolmun in tam sta opazila na vodi plavajoče žensko truplo. Z grozo sta opazila, da je truplo privezano na debel kol, v debelosti klafter-skih drv in dolg kakšna dva metra. Truplo je bilo blizu desnega brega Rače. Oba sta o tej grozni najdbi takoj obvestila poveljnika orožniške postaje v Domžalah g.' Skoka, ki je takoj odšel na kraj najdbe v spremstvu še dveh orožnikov. Orožniki so prišli do trupla s čolnom in ker ni bilo drugega sredstva, so morali v obleko umorjenke zasaditi kavelj ter ga vleči po vodi za čolnom. Orožniki so ee kar oddahnili, ko je bil konec te strašne vožnje in ko so mogli truplo izkrcati na suho. Pogled na umorjenko je bil grozen. Ženska je bila namreč zadaj privezana na kol na raznih delih telesa. Oblečena je bila v plašč, vezi pa je imela čez prsa, čez noge, čez vrat. Roke je imela ob kolu navzgor in vse kaže, da je bila privezana ob kol z rokami navzgor. Truplo je bilo že zelo razpadlo. Morda bi ležalo še dalj, ako ga voda ne bi nabrekla, tako, da se |6 dvignilo iz tolmuna. Zelo verjetno je, da so morilci — morda je bil le eden, morda več — navezali na kol s truplom umorjenke težek kamen, ki je truplo 9 kolom pogreznil na dno tolmuna. Truplo se je najbrž odtrgalo od kamna in s kolom vred splavalo na vrh vode, kjer je vsaj dober teden dni povzročalo smrad, ne da bi kdo truplo opazil. Truplo je bilo nato prepeljalo v mrtvašnico v Dobu. Kraj kjer je bilo truplo najde- | no, je oddaljeno komaj kakšnih 200 metrov od stalnega doma pokojnice. Truplo je bilo položeno v krsto tako, da je šel vanjo tudi kol, ki je na obeh straneh krste moli ven. Nerazjasnjen je še vedno motiv zločina in prav ; tako ni znan zločinec. Pokojna Marija Penko je bila rojena na Viru leta 1878 *er je torej tam domačinka. Bila je poročena, njen mož pa je zadnje čase , živel stran od nje, pravijo, da je hlapec nekje v j ljubljanski okolici. Z možem je bila pred leti v 1 Ameriki, kjer se je navzela nekaterih polgospo-skih navad. Pred leti se je vrnila ter se nastanila v Podrečju pri Domžalah, kjer je kupila pritlično, a precej prostorno hišo z njivo in vrtom. Z možem nista imela otrok. Sicer pa sta šla kmalu narazen. Ona je nekoliko šivala sosedom, v zadnjih letih pa je s tem delom prenehala. Bila je znana kot zelo varčna, oziroma skopa ženska in ljudje so menili, da ima nekaj jurjev pod palcem. Pred meseci je dala nekemu sosedu kratkoročno posojilo, ki ga je seveda izterjala. Njena strast pa je bilo pravda-nje. S komerkoli je imela poslovne stike, e tem se je spustila v tožbo. Njen oče je umrl pred par leti, njena mati pa se je že več let preživljala z beračenjem, dokler si ni spomladi zlomila noge ter jo je občina oddala v hiralnico v Mengšu. Mariji Penkovi je bilo končno pred dvema letoma posestvo prodano. Kupil ga je 27 letni Franc Hribar, ki pa ga je oblast preklicala ter je v njegovem imenu podpisal pogodbo njegov skrbnik mizar Ivan Petek. Penkova 9i je izgovorila stanovanje dj> smrti in štiri brazde njive. Prav zaradi svoje tož-barske strasti si je Penkova nakopala več sovražnikov ter je postala med vsemi nepriljubljena, in morda moremo tu iskati vzroke, tega strašnega zločina. Zgledu svoje matere je sledila tudi »ugledna« Američanka Marija Penkova. Ko je zapravila svoje prihranke s tožbami in je morala celo svojo hišo prodati, je pričela beračiti. Zadnje potrebe za ta način preživljanja pa vendar ni še imela, zakaj sosedje so vedeli, da ima spravljenih nekaj jurjev, da ima nekaj zlatnine, dobro kolo in celo gramofon. Beračila je torej bolj iz skopuštva in pa iz bojazni, da se ji ne izmakne zadnji ostanek premoženja. Februarja meseca so jo videli beračiti v Mali Loki pri Ihanu, v Biščah in nazadnje 27. februarja v Beričevem ob Savi. Od tega dne ! dalje je izginila za njo vsaka sled, dokler niso : našli njenega trupla. Možno je, da se je ženska vrnila neopaženo domov in da jo je tu zločinec na- padel, jo umoril in jo nato privezal na kol in kamen ter vrgel v bližnji potok. Orožniki niso mogli ugotoviti, kakšne so bile rane, za katerimi je pokojnica umrla, ker je truplo že preveč razpadlo. Pokojnica je zadnja leta živela kot preužitka-rica na svojem domu, ki ga je kupil 27 letni Franc Hribar. Ta je prejšnja leta nekoliko preveč popival in zapravljal denar ter je bil zato preklican, vendar pa se je oženil ter ima sedaj tri otroke. Sosedje ne pripovedujejo, da bi se kdaj prepiral s svojo preužitkarico. Čeprav je bila ženska precej sitna ter je vedno godrnjala, vendar je novi lastnik hiše potrpel z njo. V hiši stanuje tudi najemnica Angela Gaberškova, ki ima sama dva otroka ter se prav težko preživlja. Penkova je imela v lasti malo sobo, kjer Sta pred meseci skupaj sp.:li z materjo. Odkar pa je Marija izginila ter je bila mati prepeljana v hiralnico v Mengšu, je bila soba zaklenjena ter hrani ključe županstvo v Dobu. V Savi so med tem časom večkrat opazili tru pla neznanih žensk in po Domžalah se je raznese! glas, da je najbrž Ukcova Micka utonila v Savi. Verjetno je, da je zločinec sani raznesel ta glas. Tudi oblasti so pozvedovale, kam bi izginila Marija Penkova, toda ta pozvedovanja so bila seveda brez uspeha. Truplo Marije Penkove je bilo prepeljano v mrtvašnico na Dobu. Danes ob 16 je bila sodna obdukcija trupla pod vodstvom sodnika z Brda g. Zupančiča, obdukcijo pa sla izvedla zdravnika dr Hočevar in dr. Komotar iz Lukovice. Za zločincem orožništvo z vnemo pozveduje ter je ugotovilo že nekaj bistvenih okolnosti. Strašen zločin je pretresel vse prebivalstvo, in to tem bolj ker vzbuja grozo položaj, v katerem je bilo truplo najdeno. Prebivalstvo se nadeja, da bodo oblasti kaj kmalu razjasnile ta grozni zločin. Senzacionelna izsleditev kamniških orožnihov »Ubiti in sežgani" brat - živi Pogrešanega Aniona Prekleta so izsledili živega - Njegov brat France je v ljubljanskih zaporih, ker te priznal, da je brata Antona „ubil in sežgal" Kamnik, 11. junija. »Slovenec« je 14. aprila poročal o strašnem zločinu v Praprotnem. Pri hiši št. 2 je v noči na 29. januar pogorel hlev. Od tega dne so pogrešali domačega sina, oziroma brata Antona. Ker se je sumilo, da je bil hlev zažgan radi visoke zavarovalnine, so orožniki v Kamniku uvedli preiskavo. Dne 12. aprila so aretirali na podlagi suma bivšega gospodarja Franceta Prekleta in njegovo ženo Marijo ter brata Miho. Pri zasliševanju je France Preklet priznal, da je svojega brata z vilami ubil, da bi pa svoj zločin prikril, je naslednjo noč za-žgal še hlev. Franceta Prekleta so zaradi teh izpovedi izročili okrožnemu sodišču v Ljubljani. Vče- raj pa so kamniški orožniki ugotovili, da se nahaja neki Anton Preklet iz Praprotnega na Črnučah št. 10 pri Francetu Jcrku. Danes so ga privedli v Kamnik in ugotovili, da je to pravi brat zaprtega Franceta, torej tisti, o katerem je priznal njegov brat, da ga je ubil in sežgal. Anton Preklet se je nahajal že od 29. januarja na Črnučah in čudno je le, da ga niso mogli stakniti, sa.i so časopisi večkrat pisali o njem. Anton je izjavil, da se domov ne bo vrnil več radi družinskih razmer. Izročili so ga preiskovalnemu sodišču v Kamniku. Nenavadno razkritje je vzbudilo v Kam niku in okolici veliko senzacijo. Vsi pa z zadoščenjem jemljejo na znanje, da je dokazana nedolžnost Franceta. Kongres jugosI. esperantistov Na desni z očali umorjena Marija Penko, poleg nje njena soseda, njen pokojni oče in matL ki je v hiralnici v Menaršn. O s i j e k , 11. junija. Jugoslovanski esperantisti so si letos zbrali za mesto svojega vsakoletnega zasedanja Osijek, prestolnico Slavonije. Že v soboto zvečer se je zbralo lepo število delegatov v hotelu »Grand«. Posebno veselje je zavladalo med esperantisti, ko se je pojavil med gosti gosp. dvorni svetnik Hugo Steiner z Dunaja, ustanovitelj Mednarodnega espe-rantskega muzeja na Dunaju. Prav toplo so pozdravili tudi učitelja mednarodnega Cseh-Instituta gosp. Dolfi Bartušika iz Češkoslovaške, Zbralo se jc tudi lepo število slovenskih delegatov, mnogo delegatov pa je prišlo na binkoštno nedeljo zjutraj. Po osi j eiških ulicah si povsod srečaval skupine esperantistov, posebno živahno pa je bilo pred hotelom »Grand«, kjer so si ogledavali eeperantsko razstavo, ki je zbudila zanimanje tudi pri neesperanti-stih. Okoli 10 dopoldne pa se je pomikala espe-rantska množica proti Narodnem gledališču na svečano otvoritev kongresa. Dvorana je bila že pred določenim časom nabito polna, pa so še vedno prihajali esperantisti in gostje. Dvignil se je zastor in na odru se je pojavil pripravljalni kongresni odbor. Po odigranju esperantske himne, ki so jo navzoči poslušali stoje, je dr. Kraus, predsednik pripravljalnega kongresnega odbora, otvoril kongres, toplo pozdravil navzoče goste in esperantske delegate, nakar je dal besedo gosp. Ivu Rotkviču, podpredsedniku Jug. esper. lige. Na njegov predlog je bil soglasno izvoljen za predsednika kongresa gosp. dr. Kraus. Dr. Kraus se je zahvalil za izkazano mu zaupanje. Nato so pozdravili kongres: gosp. Ivšič v imenu pokrovitelja kongresa dr. Pinteroviča, predsednik trgovske zbornice, predsednik delavske zbornice, predsednik RK in drugi gostje ter delegati esperantskdh klubov. V imenu slovenskih klubov so govorili gg. R. R a k u š a iz Maribora. K o -z 1 e v č a r Joško iz Ljubljane, delegat logaškega kluba ter G o 1 o b i č Peter s Primskovega. Nato je zapisnikar prečital razne brzojavke in pismene po- zdrave iz Jugoslavije ter inozemstva. Po konča nem zborovanju, ki je krasno uspelo, so se kongre sisti podali v hotel »Grand« k skupnemu kosilu Popoldne ob 3 pa so sc sestali delegati esperant-skih društev k liginemu zasedanju, ki se je vršilo v lepi dvorani trgovske industrijske zbornice. Seja je bila mestoma zelo živahna, nekaterim pa je bilo hudo, ker jim ni hilo dovoljeno, da bi bili na dolgo in široko razvijali svoje »misli«. V debato so posegali gg. profesor Rakuša, dr. Lapena, dr. I.eo Kun, Kirchofer, Kozlevčar i. dr. Stari ligir odbor je dobil zaupnico in bil nanovo izvoljen z gromkim aplavzom. Prihodnje leto pa se bo vršil kongres v naši beli Ljubljani. Prirediteljem kongre sa v Osijeku moramo le čestitati k lepo uspeletr kongresu, ki nam bo ostal v trajnem spominu. Ljubavna drama v Mostah Pred hišo Pokopališka ulica št. 5 v Mosta! pri Ljubljani se je v noči od nedelje na ponedeljek odigrala ljubavna drama, ki je močno razburila tamošnjo okolico. Žrtev drame je postala delavka, zaposlena v tovarni Saturnus . 23 letna Alojzija Berčičeva, ki je bila mirno in delavno dekle. V Opatiji rojeni elektromonter, 23 letni Ladislav Sikač, ki je gojil do nje simpatije, jo je okrog polnoči čakal pred hišo. Ko je prišla do mov, je stopil pred njo. Po kratkem besednem prepiru jo je večkrat z nožem sunil v leva prsa, tudi pod srce. Nezavestna' se je zgrudila na tla. Prepeljana v bolnišnico se je dalj časa nahajala v popolni nezavesti in je še le v ponedeljek po poldne prišla k zavesti. Njeno stanje je bilo kritično, upati pa je, da ji bo skrbna zdravniška nega na kirurgičnem oddelku otela življenje. Po storjenem dejanju je Sikač, ki je sedaj brezposelni elektromonter, pobegnil in se potikal po okolici. Včeraj ob 11 dopoldne se je sam javil nn policiji ter je pol. nadzorniku g. Žajdeli vse priznal in opisal razmerje do Alojzije Berčičeve. Ljubljanske vesli: Blagoslov zastave Poselske zveze Nu biukošlui ponedeljek popoldne ol) pol štirih je v stolnici prevzvišeni škof dr. Gregorij Rožman blagoslovil prapor, ki so si ga oskrbele služkinje po svoji stanovski organizaciji Poselski zvezi. Prapor so naše služkinje posvetile Kristusu Kralju kot trajen spomin na evharistično leto. Prapor je sam na sebi nekaj posebnega. V celoti je zamišljen kot nekaj kraljevskega. Na približno 2 m dolgem držaju stoje štirje stebrički. Na teh stebričkih stoji štirioglat bogato okrašen z barvastimi brušenimi kamni okvirček, nad katerim stoji štiri-oglata strehca v obliki piramide, prav tako okrašena z manjšimi brušenimi kamenčki z zlatim križcem na vrhu. V zlatem okvirčku na notranji strani je lop zlat baldahinček. Pod njim stoji krasen kipec Kristusa Kralja, ki drži v eni roki zlato žeslo, v drugi pa zemljo v obliki majhne zlate kroglice z majhnim križcem. Kipec Kristusa Kralja ima na glavi zlato krono, oblečen je v škrlatni plašč, okrašen z zelo drobnimi belimi kamenčki. Pod Kristusom Kraljem ob držaju navzdol visijo kakor ob ciboriju štirje beli svileni trakovi z zlatimi napisi z sledečim besedilom: Posolska zveza v Ljubljani, Kristusu Kralju v evharističnem letu 1935. Glej dekla sem Gospodova. Sv. Cita in Not-burga, bodita nam vzor. Ob nabito polni cerkvi je Prevzvišeni imel na služkinje krasen govor s simboličnimi uvodnimi besedami: Službi, boju, zmagi! Prapor naj bo njih 0 Vsi mestni dušni pastirji, kateheti srednjih, meščanskih in osnovnih šol ter zastopniki moških redovnih hiš v Ljubljani se vabijo za četrtek, due 13. junija t. L, ob 17 v dvorano škof. palače v II. nadstropju ua posvet v nujni dušuopastirski zadevi. — Škofijski ordinariat v Ljubljani. 0 Evharistični kongres. Seja Mladinskega odseka danes ob 5 popoldne v navadnem prostoru. Člani poluoštevilno. Potrebna je tudi navzočnost vseh gg. veroučiteljev vseh šol. Razen tega vljudno vabljena gg. ceremoniar in dr. Geržinčič. 0 Novi evharistični križi: Na binkoštni ponedeljek jo ravnatelj salezijanskega zavoda na Rakovniku vlč. g. dr. Franc Volčič blagoslovil evharistični križ na rakovniškem hribu ob cerkvi. Zvečer ob polt) se je razvila veličastna procesija s svečami in balončki na grič h križu. Procesije se je udeležila velika množica ljudstva iz rakov-niške okolice in iz mesta. Ob spremi,jevanju godbe rakovniških oratorijaneev je vsa množica zapela pesem ^Kraljevo znamenje«. Nato je g. ravnatelj blagoslovil križ in v lepem govoru povdaril, da je ta križ znamenje vere vseh, ki so ga postavili, in dokaz ljubezni do katoliške cerkve. Po govoru je vsa zbrana množica glasno odmolila apostolsko vero, zbor salezijanskih bogoslovcev pa jo dovršeno zapel dve primerni skladbi. Križ je 15 m visok, je zelo lepo izdelan ih se vidi ponoči, ko je razsvetljen po vsem južno-vzhodnem delu Barja tja do Krima in Mokrca. Pri prvem poročilu o tem kri?,u smo navedli nekaj imen, vendar pa moramo pripomniti, da je pri tem sodelovala vsa rakovniška okolica z Barjem vred; saj so naši možje vsi brez izjeme to misel toplo pozdravili in tudi obljubili, da bodo ali pa so že vsak po svojih močeh prispevali za kritje precejšnjih stroškov. © Šolska poliklinika pripravlja za otroke počitniško kolonijo. To prizadevanje na vso moč pozdravljamo in odobravamo. Saj starši za šolsko polikliniko precej prispevajo, zato šolska poliklinika sedaj staršem takorekoč vrača njihovo žrtev. Nad vse čudno pa se nam zdi, da od merodajnih vzor v službi, ki naj jih dviga duhovno navzgor k skupnemu božjemu cilju, pa naj bodo lo služkinje ali kakršenkoli stan. Vsakdo je v božjih očeh enako vreden delavec v njegovem vinogradu. Prapor naj bo služkinjam tudi simbol v boju za notranje vrline posameznika, kakor celotne družbe in prav tako tudi njihovo skupno središče v zmagi. Po tem globoko zamišljenem govoru je Prevzvišeni blagoslovil prapor, katerega so med obredom držale na rokah služkinje, šest po številu, oblečene v bele obleke. Ob straneh so stale štiri botrice. Po blagoslovitvi je bilo darovanje, ki so se ga udeležili skoraj vsi pri obredu v cerkvi navzoči. Po slovesnih litanijah Srca Jezusovega je bil obred blagoslovitve končan, nakar se je deputacija služkinj podala k Prevzvišenemu, da se mu zahvali za posebno naklonjenost. Osnutek za prapor je izdelal arhitekt ing. Tomažič France, kip Kristusa Kralja je izdelal kipar Gorše, drog in baldahin pasar g. Mencej, trakove so pa izdelale uršulinke v Ljubljani. Vsem sodelujočim, kakor tudi vsem darovalcem se Foselska zveza najlepše zahvaljuje, prapor sam pa naj bo od tega dogodka dalje spremljevalec vsem služkinjam v veselih in žalostnih dneh. Naj bo naš ponos, naj bo središče naše ljubezni in medsebojne skupnosti. Prvikrat bodo služkinje pokazale svoj prapor pri stolniški procesiji sv. Rešnjega Telesa. evharističnega kralja na Stadionu. Sodimo namreč, da je merodajnemu gospodu to dejstvo še neznano, ker bi sicer gotovo ne nameravali otrok odpeljati iz Ljubljane v počitniško kolonijo 27. junija, lorej dva dni pred kongresom, ko bi lahko šli po kongresu. Ko bi seveda starši in otroci hoteli nalašč to dni odstraniti iz Ljubljane, bi bila stvar drugačna. Toda slišimo, da je materam hudo, če njihovi otroci ne bodo mogli biti deležni blagoslova evharističnih dni, in da otroci jokajo, ker bi iz svojih nedolžnih src radi izkazali čast Prijatelju otrok, kateri je rekel: »Pustite male k meni!« Torej pustite otroke na evharistični kongres! Še lepše bodo potem preživeli počitnice! © Na državni klasični gimnaziji v Ljubljani se bodo vršili sprejemni izpiti za 1. razred 1. julija t. 1., in sicer se bodo pričeli ob 8. K izpitu se smejo prijaviti učenci, ki so dovršili IV. razred osnovne šole brez kake slabe occne in so rojeni v letih 1922, 1923, 1924 ali 1925. Prijave se bodo sprejemale na zavodu 25., 26. in 27. junija od 10 do 12. Razen izpričevala (letnega izkaza) je treba prinesti s seboj krstni list ali vsaj izpisek iz krstnega lista._ o Sprejemni izpiti na uršulinski realni gimnaziji v Ljubljani. Vpisovanje za sprejemni izpit v Kulturni obzornik Pozabljeni Slomškovi rokopisi Arhiv Slovenske matice hrani med drugimi rokopisi tudi nekatere Slomškove, ki so kljub poglobljenemu zanimanju za velikega škofa v zadnjih letih ostali neopaženi. Kolikor mi je znano, menda še isploli niso prišli v evidenco literarne zgodovine: ne omenja jih niti seznani rokopisov matične knjižnice v Letopisu 1. 1886, čeprav jc zelo verjetno, du so bili tedaj že v društvenem arhivu. Prvi starejši rokopis ima naslov Tubegriff der .slow. Sprache fiir geborene Slovencu von Anton Slonilhek«. Pisan je na pole navadnega pisarniškega papirja, prepognjene \ eetrtin-sko obliko in sešite v zvezek z 20 listi. Kakor poročata Medvod in Kovači? v svojih monografijah, jo Slomšek sestavljal slovensko slovnico ie kot bogoslovee \ Celovcu, ko jo poučeval sošolce iii uradnike slovenščino. Po prijaznem sporočilu preč. g. prelato Kovačiča hrani popoln rokopis take slovnice mariborska Studijska Knjižnica; Matični je nepopoln; obsegu namreč le tretji zvezek, ki se začenja kar v sredi z vpraša tnim i zaimki in konču je s prvim delom skladnjc. Kolikor poznam Slomškovo pisavo, je brez dvomu njegov avtograf, bil bi potemtakem duplikait, ki ga jc naredil i/, neznanih v/.rokov Slomšek sani. k.jc bi bili ostali /vezki, ni dognano; v ljubljanski lice j k i jih ni. Datirati bo bilo ta rokopis po izidu Dnnjkove slovnice I824-. leta, ker tegn enkrat navaja, in |>o izidu Metelkove 1825 leta. ker poznat tega znamenje za polglasnik. OlbširneAši in moinembnciši ua ic druei ro- I. gimnazijski razred bo 21. in 22. junija v direktorjevi pisarni, Sprejemajo se učenke, ki so uspešno dovršile 4. razred narodne šole ter so 10 do 13 let stare, kakor določa srednješolski zakon. Učenke, ki nameravajo pri uršulinkah vstopiti v gimnazijo, naj osebno ali po pošti dostavijo ravnateljstvu s 5 Din kolkovano prošnjo za polaganje sprejemnega izpita, kateri naj prilože šolski izkaz in krstni list. Sprejemni izpiti se bodo vršili 24, in, oe treba, tudi 25. junija. Starši, ki nameravajo izročiti svoje hčerke uršulinskemu zavodu v oskrbo in vzgojo, naj se osebno ali pismeno obrnejo na predstojni-štvo uršulinskega samostana, kjer bodo dobili prospekt in točnejše informacije. Oskrbnina za gojen-ke znaša 500 Din mesečno. V zavod sc sprejemajo tudi deklice, ki posečajo uršulinsko meščansko šolo in državne gimnazije. O Upokojeno učiteljstvo priredi v četrtek, 13. t. m. popoldne pri ugodnem vremenu izlet k Dev. Mariji v Polju, da pozdravi svojega najstarejšega člana in nestorja učitelstva g. Fr. Kavčiču. Zbirališče ob 14 pred cerkvijo sv. Petra odnosno z železnico ob 14.40. Vabljeni vsi tovariši (ce) in drugi. Veselo potovanje končano v zaporu Ljubljana, 11. junija. Elegantna Ljubljančana Edi in Igor, iskrena in dobra prijatelja, sta napravila veselo potovanje na Jadran v družbi prijateljice Vere. Na čigave stroške? Igor je imel teto tam nekje pri Litiji. Nagovoril je Edija, da se je 11. aprila odpeljal tja, da bi vlomil in pobral hranilne knjižice. Edi je res vlomil pri belem dnevu, ko so bili domači odsotni ter odnesel Jožetu Pogačar.ju 3700 Din gotovine in 3 hranilne knjižice za 28.000 Din. V Ljubljani je Igor prodal knjižico Ljudske posojilnice z vlogo 15.000 Din nekemu ljubljanskemu trgovcu na Starem trgu za 11.250 Din. Imela sla torej okoli 15.000 Din. Igor je prijateljici Veri .dal 2100 Din. Nato so se z avtom odpeljali na Sušak, od tam po morju do Dubrovnika. Vožnja nazaj iz Dubrovnika čez Sarajevo in Zagreb v Ljubljano, kamor so prišli na velikonočno nedeljo 21. aprila. Oba sta bila takoj aretirana. Vera je naprosila svojega znanca zidarja Cvetka, da ji je skril in shranil 2100 Din, dobljenih od Igorja. Cvetko pa je oba jurja pognal z veselo družbo. Jože Pogačar je prišel tatvini na sled šele 14. aprila. Pohitel je v Ljubljano, da bi vsaj preprečil vnovčenje knjižic. Zvedel je, da ima neka gospa na Starem trgu hranilne knjižice na prodaj. Šel je tja in povprašal, če ima kako knjižico Ljudske posojilnice na prodaj. Pokazala mu je prav njegovo, glnsečo se na njegovo ime za 15.000 Din. Hitel je na policijo in zadevo prijavil. Policija je kmalu dognala, kje je trgovec kupil knjižico in tako sta vesela Ljubljančana Edi in Igor s prijateljico Vero in zidarjem Cvetkom danes stala pred malim senatom. Vsi so priznali očitana jim kazniva dejanja. Bili so obsojeni: Edi na 6 mesecev, Igor na 10 mesecev, oba zaradi tatvine, Vera pa na 2 meseca in Cvetko na 3 mesece strogega zapora zaradi prikrivanja ukradenega denarja. Ljubljanski trgovec pa bo pač moral tožiti na »šteinpeljne«, če bo sploli kdaj prišel do svojega denarja. Pravilno in pametno je povdarjal eden bra- Mariborske vesli: Poživimo gospodarstvo! Eden izmed najvažnejših iu glavnih vzrokov današnje nelikvidnosti pri denarnih zavodih je gotovo pomanjkanje zaupanju. Zato je treba vrniti zaupanje do denarnih zavodov in zelo veliko delo k ozdravljenju sedanjega težka stanja bo doseženo. Zlasti pa je važno, da pridejo do čini večje likvidnosti čim preje oni zavodi za -katere garun-tira kaka javna uprava z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Mislimo tu na denarne ustanove denarnih zavodov naših banovinskih, okrajnih in občinskih samouprav. Pri tem sta pokazali pot občinski upravi v Skoplju in v Zagrebu. Zlasti zagrebška mestna občina je skupaj z upravnim svetom mestne hranilnice izdelala sanacijski načrt za mestno hranilnico, ki gotovo vplivu v veliki meri k ozdravljenju vsega gospodarstva. Po sklepu upravnega odbora mestne hranilnice zagrebške je bilo namreč določeno, da se izplačujejo brez ovir vse, tudi stare vloge do vsote 50.000 Din. — Ta sanacijski načrt mestne hranilnice zagrebške je stopil v veljavo dne 1. februarja letos. Računa pa upravni odbor hranilnice v Zagrebu, da bo mogoče v doglednem času oprostiti zapore tudi vloge nad 50.000 Din. □ Veliko število birmancev. Letos je bil velik naval birmancev. Bilo jih .jo toliko, da so je birmovanje vršilo oba dneva binkoštnih praznikov. Skupno je prejelo zakrament svete birme 1468 birmancev in birmank. Pravcata redkost je bila birmanka, stara 72 let, doma od Sv. Tomaža pri Ormožu. □ Za državno prvenstvo se vršijo v soboto tekme v rokoborbi med SSK Maraton in SK Sparta iz Zagreba v verandni dvorani hotela Union, na kar že danes opozarjamo vse ljubitelje športa. □ Otroci odidejo na Pohorje k Sv. Martinu v počitniški dom Kraljice Marije danes z vlakom ob 9.44. □ Premalo blagajn za potniški promet je bilo odprtih na glavnem kolodvoru v ne; deljo in ponedeljek. Vsled tega .so nastale pri vlakih nepotrebne zamude. V Ljubljani, kjer je bil tudi v nedeljo naval izletnikov velikan; ski, so odprli vse blagajne. Ali ne bi mogli napraviti v enakih (slučajih tega tudi v Mariboru. U Posvečuj praznik? Na enem tukajšnjih srednjih šol se je pričel zrelostni izpit na binkoštni ponedeljek. Začudeno se vprašujemo: ali se dnevi mature ne dajo tako razvrstiti, da sc naši katoliški mladini ne bi kratilo opravljanje verskih dolžnosti na praznik, ki ga katoliška Cerkev svečano proslavlja in ga naše ljudstvo že od pamtiveka posvečuje. □ Otrok je utonil in ga je Drava naplavila pri Zg. Boču blizu Selnice ob Dravi. Tam ga jo našel Anton Namestnik iz Vurmata. Otrok je moral ležati že več dni v Dravi, star je 7 do 8 let, velikost je 85 cm, ima ostrižene lase, oblečen je bil v belo srajco. Pokopali so ga na pokopališču v Selnici. H V Bakru na sinjem Jadranu otvori dne 29. t. m. svoj dom oblastni odbor JS v Mariboru. Svečana otvoritev in blagoslovitev bo združena z veliko ljudsko veselico. Za otvoritev priredi JS izlet iz Maribora do Bakra in še naprej no mor.iu v Kraljevico in Omšelj ter Malinsko na Krku. Stroški izleta, bodo znašali Din 221).—, prijave pa sprejemajo še clo jutri krajevni odbori JS. □ Brezposelnost je bila v Mariboru ttidi v maju kljub zvečani gradbeni delavnosti precejšnja. Borza dela ima vpisanih za konoc maja 1099 moških in 284 žen.sk, ki so bili brez dela. Za podpore je izplačala borza dela v tem mesecu Din 26.336. □ Najemnine iztirjujejo, ako so s plačilom v zaostanku stanovalci v mestnih hišah. Znesek teh zaostalih najemnin je precejšen. Nekatere stranke so začele sedaj kar same poravnavati svoj zaostali dolg, drugi so se obvezali, da bodo zaostanek poravnavali v mesečnih obrokih, nekateri slučaji pa bodo dokončno rešoni šele pred sodiščem. □ Velik požar je vpepelil v noči od sobote na nedeljo gospodarsko poslopje in hišo posestnika Škofa v Rupercih blizu Sv. Petra pri Mariboru. Pogorela je tudi vsa moška in ženska obleka ter pohištvo. Škoda znaša okrog Din 100.000, zavarovalnina pa komaj Din 60.000. nilcev, dr. Stanovnik: »Potreben bi bil za sedanje gospodarske razmere zakon, ki bi najstrožje prepovedal nakup hranilnih knjižic, lo bi bilo bolje kot zakon o zaščiti kmeta.« Seveda je bilo to mogoče samo r tem, aa je najela mestna občina zagrebška, ki dolguje precejšnjo vsote mestni hranilnici, za odplačevanje dolgov dolgoročno posojilo. Tudi mestna občina mariborska dolguje mestni hranilnici v Mariboru preko 30 milijonov. Ker jamči mestna občina mariborska z vsem svojim premoženjem iu z vso svojo davčno močjo za likvidnost mestne hranilnice, bi bilo že samo s tega stališča nujno, da se čini preje uredijo razmere pri mestni hranilnici. >Slovenec« je poročal v številki od 29. maja, da se pogaja mestna občina z SUZOR-jem za najetje posojila za mestno hranilnico. Ako dobi občina posojilo, bi dobila mestna hranilnica gotovino, ki bi jo mogla izplačevati svojim malim vlagateljem, ki dobivajo sedaj komaj po 25 Din tedensko. V promet bi prišle večje vsote, ki bi seveda večinoma ostale v Mariboru, poživilo bi se gospodarstvo, zaupanje bi se polagoma vračalo, to pa je, kakor rečeno, predpogoj za ozdravitev gospodarstva. Zato naj bi poizkušala mestna občina z vsemi silami dobiti čimpreje posojilo za sanacijo in za povzdigo likvidnosti mestne hranilnice. □ Hranilno knjižico je odnesel prevžit-karju Avguštinu Jožefu v Dobrovcih pretka-nec. Prišel je k Avguštinu, o katerem jc vedel, da ima hranilno knjižico, mestne hranilnice mariborske in mu obljubil, da mu bo iz-posloval izplačilo vloge, ki je znašala Din 8.275. Avguštin je bil res toliko nepreviden, da mu je zaupal in izročil mu .ie hranilno knjižico. Toda prevajenec sc še do danes ni oglasil ne z denarjem ne s hranilno knjižico, ki mu jo je Avguštin izročil že 18. maja. □ Cigan je zažgal ciganu. V občini Dolina v okraju Murska Sobota jo zgorelo poslopje ciganu Jožefu Kakašu. Lastnik, ki je cigan, je v zaporu radi raznih tatvin. Sumijo, da mu jc zažgal cigan, s katerim jo bil v sporu. □ Težko je ranil 49-letncga želarja iz Zg. Hlapja v občini Jakob.ski dol na binkoštni ponedeljek oh 6 zvečer hlapcc posestnice Marije Bračko. Zadal mu je z nožem težko rano med pleči, prebodel mu je levo roko, tudi pljuča mu jo ranil, tako da more ranjenec lo težko govoriti. □ Konkurz je odpravljen nad imovino Mirka Langusa, bivšega trgovca v Vurbergu. Vsa konkurzna masa je razdeljena. Celie 0 Binkoštni prazniki so minuli popolnoma tiho in mirno. Lepo vreme je zvabilo mnogo Celjanov v prosto naravo in je bilo Celje oba dni kakor mrtvo. Veliko število ljudi se je podalo v planine, posebno v Logarsko dolino, ki je bila vsa polna turistov in izletnikov. Tudi Savinja je oživela in je bilo baš med prazniki prvikrat v vodi večje število kopalcev. Na binkoštni ponedeljek je bila zjutraj kakor vsako leto sv. maša v cerkvi sv. Duha, katero so Celjani popolnoma napolnili. -0" Dar mestnemu ubožnemu skladu. Rude in kovine d. d. v Ljubljani so darovale celjskemu mestnemu ubožnemu skladu Din 1000 namesto venca na grob umrlega člana upravnega sveta g. Ravnikarja Ivana. -©' Odprla mestna kopališča. Moško in žensko kopališče pri mestnem parku ter kopališče Diana na Bregu so od včeraj naprej odprta. es Izlet v Slovensko krajino. Ob binkoštnih praznikih je organiziralo celjsko Ljudsko vseučilišče izlet v Slovensko krajino. Tega izleta, ki je bil poučnega značaja, se je udeleižlo 20 Celjanov. -©■ Blagoslov Poselskega doma v Vodnikovi ulici bo v nedeljo, 23. junija popoldne. J3f Dve žrtvi nesreč. Posestnikova hčerka Jo-sipina Kugler iz Šmartna v Rožni dolini je pri delu v vinogradu spodrsnila, pri tem se ji je pa zapičil kol za vinsko trto v levo pazduho. — Dninar Franc Gajšek s Ponikve je peljal v soboto popoldne voz sena. Med vožnjo je padel Gajšek pod voz, kolo je šlo čezenj in mu zlomilo desno nogo pod kolenom. Oba ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. J3r Pri Sv. Jožefu že primanjkuje vode. Lep je pogled iz mesta na hrib Sv. Jožefa, še lepši je pa razgled s hriba na mesto in po vsej bližnji in daljni okolici. V nekaj letih je nastal tu najlepši del mesta, večinoma uradniške hiše iu vile. Žal ima pa naselbina veliko pomanjkljivost: komaj je malo topleje in le malo dni že ni dežja, pa že čutijo ljudje pomanjkanje dobre pitne vode in jo morajo dovažati iz doline. Naj bi se obe občini nekoliko pobrigali za vodovod na hrib, ki je res nujno potreben. k opis, ki obsega v enakem formatu kot prvi tri zvezke-s skupaj 70 listi in ima naslov »Lo-cal-Beiionnumgen des slowenischen Antheiles der Gurker Diiizesc in Kiirnten« oziroma v nadaljnjem »der Lavanter Diozese« in »des Zil-lier-Kreises der Lavanter Diozese iu Unter-steyermark«. V njem so po dekani,jali in župnijah razvrščena slovenska krajevna imena omenjenih dveh škofij, imena naselbin, gora, voda in pod. Toda Slomšek se ni omejil zgolj na enolično zapisovanje slovenskega imenoslovja, marveč je natančno zabeležil vse, kar jc izvedel bodisi na mestu, bodisi i/ raznih ustnih in pisanih virov. Pri sestavljanju je ravnal po načrtu: najprej si je zvezke razdelil in načrta I zu posamezne dekanije, župnije, podružnice itd., potem pa je več let zbiral in zapisoval podutke. Pripombe k raznim krajem so vsakovrstnega značaja in v svoji celoti kažejo podobo vsestransko opažu,jočegu iu sprejemljivega pre po rad niš k egu duha, ki potuje zdaj po službi, zdaj zasebno po domovini in povsod opazuje, študira in snuje. Na Ciosposvetskem polju išče, tri najznamenitejša mesta slovenske starodav iiofcti, stol pokneženega kmeta, vojvod-ski prestol in najstarejšo slovensko škofijo; v Ziij.sk L ..dolini, v Celju sega prav v rimski čas, drugod si zapisuje podatke o ustanovitvi cerkve, gradu, o njih preteklosti in pomembnosti. Imena si zelo rad tolmači; po večini ga zavaja romantična teorija o avtohtonosti Slovanov in sta mu na pr. Coije in Celovec iz iste osnove, to je »selo, Ansiedlung«. Posebno vneto navaja pisec ponemčena imenn, ki še vidno kažejo slovensko lice iu dokazujejo velikost nekdanje slovenske posesti. Včasih zopet razlaga imena u dialektične izreke in dodaja, da sc na pr. s izreka kot h. k pred e in i kot č iu pod. Kakor govorico ljudstvu opazuje tudi njegove šege, \ Ziljski dolini rajanje, drugod žegnanjc, in Driishišku ie u ieirovenm nriuovcdovnn iu. ka- ko v slapu Spotnici pod Ljubeljem »budizh babo kopic«. Včasih si zapiše cclo kako reklo, na pr. o rekah: »Sred Korotana Je Lailkrai in Glana.« Toda Slomšek ni samo navdušen romantik, ki se ustavlja ob zgodovini, filologiji in folklori, mika ga tudi realno, materialno nehanje njegovega ljudstva, puškarstvo v Borovljah, plavžarstvo ua Prevaljah, splavarstvo na Savinji. Njegovo dovzetno oko pa ne objema samo človeka in njegovo usodo, marveč s posebno ljubeznijo tudi relief, v katerem se giblje, pokrajino. Posebno ga mami romantičnost alpskih krajev, kjer si vneto zapisuje imena gora in dodaja opazke o njihovi višini, razgledu in pod. Nad vse pu inu je pri srcu »Šolcpah«, Solčava, ki jo jc tako rad obiskoval. Skoraj dve strani je napolnil z opisom njene gorske okolice in njenih znamenitosti. Glede na nedavno polemiko v pravilnem imenovanju konca Savinjske doline je zanimivo, da si je zapisal »Logarska dolina«, kar bo pač najstarejši dokument za presojo tega vprašanja in gotovo tudi zanesljiv. Prav .posebno pa zanimajo Slomška narodnostne razmere. Precej natančno jih opisuje za Ziljsko, za Kanalsko dolino in za kraje severno od Celovca, kjer nvu jc Sent Jurij, St. Georgen ara Sand liof, še »ganz sloweniscli«. Na koncu krške škofije ceni Slovence tega ozemlja na okroglo (»0.000 duš. Ko je opisal vso slovensko Koroško, je temu vprašanju posvetil se posebej na koncu »splošne opazke«: Od Beljaka preko Ct*lovco iu Vclikovca do Dravograda drži deželno cesta na štajersko. Južno jc vse slovensko, severno pa se razprostirajo slovenske naselbine še od četrt ure do treh ur hoda. Ta mnja se i/ /Manili v/rnknv vnln,i l-w,l i umiti. proti juigu in sc je v stoletjih zelo spremenila. Krajevna imena v zdaj nemškem delu pa šc vedno pričajo, da so tam nekoč stanovali Slovenci. Slomšek navaja celo vrsto takih imen, Pasterzen, Motnitz, Zirknitz itd. Na današnji meji, pravi pu, du se laliko oipazu.je, du se tretja generacija že čuti nemško; odtod toliko slovenskih družinskih imen med Nemci. Oba rokopisa sta napisana nemško. Kar ja slovenskega, je v slovnici seveda izključno bo-horičica, v krajepisu pu sprva isti črkopis, pozneje pa Ie še gajica. Med obema črkopisoma pa je opaziti mešanje, ko se jc avtor že odločil za novo, a mu jc iz navade še večkrat ušlo v pero staro. To dejstvo omogoča precej točno datiranje rokopisa, to je nekako v letu, ko so »Novice« uvajale med Slovenci gajico. čc pomislimo na okoliščine Slomškovega življenja, ki bi bile ugodne za nastanek tega krajepis ja, bi našli prav ista leta. V letih 1S44— 46 jc bil pisec šolski nadzornik lavantinske škofije i" celjski opat; tedaj se mu je nudilo največ prilike, da je na svojih službenih potovanjih zbiral in zapisoval podatke za svoje zvezke. Veliko pa si ic najbrž nabral in zapomnil šc i/ let, ko je r>il spiritual v "Celovcu, zlasti za krško škofijo. Kako so prišli rokopisi v arhiv Slovenske matice, ni popolnoma jasno. Krajepisni zvezki imajo na čelu Bleiweisovo pripombo, da mu jih jc daroval nepozaibljeiii knezoškof 1. 1846., in določilo: »V Matičino /birko«. V prvem teh zvezkov jc vloženo tudi Bleiweisovo pismo neznanemu profesorju iiz 1871. leta, s katerim mu pošilja krajepis v uporabo. Kakor je žc rečeno v uvodu, seznam matične knjižnico iz leta l8Sf> še ne registrira teh rokopisov. Po vsem tem je verjetno, da so prišli krajepisni zvezki v Matico obenem /, delom Bleiweisove zapuščine, /a slovnico manjkajo kakršnikoli migljaji, ki Iii lv, metu i; 1,(11, uso^lo. Joku ŽigOii. Nova žrtev tihotapstva Rakek, 11. junija. V kratkem času so bile na naši zapadni meji kar tri žrtve obmejnega tihotapstva, ki pač kričeče govore, kpkšne gospodarske stiske in iežave silijo našega človeka, ki se je drugače preživljal s poštenim delom, v to, da se je oprijel zadnja leta tihotapstva kar v velikem obsegu. V Ivanjem se-lu, ležečem ob železniški progi, stoji lepa Mačunova domačija. Na binkoštno soboto ponoči se je najstarejši Ma-čunov sin, 21 letni France Švigclj, joln uspeh. Ker se mora leča počasi hladiti, vzame to ohlajevanje deset mesecev, nato pa bo brušenje leče vzelo eno leto. To delo se bo vršilo tu v Kaliforniji, lečo so pa vlili v kraju Kornig, v državi Newyork. Od tam jo bodo pripeljali sem na posebej zgrajenem železniškem vozu, ali pa po morju. To veliko oko vsemirja pa ne bo postavljeno na gori VVilson, ampak južno od tu na gori Palmor, nekoliko severno od mesta San Diego. Tam je ozemlje bolj varno pred potresom. Pa tudi ozračje je tam čistejše, ker v bližini ni industrije. 250 km južno od Los Angelesa se nahaja največji vinograd na svetu. Meri 2000 ha in se pridela na njem 20.000 ton grozdja letno. Čudno se ti zdi, Na Kitajskem večina ljudi ne zna pisati in brati. Toda čim bolj se dviga narodna zavest 400-milijonskega naroda, tem bolj se čuti potreba, da bi se izobrazba tega naroda dvignila. Zato hoče vlada doseči, da bi čimprej vsi Kitajci znali pisati in brati. Ta naloga pa ni lahka, ker je Kitajska pisava silno težka in ima neizmerno število črk. Vsako črko posebej se je treba temeljito naučiti, kar je za neizobraženca velika težava. Kitajec, ki si mora s težkim delom služiti najpotrebnejše za življenje, sam jx> 9ebi nima nobenega zanimanja, da bi spoznal stvari, ki so po njegovem mnenju brez potrebe in koristi. Če hoče vsakih deset let kdaj napisati kako pismo, ima za to na razpolago dovolj pisarjev, ki mu pismo napišejo za majhen denar. Čemu bi se torej še sam mučil, da bi se naučil te ko se pelješ skozi ta obširni vinograd, kako je sploh mogoče, da more kaj rasti v Sahari podobni puščavi. Kadar močno veter piha, so vsa pota za-niedena z drobnim belim peskom, a vendar trta dobro uspeva. Trta je porezana vsako zimo čisto pri tleh, kakor je navada po'vseh vinogradih v Kaliforniji. Zato ne potrebuje opor. Južna Kalifornija je zelo revna dežja, zato morajo trto, drevje in sploh vse rastlinje umetno namakati. Tu v južni Kaliforniji se ne moremo zanašati na dež. V trimesečni deževni dobi od novembra do marca ]>ade povprečno 38 ccm dežja. Lani smo ga dobili 34 ccm in skoraj vsa ta množina je padla v teku 48 ur, na novega leta dan, zato je voda po izsušeni zemlji odtekla v potokih večinoma v morje. Letošnjo sezono pa nas je Bog tako lepo blagoslovil z dežjem, kakor že 22 let ne tako; padlo ga je 55 ccm. Zato so hribi in celo puščavski kraji letos nenavadno zeleni. Pridelali bodo lepo tudi na tako zvanih suhih farmah, kjer sejejo kar na korajžo in so pridelki odvisni od ugodne deževne sezone. Poleti so polja, kjer ni vode za namakanje, vsa suha in rjava. težke umetnosti? Nikakor ne more rezumeti, da je potreba po pismenosti utemeljena v ugledu in kulturi kitajskega naroda. Zato sedaj kitajska vlada prerešetava zakonske načrte, kateri bodo stopili v veljavo majnika meseca leta 1936 in ki bodo vsakega Kitajca prisilili, da se bo vsaj za silo naučil po kitajsko pisati in brati. V ta namen pa kitajska vlada seveda ne bo zgradila šol, ampak bo to učenje drugače organizirala. To nalogo bo prepustila dijakom in tovarnarjem. Njihova naloga bo, da bodo poskrbeli, da se ustanove v njihovem območju kulturne celice, katere naj razmeram primerno delujejo. Dijak, ki bi se branil prevzeti tako nalogo, bo izgubil pravico biti promoviran, tovarnarji pa bodo občutno kaznovani, če ne bodo ubogali. V posebnih tečajih, ki bodo razdeljeni v dva dela: tečaj za začetnike in tečaj za tiste, ki ž nekaj znajo — bodo po tovarnah učili pisati in brati. Na ta način bodo Kitajci brez posebnih stroškov in ne da bi opustili delo za vsakdanji kruh, lahko kmalu znali najpo. trebnejše črke. Pri tem prizadevanju pa bo vlada vpregla tudi časopisje, film in radio. Ti trije bodo morali sodelovati pri tako zvanih »večernih ljudskih šolah«. Predvsem pa bodo vsak dan in vedno znova milijonom Kitajcem dopovedovali, kako neobhodno potrebno je, da ima vsak Kitajec vsaj nekaj izobrazbe, in kako majhnega ugleda je deležen tak narod, ki vsi njegovi sloji ne znajo niti lastnega jezika. Tako upajo že v teku leta dni doseči razveseljive uspehe. Drugo leto pa bodo uporabili že hujša sredstva. Kdor čez leto dni ne bo znal vsaj za silo pisati in brati, ga bo vlada obdavčila. Od majnika 1936 bo kitajska policija po cestah ustavljala Kitajce in jih kar na cesti spraševala, koliko znajo. Policaj bo lahko sam spraševal, ali pa bo prijetega Kitajca pripeljal k spraševanju v kulturno celico. Kdor izmed prijetih skušnje ne bo naredil, bo kaznovan z denarno globo. Ta denarna globa seveda za revnega Kitajca ne bo velika, pač pa bo mnogo večja kazen zadela tovarnarja, pri katerem je Kitajec delal. Prav tako bodo kaznovani tudi dijaki, če ne bodo izvršili svoje dolžnosti, ter bodo imeli v šolah velike sitnosti. Na ta način kitajske oblasti upajo prisiliti Kitajce, da se bodo končno vendarle predramili iz stoletja svoje duševne zasužnjenosti. orjaki na Tihem moriu Slika z največjih pomorskih vaj v svetovni zgodovini, katere je priredila ameriška vojna mornarica. Suženjstvo in trgovina s sužnji Proti koncu meseca majnika se je Svet Zveze narodov posvetoval o poročilu ženevske komisije, ki je imela nalogo študirati vprašanje suženjstva. Pri tej priliki je zastopnik Italije poudarjal, da se med deželami, v katerih še vlada suženjstvo, lc prepogosto ponavlja ime Abesinije, ter zaradi tega naglasil kulturno dolžnost evropskih držav, da to kulturno sramoto čimprej zatro. To stališče italijanskega zastopnika seveda ni bilo čisto objektivno. Bolj objektivno je bilo poročilo ženevske komisije same, katera je naglasila, da se suženjstvo uveljavlja še v tehle deželah: v Abesiniji, Hedža-su, Neidu, Jemenu, v sultanatu Hadramut, Oman in Koveid — torej v glavnem v deželah vzhodne Afrike in Arabije. Iz tega poročila torej sledi, da je suženjstvo zelo razširjeno ravno v Hedžasu in Jemenu v Arabiji, s katerima dvema skuša Italija navezati prijateljske stike. Saj je prav te dni bil v Rimu v gosteh prestolonadsednik Hedžasa. Istočasno je ženevsko poročilo naglasilo, da suženjstvo najbrže še živi v nekaterih delih Kitajske in pa v zamorski republiki Liberija. Abesinija je sicer leta 1924, ko je priglasila svoj pristop k Zvezi narodov, ter leta 1931 izdala več odlokov in postav za odpravo suženjstva. Vendar vidnega uspeha doslej še ni. Pred dvema letoma so v Addis Abebi ustanovili zavod za zatiranje suženjstva. Ta zavod naj bi izvajal protisuženjske postave iz let 1924 in 1931. V ta namen je po vsej deželi ustanovljenih 60 suženjskih sodišč. V letu 1933-34 je v Abesiniji zadobilo svobodo 3647 sužnjev, kar je znamenje, da je v tej deželi še mnogo sužnjev. 218 izmed teh osvobojenih sužnjev so bili celo sužnji podkralja Rashailuja, kateri se je uprl svojemu cesarju. Ko je vlada upor zatrla, je upor-nikove sužnje osvobodila. Tudi po drugih omenjenih deželah, kjer še vlada suženjstvo, so vlade izdale nekaj odredb, katere naj bi onemogočale, da bi se sužnji nanovo kupovali. Vendar pa te od-ne zsucvsjo susnjcv, kateri so ie sužnji. V mohamedanskih deželah, kjer je prav za prav še največ suženjstva, je sedaj tudi največ sužnjev osvobojenih, ker mohamedanska vera zelo priporoča osvobajanje sužnjev. Kadar kak gospodar umre, izpuste več njegovih sužnjev, ali pa včasih tudi vse. Seveda izvajanje teh verskih predpisov povzroča marsikdaj tudi velike zlorabe. Ženevsko poročilo na primer navaja, da mohamedanski ro- marji, ki romajo v Meko, med potjo nakupijo več sužnjev, katere potem v Meki na svetem kraju izpuste. Na ta način seveda dobičkaželjni trgovci love ljudi v sužnjost, da jih potem laliko romarjem prodajajo za sužnje. Lovi za sužnji pa so udomačeni le še v obmejnih saharskih deželah, kjer v glavnem delujejo nomadski divji obmejni rodovi Abesinije. Že leta 1932 se je sudanska vlada pritožila, da so divji abesinski mejaši v Sudanu uropali 45 moških, žensk in otrok. Pred kratkim so abesinski obmejni rodovi poskušali nekaj podobnega v francoski Somaliji. Pri tej priliki je bil krvav spopad s francosko obmejno posadko, v katerem je bil ubit francoski poveljnik. Ugrabljene ženske in otroke eo Francozi rešili le s pomočjo letal. Iz tega poročila razvidimo, da suženjstvo nikakor še ni odpravljeno. Božja služba zu pariške bolnike. V baziliki presv. Srca Jezusovega (Knrre Coeur) na Montrnartru je kardinal Verdier imel sv. mašo, h kateri so v nosifnicah prinesli bolnike. Vsi Kitajci se morajo Md+Sti flf orfl jJ Dijaki in tovarnarji naj pre-Mi/lll piOilll shrbe za izobrazbo ljudstva Ob zaključka Lep uspeh velesejma Olimpijska dolžnost domovine Ljubljanski velesejem je doslej vestno izpolnjeval vse ono, kar je od njega pričakovalo naše gospodarstvo in vsa široka javnost. Tej tradiciji se ni izneverila niti letošnja prireditev, ki je stala pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Pclra 11. in pod častnim predsedstvom ministra za trgovino in industrijo g. dr. Milana Vrbaniča. Trgovski del našega velesejma je pokazal zopet solidno poslovanje naše trgovine, obrti in industrije. Vsak obiskovalec je videl vsestranost naše produkcije ter videl tudi kvaliteto dela slovenskih rok. Trgovski del je kot 15. prireditev svoje vrste pokazal^ da je imelo neumorno delo organizatorjev našega velesejma uspeh, za katerega jim je treba izreči priznanje, ki naj gre celokupnemu agilnemu upravnemu odboru velesejma. Priznanje pa gre tudi organizatorjem posameznih razstav, med katerimi omenjamo žensko, gasilsko, letalsko in razstavo malih živali. Velesejem je obiskalo nad 115.000 posetnikov, med temi tudi precejšnje število inozemcev iz Avstrije, Bolgarije, Češkoslovaške, Francijc. Italije in Nemčije. Razstavljalcev je bilo 718, med temi 192 inozemcev iz Amerike, Anglije, Avstrije, Egipta, Francije, Italije, Madjarske, Nemčije in Švedske. Poslovne uspehe beležijo predvsem poljedelski, gospodinjski stroji, kovitiarstvo, usnje in usnjarski izdelki, avtomobili, kolesa, glasbila, kemična in ži-živilska industrija, narodne vezenine, preproge, čij>-ke, najraznovrstnejše praktične novosti in drugo. Bilanca poslovnih usj>ehov letošnjega velesejma je kljub še vedno neurejenim vsesplošnim gospodarskim prilikam v celoti razveseljiva. Jesenski velesejem z veliko Jadransko razstavo bomo imeli od 5. do 16. septembra. tekmovalcev, kier smo * tefovadri že dvakrat dosegli olimpijsko zmago. Sorazmerno dober je bil rezultat naših kolesarjev nn olimpijskih igrah v An-versu, ki so se bili plugifali na deveto mesto, dočim smo v ostalih športih bili doloma nepripravljeni, .deloma nismo Imeli sredstev zn udeležbo. Uspehi na olimpijudah so v* prvi vrsti vprašanje denarnih sredstev. Tam, kjer so v ta namen sred-stva na razpolago, so dani predpogoji za dober uspeh. Sredstva pft niso potrebna smno za udeležbo, temveč v enaki meri za trening. Kdor pozna naše razmere, dobro ve, v kakih skromnih razuie-ridJ se razvija miš trqnjng. ,u še bolj skromna je preskrba naših udeležencev na mednarodnih tekmovanjih, ki nnm nalaga vodno najskroninejše prenočišče iti prehrano, samo, da se moremo lidelojili. pri . čemer pa največkrat pri tej skromnosti oslabimo tekmovalčevo sposobnost. Dolžnost vseli onih, ki jim je razvoj našega športa in pa uveljavljenje našo državo na olimpijskih igrali pri srcu. je, da.podpro po svojih močeh udeležbo. Zato vabimo vse. da poselijo prireditve olimpijskega dne, ki so lako sestavljene, da nudijo obrnem tudi tehnično prav razveseljiv program. Podrobni program prireditve bomo objavili. Mednarodni lahkoatletski miting ASIv Primorja. V zgornji Vrsti od leve na desno: Kuržbauer (Bukarešta), Slanina (Priniorje), Pntinja (Priniorje). Spodaj: Tek na 5 km vodilna skupina spredaj Bručati (Ilirija), zn njim zmagovalec ing. Hron (vis. šport Praga), v srodi fioček (vis. šport Praga), na desni Havaletz Tekme so se udeležili člani SPD v Celju, Smučarski klub v Celju, SK Olimp Celje in Ski klub Zagreb. Rezultati so naslednji: 1. Jelen Kric (Smučarski klub Celje) 0.42; 2. Pavline Drago (SPD Celje) 1.04; H. Levačif .1. (Ski klub Zagreb) 1.05: 4. Polutnik Mirko (SK Olimp. Celju) 1.20; S, Sadni!; Berta (Smučarski klub Celje) '137. Zmagovalci so dobili diplome, prvi, Jelen, si je priboril naslov prvaka Logarske doline. Mednarodna boksarska zveza in berlinske olimpijske igre. liksekutiva mednarodne bokser-ske zveze, ki se je pred kratkim sestala v Berlinu, j.e sklenila z ozirom na predstoječo olitnpijado več važnih stvari. Turnir v boksu se bo vršil v okviru olimpijskih iger v času od 10. do 15. avgusta popoldne in zvečer, livropska prvenstva se bodo vršila vsaki dvo leti in sicer ono leto pred in- eno leto po olimpijskih igrali. Pri olimpijskih igrah se ne bodo klasificirale države, ampak se bo izvršila ocena, če bo priborila ena narodnost eno alj več daril takole: Zmagovalec ene borbo prejme eno točko za svojo državo, zmagovalec v kdtični izločilni bdrbi" tri. premaganec v končni izločilni tekmi pa'dve točki. Najvišje število v vseh osmih kategorijah da potem najboljšo narodnosti. V primeru, da ima več narodnosti enako število loek. se ocenjuje takole: 1. po večini končnih izločitev in 2. po drugih ali tretjih mestih. Klub slovenskih kolesarjev CeUe razpisuje z» nedeljo c'ue lr'0*n: Zagreb—CHJe, slnri' '•» Zagrebu ob 5. uri zjutraj, cilj- -v - Celju pred (»vena dirjepi. Proga: Ljubljana -Celje, start v Ljubljani ob,li. uri '/.Jutraj, cilj v' Celju nn ljubljanski cesti. Proica-Maribor—Celje, start v Mariboru ob r,. uri zjutraj, cilj v Celju na Mariborski castj. Proga: 81<»vonjgrailcc— Celje, start v Slovenjgraacii ob li. url zjutraj, cilj v Celiti ua Ljubljanski eosli. Prosa: Celje (troblje^ Cel.ie.,. start In cilj ua Ljubljanski costi, .start oli f>. uri zjutraj. Pravico udeležbe imajo vsi dirkači ki so v- po sesti licence za 1. 1933. Prijaviti ne morajo svoji pod zvezi najkasneje do 14. t. m. Pravico vožnje imajo ua progi, ki je določena za njihovo tiodzvezo. Vozi nc po določilih tehničnega pravilnika kolesarske zavezo kraljevine .lugolsavije. Strogo sc držati cestno policijskih predpisov.. Vtsak dirkač vozi na lastno odgovornost. Darila: Klul) slovenskih kolesarjev Celje podel', za vsako progo iu vsako skupino po tri darila v obliki kolajn in "diplom S. K. Ilirija (/lazmislta sekcija). Danes od 1«. obvnzcu atletski iu bazenski trening za vse članice, brezpogojno tudi zn vse dijakinje. Po treningu razgo vor o sodelovanju pri' oliatpijekein dnevu in o obvez nom z4rav-uiSkom pregledu. Poziv nsem hdztmaSieani in atletinjam TKtl Atene! Vae one, k I imajo od drtiSCva |-/,|k>sojeno športno opre 1110, naj to nemudoma vrnejo v pregled v rol.e oskrbnika g. Pogorcvčnika na igrišče v Tivoliju. SK Ilirija, Icžkoatlclska lekcija. V-si rokoborci s, podiva,k>. da se 0bve7.no- iujo|c/,<- sestanka danes oh ( zvečer v Kolodvorski ulici 28 radi določitve parov 7,11 olimpijski dan, kateri Iki v soboto 17. junija. ZSI\ Iterntcs. tnofneekvija. Seja sekcijskega od l>orn danes oh "in v restavraciji KerSič. Istočasno s|io rbčanio, da smo v nadih prograniHi motornih dirk r. due 9. in 11. t. tn. pomoloma objavili ime darovalca Lojze Smuč. Častno darila, ozir. pokal na.iu .ie poklonili, trgovina fnlo-polrebščln, Ljubljana. MikloMčcvs co-tn. in un Lojze ftmuc. Slalom klnb ,'tJ. Propan. oilsrk. V nedeljo lfi. t. ni. Ixi Zlet vsega članstva kluba na Mošanisko planino ne •lelovci. Vabimo vse članstvo, da sc v čini večjem Ste viln tega izleta udeleži. Odhod je s turistom, m v no ■ n k 11 povratek. Karte vzemite do Radovljice. Oni. V hi odšli ?.e v soboto, dobe lahko prenočišče na planin* sami. Podrobnejša navodilu Se .slede. Smučarski kitih Ljubljana. Seja tehničnega odbora drevi ob 'Jo v dam,ski sobi kavarne Emona. Pro slino točno in vsi! Pozivamo vse klubske tekmovalec, ki posedujejo klubske smučI, naj jih čllll,prej oddajo v trgovini Prcdalič v Sclenburgovi ulici. Te smuči bodo pregledane. evpnlueltio popravljene in prnko poletja primerno -hranjene. To velja za vse tekmovalce, katerim le l-tllh posodil .smuči, lir,"/ r a/Hlr» Tudi v naši podružnici KODAK Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca« »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 4 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Usodno kupiš Danes nas jc zapustila in odšla v večno življenje naša dobra mati, tašča, sestra in teta, gospa Katarina Votek zasebnica v 82. letu svoje starosti, večkrat pre-videna s tolažili sv. vere. Pogreb bo v sredo, dne 12. junija 1935 ob 4 popoldne iz hiše žalosti Tyrševa cesta št. 17 na pokopališče k Sv. Križu. V L i u b 1 j a n i, dne 10. junija 1935. Žalujoči ostali. barve (suhe in oljnate), emajl lak, iirnež, terpentin, zidarske, pleskarske in umetniške čopiče, umetniške oljnate barve v tubah ter vse v to stroko spadajoče predmete. Poseben oddelek parfumeriie pri Franz Drago, Ljubljana, Stari trg št. 11. — Telefon 20-45. Zahvala Vsem onim, ki so našega dragega pokojnika, gospoda Adolla Potokarja trgovca v Ljubljani spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetja ter izrazili svoje sočuv-stvovanje z nami, iskrena zahvala in Bog plačaj! V Ljubljani, dne 11. junija 1935. Žalujoči ostali. ® »jRA- hrani ter Krcpča živce in nuStce. Pospt-i ^^Si« s"ic prebavo, deln apctlt, regulira dclo-* vj?" vanje srca In ledvic. Kdor gn redno pije, sc mu ui bati nc gilitn ne revme. Dobi se v vseli lekarnah v originalnih zavojih po oln 15 — ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Mlltvoj Leustek. Ljubljana, Resljeva c. i, ako poSliete v nnpre] Din I5 -. Športniki, turisti, lovci nogometaši: pijte ga redno! Naj pride noter,« reče in odrine papirje. Ivan odpre vrata in srce mu burno utriplje. Kakšna lepa soba! Oba odlična človeka in rahli vonj po sivki mu vzamejo srčnost. In gospa je tudi poleg. — Navzkriž prišel —, je rekla Mretka. Sveti Jerom, da sem moral narediti to neumnost! Živahno skoči mladi mojster na noge. »Ah, goslarček je prišel! Kaj se je pripetilo? Ti je treba knjige, čevljev?« »Naa —, lepo se zahvalim,« reče dečko in zmaje z glavo. »Cesa pa?« Ivan samo golta. »Si kje kaj ubil?« vpraša smehljaje se gospa. »Tudi ne.« »No, potem pa res ne vem —« »Samo nekaj sporočil bi rad,« reče slednjič in si oddahne. »No?« »Danes po službi božji sem moral pospravljati note — in sem se dlje zamudil in tedaj sem zaslišal nekoga tako milo jokati. Bila je Mretka«. »Mretka?« plane mojster kvišku. »Da, Mretka,« nadaljuje dečko srčneje. »In sem slišal, kako je rekla, da hoče krčmarica vzeti njeni materi kravo in drva in žito. Sam ne vem, zakaj. Menda bi morala Mretka nekaj narediti, pa noče.« Bleda in zmedena zre mojsterica sina. —v Aha — tu je rana. Kako ti gleda! »In potem je obljubila Materi božji, da ne pojde _ k _ vam prosit za pomoč, zastran — zastran gospe mame —,« šepne dečko. Pa tenka ušesa mojsterice slišijo natančno. Gospa skloni glavo in kri ji stopi v lica. »Pa sem si mislil: pa ti povej, ko je storila toliko dobrega tvojemu očetu.« »Bog ti plačaj!« vzklikne Martin burno, zgrabi fantiča za rame in ga strese, da bi skoraj fante oslepil in oglušil. »Si že priden! Gospa mama, ste že kdaj videli tako prebrisanega fanta?« A ne čaka, da bi mu mati odgovorila, temveč priganja : »ln kaj je še rekla Mretka?« »Da bi dal Bog mlinarju druge misli v glavo, da bi jo pustil pri miru. Potlej je pa šla. — Mlinar je pa pred cerkvijo oprezoval nanjo in je šel potem z njo. Dobro ga je zmivala, pa je Ie tekel za njo.« Martinovi prsti bi skoraj štrli izrezljano naslonjalo pri stolu. Za njo tekel, čak, ti že izbijem iz glave! — Plane k steni, hlastno potegne čepico s srnjenega rožička in hrupno zaloputne vrata za seboj. In že mu odmevajo silni koraki po kamenitein tlaku pred hišo. > >w g oj iri *.— •3 s "O .52 rt C ®Ž 8 •5 S 00 TJ ° B S. > . O cn e D O th O a c 00 c 0) K n) ■o« >71 «J "S" o a 2 .» ti B -S B S JS > 4) o ii "s ■oe B •a ? > "d o P .S V a o ° -O so 0 _t 1 s i s &> I« >N U o n S " is rt S « a a .2. i- o am aJramah—malto tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc. Izdnmtflli: Ivan Rakoveo. Uredniki Viktor CenčiC.