288. številka. Trst, v torek 17. decembra 1901. ..Sdtaoa:'4 lotit •■krat aa dan. rnzuu la raznfkov. ot> 4. uri tve; |.mm Pruta pa po 8 »iutmk (4 avč.i Telefon Str. STO. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je mo2l Oglaal »c računajo po vr«tah v petitu. Za več" kratoo naročilo a primernim popustom Poslana, onmrmice in iavne zahvale domači oglasi itd. ne računajo po pogodb« V«i dopisi naj ne pošiljajo urednlltvtt Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Koropipi ae ne vračaju. Naročnino, reklamacije in u|il»ne sprejema apravnlAtvo. Naročnino in ntglaae j• plačevali loco Trst. Lrednlltvo lit tiskarna ne untiajata * oiioi Oarintia Siv. 12. I pravnlfitvo, In • prnjraianje Inseratuv v ulici Molit piccoio 4tv. 3, II. nad*tr. Isdajalelj in odgovorni urednik Fran Godnik Nevarnost razdora na Slovenskem. IX. .škoda je veekakor velika za slovenski narod, da ima toliko v resnici izobraženih sil v svojem svečeništvu, katere pa radi zavisnosti ne morejo delovati, kakor bi bilo potreba. Ta zavisnost tudi radi tega ni nič manjša, da je v katoliški stranki tudi kolikor toliko jtosvetnih naobražencev. Ti se morajo pokoriti obči zavisnosti svečenikov in bo seveda običajno sami takega političnega mišljenja, kakoršno narekujejo škofom o ti zgoraj. Da bi se pa katoliška stranka sama odrekla političnemu delovanju, tega ne moremo pričakovati ; kajti obči zistem potrebuje in zahteva eelo politi ako pomoč od skupne, torej tudi slovensko hierarhije. Katoliška stranka se lx> torej tudi nadalje vsiljevala narodu za j>ol!tiško delovanje in <*elo za premoč v vodstvu narodne politike. To stranko odstraniti je nemožno, in kolikor hoče slovensko rodoljub]« skrčiti vpliv te stranke, je dolžno prijeti jo tam, kjer ima svoje največe slabosti, kakor trnu to že omenjali. Narolne množice se morajo poučevati, v kakih razmerah se nahaja skupnost narodovi nasproti katoliški stranki. Narodne množice si morajo pridobiti zavest, da katoliška stranka moro s pametnim postopanjem pospeševati naše dušno z veličanje, nikakor pa ne more — radi svoje zavisnosti od" zgoraj — pomagati nam, da bi se na pravi strani oborožili za narodno brambo in rešitev. Katoliška stranka more zares brzdati literaturne izrodke in škodljive poskuse, tudi kritikovati različno mišljenje, ki se pojavlja jk> novinah; a ne more dajati direktive in meril za pravo politično mišljenje in delovanje. Katoliška stranka ui sama v svojih masah kriva, da je za vodstvo narolitičnih vprašanjih. Na Ogerskem sodelujejo madjarski školje v mnogih političnih vprašanjih v soglasju z vladami ; Madjarom vsaj s tem ne škodujejo, pač pa nema-diarskim narodnostim. In tako se godi tudi pri nas: škotje ne nasprotujejo obči politiki in po mislih državnikov jej tudi ne ik _^ Lastnik koneorcij liata „Kdinost" Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trstu škodujejo! A ravno veleti tega ne morejo koristiti »lovanskim narodom, kakoršen je slovenski. Kolikor bi rastlo politiško spoznanje med svečeniki, in kolikor bi se oni čutili nezavisne, kakor se čuti tu pa tam kak odločen župnik, bi se sami kolikor le možno umikali vlačenju političnega voza ; in tudi to bi bilo že velik dobiček. Politična pasivnost svečenikov bila bi pri današnjih razmerah slovenskemu narodu le na korist, ker aktivno ne smejo tirati zaresne narodne politike. (Svoje stališče v tem pogledu, narekovano od prepričanja in od potreb, izhajajočih iz sedanjih razmer, smo te dni vnovič označili na tem mestu. Sicer pa treba povdariti, da avktor ne govori o načelni pravici svečenikov do ude- medjseboj, kdo bi prišel v centralni parlament . Katoliška stranka je dolžna po svojem namena, vesti se pred vsem skromno in tehtati sv-»je moči bolj, nego druge v njenih očeh bolj pregrešne stranke. A kaj vidimo? Streberjev in domagalcev ima katoliška stranka ravno tako v izobilju, kakor posvetne stranke. Ali se vprašuje katoliška stranka, da-li je tako lovljeoje viših mest dostojno in soglasno z njenim značajem?! Naj se po takem ne huduje, če jo zadevajo jednake obsodbe radi neskromnosti in vsiljevanja, kakor vsako drugo Btranko bolj posvetnega značaja ! ! Kako rada se katoliška stranka sklicuje, da poklic pojedinčev odhaja po božji milosti; leževanja na političnem življenju, ampak o Slomšek se je vedel tako, a današnji priBtaši težavah, ki jih zistem stavlja proti neza ustavnih načelih izključeno, da bi se hrona vlačila v razpravo. Kar se tiče izvajanj v seji dne "2. t. m., je naravno, da imajo zanesljivo podlago, ker sicer ne bi se mogla izgovarjati na takem mestu. Jaz sem v teh izvajanjih svojih — je rekel ministerski predsednik — kakor mislim, podal zvesto sliko Bedanjega političnega položaja, kar je bila tudi moja dolžnost in jaz vsprejemam radi tega tudi vso odgovornost na-se. Zbornica je na to nadaljevala razpravo o vladni predlogi glede poljedeljskih zadrug. Točki 3. in 4. sta se vsprejeli v glavnem taki, kakor jih je predlagal odsek. Predlogi manjšin so se odklonili, medtem, ko je bil vsprejet dodatni predlog poslanca pl. Grabmavra. Istotako so se vsprejele točke 5., 7. in 8. skoraj neizpremenjeno. Točke 9., visnemu nastopanju gg. svečenikov. Op. ur.) A nezavisne narodne stranke bi tudi ne katoliške stranke so zavrgli lastnosti odkrito-| in jo Vsprojele so se, kakor jih je pred-srčne ponižnosti in skromnosti. lagal odsek. Dovršili bo tudi razpravo o toč- To je huda bolezen današnje dobe, ka- j;; f 14 in 15- glasovanje o teh pa bo smele dajati prilike, ki bi izzivala tera je toliko hujša, ko se jej ne more o(]l0žili za prihodnjo sejo, ki je danes. hrambo katoliških interesov ! Njih postopanje bi moralo biti tako, r'.a bi svečeniki od kraja spoznavali, da narodne stranke ubraniti niti najbolj zato pozvana katoliška Kriza V bolgarskem ministerstvu. stranka na Slovenskem ! Mi moremo obžalo- Minister je v včerajšnji seji naznanil odstop vati to občo bolezen tudi pri katoliški stranki vgega ministerstva, ker je »Hampie de PariB et nočejo škodovati ne veri, ne nje- s stališča narodne morale, katera (jeđ pays-I5as« odtegnila ponudbo posojila, nim organom! Tako bi se moralo tudi radi osebnega lovljenja dostojanstev dobiva Ministerski predsednik je naprosil predsed- goditi, in potem bi najhujši privrženci proti- od leta do leta hujše rane. Množice ne vi- njka sobranja, naj odgodi zasedanje do se- slovanskega zisteina ne imeli dejanskih vzro- dijo lehko, da gre za zmago oseb, a če stave novega kabineta. kov za šč 11 vanje nižega svečeništva proti spoznajo to sebičnost, so poparjene in izgub- Jz italijanske zbornice. V vče- narodnim strankam ! j Ijajo vero v avtoritete in narodne programe. rajšnji seji italijanske zbornice poslaucev so Katoliška stranka ima, tudi ko bi se Ako množice vidijo, da je osebam več do se nadaljevali izgredi radi onega izreka posl. umaknila s političnega poprišča, obilo dela na osebnih, nego do narodnih interesov, sodijo, Fer rij a glede kulturelnih in nravstvenih od- narodnem polju. Slomšek ostane v tem po- d a tudi programi niso zaresni, n0šajev v južni Italiji. Ferri je namreč, kakor gledu tudi nadalje izgled narodnega delovanja, bolj za parado in postranske, nego pa na- 5mo poročal; že v včerajšnji številki, izrekel in danes bi on kar strmel, ko bi videl, kaj rodne koristi. sledeči Btavek : »Tu (v južni Italiji) je do- vse se počenja med Slovenci, in sosebno, Želeli bi, da bi kritična katoliška stranka ^iti \e oaze poštenja in nepoštenje je kuga, kako se med katoliško stranko gonijo za porabila svojo kritiko tudi za-se in se ogle- kateri se morejo upirati le sila redki značaji javna mesta: istotako, kakor med drugovrst- dala nekoliko tudi v svojem zrcalu. No, \z dijamanta.« Radi teh besed je navstal v nimi naobraženci. O S'omšeku je znano, da je bil povzdi-gnen na stolico knezoškofa za štajerske Slovence, ne da bi bil sam kedaj mislil na to; tem manje bi se bil on posebe potezal za to veliko dostojanstvo. Kako se pa danes potiskajo v ospredje tudi v katoliški stranki !! dajmo katoliški stranki počitka in spomnimo zbornici silen hrup in je moral predsednik se še njene politične nasprotnice. Politični pregled. V TBSTU, dne 17. decembra 1801. Državni zbor. Zbornica poslancev. Villa zaključiti sejo. V včerajšnji seji je posl. Ferri takoj po prečitanju zapisnika zahteval besedo k zapisniku sobot e seje. Predsednik je najprej prečital svojo izjavo, v kateri izraža obžalovanje na postopanju posl. Ferrija in je za- Ta slabost je danes očitna in črez vse Začetkom seje je ministerski predsednik dr. hteval, da se ta njegova izjava doda zapis- zdrave mere velika tudi na Slovenskem v Korber odgovoril na vprašanje vsenemških niku sobotne seje. Po prečitanju te izjave je obče. Trgajo se leto za letom in ves narod poslancev dr. Barenther, dr. S«halk in tova- pozval predsednik posl. Ferrija, naj prekliče spravljajo v vojni tabor za jedno ali nekoliko rišev, da-li je resnična neka izjava krone, in ali svoje besede, predno mu more dovoliti be- — streberskili oseb. Nič ne prašajo, ali so je res, da je že vse pripravljeno za dižavni sedo. Posl. Ferri pa ni dal niti odgovora na dovolj sposobni ali ne; gledajo le na to, prevrat in da je dr. Korber v soglasju ta predsednikov poziv, temveč je povdarjal, da-li so okolščine take, da bi mogli prodreti s krono govoril tisto znano izjavo v zbornici da je zahteval besedo k zapisniku prejšnje s poštenimi ali tudi nepoštenimi pripomočki, poslancev dne 2. t. m., iz katere je bilo možno seje. Tem Ferrijevim besedam je sle lil gro- Sposobnost za državnega [poslanca mora biti sklepati, da nameruje vlada odpraviti konsti- zen vrišč in hrup južnoitalijanskih poslancev, danes silno velika; in vendar se gnetejo med tucijo?! Minister je izjavil, da je po vseh Med hrupom je predsednik večkrat pozival podlistek: 31 Srpo je gledal vanjo nekaj minut, potem gotoveji. S toploto v besedi, ki je nav: pa jej je veleval pridušenim, mrkim glasom: le ljudem z najiskrenejim sočutjem in ki u adna prav Za dežjem solnce sije. — Povesi iz prej-11 jili stoletij ; prevel Bokovlč. — Lavro smo bili zapustili — zaprto in jkh! strogim nadzorstvom v markijevi palači v Parizu. < 'itateij in čitateljica se bosta še s|>ominjala, da je Lavra na vprašanje po markiju dobila odgovor, tli je isti odpotoval in da se povrne še le čez par tednov. Njej, ki se je še vedno nadejala v svoji najivnosti, da s prošnjami gans srce markijevo ter da jej bo možno še ta dan zapustiti svojo sijajno ječo, je seveda vest o odpotovanju kar potrla. Njeno duševno obzoije je potemnelo in nikjer je ni bilo svitle pičiee. In kateri je bil vzrok, da je marki odpotoval J Zo]>et peklenski, kakor je bila peklenska njegova du^a. Vidč, da je Lavra trden ženski značaj, hotel je počakati, da jo ukloni — čas. Prepustiti jo je hotel sebi, samoti in žalosti. Tako je storil in se mej tem zabaval — z drugimi ženskami. Iz Pariza je odpotoval z neko gledališko igralko — Italijanko. Tako si je tolmačiti tudi pripovedo- vanje poštarja v Parizu, ki je bilo Edvarda zadelo v najblažilnejem čutstvu: v veri v Lavrinovo zvestobo in čistost. Marki in Tta- ! — Evo vam možko obleko! Oblečite se sili v zaupanje, je govoril: lijanka sta pobegnila na deželo. Ali kmalu j vanjo ! A hitro, ako vam je življenje — Lavra, sedaj priznavam, da sem grdo je zapazil, da ga zasledujejo in da tu ni več varno zanj. Pa tudi Italijanka je opazila to in je za časa in skrivaj zbežala, brez mar-kija sicer, ali z vsem njegovim imetjem v gotovini, kolikor mu ga je mogla ukrasti. Pa tudi za markija je bil skrajni čas, i tla je mislil na svojo varnost : da pobegne. Ali strast njegova do I^avre je bila tolika, da je ni hotel za dlje časa pogrešati, marveč je hitel v Pariz ponjo, da-si je vedel, da stem spravlja svojo svobodo v skrajno nevarnost. Nemo, utopljena v žalost, in pogledom, ki je izražal nje obup, je sedela pri mizi; kar je nekdo potrkal na vrata in predno ^e je prav zavela, je stal pred njo on, nje sovražnik — marki. Prej že ga je mrzila iz vse duše, saj je videla v njem brezvestnega človeka, ki jej je s drzno roko vzel vse : bvo-bodo, oboževanega očeta, miljenega izvoljenca, srečo, zadovoljstvo in morda — življenje. Ali sedaj je bil njegov pogled — izražal je hkratu strah in pohotnost — tako divji, da je Lavro obšla groza pred njim kakor še nikdar. drago ! ravnal z Vami. Priznavam in želim popra-Utis, ki ga je ta poziv napravil na Lavro, viti, kar sem zagrešil. Sedaj je prilika. Rese je čital v nje očesu in na licu. Vsklik-; siti vas hočem iz nevarnosti in bežati z vami njla je : nazaj v Italijo, da vas zopet izročim vašemu — Kaj namerjate zopet z mano ? Ali mera mojega trpljenja še ni polna?! Kako hudobijo ste se izmislili zopet ? ! On pa je menil cinično: — Tu ni govora o nikaki hudobiji, tu gre za vašo — rešitev! Potem jej je začel slikati v najživejih barvah, kako da ga zasledujejo, da mu grozč s smrtjo in da, če ne zalote njega, uničijo vse in pomore vse, kar vdobe v njegovi hiši. Govoril je proračunjenim naglasom, da si je bil gotov največega utiša na mlado in neizskušeno deklico. Duša jej je bila itak že ranjena, a sedaj da se jej bliža najhujše: smrt in pred smrtjo morda sramota in trpljenje. Tako jo je spravil v tako duševno razpoloženje, v katerem jo je hotel imeti, da bo nadaljnjemu njegovemu sredstvu vspeh tem očetu. Utis teh besed na deklico je bil naravnost noopisen, kajti verjela mu jo. Storila je vse, kar jej je veleval. * * ■* Bila je trda, nepredirna tema, ko sta zapuščala palačo skozi tajna vrata v ozadju. Niti od služabnikov ni slutil nobeden ničesar, kajti marki ni zaupal nikomur. Po ulicah parižkih je vladala grobna tišina. Pod itti-som besed markijevih, govorjenih tako prepričevalno o nevarnosti, v kateri se nahaja nje življenje, se je s strahom in grozo ozirala okolo sebe in ni čudo, da se je tesno tiščala markijeve roke. V neki stranski ulici ju je čakal voz. Marki je z nervozno naglico odprl vrata voza, potisnil Lavro v voz, zaprl vrata, bič je počil in — odpeljala sta se....! (Pride še.) Ferrija, naj prekliče svoje besede, a ta je s povzdignjenim glasom vedno povdarjal, da je zahteval l»esedo k zapisniku. Ko se je slednjič vihar nekoliko polegel, dovolil je predsednik Ferriju l>esedo, a ta se ni niti zmenil za razburjenje v zbornici, tamveč je obširno govoril o »»pravilniku. Poslanci so postali zopet nestrpni ter so mu sedali v besedo s klici, naj prekliče svoje besede ! Ferri jim je na te mej klice odgovarjal, da govori, kar hoče on sam. Na to je nastal še veči vihar med poslanci. Ferri je slednjič izjavil, da bi se bil v včerajšnji seji moral nadaljevati nedovršen. dnevni red sobotne seje, ali ker je predsedn -rvo določilo, da se bo dnevni red sobotne s^ie nadaljeval v seji od torka (t. j. dane?I, nuna on nič proti temu, ako se mu ngotori pravica, da bo smel v tej seji nadaljevati svoj v boboto za pričeti govor. Na to je Ferri mirno sel, kakor ne b se bilo ni'esar dogodilo. Nekateri poslanci so bili radi tega kar izven sebe in so zahtevali, naj Ferri zapusti žarnico. Predsednik Viila je zopet zahteval, naj Ferri prekliče žaljive besede. a ta mu je odgovoril, da ga k temu ne more p.-isiliti ne predsednik, ne nihče drugi na svetu. .Slednjič je zbornica z vsemi glasovi proti glasom skrajne levice glasovala za predsednikov predlog, nuj se posl. Ferrija cenzurira, t. j. izključi za pet sej iz zbornice. Ferri je trd I, da se je to glasovanje nepravilno izvrš.lo, v sled česar se ne bo pokoril dotične m u sklepu in je še dodal, da to ni zbornica, ampak parlamentarna kamora. Vsled predsednikovega naloga sta se podala k Ferriju dva cenzorja ter zahtevala «d njega, naj se odstrani iz zbornice. Ta pa se ni brigal za njiju besede ter je rekel predsedniku, da ima na p »dlagi opra vilo i ka pravico govoriti, da predsednik ne zna izvrševati svoje naloge in ga je pital z »mascalzone«. Izjavil je, da ne gre drugaČi iz zbornice, ako ga ne dajo iztirati z vojaško silo. Predsednik je pretrgal sejo med neopisnim vpitjem in ropotom. Ferri je ostal na svojem mestu. Ko so črez pet četrt ure sejo zopet otvorili, ponavljali so se zo[*et nemiri, na kar je predsednik (»ker je Ferri m hotel ukloniti povelju zbornice«) za -ključil s*-jo. Tržaške vesti. Cenjenim najini naročnikom. Ker koncem leta skoro vsem gg. poštnim naročnikom poteče naročba na naš list, prilagamo danes poštne nakaznice v blagovoljno u pora! »o. Oni cenj. naročniki pa, ki so zaosteli z naročnino, so naprošeni, da čim prej poravnajo sv«»j dolg, da se izognejo morebitnemu pretrgauju v pošiljanju lista. Uprava »Edinosti«. »Novice« rekriminirajo v svoji zadnji številki protij vedenju Poljakov in Hrvatov ozirom na gibanje za ustanovitev slov. univerze v Ljubljani. Zlasti o Hrvatih pravijo, da je bilo njihovo vedenje »klaverno«. No, dokler »Novice« kritikujejo postopanje kateri h-si bodi poslancev, nima nikdo pravice kaj oporekati, ker vrše le svoje nedotakljivo pravo. Niti temu ue oporekamo, ako »Novice« izjavljajo menenje, da Zagreb za sedaj ne more biti naše kulturno središče. Ali za glavo smo se prijemali strme, ko urno videli, da iist, ki je baje blizu napredni stranki, navaja ta-le, zelo — nazadnjaški vzrok v podkrepljenje svoje trditve: ker namreč »državnopravna ločitev stavlja skoro nepremagljive ovire«!! Torej tako?! lira »o! Sedaj vemo vsaj, kako s no Slovenci v razvoju slovanskega mišljenja storili ogromen korak — nazaj ! Drugi naprej, mi — nazaj. Italijanov ne ovirajo uiti meje monarhije, da ne bi gojili kulturnega in morda še katerega druzega jedinstva s kraljestvom italijanskim. Nemci se istotako ne menijo za meje monarhije, marveč kličejo iz druge države doli emiserje in hodijo sami preko teh mej, tla goje in utrjajo čut kulturnega in političnega jedinstva z nemško državo... Nam Jugoslovanom pa naj bo »državnopravna ločitev »nepremagljiva ovira« ; ločeni in t u i naj si ostanemo za vedno, ker so brezvestni državniki znali izkoristiti nesrtčo, ki je zadela Avstrijo v letu in so, ustvari vsi duvalizem, jmtisnili Sotlo med narod slovenski in hrvatski... ! Tuji naj si ostanemo, da-si živimo v okvirju iste m o-n a r b i j e, pod zaščito istega prestola. pod varstvom iste vojske in pod žezlom istega vladarja!! Bravo — »Novice« ! Le kažite se Dunaju še bolj dunajske, nego je Dunaj sam ! Zistem, ki vlada v monarhiji, vas mora biti vesel ! Potem pa se v članku, posvečenem vse-učiliškem vprašanju, »Novice« spuščajo v celo morje rekriminacij, ki niso v nikaki zvezi s predmetom. Saj ne pravimo, da to ali ono ni resnično, ali to ni pošteno, ako se krivda na tem vali — in še na tak po-rogljiv način — izključno le na narod hrvatski kakor tak in se prav nič ne pošteva dejstvo, da je tudi narod hrvatski pod mlinskim kamenom slavofobskega zistema. Je li pravično to — da niti ne govorimo o bratstvu — ako se »Novice« rogajo, da na Hrvatskem zmaguje na volitvah madjarski zistem, a ne govore ni besedice o tem, k a -k i h s r e d s t e v se poslužuje ta zistem!! Kar sram pa je človeka, ako mora v listu, ki naj bi bil slovenski, čitati očitanja, »da se Slovenci moramo pehati za hrvatst%*o v Istri«, »da je hrvatski gimnazij v Pazinu izrezan iz našega mesa«, »da se morajo slovenski poslcuci pehati za Hrvate v Istri«, »da se je tržaške Slovence upreglo, da morajo hoditi v boj za Hrvate v Istri«, »da še Laginjevega mandata si niso znaii ohraniti« itd. itd. Tkka očitanja niti ne zaslužijo oJgovora, ker so preneslana. Kaj pravite, Čitatelji a ? ! To znamo Slovenci sedanjih dob gojili duh bratstva! Ali mož, ki se toliko ujeda radi Istre, menda tudi tega ne ve, da, delujč z? rešitev istrskih Hrvatov, delamo tudi za rešitev istrskih Slovencev! Mož inenda ne ve, da živi v Istri do f>0.000 Slovencev !! In to je menda snažna številka: za narod, ki šteje le poldrugi milijon duš ! ! A mi vprašamo »Nov ce« : zakaj si ni narodno- napredna stranka »znala« ohraniti notranjskega državnozborskega mandata ? ! Zakaj si ni »znala« ohraniti idrijskega deželno-zborskega mandata ? ! Zakaj si ni narodno napredna stranka »znala« ohraniti v deželnem zboru pretežja proti katoliško-narodni stranki ? Vprašujemo tako, ako je že res vse odvisno od »znati« ! Odkrito povemo, da smo kar etrmtli, ko smo v »Novicah«, katere smo do sedaj smatrali za pamanten in resen list, naleteli na takov — škandal! Proti takemu škandalu prote^tujemo slovesno, in to ne le iz bolj idejalnih motivov bratstva in vzajemnosti, ampak iz jako praktičnega motiva: v skrbi za svojo lastno bodočnost !! Na koga se bomo še naslanjal: v težavnih časih, ako pahnemo od sebe njega, ki nam je najbliži ne le po krvi in po interesih, ampak tudi po geografiškem položenju svojem ? ! Z refleksijami o nedeljskem shodu v »Politeama« pričnemo jutri, ker nam je danes zmanjkalo prostora ! Iz meščanskih kroarov nam pišejo: Kakor čujemo, prirediti vrli pevski društvi »Velesila« in »Slava« veliki ples samo v ta namen, da dobisti primerno priliko, da — kakor lani — pred mnogim občinstvom uve-deti nove narodue popevke, ki naj se potem razširijo med naše ljudstvo in odrivajo laške umazanke, kar se je lani izborno posrečilo. Društvi sti bili razpisali nagrade in se sedaj pridno vaditi dotične izbrane pesmi. Ozirom na to, da mi v Trstu nimamo na razpolago večih prostorov, da bi mogli vvečo maso š«riti nove lahke slov. pesni, bi menil pisec teh vrstic, da bi bilo jako umestno, ako bi rečeni društvi nastopili z novimi pe-smami tudi kje drugo I v okolici in ne samo v Skednju. Morda bi bil najprimerneji »Narodni dom« v Barkovljah. Pa to ne bi bilo le stvari na korist, ampak tudi rečeni društvi bi dobili zasluženo zadoščenje za njiju veliki trud in jKJŽrtvovalnost. Oni činitelji, ki imajo besedo, naj bi blaguizvolili razmišljati o tem-le nasvetu. Le naprej in ne strašimo se truda! Narodna pesem je med najizdatnejimi sredstvi za ohranjenje narodne individuvalnosti. Ljubitelj slov. pesni. kako lažejo ! v tukajšnjih, kakor tudi v listih iz kraljestva, čitamo, da so se nedeljskega shoda v »Politeama Rossetti« udeležila vsa tukajšnja laška društva in korporacije ! To je jednostavna drzna laž. Da ne bomo navajali vseh manjših društev, ki se niso udeležila, omenimo naj le nekatera bolj važna. N. pr. : »Unione operaia«, »Societa Austria«, »Soeieta Concordiac, »Societa dei tipografi del I, torale«, »Societa delle Corse«, »Societa del Tergesteo« itd. Ali nam, ki nekoliko poznamo Trst, ne bodo dajali roga za svečo. Ni res torej, da so bila zastopana vsa tržaška društva, res pa je, da sta bila zastopani na shodu društvi »Dante A lig" h ieri« iz Vidma in pa »Universita di Torino«! Zastopani so bili tudi mnogi časniki iz — kraljestva! Mi nimamo nič proti zastopnikom iz kraljestva. Radovedni Brno pa, kaj bi naši lahoni rekli, ko bi doznali, da je bilo na kakem našem shodu društvenih in časnikarskih zastopnikov iz — Rusije ! Kar se pa tiče zunanjih »laških« občin, treba povdariti, da to pot ni bil zastopan preslavni Pomjan ! Se je-li »onerevole« Bartolič spametoval ali ka-li?! Ako kedo, ki ne pozna Irsta in 1 tršaških razmer, čita tukajšnje lahonske liste, mora misliti, da je bil res Trst na nedeljsKem Ishodu, kakor klika tudi res brzojavlja take laži celo v vse laške liste iz bližnjega kra-j Ijestva ! Ali so podkovani v geografiji! Mesto i Lvov, ali kakor pravijo Lahi: »Leopoli« leži sedaj na — Koroškem! Tako čitamo vsaj i v »Corriere della Sera« iz Milana. Ta list i piše namreč, da poročajo iz Lvova »na Koroškem«, da je naš minister za vnanje stvari-grof Gohicho\vski, odstopil, ker se protipruske demonstracije v — Galiciji niso udušile pravočasno ! ! Vse to pa je milanski list posnel iz »Neues \Viener Journal«, le mesto Lvov je je premestil na Koroško. Sicer pa je vsejedno, ali je Lvov v Galiciji ali na Koroškem : vest o odstopu grota Golucbo\vskega bi bila vsejedno razveseljiva, ako bi bila le — resnična. Poljaki proti Nemcem. Iz izvadkov, ki jih prinašajo dunajski listi iz listov v nemškem rajhu posnemamo, da večina teh listov izreka za nadaljevanje ljutega proganjanja Poljakov. Najlepša pa je ta, da na nekem zborovanju društva »Ostmarkenvereinc tožili proti fanatizmu — Poljakov. Tcrej : če Nemci vrše proti Poljakom najhuje nasilje, če jim kratijo naj-primitivuejo človeško pravo, Če jim takorekoč deco tržejo iz naročij in če Poljaki ne ostajajo nemi proli takemu barbarstvu, potem so — Poljaki fanatiki. To je že skrajna brez-obrazuost! Nemci so si ustvarili neko posebno svojo moralo, ki uči, da je sploh vse, kar delajo oni proti drugim — moralno. V Krakovu so imele dne 15. t. m. ženske shod. Zbralo f=e jih je nad 1000. Sklenile so: da bodo bojkotirale nemške tvrdke, da svojih otrok ne bodo več poverjale ni ! nemškim zavodom, ni nemškim vzgojiteljicam, da izrinejo iz Galicije vse liste iz Nemčije, zlasti pa modne in šaljive, da izrazijo obsojencem v Gnezdnti svoje najgloblje sočutje in stednjič, da izdajo oklic do vseh žensk Evrope (izvzemši pruske), v katerem bodo opozarjale na žalostno usodo poljskih otrok v Prusiji ! Nemšk« novinstvo se kaže posebno zadoščeno s tem, da se poljskemu gibanju ni posrečilo skaliti razmerje med Nemčijo na eni in Avstro-Ogersko ter Rusijo na drugi strani. Će jim taka tolažba ugaja, naj jo imajo. Saj tudi proti barbarskemu postopanju Angležev v Afriki še n: oficijelno protestirala nobena vlada ; ali to ue spreminja nič na dejstvu, da je ves civilizjvani svet ogorčen proti Angležem i in da se zgraža nad njimi. Slednjič naj zabeležimo še govorico, da : hoče res minister za vnanje stvari Poljak • grof Goluehowski odstopiti, užaljen zato, ker ni obveljal njegov nasvet za najstrožje postopanje proti — Poljakom! ! Milostno nebo nas reši takih — Poljakov ! Boj za domovinstvo v Trstu. Na prošnjo podpisanega urada, objavljeno v »Ed.« od prošlega petka, naj se zglasi, če je kdo že dobil povoljno rešitev svoje prošnje za podeljenje domov iustva na podlagi novega domovinskega zakona, sta nam bili predloženi rešitvi Josipa Stoka iz Dutovelj in Frana Uršiča iz Brji. Vsi trije prosilci, ki so dobili dosedaj ugodne rešitve, stanujejo v Barkovljah, turej v območju vladnega poverjeništva za okolico ! ! Vsi so dobili tudi slovenske rešitve na svoje slovenske prošnje. Gospod na-mestništveni poverjenik je sicer storil le svojo dolžnost. Ali upoštevaje okolnosti, in sosebno fakt, da diugi poklicani činitelji vse drugače postopajo, ne moremo drugače, nego da gospodu poverjeniku za okolico, Fabrizziju, izrečemo na tem mestu zahvalo in priznanje. Lepa hvala pa tudi onim trem prosilcem, ki so se potrudili v naš urad. Urad pol. društva »Edinost«. Vožno-poštni promet o božični dobi. Od c. fcr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva smo prejeli : Ozirom na množeči se vožno-poštni promet v božični dobi poslovali bodo vožno-poštni oddelki c. kr. poštnega in brzojavnega urada Trst 1 v nedeljo ti ne 22. decembra t. 1. ob istih uradnih urah kakor ob delavnikih. Občinstvu se priporoča, da se o od-pošiljanju vožno-poštnih pošiljate v v božični dobi ozira na sledeče ! 1) Radi izredno pomnoženega tvornega prometa v tej dobi je priporočati, da se poštnih pošiljatev, ako se hoče, da jih na-slovljenec pravočasno vdobi, ne oddaja še le prav zadnje dni pred božičem na pošto, marveč že nekaj fini ponred. i!) Pošiljatve, o katerih se želi, da bi bile onega dne odpravljene, katerega so bile na pošto prinešene, oddajati je v božični dobi najpozneje do 2. ur pop. P izoeje oddane pošiljatve se bodo odpravljale še le naslednjega dne. 3) Posebno pozornost je obračati na to, da so pošiljatve dobro zavite in zaprte ter da je naslov na istih dobro pričvršćen. Za male pošiljatve z manjšo težo (do o klg.), katerih vsebina ne trpi vsled pritiska in ne izpušča maščobe ali vlažnosti in ki niso namenjene daleč, zadostuje, da so v močan papir zavite in z vrvico trdno privezane. Veeje in težje pošiljatve, potem take, ki se pošiljajo v oddaljene kraje in slednjič one, v katerih se nahajajo predmeti, ki se lahko razbijejo, ali ki puščajo maščoho in vlažnost, morajo biti, primerno vsebini, obsežnosti, teži in vrednosti, vsaj večkrat zavite v močan papir, ali močno platno, oziroma morajo biti spravljene v košaricah, zabojčkih itd. Za-klopnice (škatlje) iz lepenke, osobito takozvani poštni kartoni so dovoljeni, če nimajo znakov poškodbe. Divjačino, ki ne krvavi več, sme se pošiljati v posamičnih komadih nezavito. Pošiljatve z vsebino, k*i se lahko razbije, se ima označiti na zavoju razločno se znamenjem stekla. Pri pošiljatvah z hthko spridljivo vsebino naj se napiše na spremnici dosta vek »se naglo pokvari« ter naj se ta dostavek z modrim alt rudečim svinčnikom krepko podčrta. Zavitek mora biti takp trdno zaprt, da se brez poškodovanja zapore ne more do vsebine. Pošiljatev brez naznačene vrednosti ali v vrednosti pod 400 kron v obče ni treba zapečatiti, če so zadostno osigurjene po zapori s pomočjo lepila, pečatnih znamk itd. pri potnih torbah, kovčkih in zabojih s pomočjo zaprtih ključavnic, pri sodih z dobrimi obroči, ali pa po nerazdelji vosti. Pošiljatve v vrednosti nad 400 kron pa, kakor tudi vse pošiljatve se zlatom, srebrom, gotovino, vrednostnimi papirji, dragocenostimi ali pristnimi čipkami morajo biti na koncih zavoja tolikokrat in tako zapečaćene, da se zavoja brez poškodovanja pečatov ne more odpreti. (Zvršetek pride.) Najprimernejše sredstvo! P*sejo nam : Vse pehanje, govorjenje in kričanje naših lahončkov, ne na shodu v »Politeama Rossetti«, je bilo neumestno, ako celo nepotrebno! Da je temu res tako, za to pričajo tisti sinovi »avite eolture«, ki so šli takoj popoludne proti laškemu konzulatu — gotovo z namenom, da jim isti da, ali vsaj zagotovi laško < vseučilišče ! Ako so res menili avstrijsko vlado zaprositi za laško vseučilišče, potem pa ni bilo treba hoditi pred laški konzulat! j V nasprotnem slučaju pa bi bili gospoda mogli kar opustiti shod v gledališču in iti | naravnost v ulico Carintia ! i Drobne vesti. Prebrisan slepar. Včeraj so se predstavile na policiji tri osebe, ki so predložile ovadbo proti Francu Z., ker da jim je isti na premeteu način izvabil nad 200 KL. Policija išče sleparja. Prodajalnico okrali. Nepoznani ponočnjaki so udrli to noč v prodajalnico jestvin gospe Marije d ' Olivo v ulici della Madonina in so odnesli več stvari. Poštenjaki so predrli zid in so tako prišli v prodajalnico. M o ž, k i s e g a v t u j e ž e p e. Sinoči so aretirali delavca Rudolfa V. iz Istre, ker je Josipu Rospetto izpraznil žepe. Nevarnega tatu so odvedli v ulico Tigor. Nezvest b a. Andrej Roncelj, stanujoči pri sv. M. M. spodnji, je ovadil na inšpektoratu v Skednju, da mu je njega delavec poneveril nad 30 K. Tatvina. Včeraj zjutraj so aretirali v svobodni luki 2S letir ga zidarja Jurija M. iz Pirana, ker je tam ukradel več kil sladkorja. Moža no odvedli v zapore. Samomor. Včeraj zjutraj o!> 10. uri je končal svoje dni 28-letni urar Alojzij li., stanujoči v ulici Fortino stera, da je spil ste-kleuičico nekega strupa. Slučajno pa je prišla v i —ti hip njegova ljubica na njega stanovanje ter ga je našla — v svoj neznanski strah, seveda — valečega -e po tleh v groznih bolečinah. Ktžala je jk> zdravnika, ki je nesrečnežu izprai želodec ter ga dal prevesti v bolnišnico. Ali možu ni bilo več pomoči: umrl je včeraj po pol ud ne. Vzrok samomoru Je bila baje nesrečna ljul»ezen Ž a 1 o s t n o. Včeraj je zblaznel 4*i letni delavec Mihael P. iz li'K-ola. Ta siromak je l»r-el včeraj ob 11. uri pred polu d ne na direkcijo jMilic.je in je zahteval tam z vso resnostjo — svoje milijone...! Policijski uradnik je bitni pogodil, skom ima p<^sla in je jh slal po T reven«, ki je nesrečnika odpeljal v oddelek za umobolne. Iz pred na>ih Včeraj se je vr- šila razprava pred tukajšnjim deželnim sodiščem proti *»1-letnemu Josipu Jardas iz Vo-loskega, obtoženemu zločiua tatvine. Od zločina tatvine je bil obtoženec sicer oproščen, bil pa je obsojen radi prestopka tatvine na 4 tedne zapora, poostrenega z enim postom. — Včeraj je moral odgovarjati gg. Bodri.kom tudi 1 »j letni pisar l>ragotin Klanšek iz Istre, obtožen zločina sleparije in prestopka jHmeverjenja. Na podlagi izpovedeb prič je bil mladi obtoženec ol>sojen na štiritedensko ječo. Ciril Metodov koledar za leto 1902 je kakor stenski skladni koledar letvedano dovolj v koledarjevo jh»-hvalo. Ta čista slovenščina uatreza uprav namenom družb« sv. Cirila in Metoda, katere -lednja izjava hoče tudi po pravilnosti svojih spisov jjoučevati svoj rod. Pod tem koledar-jevim liesedilom je »kladovnik za vsaki dan. Stdadovniku na desrr in levi pa je natisnjena družiti na kronika, kakor je do sedaj ni bilo še nikjer čitati. V tej kroniki je natančno zaznamovano leto in dan <*estnajsterim družbi-nim velikim skupščinam ter imena in letnice zavodov, ustanovljenih do sedaj po družbi. — K e r j e vsaki deseti koledarjev i t v o odobni, čednim sobam le za navlako — ta Ciril in Metodijev koledar je lep in najlepši sobani v pravi okra-=ek. Naročite si ga in prepričajte se o resničnosti pričujoče priporočitve. Velja pa 1 K 40 st. ter na 12 naročenih koledarjev je eden brezplačen. V popoln j ]o. V včerajšnjem uvodnem članku, v drugem odstavku, v 2-"> vrsti, je {»o nepazmwti korektorja izostalo pai besed. Stavek : »da i>i imela o vsem kougruentno pre Istavljanje«, se ima glasiti: »da bi imela o vsem, izvzemši, kar zahtevajo strogo dogme katoliške cerkve, kongruentno predstavljanje«. Dražbe pr«"Hidnin. V sredo dne 1 s. decembra ob 10. uri predpoludue se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvar: vr«i e sledeče dražbe premiče n : al. Belvedere 3."», hišna oprava: ul. del Teatro, pisarniška oprema : trg Cavaua 3, hišna oprava; ob 12. uri: Prosta luka (pomol IV.), vino in s<>di ; ob 10. uri: ulica Bonomo la, hišna oprava: ob 12. uri: St. Andrej 20, hišna oprava; ob 10. uri: Kja-din 73 , hišna oprava: ob 2. uri pop. : ulica S. < ilino 5*3, gostilniška oprema ; ob 10. uri: ulica Solitario 20, konji, vozovi, kočije in železna blagajna. Vremenski ventnik. Včeraj: toplomer cb 7. uri ejutraj 6° o ob 2. nr popohtdn*-11".3— C.' — Tla komer o »T. uri zjutraj 7.">7.S — I>anes phma oi» 1.38 predp. in oiu<4ne. Doneski za ino>ko podružnico družbe našla pri njej razne knjige in čarov ne pred- sv. Cirila In Jletodija v Trstu: mestni svetovalec g. Vatovec kakor Ciril-Metodijev dar 10 K. Srčna hvala! mete. Mej knjigami je tudi »Kolomanov že-gen«, ki ima 71 poglavij in 271 strani. Pomagala je ljudem v vseh slučajih: ženskam, Z a »Božieilieo« so nadalje darovali : g. ako jih je kaj bolelo, dekletam, ki so —po-Mahne 20 K, gg. dr. Mandič, Ignacij Po- ' nesrečila, a ni hotel več on vedeti zanje itd. Celo telegramov so našli v hiši, ki so jo poživljali, naj pride zdravit. Umeje se pa, da se vse to ni godilo zastonj ! hranil. čivalnik, dekan v Kerkavcih, ga. Matilda Klodič pl. Sabladoski, slavno »Delavsko {»odporno društvo« v Trstu, ga. Ivanka Vatovec, poslančeva soproga pri sv. Ivanu po 10 K ; g. Matej Rebolj, župnik v Truškah 7 K, ga. Rma Bartel li K, gč. Norberta Ružička 5 K, g. A. Benigar, župnik v Fdipanu (Istra) 4 K, gč. Marija Kosec v Ljubljani, g. Ferdo pop Ilrdv, župeupravitelj v Sv. Lovreču na I^abinjsčini, g. >ekerman, c. kr. šolski nadzornik na Pr .seku, g. R. Mauri, c. kr. tin. komisar v Kobaridu, gč. Ivanka Božič v Železn.kih (Gorenjsko), ga. Marija Pakiž, gč. Kristina Fabiani, obe v Lokvi, po 2 K, gč. Anica Lampe v Črnem Vrhu ši. 1 K. (jrospa Marija Mole, soproga c. kr. domobranskega oficijala je nabrala v Novem mestu na Dolenjskem 20 K 70 st., katero svoto so darovale : gč. Seidel 2 K, ga. Slane, ga. pl. Sladovid, ga. Vaanal, ga. Žitek, ga. Schulz, ga. Košiček, ga. Mogolič, ga. Oblak, ga. Paučič, ga. Mole, gč. Jagodič, gč. Ka-stelic, g. Tandler, g. \Vindischer po 1 K ; ga. Handler 70 st., ga. Schegula, ga. \Vin-diseher, ga. Ape, ga. Ramer, neimenovani nn . ~ , v • m zdravstveni komisiji, da se krasne po 60 st, : gosnej t ecelic m \ ojska po 4U J Razne vesti. Poskus samomora iz radovednosti. Neki enajstletni deček v Ne\v-Yorku imenom \\ il-ham Hertell, je spil te dni gotovo količirfo karbolne kisline z namenom, tla bi se usmrtil. Prenesli so ga v bolnišnico v jako nevarnem stanju. Ko je okreval, moral je odgovarjati pred policijskim sodiščem, kajti v Ameriki je poskus samomora kažnjiv. — Na vprašanje policijskega sodnika, zakaj da si je hotel vzeti življenje, je odgovoril deček : »Hotel sem vedeti, kako izgleda smrt«. — Sodnik na to : »To je stvar, ki nič ne briga male otroke !« In r Mate Trinajstič in Josip Kompare sta dobila po 08 glasov, dr. Derin in dr. Longo po 24 glasov. Izid volitve je vzbudil veliko veselje in radost med našimi vrednimi volilnimi možmi. Sedaj je trebalo sestaviti zapisnik, (t. okrajni glavar je menil, naj se zapisnik sestavi v italijanskem jeziku, členi komisije pa so zahtevah, naj se sestavi v slovenskem jeziku. Vladni komisar je menil na to, da nima nič proti temu, ali se sestav-Ijeujem v slovenskem jezika da izgubim ) pol ure več. Predsednik je dal na glasovanje in s 6 proti 1 glasu je bilo vsprejeto, da je zapisnik sestaviti v slovenskem jeziku. To pot ne moremo drugače, nego da zahvalimo g. okrajuega glavarja, ker je res lepo poskrbel za-red, ki je vladal ves dan v Kopru. Vesti iz Kranjske. * Mož in žena za d u s i 1 a. V Pre-dosljih so našli — teakor čitamo v »Slovencu« — Andreja vulgo Brezarja in njegovo ženo v sobi mrtva. Udušil ju je dim, ki je prihajal iz tleče obleke pri peči. Mož je ležal na tleh pri vratih, žena pa v sobi. Poginilo je tudi deset kokoši in en maček. * Novo k o n s u m n o društvo v Ljubljani naraerjajo nstanoviti socijalni demokratje. Tako bi Ljubljana imela eno uradniško in dve delavski konsuinni društvi. * »C o pernico« so aretirali v Ljubljani. Ime jej je Karolina Pečar. Ljudje so prihajali k njej od vseh strani. Polic»ja je društvo samo izročilo mestnemu županstvu ! prošnjo, v kateri ženske prosijo, naj se nošenje vlečk prepove. Če bo le kaj pomagalo! Ne verujemo ! Do sedaj vsaj je bila tiranka — moda vsi-kdar še močneja, nego vse druge avtoritete. Ni vse zlato, kar se sveti in tudi pod kako dobro lupinjo se nahaja čest > /el<5 slabo zrno. To sti dve resnici, ki se dogajajo baš v sedanjem času, ko se hoče v različnih piodajalnicah nakupiti za svoje drage, kako božično darilo. Kakor praktičen in eleganten dar so najpripravnejši šivalni stroji. Ako hočete imeti tak stroj, k: je na zunanje lep in ki v notranjem zadostuj« vsem zahtevani, priporočamo vam Jda si tja vkupite v tukajšnji zalogi Singer «V C., delniška družba šivalnih strojev, Corso, palača Salem. Tam je bogat izbor krasnih originalnih Singerjevih šivalnih strojev! Kdor g t še nima, ali kdor si ga hoče zamenjati z uovitn, bo gotovo dobrodošel v rečeni zalogi. Bilo bi odveč naštevati vse udobnosti teh strojev in zadostuje le novost v zadnjem času, vsled katere se z neko mehanično prestavitvijo zamore na naj navadnejšem originalnem Singerjevem šivalnem stroju izdelati najkrasnejše umetne pletenine. Ta izdelek je bil povsod z navdušenjem Bprejet in je zadobil vse priznanje. Kdor ima zmisel za sestavljanje barv in zna dajati predmetu l^po obliko, zamore v kratkem času napraviti mojsterska dela. ki daleč presegajo vse ročne pletenine. 40.000 kroil znaša glavni dobitek loterije za ogrevalne sobe. Opozarjamo cenjene čitatelje, da se bo vršilo srečkauje nepreklicno dne 16. januvarja 1902. postavljeni v pozicijo državljanske odgovornoti tem I »olje bo. Ko bo dežela pomirjena, naj bi se imenovala komisija četorice komisarjev po ind-skem izgledu, ki naj bi vspostevila mir in red v deželi. Tej komisiji ob strani naj bi stiil poseben odsek, v katerem naj bi Angleži imeli večino. Ta odsek naj bi skrbel za zopetuo zgradbo in opravo farm. Rosebery želi, naj bi se o tem postopalo kolikor možno liberalno. Slednjič je priporočal, naj bi se proklamacija Kit-chenerjeva umaknila. Anglija iu narodi Evrope. LONDON 17. (B) V včerajšnjem svojem govoru v Chesterrteldu je izvajal Rose-berv, da v vsej zgodovini Auglije ga ni izgleda za sedanjo mržnjo in nenaklonjenost, s katero vsi ostali narodi Evrope gledajo na Anglijo. Ta mržnja vzbuja skrbi in je an-gležka vlada zalo v visoki meri odgovorna, Roseberv je neugodno kritiziral govore Cham-berlainove, katere je imenoval breztaktne, sicer pa je branil odločno nadaljevanje vojne do naravnega zaključka, ki naj bo v redni mirovni pogodbi. Zato ne bi bil govornik gluh za predloge in mirovna pogajanja z izseljeno bursko vlado, ki se zbira okolo Kriigerja : ali pogajanja z voditelji Burov na bojišču so nemožna, ker isti nimajo nikakih pooblastil. Če tudi o dovoljenju nezavisnosti ne more biti govora, meni vendar govornik, da je sporazumljenje možno po dovoljenju razsežne amnestije. Go-' vornik je zaključil: vsa liberalna stranka je sedaj slobodna od zveze z Irei, ki so se po-| stavili v vrste sovražnikov dežele! Njegove moči so deželi na razpolago. Listi smatrajo ta govor kakor poziv za : osnutje nove stranke. za posrebrnjevanje ogledal Via Farneto štv. 10 (iM Via &elsi). Telefon žtv. 941. Tovarna za ogledalue šipe vseh velikosti, popravljanje pokvarjenih ogledal ter zboljšanje po zelo u g o <1 n i h cenah. iMsaniler Lavi Minzil m rs Prva in na/rečja tovarna pohištva Tgeh vrst. T R S T S« Brzojavna poročila. Državni zbor. DUNAJ 17. (B.) (Zborniea poslancev.) Zbornioa je z 268 glasovi proti 23 odklonila predlog poslanea Barentherja, naj se v prihodnji seji otvori debata o včerajšnjem odgovoru ministerskegi predsednika na interpelacijo poslaneev Barentlier. Sclialk in tovarišev. Mej Vsenemei in levico je prišlo do ostrili kontroverz. Mpj došlimi spisi je interpelacija posl. Spinčič in tovarišev do mini-sterskega predsednika radi zjednjačenja hr-vatsko-slovenskega jezika z italijanskim v deželnem zboru mejne gnitije istrske. DUNAJ 17. (B.) Zbornica poslancev nadaljuje razpravo o načrtu zakona tičočim se poljedelskih zadrug in je vsprejela paragrafe 13, 14, 15, 10 i u 17. kakor jih je ; določil odsek. Ker je zbornica odklonila neki , dodatni predlog posl. Iro k 1»3, je navstalo ; mej Vsenemei hudo razburjenje. Poslanec j Malik je kričal, da se je štetje falsificiralo, i Predsednik je v razsrjtnem tonu zavrnil ta | nepristojni izrek. (Živahno in trajno gibanje i v zbornici.) Sndaj sta v nzpravi 18 in 10. Roseberv o vojni v ju/ni Afriki. LONDON 17. (B.) O včerajšnjih izva janjih lorda Rosebervja o vojni v južni Afriki se javlja še, da se je Roseberv potegnil za to, da se za južuo Afriko izda čim razsež-neja in liberalneja amnestija ter da ?e vsem Burom, ki polože prisego zvestobe, podele vse državljanska prava. Cim hitreje bodo isti TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea ZALOGE: i Piazza Rosario it. 2 I ( šolsko poslopje j in Via Riborgo št. 21 -MOM- m 51 m Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. izvršuje aaročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ILOS7EOTAIJ CEI IK ZASTOM II FHA5(£0 Predmeti posta v «o se na oa obrod ali železnico frn *. o kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- nikih, učiteljih itd. Dobivajo ae v škatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vaeh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skatljica stane 6O stotink. »■•■♦■•■•■»■•■♦■»■•■♦■g elikanska ništava pohištva in } tapecarij. Izvenredno ugodne J K JCU cene. K K K 5 VILJE3I DALLA T0KUE J v Trstu,trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ♦ Moje pohlitvo donesesrečo. ■ ■ ♦ iiMMinniiiMiinnniH >i> i »■»■? Efektna loterija v Trstu. lOOO dobitkov v vre«lno*«ti 6000 kron I. glavni dobitek: epalna sobna oprava. II. „ : oprava neveste III. _ _ : oprava za ie. • Irn^i 1»'.«7 «I« • i • i t k i ol*f»sgajo: »ire, verižice, napren«- Spiie. naroknice, prst-lani z»ponke. nha:«i ginnbi, palice, sukneno lila t; o /a obleke. t<>)>|i»tii«-r:, zrcala, pa-ovi za gr.sjMHfe in novčarke iležn k . solnčniki itd. itd. itd. izbranih potrebnih kol čiri železi in delujočih prvin kinina. Steklenice po kron 120. 2 — in 3 60. Vdolriva se samo v LEKARNI RAVASINI v Trstu. Piazza della Stazione it v. 3. Poštne pošiljat ve s povzetjem. "Tehnični urad. Ustanovljeno 1S77. Zaloga strojev in železja- SCHNABL k CO. - TRST Via delle Po ste veechie „(vogal Via Vienna). ~ - Glavni zastop železja in tovarniških strojev. — JAKOB BAMBIČ trarovee z jVe testenine. j»o jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri najsoiiduejšeni delu in o zmerni ni cenan >. Jakob Kosmerlj ITRSTB- ulica ss. Martiri Štv. 16 nasproti Komando Marine. jtr T K (i O V 1 X A ti Jestvin in kolonijalneira bi aura. delikates in konzerv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v nlici Bastione štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Pri|»'»ročam se p. n. občinstvu in sem na'udanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemaj«« tudi naroćhc /.a razpošiljanje. Skladišče vina 23. Prodaja vina v «odih in buteljkah. Fine naftne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnej ih in konkurenčnih cenah.________ Vezovnik Vekoslav mesar v ,,Slovenskem domu4' — na triru sv. Jakoba štev. 3 — priporoča <*enj. slovenskemu občinstvu svojo mesnico. Cene zmerne. Postrežba točna. Svoji k svojim! trgovec 7. jelja za kolesa in masti. In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrd k a je izvršila karn. 13 mebaničnib delavni«*. 31 podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog. lt> naprav za kurjenje z gorko vodo in parom. \2 sladčičarn, pekarn, tovarn za biskot in konfete. 32 napeljav električne luči. Kakor tudi: Tovarne za kože, Tovarne za obleko itd. 1'erilniee, Predilnice. Tovarne za parafin in eerezin, » sardine, Mline, Podjetja za napra vijanje soli, Tovarne za delati zamaške, Stiskalnice olja, Naprave za vodno silo, Tovarne za šumeče vode, Distderije, Podjetja za čiščenje in nakladanje žita. ta Etra je lilo postavljenih: 151 motorjev na plin in petrolej in 65 parnih strojev IG. januvarja 1902. Srečke po 1 krono. Loterija za ogrevalne sobe M i)M 40.000 lm\ vrednosti. priporočajo : .Josip ISolaffio. M and l & C.o. Mereurio Trlestino. lir. Neumaini. Henrik SchilV mami. Josip Zoldan. prodajalntca izgotovljenih oblek = „AUa citta fli Trleste" = tvrdke h EDVARD KALASCK mmnm Via Torrente št. 34 nasproti giedaližču „Armonia" § s kroj*«"*iii<'<». kicr izvršujejo i»i»l»-kc pi» meri i:» na,ugodneiš h cenah. V pr«»-daj a i n ie in a tuli zalogo perila /m «ic'av-k' sta« po izvi nrc«i;i.» nizk'li c»-ii»Ii. Iz'oor l> o 1 i £ i li in n a v a d t» i h snov j. VELIK IZBOR izgotovljenih htac za delavce kakor tudi blag • z-« Mare, Ki <*i napravijo t»*> meri. V ulici Nuova. Zanetti >e nahaja velik izbor NAOČNIKOV v jeklu, ni k lu, zlatem aluminiju in srebrti \/. najslavnejših tovarn s in pe-riskopičnimi lečami od 25 novč. vise. Jtaočniki so zdravniško predpisani. Moderne forinjete vdelane v žel-vino kost, dalnogletii za kopno, za po morju in gledališče. Termometri za mrzlic o, barometri m povekševalne leče po ugodnih cenah. Jos. Meric k Co. na Dnnajn priporoča Jakob Bambić Izza mnogo let MNOŽINA ZAHVAL JE VSAKOMUR NA UP0GLED. co o CL LU OO POMADA od LIL1ANA _ \>e Brez olja in masti! Ne napravi ^^ »amo vsako lice nežno in po- ^^ i«m i>yu }.r«-t>»T- mlajeno. nego tudi belo IVI .jaoja pri pomankaju lekil. brez peg. Solncne pege koic-aum. r^/^M. 1 m iniH^, p*« odpravi vsak Z upo- ^^^ racli/cujr rabo iste. Cena 3 ^^^ f K1**1 ko«««^ Ione 91. 1 50: ^ 'n vnmm pote,M aotP'ipatAu : S'- ^TTTftTTffT nii ANTIRHEUNIN - MAZILO proti trganju in zbadanju v rokah. Cena ] lončić 1 g!d. 50 nvč. 2 lončića 2 gld.. 4 lončići gld. 320 ponuitH* rml Ak<> »e 00 c/i NAJBOLJŠE DOMAČE ZDRAVILO. % j preskušeno domače zdravilo Frana Wilhelm lekarnarja E « o E c. in O = W —- co ij a, — Tal 3 a. g- — H. o 3' = kr. dvornega zalagatelja Jt()h lekarnah v znanih originalnih paketih, kjer jih |. Važno oznanilo ! Podpisani irnatra »i t dolžnost javiti, da s* TINA iz VISA. K A ►ŠTELO V pri SPLITU, ISTRE io BELA VINA iz VISA, ki ne prodajajo v njegort uiofi, anaiizovana in stavljena pod stalno kontrok zavnda za kemično analizovanje, oviaičenega od c. kr, ftvatrljskega ministerstva. Zato s« etavlja na vse sod« hi boieljke kontroina in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje min^ sterstvo radi pregontega kvarjanja Tina, ki stavlja f resno nevHrnont ljudstvo. Kedor si torej vkupi vino ▼ moji zalogi, j« gotov, da »e v njem ne nahaja drugih »novij, neg« d« je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vettk dajati bolnikom in konvalescentom, ker analizacijaM eavod stavlja pod svoje var»tvo samo ona vina, M, •o čista in imajo vso potrebno vaebino, ki jo moraj* meti najhnejJa vina. CENE: Istrski teran.....litar po 32 novd^ Vino iz Kaitelov pri Splitu „ 34 n Fino vino iz Visa. . . „ 34 „ Vino Opolio..... 38 „ Belo vino iz Visa ... „ 40 Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Bratje Buj iz Splita. ulicu Legnu štev. (I)vori5če> Albert Brosch Trst. — Via S. Aiitonio .'> — Trst- Kožoliar in izdelovalec kap * Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloira kožuh«>vin<* 111 kap za civilne in v*>]aškf «>s<*1k>. Izvršuje poprave /. vso točnostjo ift skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in <><^nj'-i. IVAN KRŽE Trst._ Piazza S. OiOTamii št. 6. — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo al ilruge zbobe.