Štev. 323. Trst, v torek 19. novembra 1912 Tečaj XXXVII. * Zfi&MSI! U.JHL-1- IZHAJA VSAK DAN ib nedeljah in prain'.klb o« 5-, au ponedeljkih ob 8. zjutraj. ?*a&ariine 5tev. se prodajajo po 3 r*.v5. (6 stofc.) v mnoj^ib tofeakarnah v Tratu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, f*kS*cdai, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminn, Ajdov-ćeisd, Derobergn itd. Zastarele Stex. po 5 ovč. (10 ?tot.) i^fiiASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokosti 1 ^aian«. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. m». <-?.cwtfcice, zahvale, poslanice, oglasi decarnUj zavodov po flt. mm. Za oglase v tekstu Hsia do 5 v*st 20 K, vsaka >n&»jjaa vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, caj-Pa 'i® »tok Oglase sprejema Inuera&ni oddelek uprava iHnoBti". — Placnja so izključno le upravi „Edinosti". Plati j Ivo in tofljivo v Trstu. rrrr- Gl&atlo političnega društva „Edmoat£i za Primorsko. „F šdmatti je mutil' ^---^■t.iv.7. fli igli itft-i.tm Bito!j padel! 50.000 Turkov ujetih! Napetost med Avstrijo in Srbijo. Boj za Bitolj. BELGRAD 18. (Kor.) Srbska divizija je naskočila turške pozicije zapadno od Bitoija. Včeraj so se boji nadaljevali za Turke zelo neugodno. BELGRAD 18. (Kor.) Včeraj popoldne se je posrečilo srbskim četam prodreti turško fronto pred Bltoijem. Turki so se začeli na celi črti umikati. Bitolj je padel. BELGRAD 18. (Uradno). Danes so Srbi vzeli mesto Bitolj. Vseh 50 000 Turkov se je udalo. Vsi štirje paše Zekki, Feti, Said In Džavid so padli Srbom v roke. Srbija se ne ukloni. PARIZ 18. (Izv.) Francoski politični krogi mislijo o mednarodnem položaju zelo pesimistično. Srbija baje odklanja vse spravne predloge in vstraja na svojem stališču. Ona se hoče samo zavezati, da jadranskega pristana 2 leti ne bo utrdila, razven tega pa protestira proti avtonomiji Albanije ta evropeizaciji turških železnic. Srbski pohod v Drač. BELGRAD 18. (Izv.) Srbi marširao v dveh kolonah proti Draču. Ena je del druge armade In koraka proti Elbasanu, do-čim je druga, ki gre proti Tirani, oddelek tretje armade. Si bi ne naletavajo skoro na aikak odpor, le tu pa tam se skušajo Albanci zoperstavljati. Sami Srbi krog Drinopolja? LONDON 18. (Izv.) Sedaj je obleganje Drinopolja poverjeno izključno Srbom. Ti se trudijo, držati mesto izolirano ne skušajo pa ga naskakovati. Turčija prosi vse zavernike. BELGRAD 18. (Izv.) Na srbsko zahtevo je Turčija sedaj tudi druge zavezaike poprosila za mir. Črnogorci zahtevajo Skader, Meduo in Leš. CETINJE 18. (Izv.) Tu se govori, da Črnogorci ne bodo sprejeli avstro ogrskih predlogov o albanski autonomiji, dokler se ne priklopijo Skader, Leš in Medua Crnl-gori. Turki še vedno nekoliko upajo. CARIGRAD 18. (Izv.) Sultan je Hamidu paši izrazil željo, da Bolgari, če že tudi V3e vzamejo, vsaj ne bi prišli v Carigrad. Hamid je mnenja, da se morda še vendar da rešiti Lozengrad in Drinopolje. Grki na Ikariji. ATNNE 18. (Aten. ag.) Radio-telegram poveljnika egejske eskadre javlja, da so Grki včeraj zasedli otok Ikarija ia razvili grško zastavo pred navdušenim ljudstvom, ki jih je burno pozdravljalo. Grki prevažajo plen v Atene. ATENE 18. (Aten. ag.) Plen, ki so ga dobili v boju pri Sarantaporonu, obstoječ iz 24 topov, zastav, topovskih krogelj in pušek, spravijo G. ki na 250 vagonih v Atene. Evropski pomorščaki v Carigradu. CARIGRAD 18. (Kor.) Davi so inozemske vojne ladje izkrcale 2000 mož, vse z orožjem in zastavami. Čete so zasedle bolnišnice, šole in druge zavode. Strojne puške so spravili že včeraj na kopno. Avstrijski pomorščaki v Carigradu. CARIGRAD 18. (Kor.) Oddelki pomorščakov vseh inozemskih vojnih ladij, ki se izkrcajo, bodo porazmeščeni po raznih poslopjih celega notranjeg* mesta, da zamo-rejo takoj na vse strani napraviti kordone. Avstrijski ladji „Admiral Spaun" in „A pero" bodete izkrcali po 50 in po 60 mož. Albanske zahteve. CARILRAD 18. (Kor.) Senatni predsednik Ferid paša in drugi albanski odličniki so odločili, da pošljejo porti in poslaništvom ▼ Carigrad spomenico, v kateri obrazložijo svoje zahteve. Rumunija se zavzema za svoje Makedonce. BUKAREŠT 18. (Kor.) Pri včerajšnjem zborovanju macedo-rumunske družbe je bil sklenjen poziv na rumunsko vlado, da se resno zavzame za one Aromune (Cincare) i« Kucovaiahe v Macedoniji, za katerih narodne in cerkvene interese je Rumunija izdala že več milijonov. Če je res, da zapirajo Grki v Macedoniji rumunske Šole in jih izpreminjajo v grške, bo Rumunija resno nastopila proti temu. Kolera med Bolgari. CARIGRAD 18. (Izv.) Tuiki so zanesli kolero tudi med Bolgare, vendar so, pa to manj nevarni slučaji, tako dati pri Čataidži kljubu temu ne odnehajo, Če Turki takoj ne sprejmejo zavezniških pogojev. Kolera v Carigradu. CARIGRAD 18. (Izv.) Mnogo na koleri bolnih, pravijo, da nad sto, so namestili v hospicu za reveže v Stambulu. Minister za zunanje stvari Noradunghijan pa je odredil, da spravijo bolnike v vojaško bolnišnico, ki Je izven mesta._ S črnogorskega bojišča. Cetlnje, 16. novembra 1912. Vojna akcija okoli Skadra. Uradna brzojavka iz Rijeke poroča danes v kratkih besedah: Minula dva dneva se je vršila okoli Skadra velika vojna akcija. Črnogorske Čete so se pod zaščito artiljerije pomaknile preko reke Kiri in pojačtle oni oddelek, ki operira na vzhodni strani Skadra. Črnogorska artiljerija je tudi včeraj, 15. t. m., ves dan bombardirala Skadar in sicer z uspehom. Turška kasarna v mestu je v razvalinah. Zavzetje pozicije Golemi. Danes se uradno potrjuje vest, ki je bila že dva dni predmet splošnega razpravljanja in ki je celo povzročila, da se je mislilo, da ]e Skadar zavzet, namreč vest o zavzetju baterije Golemi. Razun potrditve ne vsebuje brzojavka nikakih natančnejših podatkov, nego pristavlja samo, da Je bila pozicija Golemi jako važna za obrambo Skadra, To fe popolnoma razumijivo, ker je Golemi samo par kilometrov — 3ya do 4 — oddaljen od Skadra. Kralj na bojišču. V Četrtek je kralj Nikola I. v spremstvu velikega kneza Petra Nikolajevima Ln velike kneginje Milice posetil vzhodno bojišče. Odpeljal se je s parnikom iz Rtjeke in je pristal tam, kjer se izliva reka Rijoli v Ska-darsko jezero, nedaleč od prestolonasled-nikovega glavnega tabora, in se je na večer zopet povrnil na Rijcko. Včeraj se je pripeljal od tam na Četi nje, kjer je ostal kratek čas. Vukotič na poti proti Skadru. Brigadir Janko Vukotič je odšel s po-jačenim oddelkom svoje vojske od Plava preko reke Cijevne proti Skadru. Tako se glasi lakonična vest iz Rijeke. General Vukotič bo lahko brzo korakal, ker ne bo zadeval na nikak odpor. Njegova pot pelje ob vzhodni obali Ssadrskega jezera po ozemlju, ki je sicer preplavljeno, toda varno. Knez Mirko v Muričanih. Knez Mirko je od zetskega oddelka prišel včeraj, 15. t. m., v Muričane, da inspi-cira vojsko, ki se nahaja pred Tarabošem Odtod se poda v Luarzi ob Bojani. Spopad pri Barbalušu. Uradna brzojavka iz R'jeke Javlja o spopadu Turkov, broječih 3000 vojakov, ki so prispeli od Lješa, in črnogorske vojske ki |e prekoračila Bojano. Turško vojsko so Črnogorci popolnoma razbili in jo pognali v beg v smeri proti Lješu. Švica za Črnogorski „Rdeči križ4*. V Ženevi se vrši prihodnjo soboto mu-zikalen večer, združen s plesnim venčkom. Na tem muzikalnem večeru bodo sodelovale najodiičntjše moči mesta. Prireditelji so italijanski dijaki. Vstopnina pripade črnogorskemu „Rdečemu križu". Žrtev narodnega učitelja« Za turške vlade so vršili srbski učitelji v turških pokrajinah veliko narodno delo. Vzgajali so srbsko mladino v narcdnem duhu. Pod težkimi razmerami so vse svoje življenje posvetili ljudski vzgoji. Zakaj vedeli so, da le tak narod more zmagati. — Vzor takega učitelja je bil srbski učitelj Aleksander VuliČ. Delal je kot narodni učitelj v Nerodimlju blizu FerizoviČa. Turki ga niso radi videli — toda Srbi so Imeli pravico do svo|ih šol in cerkev. Vuiič je bii znan daleč okolo kot navdušen Srb, ki je delal med narodom in širil prosveto. Najbolj so ga sovražili Arnavti — največji sovražniki prosvete in kulture. Zato so sklenili, da ga ubijejo. Abdui Šaban, ki je bii znanec Vuličev, je dobil nalogo, da ga naj ubije. Šaban je posetil Vuliča in ga je ustrelil. Ob času, ko se je bližala srbska željno pričakoval — Je umrl ta narodni učitelj, po izdajalcu umorjen. Šaban se Je še bahal s svojim dejanjem, toda oblast mu ni ničesar storila. Ko pa so Srbi prišli v Ferl-zovič, je Šaban pobegnil. Srbom Je bilo Vuličevo delo znano — zato so sklenili, da zaslede morilca. In res so ga Albanci sami izdali. Našli so ga skritega v neki šumi. Postavili so ga pred vojno sodišše — in takoj so ga obsodili na vislice. Obesili so ga javno na trgu v Ferizoviču za strah vsem onim, ki so morili srbske ljudi. Tako so Srbi maščevali življenje narodnega učite-telja, ki mu ni bilo dano, da bi bil zagledal svobodni dan svoje domovine, ki je zanjo toliko delal. _ Usoda Srbov v Stari Srbiji. Iz n. poglavja J. Cvijićeve brošure: „Balkanski rat i Srbija". (II. 2. slika.) Nasilstva in zločini nad Srbi v Stari Srbiji trajajo stoletja, od leta 1389., od ko sovske katastrofe. Do tega časa so bile pokrajine Stare Srbije, kot središča stare srbske države, najkulturnejše in najgostejše naseljene. Nikjer ni na balkanskem poluotoku turška uprava napravila večjih ptščav, nego tu. Od začetka 15. stoletja je nastalo izseljevanje Srbov in Stare Srbije, ali največje in zgodovinsko potrjene selitve so bile kon cem 17. in pričetkom 18. stoletja; samo pri prvi, resnično največji od teh preselitev, se je izselilo iz Sfere Srbije 37 000 srbskih rodbin. Srbska akademija znanosti proučava že skoro 20 let emigracije in izvor prebivalstva Srbije radi raznovrstnih naučnih nalog ; in na podlagi teh študij je ugotovljeno, da se Je v teku 18. in 19. stoletja izselilo iz Stare Srbije in naselilo v današn|l kra NAROČNINA ZNAŠA u celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece • K; na na- roćbe bree doposlane naroćnine, Be oprava ne ozira, ■utialu u n«d*IJ*k« tz4»oJ» „KSZJrOSTI" Hm« : ••lo Ute Kros 4-aO, u Uta Krom HO, Tal dopisi n^j se pošiljajo na arednidtvo lista. Nefranko- vaaa pisma m M tprtjemaj« in rakspial M vrafiajo. Naročnino, oglase ia reklamacij* je pošiljati na upravo tata. UREDNIŠTVO: ulloa Glorgl* Gatettl 2« (Narodni <•■) Izdaj *teli in odgovorni urednik ŠTEFAN SOBISi, Lastna konsoreij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost", vpisana zadruga * omejenim poroStvom v Trsta, nlica Giorgio Galatti Štev. 20. PoŠtno-hranllnllnl raiun Itev. 841-652. TELEFON It. 11-57. Ijevini Srbiji okoli pol milijona duš. Najšte-vitnejše izseljevanje Je v zvezi z vojnama Srbije s Turško v pričetku 19. stoletja in leta 1876. do 1878. Omenjeno je že, da je druga posled'ca nasilstev in zločinov islamiziranje S bov. Posamezna Islamiziranja so v vseh krajih Stare Srbije tako mnogoštevilna, da J h v tem kratkem članku ni mogoče razložiti. Omeniti hočem radi zgleda cele pokr. Jine, ki so islamizirane, in o katerih imamo zanesljive podatke. Tako se se v teku 18 in v prvih desetletjih 19. stoletja popolnoma islamizirala pokrajina Gora v Šar - planini, toda njeni prebivalci tudi sedaj govore s^mo srbski jezik (okoli 20.000 duš). V istem Času, ali malo preje, se je islamizirala plodna pokrajina Dremfca na zapadu od Kosovega in kraja Prekoruplje in Megjuvode v Metohiji, in njihovi prebivalci zna|o poleg ar-banaškega še tudi srbski. Končno ni na vsem Kosovem skoro Avnavta, ki ne zna tudi srbskega jezika; tudi ti so večinoma srbskega pokolenja. Vendar je v Stari Srbiji kraj izsel|evan!a in islamiziranja okoli 800.000 pravoslavnih S:bov. Mnogi od njih so novejši priseljenci, ki so se posebno v letih glada spuščali s črnogorskih planin v te plodne kraje. Tudi je osoli 300 000 Srbov mohamedanske vei e, ki govore samo srbski lezik. Dalje Je znatno Število albaniziranih Srbov ali Arnavta^ev, ki poleg arbanaškega govore tudi srbski. Njihovo število je težko ugotoviti, toda trore ne aproksimativno šteti, da |lh je 150 do 200 000. Ostanek okoli 300. do 400.000 tvo»ijo omenjeni nasilni Solomistl, ki so se posebno v teku poslednjih treh sto!etij iz arbanaških planin spustili v te dobro obdelane ravnice. (Pride še.) Razburjenje v Dalmaciji. DUNAJ 18. (Izv.) Danes opoldne so se posvetovali poslanci Ivčevič, Tresič-Pa/ičič in Dubilič z ministrom za notranje zadeve, baronom Heinoldom, o razpustitvi občinskih zastopov v Splitu in Šibeniku. Heinold je rekel, da Je bilo razpusta treba, ker so sami župani demonstrirali proti državi. Poslanci so ministru napovedali najhujši boj. DUBROVNIK 18 (Izv.) Po obvestilu o razpustu šibenskega in splitskega zastopa se je sestal tukajšnji občinski zastop in je Iziavil svojo solidarnost. — Prebivalstvo le vzklikalo zastopnikom in se je izjavljalo za edinstvo Hrvatov. Razburjenje v mestu raste v enomer. Od političnih strank se zahteva, da se zložijo in poslanci se pozivajo, da začno najhujši boj proti vladi. Ker je tudi deželni odbor na strani nezadovoljnega naroda, pride gotovo do njegove suspenzije. ŠIBENIK 18. (Izv.) Včeraj je žandarmerija zaptia mnogo ljudi|. Med demonstranti je tudi več sodnikov in izlasti upravnih uradnikov. Prav zelo sumljiv so zdi vladi preiskovalni sodnik dr. Ferič. SPLIT 18. (Izv.) Mestni zastop je poslal dalmatinski vladi protest radi razpusta. Tega Je označil za protizakonitega, ker de žeini odbor ni privolil v to. Razpuščena mestna zastopa v Šibeniku In Splitu sta sklenila, da ne izročita občinske lastnine. Mesti ste zastraženi z vojaštvom in žandarmerijo, a do sedaj se mir še ni kalil. BUDIMPEŠTA 18. (Izv.) Tu se glasi, da je bii dr. Šutteršič od dalmatinskih pra vašev pozvan, da naj dokaže solidarnost Slovencev in Hrvatov s tem, da prične takoj v delegacijah boj proti vladi. Jugoslov. razmere in Čuva]. BUDIMPEŠTA 18. (Izv.) Danes pred-poldne se je mudil Lukacs eno uro pri cesarju in mu je referiral o razmerah na slovanskem lugu. Govorilo se fe tudi o odstranitvi Cuvajevi. Jugoslovanski akademiki v Pragi Berchtoldu. PRAGA 18. (Izv.) Zastopniki hrvatske, srbske in siovens&e mladine so poslali ministru za zunajne zadeve telegram, s katerim protestirajo proti vmeša-anju Avstrije v balkanske zadeve in opozarjajo na stanje Jugoslovanov v Avstriji. Napetost med Avstrijo in Srbijo. DUNAJ 18. (Izv.) Avstrijsko - srbski konflikt posta|a zopet resneji ali vsaj za takega ga smatrajo politični krogi Srbi|a Še do sedaj nI dala odgovora in v poučenih srbskih krogih zatrjujejo, da bo odgovor či3to negativen. Srbski ministrski svet se žt dva dni skoro neprenehoma posvetuje in vstraja pri tem, da se mora Albanija razdeliti, Črnigori in Srbiji pa morajo pripasti najmanje trije pristani ob Jadranskem morju in sicer Medua, Leš in Drač. — Definitivno stališče, ki ga zavzame Srbija, pa se bo sklenilo v kronskem svetu, ki se bo vršil pod kraljevim predsedstvom. — Afera avstrijskega konzula Prochazke v Prizrenu Je prešla s tem v nov stadij, da Srbija ne pusti, da bi šel poseben c. kr. kurir v Prizren. — Sedaj se je tudi pokazalo, kako |e z avstrijskim konzulom Tachv|em v Ml-trovici. Dunajski listi so Isali, da Je moral pobegniti, on sam pa pravi, da se je umaknil na povelje avstrijskega ministrstva za zunanje zadeve. — Kako resna je situacija, kaže tudi dejstvo, da se je radi ministrskega sveta v Budimpešti, ki ze ga Je udeležil udi vojni minister, raznesla vest, da Je Avstrija že sklenila ultimatum glede Srbije. Pittoni za „Balkan — Balkancem'. BUDIMPEŠTA 18. (Kor.) Pri današnji plenarni seji delegacij je izjavil del. Pittoni, da ne bo socijalistom nič odvrnilo od mKije, vzdržati mir in od gesla „Balkan — B il-kancem", ki so si ga osvojile že skoro vse strar.ke. Mnogi si krivo tolmačijo soc ja!i-stovsko nevoljo z ozirom na vo|no. Nam gotovo ni vseeno — je rekel Pittoni — kako se razvijejo razmere na Balkanu, a mi smo proti temu, da bi motili evropski mir za to, da zasiguramo Albancem samostojnost. Računski provizorij. DUNAJ 18. (Kor.) Danes je vlada predložila državni zbornici šestmesečen računski provizor'j. Avstrijski ministri v Budimpešti. DUNAJ 18. (Izv.) Vojni minister Auff.n-berg in minister financ Zaleski sta sin čl odpotovala v Budimpešto. Grof Berchtold, skupni minister financ Bilinslci in minis er domobranstva Georgi so pa odpotovali tja po noči. Avstrijski industrijalci v Belemgradu. BELGRAD 18. (Izv.) „Tribuna" jav ja, da se snide prihodnje dni v Belemgradu več avstrijskih veleindustrijalcev. Iz Rima izgnan nemški anarhist. RIM 18 (Izv.) Iz Rima so izgnali sumljivega Nemca, ki Je bii uslužben pri neki m velikem mednarodnem uradu kot preda-jatelj. Službo je dob;' po zaslugi nekega tujega diplomata. Bil je znan vsemu Rimu, izlasti pa žurnalistcm. Pravijo, da je bil v zvezi z angleškimi anarhisti. Italijanski republihanci za Balkance RIM 18 (Izv.) Včeraj se je vršil skupen meeting republikanske stranke in stranke reformistov v prilog balkanskim narodom, ki se bori za svobodo. Četrta duma. PETROGRAD 18. (Uv.) Četrta duma prične s svojim zasedanjem dne 28. novembra t. 1. Češki šport za Rdeči kri2 PRAGA 18 (Itv.) Česky Svaz foot--lalovjr je sklenil potom svojih klubov co Cešsem, Moravskem in Šleziji prirediti tekme v prid balkanskim Rdečim križem. II, EDIKOST" St. 323 V Trstu, dne 15 novembra 1912. Zborovanje solnograSke kmetske zveze. SOLNOGRAD 18. (Ker.) Danes se |e vršilo tukaj VI. občno zborovanje katoliške kmetske zveze za Solnograško. Predsedoval je namestnik deželnega glavarja Schossleitner, Navzoč le bil tudi kardinal-kaezonadškof Katschtaler. Svetilnik se |e zrušil. ADNLAIDE 18. (Kor.) i_avi je zadela jadrenica „Dmtdale" v 80 čevljev visoki svetilnik pri W jngashoalu s tako silo, da se Je zrušit. D,a čuvaja sta utonila. Srb ki vlak v Solunu. BELGRAD 18 (Izv.) D&nes je prispel pr?i srbski vojaški vlak v Solun, kjer so ga slovesno sprejeli. »Kraljeva srbska občina Skoplje." BELGRAD 18. (Izv.) Danes je doŠel v Belgrad prvi uraini dopis iz Skoplja. Poslan je cd „Kraljeve srbske občine Sko-plje". Zaprti mladoturki. CARIGRAD 18. (kv.) Med zaprtimi mladoturki se nahajajo bivši poslanec Kadri beg, slavni tajnik tobačne režije Iztt Melin, gledališki igralec Burhaaediu, komisar tobačne tež je Baha beg, policijski komisar Samuel in Džsvldov brf-t, Rdted beg. Izvolite vzeti na znanje! Vlada je razpustila občinska zastopa v Splitu in Šibeniku in temu bodo slediti bržkon? še razpusti drugih občin^k.h zasro-pov v Dalmaciji. Vlada Je storila to, ker sta bila občinska zastopa na čelu man fe-staclj, ki Jih je meščanstvo teh mest priredilo v znak simpatij za balkanske brate Ker pa vlada čuti, da bi ti razlogi ne oiii zadostni, se opravičuje, da vlada nima ničesar proti temu, če narod izraža svoje simpatije Balkancem, a pri demonstracijah v Šibensku in Splitu da je prišlo do državi sovražnih demonstracij, katerih so se udeležili celo javni organi. Tako (e dalmatinsko namsstniŠtvo hotelo utemeljiti odlok o razpustu in tako opravičuje tudi svoj korak pred jasnostjo; a brez dvorano je, da dalmatinska lokalna vlada tega koraka nI storila brez predhodnega sporazuma z dunajsko centralno vlado. Ah Je pa vlada pomislila, kaj je storila s tem? Ali je pomislila, da si je s tem svojim korakom znatno oslabila svojo pozicijo na zunaj pri predstojećih d i pl o m a t i č n i h pogajanjih za urejenje balkanskih razmer?! Kakor (e pač pri avstrijskih vladah postala že tradicija, da si niso nikdar v svesti dalekosežnosti svojih ukrepov, tako je tudi to pot. V kratkem se začno pogajanja s Srbijo in naša diplomacija se bo pri tem seveda sklicevala na svoje — bajonete. A kaj bo koristilo to sklicevanje, če vlada sama razglaša v svet, da vlada v enem deiu prebivalstva državi sovražno razpoloženje?! Naravna posledica temu bo, da bodo zunaj državnih mej sklepali, da tudi v enem delu armade, ki Je vendarle samo del ljudstva, vlada slično razpoloženje, kakor v respektivnth deželah in da tam zunaj pridejo torej do zaključka, da ba|oneti, na katere se avstrijska diplomacija sklicuje, niso preveč — zanesljivi!! S tem pa tud< izostane efekt, ki ga hoče diplomacija (oziroma vlada) doseči s sklicevanjem na svoje bajonete. Če je tore] avstrijskim merodajnim krogom na tem, da se med Srbijo in Avstrijo vrveča vprašanja rešijo mirnim potom, potem bi si bili morali vendar biti povsem na jasnem, da sta razpuščanje dalmatinskih občinskih zastopov in sklicevanje na državi sovražno razpoloženje najslabše sredstvo za to 11 Seveda, če Je naša diplomacija oaiočiia, da pritira do oboroženega konflikta, potem ni mogla najti boljega sredstva. Komisarijat na Hrvatskem, splošna nezadovoljnost v Bosni in Hercegovini, obstrukcija Jugoslovanov v parlamentu, sedaj pa še razpuščenje občinskih zastopov v Dalmaciji, — ali so to notranje razmere, ki naj vzbujajo rešpeki na zunaj? Aii pa mo*da inisi vlada, da s tem k2j doseže na znotraj ? Splitski župan dr. K a tali nič izjavlja javno, da se pri manifestacijah v Splitu ni dogodilo nič nezakonitega. Vlada pa trdi nasprotno. Z ozirom na vladajoče razmere moramo pač več verovati odstavljenemu splitskemu županu dr. Kataiinfču, nego avstrijski vladi, kateri je le došel dober razlog, da uvede tudi v Dalmacijo — cuvajizem. Ali, če misli vlada, da s tem kaj doseže, se zelo moti. Ne z naslUtvi, ne z razpuščanji občinskih zastopov, temveč le z uveijaljanji zatonov more vlada napraviti iz nezadovoljnih zadovoljne državljane. Vlada ima pač moč, da razpusti vse občinske zastope Dalmacije in odstavi vse dalmatinske župane ; nima pa moči, da bi prisilila ljudi do — ljubezni. Cirn hujši pritisk, tem hujši od por. To bi morala vedeti tudi naša vlada; zdi se pa, da tega ne ve. Ona pač misli, da so njeni bajoneti močni dovolj za strahovanje notranjih in vnanjih sovražnikov. Moti se zelo. Split in Šibenik nista osam (Jena; za njuna vsa Dalmacija. To vlada gotovo ve, a ona si pač misli, da ima dovolj moči, da strahuje tudi vso deželo Tuli v tem se v!ada moti, če misi, da ostane Dalmacija osamljena. Kakor je s Splitom in Šibenikom solidarna vsa Dalma- cija, tako je z Dalmacijo solidaren ves slovanski Jug. To naj izvolijo gospoda na Dunaju vzeti na znanje! Pisma z Balkana. u. DomaČe oblasti so me plašile, da Srbi ne puste nikogar črez mejo. Zgodilo se je ravno obratno. Vprašali me niso niti po potnem listu. — Ker pa so v Belemgradu nekateri trdili, da ni možno Črez južno mejo, sem se napotil v vojno ministrstvo. Od tam me je dirigiral ministrov adjutant v ministrstvo za zunanje stvari k PaŠiču, od tu pa zopet nazaj k vojnemu ministru. Adjutant si ni vedel pomagati in mi je obljubil, da me odvede pred vojnega ministra, polkovnika Vojeviča. Ko sem antišambriral nekaj časa, je vstopil v predsobo mlad kavalerist. Glava ovita v kapuljača, ob mečah rumene usnjate jahalne gamaše, na peti pa zveneče ostroge. Kavalerist je napravil par živahnih korakov po sobi sem in tja, parkrat sva se srečavala z očmi, vojak je bil nestrpen in je neprestano gledal na uro ob zapestnici. Vojak se mi Je zdel dokaj sumljiv. „Odkod ?" — Iz Skoplja. „Ksm" — V Skoplje nazaj. „Čemu k ministru?" — Po dovoljenje, ker drugače ne sme nihče preko južne meje v osvojeno ozemlje. Tekom nadaljnega razgovora se Je vo-■ak zagovoril rabeč mesto „bil" — „bila". Nervozno se je okrenil na peti. „Ali oprostite, hrabri vojak, iaz sem Vas prvi hip spoznal za žensko. Odkod in kdo ste? „— Jaz sem Draga Gjurgjevideva iz Lazarevca, okraj Kolobara. Po poklicu sem učiteljica in vstopila sem v srbsko konjenico, na svoje troške, iz golega patriotizma." „Vas je-li mnogo žensk v srbski armadi ?" „Kolikor vem, sem edina. Imela sem opravke v Belemgradu in zdaj se vračam na bojišče. „Katere bitke ste se vdeležila? — Pravzaprav nobene. Spočetka so me rabili pri generalnem štabu za ordonanco. Ta posel pa mi ni ugajal. Hotela sem v linijo. Tako sem bila dodeljena prednjim stiažam. „Pa ta posel je nevarnejši, nego biti se v liniji. „Nikakor ne, vsaj za nas v tej vo|ni ie. Mi se izborno kujemo; porabljamo vsako priložnost, da se čuvamo. Turek ne. „Turki se torej ne krijejo ? — Nikakor. Zato Jih toliko pobijamo. Turek koplje nasip, pa mesto da bi ležal v rovu. stoji in meri na nas. Pušk ne drže po naše, z obema rokama. Levica jim služi samo za oporo. Sredi lahti polagajo cev Črez roko in orožje drže samo z desnico. Po naše streljajo pravzaprav samo Arnavti. Poleg tega se bore Turki v gostih četah, našt pa v razkropljenih vrstah. Odtod naše raz-nerno majhne izgube. Najhujše se nam je godilo pri Kumanovem. Tam Je obležalo naših 4 - 500, a ranjenih smo imeli 4000 mož Tam sem bila dirigirana tudi Jaz v konjico, ki je podila bežečega Turka. Kako se je nam godilo, ni treba govoriti. A Če Vam povem, da so bili konji tri dni brez vsake krme — in kar je še hujše^— brez vsake vode, je povedano dovolj. Žival je grizla konopce in prst. Prepovedano Je bilo, napajati Jih iz vodnjakov, ker ni bilo izključeno, da je sovražnik vodo zastrupil. Žival je dobila piti šele tretji dan in sicer je bila v ta namen izbrana ma|hna reka. „In kakšna je razlika med Turki in Arnavti?" Turki so grozoviti ljudje. A do veljave prihajajo samo na begu. Posebna slast jim je, ako režejo noseče ženske in sečejo mladiče. Mnogo groznejši so Arnavti. Oni mučijo ljudi prav po nečloveško. Poznam slu čaj, ko so ujeli mlado krlstjanko, jo oskruniti na najbolj prostaški način ter ji nato odrezavali ud za udom njenega telesa: ušesa, nos, prsi... Nekaterim našim Jetnikom so iztaknili oči, takisto porezali nosove, ušesa. Ogledate si te nesrečkike lahko po naših bolnišnicah. To pristavljam vsled tega, da ne m slite, kakor da je vse to samo zgodba davnih dni." Med tem je vstopil adjutant, visok ši rokopleč major in me prosil k ministru. Tako je končal moj razgovor z Drago Gjurgjevi-čevo. Vse vojno ministrstvo napravlja jako priprost utis. V spodnjem koridoru se pod častnik informira o željah došlecev ter diri gtra vsakogar na dotični oddelek. Do ministra vodi pot preko adjutanta tako, da ima minister v svojem občevanju s strankami le tri sobe na razpolago : Čakalnico, tik nje ozka soba adjutanta in nato prostornejši lokal za ministra samega. Adjutant je predstavit mene in mojega rojaka ministru in je povedal obenem, v kateri stvari prihajava. Minister, polkovnik Vojevič. se Je obrnil proti nama rekoč: „Sprechen d e Herren deutsch" ? — „Gospod minister, sva prosila po srbski. Midva sva tržaška Slovenca in govoriva tudi srbohrvaščino". — „Pardon... se je oproščal Vojevič". Ko sva odhajala, sem imel ravno še toliko časa, da sem krepko stisnil roko Dragi Ojurgjevičevi. Zunaj je bil med tem že večer. Sneg Je aaletaval neprestano, rezevisti so prihajali v mesto, ranjence so prevažali s kolodvora, drugod zopet so ranjenci zapuščali bolnišnico in se napravljali k svojim garnizljam aH na svoje domove. Stopi s ceste v privatne ali Javne lokale: povsodi sledi in živa znamenja vojne._ Domače vesti. Osebna vest — V Trst je prispel včeraj Štajerski namestnik grof C(ary-Aldringen. Taki so ti avstrijski hiperpatrijotje ! Včasih imajo pametne misii in sodijo pravilno — v teoriji, ali praktično se le vračajo na pota tiste stare Avstrije, ki meni, da bi brez nemškega prvenstva morala poginiti. Neki taki hlperpatrijotje so ustanovili nedavno na Dunaju list „Oesterreichische Morgenpost", ki nosi v svojih sestavkih in na vsaki besedi tisti hiperavstrljski patriotizem. V svoji zadnji številki prinaša ta list Članek o Češki šoli Komenskega na Dunaju. Uvodoma piše pametne nazore. Prijemlje trdo na Dunaju gospodu|očo nazovi- krščan-sko-socSjalno stranko radi postopanja proti tej šoli. Po mnenju tega Usta je vir vsemu avstrijskemu zlu, neprestanim narodnostnim in jezikovnemu bojem, v dejstvu, da nimamo Jezikovnega zakona, ki bina podlagi nacijo-nalne avtonomije zagotovljal vsakemu narodu pravico do svobodnega razvoja. Povsem pravilno — kaj ne ? I Seveda je. Ali za pametno besedo caplja — avstrijski patrijot starega kova, ki si kar ne more predstavljati avstrijske države brez nemške prepoderance. Pripoznava sicer tudi pozneje še, da o germanizlranju vseh nenemšklh narodov ne more biti več govora, vendar rstraja — in to je tista hiperpatriJotiČna neskladnost — pri tem, da nemškemu Jeziku gre v naši državi posebno, privilego-vano stališče. Ne upa si sicer izgovoriti besede državni Jezik, zato pa rabi drugo frazo: jezik za razumevanje. Tudi obžaluje, da krščanski socijalcl na Niže-Avstrijskem niso znali pravočasno izposlo-vati sankcije takozvane lex Kolisko, tistega zakonskega načrta, ki naj bi zadal Cehom v oni deželi smrtni udarec. Svoje nemško srce odkrivajo ti hiperpatrijotje tudi s tem, Ja prihajajo tudi s tisto baharijo, ki naj opraviči zahtevo Nemcev po gospodstvu, z baharijo namreč, da so bili Nemci tisti, ki so ustanovili to državo. Taki-le so ti črnorumeno pobarvan-pntrijotje! Najprej hočejo biti pravični, razi sodni in moderni, ki znajo računati z duhom časa in govore o Jednaki pravici vseh narodov. Potem pa hitro prihajajo s pre-tenzijami, ki pomenjajo odrekanje te Jednakosti 1 Avstrijski patrijotizem teh IJudij mora biti nemško pobarvan...! To svoje razpoloženje nasproti Slovan -stvu so pokazali v isti številki tudi s posebno ilustracijo. Vidimo prizor Iz gostilne v Belemgradu. Med gostilničarjem in natakarjem se vrši pogovor. Gostilničar veli, da Avstrijcem ne treba nič dati, ker so sovražniki Srbije in ker nimajo denarja. Natakar vprašuje, kako da ve gostilničar, da nimajo denarja ?! Gostilničar: K e r sera jim ga ukral, ko so odlagali s u k n e ! To je višek brezobraznosti. Nič več in nič manje: v imenu avstrijskega patrijo-tiamb se tu označa za narod tatov na rod, ki ima v naši monarhiji in v anektiranih pokrajinah blizu dva milijona soplemenjakov in s katerim z vsem srcem sočutsvuje vse avstrijsko Jugo* slovenstvo in ki občuti ta insult, kakor da je prizadejan njemu samemu! 1 — Tako početje v takih velekritičnih časih, ko so vse diplomatske roke na delu, da preprečijo grozeči konflikt in neizmerno nesrečo, je morda črno-rumeno-patrijotično ; je pa tudi brezobrazno, podlo kompromitiranje avstrijskega imena. In zato ni — avstrijsko, *er more v užaljenih Jugoslovanov izzvati razpoloženja, ki bi mogla donesti usodnih posledic za monarhijo. Kje naj vzamemo oesedo za primerno označenje take brezobraznosti nasproti plemenu Jugoslovanov io take brezvestnosti nasproti interesu monarhije ? ! Pfuil Še nekaj za „Piccola". — Ker Je že .Piccolo" tako zarohnel, ker Je občina du brovniška zavrnila neki italijanski dopis, g & moramo opozoriti na nekaj, kar mu bo si cer neprijetno, ali potrebno Je, da bo videt „Piccolo", kako bi se mogel njegov tržaški magistrat še marsičesa učiti ravno od duhovniške občine glede spoštovanja druge narodnosti in zakonov. Občina dubrovniikb ie zavrnila italijanski dopis, došel jej od izven dežele ; ne dela pa težav vlogam svojih italijanskih občinarjev 1 Hic Rhodus, hic salta! „Piccolo" naj preskrbi, da se bo tudi tržaška občina ravnala po tem izgledu! Tu oi jej biio v tem večo dolžnost, ker živi v tržaški občini relativno in absolutno veliko ^eč Slovencev, nego pa v Dubrovniški občini Italijanov 11 Dutie|, dokier Imajo toliko nesnage na lastnem pragu, naj puste druge pragove lepo na miru I Pouk iz Berolina. Bivši srbski mini ster Arhandelovtč daja v „Berliner Tag-blattu" avstrijski diplomaciji, ki se sedaj to- liko zavzemlje za neodvisnost in avtonomijo Albanije, sledeči pouk: V času od leta 1906 do Julija 1912 so Albanci, v kolikor Je znano po uradnih izkazih srbskih konsulatov, zagrešili v vilajetu Kosovo: 436 amorstev, 261 do okusov umora, 289 roparskih napadov, 298 tatvin, 229 izsiljevanj, 160 nasilstev, 213 zlostavljani, 31 požigov, 10 skrunitev na svetih stvareh in krajih, 146 oropan] svobode, 33 slučajev poslljenj na ženskih. Iz vseh teh razlogov Srbija ni mogla dalje Čakati. Vujna je bila jedino sredstvo, ki more Srbe v Stari Srbiji rešiti pogube. Da-Ii pa so taka na pol divja plemena s takimi protisocijal-nimi svojstvi vredna, da Evropa ustanavlja zanje posebno državo, ki Je Albanci v ml-nolosti nikdar niso imeli in v kateri naj bi živeli skupno z drugimi narodnostmi (Srbi in Grki), o tem naj sodijo tisti nepristranski ljudje, ki vedo, da v prvo dolžnost vsaki državi Je zaščita življenja in metja svojih državi J a-n o v". Lepa statistika, ne res ? 1 Po taki lekciji iz Berolina doli bi se morala naša diplomacija — sramovati svojih albanskih varovancev 1 Iz Sv. Križa. V nedeljo dne 24. t. m. priredi podružnica družbe sv. Cirila in Met. v Sv. Križu veliko voselico, katere čisti dobiček Je namenjen za prireditev božičnice otrokom tukajšnje slovenske ljudske šole. Spored Je zelo zanimiv. Sodelujeta domači Jruštvi „Skala* in podružnica „Ljudskega odra", potem salonski orkestar iz Trsta ter šolski otroci. Pričakujemo obilne udeležbe od strani slovenskega tržaškega občinstva kakor tudi iz bližnjih vasi. Predavanje. Danes predava v društvenih prostorih NDO, v ulici Sv. Frančiška št. 2, dr. A. Sosič o predmetu: „Slovenske zadruge in njih poslovanje". Začetek ob 7*30 zvečer. Podružnica „Glasbene Matice" v Trstu. — Glavni namen naše podružnice „01. M." Je, da vzdržuje tržaškim Slovanom glasbeno Šolo in tako podaja glasbeno izobrazbo tudi do najvišje stopnje. Resno pojmovanje in izvrstni učni uspehi se kažejo posebno tudi v tem, da število gojencev vedno narašča. V letošnjem — 4. šolskem letu Je 101 gojencev za klavir (I. VI. letnik), violino (I. V. letnik), In solopetje (1. II. letnik) in splošno glasbeno teorijo (I. II. oddelek). Splošno petje (vaje za glasbeno popolnoma izobražen zborov naraščaj) pa obiskuje 88 gojencev In gojenk. Gotovo zelo razveseljivo število. Osčnl zbor tega za naš Trst gotovo prekoristnega društva se bo vršil to soboto dne 23. novembra v gorenjih prostorih restavracije „Balkan". Uljudno vabimo iruštvene člane In vse prijatelje glasbene umetnosti na ta občni zbor. Iz poročil društvenih funkcijonarjev dobe natančen vpogled v društveno delovanje in vsak nasvet v korist stvari Je dobro došel. — Za torej še enkrat opozarjamo na občni zbor v soboto. Jan Amos Komensky. Dne 15. novem • bra je bila obletnica smrti slavnega peia-goga, zaanovatelja novejše pedagogjje, Ivana Amosa Komenskegs. Ta slavni Čeh se jt rodil v Ogrskem Brodu na Moravakem leta 1592, a umrl je dne 15. novembra 1670- v Amsterdamu. Ta veli*skega duhovnika, je postal rektor šole v Prerovu. Po bitki na Beli gori je izgubila češku svojo neodvisnost, a K »men-iky imetje ia službo. L. 1628. je zapustil domovino in krenil v Poljano, kjer je na gimnaziji v Lesni razvil delavno-it svetovnega glasu. Slavo tega pedagoga so raznesla dela : „ Janua linguarum referata** in „Didactica Magna". To delo je bilo prvotno seB'avljeno v češkem jeziku. Leta 1641. je odšel v London, kjer se je tudi parlament buvil z njegovimi pedagoškimi reformami. V Norimberku je izšlo njegovo znamenito delo „Orbia sensualium pioun*. Leta 1655. je izgubil zopet v poljsko-švedski vojni VBe svoje imetje. Sedaj je krenil v Amsterdam, kjer se je bavil z reformiranjem vzgoje. Tu je končal svoje življenje. češki narod vidi v njem prvega pro-svetitelja in nositelja svoje nacijonalne kulture, Po njem so imenovane mnoge češke institucije — tako tudi šola Komenakega na Dunaju, ki bo jo Nemci nedavno zaprli in proti kateri uprizarjajo gonjo, podžigano od sovraštva, netolerance, kriviČnosti, nezakonitosti, sploh vseh zoli instinktov — nekul-ture. Komensky je kakor človek in u6e-njak velike nravstvene višine, poln ljubezni do svojega naroda in do človeštva, pravi svečenik humamtete. Njegov spomin morajo blagoslavljati vsi tlačeni in proganjani naiodi, ki ee morajo še danes — v 20. stoletju ! — boriti za SVOO šolo, za šolo v materinem jeziku. On je bil prvi propagator principa, d a se mora šolski pouk začeti v materinem jeziku!! S tem, da se pred veličino imena Komenskega klanja v spoštovanju ves resnično kulturni svet in pritrja njegovim vzgojevalnim principom, je od človeške kulture sankcijonirana in po svečenatudi borba nas Slovencev za svojo Šolo, za veljavo m a-terinega jezika. Kako majhni, kako uizki, ka&o podli, kako — nekulturni so vspriČo te zgodovinske pojave na polju vzgoje vsi tisti faktorji, politični in vladni, ki nam m V Trstu, dne 19. novembra 1912. „EDINOST" St. 323. Stran III. ▼•dno odrekajo to pravo! Proti njim nastopa Komenskj in — pada na njih uniče valna sodba. Iz zavoda Sv. Nikolaja. V četrtek je umrla v Doblndolu na Doierjškem večletna odbornica zavodova Lojzika Vidraarjeva. Pokojnica je bila služkinja, a jako zavedno in narodno dekle, ter je vedno in povsod delala v korist našemu zavodu. Škoda, da }e preminilo najlepši dobi 30 tet to dekle, v kojega bi se morala vzgledovati marsikoja njena sovrstnlca. Namesto cvetja na njeno krsto so darovala nekatera dekleta v njen spomin zavodu Sv. Nikolaja 10 K. A tebi draga Lojzika bode lahka domača dolenjska gruda I Ciril Metodov ples. Tržaška slovanska mladina ima danes ob 9 zvečer v gornj'h prostorih restavracije „Balkan" sestane*, ca se pogovori o predpripravah za Ciril-Metodov ples. — Želi se, da se udeleže tega se stanka kar največ gospodje, ki hočejo sodelovati. „Martinov večer", ki ga Je priredile telovadno druStvo „Sokol" v Škednju v so boto dne 9. t. m., je uspel povoljno. Ude ležba, sami domačini (lz mesta in bližn]e okolice ni bilo nobenega) Je bila povoljna Iz prijaznosti Je sodelovalo bratsko pevsko društvo „Velesila", ki Je zapelo par krasnih moških zborov. Brat Dolgan Je podal dva kupleta „Takšni ste vi* In „Češ mi biti ljubica", za kar je žel obilo aplavzov. Brai Suman nam Je pokazal s svojim kupletom ^Zaljubljen sem" tako dovršeno sliko, da se vidi malok.e takšno. Tudi njemu ni hra nilo občinstvo z aplavzi. Šalolgra, pri kateri so sodelovali poleg omenjenih dveh bratov še brat Silvester G d na-Kudrlć in Josip Flego in gospica Dragica Fiego, Je najlepše uspela in vzbujala med navzočimi salve smeha. Najbolj privlačna stla pa Jr bila lepa in mastna „Martinova" gos". Mar sikdo Je razvrstil celo kolono številk in pri čakoval z nestrpnostjo, kedaj pokličejo nje govo številko. Ali samo eden izmed vseh je bil srečen dobitelj, drugi so se morali p^č zadovoljiti z upanjem, da odnesejo prihodnje leto mastnega pttča. Med posameznimi točkami je kaj mar ljivo delovala šaljiva pošta. Po končanem sporedu je bil ples. Zabava Je bila neprl slljena in v pravem pomenu besede dru-žabno-domača. O tej priliki se odbor najtopleje zahvaljuje pevskemu društvu „Velesila" potem zgoraj omenjenim Igralcem in vsem tistim, kt so na katerikoli način pripomogli do le pega uspeha, posebno pa sledečim gg. kateri so preplačali vstopnino: Franjo Sancin Kotalj —50, Flego Marij Dražan —50, Just Fonda —50, MKan Kodrič — 50, Matija Godina Pinctč —50 Franjo Suman 150, I^stp Fiego Me&o —50, Bernard G^dma-B-in —10, MiioŠ Pahor 2—, Anton Sancin 120, Matej Purič —60, Ivan Sancin Bace 1—p Milan Sancin Toč 1 —, Štefan Flego 1—, N. N. 2-, Kolinski 150, Ivan Sancin Drejač ml. 1—, Josip Makovec —50, Jakob Godina Ban —50, Anton Sancin Stanislav —50, Tomaž Sancin Ban 1—, Meri Sancin Kotalj —50, A >ton Makovec 1 50, Lavrenčlč 1 —. Peter Sancin Belca 1 —, Sancin —50, Jožef Oblak —50, Josip Bric —50, Blaž Gudlna —50 Ivan Sancin Kotalj 2—, Andre) Godina Bsrdon (Fuli) 2—, Anton Merlak Bergamoto 2. Slovensko gledališče. „LOČENA ŽENA« (»Die gesehiedene Frau"), Nekaj ljubkega, prisrčnega Je ta Fallova glasba, vsa drugačna kakor ona nekaterih drugih modernih operetnih glasbenikov, ki iščejo uspeha v posameznih sijajnih glasbenih točkah, vsied česar pa celota potem postaja nekako pretrgana, vrzelasta, celo prazna. Fall si polagoma od začetka osvaja poslušalca in si ga priklepa bolj in bolj vse do konca. Je to nekaj mehkega, a vendar zopet prav operetno porednega, da se mora pržkupiii celo tistim muzikaluim gurmanom ki Jim je sicer opereta — „nekaj groznega." „Ločeno ženo" pa odlikuje poleg te ljubke glasbe tudi zelo posrečen libreto, tupatam res nekoliko šegetajoč, a vendar nikdar ne prehajajoč meja dostojnosti. Leon je res mojster v operetni tehniki. D >sedaj s.uo imeli na našem odru dve vprizoritvi „Ločene žene": prvikrat prošh četrtek, drugič pa v nedeljo zvečer. Prvikrat nam, odkrito povedano, uprizoritev nI uga J&la najbolje, bilo Je raznih hib, videlo st Je, da je bila stvar ne oliko prenagljera celo tekst preslabo naštudiran. V pevsken oziru, zlasti glede na soliste, sicer premijeri vse priznanje, zbor pa, ki sicer res nima bogzna kake uloge, pa je bil slab; bil Je nekompleten. Res dobro pa je uspela repriza v nedeljo zvečer. Uloga soproga, ki je baje kršil svetost zakona, Je dala g. Illčiču dovolj pri Hice. da je na res odličen način pokazal svoje pevske in igralske vrline, ki so bih tu v resnici v najlepšem ravnotežju. Jana gce. Thalerjeve Je bila prav enako izborna ustvaritev v obeh ozirih in prav radi priznamo, da je zlasti njun pevski in plesni duet v drugem dejanju naravnost fasciniral občinstvo. Odkrito povedano, nekoliko skeptično smo gledali na gledališkem listu Ime gce Lepuševe za Oondo, ki zahteva svojo ustvaritev cele pevke in cele igralke; povemo pa prav tako odkrito, da smo bili v tem pogledu res presenečeni. Gca. Lepuševa je podala Gondo z vervo rutinirane igralke in najbolje izšola.*e pevke: napredek, na ka terem moremo le čestitati i njej i našemu gledališču. Posebno je uganjala v kvintetu v drugem dejanju, ki so ga morali ponavljati Omenim naj tu tudi res krasne damske toalete. Čeden parček sta bila Martje (gca. Kre ševičeva) in Wiilem (g. Pregarc). Gca. Kre-ševičeva ima prav lep, čist, pri kupi ji v sopran, in le Želeti bi bilo, da bi imela več prilike, da bi nastopala v soloulogah. Prav fubek Je bil kvintet Jana, Martje, Karel, W"lem in predsednik: „zakonski stan". Ga lučičeva je imela le majkno ulogo in jo rešila, kakor vedno, najbolje. Od ostalih moških ulog naj pred vsemi pohvalno omenimo pevski del BakkenskiJ •ove (g. RnmpelJ) uloge, kar nam pa ni mogoče v igralskem oziru. Nekoliko preveč te bil le vsakdanji človek, ne pa ravnatelj spalnih vozov. G. Dragutinović Je podal sodnika z 'astno spretnostjo in prav debra prisednika ^ta mu bila v prvem dejanju gg. Šuman in Dolgan. G. Unterveger v ulogi Scropa, sprevodnika spalnih vozov, je pokazal lepih zmožnosti mladostnega komika s primernim, ne prejakim, a vendar prijetnim glasom. \folo sitnosti mu Je seveda prvikrat delala slovenščna. kar se pa da v kratkem popraviti. G. Unterveger, ako ga angažira naši« gledališka uprava, bi nam prav popolni! d'izdaj pogrešano stroko mladostnega ko-nika. Izborna sta bila oba profesorja sodna izvedenca gg. Toplak in Ilič, In prav tak idvetnlk (g Boleslavski) in sodni sluga (g. Kovačlč). Zbor nima posebne uloge, In je bit h še pomori" — slaven jim spomin! Na tisoče in tisečt jih pa po prestanih naporih in grozota! vejne ječi ranjenih po črnogorskih, srbskih in bolgarskih bolnišnicah. Tem veljaj na$a bratska pomoč, tem izkažimo dejansko svejt simpatije. V Trstu se je sestavil poseben odbor, ki sprejema po vsem Primorskem pri spevke za balkanske ranjence. Temu odboru se odpošlje skupni znesek, ki ga v ta namen žrtvujemo jugoslovansko čuteči Ajdovci ir Šturci. Da darujemo v ta namen tudi mi večji ali manjši znesek, to nam velevajo človekoljubje, moralna dolžnost, pred vsem pa Jugoslovanska vzajemnost". Vspeh tega poziva Je bil časten. Nabrana svota znaša K 579 30, od katere spada na Ajdovščino znesek K 398 30 na Šturje pa K 181'—. — Srčna hvala 1 Pripominjamo še, da je Šturska pola darc-valkam in darovalcem na vpogled pri g. Ivanu Šapla, hotelirju v Sturjah, ajdovska pola pa v občinskem uradu v Ajdovščini Hvala lepa! Nazdar I Odbor. Renče — za „Rdeči križ". Za „Rdeči križ" črnogorski |e nabrala g.a Vižintlača se takoj Inser. oddelku. 6Čini, italijanščini in ntmSČini. Poizvedbe pri ineerataemu oddelku. 2602 liloHonif* 15 let Btar' bi rad ^OP11 kot midUUniU učenec v irgovino jestvin ali pa z preka enim metom. Nhjrajše na deželi. Našlo* pove ineeratni oddelek Edinosti. 2t>98 1 OnO onho z dobro hrano se odda po 70 LUpd oUUd kron dvema osebama. Via Geppa 16, I. desno (blizu Balkana) 2415 Obešata iz medi £ ^ Oaserma 14. Umberto Cesca, trgovina z Železnino. I.^nlnunnin žitnih drož (kvaBa). FRANC IZdcIOVaHJU ŽORZ, Domberg, Primor-ko, ae t* m potom prav toplo pripor« č^m cenjenim gospodom pekovskim mojstrom in trgovcem za obime naročbe po cenah, da ne ni bati konkurenee. 257y ili^oHcba delavce in vajence iičem. Giorgio ITI IZ Čl IO K C Vasari d, Kompara 2592 I nI/nI primeren za kavarno, se odda v najem. LUKdl, Pojasnila v isti hiši, via Tiieste, nasproti domobranski vojašnici v Gorici, II. naaRtr. 2477 Stalni krajevni agenti « sprejmejo ali pa nastanijo s Btslno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogr^ki. — Ponudbe pod „Merkur", Brno, Neugasse 20. 244 Moderne spalne sobe delo izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Belvedere 2>-. ogel Torquato Taaao. 555 Štev. 657/2 658/2 Oglas. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl in s svežim blagom založil trgovino jestvin Trst - ulica Media št. 8 - Trst Podružuica v Kolouji 295. Ker imam na prodaj sveže blago prve vrste in prodajam po najnižjih cenah se nadejam, da me bodo spoštovane gospe podpirale. Postrežba točna in na dom. Z vsem spoštovanjem udani _PETER BRATVDELJ. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Dražba se bo vršila v sredo, dne 20. t. m. dop. od 9 do 12 in od 3 do 6 pop. Prodajalo se bodo narejene obleke za moške in dečke, srajce, dežniki, spodnje perilo, čepice, celi kosi in odrezki blaga, barhenti. platno, oksford in drugo manufakturno blago. Dela za zgradbo novih občinskih vodovodov ▼ rasi Šmarje in t ra^i na Sri-nem, ki so pror- ču-jeni prvi na 14.500 in drugi na 17.000 kron, se cddado potoni javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela obsezajoče ponudbe z napovedjo popusta odnosno doplačila t od-fctotkik na enotne cene proračuna odnosno c«-le svote naj ae predlože za vsako delo posebej do 15. decembra >912 1. do 10. ure predpoldne podpisanemu občinskemu uradu Ponudbe, ki morajo biti kolekovane s kolekom 1 krone, je poslati županstvu r Šmarje-Ajdovščina z nadpisom : .Ponudba za prevzelje gradbe novega vodovoda v vasi Šmarje odnosno v vasi Sv ino*. Vstki ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje in da se jim vkloni. Razun ttga je dodati kakor varščino še 5 % stavbenih stroškov v gotovini ali ▼ pu-pilarnovarn h vrednostnih papirjih i. s. za vodovod v Šmarjah 725 in za vodovod na Svinem pa 850 kron. Občina si izrecno pridržuje pravico izbrati ponudnika, katerega hoče, ne glede na višino ponudbene cene ter se izjavi v dobi 14 dni v stvari oddaje del. Nhčrti, proračuni in stavbeni pogoji so na vprgled na županstvu v Šmarjah ob uradnih urah. ŽUPANSTVO V ŠMARJAH dne 14. novembra 1912. Župan: GRUNTAR. Hočete zaslužiti veliko denarja ? 20 do 30 kron lahko zasluži vsakdo dnevno, ki se bavi s prodajo mojih patentiranih novosti. Potrebni kapital 3 K. - PISite takoj eksportni tvrdki Veisz, J(agysalto, okraj JJars, Ogrsko. Iščem dobrega kmetskoga sirovega masla za celo leto. Le čisto b ago. Ponudbe pod „MLEKARNA ŠT. 2498" Inseratnemu oddelku Edinosti. JOSIP ŽUŽEK TRST, ULICA GIUi-IA 7. Trgovina s porcelanom, steklenino, sveti jkami in šipami, kuhinjskimi potrebščinami, vstavljenje šip na domu po naj-zmernejšiti cenah. Gostilna ,pri Deteljici' v Trstu, ulica Belvedere 7. Podpisana naznanjam s tem uljudno, da sem prevzela imenovano gostilno, ter se tem potom prav toplo priporočam cenj. gostom Točila bodem sama pristna vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kraški teran po najzmernejih cenah; na razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gorka jedila. Posebno se priporočam cenj. gg. uradnikom za abonement na hrano. Z odličnim spoštovanjem ANGfcLA KJUOFR, lastnica Radi c d kod a prodam idočo gostilno vonjem na Reki. — Nahajajo se v bližini večje tvornice. Zaloga obuvala = in lastna delavnica — :: TRS T :: ulica Arcata 19. Velika izbera Čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naročila po meri cer tudi popravlja :: po jako II Iz kili in zmernih ceuah. Pahor Mili Euhalne priprave iz alnminija, planinske steklenic«, noti in vilice, planinske palio«, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki« Vsakovrstne obleke: Sweater, planinske hlaCe, gamaie, Cepiča iz čiste volne, rokovice. Steklenice Helios, Teč dni gorke ia mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospoda, srajjea, ovratnice, zapestnica in nogovlce. Za člane Športnih in planinskih đrnfttev V POSEBNE CENE. Športna trgovina Strukel ulica S. Antonio 12 (nasproti Krei mlopji) Nova narodna gostilna se je odprla v ulici Pieta št. 29. Slovanskemu občinstvu so na razpolago izborna dalmatinska vina ter vedno sveža gorka in mrzla jedila. - CENE NIZKE. - Za obilen obisk se toplo priporoča Jernej Kapić gostilničar. m i Trgovina "ugotovljenih oblek za ženske in punčke AMELA IVI AR TiN ICO Nova ulica 41 TRST Via Nuova 41 — BOGAT IZBOR — vsakovrstnih zimsk h oblek za ženske in punčke volnene in od fuStanja. Ženske veatalij«. — Izbrano perilo. Vsprejemajo se naročila po meri. Najzmernejše cene. NOVO! Najboljše 1912. NOVO! Novoletna šaljiva dopisnica kakor je Se ni bilo. Vsaka do^ifmca najboI;Sa, nedosegljiva, humoristična, serzscijonalna. Vsaka, tu li najmanj5a poSiljiVv je dobro sjrtirana in vaaka dopisnica v th.vitiu. Iščejo se zastopniki povsod. 10 orig vzorcev proti vpošiljki 0-75 S 25 komadov K 1*— 100 n " 3 - " Poitni predal 149. Povretje 40 vinarjev več. — Ppreiema Be za plačilo znamke v*e dežel sveta, Mi imamo edini razprodajo. Habighorst & Co., Bochum i. W. Anton Pečat Prva jugoslovanska tovarna glasovirjev Trst _ via Farneto St. 42 — Trst. Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd. Delo točno. - Cene nizke. Albert© Finzi & €.o Trst, ullea Gaetauo Doulzrtti 1. Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (Ungarische Allg. Čreditbank) podružnica v Reki prodaja po zelo dobrih cenah : ŽltO vsake Vl>t<% debele lil flue otrobe, oves in sočivje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno poBtreŽbo. I Zastopstvo in skladišče dobroznane moke Združ. parnih mlinov „Hnngaria" ak. dr. v Budimpešti. Ceniki in nmorci ae pošiljajo na. zahtevo. j^Telefon št. 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst.^