Zasavski todaja Okrajni odbor SZDL Trbovca m Urejuj« uredniški odbor • Odgovorni urednik Stane Šuštar • Naelov uredništva la uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje i, Trg revolucije 28 • Telefon ttev. BI • Račun pri Komunalni banki, Trbovlje 62-KB-10-148 • List Izhaja vsako soboto • Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 dinarjev • Tiska tiskarna Časopisnega podjetja .Slovenski poročevalec« v Ljubljani • Cena izvodu 10 din • Rokopisov, ki marajo biti o uredništvu najkasneje vsak torek, ne vračamo, fišev. 2 TRBOVLJE. 1L JANUARJA 1958 Leto XI 7 dni po svetu Povsem upravičeno so mili foni ljudi že ob prvih dneh novega leta zaskrbljeni, kajti nič ne kaže, da se bo vojna nevarnost zmanjšala, čeprav se je vrsta najvidnejših državnikov sveta v novoletnih poslanicah zavzelo za to, da bi sedli za zeleno mizo in začeli vsaj govoriti o mnogih problemih in vprašanjih, ki razdvajajo svet. Zato je svetovno javno mnenje ugodno ocenilo predlog ANGLEŠKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA MacmiUama o sklenitvi nena padalnega pakta med Zahodom in Vzhodom, ki ga je predlagal pred svojim potovanjem po državah. Commonuiealtha. Bilo iskreno ali ne, ljudje vr-dijo v predlogu le poskus, prvi poskus, po katerem bi bilo moč začeti novo leto v nekoliko vedrejšem ozračju. Medtem se je tildi v Parizu sešel •VET ATLANTSKEGA PAKTA kt bo proučil odgovore 15 držav — članic pakta na poslanico sovjetskega predsednika Bulganina, Bulganžn je nam reč v svoji poslanici nedavno predlagal sestanek na najvišjem nivoju. Francoski načrt odgovora predvideva, naj bi se najprej sešit ministri In razpravljali o razorožitvenem problemu. Tudi Angleži imajo svoj načrt odgovora, ni pa v njem ničesar o kakšni sklenitvi nenapadalnega pakta, ki ga je predlagal angleški premier Macmfllan. Prav gotovo pa je, da bodo skandinavski delegati ponovno zahtevali obnovo razgovorov s sovjetskimi predstavniki. V svetu je živo odjeknil tudi sklep Sovjetske zveze o ZMANJŠANJU VOJAKOV v njihovi armadi. Kot poročajo sovjetske oblasti, bodo letos zmanjšali oborožene sile za najmanj 300 tisoč mož. Sem sodi tudi umik enega dela vojaških sil iz Vzhodne Nemčije in Madžarske. Sporočilo Sovjetske zveze o zmanjšanju oboroženih sil pravi med drugim tudi to, da pričakuje Sovjetska zveza podobno zmanjšanje oboroženih sil v ZDA, Angliji in drugod. Svetovno javno mnenje pazljivo spremlja med drugim tudi OBISK SUKARNA V INDIJI Indonezijski predsednik je Se imel razgovore z indijskim predsednikom Nehru jem, namerava pa obiskati še pet drugih držav, zarod.1 že naprej določenega načrta potovanja pa je moral odkloniti povabilo za obisk Sirije. RACA ALI RESNICA? Kdo ve? Gre namreč za to, ali je Sovjetska zveza resnično lamsirala raketo s človekom 300 kilometrov visoko. Nekatere agencije so celo dodale, da se je potem, ko je pilot dosegel to pišimo, spustil nepoškodovan na tla. Zanimivo, da sovjetski znanstveniki te vesti niso potrdili, dodali pa so, da imajo to v programu. Spet novost, ki jo bo svet lahko komentiral na dolgo In široko. DR. PETRU GROZA UMRL Pred dnevi je prem'nul dr. Petru Groza, predsednik pre-zidija velike ljudske skupščine Romunije. Pokojnika so pokopali z najvišjim državnimi častmi. VREME Po 10. Januarju so raožn« le lahne snežne padavine, alaatl okoli 18. januarja; sicer večinoma *uho os. Jasno vreme. Hkrati bo postopno pritisnil silen mraz zlasti po 19 Itoiuarju. IZ NOVOLETNE POSLANICE TOVARIŠA TITA Ljudje sovražijo vojno in neuklonljivo težijo zn mirom in mirnim sodelovanjem med narodi, ne glede na razlike v družbenih sistemih »V novo lete«, Je dejal tov. Tito, »stopajo narodi sveta z mnogimi skrbmi in bojaznimi, pa tudi z nekaterimi upi. Skrb o tem, kaj bo prinesla prihodnost, prevzema zdaj ves svet, in mislim, da se narodi po pravici boje za svojo usodo, kajti novo strašilo vojne plava nad človeštvom in mu grozi, da ga uniči. Nova, atomska doba in prve napovedi o vdoru človeka v vesolje, so, namesto, da bi navdale ljudi z brezmejno radostjo in ponosom spričo zmage človeka nad naravo in veličastne perspektive, ki se mu s tem odpira povzročile, da se morajo ljudje bati teh genialnih uspehov človeškega razuma, ker mislijo, da bodo uporabljeni kot sredstvo zastraševanja in kot vojna sredstva, ki bi lahko spremenila svet v razvaline in privedla do najstrašnejše katastrofe. Zdaj se bije boj med pristaši uporabe silo v obravnavanju raznih spornih problemov ter pristaši miru ln mirnega sporazumevanja. Na prvi strani je majhno število ljudi, tel so pre- pričani, da lahko sila In vojna uredita vse, na drugi strani pa je ogromna večina človeštva, ki sovraži vojno ln neuklonljivo teži za mirom in mirnim sodelovanjem med narodi ne glede na razliko v družbenih sistemih. OKRAJNI ODBOR ZB TRBOVLJE JE OBDARIL MATURANTE, otroke padlih borcev Okrajni odbor Zveze borcev v Trbovljah posveča zadnja leta mnogo skrbi otrokom padlih borcev. Še prav posebno pa skrbi za njihovo šolanje. Člani odbora, zlasti pa predsednik tov. Ivan Som-Bojan, prigovarjajo materam, oziroma skrbnikom otrok, da šolajo otroke' Okradni odbor Zveze borcev budno spremlja uspehe takih otrok in Jih spodbuja k marljivemu učenju. Zelo važne za nas vse, ki se šolamo, so denarne podpore. Večkrat pa nas presenetijo tudi z darili. Talno nas je okrajni ljudski odbor v Trbov Prosvetni dom namesto spomenika Člani Zveze borcev na Senovem so se dalj časa ukvarjali z namero, da bi postavili padlim borcem avoje občine dostojen spomenik, ki bi bil hkrati v okras teraju. Ker pa je Senovo eden izmed redkih večjih krajev Zasavja, kjer še vedno nimajo ustrezne dvorane za različne kulturne in še druge prireditve, so na občnem zboru krajevne organizacije Zveze borcev in končno na občnem zboru občinske organizacije ZB Senovo sklenili, da opuste načrt postavitve spomenika' padlim borcem, pač pa da v njihov .trajen spomin zgrade Prosvetni dom s primerno dvorano in odrom ln še drugimi prostori za člane Zveze borcev, strelcev, rezervnih oficirjev in še druge družbene organizacije. V tem domu bi lahko vzidali v spomin primerno spominsko ploščo z vklesanimi imeni padlih junakov in žrtev, ali na kak drug način v domu ovekovečili njihov spomin. Četudi trenutno še niso zbrana sredstva za izgradnjo prepotrebnega Prosvetnega doma na Senovem, je upati, da bo s pomočjo pristojnih čini-teljev delovnih kolektivov v občini, prav tako pa tudi s prostovoljnim delom mogoče v doglednem času uresničiti to lepo zamisel borcev senovške občine. ljah pretekli mesec vse. ki smo lansko jesen z uspehom opravili veliko maturo, povabil na sestanek, na katerem smo vsi maturanti prejeli v spomin lepe ročne ure. Tovariš predsednik Som nam je v svojem nagovoru povedal mnogo lepega in spodbudnega. Zlasti je želel, da bi vsi pridno študirali in tako postali vredni sinovi in hčerke svojih padlih očetov. Onj so darovali domovini svoje dragocene življenje, mi otroci pa naj domovini poklonimo svoje znanje in sposobnosti. Obljubljamo, da , bomo tudi vnaprej pridno študirali, da pridobitno čimveč znanja, da se tako nekoč vsaj delno oddolžimo vsem, ki so nam podlagali do našega življenjskega cilja. Tovarišu predsedniku Somu se pa za njegovo skrb še posebej zahvaljujemo in mu želimo, da bi še dolgo zdrav in krepak vodil organizacijo Zveze borcev. Obdarovani maturanti: Frančiška Vrtačnik. Erika Stave, Hinko Pušnik, Marija Pečar, Metoda Špindler. Iz vsebine • NA RAČUN POTROŠNIKA JE LAHKO TEKMOVATI (stran 2) • NOVO V NOVEM \.ETU (stran 3) ■ To in ono o reformi šole (stran 3) • POSAVSKO PISMO, novice in Pepče pripoveduje (stran 4) • KAJ JE NOVEGA V SVETU FILMA? • KAKŠEN BO SPU-TNIK štev. 3 ? (stran zanimivosti) V številki 3 IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA ZA REŠEVALCE NOVOLETNE KRIŽANKE »ZASAVSKEGA TEDNIKA«! Misel na potrebo po aktivni koeksistenci med narodi in državami zdaj čedalje bolj prodira v zavest ljudi kot edini možni izhod, da se človeštvo reši strahot uničevanj« * atomskimi, vodikovimi in drugimi najsodobnejšimi vojnimi sredstvi. Vztrajno moramo nadaljevati boj, da bo ta ideja miroljubne in aktivne koeksistence med narodi in državami naposled zmagala. Prizadevati si moramo, da bo zakon močnejšega zavrnjen kot nedostojen pojem v človeških odnosih, zlasti v sedanjih časih n »slutene višine znanstvenih pridobitev. Kultura ljudi in humanizem morata biti na višini sedanjih civilizatorskih uspehov v tehniki in znanosti nasploh. Drugače bi utegnili tl uspehi postati prekletstvo za človeka«. Zatem Je tovariš Tito v nadaljevanju novoletne poslanice narodom Jugoslavije govoril še o potrebi zaupanja med državami in o problemih na Srednjem Vzhodu, v Afriki in drugod. Tovariš Tito Je poudaril, da Je povsem točno, da so zdaj mednarodni problemi tako zamotani, da je zelo težko reči, da bi Jih bilo moč v celoti urediti. Po njegovem p* je trtiba nenehno in vztrajno iskati možnosti ureditve teh in podobnih problemov. Tovariš Tito se je toplo zavzel za sestanek najvišjih, na katerem bi bile zastopane velike in majhne države, fcftr bi začeli iskati miroljubnih peM. Tovariš Tito je govoril tudi o našem gospodarskem razvoju, pomanjkljivostih v trgovini, špekulaciji in zagotovil državljanom, da bomo zaščitili potrošnike, končno pa zaželel vsem narodom Jugoslavije srečno novo leto 1958. Zasavski tednik najcenejše slovensko tedensko glasilo Vsakoletni januar je mesec našega časnika. Zatorej nam dovolite, dragi bralci in prijatelji, da nekoliko pokramljamo z vami o stvareh, o katerih sodimo, da je prav, če jih veste. Menda se ne motimo, da večini naročnikov časnik ugaja, da najdejo na njegovih straneh precej raznega gradiva, ki ga radi prebirajo. To smo spoznali najbolj prejšnji mesec, ko so nam ljudje odgovarjali na razpisano anketo. Mnogi so tudi povedali, kaj bi še želeli najti na straneh časnika, česa je preveč, in podobno. Zdaj lahko povemo, da bomo te želje, kolikor bo v naših močeh, upoštevali in jim tako ustregli. Toda ob tem se zavedamo, da prav vsem ne bo mogoče ugoditi, čeprav to močno želimo. Ko urejujemo list, se zavedamo, da mora biti časnik politično, gospodarsko, kulturno, skratka družbeno glasilo našega okraja, obenem pa jugoslovansko, kajti ni moč obravnavati nobenega vprašanja ali problema ločeno od naše celotne skupnosti. Doslej malone ni bilo naročnikov, ki bi nam pisali, da je naš list predrag. Mnogo več je bilo tistih, ki so za novo leto želeli edinole to, da bi cena časnika ostala enaka kot doslej. Vsem tem in ostalim lahko sporočimo, da se ne bomo podražili ln bo cena torej tndl v bodoče za naročnike 400 din, za tiste pa, ki ga kupujejo v kol-portaži, 520 din. S to ceno pa se uvrščamo med redke slovenske, in če hočete, tudi jugoslovanske tednike, ki so tako poceni. Naj vam povemo, da stane posamezen izvod okrog 25 din ln krijemo razliko z oglasi podjetij, ki razumejo naše težave, in s pomočjo okrajnega ljudskega odbora. Vljudno prosimo vse naše stalne naročnike ln prijatelje, da omenjeno sporoče svojim znancem, prijateljem in sosedom in jih pridobe za naročnike. V vsaki številki je priložena naročilnica, s katero se lahko naročijo na naš časnik. Prav tako prosimo vse naročnike, da p* možnosti že sedaj vplačajo naročnino, če že ne za vse, pa vsaj za polovico leta po položnici, ki je danes priložena. S tem nam boste silno olajšali delo pa tndl redno izhajanje. Naša želja je, da v tem mesecu pridobimo kar največ novih naročnikov. Za pomoč, ki jo nam bodo nudili naročniki, pa prav Iskrena hvala. UREDNIŠTVO IN UPRAVA Z RAZŠIRJENEGA PLENUMA OO SZDL V TRBOVLJAH Začetek volilnih priprav Z naglimi koraki se bliža čas, ko bomo spet morali opraviti našo državljansko dolžnost* ko bomo morali izvoliti nove predstavnike za naša zvezna In republiška telesa — Zvezno ljudsko skupščino in republiške ljudske skupščine. Te volitve so nekoliko drugačne kot jesenske, ko smo volili odbornike za občinske ljudske odbore, poudariti pa je treba, da je nekoliko spremenjen volilni zakon tako demokratičen, da bodo lahko volivci izvolili najboljše predstavnike ljudstva. Sekretar Jesenšek je uvodoma poudaril, da so te volitve najvažnejša letošnja akcija Socialistične zveze, ki bo morala ob podpori ostalih političnih organizacij in društev zaaktivizirati za volitve vsakega posameznega volivca. Ko pa je govoril o načinu pred- volilnih priprav, je poudaril* da bodo morali zbori volivcev odločno spregovoriti poleg tega* da smo v zadnjih štirih letih dosegli vidne uspehe, tudi o slabostih, ki še zavirajo hitrejšo rast našega socialističnega razvoja. Zbori volivcev naj spregovorijo pač o vseh tistih vprašanjih, ki zadevajo našega človeka vsak dan. Udeleženci plenuma so v razpravi spregovorili o nekaterih problemih družbenega standarda ln se zavzeli za to, da bi v najbližji prihodnosti zasedala oba zbora okrajnega ljudskega odbora, na katerem bi prvenstveno razpravljali o življenjskih pogojih naših delovnih ljudi ln nekaterih anomalijah našega premijskega sistema- V razpravi je bilo poudarjeno, da Je treba s predvolilnimi pripravami takoj začeti, saj bodo prvi zbori vplivcefl sklicani že 25, januarja* na katerih bodo volivci izvolili dele* ga te za kandidacijske konference, kateri imajo nalogo to» brati delegate — poslance *a Zvezni zbor Ljudske skupščino in republiški zbor Ljudsko skupščine. Več o plenumu v prihodnji številki. TOV, MIHA MARINKO V TRBOVLJAH Trbovlje, 7. januarja. Danes popoldan Je prišel v Trbovlje predsednik Ljudske skupščine Slovenije tov. Miha Marinko. Na občinskem odboru SZDL je z nekaterimi političnimi in gospodarskimi delavci razpravljal o nekaterih gospodarskih problemih trboveljskega okraja. SILVESTRSKA NOC NAŠEGA REPORTERJA 0 WSE v ®io>u Trboveljčani so silvestrovali mirno # Z millčniško patruljo od gostilne do gostilne.# Ce se vnamejo srca # Želim sl zdravja Večer 1057. Sap luči Je razparal temo. Ura je bila 18. Vse Je pripravljeno na Silvester. Kličemo 0-2. TU LJUDSKA MILICA TRBOVLJE Oglasil se je dežurni miličnik Jože Janžekovič. — Ob 20JO bodite nared! 18.30 - JOŽE KRAJNTKAR: RUMENI MERCEDES IN NJEGOV VOZAČ Pojdem na Kum. Vsako leto doslej sem dočakal novo leto v hribih, kjer je to naj lepše. Upam, da tudi tokrat no bom razočaran. 19.30. — SMETISCE NA ŠTIRIH KOLESIH potuje od hiše do hiše. Trboveljska »Snaga« opravlja zadnjo vožnjo leta 1957. 20.15. — ŽELITE KOKICE ALI BURE7 Kostajnarjev kiosk na Ulici 1. junija Je žarel v temo. Sadiko Sukri Je zaspano gledal v svet. — Ob devetih bom zaprl trgovino, je dejal. — In kam na silvestrovanje? — V postelj ol SKRB ZA VARNOST Novoletna noč pri delu. Pridružil sem se skupinici ljudi, tei skrbi za našo varnost, možem, ki ao se odrekli vinu ln zabavi, pa Jim le vendarle lepo. Z miličnikoma Stefanom Gantarjem ln Jožetom Bartoletom sem prehodil domala vso trboveljsko dolino 'n naselja v bra-geh. Videli smo, da so se Trboveljčani povsod prijetno zabavali. Da niso vročekrvni, da jim je mnogo do prikupne zabave, skratka, da so lepo dočakali novo leto. # Mehki zvoki saksofonov so udarjali iz prostorov Delavskega doma. V pravljično osvetljeni avli se je zbralo mnogo ljudi. Podjetje »Meso« Je streglo s priznanimi izdelki po lastnih cenah. Nov trboveljski plesni orkester ie doživel tokrat svoj krst. # Gostilna »Špane« Je bila ob 9.10 zasedena do polovice. Zrli »mo v prisrčne obraz* naših preprostih ljudi. Nekdo izmed mož ie stopil k nam in že vnaprej želel mnogo sreče ln zadovoljstva v novem letu. # Z razigranim harmonikarjem smo se srečali na Gimnazijski cesti. Poskočnica ie odmevala daleč naokrog. 0 Po cesti so vedno znova prihajali ljudje, Potem se je pot dvigqjla navkreber. Naslednja postaja Je bila gostilna »Kepa«, nato pa Dobrna. # Zabava 1e v polnem razpoloženju. Drugače nič posebnega, nam je povedal Janez Puntar. — Lani Je bil za konec pretep, ki so ga Izzvali in uprizorili tujci, letos, upam, bo bolje. — Drugače pa so silvestrovanja na Dobrni vedno prisrčna in tovariška, Je dodal Ivan Mak. ■ Polnoč smo dočakali v CESTO NA POTI Delavskem domu na Tereziji. Krepko smo si segli v roke. Godba je spet zaigrala. Z NOŽEM NAD BRATA Ob 22. uri je pritekel k dežurnemu preplašen moški z Neže. V eni sapi je pripovedoval: »Brat mi grozi z nožem. Tekel je te za mano. Rešil sem se s skokom skozi okno.« Vročekrvni brat, kil le pregloboko pogledal v kozarec, se je kmalu znašel na varnem. Uro kasneje je zazvonil telefon. j£t: '.'lV+ * * * * vv ■■ VLAK JE V NOVO LETO ZAPEIJAL — Tu gostilna »Zavrašek«. Pretep. Slo Je za ljubosumna srca. Spor je nastal zaradi dekleta. Četvero mož se je zbralo pred Jožetom Janžekovičem. Na njih so bili vidni močni udarci s pestmi ln lesenim predmetom. KRALJ ALKOHOL DELUJE Deset minut pred drugo uro zjutraj smo potrkali na vrat« trboveljskega zdravstvenega doma. Odprla nam je neprespana Marija Aden. Želeli smo ji srečno novo leto. potem Pa Jo vprašali: — Koliko ljudi je do te-la ure iskalo pomoč prj vas? — Bill so štirje. Trije moški poškodovani pri pretepu, ih ženska, ki jo je surovo pretepel mož. Vsi primeri so bili zaradi alkohola. # Rumeni mercedes trboveljske reševalne postaje 1e bilče-sto na poti. Šofer Ivan Lavrin je to noč pripeljal v bolnišnico ali ambulanto nekai nujnih primerov iz Trbovelj in okolice, enkrat pa je držala njegova po| 'udi v Ljubljano. # 3.15 Trboveljčani se vrača« to na svoje domove. P 8.00. Dan Je pozdraodi prazne cesto. mi I Stran 2 »ZASAVSKI TEDNIK« 11. januarja 1958. St. 2 1 Na račun potrošnika je lahko tekmovati Nekaj o senčnih straneh naše trgovine Na našem trgu je prav gotovo veliko objektivnih težav, ki onemogočajo njegovo normali-*aaijo, vendar moj namen ni govoriti o tem. V tam sestavku bi nad opozoril na nekatere slabosti, ki so čisto subjektivnega značaja, se pravd, odvisne od ljudi, ki delajo v trgovini. Pri tem seveda nimam v mislih samo maloprodajno trgovino, ampak naš trg nasploh. Najprej nekaj o tem, kako prihaja jamski les v naše rudnike. Znano je, da jamski les odkupujejo kmetijsko zadruge, ki ga potem odpnemdjajo rudnikom oziroma pnidejo rudniki sami po njega. Z računom pa ni tako. Ta roma preko gozdarske poslovne zveze in še onega podjetja, ki se posebej ukvarja s prometom jamskega lesa, in Sele potem pride v rudnik, kajpak »oplojen* z dvakratnim pribitkom provizije. Ce je to pametno in gospodarsko, naj povedo rudarji sami, ki iz dneva v dan ugotavljajo, da so cene jamskega lesa čedalje višje, medtem ko se cene premoga od leta 1952 sploh niso spremenile. Podobno Je tudi s taminskim lesom, ki ga zadruge zelo različno plačujejo. Toda v tem ni največji problem- Huje je to, da »Jugotanin« včasih sploh ne more priti do potrebnih količin te taninske surovine, ker na trgu nastopajo tudi druga podjetja,- ki taninski les- pre-plačujejo. »Jugotanin«, če hoče obdržati cen« tanina, in to seveda tudi mora, ne more sodelovati v tej tekmi in posledice tega so težave, s katerimi se bori podjetje. Na račun potroš-■ nika je lahko tekmovati, kajne? Že d-olSo obstaja predpis o pogojih, pod katerimi gospo- darske organizacije lahko kupujejo kmetijske pridelke naravnost pri individualnih proizvajalcih, Namen tega predpisa pa pra-v gotovo ni bil, da bi nekatere zadruge samo izstavljale račune in si zaračunavale provizijo, medtem ko bi odkupna podjetja še dalje sama šarila po terenu. Pa je vendarle res, da nekatere zadruge tako delajo m jim je malo mar, kaj podjetja počnejo na tereni'. ke- :-1 rva1važn»ie da nin- javi, ko na primer mesarsko podjetje v imenu zadruge nakupi potrebno količino živine, zadrugi pa plača za njeno ime ustrezno provizijo. Ali ne bi bilo bolje, da bi se tedaj, kadar gre za kraj, kjer zadruga še ni usposobljena za samostojen odkup, izjemno dovolilo na primer mesarskim ali drugim podjetjem, da Di odkupovali živino ali druge kmetijske pridelke tudi mimo zadruge? Čemu plačevati zadrugi provizijo, če je ta sploh ni zaslužila in če zaradi tega situacija na trgu ni nič bn'išp? ravno so imeli možnost nakupiti te pridelke pri zadrugi. Čemu šariti po terenu, ustvarjati umetno povpraševanje (s podajanjem kljuk!), dvigati cene itd., če v kraju obstaja sposobna kmetijska zadruga, ki je v stanju z odkupom zajeti vse tržne viške kmetijskih pridelkov? Taka zadruga vodi na svojem območju solidno odkupno politiko in politiko cen, a vsemu temu tako šarjenje na terenu samo škoduje. V nekaterih zadrugah so bi H celo mnenja, da bi podjetja, ki so nakupovala direktno pri kmetih, lahko dobila pri zadrugi na primer jabolka boljše kakovosti in po nižjih cenah. Da spet ponovimo: lahko je tekmovati na račun potrošnikovega žepa! To je bilo samo nekaj drobcev z našega trga, prihodnjič pa bomo spregovorili o takih in podobnih pojavih še kaj več. S. - 'Jr ..r v K/' * *; ••• •• ■ :« ‘ ■ ■: ■ SBIfc, - -f ■*;? "tri t t M ' -s?*- \. -,yt ■ mmmem* s.. . > : 5 ' ■ \ ■ r: r- X. r- . - v ri;: ___L -vi: ; šft, .. |. ________ Pogled na Slovenski Javornik, kamor prav rade pohitijo naše skupine amaterjev. Jeseniški in javorniški železarji se obiskov iz zasavskih revirjev venomer zelo razveselijo. V TRBOVLJAH SO ZBOROVALI RUDARJI IN METALURGI SLOVENIJE Premogu ekonomsko ceno POGLED NA DEL HRASTNIKA. V niv^STNIKU IMA SVETLO PERSPEKTIVO TUDI KEMIČNA INDUSTRIJA, SAJ SO ZA TO DANI VSI POGOJI čaj o ustrezno provizijo, primer Ramšaka z Dola pri Hrastniku, ki mu je zadruga izstavila račun za seno, kakor da je ona prodajalec, čeprav to v resnici ni bila, in mu tako omogočila okrog 200 tisoč din zaslužka, je že znan. Ta primer pa verjetno ni osamljen. Pogostni pa so po- V odkupni sezoni pa se je tudi zgodilo, da so odkupna podjetja, sindikalne podružnice, in ne vem, kdo še vse, nakupoval; kmetijske pridelke naravnost pri individualnih proizvajalcih, čeprav to ni dovoljeno in če- Naloge za rudnike ln podjetja črne In barvane metalurgije so odslej za obdobje za leta 1957 do 1961 konkretirane v petletnem načrtu gospodarskega razvoja naše države. Ze vložene Investicije, lzpodbudnejši način nagrajevanja, boljša organizacija proizvodnje in večja storilnost dela bodo omogočili povprečni porast proizvodnje letno za 11 %, ali točneje po- •«*••*«•# «•«•••••• ••««•«#•• «•««••••« «•«•••••• ••««|««t« »•««••••• •••••••#• «•«•••*•• Velike možnosti za nadaljnji razvoj zasavske industrije N# ^posvetovanju gospodarstvenikov so razpravljali o možnostih za nadaljnji razvoj industrije — Ugotovili so neizčrpne možnosti za proizvodnjo novih izdelkov — Bogato gradivo posvetovanja bo služilo kot osnova za izdelavo 5-letnega perspektivnega gospodarskega načrta Nedavno je bilo v Trbovljah posvetovanje direktorjev večjih podjetij, predsednikov občinskih ljudskih odborov in ostalih gospodarstvenikov, kjer so razpravljali o možnostih za nadaljnji razvoj industrijske in ostale dejavnosti v Zasavju. Ugotovili so neizčrpne možnosti za povečanje proizvodnje in za razširitev sortimenta proizvodov. Tako so na primer poudarili, da so v Krškem možnosti za proizvodnjo papirnate galanterije in embalaže, ki bi jih bilo treba čimprej izkoristiti- Tovarna celuloze bi z dograditvijo četrtega kuhalnika lahko znatno povečala proizvodnjo. Proizvajala bi lahko tudi alfa-celulozo, ki je nujno potrebna v industriji viskoze. Bila bi nepopravljiva škoda, če ne bi izkoristili to možnost, saj poslopje že stoji, potrebno bi bilo 1« že nakupiti potrebne stroje. Možnosti za nadaljnji razvoj Ima tudi sevniška kopitarna, ki bi z nujno potrebnimi investicijami (okrog 250 milijonov din) lahko povečala proizvodnjo kar za 50 odstotkov. Tudi »Jugotanin« bi lahko dvignil proizvodnjo tanina, če bi dobil potrebna sredstva za rekonstrukcijo im če bi ee uredile razmere na trgu taninskega lesa. V sevniški občini pa so mimo tega tud! možnosti za razvoj industrije lesne galanterije. Udeleženci posvetovanja so poudarili, da »o v Sevnici daleč boljši pogoji za razvoj take industrije, kot na primer v Novem mestu, ker v Sevnici že obstaja precej razširjena lesna industrija in ke.r so tu neizčrpne zalog« lesne mase. Na posvetovanju so govorili tudi o rekonstrukciji Kemične tovarne v Hrastniku, ki ima lepo bodočnost, saj so potrebe po njenih izdelkih čedalje večje. Z rekonstrukcijo obrata bi podjetje lahko znatno povečalo proizvodnjo in celo razširilo vrsto kemičnih proizvodov. V okraju pa »o tud,! možnosti za Izgradnjo nove kemične tovarne klora, po katerem je zlasti v Sloveniji zelo veliko povpraševanje. Ker je največji potrošnik klora »Celuloza« na Vidmu, bi bilo pravi če bi tovarn-o zgradili v našem okraju. Treba bi bilo čimprej izdelati potrebne elaborate in dokazati upravičenost take novogradnle. 7.a katero so v zveznem družbenem Sodelujte v Zasavskem tedniku, ker bo časnik f tem boljši in kvalitetnejši! planu predvidena potrebna sredstva- Izgradnja tovarne klora bi omogočila povečanje narodnega dohodka -in zaposlitev nove delovne sile. za celotno skupnost pa bi bila pomembna tudi zaradi proizvodnje klora, ki ga imamo že sedaj premalo, a bo z leti čedalje večje' povpraševanje po njem. Industrija gradbenega materiala v Zagorju bi lahko povečala svojo proizvodnjo za 50 odstotkov, če bi dobila potrebna Investicijska sredstva v višini 70 milijonov dinarjev. Tovarna čokolade in likerjev na Sotel-skem ima -namen, izboljšati kakovost čokolade in povsem opustiti proizvodnjo likerjev, v kolikor ne bo uresničena zamisel o izgradnji nove tovarne v bližini železniške postaje. Na posvetovanju je bilo predlagano še mnogo koristnega, vendar v tem kratkem sestavku ni mogoče vsega omeniti. Poudaril bi rad samo še to, da je bilo posvetovanje zelo plodno in da bo njegovo gradivo lahko koristno služilo posebni komisiji pri okrajnem ljudskem odboru, ki ima nalogo izdelati 5-letni perspektivni gospodarski načrt. -no IZVAJAJMO DOLOČILA NOVEGA ZAKONA 0 DELOVNIH RAZMERJIH Naše bralca hočemo v kratkih sestavkih temini tri c novostmi, ki Jih prinaša novi zakon o delovnih razmerjih, ki je začel veljati s l. januarjem 1S3S. PLAČAN LETNI DOPUST Ker živimo ravno v času, ko delavski sveti oz. upravni odbori skupno s sindikalnimi organizacijami določajo v naših podjetjih načrt letnih dopustov, Je morda prav, da pojasnimo, kaj prinaša novi zakon s tega področja. Delavci in uslužbenci gospodarskih organizacij in Javni uslužbenci imajo pravico do plačanega letnega dopusta od najmanj 12 delovnih dni do največ 30 v posameznem koledarskem letu. Letni dopust se določi po delovni dobi, delovnih pogojih, funkciji in kvalifikaciji ter po drugih merilih, ki Jih določa zakon. Letni dopust znaša: za delovno dobo do S let — 12 delovnih dni; za delovno dobo nad 5—15 let — 1* delovnih dni; za delovno dobo nad 15 — 25 let — 24 delovnih dni; za delovno dobo nad 26' let — 30 delovnih dni. Nasploh lahko Zvezni izvršni svet določi druga merila za odmero dopusta, kot zgoraj navedeno, vendar podaljšan dopust ne sme znašati več kot 30 dni. Povečan letni dopust v tem smislu predpiše gospodarska organizacija s svojimi pravili oz. s pravilnikom. Delavec ima pravico do letnega dopusta po nepretrgani delovni dobi 11 mesecev. Presledka v delovni dobi ni, Če delavec sklene novo delovno razmerje v 15 dneh od dneva, ko Je prenehalo njegovo prejšnje delovno razmerje. Ce Je kdo odšel na odsluženje ali dosluženje kadrovskega roka, mu šteje v delovno dobo za pridobitev pravice do letnega dopusta, če stopi v delovno razmerje v 30 dneh od dneva, ko je odslužil vojaški rok. Delavcu Je treba najpozneje 30 dni prej sporočiti dan, ko ima pravico nastopiti letni dopust. Pravico do letnega dopusta ima tudi delavec, ki Je odpovedal delovno razmerje, ali ki mu Je bilo to odpovedano, ln delavec, ki mu preneha delovno razmerje po sporazumu, če do dneva, ko mu preneha delovno razmerje, izpolni pogoje, da ga Izrabi. Organizacija mora delavcu omogočiti, da izrabi letni dopust. Delavcu, ki mu Je odpovedano ali mn je delovno razmerje prenehalo po sporazumu, mora organizacija na njegovo zahtevo Izplačati nadomestilo za neizrabljeni letni dopust. Ce ima delavec do konca koledarskega leta oziroma do prenehanja delovnega razmerja, do katerega Je prišlo bres njegove krivde, nepretrgano delovno dobo najmanj 6 me»e-cev, Ima kljub temu pravico do letnega dopusta, ki se mu določi tako, da te prizna za vsak mesec zaposlitve najmanj en dan dopusta. Delavci, ki še niso stari IS let. Imajo pravico do letnega dopusta, ki traja: l. za delavce od 15 do dopolnjenih 16 let starosti — 21 delovnih dni; 2. za delavce nad lt do dopolnjenega 17. leta starosti — IS delovnih dni; 3. za delavce nad 17 do dopolnjenih 18 let starosti — 17 delovnih dni. Izredni dopusti. — Delavec ima v določenih primerih, ki se ugotovijo s pravili alt pravilnikom o delovnih razmerjih, pravico do 7 dni Izrednega plačanega dopusta v poaa-meznera koledarskem letu. t. k. Za večjo vodečo vlogo kolektivov v življenja občin, predvsem glede skrbi za potrebe našega delovnega človeka. — Premije ponekod predstavljajo enostavno nominalno povišanje plač. — Vrsta nerešenih problemov v rudarstvu in metalurgiji. — Skupščini je prisostvoval tudi predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, tovariš Janko Rudolf, ki je izrekel vse priznanje slovenskim rudarjem za požrtvovalnost. vedano: proizvodnjo premoga bodo v petih letih povečali za 48 %, proizvodnjo surove nafte za 189 %, proizvodnjo aluminija za 139 %, proizvodnjo cinka za 64 %, proizvodnjo živega srebra za 16 % itd. produktivnost dela pa se bo povečala za najmanj 7,5 %. Za dosego teh nalog pa je treba z družbenim planom in zakonskimi predpisi ustvariti objektivne pogoje, ki bodo vzpodbujali delovne kolektive v vsakodnevnem izvrševanju proizvodnih nalog in mobilizirali delovne kolektive za večjo storilnost dela Itd. V zadnjem času so precej govorili o premijah. Tako Je analiza o premiranju pokazala, da so bili za dosego premije postavljeni povsem različni kriteriji pri istih delih v posameznih podjetjih, velike razlike so tudi v posameznih podjetjih glede števila upravičencev na premijo, različne višine izplačanih premij, sorazmerno visoke premije za vodilne uslužbence, premije za ažurnost in sploh nejasni kriteriji, po katerih komu pripada premija, tako da je ponekod predstavljala enostavno nominalno povišanje plač. Ta nezdrava načela so prišla do veljave, čeprav so te premijske pravilnike obravnavali in sprejemali delavski sveti. Sindikalne podružnice rudarjev ln metalurgov so v zadnjem času povečale pozornost delu In življenju v občini. To pa ne velja za vse podružnice. Poudariti je treba, da prihaja vodeča vloga kolektiva do izraza zlasti v Trbovljah, Velenju, Mežici, na Senovem, na Ravnah, medtem ko na Jesenicah, v Idriji, Lendavi In drugod ni opaziti vpliva kolekti- vov v občinah, predvsem kar se tiče skrbi za potrebe delovnega človeka. O tem bodo morale sindikalne podružnice v prihodne temeljiteje razmišljati. Cepnav mnogo razpravljajo o hlgiensko-tehnični zaščiti dela. pa je kljub temu to eno od perečih vprašanj v rudarsko - metalurških podjetjih. Poudariti Je treba, da je bilo stanje prvega polletja leta 1957 najslabše. Pripetilo se je 3.911 lažjih, 112 hujših in 15 smrtnih nesreč. Za izboljšanje higiensko-tehnične zaščite dela je bilo izdano v tgm obdobju skoro 189 milijonov dinarjev. Zaščito Je treba temeljiteje obravnavati in storiti še več za to, da se pri strokovnem vzgajanju kadrov opozarja na nevarna delovna mesta, in najti Je treba načine, kako se temu izogniti. Poleg vseh pozitivnih dejstev (zakona o delitvi dohodka gospodarskih organizacij, zakona o pokojninah, zakona o delovnih odnosih itd.), pa obstajajo v rudarstvu in metalurgiji še nekateri nerešeni problemi, katerih nujno rešitev zahteva sedanje materialno stanje v nekaterih naših rudnikih, in uspešno reševanje planskih nalog v prihodnje, ki so; vprašanje plafoniranih cen premoga in njihova izravnava po kalorični vrednosti za celo državo (maksimalne prodajne cene premoga so od 1952 nespremenjene. V tem času pa so zelo narasle cene potrošnega materiala. Posledica nevsklajenostl cen proizvodnih stroškov s prodajno ceno premoga Je ta. da so v nekaterih naših rudnikih proizvodni stroški že višji od prodajne cene premoga. Druga slabost Je, ker so cene premoga Iste kalorične vrednosti ob približno enakih delovnih pogojih in istih proizvodnih stroških znatno višje v drugih krajih države. Tudi predvideni dvig cen v enakem odstotku za vso državo po vrstah premoga ne bo prinesel pravične rešitve našim rudnikom. Treba je najprej doseči izravnavo cen po kalorični vrednosti premoga in šele nato povečati cene premoga v potrebni višini,. pravu-no določiti izvozni koeficient za proizvode barvane metalurgije v odnosu na padec cen istih na svetovnem tržišču (nerešeno Je vprašanje ureditve izvoznega koeficienta za rudnik Mežico, ker je padla cena svinca v letu 1957 na svetovnem tržišču za 3,5 % in se Je Jasno tudi za toliko zmanjšal dohodek podjetja) in rešitev beneficiranega staža za pokojnine na posebno težavnih delih v črni in barvasti metalurgiji ter v proizvodnji nafte. Sindikalne podružnice rudarjev in metalurgov so o problemih tržišča in trgovine izrekli v zadnjem času mnogo kritičnih pripomb, manjka pa praktičnih ukrepov ■ strani sindikatov. Značilni sta dve potezi: prva, da sindikati kritizirajo vse nezdrave pojave, ki so opazni na tržišču in v politiki cen, in druga, da v organih družbenega upravljanja, v organih blagovnega prometa zastopniki sindikatov, postavljeni predvsem iz trgovinske stroke, zagovarjajo vse pojave v trgovini in nastopajo izključno s stališča interesov v trgovini zaposlenih delavcev. TRBOVELJSKI ŠOFERJI IN MEHANIKI SO ZBOROVALI V domu »Svobode« v Trbovljah H so se v nedeljo zbrali k svojemu letnemu obračunu trboveljski šoferji In avtomehaniki. To Je bil nlihov drugi občni zbor Ste- ! i «M|* PSIHOLOGI TRDIJO, DA ČLOVEK MNOGO BOLJE DELA, CE C.A NE TAREJO NOBENE SKRBI. ZATO JE VEDRINA TRI DELU PRAV TAKO POTREBNA. KOT DELOVNE IZKUŠNJE NAŠ KOMENTAR Glas Azije in Afrike Tik pred novim letom se Je v Kairu končala konferenca azijake ln afriške solidarnosti, ki je razpravljala o naslednjih problemih; 1. Mednarodne razmere in njihov odmev v Aziji ln Afriki, 2. Alžirsko vprašanje, 3. Imperializem in nacionalna neodvisnost, 4. Prepoved odpustov in uporabe nuklearnega orožja za množično uničevanje, 5. Rasna diskriminacija, 6. Gospodarsko in tehnično sodelovanje azijskih in afriških narodov, 7. Kulturno sodelovanje. Na konferenco je prišlo nad 500 delegatov iz 42 afriških ln azijskih dežel. Od prve Azijsko-afriške konference, ki Je bila v Bandungu (Indonezija), sta minili dobri dve leti. V tem času se Je na svetu marsikaj spremenilo. Azijske in afriške države so se močno uveljavile in njihov glas se ne sliši samo v Aziji In Afriki, ampak tudi v Združenih narodih. Med njimi so sicer precejšnje razlike, vendar jih združujejo mnoge zkupne težave ln težnje in o teh težavah ter težnjah so govorili v Kairu. Neodvisne dežele in napredna gibanja Azije in Afrike so s to svojo sedanjo politično dejavnostjo dokazale, da so dozorele in da jih svet mora upoštevati kot enakopravne sodelaver v vseh naporih za mir, napredek in mednarodno sodelovanje. Zato je danes na svetu malo ljudi, ki dvomijo v koristnost in pomembnost konference v Kairu. Na splošno prevladuje mne- nje, da je ta konferenca — čeprav nanjo niso prišli predstavniki vlad, kol na primer v Bandun, ampak politični voditelji, zastopniki komitejev solidarnosti In predstavniki javnega življenja — močno podprla konstruktivne napore v mednarodnem življenju, v katerem blokovska trenja ustvarjajo vzdušje nezaupanja, negotovosti in zaskrbljenosti. Na konferenco so povabili družbene in politične organizacije iz vseh azijskih ln afriških neodvisnih držav (razen Izraela, Južne Koreje in Južnoafriške unije). Sodelovali so tudi predstavniki Komiteja solidarnosti Sovjetske zveze, povabili so zastopnike osvobodilnih gibanj v afriških kolonialnih deželah in Cipru. Na konferenco so torej prišli voditelji komaj osvobojenih narodov, kakor tudi starih in mogočnih držav z različnimi družbenimi sistemi, predstavniki narodov z večtisočletno kulturo in narodov, Id so še nepismeni. Vsi tl politiki so složno razpravljali in v vzdušju razumevanja ter prijateljstva hitro in stvarno sprejemali sklepe. S tem je konferenca dala lep vzgled, kako je mogoče reševati različna vprašanja, kadar se narodi zavedajo, da je treba nekaj storiti v obrambo njihovih skupnih koristi, za njihov boljši razvoj in napredek. Sestanek v Kairu je dokazal, da je Ideja miroljubne ln aktivne koeksistence (ideja pozitivne nevtralnosti) postala vsakdanja težnja ln praksa teh dveh velikih, komaj prebujenih celin. To pa je pomembno za ves svet, za vse dežele in narode, ne glede na raene in družbene razlike, njihovo veličino ln različno stopnjo razvoja. Predstavniki nad polovico človeštva, ki so se zbrali v Kairn, so ponovno opozorili vse narode, kako je treba reševati mednarodne spore ln na kakšnih temeljih naj slone mednarodni odnosi, da bi našli izhod Iz sedanje svetovne krize. Kairska konferenca je odklonila vse oblike blokovske politike no samo zato, ker takšna politika nasprotuje naelonalni samostojnosti azijskih ln afriških držav, ampak tudi zato, ker bloki po svoji notranji zakonitosti silijo svet v nove vojne požare. Predstavniki azijskih in afriških narodov so obširno razpravljali tudi o kolonializmu. Kolonialni odnosi še vedno zavirajo napredek teh narodov ln zahtevajo od njih ogromne žrtve. Rasna diskriminacija, zatiranje osvobodilnih gibanj, imperialistične spletke in ekonomske blokade so življenjski problemi narodov Azije in Afrike ter glavni problemi v odnosih med njimi in zahodnim svetom. Konferenca je zahtevala neodvisnost za vse narode in spoštovanje njihovih pravic, da žive v miru in da enakopravno sodelujejo z ostalim svetom v boju za odpravo kri-vio in zaostalosti. Odprla je osvobodilne težnje Zahodne Nove Gvineje, kamerunskega naroda, Goe In Alžlra. Pozvala Je francosko vlado in alžirsko narodnoosvobodilno gibanje, naj se čimprej začneta pogajati o miru ln neodvisnosti Alžira. Obenem pa so zastopniki azijskih in afriških narodov tudi proučili vst možnosti za razvoj gospodarskega sodelovanja Azije In Afrike, k! ga je potrebno krepiti, ne da bi pri tem prekinili gospodarske stike z ostalini svetom. Vilna udeležba članov ln tudi predstavnikov oblasti in množičnih organizacij Je dala zboru še večji poudarek. Iz poročila predsednika tov. Bizjaka smo povzeli, da je podružnica šoferjev in avtomehanikov dosegla v preteklem letu lep razvoj in napredek, in to zlasti pri vzgoji novih kadrov, uspešno Je proslavila 13. Julij, praznik šoferjev, ter tudi drugače napredovala ln se utrdila. Težave pa Ima organizacija, ker nima svojih prostorov, zlasti potrebne garaže Za bodoče si Je podružnica zadala več nalog, med drugim da bo spet organizirala nov tečaj za dosego potrebne kvalifikacije, prav tako bo čimprej sklicala sestanek predstavnikov vseh podružnic v okraju za občni ,zbor okrajnega združenja šoferjev in avtomehanikov. — Prav lepo ln izpodbudno Je na občnem zboru spregovoril častni član združenja, tov. Franc Guček iz Trbovelj. K besedi so se nadalje oglasili med drugimi tudi podpredsednik OLO Trbovlje, tov. Tone Zupančič, predsednik AMD Trbovlje, zastopnik TNZ Trbovlje, tov. Medved, ter sekretar Združenja šoferjev in avtomehanikov iz Ljubljane, ki je Izročil pohvalno priznanje podružnici šoferjev in avtomehanikov za uspešno delo ter tov. Medvedu, šefu prometnega odseka pri TNZ Trbovlje. Ko so člani ob zaključku sprejeli svoj delovni načrt za bližnjo bodočnost, so sklenili, da bodo Se bolj poprijeli za delo ln dokazali, da so šoferji In avtomehaniki sposobni postaviti močno organizacijo, ki bo vzgajala svoj« člane ln jih usposabljala za njihove odgovorne naloge. Prejšnji četrtek smo »e v Zagorju poslovili od njega. Staneta ni več. Fleretovega Staneta, ki je že leta 1941, ko je prihrumel akupator v naše kraje, začel z organiziranim delom, čeprav je Imel takrat šele 15 let. Ni več tistega mladeniča, M je izpodbujal staro in mlado, žene *n dekleta v Ravenski vasi k uporu proti sovražniku in domačim Izdajalcem. Ni več Staneta, 19-letnega mladeniča, ki kot Skojevec ne bi opravil še take težke naloge. Izflrubtli smo ga. Za vedno. Kakor vedno, je tudsedaj domovina terjala na oltar novo žrtev. Najraje sega po mladih ljudeh, po najboljših. A ljudstvo teh nikoli ne pozabi. Tudi Zagorjani niso pozabili na svojega Staneta. V lepem Stenilu so se poslovili od nj*-ga. Spomin nanj pa bo ž1««! v srcih vseh aktivistov in dr tipih vedno. Slava Ti, dragi Stanel U. januarja 1988. St. 1 ? rilARAftC! TEDNIK« Stran S Novo v novem letu 0 V času, ko delamo račun za vseh 12 mesecev nazaj in a e radi pogovorimo tudi o novih nalogah in načrtih, smo obiskali nekaj nairh krajev dm iz razgovorov z vodilnimi Ijurim,; podjetij in občin zvedeli: BOGATI NACETI VIDMA KRŠKEGA • Predsednik občinskega ljudskega odbora v Vidmu -Krškem Stone Nunčič je tik pred novim letom povedal: »Najpomembnejše delo, ki nas čaka v bližnji prihodnosti, je uresničitev načrtov o tovarni papirne konfekcije dn lastnega avtoprevozniškega podjetja. Seveda pa bo treba ob vsem tem vsaj delno rešiti več drugih, še te starega leto odprtih vprašanj, zlasti izboljšati slabo razvito obrt in trgovino ter razne komunalno probleme.« Želite med zidarje? £ Miran Gorišek, direktor splošnega gradbenega podjetja »Gradbenik« - Brežice: »Naše delo le mnogo od-višno od vremena in višine investicij. Vendar pričakujemo. da bomo v tem letu 1958 doslej največ gradili. Zato nameravamo povečati tudi število delavcev. LASTNA EMBALAŽA f| Z izdelovanjem električnih varovalnih patrom je začelo trboveljskemu »Mehaniku« močno primanjkovati ustrezne embalaže. Tovarna se je odločila za ustanovitev kartonažnega obrata. Zamisel je koristna, direktor Raspot-nik pa pravi: »Novi obrat bo lahko zaposlil spet nekaj nove. odvečne ženske delovne sile. Perspektive iima dobre ln z leti lahko postane samostojno podjetje.« OH. TA DEDEK MRAZ, KOMAJ JE PRIŠEL, ZE JO | JE POPIHAL NA TOPLO. KOT VSAKO LETO, JE TUDI TOKRAT RAZVESELIL STO IN STO ZASAVSKIH MALČKOV. Dedek Mraz JE NAVDUŠIL STO IN STO OTROK PO ZASAVJU — ZDAJ JE ODŠEL, SPOMINI NANJ PA BODO OSTALI ŽIVI SE precej Časa Naj nam Marjetka, Julijani, Francelj, Jožko, pa Anica in Tonček ter Milenca in Ivan nikar ne zamerijo, če ne bodo videli svojih dopisov o praznovanju novoletne jelke In sprevodih Dedka Mraza tiskanih v časniku. Tako me stiska za prostor, da sem resnično v zadregi, ln zares moram prositi, da mi oprostite, če bom skušal samo v nekaj skopih besedicah povedati, kako so vaši vrstniki praznovali. Veste, vsepovsod je bilo lepo: pri nas ali pri vas, vsepovsod je bilo to praznovanje tako spontano in navdušeno, da ne morem povedati.^ Se bolj važno se mi zdi, da tokrat prireditelji niso pozabili niti na vaško mladež, čeprav je imel zato Dedek Mraz toliko hoje, da se je kar razveselil, ko je njegov čas potekel. Mnoge je obdaroval, vseh ni mogel, in nikar mu ne zamerit«, saj je imel toliko izdatkov, da mu ni bilo mogoče razveseliti prav vseh. vem, vsepovsod, dragi otroci, ste ga videli, marsikje pa je vam pripravil tudi razne igrice, ob katerih ste se resnično razveselili. Zdaj je torej odšel, v vaših spominih pa bo še dolgo živel. Ce mi dovolite, vas bom zdajle ob koncu tega pisemca še spomnil na tisto, kar je naročeval Dedek Mraz, namreč, da bodite dobri otroci, da se pridno učite in da bodite skratka marljivi pionirji. Lepe pozdrave Spet PRESENEČENJE ZA LJUBITELJE KULTURE V TRBOVLJAH Revirsko akademsko društvo iz Trbovelj bo priredilo od 12. januarja do L februarja 1958 tradicionalni II. študentski festival, na katerem • bodo šetos nastopili tudi študentje zagrebške in beograjske univerze- Prodaja vstojmic pr| blagajni Delavskega doma v Trbovljah. Tradicija je že. da v Trbovljah prirede študentski festival. Čeprav je ta zamisel stara komaj dobro leto, je vredna pohvale, saj se naša doraščajoča generacija na ta način seznanja na neprisiljen način s prebivalci te proletarske doline. Vredno j«, da jo člani odbora revirskega akademskega društva še v naprej podpirajo in jo povzdigujejo toliko, da bo poslal vsakoletni študentski festival ena izmed osrednjih kulturnih manifestacij trboveljske doline. Kakor nam prireditelji obljubljajo, bo letošnji spored tako po renomeju kakor po kvaliteti nastopajočih boljši od lanskoletnega. Upamo, da bodo tako Trboveljčani letos še zadovoljnejie zapuščali gledališko dvorano Delavskega doma vsak četrtek, soboto in nedeljo od 12. januarja do 1. februarja 1958. Letos bodo na festivalu zastopani tudi študentje zagrebške in beograjske univer-* ze. Vsi, ki so že kdaj gostovali, vedno znova poudarjajo,-da se radi vračajo v Trbovlje. Na festivalu bo kot prva nastopila skupina Eksperimentalnega študentskega glledališča iz Zagreba z jugoslovansko novostjo, »Nevldljiva kaplja«, delom Bihaljija in Merina- Delo je bilo lani prvič uprizorjeno, in to na S?erijinem pozorju v Novem Sadu. Gledališče je gostovalo z delom že na mednarodnem študentskem tekmovanju v Belgiji, kjer ,;ie zasedlo prvo mesto in prejelo za ta uspeh zlato medaljo. Drugi bo nastopil Akademski plesni orkester is Ljifbljane s koncertom jazza. Orlfestor je sodeloval lansko poletje na mladinskem festivalu v Moskvi in žel številna priznanja- Razen tega je bil tudi v Parizu. V Trbovljah bo orkester nastopil s tremi deli, ki bodo v naši državi izvajana prvič. Sploh pa je spored pripravljen posebej za to. Ljubitelji petja pa bodo prav gotovo prišli na ra* čun ob gostovanja pevskega zbora primorskih študentov •Vlado Vodopivec«. Poslušali bodo koncert pesmi narodov sveto. Člani zbora so želj številna priznanja pred tem že na gostovanjih v Zagrebu in Beogradu, po koncertu v Trbovljah pa bodo odšli na gostovanje na Poljsko. — Študentje — slušatelji Akademije za igralsko umetnost Iz Ljubljane, s« bodo Trboveljčanom predstavili s uspelo Goldonijevo komedijo »Slnga dveh gospodov«-Delo Je bilo prvič uprizorjeno v Sloveniji leta 1935, po osvoboditvi p« je prišlo na oder le enkrat — a še to je bilo gostovanje »Pieolo teatra« iz Miltna. Posebna privlačnost bo za kraj književni večer s sodelovanjem pesnikov in pisateljev, združenih okoli revije 57, Cirilom Zlobcem, Venom Tauferjem, Kajetanom Kovičem In drugim; mlajšimi. Dva dni bo v Trbovljah gostovala folklorna sknplna kulturnoumetniškega društva beograjskih študentov »Branko Krsmanovič« s večerom jugoslovanskih pesmi ln p!)ea«v. Gostje so ena izmed najboljših folklornih sknpin v državi in sedaj s uspehom gostujejo po Kitajski in Japonski. — Predzadnja prireditev festivala bodo »Kulturni razgovori* o aktualnih vprašanjih današnjega kulturnega razvoja, s posebnim poudarkom na delavsko kulturo In njen razvoj. Razgovore bo vodil Boris Ziherl. Za zaključek pa bo 1. februarja zabavno-piesna prireditev v Delavskem domu. (mi) ' V Trbovljah, pa v Brežicah, Radečah, Sevnici, Hrastniku in Zagorja, Senovem, na Beno- »VISELI SPORED V DOBOVI TucU ____v Dobovi Je mladinsko delo precej razgibano. Mladinke In mladinci vsako leto priredijo kaj posebnega ln prijetnega. To ae imajo mladinci posebno zahvaliti dobremu vodstvu in mlademu režiserju — študentu P. J., ki je znal mladino pridobiti za koristno delo. Mladinci so naštudirali »Veseli spored«, ki Je bil zelo pisan in zabaven. Spored komičnih točk Je trajal skoraj tri ure ln poslušalci so bili kar omotični od neprestanega smejanja. Dvorana je bjla tako nabito polha, da tega že dolgo ne pomnijo, Odkar pripravlja prir^litev kul-turuoumetniška sekcija pod okriljem mladinske organizacije Mladi režiser Je znal mladince Vživeti v osebe, ki so Jih komične točke zahtevale. V tem veselem sporedu moram posebno pohvaliti nekaj točk. kot so to: Izpit za vespo, Hlačnica, Srečna zmota, Mesečnica, Dobrodušna žena, Pu-drnica. Življenjska dirka. Prizor Iz hotela. Lovski Izpit, Zenske klepetulje, zlasti P® Pesem o Laj-ki. ki Jo Je mladi režiser sam »komponiral. Ves program Je »Premija! prijeten kvintet z ne- katerimi lastnimi kompozicijami. Za ta uspešno izvedeni veseli spored gr.e zlasti zahvala že omenjenemu režiserju — študentu, voditelju KUD in predsedniku mladine kakor seveda tudi vsem igralcem. Razen veselega sporeda, ki so ga mladinci dali v nedeljo, 29. decembra, še hkrati študirajo komedijo »Vzorni soprog«, ki jo nameravajo uprizoriti v drugi polovici meseca januarja. Prav tako so mladinci razveselili Dobovča-ne ob 29. novembru s prikazom ciklusa folklornih plesov. Pomisliti pa moramo, da so med delujočo mladino skoraj sami dijaki, ki težko žrtvujejo čas za najrazličnejše vaje, skratka, žrtvujejo čas. ki Jim Je potreben za odpočitek. Vendar živi v njih pravi čut socialističnega človeka. V njih se vzgajajo ljudje, ki bodo znali vsako delo voditi In izvesti. Talcih mladincev, kot so v Dobovi, sl želimo še več, saj potrjujejo stavek, da Je mladina naša bodočnost. Kritik Dže Z IZREDNE KONFERENCE LJUDSKE MLADINE OKRAJA TRBOVLJE KORAK NAPREJ V čaan, ko •! radijski sprejemnik utira pot skoraj v vsako hišo, ko se pojavlja televizija, ko motorna prevozna sredstva postajajo vse bolj dosegljiva, ko film postaja najbolj razširjena oblika vzgoje in razvedrila za mladino, ko letovanje v turističnih krajih dobiva množičen značaj, ko je tudi tisk izredno raoširjen, ne sme organizacija Ljudske mladine ostat; v skromnem ln neokusnem okolju, komaj toliko sposobna, da nudi skromen politični pregled in nič več. Treba je sgrsditi moderno organizacijo, ki jo terja današnji, in še bolj jutrišnji čas. Redek Je sneg tele dni v Zasavju. Najbolj vneti smučarji morajo le žalostno čakati, da bo narava storila svoje. Naši kmetovalci pa se boje, da bo zagodli šele tja v pozni pomladi. Na konferenci, kj j« bila v nedeljo, 22. decembra, in »o ji prisostvovali poleg delegatov tudi sekretar CK LMS, tovariš Sfane Kranjc, član predsedstva CK LMS, tov. Andrej Mlinar, član CK LMS, tov. Rudi Bregar, sekretar OO SZDL, tov. Janez Jesenšek, podpredsednik OLO, tov. Tone Zupančič in drugi gostje, je bilo povedanega toliko koristnega za nadaljnje delo organizacij Ljudske mladine, da ne vem, kje bi začel. Najbolj mi je ugajala sproščenost več kot dvajsetih diakuton-tov, ki so v svoji razpravi pokazali svojo veliko razgledanost in poznavanje vseh važnih družbenih problemov. Na konferenci )e prišel do izraza tudi duh kolektivnega vodstva, ki že preveva organizacije Ljudske mladine. Delegati so poudarili, da je kolektivno vodstvo v mladinskih vodstvih najboljša šola za vzgojo novih mladinskih kadrov. Nadalje so poudarili, da je treba Izbirati nove kadre predvsem iz vrst doraščajoče mladine Mladinska vodstva morajo zaradi tega imeti pristnejši in neposrednejii kontaict z vso mladino, ker se sicer rado zgodi, da ne vidilo vse tiste mladine, ki kaže voljo in le tu- di sposobna za vodenje mladinske organizacije. Konferenca 1e osvojila predlog, da bi v osnovnih organizacijah organizirali delo po komisijah, ker bi to omogočilo, da bi se širši krog mladine ukvarjal s posameznimi problemi ln se tako učil za družbeno upravljanje. Ko so delegati govorili o raznih oblikah razvedrila in vzgoje mladine, so poudarili, da nič ne pomaga rohnenje prot; kinu in filmu. Film je treba — kakor so izrazili — vzgojno podzidati in ga vpreči v vzgojno funkcijo, a tega ne bomo dosegli z neprestanimi napadi na fi!m. temveč če se bomo začeli vedno bolj brigati za repertoarno politiko kinematografov, za organiziranje mladinskih kino predstav, za ustanavljanje filmskih klubov itd. Tudi jazz in ples nista mkakšno zlo, treba je dobiti le vpliv na njiju in iu napolniti z vsebino, k; jo mladina na primer v plesu že tako odkriva: priložnost za uk lepega vedenja, lepih manir, spoznavanja novih ljudi itd. Šport lahko postane vzgojna sila, če ga bomo očistili fanatizma, golega rekor-dersrtva in enostranske pretiranosti. vendar le treba pri mla- „Kaj pa čakate s šolsko reformo? Tako vprašanje ml Je zastavil lani družbenopolitični delavec, ki se v to vprašanje ni poglobil. Od takrat se je pri nas že na mnogih sestankih razpravljalo o šolski reformi, ki je postala nujna potreba našega družbenega razvoja. Zahtevam socialistične družbene ureditve se mora prilagoditi tudi šola. Globok« družbena preobrazba po osvoboditvi zahteva nov šolski sistem, ki je zasnovan na rezultatih kritične analize podedovanega šolskega sistema in vzgojnih načel stare Jugoslavije. Ta kritična analiza je pokazala, da Je v našem dosedanjem šolskem sistemu treba Izvršiti korenite spremembe, tako v organizacijskem kot v vzgojnem pogledu v celoti. Sistem šolstva v stari Jugoslaviji je bil dvosmeren, to se pravi, da Je šlo obvezno šolanje v dve smeri. Ena je bila namenjena in usmerjena k Intelektualnim uradniškim poklicem, kamor so se usmerjali predvsem otrdel premožnih slojev, le malo pa so se v te šole usmerjali otroci delavcev in kmetov. Po končani 4-letni osnovni šoli je držala ena pot v nižjo gimnazijo, ki je bila pripravljalnica za višjo gimnazijo, druga pa v nižje strokovne Sole, obrtne šole ln v neki meri še v meščanske šole. V stari Jugoslaviji so bile po večini štl-rl raz red n e ljudske Sole, razen Slovenije, kjer je osemletna šola ž.e stara, za nas nič tujega, če pri tem ne upoštevamo vsebine njenega dela glede na naš današnji družbeni razvoj. Takega podedovanega šolskega in vzgojnega sistema družbe, ki se nenehno razvija, razvija sodobne proizvajalne sile, modernizira Industrijo In uvaja sodobnejšo tehniko, ne prenese več, ker je v tej družbi vsak državljan dolžan aktivno sodelovati v življenju skupnosti. Naša Sola mora glede na naš družbeni sistem vzgojiti predvsem človeka proiz- vajalca ln upravljavca, In tej zahtevi mora biti tudi vzgojni smoter prilagojen-Nova šola bo torej morala izpolniti svojo družbeno funkcijo in naši mladi generaciji nuditi osnovne temelje splošne Izobrazbe, na katerih bo V svojem nadaljnjem življenju razširjala in poglabljala svoje znanje o prirodi in družbi in dalje razvijala znanstveno, na dlalekttč-no-materialističnlh temeljih zasnovano, o svetu, naravi in družbi. Sploh mora vzgajati mladino tako, da postane zavestni družbeni delavec sposoben samostojno ocenjevati in reševati družbene probleme, upoštevajoč osnovne pojme družbenega življenja lz lastnega prepričanja. Tak človek mora biti svoboden in sproščen, ki ga bo notranja potreba gnala, da bo bogatil svoje znanje in razvijal sposobnosti v korist družbene skupnosti z globoko odgovornostjo do nje. Da bo sposoben vskla-diti svoje odnose do skupnosti z opravljanjem svojih dolžnosti in uveljavljanjem svojih pravic, da bo njegovo osebno življenje dostojno človeka. Za ostvarjanje teh smotrov pri vzgoji mladine pa je treba skupnih naporov šoje. družine, družbenih organizacij in ustanov Gre za skupni družbeno-vzgojnl smoter, za katerega mora vsak od navedenih faktorjev doprinesti svtlje. AH pa mi res čakamo z reformo, da bo Zvezna ljudska skupščina sprejela predlog komisije za reformo šolstva? Začeli smo jo že takrat, ko smo začeli uvajati v šolo nove oblike dela, lz katerih se Je začel razvijati tudi nov vzgojni sistem v šolski praksi. Mnogi naši pedagoški delavci so se trudili, da bi vsebina Šolskega dela in samo delo z mladino odražalo socialistično šolo In vzgojo. Z uvajanjem najrazličnejših krožkov v šolah se je naša šola začela vse bolj približevati šoli kot družbeni ustanovi, ki vsestransko vzgaja in izobražuje našo mladino. Učilnice so se spremenile v delavnica, kjer se mladina sproščeno izživlja ln zadovoljuje svoje Interese. To pa se že uje- PH UČENJU rna z zahtevani našega časa In vodi na nova pota dužbenega razvoja naše države ne podagi razvijanja socialistične demokracije. Takega dela so se oprijeli aprva redki pedagoški delavci, tem pa so sledili še mnogi drugi. Toda tako delo se le polagoma širi, ker Imajo le redke šole, a še te minimalne pogoje za to- Kako naj se tako delo razvija na šolah, kjer ni delavnic, sodobnih učil, knjižnic, sredstev za ekskurzije? Šolske sobe so po cele dneve zasedene. Na takih šolah si morajo učenci še vedno pasivno prisvajati predpisano količino znanja, kolikor pedagoški kader še n< spoznal, da šola ni življenjska, če je utesnjena med štiri zidove. Sola mota biti v tesnem kontaktu z vsem dogajanjem v družbenem življenju. Dobili smo nove začasne učne načrte za prve štiri razrede v preizkušnjo. Ti še tudi ne pomenijo reforme šole. Zahtevajo pa od našega pedagoškega kadra, da pokaže svoje ustvarjalne sposobnosti za vsklajevanje svojega vsakodnevnega dela na konkretne okoliščine, prilagojene sposobnostim učencev. To pa zahteva od učitelja, da je vzgojitelj, psiholog In javni delavec, ker le ta bo našel pravi stik z življenjem. Out odgovornosti do mladine In skupnosti, medsebojna pomoč med vzgojitelji, stik z učenci In starši in družbenimi organi v šolstvu lahko zagotovi uspeh. Zaradi enotnejšega vrednotenja začasnega učnega načrta so bile z vsemi učitelji po občinah razprave. Rezultatov tega dela še ni mogoče prav oceniti, pač pa Je ob tem razpravljanju še nekod prišlo do izraza preživeto gledanje na šolo ln njene naloge ter učne načrte, ki so zahtevni prav zaradi svoje široke okvlr-nostl, ker ni precizen popis gradiva, ki ga Je mladini treba posredovati, kot so bili to nekdanji stori učni načrti. (Konec prihodnjič) dim koit prvo vrednoto osvestiti delo, učenje, znanje. Ko so govorili o društvih, je bilo rečeno, da se motijo tisti, ki mislijo, da morajo organizacije Ljudske mladine postati navadne agencije za vključevanje mladine v društva. Delegati so poudarili, da je oredvsem naloga društev, da skrbijo za take oblike dela, ki bodo dovolj pisane in privlačne za vso mladino. Pri tem pa morajo vedeti: prosvetna društva, da vsa mladina nima niti smisla niti želje, da bi igrala In pela: teles-novzgolns društva da vsa mladina ne želi samo telovaditi (a izvajati proste va;e: šoortna društva, da le v nogometni reprezentanci lahko samo enajst ljudi itd. Konferenca je spregovorila še o mnogih drugih oblikah dela. Na koncu je izvolila 6 delegatov za VI. kongres LMJ in napravila zelo Dlodne zaključke. V gasilski službi naj sodelujejo tudi žene Z zaKlJučkom koledarskega leta smo gasilci pričeli skončavatl tudi poslovno leto 1957. Ob tej priliki se bomo v mislih nehote odpravili še enkrat na pot, ki smo Jo prehodili v naši organizaciji od lanskih občnih, zborov. Zaustavili se bomo pri naših uspehih, Jih pretehtali ln ocenili, »er ugotovili, kdo Je k njim največ pripomogel. Naša pot» pa ni vseskozi gladka in Je ne krasijo samo uspehi, pač pa Cesto naletimo tudi na neuspehe, pomanjkljivosti in težave. Ob njih se bomo zaustavili in poiskali vzroke naših neuspehov. Na te moramo biti posebno pozorni, da se bomo napakam Izognili v prihodnje. Posebna pomembnost letošnjih občnih zborov, mimo katere ne smemo, da se ne bi ob njej zaustavili. so volitve novih upravnih m nadzornih odborov. Nimam namena obravnavati vprašanj, ki so v zvezi s pripravo, organizacijo tn izvedbo občnih zborov na splošno, pač pa bi hotela izraziti svoje želje v zvezi z volitvami, in to v ožjem smislu, se pravi s področja dela žena — gasilk. Ravno v zadnjih povojnih letih ae naše slovenske žene zavedajo pomena ln potrebe dobre preventivne službe ln vedo. kje Je njihovo mesto. S številom deset tisoč članic — gasilk se še vedno ne smemo zadovoljiti, pač pa smo dolžne sedanje število žena v ga-sllaklh organizacijah še povečati na ta način, da pritegnemo v gasilske vrste še več žena In deklet v zavesti, da smo tudi žene sposobne Jamčiti ln skrbeti za razvoj gasilskih organizacij, k! naj čuvajo naše domove In naše premoženle pred uničenjem po požaru. Ne izgovarjajmo se, da je žena fizično šibkejša od moškega ln da zaradi tega ne sodi v gasilske vrste Pomislimo samo na to, da 1e v gasilstvu nešteto opravil, ki ne terjajo posebnih telesnih moči. Prav Je, če s! maio bliže ogledamo dolžnosti, ki Jih lahko opravljajo v gasilski službi tudi žene In dekleta Kakor v vseh drugih organizacijah, Je tudi v gasilskih precej administrativnih funkcij. Zakaj ne bi zamenjala krepkega tajnika, blagajnika, vzgojitelja gasilskih pionirjev ali člana nadzornega odbora v dni-Nad. na 5 strani {fepai phjbftcnkJju^e^ ^ f Povedal vam bom, kako sem »prijadral« v novo leto! Samo nikar se preveč ne smejte. Znanec me je povabil tisto popoldne na starega leta dan v svojo »Škodo«. Tega sem bil modno vesel, saj so me doma že nestrpno pričakovali. Šofer je pritisnil na »gas«, da se Je za nami kar kadilo, menda se je tudi njemu mudilo, saj se mu je na obrazu poznalo, da že komaj čaka, da bo zamenjal volan za kakšno brhko dečvo in jo zaivrtel v tričetrtinskem taktu. Toda komaj je vozilo nekoliko bolj zdrselo, Je močno zaropotalo in voz se je nagnil vstran. Tisti hip smo menda vsi nehali misliti na novoletno noč, še šofer se Je ustrašil. Si lahko mislite, kako smo bili »besni«, ko je šofer povedal, da z vožnjo ne bo nič, ker se je zlomila prednja os, to pa zaradi tega, ker je cestarjem pošel gramoz. Že mesec prej so namreč dosegli in celo presegli plan potrošnje gramoza in niso mogli več posipati tistih velikih lukenj na cesti. Zaupno vam lahko povem, da smo v mislih vsi skupaj kleli, le šofer je tisto svojo misel povedal na glas, seveda s tako izbranimi in sočnimi besedami, da Jih ne smem ponoviti. Kaj smo hoteli. Šofer se je nemočno usedel za volan, odiprl radio in dejal, da bo moral počakati kak tovornjak, da ga bo zavlekel v štalco, ml pa smo namerili korak proti domu. Poltem smo si vsi skupaj segli v roke, namesto običajnih čestitk, se pravi, namesto zdravja, sreče in delovnih uspehov v savan letu, pa smo sl zaželeli samo tole: da bi vsi tisti, ki delijo denar za popravila cest, pomislili, da pri nas y Zasavju nismo priplavali po »kisli župoi« in da sl močno telimo, če že ne betoniranih ali asfaltiranih, vsaj takšnih eest, da ne bomo v življenjski nevarnosti. in veste, točno ob pol dvanajstih, torej že čisto na pragu novega leta, ko sem bil že skoraj doma, »cufus seve«, sem stopil v neko luknjo na cesti, noga se je čudno motovilila, in obležal sem. Se sreča, da je isti hip pridirjal za menoj neki zakasneli avto ln s svojimi žarometi osvetlil mojo nesrečo. Ljubeznivo se me strpali v avto in rekli, da sem Jih rešil nesreče, ker bi oni Itak zapeljali v tisto luknjo. Si lahko mislite, kako me je žena pisano premerila, misleč, da sem se gg >I13CUlkfll*> Vidite, z najinim silvestrovanjem ni bilo nič, od same Jeze sva se spravila v posteljo-, le da nisva zaspala, ker mi je morala dajati tople obkladke na poškodovano nogo. In končno mi je še žena zaželela, da bi se kmalu pozdravil, pa da bi zasavske ceste tudi pozdravili.. . Tiste dni pred prazniki pa sem v Trbovljah slišal čudne stvari. Tistemu tovarišu, ki je trdil, da je Iz novega bloka K-4 romalo kar 80*/« stanovalcev k polnočnicam, sem zaman govoril, da to ne more biti res, res pa je, da so šli le nekateri, pa ne zaradi pobožnosti, pač pa zato, da so se zahvalili za stanovanje, zase in za vse druge. Nekomu se pač morajo zahvaliti, ali ne? Saj so se tudi zagorski otroci zahvalili, toplo zahvalili starejšim ljudem, da so ob sprevodu Dedka Mraza spet postali otroci. Tisti veliki otroci so torej »ta prave« otroke kar pomendrali, ko je Dedek Mraz delil bonbone, pomaranče in piškote. Naš Tomažek, pa ne samo naš, tudi več drugih Tomažkov Jo Jfc celo skupilo, ker so veliki otroci že v kali zatrli vsak poskus resničnih otrok, da bi se dokopali do kakšnega bonbončka. Ne morete sl misliti, kako so se stari otroci (beri starejši ljudje) trli okrog sprevoda Dedka Mraza. Nič čudnega, če so malone vsi otroci odšli klavrno domov, meni pa poslali sporočilo, da starejši Zagorjani še nikoli niso tako bogato praznovali Dedka Mraza kot letos. Nekateri so .potem darovali svojim odraslim sinovom in hčeram vse tisto, kar je Dedek Mraz namen.ll za otroke, dobili pa so oni. Tudi po drugih krajih so imeli Dedka Mraza ali vsaj kaj podobnega. Tudi na Senovo sem prijadral, iskal tega Dedka, pa ga žal nisem našel. Spotaknil sem se namreč na cesti, seveda, spet je bila velika luknja. »Oh, Pepče,« je začela govoriti cesta, »tl ne veš, kako ljudje robantijo, kadar hodijo po meni. Ali misliš, da sploh kaj pomaga, ko Irte tista dva cestarja kdaj pa kdaj za silo zakrpata z ničvrednim gramozom. Nič, čisto nič, ;i rečem. Povej vsem občanom, da naj na občini toliko časa iščejo denar, da bodo kupili cestni valjar, potem pa naj me na debelo posujejo z debelim gramozom in vse skupaj povaljajo.. To me bo rešilo dokončnega propada.« Za konec še tole: Obljubim tl, tov. Maks iz Mosteca, da se ob prvi priliki oglasim k tebi, tl pa glej. da boš Imel pripravljenih koš novic za mojo rubriko. Lepe pozdrave VAS PEPCE ZAGORSKA MLADINA NA NOVI POTI Na Izlakah so zborovali VVI Pred kratkim so zborovali na Izlakah nad Zagorjem vojaški vojni Invalidi. Od 84 članov je bilo navzočih 65, kar je prav lepa udeležba. Na občnem zboru so sl Izvolili nov odbor, a tov. Fr. Tomažič, predsednik občinskega odbora VVI Zagorje, je navzočim tolmačil nov invalidski In pokojninski zaikon. Mnogo težav so imeli in o vsem so se zadovoljivo pogovorili. Sprevideli so, da jim oba nova zakona prinašata izboljšave. Tako n. pr. sedaj izplačana Invalidnina po 1200 din za vsakega padlega borca. Mati, ki je dobivala sedaj za tri NOV padle sinove 1200 din, bo prejemala v bodoče 3600 din, Itd. Po padlem sinu bo odslej dobival invalidnino tudi oče, ki prejema invalidnino za sebe, ker je bil ranjen v NOV. V pokojninskem zakonu je novo to, da bo dobila odslej polno pokojnino po X. pok. razredu žena, katere mož je padel v NOV in je bil pred smrtjo v službi. In še več je bilo slišati dobrega za naše upokojence, posebno za tiste, ki žive samo Iz Kapel Aktiv mladih zadružnikov v Kapelah si Je na sestanku meseca decembra zadal nove naloge ln napravil delovni načrt za to leto. Letos bo aktiv pričel urejevati zemljišče, ki ga Je pred kratkim dobil od SLP v poizkusne namene. To zemljo so mlad) zadružniki že preorali in vzeli vzorec zemlje za analizo. V kratkem bodo pričeli z ograjevanjem tega zemljišča ter ureditvijo toplih gred v poučne namene. Zal ni v kraju več zemlje SLP, da bi Jo obdelovali zadružno. — Mladi zadružniki so sprejeli plan nagradnega tekmovanja, ki ga je razpisal okrajni odbor aktivov mladih zadružnikov. Tudi v kmetijsko zadružno šolo v Sevnici se je priglasil 1 član. To šolo bi rade obiskovale tudi dekleta, žal pa jim starši tega ne pdste. Tako je žal neki oče dejal svoji hčerki, dia lahko gre, da pa se ji ni treba več vrniti. Kakšen odnos imajo starši do otrok, ko gre za njihovo strokovno izobrazbo, ln vrh vsega še ttf-eeplačno? Ali ne pomislijo, da bo najbližja bodočnost terjala tudi od kmečkega človeka vsaj srednjo strokovno Izobrazbo? Za nos jih je potegnil Na Silvestrovo se Je, kakor običajno, zbralo mnogo mladih ljudi v gostilni Gabrič na Raki, ki so v petju ln plesu pričakovali novo leto. Med njimi je bilo nekaj mladih fantov in deklet, kot n. pr. Lado, Slavi, Verica ln drugi. Takoj po polnoči je odšlo iz gostilne sedem ljudi In neverjetno hitro so jo mahali proti železniški postaji Videm - Krško. Kako ne? Saj Jih Je tamkaj čakal neki človek, da Jih popelje čez državno mejo, kjer bodo čez noč obogateli. Seveda, preden so sedli na vlak. Je moral vsak odšteti lepe tisočake neznanci kot nagrado za uslugo. Tako se je odpeljalo vseh sedem mladih lahkovemežev proti meji. Nedaleč »d državne meje pa je Aejal neznanec mladim ljudem, naj Izstopijo, ker sluti nevarnost. »Počakajte tukaj,« Je rekel, »grem po figaffete,« — In se ni več vrnil. TO daljšem čakanju so se odprle •čl vsem sedmim zaslepljencem. Osramočeni in brez denarja so se drugi dan vrnili domov. Z. A. od pokojnine, kajti za te je zvišan pokojninski dodatek. Po občnem zboru so zbrani še dalj časa ostali skupaj ln oživljaj! spomine na dni borbe, na dni tovarištva — na vesele in žalostne dogodke. Osrednja misel konference mladine v Zagorju: še za večje uveljavljanje mladine v družbenem življenju in polno vsebino ter za sodobnejše oblike dela — V prihodnje več pomoči aktivom mladih zadružnikov ter pionirski organizaciji — Dogovora zagorske mladine sta se udeležila tudi član CK LMS Rudi Bregar 'n predsednik občine Alojz Lukač — Preokret v delu zagorske mladine x 2ivljenje in potrebe terjajo svoje. Tako tudi mladina m več zadovoljna samo s starim načinom dela. Nekatere dosedanje oblike dela namreč ne ustrezajo več. Zato je prišla iz vrst mladinskih aktivistov pobuda za nove oblike dela. To je prav gotovo znamenje razgibanosti zagorske mladine in njene pripravljenosti za delo. Mladi Zagorjani so se namreč že toliko izpopolnili, da lahko vsak čas prevzamejo odgovornosti in dolžnosti, k: bi jim jih zaupala družba. Pri tem pa prav gotovo ne bodo razočarali. V prihodnje bo treba tudi več storiti za pomladitev vrst čla- »Uboga Ančka« v Leskovcu Dvorano zadružnega doma v Leskovcu je pred nedavnim hvaležna publika dvakrat napolnila. Učenci osemletke so se ponovno predstavili. Tokrat so nastopili z Golievo »Ubogo Ančko«, pravljično igro v štirih dejanjih. Igra je bila zahtevna. V njej je namreč nastopilo preko štirideset igralcev, med katerimi le bilo mnogo takih, ki so bili prvič na odru. Glavni Igralci so podali svoje like zelo doživeto, lepo pa so se izkazali tudi drugi. Originalne kulise so izdelali pionirji sami. a kostume le posodilo Ljudsko gledališče. Naj-bojlši igralci so bili odbarjeni s knjižnimi darili. Igro je režirala z veliko požrtvovalnostjo Milena Bonča, predmetna učiteljica v Leskovcu. ' Mladi gledališčniki so tudi sedal zelo aktivni in nam obljubljajo kmalu novo premiero. V.B. nov Zveze komunistov oziroma za vključevanje naprednih, razgledanih ln sposobnih mladincev v vrste ZK. To delo 1e bilo doslej vse preveč priložnostno. V prihodnje bo potrebno, da se to popravi, saj je na terenu dovolj mladine, ki ima za to vse pogoje. Nujno potrebno le nadalje večje sodelovanje med osnovnimi organizacijami in LMS. Tako bodo potem uspehi dela lahko še večji. Mladinska organizacija bo morala v prihodnje nuditi še večjo pomoč pionirski organizaciji, ji pomagati pri delu v krožkih in podobno. Tako si bodo vzgojili nov kader mladine, ki bo vreden naslednik sedanje generacije zagorske mladine. Rudarski mladini so vse doslej posvečali premalo pozornosti. Napak bi bila zato misliti, da ta mladina nima problemov — nasprotno: dovolj jih je, toda doslej se ni nihče zanimal za njihovo rešitev. Da bi ziiorska mladina kar naibnlje A skala VTT. kongres ZKJ, ki bo v Ljubljani, le občinski komite LMS Zagorje razpisal tekmovanje aktivov, da tudi ona na kar najbolj slovesen način dočaka kongres. Tudi v ostalem imajo precej načrtov, da delo mladinske organizacije izboljšajo. Zagorska mladina hoče delatj in se udejstvovati. Treba je le najti polno vsebino in sodobnejše oblike de'a 3 zidovih mestnih hiš plakate s sledečo vsebino: »Meščani, bodite previdni. Liao Sen vas bo varal, kakor vara mene, svojo ženo. Sami boste krivi, če ga boste izbrali!« In res ga niso Izvolili. POLICIJA JE INTERVENIRALA 1280-KRAT Zelo nenavadno, a vendar resnično je, kar se bo zgodilo v New Yorku, kjer bodo v kratkem vse šole dobile policijski komisariat. V šolah je namreč življenje postalo nevarno, zlasti za učitelje, proti katerim so učenci ofenzivni ln brutalni. Samo v enem letu je morala policija na šolah posredovati 1280-krat. Zaradi tega so sklenili, da je bolje, če po vseh šolah postavijo policijske komisariate. KAJ JE S HARDINGOM? Kdo ne pozna bivšega guvernerja s Cipra, maršala Har-dinga? Njegovo ime se je pojavilo v londonskem časopisu »Times« v rubriki »Invalidi«. Nastalo je vprašanje, kako pride maršal Harding v to rubriko. Maršal je bil res v prejšnji vojni ranjen in mu na desni roki manjka nekaj prstov, ampak to je stara stvar. Videti je, da je ta vest prišla v list po pomoti, kajti on ni invalid, temveč sir John Harding Je postal direktor Nacionalne provincialne banke. Torej je bivši guverner odšel med bankirje in popolnoma razumljivo je, da mu je bilo treba dati nagrado za usluge, ki Jih Je napravil na Cipru. POSADILI BODO GRAH... Londonski časopisi so pred nedavnim pisali sledeče: Gledališče »Kinge Lynna« se mora zaradi denarnih težav zapreti, ker ni subvencij. Igralci In Igralke pa so preveč vzljubili svoje gledališče in so se odločili za nekaj drugega. Gledališče je na mireč imelo velik park ln igralci so sklenili, da ga preorjejo in zasadijo z grahom. Z neko tovarno so sklenili pogodbo, ki bo ves gledališki grah odkupila. Kai- ko bi ti Igralci našli posnemale« še kje drugod? , znatno težji, vendar bo njegovo življenje znatno krajše, ker bo letel po vesolju, oddaljenem od zemlje le 500 do 800 km. Ta nizkoleteči satelit se bo torej vrtel okrog zemlje le kratek čas, In bo kmalu zašel v gostejše sloje atmosfere, kjer bo zaradi trenja zgorel. Važno je to, kot trde sovjetski znanstveniki, da bo lahko tretji satelit nesel s seboj precej koristnega tovora, se pravi precej različnih Instrumentov, potrebnih za raziskovanje gornjih slojev zemeljske atmosfere. Kasnejši sateliti bodo Izstreljeni v vesoljstvo predvsem zaradi tega, da bodo z njihovo pomočjo dobili točnejše podatka o kozmičnem zraku in sončni radiaciji. Ti sateliti bodo leteli zelo visoko in se bodo vrteli okrog zemeljske osi razmeroma zelo dolgo. Plača v lažnih bankovcih Ni dolgo tega, ko so egiptovski časniki objavili z velikimi naslovi vest o največji falsif1-katoraki aferi, kar jih pomnijo na Bližnjem Vžhodu. Po obvestilih iz uradnih virov je bilo lani v obtoku več deset tisoč bankovcev po pet egiptovskih funtov. Po podatkih egiptovskega tožilstva izvirajo ti bankovci iz Libanona in Libije. Za razširjevanje teh bankovcev so skrbele »nekatere arabske osebnosti«, ki so potovale med Libanonom, Libijo, Francijo ln Izraelom. Ena od teh osebnosti baje ni bil nihče drug kot bivši ministrski predsednik neke arabske države. Zanimivo je, da so vsi egiptovski uradniki, ki so v službi pri libijski vladi, prejemali več mesecev svoje plače v lažnih bankovcih. narka uspela zainteresirati častnike ameriškega letalstva, ki sodelujejo v ameriški odpravi in da ima zato nekaj možnosti, da ji bo to njeno zamisel uspelo uresničiti, seveda če bodo Američani pohiteli. Elain She-pard je že bila na poti proti antarktičnemu področju in je prispela na Novo Zelandijo, od koder bi morala nadaljevati pot z letalom. Toda tam so Elain Shepard zadržali. Iz Washingtona j« namreč prispela brzojavka, da te ženske ne smejo pustiti na jug in da jo morajo takoj vrniti. Tako se je tudi zgodilo. Vkrcali so jo na štirimotorno ameriško letalo in pred dnevi je prispela v tVashington, kjer je Izjavila: »Počakati moram, dokler se spor ne razčisti. Mornarica Je postavila svoj veto proti namenu letalstva, da me pošlje aa južni tečaj, toda borila se bom in sem i .iprifana, da bom prva ženska, ki bo stopila na tla južnega tečaja.« Ne obstaja torej le ljuibosum- Antarktika! Velik del belega Kontinenta Je pokrit z mrtvimi orjaškimi gorami no tekmovanje med rodovi ameriško vojske na področju raket in satelitov (čemur se hkrati pripisujejo delni dosedanji neuspahi Amerike na tem področju), ampak tudi glede tega, katera ženska bo prva stopila na južni tečaj. ČE SKROMNOST Ml MA MESM... Italijani so pred dnevi dobil! na vpogled davčne priglasitve, tako da lahko sleherni vidi, koliko država pričakuje od njega, in koliko pričakuje od vseh državljanov. V Italiji imajo zelo velike dohodke zlasti filmski delavci. Tako je Viftorio de Sica sam priznal, da je zaslužil lani nad 70 milijonov lir. Igralka Anna Magnani pa je priglasila 1« 3,5 milijona lir. Filmski režiser Roberto Rosselini pa Je napisal na davčno prijavo le 1,5 milijonov dohodkov, čeprav se je zavezal, da bo plačeval svoji ločeni ženi Ingrid Bergman ln njunim otrokom kar 800.000 lir mesečino. Verjamete? Črnci iz Južne Rodezije, ki si zaželijo spiti eno samo čašioo evropskih alkoholnih pijač, se morajo legitimirati in pokazati dokumente. Iz katerih je razvidno, da imajo akademski naslov, se pravi, da so končali eno od fakultet na univerzah. To je prvi primer, da Je talka diploma prepustnica za gostilne. Dohodke nekaterih filmskih producentov Golfreda Moma-drija, in de Laurentisa (moža Silvane Magnano) In Carla Pon-tija (moža Sofije Loren) pa davčni inšpekciji temeljito preiskujejo, ker upravičeno sumijo, da so zaradi »skromnosti« prijavili mnogo manj dohodkov, kot j Ut v resnici imajo. Zdravnik posluša z rentgenskimi rokavicami Sef mestne bolnišnice v Ans-bachu v Nemčiji, Erich Theo-bald, je napravil »akustično rentgensko rokavico«, s katero bodo lahko zdravniki v bližnji prihodnosti tudi poslušali šume na tistih krajih, ki so jih doslej samo avskultirali. V šivu enega prsta na rokavici je vgrajen stetoskop. ki je vezan z metalnimi cevmi navadne zdravniške slušalke, ki se dajejo v ušesa. Zahvaljujoč tej »rokavici« bo lahko rentgenolog prisluhnil šumom, ki nastajajo pljučih pri dihanju, kakor tudi jakost in ritem srčnih utripov, in to istočasno, ko bo na rentgenski plošči opazoval prsni koš s srcem in pljuči. FLORENTINA XXXI. nad. Ralf je za kuhinjskimi vrati vznemirjen poslušal polkovnikovo izvajanje. Tisto, kar je slišal, ga Je močno razburilo. — Organizacija »Corps France Belge« — je poročal polkovnik Zoren — ima nad 12.000 pripadnikov, ki so vsi brez izjeme pripravljeni na vse. Ta velika organizacija ima svoj štab, skupino za planiranje in nešteto podskupin in enot. Organizacija je strogo vojaško organizirana in jo vodijo izključno častniki belgijske armade. V tem trenutku ima organizacija približno 40 tajnih skrivališč ln skladišč orožja in streliva, ki so razporejeni po vsej Belgiji, nadalje osem letališč, na katera zavezniška letala odmetavajo material in orožje. TAJINSTVENA ŠKATLICA VŽIGALIC Polkovnik Zoren je na ta način sporočil »polkovniku Dedlyju« glavne podatke o organizaciji belgijskega Po-kreta odpora. Seveda so ti podatki kratko in malo več kot začudili Nemce. Ti niso niti slutili, kako močna, enotna in številčna je organizacija »Corps France Belge«. Sele zdaj so se zavedali, kolikšna nevarnost jim preti od teh skupin. Ali jim bo uspelo poloviti in zajeti vse te ljudi? — Hm! — zamrmra »•polkovnik Dedly« in počasi iztrka svojo pipo. — Zares odlična organizacija In menim, pravzaprav celo prepričan sem, da se bo London močno zainteresiral za vaše zahteve. Toda logično je, da bomo morali dostaviti v London ustrezajoče pismene dokumente. Ali imate, gospoda, že morda pripravljene kakšne dokumente in material, ali bomo takoj zdajle pripravili vse potrebno? — Trenutek, prosim!... — reče polkovnik Zoren. — Mi smo, seveda, to predvidevali in pripravili potrebno gradivo, v glavnem vse tisto, za kar se bo London prvenstveno zanimali. In polkovnik Zoren seže v žep in poda lažnemu polkovniku Dadlyju škatlico vžigalic. — Gospod bog! — se utrga polkovniku Dadlyju. Ta trenutek Nemec zares ni igral. Ta trenutek je bilo njegovo začudenje resnično. Po svoji zunanjosti Je bila škatlica močno podobna navadni škatlici vžigalic. Ko jo je odprl, so bile na enem kraju fosforne glavice vžigalic,.a na drugem koncu navadni leseni deli. Toda na sredini, tam, kjeir navadno nihče n« odpira škatlice vžigalic, tam so bile vžigalice presekane. In v tej praznini je bila skrita še manjša škatlica. A v tej škatlici so bilL mikrofilmi... — Neverjetno — reče polkovnik Dadly. — To Je zares dovršeno. Čestitam vami — Ti filmi — je pojasnjeval polkovnik Zoren — vsebujejo vse tisto, kar močno želi vedeti London. Sodim, da bo to dovolj. Na mikrofilmih so vsi podatki o naši organizaciji. seveda večidel šifrirani ... — Šifrirani? Nemci so se ohladili. To je nepredvideno. — Gospod polkovnik — je nadaljeval polkovnik Zoren — mislim, da boste odobrili to mero varnosti. — Povsem naravno — vpade v besedo Prosper. — Mi lz Seoret servisa, razume se, povsem odobravamo vaše početje. Sodimo, da bi bilo zelo lahkomiselno in nevarno tako važen material nositi v žepu dešifriran, danes, ko Abwehr na vsakem koraku vohlja. Samo je nesreča v tem, gospod polkovnik, da ne vemo, kako bomo v London dostavili ustrezni ključ šifre. Upam, da to ne bo težko, ker bi se s tem stvar zavlekla. — Nikar skrbeti — pojasni major Ther. — Tu ne more priti do nesreče. Šifra Je že v ministrstvu v Londonu, v oddelku za Belgijo. MI smo namreč tudi za to priliko izbrali isto šifro, ki je bila 6V0j čas dogovorjena med nami in Londonom, še preden so nam Nemci zaplenili našo radijsko postajo. Potemtakem lahko gradivo takoj dostavimo v London. Nadaljevanje sled) Antarktika IGATRfi CHRISTIE Hiša ■■ a sipini KRIMINALNI ROMAN »Maggle nikoli ne misli to ne razmišlja.« Zato pa se odlikuje z zvestobo la vztrajnostjo do dela, v ljubezni do bližnjega. Torej, dogovorjeno: prosila jo bom brzojavno, da pride v ponedeljek.« »Zakaj ne že jutri?« »S sobotnim vlakom? Mislila bo, da že umiram. Ne, naj ostane pri ponedeljku. Hočete povedati Maggie o strašni usodi, ki me čaka, gospod Poirot?« »Ste še vedno razpoloženi za šale? Pogumni ste, gospodična, in to me veseli.« »Se vendar nekaj ostane za razvedrilo,« je odvrnila Nick. Nekaj je bilo v tem stavku, da sem prisluhnil in Jo vprašujoče pogledal Ali se nama ni popolnoma zaupala. Kakšna skrivnost, ki jo hoče obdržati zase? Ko smo se vrnili v sobo, je Poirot raztreseno vzel časopis z zofe. »Ali redno berete, gospodična,« se Je pozanimal. »St. Loo Herald? Ne, ne temeljito. Preberem, kaj piše v plimovanju, da ie lahko orientiram. To objavijo vsak teden. »Da, razumem. V ostalem, ste kdaj naredili že testament?« »Da. Pred šestimi meseci. Nekaj pred mojo op.« »Kako, prosim? Vašo — op?« »Mojo operacijo. Slepič. Nekdo izmed mojih prijateljev je zahteval, da Imenujem izvršilca testamenta. Storila sem to in zdelo se mi je izrecno važno. >iln določitev tega testamenta?« »Hišo, ki ji pravijo — končnica — sem zapisala Charlesu. Kar je še ostalo — le malo — sem zapustila Freddie. Toda, verjetno bodo obveznosti — mislim, to je strokovni izraz — zapuščinske, presežene.« Poirot ni nič pristavil. Potem ko je nekaj časa strmel v vzorec na preprogi, je vstal in dejal: »Poslovil bi se, gospodična. Au revoir! Dobro ■e pazite!« »Pred čem?« »Pametni ste. Da, tukaj Imamo slabotno točko. V čem je treba biti previden? Kdo bi mogel to reči? Toda, zaupajte mi, gospodična. V nekaj dneh '»om prišel resnici do dna.« »Do tedaj pa se varujte strupa, bomb, revolverskih strelov, prometnih ■esreč in puščic, namočenih v nepoznan strup južnoameriških Indijancev!« St dopolnila jezično Nick.« »Ali se sami lz sebe norčujete, gospodična,« jo, je resno pokaral Poirot ln odšel proti vratom. Vendar je na pragu zopet obotavljajoče vprašal. Kakšno ceno vam je v ostalem ponudil Mr. Lazarua za portret vašega deda?« »Petdeset pfuntov.« »Oho!« Moj znameniti prijatelj se je zastrmel v temni, prekanjeni obraz nad kaminom. »Kot sem vam že rekla, se nočem ločiti od starega gospoda.« »Popolnoma vas razumem, gospodična!« In s tem zagotovilom je Hercule Poirot odkorakal ven. »PoiTOt,« sem pričel, ko sva bila že na zarasli stezi, »Se neka stvar je, o kateri vas ne bi hotel pustiti v nejasnosti.« »In to je, mon ami?« Povedal Bern mu, kaj misli mrs. Rlce o poškodovanih zavorah, ki bi bile kmalu vzrok avtombilske nesreče. »Oho, to je pa zanimivo. Vsekakor so še posebne vrste ljudje, ničemurnl in histerični, ki v želji, da bi se govorilo o njih, dožive vsakovrstne čudovite rešitve pred smrtjo In vam skušajo natvesti presenetljive zgodbice. Takšni ljudje pogosto prizadenejo sami sebi hude telesne poškodbe, samo da bi bila zgodba verjetnejša.« »VI vendar ne mislite, da bi...« »Uvrstila gospodično Nick v to skupino. Ne, to ne, Hastings. Pomislite 11, kako težko smo jo prepričali, da JI grozi nevarnost. Za konec si je nadela še masko na pol porogljive nevernosti. To dekletce je vzorni primer današnje mlade generacije. Mrs. Rlcesove pojasnilo ne Izgubi prav nič na sebi zaradi tega. Kaj jo je moglo napotiti, da je to rekla? In zakaj bi povedala to, pa čeprav bi bilo na stvari kaj resnice. Nepotrebno Je bilo — skoraj nespretno in brezobzirno.« »Da, prav imate,« sem dejal. »Takorekoč, za lase privlečeno v ta razgovor — brez tehtnega vzroka, kolikor lahko presodim.« »To je čudno. Res, nekaj čudnega. Toda Jaz se vedno razveselim, če se pojavijo takšne Izredne postranske okoliščine — nakažejo pot.« »Pot — kam?« »Izvrstni moj Hastings, vaše prste polagate na rano!« »Kam? Kam?« »Zakaj ste vztrajali na tem, da mora priti Nlcklna sestrična, Poirot?« Moj prijatelj je obstal in s kazalcem živčno zamahnil po zraku. »Razmislite vendar, Hastings. Kako se nama ustavlja. Kako so nama vezane roke! Preganjati morilca, potem ko Je opravil dejanje, je igračkarlja, vsaj za moža moje spretnosti... Z lzvršenjem zločina se je morilec tako rekoč podpisal s svojim Imenom. Toda v našem primeru zločin ni bil storjen ln še več, to ne želimo. Odkriti zločin, preden je »torjen, je težava, pred kakršno je redkokdaj bil kakšen detektiv.« »Kaj je naš glavni namen?« Je nadaljeval v polnem zanosu. »Varnost gospodične. To pa ni lahko, dragi moj Hastings. Ne moreva noč In dan paziti nanjo. Ne morem niti kakšnega pametnega policista postaviti pred njena vrata, da bi jo varoval, prav tako ne moreva prebiti noči v spalnici s’-upno z mlado damo, tako, da je zadeva do skrajnosti težavna. Nekaj pa lahko vendarle: postaviva morilcu na pot ovire s tem, da gospodično opazujeva in JI pridruživa eno povsem nevtralno pričo. Za pripravo obojega mi je potreben zelo spreten človke.« Umolknil je ln dejal nato z neodločnim glasom: »Toda, veste česa se bojim, Hastings?« »No?« »Da je on zelo spreten človek. In ta občutek me vznemirja. Res, Hastings, tako nemiren še nisem bil nikoli.« »Poirot, živčnega me delate I« sem vzkliknil. »Živčen? Mislite, da Jaz nisem? Cujte, prijatelj moj, ta nedolžni časopis »St. Loo Herald« Je bil odprt ln prepognjen, ležeč na naslonjalu zofe, no, na kateri strani le? Tam, kjer se v mali rubriki bere tole: ,Med gosti, ki so se namestili v hotelu Majestlc, se nahaja tudi mr. Poirot ln stotnik Hastings*. Vzemimo, da je kdo ta zapisek bral... Poznajo moje Ime, povsod In vsakdo ga pozna.« »Miša Buckley ga ne pozna,« sem mu vpadel nagajivo v besedo. »Ona Je zmedenec — ne pomeni nič,« je zagodel prijatelj. »Kakšen resen človek, razen tega zločinec, me pozna. Prestrašil se bo, čudil se bo, sl stavil vprašanja. Trikrat je poskusil moriti In sedaj se naenkrat pojavi na prizorišču Hercule Poirot. ,A11 Je to slučajno srečanje?* je vrtalo v njem. Strah ga bo tako prevzel, da bo uvidel, da to ni slučaj. In potem?« »Gledal bo, da čimprej Izgine.« »Da, če je resnično predrzen, se bo odločil za bliskovit udarec. Se preden ml bo mogoče kaj pozvedetl, bo gospodična — bums — mrtva ležala na tleh«. »Tako bo storil prebrisani razbojnik.« »Toda zakaj mislite, da je Se kdo drugi razen mis Buckley bral zapisek?« »Miss Buckley ga gotovo ni brala. Ko sem omenil svoje ime, ji to ni ničesar povedalo, niti ji ni bilo znano. Niste opazovali njenega obraza. In razen tega Je dopovedovala, da Je le zaradi plimovanja pregledovala časopis. Na omenjeni strani pa sploh ni bilo te tabele.« »VI mislite, Poirot, da Je nekdo v hiši...« »Da Je nekdo v hiši, ali nekdo* el Je vstop našel.