sveceivikov sv. p. m zAjEemc s. j.
Uredništvo : Gorica, Piazza N. Tommaseo št. 20
Dne 15. marea 1023
Izhaja 15. dan vsakega mesca.
V. V.
Ker Pij XI. dolso ni izdal okrožnice, so mu' nepotrpežljivi južni bratje že iznašli ime »cunctator«. Najbrže so po svoji navadi bili glasni, tako glasni, da jih je papež slišal. Pred božičem je izdal dolgo okrožnico. Naš februarski Fol. Eccl. je je natisnil nekako eno tretjino. Uvod je kakor nekak odgovor na »kunktatorstvo«, ker papež našteva celo vrsto vzrokov, zakaj ni poprej razposlal okrožnice. In sedaj drugi odgovor na »kunktatorstvo« ! Kakor bi hotel reči: Ker tako želite orož-nice, evo vam nove! Dne 26. januarja, dober mesec po prvi, je izdal sv. Oče okrožnico »de sancto Francisco Salesio teirtio pieno saeculo ab eius obitiu.«
»L’Osservatore Romano« je novo okrožnico priobčil 28. januarja v latinskem in italijanskem jeziku, »Acta Apo-stolicae Sediš« jo prinašajo v 2. letošnjem snopiču, izdanem 1. februarja. Latinski tekst začenja z besedami »Rerum omnium« perturbatione«. Naj »Zbornik«, ki je poročal o prvi Pijevi okrožnici, pove! kaj tudi c drugi!
Okrožnica govori o sv. Frančišku Salskem. Ne maram pisati »Šaleškem«, ker se mi ne zdi prav- Svetnik ima pridevek po rojstnem gradu »Sales«. Francoz to bere »Sal«. Slovenski pridevnik je torej »Salski«. Časih smo slišali sv. Vincencij »Pavlanski«, sedaj »Paveilski«. (Glej Marijin misijonski koledar 1923.) Govorimo zanaprej še sv. Frančišek »Salski« in ne več »Šaleški«. A začnimo že z okrožnico!
Da se ozdravi človeška družba,"') je treba, da posamezniki začno prav živeti. Sv. Cerkev zato ljudem stavi za vzgled svetnike. Niso le nekateri poklicani se posvetiti, ampak vsi. Lanske obletnice svetnikov Ignacija Loj., Frančiška Ks.. Filipa Ner., Terezije od Jezusa, Izidorja kmeta, so nemalo bodrile h krščanskemu življenju. Sedaj prihaja »caelestis natalis trecentesimi« sv. Frančiška Sa,Iškega, ki ni le sebe posvetil, ampak tudi druge uči svetosti. On dokazuje, da prava svetost ni pretežka in ni samo za samostanske ljudi.
Nato sv. Oče popisuje svetnikovo življenje, potem pa njegove spise, zlasti Filo-tejo, Teotima (Tractatus de amore Dei), pisma in knjigo »Controversiarum«.
*) Ta okrožnica je izrasla iz prve. Zveza je ta: Da se doseže pax Christi in regno Christi, naj pomaga tudi ta tristoletnica.
Okrožnica hoče doseči praktičnih uspehov. Zato odreja poseben način praznovanja tristoletnice. Škofom naroča: »Nočemo, da bi se to praznovanje končalo z nekakim neplodnim spominom preteklosti, ali se omejilo na malo dni, ampak želimo, da poskrbite v tem letu do dne 28. decembra, ko je (svetnik) odšel v nebesa, vernikom za čim natančnejše podu-čenje o čednostih in naukih svetega Učenika«. Škofje naj to okrožnico duhovnikom in ljudstvu priobčijo in razjasnijo. Sledi več naročil, kaj naj posebno poudarjajo, n. pr. svetnikovo krotkost. Omenim naročilo o širjenju svetnikovih spisov: »in vulgus quarn latissime propagali.«
Spisi sv. Frančiška Salskega*) haj se torej širijo. Naši škofje bodo to seveda poskrbeli. Pomagati jim moramo mi duhovniki. Filoteja je v slovenščini že par-krat izšla. Kržičev prevod se krasno bere. Ima Filotejo vsaka duhovnikova knjižnica? Potrebna nam je za-se in za ljudi. — Teotim je izšel v Lampetovih »Drobtinicah«, ki so pa malo razširjene. Ta dva prevoda bi kazalo ponatisniti. A kedo naj založi?
Pisem v slovenščini še nimamo. Pa bi bilo prav, da bi jih dobili. Marsikaj nam kedo preloži iz drugih jezikov, zakaj ne teh biserov?
Zastran »kontroverz« si ne upam nič reči, ker jih nisem bral. Sv. Oče jih zelo hvali. Samo če bi mi na enkrat vse zmogli?
Zelo pa želim, da bi mogel kupiti slovenski življenjepis sv. Frančiška Salskega. Francozi, Nemci, Italijani imajo krasne življenjepise tega svetnika. Veliko zaslu-ženje bi si pridobil, kedor bi nam po dobrih virih napisal obširno knjigo o življenju letošnjega slavljenca. Ml. duhovniki bi jo v svojem uboštvu morali kupiti in potem brati, študirati, meditirati in vzgled posnemati. Menda bi se našle tudi druge duše, ki bi z veseljem segle po tej knjigi. Ce bi ne zmogli zbirke pisem, bi jih lahko vsaj nekaj vpletli v življenjepis. Odbor za izvrševanje resolucij slov. hrv. kat. shoda je poskrbel, da izdaja družba sv. Mohorja Življenje svetnikov. Morda bi mogel oskrbeti izdajo življenja sv. Frančiška Salskega?
Ako bi imeli zaželjeni življenjepis, bi laglje zadostili nadaljnemu naročilu sv. Očeta. Ukazuje namreč v škofijskih mestih »et in singulis dioecesis paroeciiis« do 28. decembra t. 1. obhajati tri dnevnico ali devetdnevnico, »inquibus divini verbi prae-dicatio habeatur«, seveda »Salesio duce«.
*) To-le o spisih bi rad, da bi tudi »Vzajemnost« slišala.
Udeležnikom podeljuje sv. odpustke. Posebne odpustke podeljuje za samostan. Obiskovanja v Annecy, kjer je svetnik pokopan, in za samostan v Trevisu, kjer se hrani njegovo srce, ter za druge samostane Obiskovanja.
In še ena posebnost te okrožnice! Sveti Oče želi, naj bi iz te stoletnice posebno koristen sad prejeli katoliški pisatelji in časnikarji. Zato jim sv. Frančiška Salskega za posebnega zavetnika dà in potrdi. In glejte čuda golemoga! Kako o tem mnogi časniki — molčijo. Katoliški pisatelji in časnikarji bi morali od veselja vriskati, da so dobili svojemu težavnemu in odgovornemu delu takega patrona. Kateri molčč, hočejo menda reči, dia jim ni mar, ali pa, da niso katoliški časnikarji. Ko so nekateri sitni Francozi slabo umeli eno mesto v božični okrožnici, smo do sitega brali, kako se pritožuje pariški »Temps« in ne vem kedo še. In sedaj, ko papež v novi encikliki poklanja tako darilo časnikarjem, tako malo odziva!*) Kaj se razne časnikarske agencije sramujejo tega darila?
Svetemu Očetu se za to duhovno darilo treba zahvaliti in mu zahvalo sporočiti. Dajte, gospod urednik, to reč v roke vzeti. Prinesite to tudi na sejo »Zbora«. Spravite skupaj, kolikor je tostran bodeče žice katoliških časnikarjev in pisateljev slovenskega ali hrvatskega imena, da izrečejo sv. Očetu sinovsko zahvalo za to duhovno darilo. Seveda naj tudi sprejmejo sv. Frančiška Salskega za svojega zayet-nika in vzornika in s tiskom pripomorejo, da se tristoletnica dostojno opravi. Zanaprej naj pa leto za letom njegov god primerno obhajajo. To se mora zgoditi!
Nova okrožnica je nekako pol krajša od božične. Pisana je prav jasno in zelo ljubeznivo. Vidi se, da je sv. Oče hodil v šolo k sv. Frančišku Salskemu. Ne pravi zastonj: :cuius ante venerabile corpus Nos olim incredibili cum voluptate animi ^ Sacrino fecimus.« Kedor bo to okrožnico bral. jo bo hotel zopet brati.
*) »Straža« se je oglasila. Prav! Ampak »sv. Franc Sales««
V knjigarni K. T. D. so naprodaj sledeče novosti:
Officium Maioris hebdomadae cum cantu 1923.
Vez. v usnje z zlato obrezo 40 lir.
Ravnokar je istotam došel Pečjakov molitvenik: Večno življenje. Za Primorce je odmerjenih samo 1500 izvodov. Kdor ga hoče, požuri se.
Prof. Iv. Mercina.
Nekaj o noviti zvonovih.
Že sedaj, ko je še le delno število naših cerkva prejelo nova zvonila, se slišijo razne pritožbe o pokritih glaso= vih, pičlem donenju, kratkem brem Čanju, nezadetih intervalih itd., sploh tožbe, ki smo morali biti na nje prh pravljeni, če smo stvarno premotrili odnošaje, v katerih se vlivajo sedanji zvonovi. Pred vsem si predočimo le dej* stvo, da je imel pri dobavi prejšnjih zvonov odločilno besedo edino le, kdor je zvonila rabil in naročil. Naravno, da je z vso skrbnostjo pazil in vplival na dobro posrečenje liva. To ima pri novih zvonovih v oblasti vlada, ki pa od nje ni možno zahtevati, da bi pri tako o* gromnem številu za vsako posamno zvonilo uveljavljala toli minuciozno skrb in pozornost. Pri prejšnjih zvoni* lih je zvonar sam skrbel, da si je naba* vil čist baker in kositer (cin), dobro ve* doč, da je to velik činitelj dobrega u* speha. Zdaj prejema zvonar ves mate* rial od vlade in uporabljati ga mora, naj je dober ali slab. K temu prihaja še dejstvo, da ne dostaja zvonarju pri to* likem številu zvonov potrebnega časa za natančno pažnjo v izdelovanju kalupov in v livu zvonov. Če pa kje, se maščuje površnost in naglica v zvonolitju. Ra* zen tega je treba iskati važen vzrok v dejstvu, da ie v naši novi državi teme* Ijita in strokovnjaška preizkušnja zvo* nov še velika neznanica.
Pravilno se mora preizkusiti vsako novo zvonilo ne le v zvonarni, ampak tudi pozneje, ko je obešeno, v zvoniku. V zvoniku je zvon dostopen mnogim vplivom, ki jih v zvonarni ne najde* mo.
Od vseh došlih novih zvonil pa ni bilo niti eno preizkušeno v zvoniku. Pa tudi v zvonarni je bila preizkušnja daleč
oddaljena od tehnične pravilnosti. Vr= šila se je neki le s pomočjo priproste enoglasne zvenulje, to je blizu toliko kot z golim sluhom. V nobenem glasbilu pa ni sluh tako nezanesljiv soditelj kot pri zvonu. Celotni glas drugih ^glasbil ima le en glavni glas, zvon pa ima dva: udarni glas v krilu in prvi alikvotni glas nad krilom. Ta se sicer navadno na* življa drugače — o tem pozneje — ali ker ima v vsakem dobrem zvonu isto glasovno višino kot udarni glas, ga tudi lahko enako nazivljamo. Ker pa spada zajedno k alikvotnim glasovom, je nje* gov glasovni znak bistveno različen od glasovne barve udarnega glasu, kakor je različen način njiju nastanka.
Nastanek udarnega glasu si raz* lagamo tako*le: Vsled udarca s kem* bijem se kovinasti deli krila v njega notranjosti zaženejo od obeh strani od zunaj noter in potem zopet ven — po* dobno stiskanju in vzravnavanju žoge — tako da se nekako v sredi krila sku* paj gnetejo' in tlačijo ter se drug ob drugega drgnejo. Iz tega vzajemnega trenja krilnih kovinskih delov mora se* veda nastati mnogo močnejši, ostrejši in jedernatejši glas kot so alikvotni gla* sovi, ki izvirajo iz tresljanja nadkrilnih oddelkov v zraku. Ti glasovi so mehki, nežni, podobni flavtnemu glasu in pola* goma izdonevajoči, tvoreči toli priljub* Ijeno brenčanje. Udarni glasovi so pa kovinsko trdi, kratki, kot odrezani, puščajoč med seboj izdatne odmore. Te odmore blagodejno izpolnjevati je naloga njegovega istoglasnega doneče* ga alikvotnega tovariša. Izpopolnjujeta se tako perfektno, da ju more razloče* vati le vešče strokovnjaško uho. Zarad te pomoči imenujemo ta alikvotni glas navadno pomožni glas, pa tudi krožni glas, ker je on prvi alikvotni glas, ki ga tvori med treslianjem okrilja poleg nastalih navzdoljnjih meridianov po* prečna krožnica vozlovka.
Gori je bilo rečeno, da sta v dobrem zvonu udarni in pomožni glas enoglas* na. Ali mnogo je zvonov, v katerih te* ga ni. Oba glasova diferirata lahko za pol glasu ali tudi več. Tu tiči vzrok, zakaj je silno težavno takim zvonovom določiti celotni glas. Vem za slučaj, da sta se celo dva imenitna glasbenika in’ skladatelja zmotila kar za pol glasu. Nič čudnega. Ko udarimo zvon s kemb*-Ijem, se oglasi udarni glas z alikvotnimi glasovi vred, on sam v hipu umolkne in prepusti nadaljevanje svoje naloge brenčečemu pomožnemu glasu, ki pa v slabem zvonu z udarnim glasom po vi* šini ne soglaša. To se med kembljevi* mi udarci vedno ponavlja. Tako na* stane neka glasovna nestalnost, neko glasovno omahovanje, neko prelivanje enega glasu v drugega. In učeni glasbe* nik, ki mu je ta zvonska posebnost ne* znana, stoji pred njo z odprtimi usti kot neuki prostak. Kako si je tu poma* gati?
Pomožni glas brez Udarnega se ne najde z enoglasno zvenuljo, pač pa s kromatično piščalko ali kromatično zvenuljo. Za udarni glas je pa treba ob* jemne zvenulje, o kateri sem pisal v predlanski »Gor. Straži.« Če te ni, si pomagamo, da poslušamo zvoneči zvon iz daljave, kamor ni tako glasno slišati brenčanja alikvotnih glasov, da nas toli* ko ne motijo v zaslišavanju udarnega glasu. Seveda se pri tem opiramo na goli sluh, ki je vedno površen. Zopet en do* kaz, da ne zadostuje preizkušnja v zvo* narni, da je temveč preizkušnja v zvo* niku obešenih zvonov mnogo važnejša in potrebnejša.
Vse to nam daje neizpodbiten do* kaz, da se zvonovi tehnično ne dajo preizkušati z enoglasno zvenuljo, ali — kar je blizu toliko kot — z golim sluhom. Enoglasna zvenulja nam ne pove zvonovega glasu kot krom. zve* nulja in piščalka, ampak mi moramo
LISTEK.
Centralno bogoslovno semenišče v Gorici.
(Dalje.)
Pogledali smo že sicer prav na kratko v zgodovino Stične in za kulise tajin-stvenega samostanskega življenja. Danes par besedi o vojni dobi — o dobi našega bivanja — v Stični.
Bogoslovci so imeli svoj oddelek ; stanovali so vzhodno od cerkve v severnem samostanskem traktu. Sobe za predavanja so bile deloma tukaj deloma v vstočnem traktu ob potoku, kjer so stanovali trudi bogoslovni profesorji; tam je imel svoje prostore tudi naš kniezonadškcf in njegova pisarna. — Bogoslovci so imeli radi drugačnega dnevnega reda tudi posebno kapelico v opatski kapeli in lastno obednico. Nadškof, profesorji ter osobje ordinarija,tske pisarne so se shajali v isti obednici, kjer je imela svoja mesta vsa samostanska družina: opat, patri in bratje in kjer vlada, izvzemši posebne izvanredne prilike, v*dno strog »silentium«.
Za prehrano sta skrbela samostan in pa semeniško vodstvo sporazumno. Naša sreča je bila, da je imel-tudi stiski samostan belih menihov, v smislu starih redovnih pravil, veliko lastno ekonomijo, ki nam je mnogo pomagala, nas takorekoč preživljala v dnevih velikih težav radi prehrane. Če bi naše semenišče ne bilo dobilo takega zavetišča bi bilo moralo najbrže ostati med vojno zaprto, kot se je to zgodilo z drugimi šolskimi azvodi. — Na tem mestu tudi rade volje in s hvaležnostjo priznavamo, da so se dobri patri do pičice držali obljube, ki so jo dali našemu nadškofu ob Njegovemu prihodu:	»Iz srca radi bomo
delili z Vami vse, kar imamo«. Da, večkrat je šla ta delitev tako daleč, da so dali nam od svojih ust, da so oni sebi odrekli in so nam dali vse. Poleg tega pa smo lahko opazovali, kako so se dnevno zbirali krog poldne blizo cerkvenih vrat otroci in reveži iz okolice, da bi dobili tople.hrane. Kakih 30 jih je bilo vsak dan nasičenih — za: Bog plačaj. — Takih sinov je sv. Bernard lahko vesel!
Goriško centr. bogoslovno semenišče je prebilo v Stični tri šolska leta. Imeli smo, kot že omenjeno svoj dnevni red, seve akomodiran dejanskim razmeram. —
Stolnico nam je »nadomestovala« samostanska cerkev, ki je ob enem tudi župna. V njej smo bili v smislu naših pravil ob nedeljah in praznikih pri dragi sv. maši; v njej so se vršile ordinacije, v njej slovesna služba božja.
. Praznovali smo slovesno goriške in stiske praznike. Pontificiral je naš begunec — knezonadškof. — Ne vem, če bo zlepa Stična videla toliko pontifikatov, s toliko asistenco in s tako ubranim petjem patrov in bogoslovcev pod spretnim vodstvom g. opata samega, kat v vojnih letih. Ljudstvo je znalo to tudi ceniti, kajti rado in polnoštevilno je zahajalo k »deseti« maši.
Življenje in delovanje samostanskih prebivalcev, koje je tako lepo družila stroga disciplina spojena z ljubeznijo je vplivala tudi na nas blagodejno. V času naj-besnejšega sovraštva, svetovnega klanja smo mi uživali ljubezen in mir stiškega samostana. Oboje je vplivalo na človeka, ki je bil voljan dela. mojitve kot nebeška rosa. In ko sme ob gotovih dneh slišali od daleč, od naše ljubljene Goriške, znamenje topov, ki so podirali naše domove in brezplodno orali naša polja — tedaj se nam je zdelo kot opomin ožje domovine:	Sinovi
glas zvonu šc le primerjati z edinim glasom zvenulje in preračuniti njiju raz? daljo, kar izvedemo le z nenatančnim in nezanesljivim sluhom.
In vendar se je doslej — in se bode bržkone dalje — vršila preizkušnja se= danjih zvonov v zvonarni le z enoglas* no zvenuljo. Osupniti mora to vsakega, ki je bral okrožnico, katero je razpo? siala »L’Opera di soccorso« pred dve* ma letoma našim cerkv. predstojnikom in v kateri je bila visokoleteča obljuba: »II primo collaudio delle campane ver* rà effetuato presso le Officine della Ditta assuntrice da un Professore di musica scelto dall’Opera di Soccorso. Le campane dovranno avere voce chia* ra, robusta, armoniosa e diffusiva e dovranno concertare fra loro con pre* cisione a giudizio di un Professore di musica«.
Lepe obljube, pa le obljube! Zani* mivo je, da govori ta okrožnica o prvi preizkušnji (primo collaudio) zvonov v zvonarni, o drugi — mnogo važnejši — pa molči. In res o tej ni duha, ne sluha. Ali pričakuje morda »L’Opera di soccorso«, da bodo dajala zvonove v zvo* nikih preizkuševati sama cerkv. pred* stojništva na svoje stroške? To stori morebiti kak cerkv. predstojnik, poseb* ni ljubitelj lepega zvonjenja, za svoje lastno znanje, ali drugega uspeha ne more pričakovati, ker plačuje zvonove vlada. — In tako se naseljujejo novi zvonovi v naših zvonikih v pravem po* menu besede tehnično nepreizkušeni. Pa to ni edina neprilika.
Mnogo naših cerkva dobi le dva nova zvonova, ker je bil tretji puščen v zvoniku. Cerkv. predstojništvo je poro* čilo zvonarju, koliko sta tehtala odda* na zvonova in kaka glasova sta imela, kot je našlo zapisano v cerkv. arhivu. Ali bi smelo vestnemu zvonarju to ob* vestilo zadostovati? Glede glasov ni* kakor ne! Ali je gotovo, da sta imela
moji ljubljeni, kovajte orožje in orodje, učite se pridno, molite in zatajujte se, da bodete zmožni upostavljati razvaline, ki jih povzroča ta krvava vojna nad dušami našega ljudstva, nad svetinjami našega naroda! — Resnobno smo šli na delt), ki ga je bilo polno, saj so bila šolska leta skrajšana na 7—8 mesecev in ogromno važno učno snov je bilo treba vendar predelati. Primorci (bogoslovci so bili iz vseh štirih škofij Primorja) sicer nismo bili vajeni tega ostrejšega podnebja, a vendar je bilo naše zdravstveno stanje ugodno. Bog je skrbel za nas, ker nismo imeli po smrti dr. Repiča, našega rojaka iz Ajdovščine, zdravnika v bližini, ampak v oddaljenem Trebnjem (blizu Novega mesta). Veliko je trpela »Hausapotheke«. Seveda so k zdravju veliko pripomogli pogosti sprehodi po lepi stiski okolici.
Čeravno smo Mii doljro shranjeni vendar se nismo počutili tato, kot bi bilo pričakovati. Druge razmere, daleč od doma, skrb za dom, za bodočnost, za svoje drage, ki so bili v vodni nevarnosti ali pa sploh nismo vedeli, kje da so vse to nas je trlo. in težilo. — Morda se je zdelo takratno življenje v Stični ednemu ali drugemu sobratu tudi iz drugih razlogov malo tež-
zvonova prav ista glasova kot sta zapi* sana v cerkv. arhivu? Ah ni mogoče, da sta bila — med seboj sicer prav uglašena — za Vis, b8 ali celo Vi glasu višja ali nižja kakor tedanji normalni glas, pa ju je zvonar moral imenovati z imenoma normalnih glasov? Ali nista morda zvo* nova iz časa pred določitvijo sedanjega norm. glasu, odgovarjata sicer natančno tedanjemu norm. glasu, sta pa proti sedanjemu prenizka ali previsoka?
Pred letom 1885 je bil normalni e* nočrtani a (a1) v raznih državah razli* čen: avstr, a1 je bil nižji kot francoski in franc, zopet nižji kot italijanski. Ta a1 je namreč ubiralni glas, po katerem se ubirajo glasbeni instrumenti. Imeno* vanega leta je sklicalo avstr, naučno ministerstvo na Dunaj mednarodno konferenco, katere se je udeležila tudi Italija in katere naloga je bila, določiti za vse države enak ubiralni glas. Do* ločen je bil franc, a1, katerega višina ima 870 enovitih tresljajev v eni se* kundi.
Ta a1 je torej internacionalni ubi* ralni normalni glas. Avstrijska uprava se ga je strogo držala; vsi glasb, instru* menti v drž. zavodih so morali biti po njem uglašeni in če je kaka cerkev pro* sila za svoje nove orgle državne podpo* re, je morala pred vsem izkazati, da so orgle uglašene po normalnem glasu.
Ali je tudi v Italiji ta natančnost, ne vem. Sodim pa, da ne. Skoraj gotovo ne vlada med ital. zvonarji ta edinstve* nost, t. j. če bi kdo pri teh zvonarjih na* ročil hkratu po en zvon istega normal* nega glasu, bi dobil zvonove različno uglašene, ne rečem ravno: različne po pol glasu ali več, pač pa različne po manjših glasovnih ulomkih, ali različne dovolj za občutljive dissonance. Iz te* ga je razvidna velika možnost in verjet* nost, kako lahkomišljen je način naroč* be posameznega ali posamnih zvonov enega zvonila, da se navede le glas, ki
ko — a danes najbrže vsi izmed teh blagrujejo one dneve, ki so jih prebili tam. Sedaj dobro vedo kaj je življenje, takrat ni bilo to spoznanje še tako. Toda kaj ne — kaj vse se je že zgodilo od takrat, kaj srno že doživeli samo nekdanji »Stičani!«
Za goriško centr. semenišče in ž njim za vso Pri morsko je bila Stična v tej dobi — sreča. Kje bi drugače dobili duhovnike, kulturne delavce, ki jih naši kraji ato krvavo potrebujejo za oopravo in povzdigo versko-naravnih in materijalnih opustošenj. —
A ne smemo pozabiti, da je bila ta naša sreča za samostan, veliko breme, velika žrtev. Vsak trezno misleč človek vé, da je bogoslovno semenišče zavod svoje vrste, ki ima čisto druge posle, drug namen in drug dnevni1 red, kakor p'a cistercijanski samostan. Mi smo bili hiša v hiši in kaj se to pravi veste, dragi sobratje, dobro— saj ste imeli skoraj vsi v svojih hišah nastanjeno vojaštvo. Toda vse to so dobri beli . menihi rade volje prevzeli m se za naš žrtvovali. Zato smo jim dolžni hvali mi in ljudstvo cele Primorske!
(Dalje.)
ga je imel prejšnji zvon ali ga imej novi zvon. Taka naročba je na mestu za liv ali preliv celega zvonila, vseh zvonov. Če zvonar tudi ne zadene natančno na* ročenih glasov, če so tudi za enak ulo* mek višji ali nižji, nič ne de, dovolj je, da prav soglašajo med seboj.
Kjer se pa naroči posamen ali po* samni zvonovi enega zvonila, kot sem gori omenil, tedaj se naročbp ne sme glasiti: »Vlite nam zvonova tega in tega glasu, ampak: »tega in tega intervala k zvonu o-stalemu v zvoniku. Kak glas ima ta zvon, to morate priti določit Vi sami ali pa po* siati svojega zaupnika!«... In če se zvonar upira tej zahtevi — česar mu ne smemo zameriti, kajti prihajanje iz stare Italije in tekanje po naših vaseh in zvonikih je utrudljivo in stane — po* tem se je obrniti na »L’Opera di soc* corso«, da ukrene, kar je njena dolžnost. Pa poreče kdo: Čemu napravljati nepo* trebne stroške? Pokliče ' se domači glasbenik, naj se prepriča, kak glas ima ostali zvon, ali je v cerkv. arhivu prav zapisan.
Dobro, prijatelj! Kako pa naj se tega prepriča? Z nezanesljivo enoglasno zvenuljo gotovo ne! Drugega kompetentnega instrumenta gotovo nima. In če bi ga tudi imel, ali ga ima tudi zvonar? In če ga tudi ima, ali je pa tudi enako ugla* šen? Opiranje na normalni glas nima bržkone pri ital. zvonarjih zmisla. Če se intonacija novih zvonov ne ujema z ostalim, potem ima zvonar lahek izgo* vor, rekoč: »Ujema se pa z mojo zve* nul jo«. Ne rečem, da izvira iz lahkomiš-Ijenosti ali zavestne površnosti dotičnih gospodov pri »L’Opera di soccorso«, pač pa iz njih zvonoslovne nevednosti in neizkušenosti.
«L’Opera di soccorso« bi si bila mo*
rala
1.	najprej nakupiti toliko kompe* tentnih preizkusnih instrumentov za udarni glas in alikvotne glasove (ne eno* glasnih zvenulj!), kolikor zvonarnam je bilo vlivanje zvonov naročeno;
2.	izročiti one preizkusne instru* mente zvonarju*) ter mu naročiti — in seveda tudi stroške plačati — da gre ž njimi po zvonikih, kjer je ostal kak predvojni zvon, da mu določi glas pra* vilno in natančno ;
3.	izročiti potem te instrumente do* tičnemu »professore di mušica«, da ž n'^hniì tehniònoi pravilno (če je zrno* žen?) preizkusi vsak novi zvon;
4.	poslati gospoda »professore di mušica« v vse zvonike, v katerih so umeščeni novi zvonovi, da jih preiskusi, kakor je bilo pisano v predlanski »Gor. Straži« s posebno pozornostjo pri onih zvonilih, ki vsebujejo kak predvojni zvon. •
Vsej tej nalogi se je »L’Opera« prav lahkovestno izognila; kajti presojanje zvonov s posluhom je najhujša pljuska v obraz moderni preizkušnji. Tako so se ocenjevali zvonovi v prejšnjih stoletjih. In tako so več kot upravičene uvodoma naštete pritožbe o novih zvonovih. Pri toli nezmožnem nadzorstvu »L’Opere« bi ne bil noben čudež, če bi izpadla za* deva še slabše.
*) Kolikor mi je znano, jih zvonarji t Italiji nimajo.
Ali pa smemo morda upati, da se ta starokopitna preizkušnja zvonov vem dar kaj malega modernizira? Saj govori Okrožnica o »primo collaudio«. Po nas ravni poti bi mu moral slediti »secondo collaudio«; želeti bi bilo že zaradi do* brega imena »L’Opere« same.
Ali o tem »secondo collaudio« se še vedno trdovratno molči. Ga li »L’Ope* ra« ni resno mislila? Ali ga je vrgla v svet le zaradi lepšega? Kdo ve? Sicer pa, če bi imel biti »secondo collaudio« tako nestrokoven kot »primo«, ga ni prav nič potreba.
Slednjič še to. Ako bi bil med člani te »L’Opere« kak pravi zvonoslovec, bi bil izjavil: Gospodje, ne bodimo malem kostni! Mi imamo skrbeti le za to, da do* bijo cerkve umetna zvonila, ne pa livar* ske izdelke, posute z gostimi napisi. Na* pisi so na zvonovih brez vsake tehnične veljave; saj ne zavisi dobrota zvonu prav nič od njegovega napisa. Ali mi* šiite, gospodje, da bodo hodili ljudje v zvonike čitat Vaše napise? Ali morda pričakujete, da jih bodo zvonovi zvoneč izgovarjali?! — Če imate pa pri tem kake posvetne namene, potem skrunite vzvi* šeno nalogo cerkvenih zvonov, ki imajo služiti le Bogu in prav nikomur drugemu kot Bogu !
Popravek tiskovnih pogreškov v zadnjem »Zborniku«: st. III., stolpec 3., vrsta 33. od spodaj gor »robovi« narn »zobovi« — str. IV., stolpec L, vrsta 6. od sklepa gor »zvonila« nam. »zvonika«.
V.'V. I
Missa pro populo.
(Casus bis).
Kurat Korajža šc ne služi dolgo na Slemenu, a dosti golgo, da je zastran maše za ljudi prišel že večkrat v zadrego. Takodc se mu je godilo.
1.	Se tisti teden, ko je prišel na Sleme, je slušal besede v dekretu: «Praesentatibus litteris, quas M. R. D. Decano, neenon immediato tuo superiori, mox ac munus tuum aggrcssus fueris, exhibebis.. » Ko je prinesel kazat dekret žup» niku v Dol, kateri je bil to službo nastopil pred par tedni, ga je bil župnik •— Svoboda s priim* kom — močno vesel. «Kaj kažeš to pisanje! Jaz nisem Tvoj superior, Ti si popolnoma samosto* jen. Bodiva si dobra soseda! Ti skrbi za Sleme, jaz bom za Dol. Jaz mašujem za Dol, Ti mašaj za Sleme.» In tako je Korajža ob nedeljah in praznikih apliciral pro populo Siemensi.
2.	Za nekaj mesecev je Korajža dobil dvojno uradno pisanje. Eno ga je imenovalo za eksku* rendnega provizorja župnije v Rebri, drugo mu je dalo pravico binacije. In korajžni Korajža je pridno biniral. Držeč se Can. 466 § 2. je sedaj apliciral prvo mašo pro populiš Siemensi neenon Reberensi, drugo pa ad intt. dantium.
3.	Enkrat potem sta se v mestu dobila s prednikom. «Kako in kaj?» «Tako in to.» Med drugim je prednik vprašal: «Ali Ti že plačujejo za nedeljske maše?» Sedaj je Korajža izvedel, da so Slemenci obljubili svojemu dušnemu pa* stirju toliko in toliko, da bo ob nedeljah in praz* nikih za*nje maševal. Obljubili, dajali pa že ne* kaj časa ne. Po tem pogovoru je Korajža ob ne* deljah in praznikih prvo mašo opravljal samo za Reberce exclusis Slemensibus, drugo pa ad intt. dantium.
4.	V postu je bila v Rebri ena ustanovna maša, katere se je Korajža razveselil: «Dominica
Passionis unum sacrum, prò quo Cclebrans ab Ecclesia accipit 'A cone. vini!» Korajža je tisto nedeljo v dnevnik Reberške cerkve med stroške vpisal: «Provizorju za ustanovno mašo mestu 'A kvinca vina L .. » Apliciral je pro populo Rebe* rensi, v mislih, da je zadostil tudi ustanovi.
5.	Čas je prinesel dve spremembi. V Reber je prišel nov župnik, Slemenci pa so začeli kuratu dajati za nedeljske maše, kaker so bili svoj čas obljubili. Korajža je sedaj samo doma maševal apliciral za Slemence in sprejemal, kar so mu za to dajali.
6.	Ne dolgo potem je pritekel Svoboda na Sleme: «Glej, kako so mi rešili fasijo. Pišejo, da dobim od Slemencev to in to. Glej, koliko so mi šteli med dohodke. Jaz sem mislil, da je Sleme čisto samostojna duhovnija. Sedaj vidim, da ni. Sedaj bom moral od Slemencev terjati, ali pa škodo trpeti. Tudi zastran maše pro populo sem v zadregi, ker sem apliciral samo za Dol. Zana* prej seveda moram aplicirati za celo faro inclu* sis Slemensibus.»
In Korajža je začel razlagati, kako je on delal. Sicer je tolažba, če ima človek v nesreči tovariša. Toda ta tolažba nesreče še ne odpravi.
Svoboda je tisti dan odšel slabe volje in poln skrbi. Tudi Korajža je bil v dvomih.
Ali bi jima midva, dragi bravec, mogla kaj pomagati iz zadruge? Poskusiva!
❖ * *
Ad 1. Svoboda in Korajža sta bila neprevid* na. Seveda če bi bile naše duhovnije boljše ure* jene, bi v to zadrego ne bila prišla. Kaj naj stori Korajža za prvi slučaj? Jaz bi rekel, da nič. Ko je za Slemence maševal, je dobro delo storil. Da je ob nekaj intencij, naj potrpi. Ti, bravec, pa praviš, da si tiste maše lahko sedaj všteje. Ker je toliko maš za Slemence že opravil, naj jih se* daj ravno toliko izpusti. Koga misliš poslušati, dragi Korajža.»
Art. 2. Takrat ni prav apliciral, vendar je po moji misli zadostil dolžnosti za Reber. Da so bili tudi Slemenci maše deležni, blagor njim! Kam mora poslati štipendije za drugo mašo, naj pogleda v Fol. Eccl., če nima v spomin.
Ad 3. Sedaj je pravilno delal. Zastran sti* pendijev za drugo mašo’ cf. ad 2.
Ad. 4. Tu jo je pa polomil. Korajža je bil dolžan aplicirati za Reber, poleg tega pa tudi poskrbeti, da bi se bilo posebej zadostilo usta* novni dolžnosti. Ker še ni zadoščeno, treba naknadno zadostiti. Novi župnik v Rebri naj to reč enkrat za vselej uredi. Pravzaprav bi bilo treba urediti že takrat, ko so v Rebri ustanavljali župnijo. Poprej je bila Reber pod Dol. Iz Dola je hodi! na tiho nedeljo en duhovnik maševat in pomagat spovedavati. Zanj je bila tista ustano* va. Ko so v Rebri ustanovili župnijo, iz Dola niso več hodili. Zastran omenjene ustanove se ni nič ukrenilo. Kako so jo župniki opravljali, ne vem. Morda so delali tako, kaker Korajža. Torej naj se uredi!
Ad 5. Vse v redu. Tako naj Korajža dela tudi v prihodnje.
Ad 6. Svoboda je res lahko v skrbeh. Kako naj naredi s tisto slemensko dajatvijo, mu jaz ne bom nič svetoval. Še domačemu duhovniku se ljudje krčijo dajati, kar mu gre, toliko bolj dru* gemu. To reč je bilo čas urediti takrat, ko so ustanavljali »samostojne« (Zornove) kuracije. Tisto dajatev naj bi bili Dolskemu izbrisali in Slemenskemu pripisali ter ljudem to razložili. Da niso, je dokaz za mero samostojnosti. Toda o tem ne govorim, ampak o mašah za ljudi.
Da ni prav apliciral, Svoboda že ve. Tudi to, kako mu je ravnati za naprej. A za nazaj? Za prvi čas, ko je še Korajža apliciral za Sleme, menda ne bo treba nič popravljati, ako se Ko* rajža ravna po mojem nasvetu, pod 1. pač
pa, če se ravna po bravčevem nasvetu. Za potem naj se ponižno obrne na ordinariat in razloži, ka* ko je delal, kakor mu bodo ukazali, tako naj na* redi.
Iz krščanskega sveta.
Papeževa pomožna akcija za stradajoče Ruse.
Lanskega leta julija meseca je izdal papež Pij XI. oklic na ves katoliški svet z d ros n j o, naj priskoči vsakdo po svojih silah na pomoč stradujočim Rusom. Tudi pri nas smo trkali na dobrotljiva srca našega usmiljenega ljudstva,. V gor. nadškofiji se je v ta namen nabralo 6400 lir. Marsikoga bi znala zadeva zanimati, kako se akcija v prid stradajočim Rusom razvija.
Prvi, ki se je upal na konferenci v Genovi pogledati v obraz in priti z konkretnimi predlogi pred Čičerina, je bilo papeževo odposlansvto, katero je ponudilo do tal ponižani in umirajoči Rusiji roko pomočnico, ne glede na kake osebne spekulacije kot so jih iztiskale iz Rusov države - zmagovalke. Z ruskimi sovjetskimi zastopniki se je sklopil dogovor in se dala papeževi pomožni akciji glede podpor prosta pot izključivši pa vsako versko agitacijo.
’ Sv. stolica jq takoj organizirala podporno odposlanstvo iz raznih verskih udruženj in posvetnega drahovstva ter je odposlala bogato opremljeno z živežem in obleko v po lakoti ogrožene kraje. Daši imamo le nekaj pičlih podatkov o delovanju te pomožne misije, je že iz teh razviden velikanski socialni in verski pomen te eminentno katoliške akcije. Kar niso mogli napraviti vsi komunisti sveta kljub svoji agilnosti in izvrstni organizaciji, Ljub hrupu, s katerim so delavcem pri plači trgali doneske za stradujoče »ruske sodruge«, se je že v prvih početkih posrečilo katoliški cerkvi. Ker nismo nikjer ditali o napredku komunistične pomožne .akcije, bi radi vedeli, kako daleč so dospeli ali pa kje so ostali krvavi žulji našega delavstva?
Dne 5. novembra 1922 na predvečer pete obletnice revolucije so otvorili salezijanci v Moskvi svoj zavod za stradajoče Ruse. Seveda so se Rusi že prej sami spravili na delo usmiljenega Samaritana, ter so na raznih zbirališčih samo v Moskvi tekom leta 1922 zbrali črez 20.000 otrok, ki bi postali gotovo žrtve lakote, ako jim ne bi razni odbori priskočili na pomoč in jim nudili vsaj za prvo silo potrebne obleke in živeža. Toda zbirati zapuščene sirote je lahko, vendar vzdrževati jih ni jim nuditi potrebno hrano in obleko, to je bilo v Rusiji težko, da, nemogoče ob tolikem pomanjkanju. In ravno to nalogo je imela izvršiti papeževa pomožna akcija. 1 akoj naslednje dneve po prihodu papeževe misije, ki si je takoj razdelila vloge, je prispelo nešteto izkazov in prošenj iz raznih bolnišnic, odborov, zavodov, šol in zbirališč za pdporo stradajočim.
Pomožna akcija je silno lepo vrejena. Vsakemu potrebnemu se da zavoj z različnimi jestvinami, ki zadoščajo eni osebi za dva meseca v vrednosti 10 dolarjev. Na
Vsakem zavoju je listek v ruskem jeziku s sledečim napisom:	Katoliška pomožna
misija se veseli, da vam more nuditi to malo količino živil, ki je dar Nj. Svetosti Pija XI. Upam, da vam ta dar olajša vaš težavni položaj. (Podpis zastopnika misije.) Tako se je delalo prve 14 dni prihoda pomožnega odposlanstva, tako poroča orva vest iz Rusije.
V Rostovu ob Donu delujejo španski misijonarji. O teh poroča neki katol. duhovnik sledečes : Župnik v Rostovu me je obvestil o prihodu papeževe pomožne misije, pri kateri me čaka zavoj jestvin. Ker nisem imel denarja za potovanje, sem prvič v življenju začel misliti, kako si izposodim denar, od katerega mi bo treba plačevati mesečno 20/Oo. Imel sem veliko srečo. Neki katol. Armenec mi ponudi 50 miljonov rubljev brez obresti, a neka druga žena zopet 50 miljonov tudi brezobrestno. Zadelal sem svoje čevlje s slamo, sedem v vlak v največji bojazni, da se tudi jaz ne nalezem kužnih bolezni kot tisoči in tisoči pred menoj. Dospel pa sem srečno v Rostov ter našel papeževo podporno misijo, ki se je bila nastanila v nekem skladišču z napisom: Papeževa pomoč Rusiji. Z odprtimi rokami so me sprejeli prijazni španski misijonarji. Globoko se me je doj-milo, ko sem videl v skladišču moko, vreče vrh vreče, riža, škatlje s kondenziranim mlekom, zavoje sladkorja in celo steklenice z vinom. In vse to se je razdeljevalo med potrebne brez kričanja in hrupa, ne glede na prosilčevo versko pripadnost. Ti dobri Španci se uče pridno raški, da za-
morejo ljudstvu lakše pomagati.
"ludi jaz sem vzel meni namenjeno vrečo 50 kg jestvin, za katerih prenos do župnišča sem moral plačati 3 miljone rub-l]ev. Obenem sem obiskal italjjanski nudeči križ, kateremu načeljuje princ Pigna-telli, nečak kardinala Granito di Belmonte. Princ me je sprejel silno Ijubeznjivo kljub mojemu ponošenemu tolarju ter mi izročil tucat steklenic mašnega vina, masti, mila in pet funtov makaronov, ki jih vže devet let nisem videl. — Najin pogovor se je sukal okoli strašnega udarca lakote v Rusiji in o papeževem človekoljubnem delu. — Naslednjega dne sem dal prepeljati svoje bogastvo z ročnim vozičkom na postajo, za kar sam plačal malenkost 5 miljonov rubljev. — Tri ure sem čakal na listek, a v vozu sem moral stati do Taganroga; šele tu sem dobil kotiček, da si odpočijem svoje trudne noge.
O dragih misijah nimamo še podatkov, toda, ko se bo sestavljal celoten pregled pomožne akcije v prid stradujočim Rusom, tedaj šele se bo uvidelo velikansko socialno delo, ki je je zmožna edino vse ljudi jednako ljubeča katoliška cerkev^ z njenim poglavarjem Pijem XI. F- Š.
0 razmerah na Hrvatskem
Zagrebški nadbiskup dr. Anton Bauer je v letošnjem postnem pastirs skem listu napovedal evharistični kom gres. Sploh je ves list ideji kongresa posvečen. Kongres se bo vršil soboto in ne* deljo 17. in 18. avgusta. Nadbiskup pom darja, da je njegov namen, da se Hrvatje kot narod pri tisti priliki pokloni? jo Kristusu ter pred celim svetom svo?
jo vero vanj izpričajo; reklamirati ho? čejo pravice, ki jih bn ima v družini, pri vzgoji, v javnosti; prirediti mu ho? čejo proslavo, dati zadoščenje ter mu iz? ročiti sklepe za večjo gorečnost v služ? bi njegovega presv. Srca; končno ho? čejo ob času kongresa mnogo moliti za obilo vzbuditev svečeniškega naraščaja, ki ga je na Hrvatskem silno malo, in za dobrobit domovine.
Hrvatje pričenjajo torej obnovo svojega naroda z evharističnim kongre? som, ne s katoliškim shodom. Za se? danje razmere je to gotovo najboljše. Kat. shod objavlja načela, po katerih naj se vrši vse javno delovanje, da je v skla? du z nauki kat. cerkve. Ločitev duhov je njegov namen. Evh. kongres sicer duhove tudi loči, kolikor stavlja v o? spredje eminentno versko skrivnost, ki je mnogim v spotiko, toda abstrahira, kako se ta ali oni, ki še veruje, v jav? nosti dejstvuje. Zato se vrši za pretežno množico v znaku miru in koncentracije. To pa je na Hrvatskem potrebno. Tu i? mamo poleg Hrvatske pučke stranke tudi Radičevce, frankovce, narodni blok radikale, demokrate itd. ; pri vseh se do? be tudi duhovniki, v Zagrebu n. pr. so tudi najboljši duhovniki zunaj HPS —, in laiki, ki še verujejo itd. Taka politična razcepljenost je pri Hrvatih mogoča radi tega, ker so posamezne stranke, ako izvzamemo HPS, po svojih progra? mih le politično oz. nacionalno opre? deljene, kulturno z ozirom na vrhovna versko s nravna načela pa ne. Zato je pripadnost h raznim strankam res za duhovnike mogoča. Če bi pa šlo za to, da se na katoliškem shodu vrhovna načela n. pr. verskopolitična, gospodarska, so? cialna itd. objavijo, bi se shod že obra? čal tudi proti ti ali oni stranki, ki se vsaj v praksi teh načel ne drži: zato bi bila nevarnost, da bi se ga mnogi — tu? di duhovniki — ne vdeležili in njegov vspeh bi bil zelo problematičen. K evha? rističnemu kongresu pridejo pa lahko vsi. vsaj vsi duhovniki. Sloga je tu zasigurana, pa tudi blagoslov z nebes, ker velja skoz in skoz proslavi presv. Evharistije in božjemu Srcu Jezusove? mu.
Odkar je zagrebški nadbiskup vo? ditelje takozvanega reformnega pokreta iz cerkve imenoma izobčil, je to »gi? banje« zastalo. Gibanje se je najbolj o? pažalo v okviru zagrebške nadbiskupije. Bilo pa je precej duhovnikov, ki so ž njim bodisi očitno bodisi skrivaj sim? patizirali. Tudi mnogi redovniki ? fran? jevci so bili ob njegovi strani. Demo? kratska vlada jim. je rada preskrbovala službe, ako so izstopili iz reda in iskali zavetja pri njej. V Vojvodini jih je pol? no, ki so na tak način prišli v državno službo. Vendar ni, da bi kamenje metali na Hrvate, ako se ta pokret, ki teži predvsem za odpravo svečeniškega ce? libata, za odpravo brevirja kot obligatne molitve ter za uvedbo živega jezika v liturgijo, pri njih opaža. Hrvatje niso bili glede verskega življenja tako sreč? ni, kakor drugi narodi, tudi Slovenci: pomislimo le na vojaško granico, ki se je vila od morja tja v Romunijo preko Hrvatov; vojaško življenje, ki je par stoletij to granico tvorilo, je po svoji na? ravi onemogočalo vsako nego verskega
življenja tudi med svečenstvom. Duh jožefinizma se je bil na Hrvatskem, ki je bila odvisna od Ogrske, mnogo bolj zagrizel v duhovniške kroge kakor dru? god. Škofje sami so bili v njem vzgoje? ni do polpreteklih časov. Sam Stross? mayer je bil sicer velik Hrvat, ki je sil? no mnogo storil kot tak, toda kot škof, čegar prva naloga je, da vodi duše k svetosti in v nebesa, ni bil velik. K temu prištejemo še sredstvo s pravo? slavnimi, ki je po svoje vplivalo i ver? sko i politično, potem neurejene go? spodarske razmere v katerih živi nižje kat. svečeništvo; dalje nepripravljenost v katoliških vrstah, kakor je historično nastala, ko je pričela moderna kulturno? bojna generacija dvigati svoje glave, in razumeli bomo položaj na Hrvatskem ter Hrvate znali vsaj opravičevati. To? aa težko delo jih še čaka, predno bo svečenstvo izčiščeno, dasi ne smemo misliti, da ni dobrih duhovnikov med njim. Obratno, mnogo jih je, ki narav? nost sveto žive m apostolsko delujejo. Extrema se tangunt tudi tukaj. Obrača pa se zelo na bolje. Marijine kongrega? cije so razširjene po vseh srednjih šo? lah; zelo mnogo dijaštva je v njih orga? niziranega. Pogum jim raste, ker so zrna? gali proti preganjanju od zgoraj. Vsi ukrepi, ki so bili proti dijaškim kongre? gači jam naperjeni, so bili v decembru, o božiču preklicani. Tudi katoliško vi? sokošolsko dijaštvo je številno in polno verskega idealizma. Za svečeniški naraš? čaj je vstanovil nadbiskup Bauer poseb? no privatno popolno gimnazijo. Stane ga velikih žrtev, toda upati je, da se žrtve bodo izplačale. Vršijo se mnogobrojni ljudski misijoni; v maju bodo tudi v Zagrebu po vseh župnih cerkvah. Z ve? li ko	požrtvovalnostjo se vzdržujejo
dnevni časopisi in mnogi tedniki — vsi v službi katoliške misli. Počasi, a stal? no gre torej na bolje. Evharistični kon? gres bo vse še pospešil.
Proti depopulaciji Francije so na? pisali postne pastirske liste vsi francoski šfofje. Kardinal Lucon, nadškof reim? ski, navaja med drugim sledeče števil? ke:	Na 10.000 prebivalcev se rodi v
Rusiji 405 otrok, v Avstriji 345, v Špa? niji 344, v Italiji 300, v Nemčiji 286, v Angliji 268, v Franciji 202. — Nadškof pariški, kardinal Dubois? opozorja pred? vsem na to, da je 1. 1921 bilo 167.648 po? rok manj nego leta 1920. — Škof li? moški, Flocard, opozorja na to, da je prebivalstvo Nemčije v dveh letih na? rastlo za 1.300.000 duš. Francija ima pa prebivalcev vedno manj. To mora Nem? čijo le bodriti k revanši. — Tourski nad? škof Nègre navaja vzroke depopulacije: 1. Starši ne žele zapustiti bogate ded? ščine več kot enemu otroku; 2. matere se boje otrok, da bi ne bile prikrajšane pri nasladah posvetnega življenja; 3. skopost staršev, ki odlašajo ženitev o? trok, da ne bi bilo treba izplačati dote.
1' rej iški škof Guillibert obsoja civil? ne zakone, ki uničujejo pravo rodbinsko moralo. — Verdenski škof Ginistv Žigo? sa brezversko vzgojo v šolah. — Tudi soisšonski škof Binnet vidi vzrok depo? pulacije v veliki verski ignoranci, v ver? ski krizi celega naroda, ki je izgubil krščanske smernice življenja. — Ru? meau, škof angerski graja moderno vz?
/
gojo v domači hiši, kjer se pomehkužijo otroci od starišev, ki obožujejo otroke kakor fetiše. — hnako govori škof bo* urgski Izart. — Cézarac, škof v Saint* Claudu obsoja žensko modo, znak lah* komišljenosti in razbrzdanosti.
»Verska kriza človeštva«, je nas* lov predavanju, ki ga je imel v Berlinu ruski profesor Vyseslavcev. On meni, da krščansko umevanje življenja vedno bolj pojema. To stanje pa ne more dol* go trajati: ali postane ves svet popolno* ma brezbožen ali pa vnovič globoko re* ligiozen. Mi imamo veliko nalogo, da duhove preokrenemo v smer religije.
Državna zveza družin s številnimi otroci se je ustanovila na Dunaju. Pred* sednik je dvorni svetnik Hecke. Zahte* ve zveze so: Plače se morajo ravnati po številu otrok; število otrok mora biti merodajno tudi pri odmeri dohodnine; namečki za kruh in družino se morajo odmeriti po številu družinskih članov; delavski otroci se morajo zavarovati na račun samcev in mož brez otrok; očetje in matere z mnogimi otroci morajo imeti pri javnih volitvah po več glasov, a taki, ki so vzgojili že več vrlih otrok morajo imeti pri častnih službah pred* i nost.
* Sežiganje mrličev — plod revolu* cije. Dunajski kardinal Piffel navaja v svojem pred kratkim objavljenem pa* stirskem. pismu, da je odredila sežiganje mrličev prvič brezverska oblast franco* ske revolucije 1. 1794. in je tako sežiganje mrličev od vsega početka plod revoluci* je. Za sanitetnimi, estetičnimi in go* spodarskimi razlogi, ki se naglasa j o me* de sežiganja mrličev, se skriva v resnici samo sovraštvo modernega paganstva proti krščanskemu verskemu nauku, da bi se omajala vera na vstajenje in na večnost v srcih vernikov potom nasil* negan uničenja krščanskega telesa. Radi tega je katoliška cerkev proti sežiganju mrličev in v tej stvari hodi skupno pot z vernimi protestanti in Židi.
Katoliška izobraževalna zveza v Argentiniji vzdržuje delavsko visoko šolo, sindikate, hranilnice, ženski teh* nični institut in mladinsko socialno šo* lo. Katoliki imajo 1 dnevnik («El Bien Puhlico») in 56 drugih listov in revij. Delavskih društev je v Buenos Airesu 19, potem 20 socialnih študijskih krož* kov in 11 knjižnic. — Glavno je kafo* /iško vseučilišče. Drugih katoliških druš* tev je 70, potem, imamo katoliško žen* sko zvezo in »Centro« za verske studi* je. »Demokratična unija« vzdržuje 3 študijske krožke na razširjevanje ver* skih načel. Zraven je nešteto šol in ka* ritativnih društev.
O grofici M. Ter. Ledohowski, ki je umrla lani 6. julija časopisi še vedno razpravljajo. Je bila to pač žena poseb* nega kova, prava mati afriških črncev. Idejno je izrastla iz Lavigerie*a in bila dejansko njegova naslednica v velikem boju za pokristjanjevanje Afrike. Ta poslednja je bila vsa njena skrb, vse njeno delo. »Vsaka moderna žena, če ni preveč enostransko navdahnjena mo* ra reči: Nobena izmed nas, ni bolje slu* ž'da, nobena izmed nas ni človeštvu za* rasdla večje dedščine« pravi M. C. del* le Grazie, nemška pesnica v »Remhs* posti« dne 17. VIII. 1922.
te Zljora.
Ali evharistični ali katoliški shod?
Jaz bi rekel, da poprej evharistični: 1. ker smo ga z ozirom na lanski mednarodni še na dolgu, 2. ker se laže priredi, 3. ker nas mora poprej evharistični ogenj ogreti in razsvetliti, da bomo s pridom razprav, Ijali o katoliški akciji, in 4. ker v Rimu delo za preuredbo katoliške acije še ni končano.
Prav gotovo pa sJioda ne prirediti, dokler ni za-nj temeljiitio pripravljeno. Njiva mora biti zorana in zagrajena, potem se seje. Potem seveda treba branati in pleti. Sedaj torej pripravljati. Med tem pa, ko poklicani pripravljajo, naj v samostanih, v Marijinih družbah, v treitjered-niških skupščinah, v duhovskih hišah v ta namen molijo in z drugimi dobrimi deli božjega blagoslova prosijo.	V. V.
Konfer^rtc:^-
* ❖ ❖
Katehetski vestnik.
Goriško šolstvo.
Pred nami leži poročilo šolskega nadzornika za goriški okraj. Šolski nad* zornik v poročilu silno povdarja, da je razmeroma veliko število ljudskih šol odprtih. V goriškem šolskem okraju de* kije 86 šol, le tri so zaprte, ker ni slo* venskih učiteljev. Čisto italijanske so štiri šole in sicer v kočniku, v Saloni pri Anhovem, v Ajdovščini in v Podgori. Vse druge šole so dvojezične. V teh šo* lah poučuje 222 učiteljev in sicer 195 Slovencev, ki delijo redni pouk in 27 I* talijanov, katerih vsak poučuje v dveh ali treh italijanski jezik. Kjer pa so raz* mere težavne in kraji oddaljeni, tam smo bili prisiljeni, — pravi nadzornik — poveriti pouk italijanščine tujerodnim učiteljem. Odredili smo, da se poučuje italijanščina v enorazrednicah devet u r na teden, v dvorazrednicah 14 ur te* densko, v štirirazrednicah 15 ur, pouk italijanščine na pet* in šestrazrednih šo* lah pa zavzema tedensko 18 ur. Razu* me se, da se je dvignil proti tej odločbi, — nadaljuje poročilo, — zbor protestov s strani slovenskih učiteljev, zastopni* kov, župnikov, županov, poslancev itd. To leto pa so bile skoro vse ovire od* stranjene... Sedaj, ko so se politične razmere spremenile, ko je zavladal faši* zem, je ta naloga postala za nas lažja in srečnejša.
V goriškem okraju je v 179 razre* dih vpisanih 12.500 učencev in učenk. Obisk je nenavadno visok, »kar jasno dokazuje učinkovitost pritiska, ki smo ga izvajali nad starši.« Nadzornik pač pozablja, da pri nas ni treba pritiskati na starše, da otroke pošiljajo v šolo. V poslovanje šolskih svetov in vodstev je uveden izključno italijanski uradni je* zik. To so italijanske pridobitve na šol* skem polju v zadnjem letu.
Šolski nadzornik Rubbia zaključuje svoje poročilo tako*le: »Menim, da je nujno potrebno za btzo razširjanje na* šega jezika med Slovenci, da se v večjih slovenskih središčih ustanovijo italijan*
ski otroški vrtci, zavetišča in nedeljska zabavišča, za odrastle pa italijanske po* tovalne knjižnice. V Gorici pa bi morali poklicati v življenje strokovni zavod za obrtno mladino in stari furlanski kon* vikt, ki bi moral sprejeti številne slo* venske gojence, da jih dostojno uvede v furlansko družino, h kateri pripadajo za vse čase.«
Nova protiverska odredba sovjet? ske vlade. Sovjetska vlada je izdala de* kret o popolnem uničenju verskega pou* čevanja mladine. Pouk vere v šolah je bil že leta 1918 prepovedan. Mladina se je pa zato zbirala po zasebnih hišah, kjer se je poučevala v veronauku. Via* da zdaj tudi zasebni verski pouk kate* gorično zabranjuje in sicer s kaznijo do 10 let ječe. Da so sovjetisti popolnoma znoreli, je jasno.
Novo akademično društvo kat. di? jakov v Ljubljani. Letos se je ustanovilo v Ljubljani novo kat. akad. društvo »Borba«. Tako, da so zdaj na Ljubljan* ski univerzi tri kat. akad. društva: »Da* niča«, »Zarja«, »Borba«.
Čudodelna roka sv. Frančiška Ks. v Gorici. 26. in 27. februarja je bila v Gorici izpostavljena v češčenje desnica sv. Frančiška Ks. Sv. relikvijo je v pro* cesiji sprejela mestna duhovščina z Prevzvišenim na čelu in najmanj 15.000 ljudi. Po odhodu v cerkev sv. Ignacija je imel nagovor na množice eden najbolj* šili gor. govornikov dekan Kren. Potem je bil pa slovesen »Te Deum«. Tudi drugi dan je bila udeležba ravno tako številna. Slovensko je govoril Dr. Bru* mat. Po pontifikalni maši gen. vikarja mons. Siona so relikvijo odpeljali v Trst.
Časnikarski napad na dr. Fogarja. V listu »Corriere di Gorizia« je nekdo v uvodniku napadel sem. prof. Fogarja, enega najpriljubljenejših gor. duhovnikov. — Napad obstoja v očitku, da je primerjal v svoji pridigi slavo sv. Frančiška Ks. v slavo nepoznanega vojaka. Vidi se, da pisatelj govornika ni slišal, ali pa ima namen, kar je še hujše, prof. Fogarja oblatiti pred laško javnostjo. Naj bo že to ali eno, v časnikarskem, boju, ki je zatem nastal, je »Corriere« podlegel, še posebno, ko je prof. Fogar ta del svoje pridige dobesedno objavil. Imajo že zopet naši laški frama-soni svoje roke vmes.
Cerkvena umetnost. Spričo toliko porušenih in poškodovanih cerkva po Goriškem je važno, da se vzpostavijo kolikor mogoče lepo, orgovarjajoč du* hu krščanske umetnosti. In tu je dober svet drag. Potrebno bi bilo, da bi imel »Zbornik« posebno rubriko za krščan* sko umetnost. Gradimo nove cerkve, postavljajo se novi oltarji, delajo nove oltarne slike, a težko je dobiti pri mo* dernih umetniških stremljenjih umetni* ka, slikarja, ki bi odgovarjal potrebam in duhu krščanske umetnosti. Skušnje učijo, da tudi onkraj meje nimajo na razpolago preveč takih mož umetnikov. Pa umetnost je mednarodna; toda, če se obrne človek do tujerodnega umetnika, bo še toliko bolj skrbel, da dobi res mojstra. — V Videmski škofiji imajo
posebno komisijo za sveto umetnost (Commissione per l’arte sacra e monu= menti sacri), v kateri ima veliko besedo <»osp. Mons. Trinko. Po nasvetu in pru poročilu preč. gosp. mansignorja je nas redil Ivan Moro, akad. slikar v Vidmu, prav lepo oltarno sliko za podružno cer* kev sv. Petra in Pavla na Livku. Delo je to, ki hvali mojstra. Fotografija je na željo na razpolago. Imenovani slikar je slikal že pred vojno tudi v cerkvah na Kranjskem (n. pr. na Krki, pri Novi Štifti). — Znamenite so iz zadnjega ča= sa njegove »Affresco« slike v cerkvi v Alanu ob Piavi.
Pavel Jelovčan.
Koristni migljaji.
Invitatorium in officio defùnctorum.
(Pogovor.)
A.	: Ti, V(ikar) V(ertojbenski), ki si pisal v »Zborniku« nekaj opomb o 'direktoriju, zakaj nisi omenil tudi, da ne uči prav o invitatoriju v oficiju za rajnke?
B.	: Kako, Jožef? Misliš, da je tisti V. V. — Vikar Vertojbenski? Imel sem te za bolj um» nega. Ne vem, kodo je, ampak vem, da nisem jaz. Jaz bi hotel drugače pisati. Bfal sem en čas, kar piše V. V. Ko sem pa videl, da piše, kaker bi pajek mrežo predel, sem zagnal vse skupaj v stran. Je tudi preveč neotesan: ob vsa« kega se obregne; zato se je vsem zameril. — To» ila, kaj hočeš z invitatorjem?
A.	: Tudi letošnji direktorij pravi (na str. 27. pod XI.), da se moli omenjeni invitatorij le »quando persolvitur Officium cum tribus Noe« turnis, . .. secus omittitur.« To že pred popravo rituala ni bilo res. Pri pogrebnih oficijih smo tudi takrat molili invitatorij, čeprav smo jemali samo 1. nokturn.
B.	: Seveda. Čudno, da je sestavljavec di» rcktorija to prezrl. Anti ima kak novejši ritual ali novejši brevir, kjer bi lahko bral to-le: Invitatorium dicitur semper in Officio Defunctorum, quando persolvitur cum tribus Nocturnis, etiam sub ritu Semiduplici, aut cum unico quidem Nocturno, sed sub ritu Duplici. In reliquis vero easibus omittitur.
A.	: Da, tako je. Poglej še, kcdaj je »suh ritu Duplici«.
B.	: Moj brevir tako pravi: Et non duplicali-tur Antiphonae, practerquam in die depositioms, in die post acceptum mortis nuntinum, et tertio, septimo, trigesimo et anniversario, etiam late sumpto, et quotics solemniter cclebratur Offi» cium. Menim, da jc »sub ritu Duplici«, kedar »duplicantur Antiphonae«.
A.	: Tudi jaz tako urnem. Samo besede: et quoties solemniter celebratur Officium, mi niso dovolj jasne. Kaj mora biti, da je »solemniter«? Pri nas naročč oficij večkrat izven privilegira» nih dni. Jaz pojem, mežnar zvoni, katafalk jc postavljen, sveče gorč. vse kakor pri osmini ali obletnici. Pojem invitatorium, dupliciram antifo» ne. Vendar mi pride časih dvom, če delam prav.
B.	: Jaz bi rekel in dejal, da delaš prav. — Veš kaj, vprašaj v »Zborniku«.
A.: Saj res. Vprašam. Samo, če dobim od» govor,
V. V.
Ured. opazka. Tudi »Zbornik« bi rekel in dejal, da delaš prav!
■ t
Miloščina na Veliki petek.
Ta miloščina jc misijonska, pa zopet s po« scbnim namenom. Zdi se mi, da se ne motim veliko, če rečem, da je to nekoliko pozabljeno. Ofrišimo torej spomin!
Lev XIII. je z okrožnico »Salvatoris« dne 246. dec. 1887. ukazal vsem ordinarijem, naj po» skrbe, da se v vseh farnih cerkvah na Veliki pc« tek »fidelium charitati Sanctorum Locorum ne» cessitates proponantur«. (For. periodieum 18^8, str. 36 sl.).
V 1. 1920. se je nabralo 2.802.246 lir, kakor poroča spominski list, izdan o 3001etnici Jcon» gregacije de propaganda Fide, torej pride nekako en čentezim na vsakega katoličana. Koliko jc naših darov vmes?
Isti Spominski list govori o »criticissima si« tuazione delle nostre Missioni di Palestina di fronte alla recente invasione dei novelli nemici del cattolicismo«. Po »osvoboditvi« so protek» torji — protestanti, governer je — Žid, pač ra» zumljivo, da so »varihi svetih krajev« prišli z dežja pod kap. Zato pa bodi letošnja miloščina na Veliki petek obilnejša.	V. V.
Cerkveni tatovi in takozv. cerkve* na umetnost. Ni dolgo tega, ko sem v tem listu priporočal, naj cerkvena pred« stojnistva enkrat spregledajo in naj spravijo iz cerkve vse dragocenosti, ker drugače nam bodo tatovi naše cerkve, kar izpraznili. Tudi za cerkveno perilo velja to! Tatvine se množe skoro dan na dan. 2a cerkve so večkrat osodepolne. Koliko starinsko « umetniške vrednosti gre tako izgubljene! Za prekrasne keli« he in druge sv. posode, ki so bile pokra» dene, moramo iskati nadomestila v nič» vredni robi, ki se sedaj bahato šopiri po kramarskih predalih trgovin, kjer se kot »cerkvena umetnost« kaže in hva« lisa. Pripomnim še, da so nekatere cer» kve vsled svoječasnega primoranega podpisu denarne premičnine, prišle malone ob vse imetje. Prav malo je manjkalo, da ni nesramna Avstrija iztegnila roke tudi po svetih posodah kakor je bila po zvonovih, katerih bi večina naših cer kva nikdar več ne mogla nabaviti, da jih ni država zdaj vrnila. Ali naj zdaj izgubimo še ono, kar nam je nekako do» bra sreča obvarovala?
Priporočam sobratom kar najbolj: spravljajte na varen kraj, da ne bo pre« pozno! Potepuhov kar mrgoli, grdih špekulantov ne manjka. Oblastim na skoro ni mogoče izslediti zlikovcev. Pa še nekaj! V neki trgovini, ki trži s cer» kvenimi »umetninami« sem videl, da se prodajajo stari dragoceni, z zlatom in srebrom, umetno vezeni paramenti. In v kake svrhe? Da se vporabljajo za pre» vlečenje foteljev in v okras raznih dam» skih salonov. Take dragocenosti se za» menjavajo za ničvredne tovarniške iz« delke, ki so razen tega tudi neestetični. Bratje, to ni nrav, da*se tako godi! In tudi ni spodobno. Cerkvene oblasti naj bi stopile na noge, da se to kratkomalo prepreči.
Passer solitarius.
Vprašanja m
Vprašanje. Rad bi vedel, koliko »Bogolju» bov« letos prihaja na našo stran. Kje bi to izve« del? Še ljubše bi mi bilo, če bi mogel vedeti, ko« liko jih prihtja v posamezne duhovnije. In »Cv#tja z vrtov sv. Frančiška«?
Odgovor. Uprava »Bogoljuba« poroča, da prihaja v Italijo po po.ti 2982 »Bgoljubov«. Šte« vilo drugih listov se izve pismeno pri dotičnih npravništvih.
V prašanje. Za februar sem dobil manj do« polnila h kongrui, nego prejšnje mesece. Lnako drugi, s katerimi sem o tem govoril. Meni so odbili 3%. Uradnik v Banca d'Italia v Gorici jc rekel, da ne ve, zakaj tako. Draginjska doklada to menda ni?
Odgovor. Za ta procent so bili prikrajšani vsi duhovniki. To je bila gotovo, kaka pristoj« bina. Urednik ni, kljub skrbnemu/ poizvedo« vanju mogel uganiti njenega naslova. V Trstu seveda ni vprašal. Pri Maksu so pa ta odbitek titulirali za »samski davek«.
Vprašanje. Kako daleč je dospelo delo za universalni katekizem? Ali so ordinariati že pre« jeli v pregled od odločenih bogoslovcev sestav« Ijene vzorce malega katekizma?
To vprašanje jc urednik poslal v rešitev strokovnjaku, kateh. Čadežu. Evo njegov
Odgovor. Enotni katekizem. — To vpra» sanje je nujno za škofije v Nemčiji, kjer je raz« lika res velika. — Katehetje v nem. Avstriji bi pa radi napravili kaj boljšega, kot je knjiga, ki je že čez 20 let v rabi. Gre pa počasi. — Pri nas se trudimo zopet z izboljšanjem knjige »Kršč. nauk za prvenec«, ki bo izšla v kratkem samo za 1. in 2. razred osnovne šole. Na podlagi (e knji» žice bo najbrž dozorela primerna, ne prevelika knjiga sistematičnega katekizma. Za enkrat je pa ordinariat dal zopet natisniti Vel. katekizem z naslovom »Katol. veronauk« na čednem papirju in s popravki, ki jih zahteva novi cerkveni za« konik. Imamo vedno dela z novimi knjigami: Dr. Pečjak je priredil na novo svojo moralko za srednje šole. Dr. Levičnik prireja zgodovino božjega razodenja. Jaz sem oskrbel vzgojno knji» go za 4. dekl. meščanske razrede (rabi se kot pomožna knjiga); »Most v življenje«.
A. Čadež.
L. Cigoj.
(Dalje)
Malo število članic naj torej od za> četka nikogar ne plaši in naj mu ne jem» Ije poguma! Skušnja uči, da iz čim te« žavnejših tal vzklije Marijina družba, tem večji blagoslov jo ponekod sprem» Ija. Ravno iz takih družb vzrastejo naj» kristalnejši in najkremenitejši dekliški in fantovski značaji. Virtus enim perfi» citur in infirmitate in Bog vzbuja včasih tudi iz kamnov preroke.
Sicer pa ktera panoga dušnopastir» skega delovanja ni danes združena s te« žavami? Nekdo je celo šaljivo rekel, da so težave zato tu, da jih premagamo. Stara prišlo vica pa pravi: «Iz malt raste veliko». Ko je pa najhujše prema* gano in organizacija lepo izvedena, :;e ljudje počasi sprijaznijo z njo in potem je ni preveč težko voditi.
Blagoslov in dobrodejen vpliv Ma« rijine družbe na vse versko življenje v duhovniji j c pa tako velik, da se vsak, še tako velik trud za družbo izplača. Marijina Družba ti tvori avantgardo za vse dobro. Po Marjini Družbi naj« lažje in najhitreje vpelješ pogosto pre« jemanje sv. Zakramentov, lepo in gla« suo molitev ter ubrano petje v cerkvi, Mar. Družba ti rada poskrbi za cvetje in zelenje, za red in snago v cerkvi. V družbenicah najdeš nadzorstvo za otro«
vm
^ke med službo božjo in pri procesijah*(vnjih voditeljice ali vsaj pomočnice pgr je ustanovo Mar. družb potrdila, jo vi* •vodstvu Marijinega vrtca. Medtem ko go osupnc. Pa to je nekaj povsem narav? soko odlikovala pred bratovščinami in moraš druge dekleta pohlevno prositi, ega in to konečno ravno hočemo. Zato drugimi ustanovami in jo obdarovala z kot voditelj ■'ružbenicam lahko ukažeš pa ni, da bi se tega ustrašili. Hrast ne bogatimi odpustki . Zato ni nikakega in si gotov, da bodo tudi ubogale. Draž* pade na prvi udarec in tudi marijanska povoda, da bi morali preveč boječe ti* benice ti	prevzamejo	ob	novem	letu	ideja ne prodre in pronikne med ljud*	pati okrog in	iskati smernic, v vadnem
agitacijo	za dober	tisk	in	za	katoliške	stvo s prvim govorom v cerkvi. Kakor z	dvomu ali bi,	ali ne bi? Deus vult — s
liste, vso misijonsko in dobrodelno pro* vsako novo pobožnostjo, boš tudi z Ma* tem geslom vzemimo zadevo zaupno v pagando	i.t.d.	rijmo družbo enim ustregel, drugim pa	roke, sveti si	božje in Marijine pomoči.
Vse,	kar sem	tu	naštel,	pa	niso	ne. Da izpodbiješ vse predsodke in	Z apostolom	recimo: »Omnia possum in
morda le pobožne želje ali celo nedo* ublažiš eventuelna nasprotstva, je po* Eo, qui me confortatet.« Zaupanje v seglijvi ideali; ne, vse to in še mnogo trebno, da si zasunješ kar cel ciklus go* Marijo ni bilo še nikoli osramočeno, drugega že dejansko izvršujejo Ma* vorov in. pojasniš zadevo ljudem na na* Na morebitni ugovor pa, ki ga sli* rijine družbe po svojih odsekih. Sku* čin, da si bodo povsem na jasnem o po* širno pogostokrat, ces, »saj sem že po* šli j a uči, da imajo družbenice še največ menu in ciljih Marijine družbe.	skusil, pa ne gre«; ali pa »en čas vleče,
apostolskega duha in požrtovalnosti Ker je bilo na lanskem sestanku vo* potem pa peša«, bi vedel tale odgovor: ter smisla za vse dobro in leno. ^ diteljev Marijinih družb v Gorici sta* Seveda, če se za to važno zadevo le bolj Glede indirektnega vpliva družb vijeno vprašanje, kako postopati pri površno brigamo in se le kaj malega po* na versko življenje v vasi, naj pa nave* ustanovljanu Marijine družbe, bodi mi* trudimo za družbo, potem pa naveličani dem izjavo, ki sem jo ravno te dni sli* mogrede priponujeno, da o tem pre* vsled truda ali celo razočarani po tem šal iz ust zelo uglednega duhovnika v gjet}no govori »Vodnik marijianski« in onem neuspehu spustimo zadevo zo* naši nadškofiji: Vplivu Marijine dru* str 32. jn naslednje. V delno dopolnilo pet iz rok. Tudi glede Marijinih družb G s pripisujem, da se tudi ostala dekle* tamošnjih navodil bodi dovoljeno po* velja staro pravilo, da dajo ljudje v ta v fari skoro redno mesečno pribii* staviti semkaj ciklus govorov, kakor jih obče le toliko na to ali ono pobožnost, žajo sv. Zakramentom. Imam povsem je obdrževal neki voditelj ob ustanavlja* kolikor vidijo, da jo duhovnik ceni in se vtis, da nočejo na noben način zaosta* nju svoje družbe. Obširen ciklus obse* briga ter žrtvuje zanjo, jati za družbemcami«. Iz enakih in po* ga sedem naslednjih govor:	1) »Kje Ako dobro pripravljamo svoje
dobnih nagibov si naroce večkrat tuoi najdemo Marijo«? Navidezno priprost družbene nagovore, ako skrbimo za re* Bogoljuba, nosijo vsaj malo Marijino tema) ki pa zei0 odgovarja namenu m dne inpogoste seje pred stoj ništva, dr* svetinjico okrog vratu m se vzdržijo obdcluje zažclene snov stopnjevaje, da	družbene knjige v redu ter
pripelje poslušalce konečno do Ma*
nekatere celo plesa. To bi mogel po Ir*
in skrbno organiziramo
dobro vse družbene
diti iz lastne skušnje sam in gotovo še rjinih družb. Odgovarja namreč: Ma* slovesnosti in prireditve, hkrati pa' tudi
marsikateri voditelj.
Naj napišem pa kar tukaj misel, ki mi sili pod pero. Smatram za potrebno pripomniti, da je v vsakem
rijo najdemo na božjih potih v zname*	prjdno molimo za prospeh Marijinih
se	eno	njjb jn kapClab - na škapulirjih in sve*	druzb) bo ta lepa ustanova še vedno' vie*
tinjah — v bratovščinah v Marijnih dru* kja £er dobivala vedno novega prirastka
............  ,	.	,	,	...	žbah. Sledi logično 2.) »Zgodovina Mar.	§e vcgj Kjer je družba že obstojala, tam
slučaju zeliti, da	je	duhovnik voditelj	družb. 3.) Nameni in cilji Mar. družb.	a tvori naravnost pravo potrebo vsaj za
tudi nekoliko diplomat in si za to ce* 4 ) Sredstva, ki jih nudi družba v dose* nekatere. Evo vam konkreten zgled, clnost tudi prizadeva. Ce kje, je pruden* go svojih namenoy. 5.) Sadovi Mar. dr. ti a pastoralis, zažel ena pri delu za Ma* 1	'	- ' "
rijine družbe; sicer bi vtegnil kdo s
,	..	.	,	h \	Poznam duhovnijo, kjer so imeli
v zgledih. 6.) Razni u^ovon. •) a- SVoječas številno družbo. Vojna pa jo
svnjn nanačro vnemo dobri stvari mor- ùnU ^ovur pa ’e V1 lkr^ 'f ?0'i°-r ie konstantno tako slabila in razdirala, svojo napačno vnemo dobri stvari mor, ustanovnem shodu: »Zgodovinski po* -, . . d ti5 : voditeli konečno raz*
da res vec škoditi nego koristiti. Pu ve* men tega dne za posameznike in za celo da_!?, L d . j	:	___
pustil in povabil dekleta, naj se prosto* voljno zglasijo vnovič samo take, ki imajo res namen vztrajati in držati pra*
ija pravilo: Fortiter ct suaviter. Zato je duhovnijo« — Družba je bila po tej pri potrebno, da duhovnik, ki ima namen vi upeijana brez odpora.
zasnovati Marijino družbo, prej o tern	,	......	,
razmišlja in si ustvari povsem jasno Na morebitno vprašanje, kjer iška* vila. Zglasilo se jih je se vedno skoro sliko, v kakšnem razmerju bodi družba H primerne tvarine za govore, priporni* dve tretjini. Preveč. Nezdravi elementi do ostala duhovni je. Treba je najti nek «jam, da izkazuje »Vodnik marijanski« so s svojo privajeno nemarnostjo in s modus vivendi tudi z dekleti, ki niso v ob koncu knjige v družbi Ko ena pridobiva, ne sme dru* obširen razpored
posebnem dodatku slabim vzgledom vplivali nadalje razdi* nagovorov pri Ma* ralno na družbeni organizem.. Konečno
gib preveč odbijati Urnim oportet fa* rij in ih družbah, kakor tudi obsežen se* je prišla družba na mrtvo točko. Ni bila
cere, sed alium non omittere. Dvigaj si* znam
literature.
sicer formelno razpuščena, a že par let
cer visoko prapor Marijin in oznanuj Knjigo je izdalo osrednje vodstvo sem ni bilo več shodov niti skupnih me* blagoslov Marijine družbe za požarne* Mar. družbe za ljubljansko škoffijo, za* sečnih sv. obhajil ah drugih prireditev.
znike kakor za celo duhovnijo, ravno ložila pa jo je Katoliška bukvama v Lju* zaradi tega pa spregovori včasih prijai bljani. Posamezni govori kakor tudi celi teljsko in ljubeznivo besedo tudi osta* cikli, so raztreseni tudi po raznih letni* lim dekletom. Hvaležne ti bodo in s kib »Duhovnega pastirja«. Sicer pa o tem boš močno ublažil ostrino odpora tem morda kdaj pozneje kaj več.
Kaj se zgodi?
To je nekatere dobre družbenice tako bolelo, da kar niso mogle živeti brez družbe. Zbrale so se skupaj in za* prosile voditelja, naj vendar zopet ob*
k ort č e^b i "hote 1 pretiravati in’tirMi’zade*	Rad bi še^vdari^da^k boljšemu novi družbeno delovanje. In to se je tudi
vo do gorostasnih konsekvenc, se je Včasih tudi že slišalo.
vorov v cerkvi in pouka v šoli, zelo ve* iiko pripomore tudi pouk_ starišev in
zgodilo.
Mala četa jih je, a te so pridne in vztrajne ter kažejo tako požrtvovalnega
Iz istih razlogov moraš biti se bolj otro]j in confessionaib Temu pouku duha, da je upanje, da bo na razvalinah pozoren na fante. Te je lažje razdraži a pripade poleg svetosti kraja in časa še vstala kmalu nova, močna družba, ki bo nego potolažiti. Izvzemsi one ki^ so ze ^ vebka naravna prednost, da more zajemala svojo moč iz čvrstega, nepo* popolnoma izprijeni, imajo nasi fantje ^ p0iVsem individualen in zato tudi ta* kvarjenega naraščaja.
jateljsko^besecklduhovnikovTIe^ilf^e k» P^evalen, kakor nikjer drugod.	Zato sobratje, odtožimo vernato,
iTV^ae&t	bfeSpozabimo!
in opora njihove lastne bodoče družin* Stvar, za katero namjjre pri ^ Manjinih ^ Manj mo cast m dobrobit nase mla-.ske sreče.
družbah, je sveta in Bogu ljuba: Reše* dine!
Predno torej stopiš pred ljudstvo z vati mladino in jo voditi po Mariji k Bo* idejo Marijine družbe, zadevo dobro gu. Ravno to nas pa opravičuje, da sme* premisli in v molitvi priporoči Bogu! mo in moramo zaupati, da bo naš trud Prvi nastop povzroči po večini res pre* blagoslovil. Naše marijansko poslanje, cejšnjo — divisi» spirituum — in mno* naša avtoriteta prihaja od sv. cerkve, ki
Na noge! Marija nas kliče.
Urednik- Stanko Stanič, kap. Tisk »Narodne Tiskarne« v Gorici.