TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 0,60 EVRA 17. februar / svečan 2011, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XVI, ŠTEVILKA 2 (149) Občan - 17. februar 2011 Občan Poročanje s 4. redne seje Občinskega sveta Občine Destrnik Podrobneje je predstavil načrta razvojnih programov. Po končani predstavitvi in razpravi svetnikov o predlogu proračunov za leti 2011 ter 2012 so svetniki sprejeli sklepa, da se o obeh predlogih opravi javna razprava, ki mora v skladu s poslovnikom občinskega sveta trajati 15 dni. V tem času bodo predloga proračuna obravnavala delovna telesa občinskega sveta. Na tokratni seji so obravnavali še predlog odloka o javni gasilski službi v občini Destrnik in ga tudi sprejeli. Za vas se je trudila: Ksenija Munda, urednica časopisa Občan Proslava ob kulturnem prazniku Svetniki Občine Destrnik so se v ponedeljek, 7. februarja, sestali na 4. redni seji. Tokrat so se seznanili s predlogom proračuna za leti 2011 in 2012. S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občine. Oba predloga proračuna je občinskim svetnikom in svetnicam predstavil župan, in sicer posebni ter tudi splošni del. V petek, 4. februarja 2011, so učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas s krajšo proslavo obeležili spomin na našega največjega pesnika. Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Ksenija Munda, Tadej Urbanija, Kristina Hauptman, Nada Zupanič in Petra Arnuš Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E pošta: clanki@casopis-obcan.si Časopis OBČAN izhaja v nakladi 920 izvodov Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Ksenija Munda Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 070/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače 2 Z dramatizacijo so prikazali, da si mladi danes ljubezni ne izpovedujejo več tako spoštljivo, ljubeznivo in nežno, kot so si jo v Prešernovem času. S pomočjo Prešernove poezije in kostumov so pričarali izpoved ljubezni nekoč, nato pa so z dramatizacijo Urške (Prešernov Povodni mož) Andreja Rozmana Roze skočili v današnji, njihov svet. Igro so popestrili s sodobno glasbo in z rekviziti, ki jih Roza omenja v svoji pesnitvi – motor, čelada, bend …, dramatizaciji pa so dodali dva plesna ter glasbeni vložek. Učenci so z dramatizacijo nastopili dvakrat – dopoldan na proslavi, namenjeni vsem učencem šole, zvečer pa so v sodelovanju s Kulturnim društvom Destrnik nastopili še na občinski kulturni prireditvi. Nina Laki Občan - 17. februar 2011 Občan Turistično društvo Destrnik Sejem TURIZEM IN PROSTI ČAS 2011 Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani je v času od 27. do 30. januarja potekal sejem Turizem in prosti čas pod sloganom »Ko mali stopijo skupaj, postanejo veliki«, obenem je potekal tudi salon plovil. Obiskovalci so dobili veliko idej za izlete v lepa mesta Slovenije, na podeželje, na morje ali v gore. Na pokušino so bili kulinarični izdelki. Od tujih držav so se predstavile Srbija, Hrvaška, Črna gora, Španija, Turčija in še nekatere. Ker se približuje pustni čas, so sejem letos obiskali škoromati iz Podgrada s svojo pisano opravo. Na sejmu se je predstavil tudi Veseli Janez, to je turistični dvonadstropni avtobus, ki bo popeljal turiste na ogled Ljubljane. Svoja potovanja je obiskovalcem predstavil slovenski adrenalinski popotnik Zvone Šeruga, ki se je med obiskovalci sprehajal z ameriškim gožem, pravo kačo, ki so jo obiskovalci lahko tudi pobožali. Tej veliki množici ponudnikov izletov, bivanja, dobre hrane in pijače so se pridružili Občan - 17. februar 2011 tudi člani Turističnega društva Destrnik, ki so z dobrotami – domači kruh, zaseka, meso iz tunke, domače salame, različni domači keksi, rogljički in gibanice – predstavili Destrnik z okolico ter različne zanimivosti. Ponujali so tudi dobra vina in domače žganje. Mnogi obiskovalci sejma so se zanimali za Destrnik. Vzeli so turistično zloženko, zloženko, ki predstavlja destrniško slamjačo, in zloženko VTC. Med obiskovalci in hkrati ponudniki, se je pojavil tudi župan občine Franc Pukšič. Prav zaradi njega se je več vplivnih Slovencev ustavilo ob stojnici destrniškega turističnega društva. Člani društva, ki so lepote Destrnika in Slovenskih goric predstavljali v slovenski prestolnici, so se v poznih večernih urah vračali zadovoljni, polni novih doživetij ter z upanjem, da se bo našlo nekaj turistov, ki so informacijo o zanimivostih kraja dobili na sejmu Turizem in prosti čas. Besedilo in fotografija: Nada Zupanič Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Rez vinske trte in Vincencev pohod Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice je v sodelovanju z Biotehnično šolo Ptuj organiziralo Vincencev pohod iz Ptuja do posestva šole v Grajenščaku ter rez vinske trte. Po ljudskem izročilu je Vincenčevo (22. januarja) dan, ko naj bi gospodar odrezal prvi reznik, ga dal v vodo na toplo in glede na število odgnanih očes ugotovil, kako je trta prezimila ter kakšna bo letina. Rez vinske trte je že tradicionalna in je sestavljena iz teoretičnega ter praktičnega dela. Oba dela je predstavil Andrej Rebernišek iz kmetijsko svetovalne službe Ptuj in hkrati tudi predsednik društva. Povedal je, da je rez ukrep, ki pove, kako pripraviti trto, da bo odporna na vremenske razmere in da bomo dobili kakovosten pridelek. Z rezjo določimo obremenitev trte. Pri tem je potrebno upoštevati razdaljo med očesi oziroma dolžino šparonov. Poznati moramo lastnosti dozorelega lesa, ko imata stržen in lesni del določeno razmerje. V tujini tehtajo, koliko lesa je na tekočem metru, optimalna masa je med 0,6 do 1 kg na tekoči meter. Povedal je tudi, da je v grozdju na krajših šparonih več aromatičnih snovi v primerjavi s tistim na dolgih. Šparone je potrebno vezati navzdol zaradi pretoka hranilnih snovi. Če je med trtami 1,2 m ali več razdalje, se priporočata dva šparona, sicer pa samo eden. Rez mlade trte je izredno zahtevno opravilo. Da bo mladica lepo rasla, je priporočljivo, da je eno oko pod osnovno žico, nujni ukrep je tudi pletev mladic. »Rožje«, ki ga je pri nekaterih sortah zelo veliko, je potrebno zdrobiti. Teoretičnemu delu je sledil prikaz rezi v vinogradu šole. Mrzlemu dopoldnevu je sledila pogostitev, ki so jo pripravili delavci šole. Udeleženci so tudi pokušali vina iz šolske kleti, se prijetno družili in izmenjevali izkušnje s področja vinogradništva in vinarstva. Besedilo in fotografija: Nada Zupanič 3 Občan Predstavljamo naše občane, njihovo življenje in delo »Naredi mi lesen prstan« vaš nakit? Srečko Molk: Osebno pri meni, na spletni strani www. molksrecko.com najdete stik, prodajajo ga še v hotelu Primus, Pot v toplice 9, na Ptuju, v Mariboru – v trgovini KOOB, Poštna ulica 3, v Ljubljani v trgovini IKA Ciril-Metodov trg 13. Občan: Vaše želje, vizije za prihodnost? Srečko Molk: Želim si, da bi V tej številki predstavljamo oblikovalca nakita. Znan je v modni industriji Evrope. Mnogi občudujejo in želijo njegov nakit, ki je poseben, unikaten, enkraten, preprosto IN. Sam pravi, da je čarobnost narave njegov mentor, navdušen je nad lepoto lesa. Srečko Molk iz Levanjcev je mlad fant, ki zna iz kosa lesa izdelati nakit, po katerem povprašujejo modni guruji. Obiskali smo ga v Levanjcih, kjer v preprosti delavnici nastajajo njegovi izdelki. Bil je sobotni popoldan in Srečko je pridno delal. Občan: Kdaj ste začutili navdih v lesu? Srečko Molk: Les me spremlja že iz otroštva. Imel sem srečo, da se z rezbarjenjem ukvarja sorodnik. V njegovem ateljeju sem poskušal preživeti čim več prostega časa. Bil sem star deset, mogoče enajst let, ko me je les zasvojil. Občan: Ste kdaj izdelovali tudi druge predmete? Srečko Molk: Začel sem z rezbarjenjem, to so bili preprosti reliefi, kasneje sem izdeloval različno pohištvo in baročne okvirje. Občan: Od kod ideja, da bi izdelovali nakit? Srečko Molk: Ideja je prišla čisto po naključju, prijateljica je vedela, da se ukvarjam z lesom. Prosila me je, da ji naredim lesen prstan. Minilo je kar nekaj 4 časa, preden sem se ga res lotil. Po tem prstanu sem začel dobivati ideje in oblikovati nakit. Občan: Kje dobite navdih? Srečko Molk: Navdihuje me les sam, vsak kos lesa je poglavje zase – ali je to barva, oblika branike, grče, skorja. Občan: Nosite nakit tudi sami? Srečko Molk: Seveda. Občan: Je kak kos, ki vam je posebej drag? Kakšna zgodba se skriva za njim? Srečko Molk: Lesena očala, saj sem zanje porabil ogromno časa. Dolgo sem razmišljal o njih, preden sem se jih lotil. Od vseh kosov so bila največ časa v mojih rokah. Velik izziv so bila zame, vendar mi jih je uspelo narediti in prodati. Občan: Koliko oblikovalcev nakita iz lesa je v Sloveniji? Srečko Molk: Ne poznam nobenega oblikovalca v Sloveniji, ki bi oblikoval oz. ki bi mu bil les osnovni material. Poznam oblikovalce, ki dodajajo les kot detajl h kovini. Občan: Imate med oblikovalci kakšne vzornike? Srečko Molk: Vzornikov nimam, poznam pa nekaj oblikovalcev, ki jih cenim in sem navdušen nad njihovim oblikovanjem ter znanjem. Občan: Kje lahko kupimo še naprej oblikoval nakit, od tega tudi živel in se razvijal. V prihodnosti pa si želim uspeti tudi v tujini. Srečko ceni naravo. V kosu lesa, ki bi ga mnogi vrgli v peč, prepozna izdelek. Uživa v tem, kar dela, in zelo mu privoščimo, da bi bili njegovi izdelki cenjeni doma in po svetu. Na obisku in fotografije: Kristina Hauptman Lebdela sem Neke noči sem se prebudila iz sanj. Pogledala sem na uro, bilo je okrog polnoči. Nisem več mogla zaspati, zato sem odšla v kuhinjo, da bi kaj prigriznila. Naenkrat sem zaslišala močan ropot. Pogledala sem skozi vrata in zagledala miš. Zakričala sem, saj se jih zelo bojim. Ob mojem kričanju se je zbudil tudi mlajši bratec Jan. Tudi on ni mogel več zaspati. Sklenila sva, da bova miši sledila. Miš naju je peljala globoko v gozd. Izgubila sva se, a sva ji sledila še globlje. Naenkrat sva zagledala razkošen grad. Ob njem je bil bazen s šestimi ležalniki, na katerih so še tako pozno ponoči ležale tri ženske. Po prstih sva se splazila do njih. Kar nisva mogla verjeti svojim očem. Ženske so bile čisto bele, čisto ledene. Najmanjša se je zbudila in se čudila. Nisva vedela, čemu se čudi, zato sva se opogumila in jo vprašala. Ženska je bila res majhna in se naju je bala. Ko je skakala po blazinah, sva videla nekaj zares čudnega. Lebdela je. Po pomoti je skočila na eno od svojih sester in jo zbudila, nato pa še tretjo. Tudi njiju sva vprašala, zakaj se tako čudita. Odgovorili sta, da jih že 400 let ni nihče obiskal. Povabile so naju v hišo, da bi se pogrela na ledenem stolu ob ledenem kaminu. Zaspala sva. Ko sva se zbudila, naju je najstarejša vprašala, ali želiva tudi midva lebdeti. Odgovorila sva, da z veseljem. Iz žepa je izvlekla čarobno palico in naju začarala. RES SEM LEBDELA! Nisem mogla verjeti. S tremi čudaškimi ženskami sva se igrala vse do jutra, nato pa sva morala domov, saj bi lahko opazili, da naju ni v postelji. Malo sva sicer zamudila v šolo, vendar naju učiteljica ni kregala. Klara Benko, 4. a Občan - 17. februar 2011 Občan Gledati je treba s srcem, kajti bistvo je očem skrito Zlatoporočenca Horvat Zaobljubo sta v soboto, 15. januarja, ponovila zlatoporočenca Vinko in Angela Horvat iz Vintarovcev 45. Obred civilne poroke, ki je potekal v mali dvorani Volkmerjevega doma, sta vodila podžupan Branko Zelenko in Julijana Černezel, cerkvena poroka je potekala v cerkvi sv. Urbana, opravil jo je župnik Jože Škofič. Vincenc Horvat se je rodil 10. januarja 1938, Angela, z dekliškim priimkom Lubec, pa 31. maja 1942. Poročila sta se 24. decembra 1960 na matičnem uradu Rogoznica pri Ptuju. Besedilo in fotografija: PA V sredo, 15. decembra 2010, je v telovadnici šole Destrnik potekal že trinajsti dobrodelni božično-novoletni koncert OŠ Destrnik-Trnovska vas. Nastopajoči so se podali na popotovanje skozi svet pravljic, glasbe in plesa. Kot zanimivost velja omeniti, da je v programu nastopalo kar 140 učencev in učenk, ki so dva meseca pridno vadili svojo vlogo. Vse nastopajoče je bilo treba obleči v kostume, za kar so poskrbele učiteljice v tako imenovani »palčkovi delavnici«. Nastopajoči so gledalcem predstavili, da sile vesolja delujejo po svojih zakonih. Sile, ki gibljejo ta naš svet, pa so drugačne. Premalokrat se zavedamo, da imamo ljudje veliko moč, ki jo prepogosto uporabljamo za stvari, ki nam ne prinašajo nič dobrega. V svojem prepričanju, da zmoremo vse, mnogokrat naredimo premalo. V potovanju skozi vesolje so nam pravljični junaki sporočili, da v vsej tej raznoliki druščini ljudi obstajajo posebneži, dolgočasneži, domišljavci, ljudje brez vesti in srca. Na srečo pa nas obdaja tudi veliko dobrih in prijaznih ljudi, pripravljenih pomagati drugim, ko so v stiski. Zato hvala vsem in vsakemu, ki je z nakupom vstopnice prispeval, da se bodo lahko naši učenci udeležili šol v naravi. Prav tako se zahvaljujemo vsem donatorjem za donirana sredstva. Nina Laki Občan - 17. februar 2011 5 Občan 28. januarja 2011 smo izdali šest novih priložnostnih znamk Voščilna znamka je namenjena ljubezni oz. valentinovemu in bo, tako kot že nekaj let doslej, izdana v obliki srca – v mali poli po 10 znamk. Znamka prikazuje ljubezenski vpis v spominsko knjigo. V seriji Ljudske noše bomo tokrat prikazali žensko in moško praznično nošo, kakršno je v prvi polovici 19. stoletja v hladnejših dneh nosilo kmečko prebivalstvo z Notranjske, Nogometna sekcija ŠD Destrnik V ŠD Destrnik deluje več sekcij, ena izmed njih je nogometna. Člani sekcije, ki je bila ustanovljena 2004, nastopajo na različnih tekmovanjih v malem nogometu oz. futsalu pod imenom ŠD Destrnik Virtuozi. Od začetka svojega delovanja do leta 2009 smo igrali na asfaltnih igriščih v lenarški in dupleški ligi ter na poletni ligi v Voličini. Dosegli smo zelo dobre rezultate, saj smo v lenarški A ligi osvojili 1. mesto, dvakrat osvojili dupleško ligo in poletno ligo v Voličini. Ob vseh ligaških tekmovanjih smo se udeležili še veliko turnirjev (okrog 40). V sezoni 2009/2010 smo pričeli s tekmovanjem v medobčinski mariborski ligi, kjer nastopamo tudi v sezoni 2010/2011. Liga, ki je zelo dobro organizirana, poteka ob nedeljah od oktobra do marca v telovadnici Lukna (ob stadionu Ljudski vrt), in sicer pod okriljem MNZ Maribor. Nastopa 10 ekip po dvokrožnem sistemu, v prvi sezoni smo osvojili 5. mesto in kot kaže bomo tudi letos v sredini lestvice. Ob koncu leta (že štiri leta zapored) organiziramo memorialni turnir v spomin na naša preminula člana Uroša in Gašperja, ki poteka v telovadnicah v Lenartu in Voličini. Sodelujemo na prireditvah ob občinskem prazniku in organiziramo turnir pod šolo. Treninge imamo ob torkih v naši domači telovadnici, poleti pa na igrišču pod šolo. V letošnjem letu želimo organizirati 1. športni dan občine Destrnik. ŠD Trnovska vas pa je dalo pobudo, da bi začeli z medobčinskim turnirjem med njihovo, našo in občino Sv. Andraž (Vitomarci) – t. i. pokal DETRAN. V našem društvu bomo naredili vse, da bomo to tudi izpeljali. Jeseni si želimo začeti tekmovanje 3. slovenski futsal ligi. Vse ljubitelje nogometa vabimo, da se nam ob torkih ob 19.30 pridružijo v telovadnici v Destrniku oz. da prej pokličejo na telefonsko številko 031 204 913 – Damjan. Hkrati bi se zahvalil ŠD Destrnik, vsem sponzorjem in tistim, ki so nam oz. še nam bodo pomagali pri naših uspehih. in sicer iz okolice Polhovega Gradca, Dobrove ter Vrhnike. To je že deveta znamka iz te serije, saj smo z izdajanjem znamk z motivi ljudskih noš začeli leta 2003. Prihodnje leto bo na vrsti ljudska noša iz Bohinja. V seriji Znamenite osebnosti bomo izdali dve znamki, s katerima bomo zaznamovali 150. obletnico rojstva slovenskega literarnega zgodovinarja, etnologa, filologa, slavista in urednika dr. Matija Murka in 100. obletnico rojstva španskega borca, partizana, generala in narodnega heroja Franca Rozmana - Staneta. Z znamko, ki prikazuje godlarje iz Šenčurja pri Kranju, zaključujemo serijo znamk Folklora – maske, v kateri smo od leta 1996 izdali skupno 19 znamk z različnimi motivi mask. V seriji Kitajski horoskop prikazujemo zajca, saj smo v letu 2011 vstopili v to zodiakalno znamenje. Naslednje poštne znamke bomo izdali 25. marca, in sicer ob 60-letnici podpisa pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, 80-letnici delovanja Pihalnega orkestra KUD Pošta Maribor ter priložnostne znamke v serijah Turizem, Rastlinstvo in Srednjeveški samostani v Sloveniji. Izdali bomo tudi redno znamko z velikonočnim motivom. Dodatne informacije o novih poštnih znamkah lahko najdete na spletni strani www.posta.si in v Biltenu št. 84. PRILOŽNOSTNI POŠTNI ŽIGI PRVI DAN so bili v uporabi 28. januarja 2011 na poštah: • 1380 Cerknica – ob izidu znamke iz serije Ljudske noše, • 2101 Maribor – ob izidu znamke iz serije Voščilna znamka, • 2253 Destrnik – ob izidu znamke iz serije Znamenite osebnosti – dr. Matija Murko, • 1215 Medvode – ob izidu znamke iz serije Znamenite osebnosti – Franc Rozman - Stane, • 2101 Maribor – ob izidu znamke iz serije Kitajski horoskop, • 4208 Šenčur – ob izidu znamke iz serije Folklora – maske. Lepo vas pozdravljamo, Pošta Slovenije Damjan Žerjav 6 Občan - 17. februar 2011 Uradni vestnik 2/2011 LETO XVI, številka 2 17. februar 2011 VSEBINA 1. SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik ter v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 – SOD–UPB1 in št. 11/2010) izdaja župan Občine Destrnik naslednji SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: – nabavna cena plina fco Destrnik 761,1050 EUR/t – kalo 5 % 38,0553 EUR/t – marža 132,5170 EUR/t 0,0810 EUR/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 1. 9. 2008 -----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------SKUPAJ: 931,6773 EUR/t ali Skupaj – plinasta faza 2,2919 EUR/m3 Potrjuje se prodajna cena plina v višini 2,2919 EUR/m3. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,0885 EUR m/3 in davek na dodano vrednost v višini 20 %. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 2. 2011. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 354-1/2011-1, z dne 10. 1. 2011. Štev.: 354-1/2011-2 Datum: 9. 2. 2011 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, univ. dipl. ing. el., l.r. Občan - 17. februar 2011 2. ODLOK o javni gasilski službi v občini Destrnik 2. Na podlagi 37. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ZVNDN (Uradni list RS, št. 51/2006UPB-1, 97/2010), 3. in 6. člena Zakona o varstvu pred požarom ZVPoz (Uradni list RS, št. 3/2007-UPB1), 2. in 6. člena Zakona o gasilstvu ZGas (Uradni list RS, št. 113/2005-UPB1, 120/2008 Odl.US: U-I-61/0614), Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS,št. 92/2007) ter 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010-SOD-UPB1 in 11/2010) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 4. redni seji 7. 2. 2011 sprejel ODLOK o javni gasilski službi v občini Destrnik I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok ureja dejavnosti varstva pred požarom in naloge, organizacijo ter status gasilstva v občini Destrnik (v nadaljevanju: občina). 2. člen Občina je dolžna spodbujati razvoj požarno nenevarnih tehnologij in takih posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov. 3. člen Gasilstvo je obvezna lokalna javna služba, katere trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja občina. Gasilstvo je humanitarna dejavnost, ki se opravlja v javnem interesu in je za ogrožene ter prizadete uporabnike ob nesreči brezplačna. 4. člen Naloge gašenja in reševanja ob požarih, druge, zlasti preventivne naloge varstva pred požarom, določene naloge zaščite in reševanja ljudi ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah, ki ne sodijo k opravljanju nalog, opravljajo gasilske enote prostovoljnih gasilskih društev. Opravljanje storitev ne sme onemogočati opravljanja temeljnih nalog gasilstva. Operativnih nalog gasilstva ni mogoče opravljati kot pridobitno dejavnost. II. NOSILCI IN NALOGE 5. člen Občina v skladu s svojimi pristojnostmi zagotavlja organiziranost, opremljanje in delovanje gasilstva. Na podlagi načrta varstva pred požarom občina zagotavlja sredstva za: – redno delovanje gasilskih enot, 7 Uradni vestnik 2/2011 – gasilsko zaščitno in reševalno opremo ter sredstva za opazovanje, obveščanje in alarmiranje, – vzdrževanje ter obnavljanje gasilskih sredstev in opreme, – izobraževanje in dopolnilno usposabljanje pripadnikov gasilskih enot, – gradnjo ter vzdrževanje objektov in prostorov za delovanje gasilstva, – povračilo škode, ki so jo imeli gasilci pri opravljanju nalog gasilstva, – povračilo škode, povzročene tretjim osebam, zaradi opravljanja nalog gasilstva, iz prvega odstavka 4. člena tega odloka, – opravljanje drugih dejavnosti gasilskih organizacij. Občina zagotavlja opravljanje nalog gasilstva preko prostovoljnih gasilskih društev. 6. člen Občina lahko v skladu z določili Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju glede na geografske, vremenske in druge razmere razglasi stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na svojem območju, o čemer obvesti pristojno upravo za zaščito in reševanje, ter predpiše ali uveljavi posebne ukrepe za varstvo pred požarom. III. GASILSKE ENOTE 7. člen Gasilske enote v občini so prostovoljne, glede na območje delovanja pa teritorialne Gasilske enote opravljajo svoje naloge v skladu s pravili stroke in pravili gasilske službe. 8. člen Za organiziranje in opremljanje gasilskih enot se morajo upoštevati merila Vlade Republike Slovenije za organiziranje in opremljanje gasilskih enot ter načrt pred požarom občine. 9. člen Gasilske enote prostovoljnih gasilski društev opravljajo javno gasilsko službo skladno s tem odlokom. Za opravljanje javne gasilske službe mora gasilska enota skleniti pogodbo o opravljanju javne gasilske službe z občino. S pogodbo se določijo medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank pri izvajanju javne gasilske službe. Za opravljanje javne gasilske službe v občini se lahko določi le gasilska enota, ki je članica Gasilske zveze Destrnik. Udeleženec pogodbe o izvajanju javne gasilske službe je tudi Gasilska zveza Destrnik. V pogodbi o opravljanju javne gasilske službe v skladu s tem odlokom se določijo zlasti: – obseg in način opravljanja javne gasilske službe, – začetek ali obdobje opravljanja javne gasilske službe, – organizacijo javne gasilske službe, – nadzor nad izvajanjem javne gasilske službe. Obseg in način opravljanja javne gasilske službe se določita zlasti v skladu z merili za organiziranje in opremljanje gasilskih enot, časi, določenimi za prihod gasilskih enot na kraj nesreče, merili za požarno pokrivanje posameznih vrst objektov, načrtom varstva pred požarom ter načrti zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah občine. V pogodbi o opravljanju javne gasilske službe se za gasilske enote prostovoljnih gasilskih društev določijo sredstva, ki jih zagotavlja občina za opravljanje javne gasilske službe, zlasti za izvajanje intervencij, usposabljanje, plačevanje zdravstvenih pregledov, zavarovanja za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni ter za druge pravice iz delovnega razmerja oziroma pravice, ki jih zakon določa za operativne gasilce, ter sredstva, ki jih občina namenja za usposabljanje gasilske mladine in druge društvene dejavnosti. 8 10. člen Občina mora organizirati požarno stražo, ko je razglašena nevarnost požarov v naravnem okolju. Požarna straža mora trajati, dokler traja povečana požarna nevarnost. 11. člen Požarno stražo in požarno varovanje objektov, drugega premoženja ter javnih prireditev, ki se opravljajo na območju občine, izvajajo tisti gasilci in gasilske enote, ki izvajajo javno gasilsko službo v skladu s tem odlokom, če z operativnim gasilskim načrtom občine ali z zakonom ni določeno drugače. Stroški izvajanja gasilskih operativnih nalog po tem členu bremenijo naročnika storitve. 12. člen Gasilska zaščitna in reševalna oprema, gasilski domovi ter orodišča ne morejo biti predmet izvršbe ali stečaja. Gasilske domove in orodišča, gasilsko zaščitno in reševalno opremo ob prenehanju prostovoljnega gasilskega društva, ki je te nepremičnine oziroma opremo uporabljalo, prevzame občina. Prostovoljno gasilsko društvo ne sme brez poprejšnjega soglasja gasilske zveze odtujiti gasilske zaščitne in reševalne opreme ter objektov, namenjenih za opravljanje nalog gasilstva, razen če župan ne odloči drugače. 13. člen Kadar se ugotovi, da prostovoljno gasilsko društvo ne opravlja javne gasilske službe v skladu s tem odlokom in pod pogoji iz 9. člena tega odloka, župan na to opozori prostovoljno gasilsko društvo ter gasilsko zvezo in določi rok, v katerem mora prostovoljno gasilsko društvo odpraviti pomanjkljivosti. Če prostovoljno gasilsko društvo ne odpravi pomanjkljivosti v določenem roku, se mu opravljanje javne gasilske službe ustrezno omeji ali odvzame. 14. člen Gasilec, ki prostovoljno opravlja operativne naloge v gasilstvu (v nadaljnjem besedilu: prostovoljni gasilec), je oseba, ki: – je strokovno usposobljena za gašenje in reševanje ter ima opravljen predpisani izpit za prostovoljnega gasilca; – ima opravljen predpisan preizkus znanja, preizkus psihofizičnih sposobnosti in je zdravstveno sposobna za opravljanje gasilske službe; – ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper življenje, telo in premoženje; – je stara od 18 do 63 let – moški oziroma 18 do 55 let – ženske. 15. člen Na podlagi ocene požarnih in drugih nevarnosti ustanovijo občani prostovoljno gasilsko društvo, ki opravlja predvsem naslednje naloge: – preventivne naloge varstva pred požarom ter druge preventivne naloge na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; – izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob požarih ter ob naravnih in drugih nesrečah; – vzgojo gasilske mladine; – pomoč občanom na področju varstva pred požarom; – druge naloge v zvezi z organizacijo in razvojem gasilstva. 16. člen Prostovoljno gasilsko društvo je dolžno v skladu s sklepom župana in pogodbo o opravljanju javne gasilske službe imenovati gasilsko enoto za opravljanje preventivnega in operativnega dela v zvezi z varstvom pred požarom ter zaščito in reševanjem na območju ali delu območja občine, za katero je bila ustanovljena. Prostovoljna gasilska enota mora imeti predpisano število operativnih gasilcev, določeno z merili za organiziranje in Občan - 17. februar 2011 Uradni vestnik 2/2011 opremljanje gasilskih enot, potrebno gasilsko zaščitno in reševalno opremo ter orodišče. Evidenco o prostovoljnih gasilskih enotah in o prostovoljnih gasilcih vodijo Gasilska zveza Slovenije ter prostovoljna gasilska društva za svoje potrebe in mora biti usklajena z evidenco Uprave RS za zaščito in reševanje. 17. člen Poveljnik prostovoljne gasilske enote organizira in vodi strokovno delo enote. Poveljnik prostovoljne gasilske enote zlasti: – skrbi za njeno intervencijsko pripravljenost in jo vodi med intervencijo; – organizira in nadzira strokovno usposabljanje, urjenje ter kondicijsko pripravljenost pripadnikov enote; – skrbi za brezhibnost gasilske zaščitne in reševalne opreme. Način izbire, naloge in pristojnosti poveljnikov prostovoljnih gasilskih enot ter njihovih namestnikov so določene s pravili gasilske službe. 18. člen Prostovoljnemu gasilcu med intervencijo pripada nadomestilo plače. Nadomestilo plače pripada prostovoljnemu gasilcu tudi med usposabljanjem na podlagi poziva pristojnega organa občine. Nadomestilo plače izplača delodajalec v breme občine. Če traja intervencija več kot štiri ure, imajo udeleženci pravico do brezplačne prehrane. Prostovoljni gasilec zaradi udeležbe na intervenciji ali na usposabljanju uživa zakonsko zaščito. 19. člen Prostovoljni gasilec, ki se med intervencijo ali med strokovnim usposabljanjem poškoduje ali zaradi opravljanja nalog med intervencijo zboli, je zavarovan po predpisih o zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Prostovoljnemu gasilcu, ki ni zaposlen ali za katerega je to ugodneje, pripada nadomestilo za čas zadržanosti od dela zaradi poškodbe pri delu iz prejšnjega odstavka v višini 100 % povprečne mesečne plače na zaposlenega delavca v državi v zadnjem mesecu pred nastankom poškodbe. Čas in kraj nastanka poškodbe ugotovi vodja intervencije, na kateri se je gasilec poškodoval, prijavi pa se gasilski zvezi. Če je prostovoljni gasilec med intervencijo ali med strokovnim usposabljanjem izgubil življenje, imajo njegovi družinski člani pravico do: – pokojnine v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, – enkratne denarne pomoči, – povračila stroškov prevoza in pogreba. Če se prostovoljni gasilec med intervencijo ali med strokovnim usposabljanjem poškoduje brez svoje krivde tako, da ima najmanj 20 % telesno okvaro, ima pravico do enkratne denarne pomoči po predpisih o vojaških invalidih. Vlada določi višino enkratne denarne pomoči, ki ne sme biti manjša od 12 povprečnih plač zaposlenih v državi v zadnjih šestih mesecih, ter višino povračil. Gasilska organizacija mora zavarovati operativne člane svoje gasilske enote za primer smrti, trajne izgube splošne delovne zmožnosti in prehodne nezmožnosti za delo, nastale v nesreči pri gašenju ter reševanju, na vajah ali med šolanjem. 20. člen Občina krije izgubljeni zaslužek in nadomestilo plač, stroške za prehrano iz 18. člena tega odloka ter prispevke in stroške iz 19. člena tega odloka. Način pokrivanja obveznosti iz 1. odstavka tega člena se določi Občan - 17. februar 2011 v pogodbi o opravljanju javne gasilske službe. 21. člen V primeru, da v občini ni organizirane druge požarno varnostne organizacije oziroma organizacije za zaščito in reševanje, lahko občina pooblasti gospodarsko družbo, zavod in drugo organizacijo, v kateri je primerna gasilska enota, za opravljanje nalog gasilstva na območju ali delu območja občine pod pogoji, ki jih določa zakon o gasilstvu za prostovoljne gasilske enote. IV. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE 22. člen Način in vsebina temeljnega ter dopolnilnega usposabljanja prostovoljnih gasilcev in opravljanje izpitov prostovoljnih gasilcev se izvajajo v skladu z navodili, ki jih izda minister v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije. V. GASILSKA ZVEZA DESTRNIK 23. člen Prostovoljna gasilska društva v občini se povezujejo v Gasilsko zvezo Destrnik (v nadaljevanju: gasilska zveza). Gasilska zveza opravlja določene naloge javne gasilske službe, predvsem pa organizacijske in strokovne naloge gasilstva v zvezi z: – načrtnim kadrovanjem in usposabljanjem gasilcev, – načrtnim in usklajenim razvojem ter opremljanjem gasilskih enot v skladu s predpisanimi merili, – načrtovanjem in usklajevanjem uporabe gasilskih enot gasilskih organizacij, ki so članice zveze, – s povezovanjem med članicami gasilske zveze in občino, – z izvajanjem nalog, ki jih na njih prenese občina, – drugimi organizacijskimi in razvojnimi nalogami gasilstva. Gasilska zveza imenuje poveljnika. Občina Destrnik imenuje poveljnika GZ za člana štaba Civilne zaščite občine. Poveljnik gasilske zveze skrbi za pripravljenost, organiziranost, opremljenost in usposobljenost gasilskih enot, izvajanje določenih programov usposabljanja ter vodi večje in zahtevnejše intervencije. Način izbire in pristojnosti poveljnika gasilske zveze se izvede v skladu s pravili gasilske službe. 24. člen Gasilska zveza, v katero se povezujejo prostovoljna gasilska društva v občini, daje mnenje k letnim programom: – usposabljanja operativnih gasilcev in gasilskih enotprostovoljnih gasilskih društev, – opremljanja prostovoljnih gasilskih enot z gasilsko zaščitno in reševalno opremo. Gasilska zveza lahko za posamezno leto določi oblike usposabljanja, ki jih prostovoljna gasilska društva vključijo v svoje letne programe, če je to potrebno zaradi usklajenega razvoja, ustrezne pripravljenosti in drugih razlogov, utemeljenih z ocenami ogroženosti občine pred požarom ali drugimi nesrečami. Sredstev iz proračuna Republike Slovenije ni mogoče uporabiti za financiranje programov usposabljanja ali nabave gasilske zaščitne in reševalne opreme, če za izvedbo usposabljanja oziroma nabavo gasilske zaščitne in reševalne opreme ni bilo dano pozitivno mnenje gasilske zveze. Pristojnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena ima gasilska zveza le ob članstvu v Gasilski zvezi Slovenije. VI. GASILSKE INTERVENCIJE 1. Obveščanje in alarmiranje 25. člen V občini se zagotavlja enotno obveščanje in aktiviranje gasilskih enot v skladu z operativnim gasilskim načrtom občine, katerega sestavni del je tudi načrt obveščanja in aktiviranja gasilskih 9 Uradni vestnik 2/2011 enot. Operativni gasilski načrt občine izdela gasilska zveza občine, potrdi pa ga župan oziroma oseba, ki jo ta pooblasti. Načrt obveščanja in aktiviranja gasilskih enot, ki ga potrdi župan oziroma oseba, ki jo ta pooblasti, mora občina predložiti regijskemu centru za obveščanje, pristojnemu za aktiviranje gasilcev v občini. Kadar gre gasilska enota občine na intervencijo zaradi požara ali druge nesreče, mora vodja gasilske enote ali intervencije o tem obvestiti pristojni center za obveščanje. Za obveščanje in aktiviranje v primeru gasilskih intervencij veljajo predpisi, ki urejajo opazovanje ter obveščanje na področju zaščite in reševanja. Aktiviranje gasilskih enot iz več občin se izvaja v skladu z načrti zaščite in reševanja oziroma na podlagi odločitve pristojnega regijskega ali državnega poveljnika Civilne zaščite, če z državnim načrtom aktiviranje gasilskih enot ni drugače predvideno. Pri tem se mora zagotoviti, da v občini, na katero se odločitev nanaša, ostanejo gasilske enote v takem obsegu, ki zagotavlja nujno intervencijsko pripravljenost v občini. Gasilske enote uporabljajo zveze v sistemu zaščite in reševanja. 2. Medsebojna pomoč gasilcev 26. člen Gasilske enote si morajo ob večjih požarih ali drugih nesrečah medsebojno pomagati. Gasilske enote lahko pomagajo na drugih območjih le, če zagotovijo ustrezno intervencijsko pripravljenost na območju, za katerega so ustanovljene. Pomoč iz prejšnjega odstavka odredi vodja intervencije, lahko pa tudi pristojni poveljnik civilne zaščite. 3. Vodenje intervencij 27. člen Intervencije vodi poveljnik gasilske enote, na območju katere je požar ali druga nesreča, (vodja intervencije) v skladu z zakonom in s pravili gasilske službe. Vodja intervencije je lahko tudi poveljujoči določeni formacijski sestavi, vodja izmene, gasilec, posebej usposobljen za vodenje določenih intervencij, oziroma gasilec, ki ga pooblasti poveljnik gasilske enote. Ukazi in navodila vodje intervencije so obvezni za vse gasilce, ki sodelujejo v intervenciji. Posameznik lahko izvršitev ukaza ali navodila odkloni le, če bi s tem storil kaznivo dejanje oziroma če mu je naložena naloga, za katero ni usposobljen niti opremljen in je zato neposredno ogroženo njegovo življenje. Intervencije, pri katerih sodeluje več gasilskih enot, vodi poveljnik oziroma v skladu s prejšnjim odstavkom vodja intervencije iz gasilske enote, na območju katere je požar ali druga nesreča. Ob prihodu poveljnika višje kategorizirane enote ali višjega po činu mu je dolžan predati vodenje intervencije, po činu višji pa je dolžan prevzeti vodenje intervencije, če se ne sporazumeta drugače. Vsi poveljujoči gasilskih enot in drugih reševalnih enot sestavljajo operativno vodstvo intervencije, ki je odgovorno vodji intervencije. Poveljnik višje kategorizirane enote ali višji po činu, ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena, prevzame vodenje intervencije, če je očitno, da vodja intervencije vodi intervencijo napačno ali bistveno v nasprotju s pravili gasilske službe. V primeru velikih požarov in drugih nesreč vodja intervencije vodi intervencijo v skladu z usmeritvami Občinskega štaba za Civilno zaščito. Po končani intervenciji mora vodja intervencije napisati predpisano poročilo o intervenciji. Izdelati in posredovati ga mora skladno s pravilnikom o obveščanju in poročanju v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pravili gasilske službe. Potek intervencije mora ustrezno arhivirati. 28. člen Vodja intervencije iz prejšnjega člena ima pravico in dolžnost, da: – prepove dostop nepoklicanim osebam na kraj intervencije 10 in promet mimo tega kraja, – odredi vstop v stanovanje oziroma drug zaprt prostor, če je neposredno ogroženo življenje ljudi in premoženje v takem prostoru, – odredi evakuacijo ljudi, živali in premoženja iz ogroženih objektov ter območij, – odredi prekinitev električnega toka, dovajanja plina ali drugih vnetljivih tekočin, – odvzame ali omeji uporabnikom dotok vode na območju, kjer je požar, – odredi uporabo vode iz bližnjih vodnjakov, cistern in rezervoarjev, – odredi uporabo določenih sredstev zvez oziroma njihovo vzpostavitev, – odredi odstranitev vozil in drugih ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo oziroma odvzem vode za gašenje, – odredi sežig nevarne snovi, če je ni mogoče drugače odstraniti, – odredi uporabo tujega prevoznega sredstva za prevoz poškodovanih oseb oziroma potrebne gasilske zaščitne in reševalne opreme, – odredi, da vse sposobne osebe, ki so v neposredni bližini požarišča ali druge nesreče, pomagajo pri gašenju in reševanju v skladu z njihovimi sposobnostmi, z vozili, orodjem ter drugimi sredstvi, ki so primerna za gašenje in reševanje, – odredi delno ali popolno rušitev objekta, po katerem bi se utegnil požar razširiti in tega ni mogoče drugače preprečiti, – odredi posek gozdnega drevja za preprečitev širjenja gozdnega požara. Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko vodja intervencije odredi le, če ne more na drug način zagotoviti zaščite in reševanja ljudi ter premoženja, trajati pa smejo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno. Vodja intervencije mora najkasneje v petih dneh po intervenciji izdelati poročilo in ga predložiti na občino. 4. Dolžnosti lastnikov oz. uporabnikov 29. člen Lastniki oziroma uporabniki zemljišč, stavb in drugih objektov morajo ob požaru ali drugi nesreči gasilcem ter drugim sodelujočim v intervenciji dovoliti: – prehod preko zemljišč, stavb in drugih objektov ter njihovo uporabo za gasilska in reševalna dela; – uporabo njihovih zalog vode za gašenje in reševanje. Lastniki oziroma uporabniki morajo dopustiti izvajanje ukrepov iz prejšnjega odstavka, ki jih odredi vodja intervencije, imajo pa pravico do povrnitve nastale škode. Povračilo škode, povzročene lastnikom oziroma uporabnikom v času intervencije, bremeni občino. 5. Stroški intervencije 30. člen Stroške intervencije, ki izhajajo iz nalog gasilstva v skladu s tem odlokom, krije občina. Ne glede na določilo 1. odstavka tega člena stroške intervencije krije: – povzročitelj, ki je požar ali nesrečo povzročil namenoma ali iz velike malomarnosti, – kdor opusti predpisane varnostne ukrepe pri prevozu, skladiščenju ali drugih opravilih z nevarnimi snovmi, – kdor ne organizira požarne straže v skladu s predpisi, – kdor namerno in brez razloga alarmira gasilsko enoto. Stroške intervencij v skladu s prejšnjim odstavkom izterja občina na podlagi sklepa župana. Stroške intervencije gasilskih enot, nastale med intervencijo izven območja občine, za katero so ustanovljene, krije občina, iz katere je gasilska enota. Stroški intervencije gasilskih enot, nastali med intervencijo izven območja občine, za katero so ustanovljene, se krijejo iz Občan - 17. februar 2011 Uradni vestnik 2/2011 proračuna Republike Slovenije, če je bila intervencija izvršena na podlagi državnega načrta zaščite in reševanja oziroma na podlagi odločitve pristojnega regijskega ali državnega poveljnika Civilne zaščite. VII. UPRAVLJANJE IN VODENJE VARSTVA PRED POŽAROM V OBČINI DESTRNIK 31. člen Občinski svet ima naslednje pristojnosti in naloge: – z odlokom določi dejavnosti varstva pred požarom, ki se opravljajo kot izbirna javna služba, – sprejme program in načrt varstva pred požarom, ki ne sme biti v nasprotju z nacionalnim programom in načrtom varstva pred požarom, ki ga sprejme vlada, – glede na geografske, vremenske, urbanistične ali druge razmere lahko (z odlokom) predpiše posebne ukrepe varstva pred požarom za naselje ali naravno okolje ter razglasi povečano ogroženost na svojem območju, – v proračunu zagotovi sredstva za financiranje požarne varnosti, – uvede požarni davek v skladu z zakonom. Sredstva požarnega davka se uporabljajo za financiranje gasilske zaščitne in reševalne opreme, ki jo potrebujejo operativne enote, ter za izobraževanje in usposabljanje gasilcev. 32. člen Ob ostalih pristojnostih, določenih z zakonom, s tem odlokom in z drugimi akti, ima župan naslednje pristojnosti in naloge: – obvešča javnost o dejavnostih ter drugih zadevah varstva pred požarom, – organizira neobvezne oblike usposabljanja za varstvo pred požarom, – pristojnemu ministrstvu poroča o dogodkih, povezanih s požari in z eksplozijami, – odredi organiziranje požarne straže ob razglasu povečane nevarnosti požarov v naravnem okolju, – razglasi povečano požarno nevarnost na območju občine, – v času povečane požarne ogroženosti in ob velikih požarih v naselju oziroma naravnem okolju daje opozorila, napotila ali prepovedi prebivalstvu, – imenuje odbor, ki načrtuje uporabo sredstev požarne takse za sofinanciranje nalog varstva pred požarom. Odbor sestavljajo predstavniki občinskega sveta in gasilcev. VIII. FINANCIRANJE 33. člen Dejavnosti gasilskih enot se financirajo iz: – proračuna občine, – sredstev zavarovalnic in podjetij, – dohodkov iz lastnih dejavnosti, – prispevkov, daril in volil fizičnih in pravnih oseb, – proračuna Republike Slovenije. V skladu s tem odlokom se financirajo iz virov iz prejšnjega odstavka tudi dejavnosti gasilskih društev in zvez, ki so pomembne za razvoj gasilstva. IX. KONČNA DOLOČBA 34. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Številka: 900-3/2011-4R-5/8 Datum: 7. 2. 2011 ŽUPAN OBČINE DESTRNIK Franc Pukšič, l.r. Osteoartroza Osteoartroza je degenerativna revmatska bolezen sklepov, pri kateri pride do hitrejše obrabe sklepov, sklepnega hrustanca in celo poškodb kosti. Običajno se pojavi pri starejših ljudeh, ljudeh s preveliko telesno težo in tudi pri aktivnih športnikih, ki pretiravajo z obremenjevanjem sklepov. Ta bolezen najbolj prizadene sklepni hrustanec v kolenu in kolku. Lahko pride do zadebelitve kosti na členkih prstov na roki. Bolezen najhitreje napreduje v sklepih, ki nosijo težo telesa (koleno, kolki), še posebej po poškodbah ali trajnih obremenitvah. Zaradi prisotne bolečine se teže in vse manj gibljemo, tečemo, hodimo, saj so sklepi pogosto zadebeljeni ali deformirani. Preventivno si lahko pomagamo z uporabo različnih mazil, gelov ali krem z naravnimi izvlečki rastlin, kot so npr. hudičev krempelj, glukozamin iz lupinarjev (školjke, polži, raki) ali z jemanjem zdravil ali prehranskih dopolnil za obnovo sklepov, ki tudi vsebujejo glukozamin, metilsulfonilmetan, izvlečke bosvelije. V Sloveniji je več kot 230000 ljudi z revmatičnimi obolenji, med njimi pa je vsako leto več mladih. Otekanje sklepov spremljajo bolečina, občutljivost in okornost – predvsem v jutranjih urah. Izguba hrustanca je ena izmed zdravstvenih težav, ki je lahko vzrok za bolečine v sklepih. Hrustanec je v našem telesu sestavljen iz štirih pomembnih sestavin: kolagena, proteoglikanov, hondrocitov in vode. Kolagen je glavna sestavina hrustanca in daje sklepu čvrstost ter ogrodje za ostale komponente. Hondrociti so celice, ki pomagajo ustvariti nova kolagenska vlakna in proteoglikane. Proteoglikani so kombinacija proteinov in sladkorjev, ki zadržujejo tekočino za boljšo gibljivost sklepov. Če te Občan - 17. februar 2011 tekočine ni dovolj, hrustanec izgubi sposobnost absorbiranja udarcev, pojavijo se razpoke in okrnjeno gibanje sklepa. Glavna komponenta proteoglikanov je glukozamin. Le-ta zagotavlja osnovne mehanično-elastične funkcije sklepov, in sicer izboljšuje gibljivost sklepov, omogoča naraščanje hrustanca ter zagotavlja hidracijo. Glukozamin vzbudi metabolizem hrustančnih celic in tako zavira ali celo prekine nadaljnji razvoj artroze. Veliko pripravkov zraven glukozamina vsebuje tudi MSM (metilsulfonilmetan), ki deluje protivnetno in analgetično ter pri obremenitvah močno pomaga pri zaviranju izgube hrustanca. Je organska spojina, ki vsebuje žveplo za pomoč kolagenu. Bosvelija je rastlina z bogato tradicijo zdravljenja revmatskih težav, saj so klinične študije potrdile protivnetno delovanje. Na tržišču obstajajo pripravki, ki vsebujejo različne kombinacije, ki delujejo protivnetno, obnavljajo sklepni hrustanec. Glukozamin ima sicer zraven želenih tudi neželene učinke. Med pogostejše spada dvig glukoze v krvi, zato sta pri sladkornih bolnikih potrebna previdnost in posvet z diabetologom. Glede vsakega zdravila je potreben posvet z zdravnikom ali s farmacevtom, zato nikar ne ostajajte v dvomih in povprašajte o svojem zdravilu. Bojan Potrč, mag. farm. Lekarniška podružnica Destrnik Destrnik 9, 2253 Destrnik tel.: 05 909 61 50, faks: 05 909 61 51 e-pošta: destrnik@lekarne-ptuj.si 11 Občan Občani pišejo Ali je pri nas na Destrniku merilo razumevanja in vednosti v tem, da kot občinska svetnica nič ne sprašujem … in sem na seji tiho? Prav ironično je že videti situacija v naši občini: kako si preko našega lokalnega časopisa postavljamo vprašanja, odgovarjamo na »lep in manj lep« način. Nevedni opozicijski svetniki, po mnenju delavcev občinske uprave »novinci«, sprašujemo … gospod župan, direktor občinske uprave in zaposleni v občinski upravi pač nevednim občinskim svetnikom pojasnjujejo ter odgovarjajo. Žal je v tem trenutku to resnično ostala edina možnost, ko lahko kot občinski svetniki Občine Destrnik posredujemo vsaj del dogajanja na sejah občinskega sveta in odborov občanom Destrnika, ki so nas na volitvah pooblastili, da z našim skupnim premoženjem odgovorno in pošteno gospodarimo. Ja … žal je snemanje sej občinskega sveta predrago, pojasnjujeta gospod župan in gospod direktor občinske uprave! Vas zanima, dragi občani, če smo imeli občinski svetniki morda vsaj možnost soodločati ali izraziti svoje mnenje? Ne, o odločitvi smo bili samo seznanjeni. To je le eden od primerov. Nekateri ljudje v občinskem svetu se sprašujemo, ne vsi …, zakaj so trije naši vodilni možje v občini tako močno prepričani, da so njihova dejanja in odločitve najboljše in najučinkovitejše, zakaj ne pustijo blizu nikomur drugemu? Če ljudje delamo transparentno in pošteno, se nam ni treba bati nikogar, npr. člana v nadzornem svetu. Če pa ni tako, se nam pojavljajo številna vprašanja, dvomi in nezaupanje!!! Gospod Miran Čeh, direktor občinske uprave, je nam, članom Odbora za plan in finance, jasno povedal, da se iz podjetja Gradnje Destrnik umika, da se bo lahko posvetil delu v občinski upravi. Med drugim je povedal, da si želi za naslednika osebo, ki bo s podjetjem delala odgovorno, vesel bi bil celo, če bi bil to nekdo iz Destrnika, zagnan, angažiran, z jasno vizijo … in da bo delal za malo denarja. Vsaj ena meni všečna poteza, sem si rekla – še nekdo bo dobil zaposlitev, vendar je držala le kratek čas. Vas, dragi občani, zanima, ali smo imeli občinski svetniki v omenjenem primeru možnost izraziti svoje mnenje, ali smo imeli možnost slišati vsaj reference gospe Brigite Majal (kasneje smo o njih prebrali v časopisu), morda izvedeti kaj o prejšnjih delovnih izkušnjah, morda dobiti pojasnilo o tem, zakaj je bila gospa pred zasedbo delovnega mesta v. d. direktorice v Gradnjah Destrnik brez zaposlitve? Spet vas moram razočarati, nismo bili seznanjeni. Zdaj se najbrž že tudi vi sprašujete, čemu v Občini Destrnik sploh obstaja občinski svet – zgolj zaradi formalnosti. Iz časopisa smo med drugim izvedeli tudi to, da smo imeli na Destrniku zelo pomemben in eminenten obisk, in sicer ministra gospoda Patrika Vlačiča, ki je obiskal Destrnik. Koga je obiskal? Destrnik? Spoštovani, ne le da niste vedeli vi, vedeli nismo niti občinski svetniki, morda le nekateri izbranci. Spoštovani gospod župan, najbrž bom v naslednji številki dobila vaš odgovor na svoj »prosti spis«, kot radi imenujete naše izražanje v pisni obliki. Vljudno vas prosim, da začnete konkretno delovati na način, kot ste si ga zaželeli ob koncu prejšnjega leta. Če ste morda pozabili: želeli ste si dobro, pristno, odkrito sodelovanje z nami, občani in občankami, pa tudi sodelovanje pri sestavljanju mozaika v razvoju občine. Iskreno upam, da gre za razvoj celotne občine, vseh 17 vasi, ne samo tistih sedem oz. osem, ki jih navajate v razvojnih programih za naslednji dve leti. VSI SMO OBČANI DESTRNIKA!!! Zapisala občinska svetnica Simona Lacko Lebdela sem Vedno sem si zelo želela lebdeti. Mamo sem prosila, naj mi da zemljevid, na katerem je vrisana pot do Lebdivk. Ni mi ga hotela dati. Zato sem prosila očka in se je strinjal z mamo. Oba sta trdila, da Lebdivke začarajo vsakega, ki pride, tako da ni ne živ in ne mrtev. Ker nisem smela vzeti zemljevida, sem sklenila, da grem ponoči do babice. Ona mi vedno vse posodi ali podari. Ko mi je mami zaželela lahko noč in odšla iz sobe, sem vzela vrv, ki sem jo imela skrito za igračami. Privezala sem jo na posteljo. V posteljo sem položila svojo punčko in jo pokrila čez glavo. Vrv sem na drugi strani vrgla skozi okno, nato sem se spustila po njej. Ko sem prišla na tla, sem šla v klet in vzela svoje kolo ter se odpeljala k babici. Preden sem vstopila, sem razmišljala, kaj če mi tudi babica ne bo posodila zemljevida. Pa kaj, bom pa prosila dedka. Pozvonila sem. Babica je odprla vrata in zaskrbljeno vprašala, kako to, da sem sama, saj bi morala že spati? »Že res, da bi morala spati, a k tebi sem prišla zaradi neke stvari, ki jo sicer imamo doma, a je ne smem vzeti. Sama sem zato, ker če bi povedala, da želim iti k tebi, mi nikoli ne bi dovolili. Če bi vedeli, da sem tu, bi takoj prišli pome.« »No, 12 Teja, kaj bi rada?« »Zemljevid, na katerem je pot do Lebdivk.« »No, prav, posodila ti ga bom, samo počakaj, da ga poiščem.« Dala mi je zemljevid in odšla sem iskat dom Lebdivk. Proti jutru sem ga našla. Potrkala sem. Odprle so tri Lebdivke. Vse so lebdele en palec od tal. To je bilo pa tudi vse. Ko smo se pozdravile in predstavile, je najstarejša rekla: »Ali veš, kako smo te vesele. Že 400 let ni bilo nikogar na obisk.« Nato so me povabile noter in mi postregle. Skupaj smo zajtrkovale in povedala sem, kaj želim. Preden smo se poslovile, si je najstarejša Lebdivka nataknila sončna očala in me pogledala. Moja želja se je uresničila. Res sem lebdela. Poslovile smo se in odlebdela sem domov. Prišla sem še pravi čas, saj se oče in mama še nista zbudila. Za moje lebdenje ni vedel nihče. Tudi babica je pozabila. Jaz pa še lebdim, in sicer takrat, ko me nihče ne vidi. Lebdivke pa še danes izpolnjujejo želje po lebdenju. Teja Žugman, 4. a Občan - 17. februar 2011 Občan Občani pišejo Učne ure ali ustni opomini »nevednim novincem« v občinskem svetu? V januarski številki Občana smo lahko prebrali članek, ki ga avtorica imenuje »poročanje s seje občinskega sveta« in bi bil pogojno sprejemljiv, če bi ga prebirali v rubriki »občani pišejo« (pogojno zato, ker bi urednica s svojim nespornim občutkom za to morala preveriti, ali vsebina ni za koga žaljiva). O vsebini poročanja, o (ne)točnosti in (ne)objektivnosti ne bi izgubljal besed (ali pa vendarle?!), pa je vseeno prehudo, da se pod takšen članek podpiše glavna urednica, ki je hkrati tudi tajnica OS in uslužbenka občinske uprave. Bralcem prepuščam sodbo v razmislek o primernosti in pristojnosti. Moram pa se dotakniti ocenjevanja »novincev« med svetniki, ki ga je izvedla avtorica članka. Dovolila si je ocenjevati, klasificirati in diskreditirati »novince«, torej svetnike, ki so jim občani zaupali mandat. Čudno je takšno delo tajnice OS in strokovne delavke občinske uprave. Direktor občinske uprave bi jo moral poučiti, da javni uslužbenci ne morejo ocenjevati dela svetnikov, še manj pa jih deliti na »novince« in »tiste druge«. Delavka občinske uprave si je dovolila (oz. ji je bilo dovoljeno!) izvesti postopke, ki niso v njeni pristojnosti. Na tem mestu moram poudariti, da so javni uslužbenci dolžni vedno in povsod spoštovati Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/2006, z dne 28. 3. 2006) ter Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (Uradni Občan - 17. februar 2011 list RS, št. 8/2001, z dne 2. 2. 2001). Voljene predstavnike občine ocenjujejo in razvrščajo volivci vsaka štiri leta, ko jim dajo ali odvzamejo mandat. Nedopustna in neokusna je tudi očitna težnja po usmerjanju »novih« občinskih svetnikov, ki se kaže v trditvah, kot je na primer: »... se bodo naši novinci morali marsikaj naučiti ...«. Reference za delo v OS so »novincem« dali volivci, zato na tem mestu sprašujem avtorico članka, kako bi morali delati, da bomo »novinci« všeč županu, »starim« preverjenim svetnikom in občinski upravi? Zdi se mi nedopustno, da po mnenju avtorice članka na seji OS ni primerno spraševati, zahtevati odgovore in pojasnila, ni potrebno razjasnjevati nejasnosti in še česa, kar je povezano s problematiko pri sprejemanju sklepov in odločitev. Ob vsaki priložnosti, na vsakem mestu poslušamo, da je delo v občini transparentno. Če ta trditev drži, potem ni nič narobe, če se na sejah OS sprašuje in se z odgovori pojasnjujejo morebitne nejasnosti. Demokracija (pomen besede pojasnjen v prejšnjih številkah Občana) je čisto nasprotje avtokracije, kjer gre za vladavino enega (samodrštvo), vladanje ene skupine ljudi, česar smo očitno bili vajeni do zdaj. O razumevanju proračuna in proračunskih postavk pa samo to: vsi, ki so končali vsaj srednjo šolo, poznajo osnove finančnega knjigovodstva. (Bil bi enak avtorici članka, če bi pojasnjeval osnove finančnega knjigovodstva, zato se bom tega vzdržal!) Pri vseh proračunih so enaki problemi, saj prihodkovna stran težko pokrije vse naše želje na strani odhodkov. Sam osebno in seveda vsi „novinci“ v OS se zavedamo odgovornosti, da ne moremo porabiti več, kot imamo sredstev, čeprav so želje vseh nas »v nebo leteče«. Kar se tiče proračunskega načrtovanja na državni ravni, vam moram povedati, gospa avtorica, da ni nič bolj zahtevno kot občinsko, le da so postavke večje in mnogoštevilne. Pri obeh proračunih je – glede na prihodke – težko zadovoljiti zahteve vseh porabnikov – to je vsa umetnost. Transparentno načrtovanje in resnost pri tem delu nam zmanjša tveganja ter nas ne pelje v izgube. Pozabili ste poudariti, da sta pri tem potrebna pogovor in dogovor. To pa se doseže z vprašanji in s pojasnili, da ne omenim z odgovori. Prepričan sem, da zahtevek po transparentnosti občinskega proračuna (v članku rebalansa) ni v nasprotju z željo in delom župana ter občinske uprave, ki je skrbnik proračuna. Z vprašanji razjasnjene posamezne nejasnosti so v pomoč županu, saj je pri pripravi proračuna želel izpolniti čim več želja občanov. Ali pa se morda motim? Vladimir Vindiš, občinski svetnik OBVESTILO O ODDAJI ČLANKOV ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO Članke društev, posameznikov, podjetnikov za 3. številko časopisa Občan oddajte do 5. marca 2011 (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik; elektronski naslov: clanki@casopis-obcan.si. Članki naj bodo napisani v pisavi »Times New Roman«, velikost pisave naj bo 12. Največja velikost članka je lahko ena stran v Wordu, daljših člankov v prihodnje ne bomo objavljali. Priložite fotografije z imeni avtorjev; če boste le-te poslali po elektronski pošti, jih pripravite posebej v priponki (v jpg formatu). Rokopise oziroma članke, ki niso posneti na disketi ali zgoščenki, zaradi prepisovanja oddajte teden pred navedenim datumom. Uredništvo 13 Občan 82. občni zbor PGD Desenci 29. januarja smo se zbrali člani PGD Desenci na rednem 82. občnem zboru. Med našo 136-člansko ekipo pionirjev, mladincev, članov, članic in veteranov smo povabili v goste vsa sosednja in prijateljska društva iz občine ter širše okolice ter pobrateno DVD Petrijanec s sosednje Hrvaške. Med gosti sta bila tudi predsednik GZ Destrnik g. Janez Irgl in poveljnik GZ ter hkrati svetnik Občine Destrnik g. Marjan Irgl. Kulturni program so izvedli člani Destrniškega okteta z umetniško vodjo go. Marijo Stöger, Anja Fladung in Damjana Žampa. Po pozdravu predsednika Antona Žampa so podali poročila predsednik, poveljnik Branko Horvat, tajnica Klavdija Sluga, blagajničarka Ivanka Fladung in vodja članic Terezija Kosec: Izvedli smo občni zbor društva, udeleževali smo se sej in sodelovali pri vseh aktivnostih, ki so tekle preko GZ Destrnik ter občine. Sodelovali smo z društvi in organizacijami, kamor smo bili povabljeni. Postavili smo tudi presmec pred cerkvijo sv. Urbana. V okviru GZ smo se udeležili tudi srečanja gasilk in veteranov ter državnega srečanja Društev mladi gasilec v Sečovljah. Člani UO in poveljstva so opravljali svoje funkcije korektno po svojih zadolžitvah. Komisija za delo z mladino izvaja srečanja in vaje z mladino. Tudi delo članic igra pomembno vlogo. Veterani se organizirajo predvsem ob svojih vajah, s svojimi izkušnjami pa krepijo naše poslanstvo. Na področju odlikovanj in priznanj smo aktivne člane nagradili s priznanji. Na področju zgodovine požarnega varstva arhiviramo gradivo. Naše krajane in veterane smo obiskali z novoletnimi koledarji. Poveljstvo je opravljalo vse naloge aktivno in pravočasno. Posredovali smo pri požarih v Doliču, Vintarovcih in Jiršovcih, kamor pa smo bili prepozno poklicani. Med potjo na intervencijo nam je odtrgalo kolo na prikolici, a kljub zavarovanju škode nismo dobili povrnjene – z izgovorom o krivdi vzdrževalca cest. Sodelovali smo pri varovanju Poli maratona. Tudi lani smo največ časa namenili preventivnemu delu. Spremljali smo dogajanja na področju, ki ga pokrivamo. Na tekmovanju treh GZ smo sodelovali s šestimi desetinami, od katerih so štiri dosegle prvo mesto. Tudi v mesecu požarne varnosti smo izvajali naloge. Opravili smo pregled hidrantov, ki so vedno manj izpravni, preizkus opreme in ureditev orodišča. Opravljali smo tudi tekoče naloge, kot so: udeležba na občnih zborih, gasilske slovesnosti, pogrebi, sestanki, prevozi itd. Ker društvo spada v drugo kategorijo, je potrebno zagotoviti tudi ustrezno opremljenost. Najbolj je potrebna zamenjave avtocisterna, ki šteje častitljivih 31 let. Ponosni smo na sodelovanje s pobratenim društvom DVD Petrijanec s Hrvaške, s katerim prijateljsko sodelujemo. Veliko dela smo vložili v vnos podatkov v aplikacijo Vulkan. Kar nekaj dela je bilo v garažah, pri ureditvi garderobnih omar, namestitvi opreme 14 in popravilu avtoprikolice. Tako so naši člani v preteklem letu vložili veliko prostovoljnih ur in če bi vse ure ovrednotili, bi to pomenilo, da smo vsak pridobljen evro oplemenitili za nekajkrat, vsi pa dobro veste koliko odrekanja je potrebnega v osebnem življenju za opravljeno delo in požrtvovalnost. Žal pa ne moremo biti zadovoljni z delovanjem GZ in z vodstvom občine, ki nam namenja vedno manj finančnih sredstev. Prav tako nam že od odvzema dvorane (2004) vsako leto obljublja novogradnjo, a vedno le z novimi izgovori, celo s podtikanjem o naši krivdi. Po ugotovljeni verifikaciji in poročilu nadzornega odbora so bila poročila soglasno potrjena, saj ni bilo ugotovljenih nepravilnosti v delovanju ter poslovanju društva. Nato sta spregovorila predsednik GZ Destrnik g. Janez Irgl in poveljnik Marjan Irgl, ki je izpodbijal finančno poročilo – primanjkljaj iz dotacije občine za 2500 evrov, kar seveda ni resnično, saj poslovanje teče le preko bančnih transakcij, kar je ponovno preveril nadzorni odbor društva. Sprejet je bil še program dela za leto 2011 in obenem zahvala ter povabilo vsem članom in občanom za finančno pomoč in za nadaljnje sodelovanje ter krepitev požarnega varstva. Na koncu je bilo podeljenih več priznanj za 10- in več-letno delo v gasilski organizaciji, dve plaketi gasilskih veteranov ter štiri priznanja GZ. Sledil pa je še družabni del. Z GASILSKIM POZDRAVOM NA POMOČ! Za UO predsednik Anton Žampa Lebdela sem Nekega zimskega dne sva se z Damirjem vprašala, ali še živi Ledena kraljica. Popoldne me je vprašal, ali jo greva obiskat. »Dobra zamisel, a je tam prenevarno in premrzlo.« Vseeno sva se odpravila. Pred odhodom sva si pripravila sendviče in pijačo. Opozorila sem ga še, naj hodi za menoj, saj sem starejša. Ko sva prišla do ledenega gradu, me je Damir vprašal, zakaj je leden. Rekla sem mu: »Saj je vendar od Ledene kraljice.« Potrkala sem in zagledala Ledeno kraljico. »Kaj pa vaju je prineslo?« »Hotela sva izvedeti, ali res obstajate.« Ledena kraljica se je nasmejala, nato pa naju povabila naprej. Vprašala sva jo, ali res zna čarati. »Pridita v dnevno sobo, vama bom pokazala, kako čaram.« Šla sva z njo. Pogledala naju je v oči in vprašala, ali hočeva lebdeti. Prestrašeno sva odvrnila, da ne. Nasmejala se je in naju začarala v lebdenje. Na začetku se nisva zavedala, da lebdiva, a ko sva ugotovila, sva začela kričati. Po kratkem lebdenju naju je strah minil in postalo je zanimivo. Ko pa sem pogledala na uro, sem videla, da je že sedem. Ledeni kraljici sem rekla, naj naju spet pričara nazaj, saj morava domov. »Domov lahko kar poletita, saj se bosta sama spremenila.« To se je res zgodilo, saj sem se doma zbudila in opazila, da so bile to le nore sanje. Klara Kos, 4. a Občan - 17. februar 2011 Občan Zimski športni dan 2010 DRSANJE Teja Žugman Preden smo šli na drsališče, smo si izposodili drsalke. Povedati smo morali številko čevljev. Na drsališču sem opazila oznako koša in sklepala, da tam igrajo tudi hokej. Po drsanju smo se utrujeni vrnili v šolo. Sara Horvat Na ledu sem kar nekajkrat padla in ni bilo prijetno. Drsala sem dokaj hitro, zato sem tudi padala. Ko smo prišli v šolo, sem šla k podaljšanemu bivanju. Po kosilu smo igrali računalniške igre. Imela sem se zelo lepo. Fotografije: Blaž Simonič Klara Benko V ponedeljek, 13. decembra, smo imeli zimski športni dan. Odločali smo se med drsanjem, smučanjem, bowlingom in pohodom. V našem razredu se nas je največ odločilo za bowling. Ko smo podirali keglje, se je zgodilo nekaj neverjetnega, Tjaša je zlomila kroglo. Gospa, ki je tam zaposlena, jo je šla pobrat. Škoda je le, da smo bili tam prekratek čas. Anja Kumer Polanec Zjutraj sem se zbudila zelo vesela, ker sem vedela, da gremo bowlat. Žan Lovrenčič Na bowling smo se peljali z avtobusom. Tam smo bowlali, peli in se sladkali. Prvo igro sem zmagal, druge pa nismo končali, ker je že prišla druga skupina. Na avtobusu sem sedel z Danielom. Ko smo prišli v šolo, smo nekateri fantje v telovadnici igrali nogomet, ostali pa so igrali badminton in skakali s kolebnicami. Klara Kos Športnega dneva se nisem udeležila, ker sem morala k zdravniku. Po pregledu me je ati peljal k babici. Rebeka Mlakar Bilo mi je zelo všeč. Dosegla sem 90 točk. Tjaša in Blaž sta jih dosegla največ. Nataša Ozvatič Bilo mi je zelo lepo. Metala sem 8- in 10-kilogramske krogle. S svojimi rezultati sem bila zadovoljna. Tilen Krepek Najboljše mi je bilo, ko sem podrl vse keglje. Žan Potrč Na bowlingu mi je bilo všeč, ker smo si lahko kupili arašide z različnimi okusi. Pri tekmovanju s sošolci se mi je dvakrat nasmehnila sreča, ko sem podrl vse keglje. Uporabljali smo različne teže krogel. Jaz sem metal 10- in 12-kilogramske. Sošolec Blaž je včasih vrgel 15 kg težko kroglo. Občan - 17. februar 2011 15 Občan 1. korantov skok v Destrniku Moja gazela V noči iz srede (2. februarja) na četrtek je s pričetkom ob polnoči potekal 1. korantov nočni skok v Destrniku. Korantov skok oznanja prihajajoče korantovanje, zgodi se vsako leto na svečnico ob polnoči. S korantovim skokom se naznanja čas pojavljanja koranta. Člani društva Koranti Destrnik smo se zbrali ob 23. uri in se razdelili v dve skupini. Točno ob polnoči je ena skupina začela s tekom od pokopališča v Destrniku, druga pa od domačije Milana Zvera proti gasilskemu domu. Ob pol enih smo se dobili pri gasilskem domu, sledilo je prijetno druženje do jutranjih ur. Koranti se za logistično pomoč pri izvedbi 1. korantovega nočnega skoka v Destrniku zahvaljujemo gasilskemu društvu, seveda pa tudi vsem obiskovalcem, kuharjema in harmonikarjema ter še posebej g. županu in g. župniku za udeležbo. Naslednje leto obljubljamo še bogatejši in pestrejši program. Hodim v glasbeno šolo in prepevam, samo zate. Vsak teden novo mobilno kartico zahtevam, samo zate. Kadar gre kaj narobe in ne veš dalje, kako in kaj, zatečeš se k meni, da te objemam, samo zate. Nikoli ne mine dan, da se ti ne bi smejali, zato tvoje šale sedaj hitro že dojemam, samo zate. Devet let že skupaj hodiva na isto šolo, sedaj še v isti razred in vsako jutro nalogo ti prepisati »dévam«, samo zate. Ker raje po medmrežju brskaš, tebi mar ni, če učitelj napiše minuse ti tri, zato jaz zate še seštevam, samo zate. Ker komaj čakam, da še popoldan skupaj preživiva, kolikor se hitro da, te dolge učne ure odštevam, samo zate. Ker po pouku zunaj predolgo klepetava, pozabiva na čas, vedno zadnji vlak domov ujemam, samo zate. Ko končno le pridem domov, brž naloge naredim in zraven svojih, tudi ob tvojih močno se pregrevam, samo zate. Ko vse to je končano, sedem za računalnik in najin dnevni urnik upoštevam, samo zate. Naslednji dan sonce posije, kot bi mignil, morava v šolo in spet neodgovornost tvojo za nalogo jaz prevzemam, samo zate. Miro Kokol Damjana Žampa, 9. b Izletniškovinogradniška kmetija Lovrec Jiršovci 24, Destrnik PRODAJAMO KAKOVOSTNO VINO Ivan Hauptman tel. 041 48 48 14 16 Nudimo vam: – zabavo za zaključene družbe – nedeljska kosila – domači narezek – prevoz s kombijem – do 8 oseb – degustacijo vina … – najem prostora – sobe, prenočišča. Informacije in rezervacije: 031 619 549, 031 656 704 Občan - 17. februar 2011