GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Uredništvo in uprava: Murska Sobota, O kr. odbor OF — Čekovni račun: Narodna a banka Murska Sobota 641-906-030 — Naročnina: Celoletna din 100.—. polletna din 50.—. četrtletna din 25.—. Štev. 4 — Leto II. Murska Sobota, 26. januarja 1950 Cena 2 din V prvih tednih novega leta ugotavljamo na občnih zborih masovnih organizacij uspehe, dosežene v preteklem letu. Vsekakor so masovne organizacije dosegle lepe uspehe v delu na vseh področjih, predvsem pa v pomoči ljudski oblasti v izvajanju raznih gospodarskih akcij. Največjo vlogo je v tem imela prav Osvobodilna fronta, ki je tudi najštevilnejša in najmočnejša organizacija. Tudi v soboškem okraju je Fronta žela lepe uspehe. Lepi primeri dobrega dela Fronte so vasi Prosenjakovci, Čepinci, Gornja Lendava, Gradišče in druge, ki so se izkazale predvsem v gradnji zadružnih domov, pa tudi v ostalih pomembnih akcijah, kot so to mobilizacija delovne sile, pri delu na melioraciji Prekmurja in drugod. Uspehi pa bi bili lahko povsod takšni in še boljši, če bi se članstvo sestajalo večkrat in na masovnih sestankih obravnavalo vsa pereča vprašanja predvsem svojega kraja, kajti prav s takšnim delom, z reševanjem lokalnih vprašanj, v pomoči krajevnemu ljudskemu odboru, se Fronta krepi in dobi vsebino, ki je zdaj marsikje ni, kajti v mnogih vaseh se na redkih masovnih sestankih pogovarjajo o vsem, samo o tem ne, kako bodo delali in zakaj se dogajajo nekatere pomanjkljivosti v njihovem KLO v reševanju gospodarskih vprašanj. Prav nedelavnost Fronte je kriva tudi njeni ozkosti v nekaterih vaseh. Odbori sami pa vlagajo vse premalo truda za razširitev organizacije, včasih pa je krivda ozkosti organizacije tudi odcepljenost odbora od članstva. Kako se dajo doseči lepi uspehi na razširjenju organizacije, nam zgovorno povejo uspehi, ki so jih dosegli v Križevcih, kjer so vključili v tem letu že 50 novih članov, v Lipovcih, kjer so jih sprejeli že 34 in tudi v Cankovi, kjer je prav tako 15 novih članov. Takšni in podobni uspehi se dajo doseči samo takrat, če se delo porazdeli na masovnem sestanku in če k delu pristopijo vsi člani. Seveda bomo dosegli popolnoma nasprotne uspehe, če bomo sledili nedelu posameznih vaških odborov OF, ki nočejo —pobirati članarine, čeprav bi člani radevolje plačali, saj se dogaja ponekod, da jo odbornikom celo ponujajo, toda ti je nočejo sprejeti z izgovorom, da nimajo dovolj časa, da bodo zbrali drugič, kot je to v Beltincih, Šalovcih in še ponekod. Da bi se različne pomanjkljivosti in nedelo nekaterih V O OF odpravilo, so organiziram aktivi, ki zajemajo več članstva in imajo namen, aktivizirati delo Fronte na vasi. Tako so organizacijski aktivi, ideološkovzgojni aktivi, agitacijski, socialnozdravstveni in drugi. Ti aktivi bodo imeli svoj pomen in zadovoljili svoji vlogi samo takrat, ko bodo vaški odbori občutili njihovo važnost, ko bodo aktivi do podrobnosti seznanjeni s svojimi nalogami in ko bo VOOF začutil v njihovem delu resnično pomoč. Najmanj se zavedajo svojih nalog in jih najmanj, tudi poznajo aktivi ljudskih inšpektorjev. Ni jim jasno, da so oni tisti, ki morajo nadzorovati celotno delo v vasi. Skrbeti morajo za to, da bodo plani pravilno razbiti na posamezna gospodarstva, ugotavljanje zatajenih površin, delovanje menz in lokalnih obratov, vse to so važne naloge. O takšnih in sličnih ugotovitvah morajo poročati okrajni komisiji za ljudsko inšpekcijo pri OOOF. Že samo ime izobraževalno agitacijski aktiv, pove, da je njegova naloga, skrbeti za to, da se čim več vaščanov vključi v izobraževalni tečaj, da ga redno obiskujejo in da je tečaj dobro pripravljen, da se poživi kultumo-prosvetno delo, da se organizirajo študiji, da zbirajo naročnike za časopisje, da organizirajo poslušanje radia in slično. Naloga organizacijskega aktiva ni mala. Ta mora skrbeti za to, da bo sodelovanje med množičnimi organizacijami (OF, AFŽ, LMS) stalno, da se delo teh pravilno razdeli, da bodo redni masovni sestanku in ti dobro pripravi jeni, da bodo člani seznanjeni z vsemi tekočimi problemi v vasi in izven nje. Pomembno nalogo ima tudi gospodarski aktiv. Saj je vsakdo prizadet in rad godrnja, če se odkupi in slične gospodarske naloge nepravilno rešujejo. Da v zvezi s tem ne bo godrnjanja, mora pokazati vso zmož- nost gospodarski aktiv. Med nalogami tega aktiva je tudi ustanavljanje KOZ, mobilizacija delovne sile, formiranje vaških frontnih brigad, zatiranje škodljivcev, škropljenje sadnega drevja in podobno. Veliko vlogo igrajo torej v delu Fronte prav te komisije in z dobrim delom teh tudi uspeh ne more izostati, članstvo pa se poziva, da pri teh sodeluje, in vsa vprašanja, ki jih je reševal doslej KLO sam, bodo brez pomoči pravilno rešena. Z. R. Beograd, 23. jan. (Tanjug.) V nedeljo 22. januarja ob 19. uri je bila seja Prezidija Ljudske skupščine FLRJ. Kot je bilo objavljeno na zadnji seji Ljudske skupščine FLRJ, je morala ta seja Prezidija odločiti o razpisu volitev za novo Ljudsko skupščino. Sejo je vodil predsednik Prezidija dr. Ivan Ribar. Navzoči so bili skoraj vsi člani Prezidija, med njimi tudi maršal Josip Broz Tito. Sekretar Prezidija Mile Peruničić je prišel z bolniškega dopusta, da bi se lahko udeležil seje. Na seji je bilo sklenjeno, da bodo volitve v Ljudsko skupščino FLRJ v nedeljo 26. marca in da bo ukaz o razpisu volitev razglašen 26. januarja. Od tega dne se računa rok desetih dni, v katerem mora Prezidij po novem volivnem zakonu vse ozemlje Jugoslavije razdeliti na volivne okraje in imenovati volivne komisije: zvezne, republiške in komisije avtonomnih enot. Na seji Prezidija je bilo predsedstvo Prezidija pooblaščeno, da lahko opravlja v njegovem imenu posle, ki spadajo po novem zakonu o volitvah ljudskih poslancev za Ljudsko skupščino FLRJ v pristojnost Prezidija. Te dolžnosti so poleg razpisa volitev razdelitev države na volivne okraje za volitve poslancev Zveznega sveta In imenovanje volivnih komisij. Leto 1949 je bilo za delovne ljudi v naši držam ogromna preizkušnja, katero smo odlično prestali in dokončno dokazali, da smo sposobni pod vodstvom Komunistične partije in tov. Tita sami urejati gospodarstvo v gradnji socializma, brez vsake pomoči od strani tistih, ki so nam jo dolžni po ureditvi svojih držav, po načelih marksizma-leninizma nuditi. Njihova želja, da bi naše gospodarstvo propadlo, se ni uresničila in se ne bo uresničila, dokler imamo takšen zaklad v našem delavskem razredu. Kolektivi soboškega okraja lahko s ponosom gledajo na svoje uspehe, ki so jih dosegli v preteklem letu. To jim dokazuje tudi priznanje oblastnih forumov za izpolnjene planske naloge, ki so jih izvršili kljub objektivnim težavam. Letne skupščine po sindikalnih podružnicah bodo iznesle dobre in slabe strani uprav podjetij in sindikalnih podružnic, obenem pa nakazale smernice za odpravo napak in za delo v tem letu. Da so naši kolektivi doprinesli velik delež, govori tudi 231 proglašenih udarnikov v preteklem letu, med katerimi so tudi štirikratne udarnice iz tovarne perila. Toda tudi tukaj so se dogajale napake in to vsled kampanjskega gledanja na proglasitev, Vsled česar delavci niso dobili pravočasno priznanje za svoje delo. Tu so mnogo zagrešile sindikalne podružnice, pa tudi uprave podjetij. V dvigu produkcije in v proizvodnji sploh so dosegli kolektivi zadovoljiv uspeh, toda prav vsled tega, ker se je veliko dalo na proizvodnjo, pa se je marsikje zanemarjalo ideološko vzgojno delo, kar je ena od najvažnejših nalog sindikalne podružnice. Delo na tem področju bo potrebno v tem letu poglobiti in ponekod tudi preusmeriti. Predvsem bo potrebno nuditi SKUD »Štefana Kovača« veliko več pomoči od strani sindikalnih podružnic, da se bo delo tega društva razširilo in kvalitetno še bolj poglobilo. Tudi študijskim krožkom po podružnicah je potrebno posvečati veliko več pažnje. Predvsem je potrebno posvetiti več pažnje omasovitvi istih. Pomanjkljivosti je bilo tudi v doslednosti v borbi za delovno disciplino, ki pomeni polovico uspeha za podjetje brez ostalih pogojev. Nekatera podjetja, predvsem gradbeno podjetje, je beležilo v nekaterih mesecih tudi do 30% neopravičenih izostankov, v čemer je tudi krivda, da podjetja niso pravočasno dosegla letnega plana. V tem letu morajo kolektivi nuditi upravam največ pomoči. Naloga sindikalne podružnice pa je: nenehno prikazovati delavcem važnost discipline, predvsem v podjetjih, kjer so v delovnem razmerju manjši posestniki, ki izostajajo z dela predvsem iz tega vzroka, ker se mudijo pri opravkih na svojih posestvih. Poleg vseh ostalih nalog pa ne smemo pozabiti na eno izmed najvažnejših nalog, a ta je pomoč kmetijskim delovnim zadrugam in zadružnim ekonomijam in s svojo pomočjo utrditi vezi med delavstvom in kmeti. Ta pomoč pa bo velikega pomena v premagovanju objektivnih težav mladim zadrugam in ekonomijam. Želeti bi bilo, da posamezne podružnice prevzemajo tudi patronate nad zadrugami, da se bodo iste vedele obrniti k njim po pomoč v slučaju potrebe. Poleg ostalih nalog je pomembna tudi naloga vključevanje članstva v aktivno delo, kajti na ta način bo delo vedno pravilno in se ne bodo dogajale pomanjkljivosti, kakršne so se dogajale v preteklem letu, ko so ponekod delali samo poedini funkcionarji podružnice, a celotno članstvo. in večina odbora je opravljala samo svoje službene dolžnosti, kar je vsekakor premalo. Ako bomo odpravili te in še druge pomanjkljivosti, smo lahko prepričani, da bomo vse težave čimprej prebrodili in z jasnim pogledom in dvignjenim čelom pod vodstvom našega voditelja tov. Tita izgradili socializem, S. P. Iz poročila tovariša Milovana Djalasa na zasedanju Izvršnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije Na seji zveznega odbora Ljudske fronte Jugoslavije o kater smo na kratko poročali v včerajšnji številki je tov. Milovan Djilas podal referat o političnem delu Ljudske fronte Jugoslavije Tov. Djilas je uvodoma poudaril. da politične kakor tudi vse ostale naloge Ljudske fronte izvirajo iz njenega bistva iz njene vse ožje in neposrednejše povezave s Komunistično partijo, iz njene vloge v družbeni in gospodarski preobrazbi naše države Na podlagi dosedanje prakse m rezultatov, ki so bili doseženi z aktivnostjo milijonov delovnih ljudi pod vodstvom Partije, se je lasno pokazalo, da je Ljudska fronta kovačnica ne samo novih zavednih ljudi, temveč stotisočev zavednih borcev za socializem, da je Fronta tista oblika delavnosti s katero se najmočneje in najpopolneje izraža in se lahko izraža pobuda množice, zavestno sodelovanje množice v borbi Za gospodarsko graditev in vodstvo države delovnega ljudstva. Borba proti klevetnikom je neizbežni sestavni del borbe za socializem Na podlagi te prakse je postalo tudi jasno, da takozvani »kritiki« iz CK VKP(b) s svojimi napadi, češ da je fronta buržoazno-kulaška organizacija. Partija pa da se izgublja v Fronti, niso klevetali samo Fronte in Partije, temveč da je ozadje teh napadov čisto drugačno. V resnici hočejo med drugim pri nas ohromiti pobudo množic, in ustaviti nadaljnji razvoj socialistične demokracije. Prav zato jim je naša Ljudska fronta napoti. V nadaljnji politični dejavnosti Partije in Fronte, je dejal tovariš Djilas. mora biti prav to vprašanje osnovno, to je vprašanje nadaljnje pritegnitve in mobilizacije množic, nadaljnjega dviga njihove zavesti in razvijanja njihove pobude, vprašanje razkrivanja pravih ciljev klevetnikov naše države in Partije. Danes ie treba pojasnjevati vzroke klevet in neresnic in odkrivati množicam kaj se skriva za njimi Borba proti klevetnikom je neizbežni sestavni del borbe za socializem sploh Zato je potrebno, da Fronta s pomočjo Partije organizira na široki osnovi predavanja, ki bodo zajela najširše množice in jim pojasnjevala prave namene »kritikov« iz CK VKP(b) in prave, odkrite cilje današnje borbe naše Partije za enakopravne odnose med socialističnim državami in za socialistično. ljudsko demokracijo. ... pri tem pa ne smemo zanemarjati borbe proti idejnemu in političnemu vplivu reakcije Bilo pa bi pri tem napačno, ko bi to nalogo ločili od borbe proti idejnemu in političnemu vplivu zvrženega izkoriščevalskega razreda in. kapitalizma od zu- naj. Borba proti idejnemu in političnemu vplivu reakcije proti poizkusom odpora kapitalističnih elementov ki je povezana z borbe proti hegemonističnim tendencam iz ZSSR je tudi nadalje ena naših osnovnih političnih nalog Bilo bi napačno, če bi mi zaradi aktualnosti pritiska s strani ZSSR pozabili na to nevarnost. ki se pojavila v vedno boi? zakulisni, zviti in divji pa čeprav no svojem obsegu slabši obliki, dokler popolnoma ne zmaga socializem in dokler se ne uredijo družbeni odnosi, v katerih ne bo izkoriščanja človeka po človeku. Pojasnjevanje — najvažnejši princip v našem političnem delu Tovariš Tito je vedno poudarjal, da mora biti pri nas najvažnejše načelo v političnem delu - metoda pojasnjevanja, metoda prepričevanja. Samo zavedna množice so sposobne, da premagajo vse težave prehodne dobe, kakršne stojijo pred nami. Dosledna, neprestana borba za dvig zavesti množic, pri tem pa uporabljanje prisiljevanja samo v odnosu do sovražnikov delovnega ljudstva in njegove države — to ie pot. po kateri morata nujno iti delavski razred in njegova avantgarda na čelu ostalih množic v prehodni dobi od kapitalizma k socializmu Delovni ljudje naše države ne samo da bi bolje razumeli težave in pomanjkljivosti, ki jih nujno srečujejo v borbi za graditev socializma, temveč bi zavestno vložili še več svojih sil, da te težave in pomanjkanje odpravijo, če bi jim vse to pojasnili, če bi jim bili jasni vzroki vsega tega. Če vidijo kam gredo, kam se giblje ves razvoj naše države. potem bi jim bile tudi neposredne naloge jasne, za neposredne težave pa bi lažje našli možnosti, da jih odpra Borba za dosledne uporabljanje metode prepričevanja — to je prav tako ena osnovnih političnih nalog, ki stojijo pred nami Politično delo v Fronti je doslej ravno največ trpelo zato ker ni bilo dovolj pojasnjevanja aktualnih vprašani posebno v zvezi z notranjimi okolnostmi borbe za socialistično graditev naše države. Zato je nujno potrebno na najširši osnovi organizirati politično delo in predavanja, s katerimi bomo pojasnjevali aktualne dogodke in tekoče naloge. Letos je treba mobilizirati Fronto predvsem za lokalne gospodarske naloge Kot najvažnejša splošna politična vprašanja v prihodnjem letu je treba poudariti: borbo za izpolnitev plana vobče, volitve in mobilizacijo frontovskih množic za lokalne gospodarske naloge. V tem letu je treba Fronto v glavnem mobilizirati za tiste gospodarske naloge, ki so neposredno povezane z interesi samih množic nekega kraja ali področja. V preteklem letu so frontovske organizacije odigrale velikansko vlogo z mobilizacijo frontovskih množic v borbi za uresničenje planskih nalog. Frontovci so množično odhajali tudi na delo, ki ne samo, da se ni razvijalo na kraju, kjer oni žive, marveč niti v njihovi republiki. Brez tega množičnega gibanja bi ne mogli izvesti vrsto zelo važnih nalog. To je bila velikanska pomoč za vso gospodarsko graditev. Toda takšno delo ima tudi vrsto pomanjkljivosti (pogosta kršitev načela prostovoljnosti, večkrat slaba organizacija in slab učinek dela, nezadostna skrb za stanovanja delavcev tej za politično in kulturno delo med njimi, slabitev borbe za stalno delovno silo itd.). Zato je potrebno v tem letu praviloma mobilizirati frontovske množice za reševanje tistih gospodarskih nalog ki so v njihovem kraju, in za katere imajo množice neposredni interes. Da pa bi uresničili naloge, ki so pred frontovskimi organizacijami, in k njihovemu reševanju pritegnili množice, je treba politično delo veliko bolj razpresti In plansko organizirati. Potrebno je dalje, da frontovske organizacije začno z množično politično bitko in z moralnim pritiskom na vse tiste, ki begajo iz službe v službo in s tem gospodarstvu kot celoti — ker onemogočajo ustalitev delovne sile — prizadevajo veliko škodo Budnost množic, moralno politični pritisk in nadzorstvo množic bo pri tem dragocena pomoč. Da bi Fronta mogla opraviti te naloge, je potrebno na široke in vsestransko pojasnjevati gospodarske ukrepe, ki jih sprejema vlada, da bi zagotovila ustalitev delovne sile. Brez ustalitve delovne sile bomo v izvrševanju plana vedno naleteli na nepričakovane težave; zato pa je vloga Fronte v borbi proti tistim, ki kršijo zakone in uredbe, katere so tu zato, da te težave odpravijo, ena zelo važnih političnih nalog. Svoj govor je tov. Djilas zaključil z besedami: Naš cilj mora biti, da se s krepitvijo socializma in socialistične izgradnje krepi in poglablja tudi socialistična demokracija, iniciativa in vloga množic, hkrati pa tudi vez med Partijo in delovnimi ljudmi naše dežele, ki so zbrani v Ljudski fronti. Živo in raznovrstno politično delo je tisto sredstvo, ki omogoča organizacijo množic in njihovo zavestno povezovanje s Partijo, povezovanje njihovih zavestnih teženj z nalogami in dolžnostmi Partije. Posebnih frontnih brigad, ki so dale dragoceno pomoč pri izpolnjevanju nalog tretjega planskega leta, posebno v gozdarstvu in gradbinstvu, je bilo lansko leto formiranih 8581. Skozi te brigade je šlo 1,011.353 frontovcev, od tega 744.766 moških in 266.587 žena. Pri obdelavi zemlje kmetijskih obdelovalnih zadrug so opravili frontovci Jugoslavije 13,615.914 delovnih ur, pri obdelavi zemljišč , državnih posestev 14,595,501 uro, pri obdelavi zemlje družin invalidov in frontovcev. ki so odšli v posebne frontne brigade, pa 18.400.440 delovnih ur. To pomeni, da so organizacije Ljudske fronte Jugoslavije opravile v lanskem letu v poljedelstvu 46,611.855 delovnih ur in prekoračile planirano število ur za 3,524.555. V vsej državi gradimo 4305 zadružnih domov. Od tega števila je sezidano do strehe 1114 domov, pokritih je 1644, predanih v uporabo ljudstvu pa je 521 domov. (Iz poročila tov. Ljubče Arsova o gospodarski delavnosti LFJ v letu 1949) Stran 2 »L JUDSKI G L A S« M. Sobota, 26. januarja 1950 IZ POROČILA TOVARIŠA BLAG OJE NEŠKOVIČA O ORGANIZACIJSKIH VPRAŠANJIH LJUDSKE FRONTE V svojem referatu o delu za organizacijsko okrepitev Ljudske fronte v letu 1949 in nalogah za leto 1950 je tov. Blagoje Nešković uvodoma poudaril da so se organizacije Ljudske fronte v letu 1949 po oceni glavnih odborov LF vidno izboljšale. Vse republiške frontne organizacije so delovale v letu 1949 na krepitvi svojih organizacij toda po oceni glavnih odborov obstojajo v organizacijah Ljudske fronte še vedno precejšne organizacijske slabosti. Nato je tov. Nešković podrobneje opisal posamezne slabosti v organizacijskem delu posameznih frontnih organizacij po posameznih republikah Ko je govoril o delu frontnih organizacij v LR Sloveniji, je med drugim dejal: V Sloveniji se je povečalo število osnovnih organizacij, je pa še vedno precej vasi brez njih. V večini osnovnih organizacij je delo organizirano ter se razvija po planu, slabo pa je politično delovanje. Pri osnovnih organizacijah je malo aktivov. Organizacijsko so urejeni mestni in okrajni odbori, ki pa ne delalo dovolj za razširitev vrst Fronte. Zlasti okrajni odbori ne ustanavljajo novih osnovnih organizacij in jim ne nudijo neposredne pomoči. Vse te organizacijske napake ožijo in krčijo razmah iniciative delovnih množic v borbi za zgraditev socializma in za izpolnitev plana industrializacije naše države. Novi problemi Kakor znano« je tov. Tito letos 1. januarja določil častno mesto Ljudske fronte v borbi za izpolnitev planov v letu 1950. Ljudska fronta bo izpolnila te naloge, če se bo borila tudi za odpravo naštetih organizacijskih napak. Nimamo vzroka za pomislek, da frontne organizacije letos ne bi premagale naštetih napak. Sedaj je vsem jasno, da je prvi osnovni problem v organizacijah Ljudske fronte, zlasti na vasi, aktivizacija osnovne frontne organizacije in da le drugi osnovni problem, od katerega rešitve ie odvisna rešitev prvega problema pravilno vodilno delovanje okrainih (tudi mestnih) odborov Ljudske fronte Glavni, pokrajinski in oblastni odbori morajo usmeriti vse svoje delo za rešitev teh dveh osnov, nih vprašanj. Nato je tov. Neškovič omenil vrsto organizacijskih napak, ki jih je bilo opaziti v lanskem letu v osnovnih frontnih organizacijah Med drugim je dejal da je v Mariborski oblasti v enem okraju samo 30 odstotkov, v drugem 38 in v tretjem 47 odstotkov volivcev včlanjenih v Ljudski fronti. Nadalje je ugotovljeno, da se mladina nad 18. letom starosti sploh ne včlanjuje v Ljudsko fronto Članarina se pobira samo od minimalnega števila članstva, po mnogih osnov njih organizacijah pa je politično delo zamrlo itd. Naloge v letu 1950 Leta 1950 imamo za odpravljanje organizacijskih napak naslednje naloge: 1. usposobiti osnovne organizacije za sistematično in samoiniciativno aktivnost; 2. izvoliti nove odbore, če so sedanji neaktivni ali če so v njih sovražni elementi; 3. pravilno rešiti vprašanje kadrov v osnovnih organizacijah, okrajnih in mestnih odborih v tem smislu, da bodo sekretarji odbora predani borci za zgraditev socializma, da bodo aktivni in ne hkrati tudi nameščeni v odborih zadrug ali pri krajevnih ljudskih odborih; 4. da bo odbor osnovne organizacije pobudnik stalne aktivnosti osnovne organizacije in da okrajni in ostali odbori posvetijo vse svoje napore podpiranju odborov osnovne organizacije; 5. uvesti za stalno sestanke vodstev množičnih organizacij na vasi zaradi koordinacije dela teh organizacij pri izpolnitvi skupnih nalog; 6. oblikovati skupine osnovnih organizacij in često prenesti na nje sestanke in rešitve tekočih nalog; 7. reorganizirati aktive osnovnih organizacij po konkretnih potrebah osnovnih organizacij, delo komisij okrajnih in mestnih odborov pa usmeriti v pomoč osnovni organizaciji in posebej v pomoč aktivom; 8. pregleda osnovne organizacije in izvrševanje nalog ter instruirati odbore osnovnih organizacij; 9. na sestankih odborov Ljudske fronte redno razpravljati o organizacijskem položaju osnovnih frontnih organizacij. To so osnovni ukrepi, ki jih je treba izvesti, da bi se organizacijsko popravile frontne organizacije. Pravilno je, da se vse te organizacijske naloge postavljajo kot izvedljive in učinkovite pred same frontne organizacije. V prvi vrsti je odvisno od samih, frontnih organizacij, če se bodo organizacijsko popravile, ker so za to objektivni pogoji v sami organizaciji. Naglasiti pa je treba, da so še nekateri drugi objektivni faktorji, ki imajo večkrat odločilno vlogo pri uspešni borbi organizacij Ljudske fronte za odpravljanje organizacijskih napak. Ne smemo pozabiti, da je KPJ vodilna moč v Ljudski fronti, v naši družbi in državi. Zaradi tega pa mnogokrat ul mogoče praktično rešiti nekaterih problemov v organizaciji Ljudske fronte brez praktične, konkretne pomoči pristojnih partijskih organizacij. Če natanko pregledamo, sako je večkrat slab kader, ki dela v frontni organizaciji, zakaj se voditelji mnogokrat izmenjavalo, saka) se tolikokrat »obide organizacija Ljudske fronte pri obravnavanju važnih nalog, zakaj odborniki ljudskih odborov ne vidijo v Ljudski fronti politične organizacije, zakaj se tolikokrat razne naloge samo administrativno izvedejo, zakaj se ves kader iz okraja večkrat uvede v kampanjo, medtem ko ostanejo drugi organi in organizacije izven nje — če vse to pregledamo, vidimo najprej, da je v okraju tak način in sistem dela, ki duši aktivnost organizaci Ljudske fronte, in nadalje, ja so taki pojavi posledice slabih navad v vodstvih. Iz organizacijske okrepitve Ljudske fronte izhaja prvič veliko povečanje političnega in delovnega učinka, ki ga morajo dati delovne množice v Ljudski fronti, drugič pa povečanje ustvarjajoče samoiniciative teh delovnih množic. Če imamo vse to pred očmi, potem je jasno, da bo pravilna vključitev organizacije Ljudske fronte v reševanje velikih vprašanj socialistične graditve zelo olajšala sedanje delovne težave. Ta pravilna vključitev frontnih organizacij pa je v prvi vrsti odvisna od načina in sistema vodstev v okraju. Namesto da bi, kakor mnogokrat doslej, posamezne naloge izvrševali na ta način, da pošiljajo aktive iz vseh organizacij (državnih in družbenih) iz okrajnega mesta v krajevne odbore, kjer ti aktivi tako rekoč sami brez sodelovanja krajevnih organizacij izvedejo razne ukrepe, bi bilo bolje in tudi bolj uspešno, če bi vsako nalogo prej razmotrivali pri pristojnih vodstvih (državnih in družbenih) v okraju in bi potem poslali kot inštruktorje posamezne tovariše v vas, da bi tam ne sami izvedli vso nalogo ali pa se omejili samo na krajevni odbor ali samo na osnovno partijsko organizacijo, temveč da bi o vsem poučili krajevni odbor in vsa vodstva množičnih organizacij ter z njimi razpravljali, kako bi se naloga čim bolje izvedla. Potem pa bi krajevni ljudski odbor ki vse organizacije na svojih sestankih razložile množicam cilj in pomen danih nalog ter jih pozvale k izvršitvi Pri takem obravnavanju bi bilo sicer potrebno za 2 ali 3 dni več časa kakor doslej, a ves ta čas bi bil dobro uporabljen, kajti pokazal bi se večji učinek dela, vodilni kader bi imel mani naporov in dosti manj bi bilo težav in nepravilnosti pri delu. Tak način (organizirano in plansko izvajanje ukrepov) in tak sistem (izvajanje ukrepov z aktivizacije vseh ljudskih organizacij) ne bi nikdar oviral ali celo onemogočal dela vodstva Ljudske fronte in ne bi mrtvil osnovnih frontnih organizacij, temveč bi nasprotno omogočil njih pravilni razvoj in pomaga) bi tud) naglo odpravljati organizacijske napake. Letni občni zbor sindikalne podružnice tovarne perila v Murski Soboti je potekal dobro. Pripravljen je bil zadovoljivo. Poročilo dosedanjega odbora je prikazalo pomanjkljivosti in uspehe v delu v preteklem letu. Izvršitev in presega plana za 13% kljub zaviranju Informbiroja je dokaz visoke zavesti kolektiva. O tem govorijo tudi visoke številke, dosežene v udarniškim delu in hranilnih vlogah. Tako bo delavke naredile v preteklem letu 18.000 prostovoljnih delovnih ur na obratni ekonomiji, melioracijskih delih in drugod, kar vsekakor ni malo. Tudi hranilne vloge so pomemben uspeh. Kolektiv ima vloženih hranilnih vlog za 333.650 din. Tudi delovna disciplina je vzorna. Tovariška pomoč med delavkami tudi dobro deluje; komisija je zelo agilna. Pomanjkljivosti poročil pa so bile v tem, ker niso povedala ničesar o tem, koliko in kdaj so bili razglašeni udarniki, čeprav ima Tovarna perila 142 udarnic, ki jih je razglasila samo v letu 1949. Tudi poročilo o delovanju menze in tudi o stanju obratne ekonomije ni bilo podano. Niti o tem, koliko otrok so obdarovali ob Novoletni jelki, ni bilo ničesar povedanega. Nov odbor sindikalne podružnice bo posvetil velik del pažnje ideološki prevzgoji članstva, obenem pa bo skrbel tudi za zadovoljivo zaščito članstva. S takšnim načinom dela in z odpravo navedenih pomanjkljivosti bo kolektiv dosegel še večje uspehe in pričakovati je, da bo zavzel tudi prvo mesto v soboškem okraju. ... IN TUDI VPRAŠANJE RAZGLAŠANJA UDARNIKOV Priprave občnega zbora sindikalne podrunžice opekarne v Puconcih bi lahko bile boljše. Če bi stari odbor vložil v to delo več truda. Resen predsednika podružnice in blagajnika ni nihče poročal o svojem delu, kar vsekakor ne more biti v ponos podružnici, še manj pa odboru. Pa se iz poročanja predsednika ni bilo mogoče spoznati delovne uspehe m neuspehe podružnice. Šele diskusija je prikazala napore, ki jih je vlagal kolektiv v produkcijo in v delo za zvišanje in zboljšanje produktivnosti Plan surove opeke je bil dosežen 98,5%, plan žgane opeke pa 96.5%. Da plan ni dosežen 100% je vzrok predvsem slabo vreme in pisarniško diktiranje planskih nalog od strani direkcije. Direkcija je dala direktivo za razglasitev 6 udarnikov, ne oziraje se na to, ali je to število dovolj ali previsoko z ozirom na zasluge posameznikov. Da se tak način razglašenja udarnikov dokončno odpravi, je potrebno, da sindikalna podružnica seznani svoje članstvo z novo uredbo o razglasitvi udarnikov. Ko se je kolektiv seznanil s planom za leto 1950 je sprejel obvezo, da ga bo izpolnil 100%, in sicer plan surove opeke do 1. oktobra, plan žgane opeke pa do 15. decembra. Prav tako bodo skrbeli tudi za ideološki dvig članstva in tudi za dvig kulturnoprosvetnega dela, v čemer pa jim morajo nuditi višji forumi več pomoči kot v preteklem letu. Tudi kolektiv opekarne Puconci ima vse pogoje za uspešno delo, če bo delo članov sindikalne podružnice resnejše. Pričakovati je, da bo v tem letu dosegel delovni kolektiv opekarne Puconci še večje uspehe v dvigu produkcije in v zvišanju polne lastne cene kot jih je dosegel v preteklem letu. —JP Izvršni odbor Osvobodilne fronte okraja Murska Sobota sklicuje OKRAJNI PLENUM OSVOBODILNE FRONTE dne 31. januarja 1950 ob 9. uri. Plenum bo v dvorani OF (Valijeva vila) s sledečim dnevnim redom: 1. Letno poročilo o delu OOOF. 2. Predlog plana za leto 1950. 3. Diskusija. 4. Sprejem plana za leto 1950. 5. Slučajnosti. Vsi člani naj se plenuma udeleže. Plenuma naj se udeležijo tudi vsi predsedniki in sekretarji VOOF. V preteklem tednu je bil v prostorih osnovne šole v Murski Soboti plenum Mestnega odbora Osvobodilne fronte. Plenum je prediskutiral predlog letnega plana in ga po manjših dopolnitvah v celoti tudi sprejel. V tem planu najde največji odraz ideološko vzgojno delo in sodelovanje Fronte v vseh gospodarskih akcijah, ki jih bo izvrševal Mestni ljudski odbor v tem letu. Plenum je obširno govoril o potrebi ožjih stikov s članstvom in v zvezi s tem sklenil, da bodo vsi rajonski odbori sklicevali mesečno enkrat množične sestanke članstva, a dvomesečno enkrat bodo dobro pripravljeni zbori volivcev. Da delo Fronte ne bo preveč enolično in da bodo člani seznanjeni s organizacijskimi nalogami, bo za odbornike OF in ostalih množičnih organizacij, kot tudi MLO organizacijsko izobraževalni tečaj. Takšen način dela mora privesti do dviga članstva vsaj za 85% in tudi plačevanje članarine bo s tem v zvezi bolj redno. Fronta pa bo obenem tudi skrbela za 100% vključitev rezervne delovne sile v industrijo. Vsa skrb bo posvečena s strani Fronte realizaciji plana mestnega ljudskega odbora, ki je zelo obsežen. Tako bo Fronta sodelovala pri izboljšanju kanalizacije in v tem delu prispevala 500 delovnih ur. Za zgraditev kinodvorane bo dala 1500 prostovoljnih delovnih ur, za ureditev ulic in precej zanemarjenih mestnih nasadov pa 1000 prostovoljnih delovnih ur. Tudi grobove padlih borcev NOB in RA bodo uredili in za to delo je predvidenih 100 prostovoljnih delovnih ur. Na mestni ekonomiji pa bodo vložili v delo 4000 delovnih ur. To so najvažnejše obveze, katerim pa je po važnosti pridružiti še sklep, da bodo z dobrim ideološko političnim delom pripravili ustanovitev kmetijske delovne zadruge v mestu Sodelovali pa bodo še pri ostalih delih, ki jih je MLO vnesel v svoj delovni plan v letu 1950. in to so: dograditev stanovanjskega bloka, zgraditev mostu na Lendavi, priprava načrta za regulacijo mesta, ustanovitev otroških jasli, sedlarske delavnice, pralnice, ki je že nujno potrebna in še nekatere naloge, kot je to zvišanje produktivnosti čevljarske delavnice, dvig socialnega fonda OF. sodelovanje pri odkupih in podobno. II. kongres Ljudske prosvete Slovenije bo začel s svojim delom 28. januarja. Priprave za kongres, katere smo vršili v čast kongresa, so močno dvignile kulturnoprosvetno življenje v soboškem okraju. V čast II. kongresa je osnovanih v okraju 16 izobraževalnoumetniških društev in eno dijaško kulturnoumetniško društvo, in tako smo svoje sklepe, ki smo jih prevzeli, izpolnili 123%. Novoustanovljena društva so skupaj z že obstoječimi društvi prevzela nalogo, da bodo ustanavljala izobraževalne tečaje. Tudi to nalogo so društva izpolnila. Danes imamo v okraju 28 tečajev, v katere je vključeno 1058 tečajnikov. Veliko število društev je izpolnilo svoje sklepe, namreč, da bodo v čast II. kongresa priredili do 28. januarja eno prireditev. V tem predkongresnem tekmovanju je samo okrajni odbor Ljudske prosvete nabavil novih knjig v vrednosti nad 43.000 din, a marikatero društvo je že izpolnilo svoj sklep, da bo dvignilo število knjig v knjižnici za 10 %. Društva v Krogu. Beltincih in v Križevcih so ustanovila lutkovni oder. Ne smemo trditi, da so vsa društva enako izpolnila svoje sklepe v predkongresnem tekmovanju. Vsekakor moramo na tem mestu pohvaliti društva SKUD »Štefan Kovač« v Murski Soboti, DKUD »Cvetko Štefan« na gimnaziji, KPD »Franceta Prešerna« v Gornji Lendavi, izobraževalno-umetniška društva v Dolencih, Kuzmi, Markovcih. Krogu, Gornjih Petrovcih, Šalovcih, Adrijancih in Ženavljah. Deloma so izpolnila svoje sklepe društva v Beltincih. Križevcih, Prosenjakovcih. Fokovcih, na Cankovi, v Bakovcih. Bodoncih, na Tišini in v Domanjševcih, ki so osnovala izobraževalne tečaje, kot zgoraj navedena društva, ki so razen tečajev priredila tudi odrske nastope. Društvo v Beltincih bi po svojem številčnem sestavu in po ugodnih pogojih, ki jih ima, lahko priredilo še druge prireditve. Moramo pa pohvaliti društvo, ker je pripravilo obe svoji folklorni skupini za nastop v Ljubljani dne 28. januarja, torej prvega dne trajanja kongresa. Grajati pa moramo društva v Mačkovcih, na Hodošu in v Tešanovcih, ki niso izpolnila svojih sklepov, oziroma sklepe, ki so jih prevzela na okrajni skupščini Ljudske prosvete. Društvo v Tešanovcih je vsaj zvišalo število knjig v svoji knjižnici, dočim društvi na Hodošu in v Mačkovcih nista izvršili nobenega sklepa. Na svojem sindikalnem sestanku so se delavci podjetja za vzrejo prašičev v Petanjcih obvezali, da bodo skrbeli za to da bo delo potekalo v lepem redu, da bo disciplina trdnejša, da se reja prašičev izboljša. V tem smislu in po teh točkah so tudi napovedali tekmovanje vsem podjetjem za vzrejo prašičev in vsem rejnim postajam v Sloveniji. To tekmovanje ima za cilj: pravočasno izpolniti plan in poostriti borbo za čim večjo proizvodnjo masti in mesa za preskrbo delovnega ljudstva Delav- ci rejnega podjetja Petanjci že tekmujejo, in sicer po naslednjih točkah: V borbi za zmanjšanje poginov in prisilnih zakolov, v izvajanju čistoče, boljše nege in v lepem ravnanju s prašiči, v borbi za izboljšanje reje prašičev, v izboljšanju delovne discipline, v dvigu politične vzgoje v podružnici, v pravilnem gospodarskem izkoriščanju krmil, v vestnem čuvanju prašičev in krmil ter v znižanju proizvodnih stroškov vzreje prašičev. Delovni kolektiv državnega vinogradnega podjetja v Radgoni je dosegel že dokaj pomembnih uspehov v obnovi vinogradništva. Obnova, selekcija, kvaliteta vinske predelave, visoka storilnost v delu so cilji, ki jih hoče ta kolektiv doseči v čim večji meri. Ko je kolektiv sredi zime dovršil glavna redna dela. je ostalo za rigolanje še 5 hektarov vinograda. Kolektiv je sklenil, da bo zrigolal 10 ha Iz svojih vrst so izbrali najboljše, ki so pokazali, kako se da v rekordnem času opraviti, visoko postavljene naloge. Ta brigada je na mah zrušila vse do zdaj ustaljene norme in postavila normo na 20 kvm, kar pomeni veliko v ilovnati zemlji, kjer je treba paziti na to, da bo globina vedno enaka (90 cm). V tem tekmovanju so bili torej dosežem uspehi, ki presegajo uspehe jeruzalemskega posestva za celih 5 kvm. Normo so že v prvih dneh presegli za 205 odst Po poti udarne brigade pa gredo tudi ostale: Cankarjeva, Gubčeva, Tomšičeva, Kardeljeva. Pred tednom so v Čepincih na množičnem sestanku pregledali uspehe in pomanjkljivosti dela v preteklem letu in obenem izvolili svoje novo vodstvo in sprejeli plan dela za vse leto 1950. Ta plan obsega vse naloge osnovne organizacije mladine in je lahko vzor vaškim organizacijam v soboškem okraju, kajti obsežen je in po svoji vsebini pester, kot bo tudi delo mladinskega aktiva pestro in vsestransko, 21 članov mladine v aktivu se je obvezalo predvsem, da bodo vključili še vso ostalo mladino, ki do zdaj še ni bila včlanjena. Na delovne akcije zveznega značaja bodo poslali 4 člane, a na delovne akcije lokalnega značaja pa 10 članov aktiva. V industrijo in ostala plačana dela bodo poslali iz svojih vrst 24 mladincev in mladink. Pri gradnji gasilskega doma, zadružne kovačnice, pri postavitvi telefona in pri ostalih delih bodo dali 5000 prostovoljnih delovnih ur. Da bo zaživelo delo na področju fizkulture, bodo ustanovili aktiv in vanj zajeli vso mladino. Tudi za boljši obisk predvojaške vzgoje bodo skrbeli in dosegli od 50% obiska, kot je bilo to doslej. 100% udeležbo. Tudi strelsko družino bodo formirali in vanjo vključili tudi odrasle. Da poživi- jo kulturno prosvetno delo, za katero imajo vse pogoje in dovolj prostora v jeseni dokončno urejenem zadružnem domu, so sklenili, da bodo v tem letu priredili pet kulturno-prosvetnih prireditev. Za spoznavanje lepot naše zemlje in Slovenije sploh, bodo organizirali 5 izletov, in to enega na morje in v Postojnsko jamo, dva izleta v najboljši KDZ, en izlet v rudnik in enega v Maribor, da si ogledajo poleg ostalega tudi mariborsko elektrarno. Poleg vsega tega pa bodo priredili še 5 zabavnih večerov za razvedrilo vaške mladine. Ob tej priliki so nekateri mladinci sprejeli tudi osebne obveze. Najmlajša mladinka Somer Rezika se je obvezala, da bo naredila 500 prostovoljnih delovnih ur in odšla na gradnjo Novega Beograda. Sekretar aktiva Ozvald Jože pa se je obvezal, da bo poleg dolžnosti, ki mu jih narekuje funkcija, naredil še 300 prostovoljnih delovnih ur. Prav tako se je obvezal član aktiva Časar Štefan za 200 prostovoljnih delovnih ur. Veliko število članov pa je sprejelo obveze po 100 prostovoljnih delovnih ur. S tega sestanka je poslala mladina Čepinec pismo Oblastnemu komiteju LMS v Maribor. M. Sobota, 26. januarja 1950 »L J U D S K I G L A S Stran 3 Z letnih konferenc mladine v ljutomerskem okraju Železne dveri: Mladina iz aktiva LMS Železne dveri se le svečano pripravila na svojo letno konferenco, katera se le vršila v nedeljo, dne 15. t. m. Pred vhodom vrat v dvorano, kjer so se vršile volitve, je bila okrašena parola z napisom: »Danes si bomo izvolili v novi odbor najboljše mladince« Prostor, kjer so se vršne volitve, je bil okrašen z zastavami, slikami tov. Tita. parolami, zelenjem Ud. Škrinjica pa le bila okrašena z zelenjem in prehodnimi zastavicami, ki si jih je aktiv priboril v prejšnjih letih. Na zidu so bile razobešene diplome aktiva, ki si jih je aktiv priboril s svojim delom. Konferenci je prisostvovalo 33 starih članov LM, zraven tega pa še 15 mladincev, ki so končali lansko jesen osnovno šolo, katere pa bo aktiv ko jih bo seznanili z Statutom LMJ — sprejel v organizacijo. Zraven tega je konferenci prisostvoval sekretar OK LMS tov Muhič Ivan, predsednik Vinoze tov. Vogrinec Martin, sekretar partijskega odelenja tov. Zupanec Alojz ter še nekaj članov upravnega odbora Vinoze. Tov. Koser Mirko, prejšnji sekretar aktiva, je podal obširno poročilo o delu organizacije v lanskem letu ter je med glavnim dejal: Plan aktiva LMS Železne dveri je bil, da bo dala mladina v lanskem letu 10.000 trudodni. Razen tega pa se ie mladina ob sprejemanju plana za lansko leto prostovoljno obvezala za skupno 2500 trudodni, tako da je znašal celotni plan aktiva za lansko leto 12.500 trudodni. Mladina je plan rekordno presegla in je dosegla skupno v lanskem letu 21.400 trudodni, kar znaša 8900 trudodni nad planom Poleg tega je sodelovalo v frontnih brigadah 46 članov ali kot celota 100 odst. V zveznih mladinskih brigadah je sodelovalo 12 mladincev, od katerih so se 4 vrnili udarniki. Pri prostovoljnem delu v zadrugi je dal aktiv skupaj 3248 delovnih ur V industrijo je odšlo v lanskem letu 16 mladincev. V tonskem letu le dal aktiv 7 kulturnih nastopov ter več družabnih večerov mladine. V KUD je vključenih 36 članov. Aktiv je v lanskem letu organiziral več izletov in sicer v zadrugo Kovača vas. Opatijo, Bled in na velesejem v Zagreb Aktiv ima tudi samostojni fizkulturni aktiv, tamburaški zbor in pevski vod Da je aktiv LMS Železne dveri dejansko politična šola, nam govori tudi to da je ravno iz tega aktiva odšlo največ mladih kadrov v razne upravne, oblastne in politične forume kjer svojo nalogo častno izvajajo. Samo na OK LMS le odšlo že iz tega aktiva 5 mladincev, kateri so danes partijski mladinski aktivisti.« V imenu upravnega odbora Vinoze je pozdravil konferenco predsednik tov. Vogrinec Martin, v imenu partijske organizacije pa tov. Zupanec Alojz. Po končanih volitvah so bile podeljene knjižne nagrade 4 najboljšim mladincem in sicer tov Vogrincu Alojzu, kateri le storil v lanskem letu okrog 350 trudodni tov Tomažiču Rudiju za vestno delo v kulturno-prosvetnem delu in fizkulturi tov Čeh Katici, najstarejši, in vestni članici LMS, tov. Potočnik Marti katera je v lanskem letu storila največ prostovoljnih delovnih ur. Za nadaljnje delo je aktiv sprelet sledeče obveze: 1. Vsa mladina bo razdeljena v 3 grupe in bo temeljito predelala ter si osvojila novoletno poslanico maršala Tita. Prav take bo predelala referat iz zasedanja Zvezne skupščine, ki je zasedala koncem meseca decembra 1949 in sicer referate tov. Edvarda Kardelja, Moše Pijade. Borisa Kidriča. Za pomoč pri študiju se aktiv obrne na partijske celice v zadrugi 2. Aktiv LMS bo pripomogel k utrditvi novoustanovljenega KUD v zadrugi, katerega največji del šteje mladina, s tem, da bo za kult program na okrajnem mladinskem zadružnem prazniku v Križevcih pripravila enodejanko: »Požeta njiva« — ali pa »Traktor«. Pevski zbor bo zapel internacionalo. tamburaški zbor pa bo dal tri točke. Poleg tega ra bodo izdelali za okrajni mladinski zadružni dan 10 grafikonov, ki bodo prikazali delo in uspehe organizacije v lanskem letu in na gospodarski razvoj zadruge Železne dveri. 3. Ustanovili bodo šahovski krožek, ki se bo sestajal dvakrat tedensko. Vanj bodo še vključili 12 mladincev. Kar pa še imajo samo en šah, bodo pod vodstvom mladinca ki je po poklicu kolar. naredili dve novi šahovski deški — to je pod vodstvom tov. Tomažič Rudija. 4. Člani aktiva so vključeni vsi v kmečko-izobraževalni tečaj ker pa ga ne posečajo vsi redno, sprejema aktiv obvezo, da bodo v času tekmovanja tečaj posečali 100 odst 5. Člani aktiva bodo na letni skupščini zadruge diskutirali o normah, kako so jih člani LMS dosegali ozir. presegali; o uspehih kmečko izobraževalnega tečaja s poudarkom, da naj se še več odraslih vključi v tečaj. 6. Aktiv LMS se temeljito seznani z letnim, planom zadruge, na osnovi katerega si mladina postavi svoj letni plan svoje obveze, kako in na kakšen način bo pripomogla pri uresničitvi plana zadruge tako v proizvodnji kot v drugem udejstvovanju zadružnikov. 7. Pri kapitalni izgradnji, to je pri gradnji zadružnih hlevov, bo dal vsak član aktiva v času tekmovanja do oblastnega plenuma LMS 3 prostovoljne trudodni. 8. Čim bodo ugodne snežne razmere. izvede mladina, vključena v fizkulturno društvo, smučarsko tekmovanje. Glede tekmovanja in izvedbe programa se bo aktiv povezal z OTO. Nadalje bodo ustanovili tudi samostojni strelski vod 9. V času tekmovanja bo aktiv LMS sprejel v svoje vrste 20 novih Članov iz vrst Zveze pionirjev, ki so izpolnili 14 let starosti in dovršili šolsko obveznost. Aktiv LMS jih bo še tekom meseca januarja in februarja temeljito seznanil s Statutom LMJ in jih nekaj dni pred okrajnim mladinskim zadružnim dnevom na slovesen način sprejel v organizacijo. 10. Za razvedrilo mladine bodo priredili v času tekmovanja en družabni večer, na katerega bodo povabili zastopnike množičnih organizacij. Za pridobitev novega znanja in za razvedrilo se bo udeležilo 16 članov aktiva izleta v Litostroj, ki ga organizira CK LMS dne 28. t. m 11. V času tekmovanja za okrajni mladinski zadružni dan ki se bo vršil dne 26. febr. v KOZ Križevcih in za okrajno konferenco, katera se bo vršila 5. marca, bodo ustanovili trt krožke Ljudske tehnike 12. Aktiv LMS bo prevzel 0.50 ha vinograda v svojo obdelavo, kar bo obenem mladinski vinograd Dohodke bodo pa porabili za kulturne svrhe 13. 0 izvajanju tekmovanja in doseženih uspehih bode aktiv pošiljal na CK LMS 14-dnevna pismena poročila. Aktiv LMS Križevci - Boreci — je imel tudi v nedeljo dne 15 t m. svojo letno konferenco in volitve Mladina je na konferenci živo diskutirala ter obljubila da bodo v bodoče imeli več uspehov. Za sklep v času okrajnega tekmovanja in pripravah za zadružni dan so si zadali sledeče najvažnejše sklepe: l Za okrajni zadružni dan bodo izdelali par grafikonov se naučili enodejanko. Prav tako bodo Doživeli delo folklorne skupine tet bodo dali na okrajnem prazniku zadružne mladine dve točki. 2. Redno tedensko bodo imeti študij, na katerem bodo predelovali referate iz zasedanja Zvezne skupščine in ostale tekoče članke naših voditeljev. 3. Preštudirali bodo letni plan zadruge ter si na podlagi tega naredili svoj letni plan. 4. V organizacijo bodo še vključili ostale mladince iz Borec, kateri še niso bili do sedaj vključeni. Slične obveze so sprejeli tudi ostali aktivi, kjer so se dosedaj že izvedle letne konference. Pred vsem vzorne obveze le sprejel aktiv LMS Staranova vas: mladinci so nesli svoje tekmovalne obveze iz zasedanja volitev na zasedanje konference aktiva LMS Križevci—Boreci, obenem pa so nar povedali tekmovanje temu aktivu. Tudi mladina iz Ključarovec je na svojem predvolivnem sestanku živo diskutirala. Predvsem le kritizirala prejšnjega sekretarja Bokaliča kateri je pustil aktiv propadati Prejšnji sekretar aktiva Bokalič je bil pred 6 tedni obsojen na 12 let zapora, ker je bil povezan z inozemsko špijonsko in domačo bando Mladina v tem aktivu je pa precej zdrava ter je dala sedaj boljše predloge za novi sekretariat aktiva ki bo znal organizacija boljše voditi. Neka mladinka iz Rakovec je delala na svojem predvolivnem sestanku, da bo v organizaciji aktivno sodelovala in da bi bila rada izvoljena v vodstvo aktiva. Prej je bila vključena v aktiv Godemarci, ki je v okraju zelo dober, saj je dobil na zadnji okrajni konferenci prehodno zastavico, sedaj pa, ko bo se v Rakovcih postavil novi samostojni aktiv, ie dejala, da hoče prenesti izkušnje, katere ie pridobila v aktivu Godemarci — v svoj novi aktiv LMS Rakovci. OK LMS je dosegel v času izvajanja volitev v osnovna mladinska vodstva že lep uspeh. Na novo je že bito postavljenih 7 aktivov, obnovljenih pa 24, Udeležba mladine na volitvah je polnoštevilna. Organizacija se predvsem dobro poglablja v vaše probleme v KOZ, obenem pa se že pripravlja ra naloge v tem letu. Za okrajni praznik zadružne mladine so osnovne organizacije živo zainteresirane, predvsem v tekmovanju, saj bo ob tem dnevu podeljenih okrog 20 praktičnih materialnih nagrad najboljšem zadružnim organizacijam, kot radioaparat 3 harmonike, nogometne žoge. knjižnice itd. Tudi inštruktorji OK LMS precej pomagajo pri izvajanju volitev. Do sedaj se je dobro izkazal tov. Korošec Franc Lebar Avgust in Žnidarič Branko. Slabo pa se je izkazala aktivistka, ki je bila zadolžena za Kokorišči. Sestanek ie sklicala ter trdno obljubila sekretarju OF, da bo na sestanek prišla. Vendar je obljuba ostala samo na papirju, mladina pa se je zbrala skoraj 100 odst., aktivistke pa od nikoder. Prav tako se le slabo pokazala aktivistka, zadolžena za aktiv LMS Mota. Predvolivnega sestanka še ni izvedla, kljub temu, da je bila od OK LMS že en mesec za njega zadolžena. Ta tovarišica ima tudi zelo slab odnos do OK LMS in do nalog, katere ji OK LMS zadaja. OK LMS bo na okrajni konferenci nagradil najboljše inštruktorje in člane OK LMS, kateri se bodo pokazali požrtvovalne pri volitvah in pripravah za zadružni dan čeprav je bilo vreme dne 17, jan. 1950 precej slabo in je naletaval sneg, se je mladina Cvena polnoštevilno zbrala na svoji letni konferenci. Prisotnih je bilo 25 mladine. Aktiv Cven šteje 31 mladine, nekaj od teh pa se nahaja v tečaju, tako da je bil neopravičeno odsoten samo en mladinec, ki pa na konferenco namenoma ni prišel. V lepo okrašeni in toplo zakurjeni dvorani so postali mladinci precej živahni. Konference se je udeležil tudi vaški šolski upravitelj in predsednik Obdelovalne zadruge. Po referatu, ki ga je podala tov. Vera, so mladinci diskutirali. V diskusiji so se dotaknili vprašanja izključitve mladinca, ki kljub večkratnim opominom noče prihajati na sestanke in ne poseča izobraževalnega tečaja. En mladinec je iznesel predlog, da naj se ga za enkrat še opomni, sam se je obvezal, da ga bo skušal pritegniti. Ta aktiv je imel v preteklem letu zelo lepe uspehe. Od 31 mladine, ki jih šteje aktiv, je bilo 19 mladincev in mladink v frontnih brigadah in zveznih akcijah. Poleg tega pa so dali 520 prost. delovnih ur na gradnji zadružnega doma, 23 mladine je vključene v vaško kulturno-umetniško društvo, 18 jih redno poseča splošno telesno vzgojo, 25 mladine pa redno poseča izobraževalni tečaj. Vsi ti uspehi nam govorijo, da je aktiv mladine na Cvenu izpolnjeval aktivne naloge v letu 1949. Toda mladina Cvena hoče še v naprej izpolnjevati naloge in si priboriti tudi eno izmed nagrad, ki jih je razpisal v svojem odloku okrajni komitet Ljutomer, zato so sprejeli naslednje obveze: 1. Do zadružnega dneva bodo ustanovili folklorno skupino, ki bo na ta dan že nastopila. Dali bodo eno kulturno prireditev, fizkulturni aktiv bo pa nastopal s simboličnimi vajami. 2. Mladina Cvena ni pozabila na politično vzgojo. Že s prihodnjim tednom bodo uvedli reden študij, na katerega bodo povabili tudi predsednika zadruge in OF, predvsem takrat, ko bodo predelovali sklepe zadružnega zborovanja v Ljubljani. Predelali bodo tudi sklepe XIV. plenuma CK LMJ, novoletno poslanico maršala Tita in referate naših voditeljev na zvezni skupščini. Vsak mladinec bo dal 5 ur prost, dela na zadružnem domu in popravilu cest. Mladina bo poslala s svoje letne konference resolucijo CK LMS in oblastnemu komiteju LMS Maribor. Izvršene naloge v letu 1949 in sprejete obveze na letni konferenci aktiva Cven nam govorijo, da je mladina pravilno razumela izvrševanje nalog, ki jih pred nas postavlja izgradnja socializma — Partija in tov. Tito. Že od daleč je človek lahko ugotovil, kje se bo vršila letna konferenca in mladinske volitve v tem aktivu. Zunanja vrata so bila vsa okrašena z zelenjem. Ko sem vstopil v pisarno KLO-ja, kjer se je vršila konferenca, je bilo občutno, da je to prostor, kjer bodo volitve mladine. Soba je bila okrašena z zelenjem, miza pregrnjena z zastavo, slika maršala Tita pa vsa okrašena z zelenjem. Po poročilu, ki ga je podala tovarišica Golobova sledila diskusija. Mladinci so predlagali, da napovejo tekmovanje sosedni vasi Pristava. Prav tako so v diskusiji iznesli, da jim je aktiv nudil v preteklem letu premalo zdrave zabave. Aktiv kot celota je imel v preteklem letu lepe uspehe, saj se je vsa mladina udeležila zveznih akcij in sodelovala v frontnih brigadah. Poleg tega so dali 600 prostovoljnih ur pri gradnji zadružnega doma. Vsa mladina obiskuje stoodstotno izobraževalni tečaj. Mladina Stročje vasi se ne zadovoljuje s temi uspehi in v tekmovanju za oblastno konferenco noče zaostajati za drugimi aktivi in so v zvezi s tem sprejeli tudi obveze. Na rednem študiju bodo predelali novoletno poslanico maršala Tita, Statut LMJ, sklepe zadružnega zborovanja v Ljubljani, sklepe XIV. plenuma CK LMJ in spoznali bodo vso mladino z bistvom spora Informbiroja. Ustanovili bodo dramatsko skupino in dali v februarju na oder eno prireditev. Vsi mladinci so se obvezali, da bodo aktivno sodelovali v fizkulturi, pred vsem kaže veliko zanimanje za šah. V razvedrilo mladine bo sekretariat priredil v tem tekmovanju 5 zdravih zabavnih popoldnevov. Vsak mladinec bo naredil v tem tekmovanju 20 prost, delovnih ur pri dograditvi zadružnega doma. V zadnji točki dnevnega reda so si mladinci izvolili novo vodstvo. Za sekretarja so 100% izvolili tovariša Mord Janeza, ki je bil član SKOJ-a od 1947 in je sedaj kandidat KPJ. Mladina je iz svoje konference poslala resolucijo CK LMS v Ljubljani in oblastnemu komitetu LMS v Mariboru, Žene-zadružnice v kmečko obdelovalni zadrugi v Fikšincih so sprejele enega med najboljšimi delovnimi načrti v okviru organizacije AFŽ v murskosoboškem okraju Tu so žene prisvojile taka dela, ki so važna za razvoj in napredek zadruge in ki bodo olajšal delo materam-zadružnicam Tako bodo zadružnice v Fikšincih leto pripravile in uredile prostore za Dom igre in dela, s čimer bo marsikateri materi olajšano delo v zadrugi. Že lani so zadružnice za Novoletno jelko pripravile darila za 60 otrok, letos bodo priprave za novoletno jelko še povečale. V času, ko ne bo v zadrugi nujnejnejših del na polju, bodo zadružnice plele prekmurske cekerje in ostale predmete iz čkanja, kar bo zadrugi prineslo lepe dohodke, a izpolnitev svojega kuharskega znanja bodo priredile tudi kuharski tečaj. Žene v zadrugi so se prijavile za izobraževalni tečaj, katerega pričetek že težko čakajo. Pomagale bodo pri popravilu vaške ceste Fikšinci-Cankova. Ker so ostale žene v vasi izjavile, da se bodo vključile v zadrugo, kakor hitro bodo uredili nagrajevanje dela po normah, bodo žene-zadružnice skrbele, da se bo to čimprej izvršilo. Ko bodo dogradili zadružne hleve, bodo žene osnovale tudi perutninarski aktiv, ki bo skrbel za dvig perutnine zadrugi in pa aktiv za dvig svinjereje. Že lani se je 14 zadružnic naročilo na »Kmečko ženo«, ki jo prav rade skupno prebirajo. Žene-zadružnice bodo letos v okviru zadrug ustanovile tudi svojo krpalnico. TEČAJ ZA DOJENČKE, ZA ŠIVANJE IN PRIKROJEVANJE V KRIŽEVCIH Žene v Križevcih so že pričele s tečajem za dojenčke, ki se ga udeležuje 25 žena, ustanovile pa bodo še dvomesečni tečaj za šivanje in prikrojevanje. Iz lastnih sredstev bodo opremile sobo, kjer se bodo v bodoče vršili vsi tečaji in sestanki organizacije AFŽ. V času odkupa bodo žene v tej vasi osnovale aktiv iz petih najboljših žena, ki bo skrbel, da bo odkup pravilno in pravočasno izvršen Pri zatiranju poljskih škodljivcev bo iz Križevcev sodelovalo 200 žena. Pri gradnji zadružnega doma in pri popravilu vaških cest bodo žene dale preko 10G0 delovnih ur. Žene v Križevcih bodo letos skrbele tudi za pojačano kultumo-prosvetno delo. V izobraževalno umetniško društvo bodo vključile najmanj 10 žena, za rdeči kotiček bodo žene nabavile šah. V štu- ij Ol se bo vključilo najmanj 15 žena. D ženi se bosta udeležili okrajnega tečaja za funkcionarje Osvobodilne fronte. Število naročnic »Kmečke žene« bodo povečale najmanj za 10. V DOKLEŽOVJU SO ŽENE IZDELALE PODROBNE MESEČNE NAČRTE V Dokležovju so izdelale čisto podroben delovni načrt že za vsak mesec vnaprej. Za vsak mesec predvidevan žene iz te vasi po 50 prostovoljnih delovnih ur, bodisi pri gradnji zadruž- nega doma, bodisi pri delu na zadružni ekonomiji. La vsak mesec so prav tako že kulturno-prosvetne prireditve. Ustanovile bodo tudi aktiv za dvig perutninarstva in svinjereje v zadružni ekonomiji. V MURSKI SOBOTI: 700 UR MESTNI EKONOMIJI. 500 UR GRADNJI KINODVORANE, VRSTO TEČAJEV TER OKREPLJENO DEOLOŠKO-POLITIČNO DELO oširen delovni načrt za letošnje leto so izdelale žene v Murski Soboti. Mestna organizacija AFŽ v Murski Soboti je že lani veljala za eno najbolj delavnih v okraju. Saj so dale žene nekaj tisoč ur pri delu na mestni ekonomiji, pri gradnji nove gimnazije in pri pripravljanju igrač in perila za Novoletno jelko. Tudi letos bodo žene delale na mestni ekonomiji 700 ur. pri gradnji novega poslopja za kino pa 500 ur. Kot stalno delovno silo bo mestna organizacija AFŽ vključila najmanj 20 svojih žena. Priskrbele bodo tudi potrebne delovne moči za pralnico in čistilnico, ki jo bodo letos odprli. Dvajset žena-kmetic iz Murske Sobote bo obiskalo kako vzorno kmečko obdelovalno zadrugo, kjer se bodo seznanile z zadružnim delom in življenjem. Žene bodo razširile svojo krpalnico, ki je že lani imela lepe uspehe. V mesecu februarju bodo osnovale tečaj za prikrojevanje, ki se ga bo udeležilo najmanj 20 žena. Razširile bodo tudi že ustanovljen aktiv za šivanje igrač ter ustanovile aktiv za pletenje predmetov iz ličkanja. V izobraževalni tečaj se bo vključilo 30 žena, v frontni študij pa 35 žena. Skupno z upraviteljstvi šol bodo organizirale 4 roditeljske sestanke. V vsem letu bodo priredile najmanj 12 različnih poučnih predavanj. Enkrat mesečno bodo žene obiskale Dijaški dom in DID ter prevzele patronat ned šolsko mlečno kuhinjo. Ko bodo ustanovile jasli, bo mestna organizacija AFŽ iz lastnih sredstev opremila dnevno sobo. V PROŠENJ KOVCIH, MELINCIH, IŽAKOVCIH, GORNJI LENDAVI ITD. NE ZAOSTAJAJO ene v p r o s e n j a k o v c i h bodo letos delale pri gradnji zadružnega doma. na zadružni ekonomiji, pri popravilu vaških cest in pri gradnji nove mlekarne v vasi blizu 2000 ur. Za Dijaški dom b zbrale 300 kg krompirja in 5 kg masti. Ustanovile bodo kuharski tečaj. 15 žena iz vasi se bo vključilo v izobraževalni tečaj. Žene v Melincih bodo skrbele, da se bodo v novoustanovljeno krojaško, čevljarsko in mizarsko delavnico vključil! najboljši delavci. Žene v tej vasi so klenile, da bodo s skupnim delom pomagale porodnicam in nosečim ženam. V Tišini bodo žene pridobile 10 novih članic Osvobodilne fronte. Ustanovile bodo tečaj za pletenje cekrov ter tečaj za prikrojevanje. Žene iz te vasi bodo obiskale zadružnike v Kramarovcih, kjer se bodo seznanile z zadružnim delom in življenjem. Tišinske žene so še sklenile, da bodo nasušile dovolj suhega sadja za Dijaški dom, svoje otroke pa bodo napotile, da bodo zbirali zdravilna zelišča, ki jih je v tej vasi dovolj. V obmurski vasi Ižakovci se je vsaka žena obvezala, da bo prebrala v zimskem času vsaj tri poučne knjige. 15 žena se bo združilo v perutninarski ak- te ki bo skrbel za dvig perutninarstva v vasi. Prav toliko žena se bo udeležilo tudi tečaja za prikrojevanje. Tudi v Gornji Lendavi bodo žene organizirale 14 dnevni tečaj za pletenje cekrov. Pet žena iz te vasi bo odšle na različne tečaje izven vasi. Žene iz Gornje Lendave bodo tudi skrbele za pečenje kruh za šolsko mlečno kuhinj. V izobraževalni tečaj se bo vključilo 10 žena. Ustanovile bodo DID in opravile 1000 prostovoljnih ur v raznih delovnih akcijah. V Cankovi bodo žene skrbele za brezhibno poslovanje šolske mlečne kuhinje, da bodo imeli njihovi otroci dovolj mleka in kruha. V tej vasi bodo Žene poleg tečaja za prikrojevanje ustanovil tudi tečaj za kuhanje mila. Vsaka žena iz Cankove bo po en dan delala na izsuševalnih delih v Prekmurju. Pri notranji ureditvi zadružnega doma bo dale žene 500 delovnih ur, pomagale bodo tudi zadružnikom v zadružni ekonomiji pri košnji, žetvi in mlačvi Stran 4 »L J U D S K I G L A S« M. Sobota, 26. januarja 1950 Ob koncu leta 1949 in z vstopom v četrto leto Titove petletke polaga svoje račune o delu in sprejema plane in smernice za bodoče delo Telovadna in športna organizacija, prav tako, kot vsa naša podjetja, ustanove in množične organizacije. V obmorskih okrajih so na tem področju storjene napake in vsled malomarnega dela vodstev ne moremo ugotoviti uspehov nikjer, razen v ljutomerskem okraju. Nujno je, da se podvzamejo vsi potrebni ukrepi za izboljšanje dela in razvoj fizkulturne organizacije v okrajih. Murska Sobota: Leto 1949 je za nami. Čas je potekel, ko bi se morale izvesti letne skupščine vseh obstoječih fizkulturnih organizacij in ustanovne skupščine novih društev. S tem bi okrajni forum dobil sliko dela vseh organizacij in jim zadal nove naloge, ki jih fizkulturne organizacije morajo izvršiti v letu 1950. Odgovorni forumi tega danes ne morejo poročati niti ne vedo utemeljiti, zakaj imajo danes takšno stanje v okraju na področju fizkulture. V vsem okraju, kjer so dani vsi pogoji za razvoj, obstojita danes dve TD in eno SŠD v Murski Soboti. Od teh je delo TD Beltinci, katero kljub slabšim pogojem razvoja napreduje in je edino izvedlo občni zbor in sprejelo plan dela za leto 1950. Z manjšo agitacijo bi se lahko v okraju ustanovilo deset samostojnih telovadnih društev, in večje število fizkulturnih aktivov in telovadnih vodov. Danes, ko naša Partija vodi odločno borbo za socializacijo vasi, ji sporedno z ostalimi organizacijami mora nuditi vso pomoč fizkulturna organizacija, katera v svojem programu vsebuje pestre oblike, ki so dostopne vsakemu našemu človeku, a na drugi strani je fizkultura danes potrebna delovnemu, človeku, če hočemo, da postane socialistični človek dosledni borec v izgradnji socializma in čuvar NOB. Želja in zanimanje naše mladine za fizkulturo v okraju Murska Sobota je, toda okrajni forumi niso znali tem željam ustreči in doseči, ca bi organizacije ta polet razvijale naprej, temveč so pustili vse delo sekretarju OTO, ki nepoučen in brez pomoči ni mogel koristiti razvoju fizkulture. Vse do takrat, dokler bodo mladinske organizacije, sindikalne in druge, samo volile odgovorne referate za fizkulturo v svojih odborih, a ne bodo skrbele da se ustanovi močan in delaven okrajni fizkulturni forum, ki bo vse organizacije z odgovornimi referenti povezal, ne pa to združil v eno osebo, kot je bil to primer v letu 1949, do takrat tudi nihče ne more pričakovati, da se bo fizkulturna razvijala kot močan faktor za ideološkofizično prevzgojo našega delavca in kmeta v okraju. Dovolj pažnje in pomoči so bili pripravljeni nuditi tukaj višji fizkulturni forumi, vendar so njih zastopniki stalno naleteli na navedene težave. Vse te napake je potrebno popraviti in boljšo organizacijo dela fizkulturo oživeti, kar se tudi da storiti, saj je bil okraj Murska Sobota v letu 1946-47 med najboljšimi okraji v Sloveniji. Dolnja Lendava: V isti si- tuaciji, kakor v Murski Soboti je billa fizkultura leta 1949 v okraju Dol. Lendava in za enako stanje ter vse napake odgovarjajo forumi, ki imajo v svojem programu fizkulturno delo kot sestavni del njihovega programa, ker tukaj ni bil zastopan okrajni telovadni odbor. Vse fizkulturno življenje tega okraja je prišlo do izraza v nogometnem moštvu SŠD NAFTA, praktično; v enajstih nogometaših, dočim smo vsemu ostalemu prebivalstvu, posebno pa mladini, fizkulturo odvzeli, za kar nosijo vso odgovornost odgovorni forumi, pri čemer je posebne graje vreden sektaški odnos uprave podjetja NAFTE in uprave SSD NAFTE ki ne da bi poskrbeli za svoje tisoče delavcev in jih vključevali v vrste fizkulturnikov, ampak sta z vso avtoriteto onemogočali razvojno pot fizkulture v sami Dol. Lendavi Zanimanje mladine na področju tega okraja in želja po aktivnem udejstvovanju v fizkulturi je brez dvoma največja v Sloveniji v tem okraju in so za to dani že nekateri poboji, če pa upoštevamo, da bo v najkrajšem času do konca izgrajenih enajst zadružnih domov in bo s tem na razpolago enajst dvoran, kjer se bodo lahko fizkulturne ure vršile tudi v jeseni in pozimi. V zadnjem mesecu se je delo nekoliko izboljšalo, vendar je tukaj nujno, da se ustanovi močan okrajni fizkulturni odbor, t j. OTO, ki bo vse delo koordiniral in nudil vso po- moč osnovnim organizacijam. Z ozirom na to, da se za to vršijo tukaj že daljše predpriprave, je pričakovati uspeha, vendar le ob pomoči in sodelovanju OLO, OSS in vseh ostalih organizacij in le na ta način je možno izboljšanje fizkulturnih organizacij, t. j osnovnega množičnega razvoja v dolnjelendavskem okraju v letu 1950. Radgona: V tem okraju o dosedanjem delu na fizkulturnem polju sploh ne moremo govoriti, ker se tukaj nihče za to ni pozanimal. Takoj v letu 1945 pa vse do danes je FZS le v manjšem merilu nakazovala delo in naloge, vendar uspeha ni bilo. Razni izgovori, ki jih nekateri navajajo, da ni tradicije itd., so pa samo izgovori. Držijo pa dejstva, da tega vprašanja nobeden od forumov OLO še do danes ni postavil na dnevni red in pristopil k izboljšanju in utrditvi fizkulture v okraju. O življenju in delu nekih društev tukaj ne moremo govoriti, toda če se zavedamo, da je fizkultura danes last delavcev mest in vasi, ne pa kot v stari Jugoslaviji, priviligiranih slojev kapitalizma, potem ne bomo čakali, da nam pošlje kader in vse potrebno nekdo od zgoraj, nego bomo k delu sami pristopili, saj so v okraju Radgona dani vsi predpogoji za uspešen razvoj telovadnih organizacij. Leto 1950 pa mora biti tukaj značajen prelom v uspešnem razvoju fizkulture. Ljutomer: Za primer, kako je treba delati in poleg vseh planskih dolžnosti uvrstiti fizkulturo v važno nalogo socializma, nam lahko služi delo na fizkulturnem polju v Ljutomeru. Tisti, ki bo v primerjal ta okraj s svojim obmurskim okrajem, bo lahko ugotovil, da ima še večje pogoje in, da če se te naloge smatrajo kot isto vredne z vsemi ostalimi, bo brez dvoma odkrito priznal svoje napake. Delo v letu 1949 so analizirale društvene skupščine, katero je v celoti pretresla skupščina okrajnega telovadnega odbora na svojem zasedanju 8. jan. 1950 Prireditve, ki so jih tekom leta 1949 izvedla obstoječa društva so dokaz, da se da doseči uspeh tudi med našo kmečko, zadružno mladino. Temu izraziti dokaz je TD Cven v KOZ, ki je med najboljšimi v okraju in v državi sploh, saj spada med deset najboljših društev v Jugoslaviji. Pričakovati je še večjega razmaha; saj sprejeti plan za leto 1950 predvideva ustanovitev TD ali TV v vsaki kmetijsko-obdelovalni zadrugi in bo s tem dana možnost vsakemu, da se aktivno bavi s fizkulturo. To se nam potrjuje že s tem, da tukaj fizkultura ni prepuščena sama sebi, da se ne razvija spontano itd., da jo vodi Partija, odnosno partijski funkcionarji OK KPS. Saj je tov. sekretar OK KPS in še nekateri člani biroja in izvršnega odbora OLO na čelu OTO, in da si kljub velikim nalogam znajo najti časa tudi za fizkulturno organizacijo. Prav tako je tukaj dobra povezava s sindikati in mladino in bo v letu 1950 OTO dosegel brez dvoma znatne uspehe in tako postavil dokončno čvrste temelje novi telovadni organizaciji. V vseh krajih okraja Murska Sobota planirajo žene svoje delo za leto 1950. Marsikateri krajevni odbor žena je sprejel vzorne obveze, ki jih bo izvedel v tem letu. Takšen je tudi krajevni odbor žena v Prosenjakovcih, ki služi za vzor vsem krajevnim odborom žena, ki še niso sprejeli plana in ga poslali na okrajni odbor žena. Še nekaj je takšnih odborov, dočim so tudi takšni, ki so sestavili plan dela samo zato, da bo plan Tako je storil krajevni odbor žena v Rakičanu, ki v svojem planu obeta, da bo organizacija delala; toda iz plana ni razvidno kaj, vsaj nič določnega ne vsebuje. In tako se končno vsakdo lahko vpraša, čemu so tak plan sploh poslali oziroma sestavljali. Slični so tudi ostali; tako n. pr. Cankova in drugi. Plan AFŽ Prosenjakovci 1. Politično-vzgojno delo: 1. Redno bomo imele sestanke odbornic, mesečno enkrat pa s članicami. Redno se bomo udeleževale sektorskih konferenc. 2. Vključile bomo 15 žena v študij OF. 3. Podprle bomo socialni fond za deset članic. 4. V izobraževalni tečaj bomo poslale od 5 do 15 članic. 5 Povezava bo s šolo in vso pomoč bomo nudile pionirski organizaciji. 11. Organizacijska dela: 1. Vso pomoč bomo nudile ustanavljanju lokalnih podjetij. 2. Povezavo bomo imele me žene z vsemi množičnimi organizacijami in skupno z njimi reševale vse naloge. 3 V OF bomo pritegnile le deset članic AFŽ-ja. 4. Pritegnile bomo deset novih naročnic »Kmečke žene«. 5 Vso pomoč bomo nudile nosečim ženam in obiskovalkam. 6. Okrajni ekonomiji v Prosenjakovcih bomo dale sto prostovoljnih delovnih ur. 7. Organizirale bomo kuharski tečaj, ki se bo pričel 20. t. m. III. Zadružni dom: 1. Za gradnjo in za končno izgraditev zadružnega doma bomo dale 1500 prostovoljnih delovnih ur. Me žene se zavedamo važnosti zadružnega doma. kajti s tem se bo dvignila kultura v naši vasi in tako se bo še bolj utrdila naša organizacija. IV. Akcije: 1. Za popravilo cest bomo dale 200 prostovoljnih delovnih ur. 2. Žene se bomo vključevale v frontne brigade, da bomo skupno z OF organizacijo stoodstotno izvršile plan. 3. Za gradnjo mlekoprometa bomo dale me žene 20 prost, delovnih dni. 4. Za dijaški dom bomo zbrale 300 kilogramov krompirja, 5 kg masti itd. V Gospodarstvo: 1. Za pregled, krompirišč se bomo stoodstotno vključile. 2. Sodelovale bomo pri določevanju hektarskega donosa. 3. Prisostvovale bomo vsem množičnim sestankom in tudi tistim, ko se bo razpravljalo o našem socialnem gospodarstvu oziroma o socialni preobrazbi naše vasi. Plan je bil sestavljen skupno z OF organizacijo in KLO-jem v Prosenjakovcih. Plan je bil na množičnem sestanku soglasno sprejet. Slovenski knjižni zavod je pravkar izid letošnje knjige Prešernove knjižnice. Izšle so v visoki nakladi 80.000 izvodov. Kakor vsako leto, opozarja tudi letos na obsežen Koledar za leto 1950. Obilno ilustrirana knjiga prinaša poleg običajne koledarske vsebine več člankov, ki obravnavajo aktualna vprašanja in nam kažejo našo domovino v razmahu socialistične petletke. Novost v tem letniku koledarja je cela vrsta krajših življenjepisov (Prešeren, Župančič, Nazor, Goethe, Balzac, Beethoven, Darwin), nadalje se vrste prevodi nekaterih srbskih in hrvatskih prozaikov ter izvirni prispevki v vezani in nevezani besedi iz peresa M Klopčiča, Mire Pucove, M. Malenšek -Koničeve. Kajetana Koviča, Toneta Pavška, Črtomira Šinkovca, Mitje Mejaka, Matevža Haceta, Franceta Filipiča, Dušana Mevlje in drugih ter prevodi Puškina, Howarda Fasta itd. Veliko zanimivega gradiva iz peresa znanih sodelavcev je izšlo pod zaglavjem »Iz naše domovine«, mnogo mikavnega, zlasti naravoslovnega gradiva pa prinašajo »Zanimivosti«, ki so jih prispevali razni strokovnjaki, kakor profesorja S. Brodar in Anje Polenec, Ivo Pirkovič, Ciril Šlebinger, Ivan Tomec itd. Pod zaglavjem »Kaj je novega po svetu« odpira koledar široke razglede po mednarodnem življenju. — V isti obliki kakor koledar je izšel pripovedni spis Miška Kranjca »Pisarna«, prva knjiga njegove, na široke zasnovane »Povesti o oblasti«, ki prikazuje s pripovednimi, prijemi politični, kulturni in socialni razvoj vasi, konkretno: prekmurske vasi, v kateri se odigrava boj med starim in novim svetom — »Spomini na partizanska leta« so se sedaj zaključili s četrto knjigo, ki jo je uredil Franca Bevk. V tej knjigi so natisnjeni prispevki desetorice avtor jev, med kater mi so Ivan Bratko, Edvard Kocbek, Tone Seliškar, France Lubej, Albert Jakopič, nadalje Marica Cene-Eva, Peter Stante-Skala, Anica Hribar-Smilka in Slavka Dežmanova. — S knjigo Dimitra Viabova »Makedonija«, ki ji je napisal uvod rektor ljubljanske univerze dr. Anton Melik, začenja Prešernova knjižnica seznanjati slovensko delovno ljudstvo s posameznimi jugoslovanskimi republikami. — Peta knjiga obsega spis M. Iijina in Segala »Kako je človek postal velikan« in nekako nadaljuje lansko leto izišli spis A. Polenca o nastanku živih bitij. Živahno pisano de prikazuje razvoj človeka od naravnega bitja do tiste stopnje, ko začenja premagovati prirodo in si z delom samim ustvarjali omiko in tako začenjati svojo zgodovino. Novi knjižni dar Prešernove knjižnice je vsebinsko tako tehten in tako obilen, da bo vsakemu naročniku prinesel mnogo lepega in koristnega. GANČANI. — Pri nas je januarja začel z delom izobraževalni tečaj, v katerega se je vključilo 43 ljudi. Od tega števila je 38 odraslih, ostali so mladinci. Tečaju bo treba posvečati vso pažnjo ter pomagati s kvalitetnimi predavatelji, ker naši ljudje so s tem, da so organizirali tečaj, pokazali, da si v resnici želijo izobrazbe. Tečaj ni bil organiziran do sedaj, ker v kraju nismo imeli predavateljev. Trirazredna šola je bila zasedena z eno učno močjo, a sedaj imamo dva učitelja. Poizkusili bomo nadoknaditi snov, ki je predvidena v načrtu. FOKOVCI. — V izobraževalni tečaj, ki je. končno tudi pri nas organiziran, se je vpisalo 30 tečajnikov in tako bo tudi naša mladina začela z izobraževalnim delom za naši dve vasi, in sicer za Selo in Fokovce. VIDONCI. — Kovačevci in Vidonci, pa tudi Otovci so ustanovili izobraževalni tečaj, ki se bo vršil v prostorih osnovne šole v Vidoncih. S tem, da so tudi pri nas ustanovili tečaj, so nase vasi dokazale, da želijo skupno korakati v izobrazbi z ostalimi vasmi okraja, ki bo že novembra in decembra ustanovile izobraževalne tečaje. MURSKA SOBOTA. — Na iniciativo mestnega odbora OF je ustanovljen izobraževalni tečaj tudi v Murski Soboti, v katerega so se vključili novi odborniki MLO in članice AFŽ. Velike iniciative in dela je pri tem pokazal šolski upravitelj in član MLO tov. Štubel, ki je tudi vodja tečaja in predavatelj. V Murski Soboti je ta tečaj potreben, ker veliko število ljudi je izven študija v sindikatih in ostalih množičnih organizacijah, ki so potrebni izobrazbe. V tečaj bo treba vključiti tudi ljudi, ki se pečajo s kmetijstvom in niso zajeti v študijske ali bralne krožke OF. Vsekakor pa moramo čestitati iniciatorjem, da so ustanovili tečaj. Po prvem predavanju so tečajniki bili prav zadovoljni s predavanjem, ki ga je imel tov. Štubel in si želijo, da bi tudi ostala predavanja bila kvalitetna. KANČEVCI. —- Končno so se ljudje v Kančevcih tudi zganili kot v ostalih vaseh okraja in 9 tem dokazali, da so v Kančevcih tudi ljudje, ki se želijo izobraževati, da ne zaostajajo za izobrazbo ljudi v ostalih, krajih okraja. Zdi se mi. da delo v Kančevcih zavira le nekoliko ljudi in da so med tistimi taki ljudje, ki so n. pr. ob priliki prireditve Novoletne jelke odpovedali sodelovanje, ker, kot so sami izjavili »ne bodo pomagali siromakom«. Ta kulaška poteza dveh, treh v Kančevcih je že s tem, da so sedaj ustanovili izobraževalni tečaj, naletela na obsodbo večine, ki ne misli tako kot tisti, ki mislijo s dejanji in izjavami zavirati delo poštenih ljudi na vasi. Tečaj bo začel z delom 29. januarja, na dan zasedanja II. kongresa Ljudske prosvete Slovenije. Sodeč po izjavah tečajnikov, ki želijo ljudje v Kančevcih tudi kulturnoprosvetnega življenja, želijo si odrskih prireditev, čitanja knjig, deklamacij, petja itd. To bodo tudi dosegli. ko bodo ustanovili svoje izobraževalno-umetniško društvo, ki bo načrtno prirejalo predavanja, ki bo načrtno prirejalo prireditve in tako tudi načrtno vzgajalo svoje člane. Vsekakor čestitamo naprednim ljudem iz Kančevcev, ki so s svojim delom dokazali, da razumejo potrebe časa. oziroma-da želijo na osnovi svoje izobrazbe pomagati pri delu in naporih za izgradnjo našega plana. NA Vsled hitro rastoče potrebe po električni energiji v našem socialističnem gospodarstvu pa more izgradnja novih central po prvem petletnem planu že sedaj zadostiti veliki potrošnji električne energije, saj zahteva izgradnja velikih central zelo dolgo gradbeno dobo. Naše v gradnji se nahajajoče centrale bodo pričele obratovati deloma v letu 1950 popolnoma izgrajene pa bodo šele leta 1951. Kritično stanje v oskrbi potrošnikov z električno energijo nastopa ob suši v poletnem ali jesenskem času ter Vsled zamrzovanja v zimskem času Tedaj proizvodnja vodnih central močno upade in morajo parne centrale prevzeti glavno breme vse proizvodnje električne energij. V zimskem času je izpad vodne energije tako velik, da ga parne centrale ne morejo popolnoma kriti, zato so potrebne omejitve v potrošnji Ko bo pa dograjena tudi velika parna centrala v Šoštanju. ki bo večja kakor vse dosedanje parne centrale v Sloveniji skupaj, tudi upad proizvodnje vodnih central ne bo več bistvene vplival na redno preskrbo vseh potrošnikov električne energije. Največji potrošnik električne energije v kWh je seveda industrija ker obratuje trajno po 8 l6 oziroma 24 ur na dan tekom vsega leta. Široka potrošnja, to so gospodinjstva, obrt in javna razsvetljava, povzroča pa velike istočasne obtežbe v kWh ob razsvetljavi zjutraj in zvečer in znaša ta obtežba, ki jo imenujemo »konica«, do 35% celokupne obtežbe naših elektrarn. Najbolj občutljive so svetlobne konice v zimskem času med 6. in 8. uro zjutraj ter med 17. in 22. uro zvečer, naj večja tekom celega dne pa med 17. in 20. uro. ko je večina industrije še v potnem obratovanju. Poleti zjutranja svetlobna konica sploh ne pride v poštev, ker je zgodaj dan, večerna konica se pa pomakne na poznejši čas med 20 in 22. uro. ki pa tudi ni več tako visoka kakor v zimi med 17. in 20. uro Industrija mora s skrajno štednjo v potrošnji električne energije in z zniževanjem obtežbe v času svetlobnih konic v največji meri prispevati k premagovanju oskrbovalnih težav z električno energijo. Toda tudi široka potrošnja mora s svoje strani štediti in to prav lahko stori. V Sloveniji imamo okrog 180.000 odjemalcev za gospodinjstva. Če vsak odjemalec izključi ob svetlobni konici samo eno manj potrebno žarnico od povprečne jakosti 40 Watt bi to pomenilo znižanje svetlobne konice za 180000 X 40 1000= 7200 kW učinka. Ravno tako morajo zavedne gospodinje opustiti ob času svetlobnih konic uporabo vseh toplotnih aparatov v gospodinjstvu, predvsem likalnikov, raznih kuhalnikov in električnih peči. En likalnik porabi toliko kakor 10 do 12 žarnic po 40 Watt, en kuhalnik toliko kakor 20 do 100 žarnic po 40 Watt, ena električna peč pa vsaj toliko, kakor 50 žarnic po 40 Watt. V Sloveniji je v uporabi najmanj 50.000 likalnikov s skupnim učinkom okrog 20.000 kW. kuhalnikov in električnih štedilnikov nad 5000 komadov s skupnim učinkom okrog 10.000 kW in električnih peči nad 3000 komadov s skupnim učinkom okrog 5000 kW. Če seštejemo učinke vseh Ceh gospodinjskih toplotnih aparatov, pridemo do učinka vodne elektrarne Fala pri najboljši poletni vodi, ali parne elektrarne Trbovlje s 35.000 kW Ni rečeno, da vse gospodinje istočasno uporabljajo svoje gospodinjske aparate, pa naj jih uporabljajo le 20% istočasno, ob času svetlobnih konic, potem dobimo okrog 7000 kW dodatne obtežbe, ki nima s prepotrebno razsvetljavo prav nič skupnega. Vidimo torej, da bi naše zavedne gospodinje prav lahko prispevate k znižanju obtežbe ob času svetlobnih konic za okrog 15.000 kW ali pa vsaj 10.000 kW brez posebnih žrtev, le z dobro voljo in discipliniranostjo, kljub vsem težavam s kurivom. Veliko je gospodinjstev. kjer je poleg normalnega štedilnika na drva ali premog v uporabi tudi plinski kuhal nik in kljub temu uporabljajo še električni kuhalnik. Veliko je stanovanj z lončenimi pečmi ali celo s centralno kurjavo in zaradi udobnosti uporabljajo dodatno še električne peči za prostorno ogrevanje. Le malo dobre volje in socialnega čuta do skupnosti že lahko odpravi vse težave v naši sedanji težki elektroenergijski situaciji. Uvesti je treba največje varčevanje in ne uporabljati vseli zgoraj navedenih električnih toplotnih aparatov v dobi svetlobnih konic v gospodinjstvu, javnih lokalih, trgovinah, ustanovah, obrti in industrijskih podjetjih Potem tudi ne ho treba uvajati splošnih omejitev in nasilnih ukrepov in bo naša socialistična graditev kljub vsem objektivnim težavam tahko hitro napredovala in ne bo nikjer primanjkovalo električne energije za res potrebno razsvetljavo in tudi ne pogonske sile za naše tovarne. Verjetno bo trajala ta kritična doba do konca marca Generalna direkcija elektrogospodarstva za LP Slovenijo OBVESTILO Upraviteljstvo državne gimnazije v Murski Soboti obvešča dijaštvo, da se bo šolski pouk pričel dne 1. februarja 1950. Male oglase in oglase vseh velikosti sprejema dnevno od 10. do 12. ure uprava »Ljudskega glasa«. Vsa pojasnila dobite v upravi ob navedenem času. Uprava Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Širec Viktor ml. — Naslov uredništva »Ljudski glas« Murska Sobota — Tiska Mariborska tiskarna