Stav. 73 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v nedeljo 51/. marca »21 Posamezna številka 20 stotink letnsK XLV3 Izhaja — izvremšl ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20. 1. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-oiživu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopis! se ne vrtajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Oodina. — Lastnik konsordj lista Edinosti — Tisk tiskarne Edinost. — Karočnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cen leto L G0.—. — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu In okolici ps 20 stotin'; — Oglasi se raćmaji v širokostl ene kolone (fž mmK — O »lisi trgovcev ta obrtnikov mm po40stot. osmrtnice, zahvale, poslanice l:i vabila po L 1.—, oglasi dena.ni1! zavodov, mm po L 2. — Mali oglasi po 2 > stot. beseia, najmanj pa L 2. — Oglasi' naročnina In reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv" Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57 Ne boite se itiih, kateri umore tele •. • Danes praznujemo najveličastnejši praznik vesoljnega človeštva. Nepre? eledne milj ortake množico krščanskega ljudstva obhajajo danes dan, ko je zma? galo ono življenjsko načelo, ki je temelj In podlaga vse kulture današnjega člo? vestva. Jezus Nazareški, opljuvani, za« sramovanj, ponižani, trpinčeni, križani Odrešenik ljudstva je danes raztrgal verige smrti in zmagal nad vsemi svoji* mi sovražniki. Mož, ki so ga gnali do smrti izmučenega, od vseh zapuščenega skozi ulice Jeruzalema na morišče, je razgnal grob in vstal k življenju. Jezus Kristus je zapustil človeštvu globok nauk. Pokazal je vsem ljudem in vsem narodom, da je trpljenje in pre? ganjanje največje gibalo življenja, te? meli napredka, podlaga velikih uspehov, predpogoj trajnih zmag. Pokazal nam jeT da je rti stalne in resnične človeške veličine brez trpljenja. Zgodovina sto* leti j nam kaže, da je v človeškem živ? ljenju in nehanju tudi najmanjši resni* Čen uspeh spojen s trudom in bolečino. Zgodovina vseh velikih mož je zgodovin na te Kristusove misli. Kdor izbegava trpljenje, se odreka uspehom, kdor ne zadene križa na svoja ramena, se odpo? ve vsemu, kar je srednega in dragocen nega v človeškem življenju. Čim večje }e trpljenje in preganjanje zavoljo pra? vice, tem večja in sijajnejša je končna zmaga. Kdor hoče dospeti najvišje, se ne plašiti pred najnižjim. Resnica, ki jo je prinesel v svet Kri* Btus, ne velja le za posameznika. Resni? ca je splošna, veljavna za vse, njena moč se razteza na narode in na države. Slovensko primorsko ljudstvo se oklepa te resnice z vsemd svojimi silami, vanjo polaga vse svoje upe, ta resnica svetil kakor vesela luč v noči njegove oeere* če. Tudi naše ljudstvo hodi danes svojo temno pot, tuda vanj se zaganja vihar zasramovanja in zaničevanja. Njegov delež je preganjanje, bič pleše po njegovih plečih. Njegove sinove prete? pajo in zapirajo, trgajo jih od domačih ognjišč, ženejo jih iz rodne zemlje. Nje* gove šege zaničujejo, njegovo govorico oblivajo s sramoto. Mera krivice in trp? ljenja je vrhana. Vendar trdna je v slovenskem IjucL> stvu vera, da vse trpljenje in vse poni? žanje ni kamen za na grob našemu ro? du, temveč jamstvo in potrdilo zma? ge. Čim večje je njegovo ponižanje, tem veličastne j še bo njegovo poveliča? nje. Držite glave pokoncu, ne klonite se ljudem! »Ne bojte se njih, kateri urno? re telo, duše pa ne morejo umoriti.« Po? svetni oblastniki in mogotci vam ne ino-rejo vzeti pravice! Pravice vam nihče ne more vzeti, če je sami ne zavržete! V vas samih je odrešenje! Zato vam kli? čemo: ne trepetajte pred ljudmi, ki so umrljivi m nimajo pravice na svo? ji strani! Dvignite zastavo pravi? ce kvišku! Naj plapola svobodno in ne= ustrašeno nad slovensko zemljo! Nosite bratje križ z veseljem, kajti po vsaki Golgoti pride vstajenje. »Vsak, kateri sliši te besde in jih izpolni, podoben je modremu možu, kateri je sezidal svojo hišo na skalo. In ploha se je ulila in pri? šle so vode in pihali so vetrovi m se uprli v tisto hišo; — in ni padla, zaka| stavljena je bila na skalo. Vsak pa, ki sliši te besede, in jih ne izpolni, podoben je neumnemu možu, kateri je sezidal svojo hišo na pesek. In ploha se je ulila in prišle so vode in pihali so vetrovi in se uprli v tisto hišo — in padla je in ve» lika je bila njena podrtija.« Jugoslavija Iz ustavnega odbora BELGRAD, 24. Na včerajšnji' seji ustavnega odbora je bil sprejet člen 63 ustave 7 večino glasov. Člen 63 se glasi takole: »Za posle posebnega krajevne? ga, srezkega in pokrajinskega značaja se ustanovijo posebne krajevne, občinske, srezke in pokrajinske uprave. V samo? upravnih zadevah odločajo posebni sa? rnoupravni organi na podlagi zakonov. Samoupravnim pokrajinskim upravam se poverjujejo tile posli: 1. pokrajinske finance, a) določevanje pokrajinskega proračuna, b) razpolaganje s pokrajin? ekimi nakladami na davščine, ki se na podlagi zakona daj a jo samoupravam za pokritje stroškov. 2. Pokrajinska javna dela in gradbeni predpisi. 3. Briga za po* speševanje pokrajinskih gospodarskih interesov: poljedelstvo, vinogradništvo, sadjereja. gozdarstvo, rečno in jezersko ribarstvo, lov, kakor tudi napredovanje kmetijstva v tehničnem ozira. 4. uprava pokrajinskega imetja. 5. Skrb za narod? no zdravje v pokrajini ki vse ustanove, ki pospešujejo zdravstveno stanje v pokrajini. 6. Vere in varnostne odred? be. 7. Skrb za socialne naloge v pokra? i ini. 8. Humanitarne ustanove. 9. Pospe> Sevanje prosvete v pokrajini. 11. Vpe» Ijava in določanje ustanov za štedenje, vzajemno pomoč in zavarovanje. — Vsi drugi posli se z zakonom poverijo po= krajinskim avtonomijam.« Sprejme se tudi dodatek poslanca Avramoviča. »Ako pokrajina ne bi mogla vršiti vseh naštetih poslov s svojimi sredstvi, mora na zahtevo pokrajinske skupščine in na podlagi odobranja narodne skupščine država dati potrebna sredstva pokrajin* ski samoupravi, ali pa izvrši te posle sama.« Načrti opozicije BEL GRAD, 24. V parlamentarnih krogih se govori o novi akciji dr. Ko? rošca, ki skupno z Narodnim klubom dela na to, da se reši vprašanje prisege lia način, ki bi omogočil Radiću prihod v konstituanto, s čemer bi se povečal opozicionalni blok. Opozicija hoče za vsako ceno zrušiti Pašičevo vlado. Muslimanska politika BELGRAD, 24. Iz Most ar j a in Banja* luke javljajo, da so tamkajšnji muslima* ni zelo nezadovoljni, ker je musliman* ski klub opustil svoje avtonomistično stališče. V resnici pa se zdi, da se široke muslimanske mase bolj pečajo s social? no ? gospodarskimi vprašanji, kakor pa s političnimi. Glavno za muslimane je materialna pomoč ter se ne bodo vrne? šavali v politično ureditev države. Komunistična konferenca SARAJEVO, 24. Snoči se je vršila v Društvenem domu konferenca komu* nistov ? centrumašev, na kateri se je razpravljalo o taktiki stranke, ki se bo v doglednem času organizirala. Izvoljenih je bilo sedem delegatov, ki se udeleže ccntrumaškc konference v Belgradu. Rusija Buharski komunisti prestopili k III. internacionali KOPENHAGEN, 25. Ruska agencija Ui iion pravi: Neka brezžična brzojavka iz Moskve javlja, da je buharska komu? iiistična stranka sklenila nristopiti k III. internackmali. Lenin za vzpostavitev svobodne trgo? vine s poljskimi pridelki. Kapitulacija komunizma pred ruskim kmetom HELSINGSFORS, 25. Neka vest ru? ske agencije Union pravi: Na desetem shodu komunistične stranke je Lenin obrazložil nov program stranke. Nagla? šal je sredstva, katerih se mora stranka posluževati, da ohrani oblast. Kljub vse? mu, kar se je storilo, — je rekel — sve? tovna revolucija le noče priti. Kmetje trdovratno vstrajajo pri svojih navadah. V sedanjih Tazmerah nam bo nemogoče ohraniti oblast, ako ne zadovoljimo kmetov. Moramo se prilagoditi razme? ram, da obdržimo moč v svojih rokah dokler ne izbruhne revolucija v zapadni Evropi. S kmeti se moramo sporazumeti s tem, da ustreženo njihovim zahtevam, ne da bi jim skrivali komunistična na? čela delavskega proletariata. Moramo dati svobodo krajevni trgovini med nri? delovalci, odpraviti rekvizicijo in mesto nje ustanoviti po&eben davek (toza».e? ven odlok je sovjetska vlada že izdala, kakor smo poročali v včeranji številki. Op. ur.) Sistem svobodne trgovine ni nevaren, ako ima proletariat industrij? ske izdelke v svojih rokah. Nasproti ta sistem bo le povečal važnost in ugled delavskega proletariata. Treba je torej, da nakupimo poljedelske stroje in da organiziramo izmenjavo s poljskimi prfe delkk Istočasno moramo potom brez? žičnga brzojava obvestiti vlade zapad? nili dežel, da popravljamo svoje zmote in da se je naša zveza s kmeti vzposta? vila. Ako o tem obvestimo danes vlade zapadne Evrope, bomo že jutri lahko kupovali potrebno blago za kupčevanje s svobodno kmetsko trgovino. Ob koncu ie Lenin izjavil, da bodo zadruge služile kot posredovalnice pri tej izmenjavi, da pa ostanejo še nadalje pod nadzorstvom komunizma. Ruske čete ob romunski meji poslane proti vstašem BUKAREŠT, 25. Oddelki 14. in 34. rdeče armade, ki se nahajate ob romun? ski meji, so zapustili svoja taborišča in so bili poslani proti vstašem v vzhodni Rusiji in pri Kijevu. Finska vlada bo smatrala prebegle ruskv upornike kot vojne begunce HELSINGSFORS, 25. Ruska agencija Union pravi, da je finska vlada sklenila, da bo ruske begunce iz Kronstadta srna. trala za vojne ujetnike in njih orožje bo najbrže zaplenjeno in povrnjeno Rusiji. Tajno vojaška zveza med Rusijo in Turčijo? PARIZ, 25. .> Intransigeant« piše: Po vesteh iz Rusije vsebuje pogodba med Rusijo in ke-malisti, ki je bila podpisana dne 16. marca, nekoliko tajnih določb, s katerimi se obe stranki obvezujete, da bosta na bližnjem vzhodu imeli skupno politiko, dalje da se bosta ena drugo podpirali v slučaju zunanjega napada in da se bosta vzajemno preskrbovali s surovinami in orožjem. Turčija Angleži ne zapuščajo Carigrada CARIGRAD. 24. Vrhovni poveljnik angleških čet je objavil poročilo, v ka? terem zanika v esti, češ da angleške čete zapuščajo Carigrad. Poročilo dostavlja, da bodo čete zapustile Carigrad, kadar Turki sprejmejo londonske pogoje in ko se ustanovi pod nadzorstvom medzavez-niške komisije takšna turška vlada, ki bo zares zanesliiva. Grška Grki poraženi v Mali Aziji? CARIGRAD, 25. TurSka anatolaka agencija poroča, da so Turki odbili gr? ški napad pri Brusi ter da so Grkom vzeli 1700 mož i!n kakih 100 topov. Nemilim Vstaja komunistov v tNemčiji BERLIN, 25. \Volffova agencija poro? ča iz Magdeburga, da trajajo boji pov? sod dalje ter da se pustoši in požiga. Po? glavarji večinskih soolalistov v Esslebe? nu so pobegnili. Pri Eislcbenu razpolagajo komunisti s 40 strojnicami in z več ko 10.000 puškami. Prebivalstvo zahte= va, naj se neodložno ukrenejo potrebni koraki in naj se proti upornikom rabijo tudi težki topovi. Vstajo vodijo povsod inozemski elementi. HETTSTEDT, 26. V Eislebenu je prišlo do hudih spopadov med četami in vstaši. Komunisti so celo noč streljali proti vojaštvu ter so zažgali en voz streliva. , , EISLEBEN, 25. Policija je dobda po* moč in posrečilo se ji je napraviti v mestu red. Postaje in javna poslopja so bila zopet osvojena. Po ulicah strazijo patrule. Tu in tam je prišlo še do kakega spopada: — V Hettstedtu se uporniki še niso predali. Poslopje državne banke so pognali v zrak ter so opustošili bližnje hiše. Listi poročajo, da bodo čete, ki so zavzele .Eisleben, šle v Martsfeld, da vzpostavijo red tudi tam. Upa se, -da bo do nedelje red vzpostavljen. »Voesische Zeitung« naglasa, da dokazuje sedanja komunistična vstaja, da v Nemčiji ni prave rdeče vojske. Vstaške čete so se nahitro zbrale m v sled tega niso dobro organizirane. Upati je torej, da bo vsta? j a hitro u dušena. Na dvugi strasni pa po* živa i o komunistični listi delavce iz es? senskega okraja, naj »pomagajo komuni? stom srednje Nemčije. Voctttelji večin? skih socialistov pa svetujejo delavcem, naj se borijo proti komunistom. V Ham? burgu so šli delavci zopet na delo. V Berlinu straži poHcija ministrstva iii javna poslopja. Oddelki javne straže na kolesih drvijo po mestu. »Vossische Zei? tung« poroča, da se je državni predsed? nik posvetoval včeraj z ministri o mož? nosti novih nemirov, dasi se misli, da najbrže jih ne bo. Padska vlada misli, da so čete, ki so bile poslane v srednjo Nemčijo, preslabe. HALLE, 25. Voda in razsvetljava ste bili ustavljeni. Delavnice tvornice du? šika so zasedle rdeče organizacije, ka? kih 6000 mož. Imajo dobro organizirano poizvedno službo, ki jo opravljajo od? delki na kolesih. Komunisti živahno agi? tirajo na deželi, da bi moške prcgovo> rili, naj stopijo v njihove vrste. iMcd Leuna in Anncndorfora je bilo razdelje* nih okoli 5000 pušk. Idi iso skoraj vse še popolnoma nove. V Hetfestadtu so ko? munisti pognali železniško postajo v zrak. Železniški most je bil tudi razde* jan. Tramvajski uslužbenci v IIalle?u so se izrekli proti stavki. Blagajne na postaji v Breslavi in Diissel? dorfu ukradene BRESLAVA, 25. Trije maskirani moš? ki so vdrli v urade železniške postaje v Breslavi ter so osobje prisilili, da jim je moralo izročiti 84.000 mark. Tudi v Diisseldorfu je bila blagajna na železni« ški postaji okradena. Tatovi so odnesli 400.000 mark. Nemčija ni še odgovorila na zadnjo noto reparacijske komisije PARIZ, 25. Agencija Havas zanika vesti, da bi bila nemška komisija Za vojno odškodnino že odgovorila na noto reparacijske komisije z dne 24. t. m. gle? de dolgov, ki jih Nemčija mora porav? nati pred 1. majem 1921. Zavezniki nameravajo zasesti Essen BEROL1N, 25. Neko poluradno po? ročilo pravi: Zavezniki so dne 8. t. m. zasedli z znatnimi oddelki v vojni opre* mi Dusseldorf, Duisburg in Ruhrort. Ob vhodu v imenovana mesta so bile po» stavljene predstraže. Dne 10. t. m. so zavetniki zasedli pristanišče Walsun 11 km severno od Duisburga. Dne 1§. t. m. so se prednje straže pred Duisburgom pomckniie za 3 do 6 km proti vzhodu do Miihlheima in Oberhausena. Povsod gre le za neznatne oddelke, ki neopaže? no obkoljujejo premogonosne in indu? strijske okraje. Dne 22. so zavezniki za? sedli neka važna središča In so se od Osterfelda pomekniH za 14 km proti notranjosti. S tem so se približali Esse? nu na 10 Ion. Koliko občin je glasovalo za Nemčijo ta koliko za Poljsko APPELN, 25. Neka uradna vesl pravi, da je za Nemčijo glasovalo 693, za Poljsko 527 občin. Poljska Poljski ministrski predsednik Witos svetuje prebivalstvu Gornje šlezije mir VARŠAVA, 25. Miaistrski predsednik \Vi-tos je izdal proglas, v katerom se je prebivalstvu Gonje Slezij® toplo zahvalil za glasove, ki jih je dalo Poljski, ter ga obenem poziva, naj bo mirno, dostojno in hladnokrvno, Finančna komisija 'Zveze narodov se bo v kratkem bavila o avstrijskem vprašanju PARIZ, 25. Listu »Qenure« poročajo iz Ženeve: Finančna komisija Zveze narodov se bo čim prej sestala v Parizu, da začne razpravljali o avstrijskem vprašanju. Italija Bombe proti železniškim progam. — Giolitti zopet v nevarnosti MILAN, 26. Vsa javnost je še vedno pod dojmom strahovitega zločina v gle? dališču »Diana«. Policija je aretirala nc? koliko oseb in preiskava se nadaljuje. Kvestura pridno preiskuje stanovanja sumljivih oseb. Našle so se velike mno? žlne vsakovrstnih bomb in drugih mo? rilnili priprav. Neki Astolfi in Pi'etro? paolo sta bila aretirana, ker sta pod su? mom, da sta postavila bombo, ki se je razpočila v gledališču Diana. Oba trdo? vratno trdita, da se napada nista udeie? žila in da ne pripadata k nobeni terori? stični t >lpi. Že dosedanja preiskava pa je ugoto? vila, da teroristična organizacija obstoja v Milanu samem, dočim se po zadnjih dogodkih vidi, da je organizacija razšis rila svoje delovanje na široko po deželi. Njeni napadi ^o bili včeraj naperjeni v glavnem proti železnicam. Blizu postaje Polcevcra na progi Turin ; Genova sc je moral osebni vlak št. 1170 ustaviti, ker se je pod njim slišala silna eksplozija. Na tračnici so neznani zlikovci postavili dve dinamit ni patroni, vlak ju je povozil in tako je nastala eksplozija. Vlak je bil le neznatno poškodovan in je črez pol cre vožnjo nadaljeval. Pozneje je po isti progi vozil brzoviak Turin ? Genova, v katerem se je nahajal mitnistrski pred? sednik Giolitti, ki gre v Cavour. Blizu Pezara so neznani ljudje posta? vili na tračnice želatino, ki se je razpo? čila par hipov, preden je prišel mimo vlak poln potnikov. Vlak je imel nekaj zamude in tako se je želatina raznesla prezgodaj, na veliko srečo potnikov, ki so bili v njem. Na progi med Borgo S. Donniiio in Castcl Gandolfo v parmski pokrarjini je bilu tudi postavljena želati? na, ki se je razpočila in prebila tračnice le 40 cm na dolgo. Blizu Vicenze je eksplodirala bomba na železniškem mostu na reki Timan? cliio. Most je bil neznatno poškodovan. Bombe na pošti. — Delavski dom zažgan PERU GI A, 26. Predvčerajšnjim je bi? lo vrženih na dvorišče poštnega poslop? j a v Folignu par bomb. Bombe so se razpočiie in ranile enega častnika in ?S mož Iz vojaškega oddelka, ki je stražil poslopje. Čim se je v Perugiji raznesla vest o tem napadu, sta se odpeljala v Fo? ligno dva avtomobila fašistov. V Folignu so napadi delavski dom in ga zažgali Anglija Parlament odgoden do 4. aprila LONDON, 25. Na včeranji seji se je angleški parlament odgodil do 4. aprila Drzen roparski napad na londonski ulici LONDON, 25. Včeraj se je neki uradnik ministrstva za pokojnine peljal v avtomobilu po mestu. Pri sebi je imel 2700 funtov. Pri Keggents Parku so trije oboroženi moški ustavili avtomobil. Uradnika so prisilili, da ie moral izsto? piti in jim izročiti denar. Roparji so po? tem skočili na avtomobil in se naglo odpeljali. Avtomobil so našli pozneje prazen. ___ Francija Minister Douracr o francoskih financah PARIZ, 25. Med razpravo proračuna v se. natu je finančni minister Doumer rekel, da so vojni stroški Francije znašali na 180 milijard frankov, ki jih mora kljub zmagi francoski narod sam prenašati, to je ravno nasprotno temu, kar se je godilo 1. 1870. Na račun svot, ki jih Nemčija dolguje Franciji, je la poslednja porabila že 40 milijard. Skupni državni dolg znaša 300 milijard, od katerih je državna banka posodila 26. Ob zaključku je Doumer izjavil, da se po tej poti ne more več naprej in da se stroški ne smejo povečati. Samo na ta način se bo zboljšala veljava franka in draginja zmanjšala. Briand za obnovitev diplomatskih stikov z Vatikanom PARIZ, 25. Senatna komisija za zunanje zadeve je danes seslišala poročilo ministrskega predsednika Brianda o ob novitvi diplomatskih odnošajev s sv. stolico. Briand je povdarjal potrebo, d;t se to vprašanje čim prej re>i. Rekel ie, da je obnovitev poslaništva pri Vatika» nu navadna stvar, kajti laični zakon sc ne smatra več kot ovira. Nunoiatura v Parizu sc bo seveda tudi obnovila. Ko? misija je sklenila, da se bo s tem vpra? šanjem bavila, ko bo sprejet državni j proračun. ____ Romunska vlada bo tudi predložila za? kv-.i o pobiranju pristojbin od nemžkega blaga BUKAREŠT. 25. Romunski mhustc* za zunanje zadeve Take Jonescu je nu nistrskemu svetu sporočil noto o k*uzcn skih odredbah proti Nemčiji, katero sta i Romunski poslali angleška in francoska i vlada. Take Jonescu je bil pooblaščen, 'da izvaja te kazenske odredbe tudi na I Romunskem. Vsled tega bo zbornici j predložil načrt zakona o pobiranju od? stotkov od nemškega blaga, ki se bo uvažalo na Romunsko. Amerika Odgovor Zedinjeih držav Rusiji WASHINGTON, 25. Državni tajnik je posla sovjetskemu zastopniku v Revolju odgovor n3 noto sovjetske vlade. V noti se pravi, da jo ameriška vlada pripravljena sodelovati, da sa med Rusijo in Ameriko vzpostavijo trgovski j odnošaji na trdni podlagi. Nota pa dostavlja da bi trgovina pri sedanjih razmerah ne mogla biti zadosti varna. Dokler bodo obstajali so danji vzroki vedno večjega obubožanja, se nc , bo mogel doseči noben trajen uspeh. Eta'Jiani in Jiišos'oveni v času italijanskega RIsorgimenfa" 99' Tudi Valusi, furlanski pisec, svak DalTOngara, se je zavzemal za spora? zum med Italijani in Slovani v pokra? j in a h z mešanim prebivalstvom na J£u= dranu. Kakor Cavour, je tudi Valussi jasno razumel pravi značaj madžarskega gi? banja: edino madžarska aristokracija naj bi bila svobodna, vsi drugi pa sužnji! rlcj medžarski manjšini, ki jo označa kot uzurpatorično ia trinoško, stoji nasproti osemnajst miljonov Slovanov, ki se hočejo združiti' po narodni in jezikovni pripadnosti in ki so to stremljenje že izrazili v svojih pesmih in svojem kul? turnem gibanju. tNa korist Italije je, da se postavi na stran poslednjih 1 Italija mora pospeševati razvoj Jugoslavije! Valussi razlaga nadalje: Če so bili Slo? vani poprej prisiljeni, se oklepati Avstri? je radi turške nevarnosti, so sc pa raz> mere sedaj izpremenile. Potisnjeni so med Madžare ? zatiralce in Italijane. Ker pa niso poznali resničnih namenov ita^ lijanskega naroda glede Slovanov, niso vedeli; ali naj se obračajo na Avstrijo ali na Italijo. Na nas je — pravi Valussi, — da temu mlademu in nabedudnemu narodu damo ugodne pogoje za njegovo bodočnost. Tako si pridobimo njegovo podporo, ki jo rabimo v kočljivih raz> merah sosedstva. Po ValussijeVem mnenju je bil ta na? men tem lažje dosegljiv z ozirom na sla? bo stanje v tistih pokrajinah po krivdi slabe dunajske politike. Zgodovinsko, a tudi z ozirom na današnje dogodke, je zanimiva tale izjava Furlana Valussi? j a: »Dana je bila možnost, da bi se raz* vnela vstaja v Istri in v Dalmaciji pod zaščito italijanskega brodovja, ki naj bi krožilo ob obali teh dveh pokrajin. Ce bi se bilo to zgodilo, bi bil danes Trst bržkone svobodno mesto. Vemo, zakaj se ta namera ni izvršila: tržaški trgovci, ki jih njihove koristi vežejo na avstrij« sko zaledje, so bili brezbrižni, Anzilotti ugotavlja, da živita v teh pokrajinah, pomešam eno z drugim, dve plemeni, a se nobeno noče potopiti v drugem. In se vprašuje: kako naj se reši ta zamotani problem? Nato daj a besedo Valussiju: Avstrija, ki obljublja sicer spoštovanje raznih narodnostim, nima moči za drugega, nc^o da eno narodnost pošilja v boj proti drugi! Italijani in Slovani v Primorju gledajo s strahom in upom v bodočnost. Začenjajo se zave^ dati svojega življenja in svoje moči in slutijo, da utegne narodnostno načele razvneti v Primorju dolgo in strašne borbo med obema narodnostima, ki ži. vita tu skoro v enakem številu. Treba j C iiajti kako sredstvo, ki naj prepreči spo> pad med obema plemenoma. Tako sred stvo je videl Valussi v samostojnosti oziroma nevtralnosti teh pokrajin, kje* zemljcpisje, narodnostna mešanost ii zgodovinske tradicije ne dovoljujejo či. ste rešitve zapletenega narodnostnega vprašanja. To velja — je menil Valuss* — za Trst, Istro in Dalmacijo. Nadalje izvaja: Ako bi se Istra odtr. gala od Avstrije, bi po malo letih po. stala italijanska. Trst pa — četudi je ita» lijanski bi bil vezan na sever. To vc^ lja tudi za Reko. Dalmacija bi bila raz. cepljena: dočim bi jo nje pomorski in* teresi vezali na Italijane, bi bila nje kop. nina, ki sc diži za hrbtom — slovanska »Italija bi bila mogla: izzvati vstajo ii' napovedati Avstriji vojno; ali če bi s-hotela priključiti Dalmacijo, bi bilo t< proti načelu pravičnosti in proti narod nostnemu načelu, ki ga je proglasila Ita; lija sama in hoče, da to načelo velja tudi za drugel Hrvatje, Srbi in drugi Slovan! ipiajo pravico zahtevati dohod do Ja drana in pristanišča za svojo trgovino Zahtevali pa bi več, nego ie pravično^ ako bi hoteli sJavizirati italijanska me: sta Dalmacije, Istre dn italijanskoilir skega Primorja.« Vse te svoje ideje je razvijal Valuss-v svojem listu »II Precursorc«, kjer j ti rekel v nekem Članku, da so Hrvatje oc začetka italijanskega gibanja misliii, d« si hočejo Italijani prisvojiti vse Priuion je. Zato naj bi jih Italijani uverili, d^ je ta domneva povsem kriva in naj b: naglašali potrebo sporazuma med Ita lijani in Slovani! Anzilotti pripominja v svoji knjigi4 To so mazzinijanske ideje iz liberalni pomladi Evrope leta 1848, ki pa jih ji Valussi pozneje — leta 1861 — zbližal i resničnostjo. Valussi je veroval v bo dočnost Dalmacije. S tem smo zvršili posnetke iz Anzi lottijeve knjige, kolikor se nam zde po sebno aktuclni za sedanje razmere. štttti) IL -»EDINOST« irsiTF. one ir, maK« mi« Friderik Adfir o sovjetski RusUS Domovfiisko inneza Na. zadnjem zborovanju dunajskih de? atvskih svatov it; imel soc. poslanec Fri= Uerik Adler go\or, v katerem je obrazložil stališče avstrijske socialne demokracije do politike sovjetske Rusije, drugim je izvajal: »Dva problema ob; vladujeta danes politiko socializma v vseb deželah sveta: na eni strani ropar« ski pohlep on ten t neg a imperializma, na drugi strani nevaren položaj, v katerem se nahaja sovjetska Rusija. Nobeden iz* med teh problemov se ne da rešiti z ie^ pimi besedami O ententnem imperializ* mu smo povedali na temeljit način svo? je mnenje na velikili shodih, ki so se vršili v nedeljo na Dunaju. Spregovoriti hočem danes svoje misli o sovjetski Rusiji. Sedaj, ko smo gotovi, da drže bolj* ševiki v Rusiji zopet oblast trdno v svo- Opozoril bi Je na nekaj, kar je postalo v najnovejšem času silno jasno. Vedeli smo zdavnaj in sm^ tudi vedno pov? dar j ali, da se je izvršila na Ruskem jjiaetska revolucija, ki odgovarja veliki francoski revoluciji in avstrijski revolu? ciji iz leta 1848., skratka, da se je izvršil prevrat, ki nosi na sebi vse znake meščanske revolucije. Vladni sistem v Ru= siji temelji, kakor izhaja iz zadnjega Les n i novec* a govora, na koaliciji med kmeti j VTendar so vsi razlogi in naj bodo Se j tako pametni in umestni brez vsake C um m«** 1» t k l#«Mcteli##iM9 moči* ko gre za dobiček francoskih ka-lFUllCySKIil luiPilBllSlutf pitalistov. Francoski podjetniki in vele-- obrtniki žrtvujejo z lahkim srcem kori« sti svoje domovine, če nasprotujejo nji* hovemu osebnemu dobičku. Kapitalizem je, kakor povsod, tako tudi v Franciji sovražnik javne blaginje. Kapitalizem ima kljub vsej demokraciji danes v vseh zapadnih držav aii in tako tudi v Fran? ciji vlado in vso politiko dežele v svojih rokah. Strašna opustošenja, katera je povz? rocil nemški militarizem v severni Franciji, mora tudi po naziranju nemških strank "oravnati nemško ljudstvo. Vsak resni Nemec priznava, da je najbolj cvetoči in najbolj bogati del Francije uničen in da bi se godila francoskemu ljudstvu krivica, ako bi Nemčija, katere Gospodarski aparat je ostal nedotaknjen, nja poKti__________, socialistična. Ta politika nikakor ne od- iih rokah, moremo o tem problemu dru= g^arja načelom in zahtevam, ki jih je _Jače govoriti, kakor pred nekaj tedni. }7raz\\ Kari Marx o zunanji politiki " Mi vsi smo mnenja, da bi se kapitalizem inauguralni poslanici k v sega sveta si!no utrdil, ako bi se danes v Rusiji nadomestil komunizem s pro-iircArolueionarnim režimom. Bili smo zategadelj v sik dar edini v naziranju, du oomeni vsak poraz sovjetske Rusije ne* varnost za proletaiiat celega sveta. d^S kJr^Pv »Tetil niti sleda socialistih zunaaje politike Rusiji godi, različno od stališča komu= nistov. Velike množice delavstva so se udajale po zmagi boljševikov veri, da je Rusija res izhodišče svetovne revoluci« je, ki se bo pojavila v kratkem času. Jaz tega- nisem nikdar veroval. Jaz sem vselej priznaval osebne žrtve in energi* jo boljševikov, vendar nisem nikdar mogel občudovati njihovo taktiko. Jaz m-sem zasledoval boljševiškega gibanja a sovraštvom, temveč z žalostjo. Kajti nikdar se nisem mogel oprostiti cu; stva, da pomeni vse, kar se tam godi, končno le težko škodo za splošni prole-tarski pokret. Nisem se mogel strinjati z vero komunistov, da bo izšla svetov? na revolucija neposredno iz Rusije. Go? spodarski in zgodovinski položaj sveta, v kolikor smo ga mogli presoditi, je go> voril namreč proti temu. Vodilni možje v Rusiji se pustijo v vsej svoji politiki voditi od misli, da se mora Rusija žrtvo* vati razvoju in napredovanju svetovne revolucije. Mi pa mislimo, da je svetovna revolucija brez Anglije nemogoča. Prt J vsem se pa moramo upreti onemu nauku, ki se oznanja že par let, da je v Rusiji socializem oživotvorjen, da so tam razmere boljšo kakor pri nas. Temu nauku srno se vedno -upirali. Kajii o vprašanju, je sli Rusija dvigalo svetov* ne revolucije, se da končno šc govoriti; o vprašanju pa, je sli Rusija! socializem uresničila, se ne da govoriti. in delavci. Da si ohranijo delavci neo^jne poravnala ogromne škode, ki jo je mejeno gospodstvo v mestih, morajo \ povzročila. Nemci in vse socialno čuteče prepustiti v vaseh oblast kmetom. V va- j struje sc upirajo le prekomernim seh komunisti nimajo besede. V preteže j odškodninskim zahtevam, ki' jih nalaga nem delu Rusije ne obstoja komunizem, j ententin imperijaHzem nemškemu ljuds Se važnejše pa je dejstvo, da zumu >tvu; kajti to, kar zahteva danes ententa, i a politika ruske sovjetske republike ni\ "»omeni zasužnjen je nemškega ljudstva, " lika kor pa ne zgolj poravnavo storjene škode. Francoski imperializem gre celo .ako daleč, da nc dovoli Nemcem, da bi ;ami, s sv ojimi delavskimi močmi in s vojjm materialom pomagali vzposta* /iti porušene pokrajine. Francozi no* 'ejo, da bi Nemci popravljali sami u ni? "ene pokraiine, temveč zahtevajo od: Nemcev odškodnine v zlatu. Francoski kapitalisti in podjetniki hočejo namreč sarni izvršiti vse poprave, ker se nočejo odreči dobičku, ki se jim obeta od tega Podjetja. Zato so bili vsi predlogi, ki so "ih stal ili Nemci v tej zadev i, odklon ROJAKI! 0 priliki velikonočni!; praznikov ne iMz na „nHfiGr.no osrsmbhi skladi" poslanici k prvi intemacio- nali. Mi smo si gotovo na jasnem, da sr bori Rusija z velikimi težkočami, m* nočemo biti njeni sodniki. Mislim, da. s«~ ne more delati v svetu, kjer vlada impe rializem, socialistična zunanja politika Sicer pa ni v Rusiji videti Vsa ruska diplomacija se ne naslanj? na sporočila Karla Marxa, temveč je ža1 vesti Voščimo vsem naročnikom, citate* Ijem, sotnidnikom in prijateljem veselo veliko noč. Uredništvo in upravništvo. Prihodnja številka »Edinosti« izide radi velikonočnih praznikov v sredo zjutraj ob navadni uri. Čodao sc mešajo pojmi v razgretih glavah! Naš človek, intcligent, je prejel te dni naslednje pismo z naslcvkijo vsebino: Dragi... i zelo podobna metodam caristične diplom j Angleži bi Nemcem radi ugo*|da - - - maci je. Razume se, da moranio pri te' ...... priliki govoriti cr georgijski republiki. Vzemimo, da je vodila Lenina in T rt Mrkega v vprašanju Goorgije dobra vera in pošten namen, vzemimo, da j u^ niso vodile imperialistične ideje, temveč mi i T;—----7—" — ----T----ft . . i u.i si slednjič tudi postal Italijan, pod italijan- diti, vendar so se morah ukloniti trdo; skinii zakoni in pod italijansko vlado. Ne ko-vratni, nepopustljivosti Francozov. Lloyd risti Ti, da skušaš z lažmi in izmišljotinami do-George je v angleškem parlamentu pred1 kazovati, da ostaneš »ščavo . Ješ italijanski nedavnim Časom izjavil, da bi bilo po, kruh, živiš tu in zato bodi dober in izobraženi njegovi misli za Francijo koristno, ako Si sprejela kod odškodnino material in sel, da je treba pospeševati napredovat \yj s tem materialom vzpostavUai poru nje svetovne revolucije. Toda kljub vse- j kraje. Zapleteno vprašanje od* dobri veri moramo ugotoviti, da stoje škodni ne bi se moglo na ta način lažje komunisti na stališču politike nasilja ii? da utemeljujejo napad na Georgijo 7 istimi mislimi, s katerimi, so utemeljevali 1. 1914 Vsenemci vpad v Belgijo, ke je Berhmann HoJIweg izjavil, da mor? Nemčija korakati, skozi Belgijo, češ: »sila kola lomi«. Ko govorimo v delavskem svetu c ----- _ „ . r - _ _ (BSP , Rusiji moramo izjaviti, da Rusija nim- eri zahtevajo, najt ranci j a dovon Nem? se raeša v glavi. Pameten in res naobr**en člc- .........." * * *" " .r* j vek bi se sramoval pobijati v svet tako spri- ešiti. Izrazil je upanje, da - francosko avno mnenje nc bo zavrglo tega preds 'oga. Francoski mJnistr. predsednik Briand na je par dni za tem izjavil v parlamentu, . i a odklanjajo osvobojeni kraji vsako »odelovanje z Nemčijo. Vendar se tildi ^ ^emljarizpremenil sem tudi Tvoje ime, ker se Ticd Francozi oglašajo resni možje, kar) ni prav glasilo.^— Kaj naj rečemo? Botru Spoštuj tistega, ki Te preživlja in ki Te tu — Jrpi, če ne, Te v nekoliko dneh poženemo v Tvojo domovino mizerije. Tu je bila, jo in bo italijanska zemlja, kjer je zatemnelo solnce zopet zablestelo, da razgreva srca odrešenih. Slovanov ni več, Slovani ne obstoje več; zato •jo le na Tvojo korist, da se vedeš kot olikan in inteligenten človek, sicer postane la opomin — grožnja! Bodi razumen in vedi, da je to naše* zemlja. Bog je hotel tako, a Ti, ki posval sedaj Italijan, postaneš tudi bo!j — človeški. Jeza, ki Te zaliva z rdečico, se poleže in Tvoj obraz postane cvetoč, kakor je italijanska več delavskih so vj eto v. Kar mi želimo je, da se vrne Rusija k sovjetskemu si stemoiv to je k samoodločbi delavskcgr razreda in da s rop i na mesto birokratsko - vojaške diktature gospodstvo delovnega ljudstva, Birokratski sistem v Rusi ji je vzrok, dr nas neprestano navdaja žalost, ko misli mo na to, kar se v Rusiji godi. Komuni; sti morajo pač razumeti, da ni treba, d; je protirevolueionarcc, kdor presoja kar se v Rusiji ^odi, drugače kakor ko mnnibti. ^m, da z lastnim delom popravijo Sto, , ... . , _ , eno škodo. Tako zagovarja poslanec čevalo o svojem lastnem dubevnem uoostvuf TTencssy v francoskem tedniku »Le Pro Politično društvo „Edinost" vabi vse svoje člane na redni občni zbor ki se bo vršil u torefc, 29. marca 1921., oli 11. uri, m gostilni s. Andrejo Cbcrsncls, mm 52 s sledečim dnevnim redom; 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajniku. 3. Poročilo blagajnika; 4. Sprememba § 1 društvenih pravi!. 5. Volitev novega odbora, 6. Slučajnosti. Politično društvo »Edinost«. VoBilcI pozor! reklamacijo. Čeravno je velik praznik naj se vsakdo podvrže tej mali nadlegi Volilni imenik bo na razpolago v ured ništvu, danes od 9 do 12 ter jutri od 9 do 13 in od 3 do 7. Razer tega je volilni imenik »a razpolage pri Sv. Jakobu, v Sv. M. Magd. Soodnj*: v Bazovici, v Trebčah, v Sv. Križu, v Barkovljah, v Rojanu in pri Sv. Ivanu. Reklamacije se vlagajo: Za Trst in spodnjo okolico: 1. V niagistratni palači (II. nadstr.)c 2. V telovadnici sole v ulici Giuseppc Pari nI. 3. V telovadnici šole v ul. Rugge?o Manna. Za zgornjo okolico pa: Pri okrajnem načelništvu na Opčinafa. Vclilci! Pregled volilnegft imenika e \ strani volilca je ravno tako važen kakor j volitev sama! Jutri, v ponedeljek, dne 28. marca 1921, je zadnji d«n za vložitev | reklamaci jel ŠKEDEKJSKI VOV1LCI POZOR ž Zadnji čas za reklamacije poteče 29. t. te bodo več sprejeme le. Kdor ni še pre= 13 in v ponedeljek 28. t. m. od 16 do 19. gledal volilnega imenika, naj to stori še Natančnejša pojasnila se dobivajo istoc danes, da eventuelno jutti vloži svojo!tam. »res Civique« to misel z zelo tehtnimi , azlogi. On trdi, da' bi nemško zlato nc \ 'ooristilo Franciji Bog si ga vedi koliko, :ajti ko bi Nemčija plačala Franciji vse dato, ki gi dolguje; bi sc nakopičilo v 3anq;je de France toliko zlata, da bi Tancoska valuta silno poskočila in bi agaziLi Francija v isto gospodarsko :rizo, v kateri sc nahajajo že danes vse 'ržave s previsoko valuto. Tako vidimo 'tmes Švico, Ameriko in Anglijo, da ne nore jo izvažati svojih pridelkov, ker nc lajdojo vsled visoke valute odjemalcev. Te države sc borijo vsled svojega- bo= pastva z brc zp ose In os r j o in njih gospo^ iarstvo trpi neizmerno škodo. Kaj pres ostaja v teh razmerah Franciji? Treba "e, da. se opogumi m seže po oni metodi, *>o kateri je mogoče najhitreje popraviti x>rušene kraje, treba je pozvati Nemce ia d do. Ce bi n. pr. 1. 1914. povzročil ,!ična razdejanja potres, bi Francija brez Tvorna segla po uvozu tujega blaga in no tujem delu in bi morala oboje popla? čati. V današnjih razmerah pa ji ni treba ilaeati niti blaga niti dela. Škoda bi bila v najkrajšem času poravnana. Tako pa ne more biti nobenega dv oma, da bodo Nemci rabili zek), zelo dolgo časa, da poravnajo svoj dolg. In koliko prilož* nosil ima v teku pol sroletja nemško ■iudstvo, da sc ne 23. marca 1921 je brigadir kr. finančnih stražnikov v pomorski bolnišnici :>Ospizio marino < klo-futal nekega mladeniča. Mimogrede bodi povedano, da ni dotični mladenič ničesar zakrivil. Sicer pa je to postranska stvar in nebistveno, zakaj tudi če bi bil mladenič zakrivil šc tako strašen zločin, bi ga varnostni činitelj nc-smel pretepati. Vsaj po naših pojmih in zakonih, ki pri nas veljajo, ne. V Avstriji je bilo pred davnim časom, pod Marijo Terezijo, postavno dovoljeno pretepati. Tado ne vedno in tako, kakor bi kdo hotel, temveč samo takrat in tako, kadar in kakor je to veleval tn določeval zakon. Pozneje pa je bila v Avstriji odpravljena kazen pretepanja in pri tem je ostalo vse dotlej, dokler ni Avstrija legla v grob. Ker pa velja v tej deželi še stari avstrijski zakon, v kolikor ga sedanja uprava ni izrecno izpremenila s posebnimi naredbami, in ker vemo, da ni izšla od časa zasedbe do danes nobena naredba, ki bi vpeljala v tem pogledu nekaj novega, vemo, da se pri nas ne sme pretepati. Niti živali s^ nc smejo pretepati. Ni še dolgo temu, ko je kočijaž, ki je pretepal svoje konje ali vole, dobil za to 21 do 48 ur zapora s postom. Tako po tukaj še veljavnem zakonu. In mislimo, tudi po italijanskem. Pa tudi če bi bilo po italijanskem zakonu drugače, bi to pri nas ne prišlo v poštev, dokler ta zakon pri nas še ne velja. In veljal bo šele tedaj, ko se razširi tudi na to ozemlje in se razveljavi obenem stari zakon. Sicer smo trd-! no prepričani, da se tudi po italijanskem zakonu ne sme pretepali. Zatorej pričakujemo, da pozove oblasivo brigadirja, ki deli klofute, na odgovor, ker je kršil zakon in bržkone tudi svoje službene predpise. Oblastvo naj pouči brigadirja, da je za človeka, ki je kaj zakrivil ali je osumljen, da je kaj zagrešil, cslica in nc bič. Bič ni za ljudi, temveč za živino, in celo za živino le za to, da se z njim strahuje, nikakor pa ne bije. Mili Plaper t spomin. Biser si bila, kakršnih je malo, zato te je Najvišji pozval L: sebi. Ni hotel, da se utopiš, izgubiš med zapeljivim svetom, marveč je poslal svojo bledo poslanko — smrt, ki te je odvedla iz naše sredine v lepši ' kraj, v krai miru m nekaIjenc«*o veselja, Kako voljno, brez najmanjše pritožbe, si prenašala hudo bolezen! Slabotne, kakor žubc-rc-njc sušečega se potočka, so bile tvoje zadnje besede, ki sem jih čula. — Videla sem te, L je zadnjič zagorela luč tvojega živ]i«nra močno in svetlo. Mislili smo: Otela se je! < Toda kakor umirajoča luč šc enkrat izdrhti« visoko vzplamti predno ugasne, tako je bilo tudi s teboj, draga Mila. Vzplamtcla je in potem utfa.--nile, ugasnila za vedno tvojega življenja s ve« čica. — Zrla sem nate, ko te je že objemal an-gtil smrti. Takrat si me pogledala zadnjič tako otožno kakor v slovo. V tem pogledu jo bih žalost, slovo in tolažba. — Bleda, nema z . ~ -sinjenimi ustnicami si splavala prerano kosena — cvetka med samim cvctjem. — St.'-la sem poleg, ko so te polagali v hladno zemljo, a nisem verjela, nisem mogla verjeti, da se no vrneš, nikdar, nikdar več ... — Vedno čakam j in čakam, kdaj se vrneš, k;ikršna si bila pi v, gibčna, živahna, nalahko zarudela in tedaj pristopiš k meni in rečeš: lJovej kaj lepegaf — Ah, ni te in nil Zastonj čakam! Kar utrga Kruta roka usode, tega nc vrne nikoli več! — V večale se bomo domov, a tebe, ljubljena Mila, ne bo med nami. Odrdral bo vlak proti ti boš pa mimo spa!a na pokopališču taci cb Soči in cvetlice bodo venčale tvojo gomilo. Morda je boljše, da si ugasnila sedaj tako dobr.->, tako nedolžna — pravi angel, kakor pa da bi po dolgem, napornem življcaju, umrla pre\ i 1 rana od zlobnega sveta, opravljajoča svoj poklic v zakotni gorski vasi. Ti, ki si tako ij • bila morje, ki si vedno sanjala ob nj«mj, sc naslajala ob igranju valov, poslušala šelest morske sapico, pozdravljala belo galebe, ti spL.( nezdramno spiš, d;deč proč od doma. Mimo tvojega groba tače bistra Soča. Slajša ti .panjo s šepetanjem skrivnostnih melodij, hiti v daljavo proti morju in nosi tvoje pozdrave lostni mamici, teinnozeleni morski jjladir>i, n pozdravlja galebe, ki zastonj povprašujejo po mladi znanki. — Spavaj, sladko sanjaj, dra$*n Mila! Ko pride maj, tedaj ponesemo najlepše cvetje, ki ga porodi prelestua Vesna, na tvoj grob. S svojo milosrčnostjo, prijazno,-1 jo si si pridobila trajen prostor v naših srcih. — Spavaj Mila, spavaj, saj se kmalu snidemo tam gori nacl zvesdami! Fanica Obidova. , Trimesečni tečaji, (prvi in dtugi) za angleSU francoski, italijanski in nemški jezik ter trgovsko korespondenco in stenografi jo, se o tvor o s prvim aprilom in sicer za začetuike; obenem tudi drugi tečaj za one, ki so Že dovršili prv*. Prijave se sprejemajo vsak dan od 12 od 22 v ulici Giovanni Boccaccio št. 3, vrata st. Iv (poleJ južne postaje). — Našim ljudem pripc-račamo caitopleje učenje leh velevažnih v -tovnih jezikov. ^ . Dramatični odsek društva >,Sl*»va « p»»jvu i dne 3. aprila na belo nedeljo ob 4. uri popoldne v dvorani Miklavec (Kacjun), Sv. M. Mag« Spodnja, veseloigro v treh dejanjih V Ljubljano jo dajmo^. _ iz tržaškega živlienla Mladi trgovec z moko ali laž ima kratke* noge. Vodstvo tovarne testenin v ulici Viale XX. Settembre, je že delj časa opaže v al ), da izgineva iz tovarne na čuden način bel i n><>! a. Kdo jo je mogel krasti? Da bi se stvar Pe nila, je naznanil dogodek policiji. Policij«-i J agentje so začeli s takojšnjim preiskovanjem. Postavili so se pred tovarno in čakali ... -kali.. . Minul je en dan, dva, ali tatu ni bilo o J nikoder. Pred včerajšnjim je pa imelo njihov« čakanje krasen uspeh, to se pravi, zasačili ) mladeniča, ki se piše Albert Kob.il, stanujoč v ulici deli' Industrfa, ki je kradel moko iz to-varne. Kobal j'e peljal po ulici XX. Settembre pi\\-zen dvokolesni voziček. Oblečen je bil v haljo, ki se rabi v prodajalni. On ni videl agente, Z vozičkom je sel naravnost v tovarno ter tam naložil, s pomočjo nekega drugega delavca, p^t vreč bele moke. Z naloženim vozom — kolesa so kar škripala — je šel po ulici XX. Settembre. Agentje pa, ki so ga imeli vedno pod očesom, so jo ubrali za njim: s Prosim, kaj peljete v teh vrečah* — ga p vprašal eden izmed agentov. } Kobal je debelo gledal može postave ' r nato odgovoril: >Smeti so, srnettf < ?,No, če so smeti, kam Jih pa peljete ... »V »krematorij . Policijski a gen t je se niso dali prepričati h -balu, da so v vrečah smeti <. Odprli so vrečo in smeti so sc naenkrat spremenile v lepo, belo moko. Kobal sc je izgovarjal, da je kupii smeti:; v tovarni. Policijski age nt je so šli v tovarno ter sc prepričali o tatvini. Peljali so ga na policijo, kjer je izjavil, da je hotel peljati u-kradeno moko v trgovino v ulici deli' lutiu-stria. Po zaslišanju so odvedli Kobala v zap ^ v idici Coror.eo. Tam ima brezplačno stanovanje, hrano, obleko in luč. če mu dopušča čari, lahko premišljuje pregovor, ki pravi: Laž ima kratke noge , # . . , Aretirau uzmovič. Včeraj ziutrai se je sprehajal po trgu Ponterosso llietni Marijan Gior-dani ter pušil cigareto. Mimo njega j^ sla neka gospa, kateri je strgal iz rok torbico ter ------- PODLISTEK V. F. B. V malem svetu (•3) Ta dogodek jc prinesel v ta krog sicer nena-. adno toplino in mir. Da-si otrok še ni bilo domov, se Solzica ni jezila; pozabila je, da jih Se ni, pozabila je tudi na obed. Mislila je na bodočnost in sedanjost ni obstajala zanjo v tem hipu. Nežne misli in načrti so zajemali tolike otroke, kolikor moža in ves dom. Videla je rožnato bodočnost in smehljala se ji je. In na vse to zadovoljstvo je sipalo soincc svoje polne tople žarke, ki so tudi kanarčku v kletki ugajali tako, da sc je napihnil, kakor da koče počiti. Slednjič se je začulo tudi prihajanje otrok. Naznanjal ga je strašen topot po lesenih stopnicah. Hoteli so hkralu v sobo vsi štirje in je nastalo na vratih pehanje in krik. Kočno so se prerili v sobo. Starejša hči Ivanka je nosila v rok iomot, ki ga je izročila materi, opravi-čevaje sc obenem, da so zakasnili zato, ker so iskali dar materi. Ona pa je vendar malo pograjala, češ, da ne poznajo reda in da sc mu ne priuče nikoli, ali, ko so ji otroci po vrsti poljubili roko in ji z enostavnimi besedami čestitali za rojstni dan, in ko si je ogledala njihov dar, kupljen s skupnimi prihranki: rdečo škatljo za rokavice s parom kožnatih rokavic — tedaj sc je odobrovoljila in jih pohvalila, ali, dodala je: Samo učile se reda.,..<', in sc je temu posvariiu pridružil tudi oče ter je razvil primerno propo-ved, ki pa jo oiroci niso poslušali, hodeč iz ene sobe v drugo, ko so odlagali svoj'e svr-šnikc in klobuke. Ko so posedli za mizo in začeli jesti juho, je dal Janko svoji ženi znamenje, naj molči t> oni stvari, položivši kazalca na usta. Otroci naj ne vedo vsega. Mogli bi izbrbljati in morda Se postati oholi. Sploh ni bilo Janku v navadi, da bi pred otroci govoril važne stvari. Taki razgovori so se vršili, ko so otroci odili, po obedu, posebno pa po večerji, ko je Krivosič navadno čital časopise in je ob odmerjeni steklenici vina razpravljal dnevni red. Fizijonomije otrok so odražale kombinirano rodbinsko sličnost. Vsi, ražua Ljudmiie, ki so jo imenovali Milo, so imeli materine rjave oči, njeno čelo in tasc temnorjave barve, ki pa pri 131etni Gjurici niso imeli še izrazite barve, ampak so se prelivale iz modrega v rjavo, ivie-pak, raven, na kraju privzdignen nos s tankima nosnicama^ je spominjal na očeta, a istotako mala debeia usta z jako iepo zaokrogljenim podbradkom, ki jc bil pri dekletcah izveden v kaj nežno črto, je bil pri dečkih nekoliko krepkejši, četudi ne velik. Ivanka je imela očetovo visiano, samo da ni bila njegove sestave, ampak tanka in nežnaa, in p je bil stas še nc povsem razvitega dekleta naravnost odličen. Njena petnajstletna sestra ji ni bila prav nič podobna, bila j« sploh izjema v tej rodbinL S svojimi velikimi modrimi očmi in plavimi, bujnimi lasmi, ki so ji v tisti solnčni razsvetljavi jasnosvitlo blesteli, pa z rožnato belimi lici fmih črt, je izgledala, kakor da pri tej mizi nae isedi med brati in stariši. Med tem, ko so drugi bučali in sc smejali, je biLa ona najbolj tiha in najresnejša, četudi se ni moglo reči, da nima mladeni&kega življenja. Sodelovala je celo pri vseh šalah svojih bratov, ali bolj kot pomagalka, nego pa provzročevalka teh šal. Da iged roditelji in otroci nc obstoji posebno i toplo razmerje — to sc je videlo takoj na prvi mah in bilo je tudi naravno. Niti ni Solzica prejemala od svojih starišev izrazov nežnosti, niti jih ni dajala njim. Kakor so njeni stariši njo, tako je tudi ona ljubila svoje otroke z vso dušo, bila bi pripravljena za vsako žrtev zanje, ali, kazala jim ni te ljubezni — bila jc žnjimi hladna in stroga. In s tem je sicer dosegla, da so se jo otroci bali, ali, njihovega zaupanja si ni pridobila, i ker jih ni znala pritegniti k sebi z nežnostjo, i Ni objemala, niti poljubovala svojih otrok, kakor delajo to druge matere. Odkar so porasli, je mati udušila v njih take nežnosti in si otroci potem niti niso upali, Ja bi sc materi ovili okolo vratu. Tudi v očetu nf bilo velike nežnosti. Jc drhtel sicer za svoje otroke, posvečal njim vse svoje življenje in delo, ali bil je enostaven človek, kmečki sin, došl v opankah az Like v Zagreb, kje je našel svojo srečo. Kupčija je zaposlovala vso njegovo pozornost, pa je bilo često, utrujen od dels, oduren in surov v svoji rodbini, da-si je bil dobrega srca. No, tega srca ni moglo nič oplemeniti, niti vzgojiti v njem finejših čustev, ker ni bilo pristopno za nobeno stvar, razun za kupčijska opravila. Istotako so tudi Krivošičko popolnoma zaposlovale hišne skrbi. Dokler so bili otroci manjši, so ji provzročali neprestanih preglavic, ker so bili živalmi in nemirni; ona pa jih ni hkotela zaupati služabništvu, ampak je le sama odgajala. Ta skrb z otroci in hišnimi opravili jo je silno razburjala, ker ni bila hladne krvi, tem bolj pa občutljivih živcev. Tako je postala neznosna, nestrpljiva napram otrokom in možu, in v tej nervoznosti se ]e potopila tudi njena nežnosti do otrok. (Dalje). nekaj mim iiMa rudnika Po mučnem čakanju in velikih skrbeh pride Fercher iz jame. Prehodil je z Raz tresenom celo vrsto predorov in ro? vov, dokler nista prišla do Lcopoldavega poija in Inzaghi predora, ki sta oba v plamenu. Storiti nista mogla ničesar, zato sta hitela iz jame. V Lambergerje* vam predoru srečata Stražaja in njegovo družbo. Popisali so jim ogenj, a Straža j je hotel osebno videti pogorišče, zastonj so mu odsvetovali, ko je pa paznik \Viiikler omenil, da ne bo take nevar* nosti, so se ločili. Fercher in Griibler ter rudar Kobal so nekaj časa čakali na me? stu, da se vrnejo, a ko jih je dim hotel zadušiti, sia se umaknila, a ne več po Antonovem rovu, temveč pri* Jožefovem jarku. Stražaja in tovarišev pa le ni bilo iz jame. Vsem je hudo; vsakteri bi rad pomagal. Uradnik Griibler zakliče: 100 gld. dam istemu ki mi Stražaja ali živega ali mrtvega prinese iz jame. Nekteri gredo v jamo, sc vrnejo omamljeni. Čez nekaj časa prineso tovariše. Nihče ne ve, če še žive ali so mrtvi Štirje zdravniki dr. Gerbie, kirurgi Novak, Skopar in Kopše se trudijo, duhovni jih devljejo v sv. olje, vmes pa vpitje, jok in tarnanje, ki sc z novega zax:ne, ko pri* neso iz Jožefovega rova mrliča ki ga po* lože pred jarkom na trato. Šima nepre» nehoma kljuka, da se zamolkli udarci na desko daleč slišijo, otroci vpijejo, ker so zgubili očeta, žena tarna po možu, o katerem ne ve, ga bodo Ii oživeli aii je žc mrtev, matere zdihujejo in očetu se vkrade iz tesnih prs zamolkel vzdih kakor zamorjenega joka, ko vidi ležati tam svojega sina. Do sedaj so imeli 3 mrliče, dru^i so počasi okrevali. Ob 8. uri zjutraj skliče Alberti na po? svetovanje v grad dekana Kos*a kot za> stopnika cerkve, sodnika, vse zdravnike, uradnike in nekaj paznikov. Vsi so bili edini, da ne bo mogoče rešiti Stta* žaja in njegove tovariše, vendar se sprejme Griiblerjev nasvet, da se spusti voda pri Jožefovem jarku. Ona lahko odpod-ž dim in izčisti jamo. Preden zamašimo odprtine, nnj poskusimo vse, da rešimo ljudi iz jame, naj bodo živi ali mrtvi. Ob V29. so napeljali vodo v jamo. Ob so z&mogli že štirikrat v rov; prisH so celo do Klementijevega polja in do %I0 so prinesli 3 mrtve iz jame. Povsod je gost dim, celo v Jožefovem jarku jo tako slab zrak, da omami človeka, lio 11. ure so spravili 10 mrtvih iz jame in sedaj se nobeden več ne upa pod zemljo. Ob 2 popoldne je bilo drugo posveto* vanje. Enoglasno se sklene zadelati vso vhode, ki vodijo v rudnik, da dim nu more na površje in sc ogenj ustavi, ie* sarji so pričeli takoj z cfdum, drut*i so nosili zemljo in gnoj. Da se ogenj zaiim ši, so vedno brizgali v dim vodo, da 60 bili delavci vsi,mokri A vstrajali so dn SILVIM ?ARDENKO: Velikonočno jutro, Ka palmovem sem holrau st&h In šla je mimo lepa sanja: pred mano kakor grob odprt razgrinjala se je kampanj«, V akacijah je pajčolan razpr«dla zarja svilno tkan, , ko da sc kdo je iz tančic izmotal, stopil v beli dan. In kakor da bi vide! Njega »z groba vstalega, v sijajno belem oblačilu nebeško zaleg«. V nebo je glava segala, in roka sc raztezala od vzhoda daleč na zahod — ia božji mir je sps.1 povsod. in žarno solnce kot srce gorelo z ognjem je krvavicu Ttun spodaj pa so šli ljudje z veselim licem rožnozdravim, Strmsli gori so v srce, ko da bi v davni zrli r&j.. :VK: .,«• t««* Vstajenje. (Črtica iz Rusije.; Bilo je pred veliko nočjo 1. 1918., ko smo hiteli protii jugu, čez Podolje, dc zob oboroženi in smo prinašali silo^ in krivico,, kamor smo stopili. Sama mržnjf je bila okrog nas, temna in prikrita, v srce smo jo čutili in težko nam je bilo tko so naa gnali z bičem delat krivico O veliki noči smo bih v Odesi, ten obmorskem velikanu, ležečem na skali Kamor je seglo cico same kupole in stre he tovarne in skladišča ter morje tamno in mrko, ki ni imelo konca. V Aleks androvakem parku smo take rili, pod lepimi paviljoni smo imeli pc stavljene piramide, z nasajenimi bajo neti in smo čakali — vstajenja. Ne nagega vstajenja, ampak vstajenj; in upora tega ljudstva, tistega vstajenja ki pordeči ulice s krvjo, ki napolni bol nišnice in pokopališče in ki razplamen kri do obupa in groze. V našem srcu jr bila še komaj slutnja onega vstajenja ki je vrela v tem narodu. Bilo nos je skoraj strah teli ljudi h tega mesta. Ruske uniforme, zveneč« ostroge, prezirni pogledi, ki so govori mnogo. V časi smo brali o ruskem ini* žiku, malem človeku, nepismenem, d< vratu pogreznjenem v blato. Kje je t is t mužik? Kakor na ukaz se je razširila govorica j 21110 tiho sovraštvo, nevidno in strašno. Mali. črni človek je stopal tik mene : i gledal v morje, kot da išče nekaj na dnu, ki ga ni videlo še nobeno človeško cko. Naenkrat se je obrnil do mene: »Kaj iščeš?« ».Nič,« sem dejal. »Ali ste žid?« »Ne.« Nato je molčal in se je nasmehnil z vi? to. skoraj žaljivo. »Po kaj ste prišli sem?« »Ne vem.« > »Od kod ste prišli?« »Iz Galicije.« »Vem, po kaj ste prišli,« so se mu za-iskrile oči. »Da nam vzamete, kar nam ie dano od Boga in kar smo si pridobili. Prišli ste po našo svobodo!« Beseda svoboda je bila izgovorjena tako sladko, da me je pretresla do moz? ga. V meni, ki skoraj misliti nisem smel lianjo, ss ie porodila nrviČ z on rt slada kostjo in brezmejno lepoto, ki sem jo občutil pozneje. »Ne vem,« sem zajecljaL »Gremo, ka? mor nam zapovedo.« Pri tem sem po* mislil na našo Goriško, na vse moje sa*> nje in sladke slutnje. »Vi niste svobodni ljudje. Ali poznate nas in našo zemljo? Po kaj ste prišli, če nas ne poznate oh nam hočete urediti hišo in življenje?« »Ne pravite meni tega,« sem dejal za* molklo in sc nisem ganil. On pa se je nagnil k meni in govoril da je v naših rokah vse, da smo si vsi bratje; govoril je pritajeno, strastno; mnogo je bilo fraz vmes, mnogo je bilo tudi gorkega čustva. Spomnil sem se, da je prepovedano govoriti z ljudmi in da morda že čuje kako oko nad menoj. Sel sem. Komaj sem videl pred seboj vse dolge procesije ljudi, svetle v prvem penila? danskem solncu, žive, pisane množice, ki so se valile iz mesta in nazaj v mesto, v neprestanem toku od jutra; do večera, vedno mimo. Japonca, ki je prodajal ču» dežno plešoče možičke, katere je nev? trudno vrtel na vrvicah. Sedel sem za piramido pušk in mi&lil: čemu sedim? Ali ni tam za daljami inoja domovina, potrebna dela in var* stvn? AH ni tam daleč moja družine, :>d katere sem s silo odtrgan, nekrščan->ko ločen? Prišel sem na ta rob zemlje, da posežem s krivičnim orožjem v svo> Sodo domovine svojih bratov, da se »a* i jem v tuje družine in razsekam njih vezi. AH naj bom jaz njih varuh, ko niti sam sebi ne morem biti gospodar? To e pravica na &vetu. prodana za par ju* loževih groŠev, za nesvobodo narodov n za naše hk-pčevanje. Težke so bilo meje misli, da bi bil . zel puško in stopil d.o najbližjega: »Na >rcžje. brat, in ne zameri. 3a.j nisem iudoben, samo šibek sem. Zdaj pa pu? ti, da grem.« Bog ve, koliko jih je mislilo in čutilo sto, bog ve koliko jih je hotelo zgrabiti isti hip za puško tako kot ja-z in mor? 'a bi bil ta ali oni sprožil za šalo v zrak, akole za znamenje vstajenja tudi v de> :oi irana prsa ... Glavo stavim, da bi vile v petih minutah puške porazdeljen ie med šestajoče občinstvo in šala- bi e nadaljevala, tista velikonočna šala staj en j a vsakega naroda, ki pordeči lice, obrizga ljudi s krvjo in jih napoji 'o vesele pijanosti, ki nima konca... Tedaj so počile puške v mestu, še »redno se je katera roka stegnila do pi? amide. Cisto razločno so sc razlc&nih treli izza visokih hiš, iz sredine mesta. Vato sc je streljanje podvojilo, celo po? -ojilo. Mi smo planili kvišku in za Iiip ob? tali. Tudi občinstvo je obstalo in po? ledalo na nas: Znamenje vstajenja! Povelja so za-donela, mi smo zgrabili :a piramide in kot bi trenil smo stali v ■ol^,ih železnih vrstah, pripravljeni, da x>barv.aimo ulice in hiše z dragoceno te? ločino, zvesti in šibki. Bilo nas je sram v dno duše. Park se j ic v hipei izpraznil; čuh so se samo jed? lakomcrno bobneči koraki našega od? ielka„ ki' je korakal vt mesto. ;Na velikem "Igu sta ležali dve ranjeni ženski in en ur tč v raožki. Zadnji ljudje so begali po »transkih ulicah, kot da so zajeti od vseh strani... Tako se je delila pravica in svoboda lam in vsakemu. Ne pozabim je nikoli. FINŽGAR: ttKKM OTON ŽUPANČIČ; Kovaška. r>ii, kar nas je kovačev, mi bomo v&i kovali, kovali svoja srca, kovali svoj značaj, kako zvenS nam duše, bomo poslušali — zakaj? Morda pod kladivi se nam oglasi kedaj srce, ki v njem bo pravi bron, da pelo bo, vabilo kot zvon, da bomo krog njega se zbrali,,. Vsi: črnci rudarji iz Idrije, iz Trbovelj, iz plavže v gorenjskih, iz Kaplje, iz Borovelj, od Nabrežine beli kamenarji, de vinski opaljeni ribar ji, polnagi nosači iz luke tržaške — četa. kot da kiparju ušli je izpod dleta — vi sključeni tkalci od stativ, strojarji smrdljivci, zaviti v čresla ostri duh, vi mlinarji, ki nam melje te kruh, zidarji iz Renč, mizarji šentviški, Solkaaci, drvarji po šumah« šoto vozeči Iianci, ti mož, ki orješ in seješ, se družno z volom potiš, ti štajerski viničar, ki nam vince mediš, ti, s svincem v pljučih, z očmi gasnočimi stavcc, v vrtince mirno zroči savinjski plaveč, Vipavec brbljavi, zamišljeni briški kolon, vst, ki poznate otiske zapestnic —. spon, tudi vi, pozorno sklonjeni naprei. brodarji v bodočnost, v obzorja nova brez mej.,, Zato bomo mi kovači kovali, trdo kovali, tenko poslušali, da ne bo med nami nespoznan, ko pride čas, ko sine dan, da vstane, plane klidivar, kladivar din? iz nas«. Peregrin. Velikonočna legenda. Visoko je dvignil z obema rokama kovčeg, ki je bil obdrgnjen in mu je na trebuhu zevala razcefrasna luknja. Dvig* nil ga je nad leseno ograjo pri mostu, te* daj so se v luninem svitu zasvetiE nje* g ovi podričani komolci, ki so govorili naglas o življenju Pcregrinovem. Za trenutek je podržal breme v koščenih ro» kah nad glavo, stflsnil ga še enkrat, ka^ kor bi se poslovil cd prijatelja, pogledal nato podse preko ograje, kjer se je ne? kaj umazano lesketalo in pregibalo. Za* vihtel je kovčeg čez ogrado z veliko močjo. Obi t so je za njim na trhlo ranto, da je bil nagnjen napol čez most. Pod njim je pljusknilo in na vse strani je zaškropilo v srebrnih prestrašenih penah, nato sc |e zgrnilo in tiho polzelo dalje. ■ - Od brega do brega je zadonel krohot, zadonel in utihnil, oglasil se še enkrat in nato umrl kakor glas davljene a. Peregrin se je sklonil iznad ograje in izrekel mirno in odločno: »Amen! Ka* nec komedije ...« Vtaknil je suhe roke v hlačne žepe, glavo je sklonil in se na> potil po pusti in prazni cesti. Spočetka je hodil počasi, dvakrat se je celo ozrl proti mostu, preti vodi. kamor je po* greznil vse, kar je imel. Odločno jo vr? gel in čisto prostovoljno, pa se je vendar ozrl, kakor bi mu bilo slovo bridko in težko. In ko se je ozrl drugič, je čutil, da je ugledal samega sebe, da je bil žo> losten, pa se je zasramoval in razjezit ter se še tretje ^akrohotal in dostavil: »Amen! Konec komedije ...« Nato je začel hoditi s hitrejšimi ko» raki. Nad pokrajino se je plazila pro» zorna meglica, krog in krog jo vse dre> malo. Gola drevesa so molela skozi temno soparo dolge prste, kakor bi kdo pod belo rjuho v sponju kriKl z rokami po zraku. Peregrin je srečal prav- ob ce> sti drevo, ki jo šarilo debeli' veji vodo-ravno od debla na< križ. Mladike sc niso dvigale kvišku. Leno in zmučeno so vi? sele navzdol. Celo košata krona drevesa se je obesila na levo, kakor bi človeku klonila glava, kadar obupa sredi pota. Peregrin se je obustavi in ozrl na dre* vo. »Si sc naveličal in obupal, kakor jaz, prijatelj ob cesti.« Segel je v glcboJd žep pod levo pazduho in potegnil iz njega vrv. Nova je bila in čisto trdna. Polagoma jo je raz? motaval, ovil krog rok in nategnil &c za milimeter je ni podaljšal. »Trda reč je to, vrvar me ni okanil.« Previdno je zravnal vrv zopet v svi? tek, prekrižal roke na hrbtu in gledal v drevo. Zelo pripravno se mu je zdelo. Pod drevesom je bil naslonjen visok ka= men. On tega kamena bi dosegel do prve močne veje... Peregrin jc meril razdaljo med vejo in kamenem. »Kakor nalašč«, se je ogla* sil, da jc pogledal krog sebe, če ni kdo drugi izgovoril. Približal so je drevesu, nogo postavil na kamen, prijel se za deblo z obema rokama in se hotel dvigniti. Komen se je zagugal in pre* vrnil. Bog si vedi, kdo ga je talko nerod? no prislonil. Peregrin je stal sredi ceste din gledal kamen, ki se je zvalil-na koles? nico. Dolgo ga je gledal. Zakaj čudno ga je Lzp rele telo, ko je zahreščalo in sc je kamen zakotalil od debla. »Te gavge so zanič 1 Naprej!... Da bi kamen valil nazaj k deblu? Nc bom ga. Na zadnjo uro se tudi z mezmeem več ne potrudim. .Naprej!« Vrv je utonila v globokem žepu, roke šo se skrile, kjer so prej tičale in Pere? grin je popotoval dalje. »Konec je, to vem, da je. A še na koncu mi gre stvar narobe. Če se enkrat začne, ne jenja-, če ti je tako nerodno usojeno, uide ti jabolko, ko že zobe vanj tiščiš. Do cilja pridem, z obema rokama se ga oklenem, pa ti izginejo tla in stojiš sredi cestc pred nerodno skalo, ki te prosi, da bi jo dvigal, s težavo dvigal, ker je velika. Dvigali Seveda, na zadnjo uro!« Peregrinu je zlezla glava med nizki in visoki rameni in naprej se je obesila, da jc s koščeno brado korakajoč potrkaval na suhe prsi. Hodil je hitro, kakor bi se mu mudilo, daši je bil prepričan, da mu ni bilo treba šc nikoli v življenju hoditi tako komodno, ko tisto noč- Prašal sc ni, kam gre, tudi ne kako daleč še. Dre? vesa je srečava!, prav pripravna dreve? sa, pa se še ozrl ni Naglo je hodil mimo in gledal v tla tako blizu predse, da je pri vsakem drugem koraku videl palec na desni nogi, ki je gledal iz luknje na črevlju. In vendar je čutil jasno in raz? ločno, da gre -proti cilju, da ga nekaj že? ne s silo, s katero se nc d& mnogo pregovarjati. Za tisto silo je šel, kakor gre* do sani po bregu za vrvjo, na katero so obvezane. Nikoli ni vrv napeta, pa grec do sani vendar za njo. Peregrin se je nenadoma domislil, da je pred davnim časom tako hodil, mor> da majhno drugače. Culo je nosil teda} na rami; sedaj bi jo tudi, če bi je ne bil porinil v vodo. Tedaj je mislil, da je ta reč potrebna za i>ot. (Njegove hlače so bile tedaj prekratke za tri palce. Blago je bilo trdno, on je pa rasel naglo kot konoplja. Danes nosi predolge hlače, da brusi pri petah ž njimi po tleh, in so tamkaj razčesana na vlakna. To je tudi vseeno. Ali glavo je tedaj nosil pokon? cu na strmo vzravnanein vratu in ni mu silila med ramena in se obešala na prsi. To je bilo takrat bistveno drugače. Sel je v svež:, da sil poišče poti, ozirat se je, da zagleda resnico, srce je pa hre* penelo po življenju. In ko je romal po cesti, odpirala se mit jc ravan, gladka in brez konca, ob cesti hladne sence, kroj-, njih rože in petje. Na desno jc bila druga cesta, holovoz pravzaprav, kjer jc bilo malo sence, ubogo malo, trnja pa mnogo in skal, Idi so imele žive robove, ki so vrezale če s& pokleknil nanje. In po obeh potih je šlo veliko romarjev. Na razpotji, kjer so se ceste ločile, so stali živi kažipoti. Oemu kažipoti si je mislil Peregrin? Norci pojdejo po kolo? vozu, po trnju in na solncu. Čemu ka> žipoti? Krenil je na gladko cesto m nje* govili komolcev so se prijeli tovariši, z veseljem v smehu, z ognjem v očeh. pe= sem na ustnicah. Poglej, so mu rekli, po? glej norca na kolovozu! Vidiš deklico, mlada je in lepa, kake lase ima; podala bi se ji roža v tiste lase. In če bi ob poti rastla roža, ne utrga je. In tisti stareo za njo! Vidiš, tamfe jc šel mimo studen? ca, ves jc sklonjen in poten. Vidiš ga, studenec je pogledal in ni p3. Zakaj ne pije, norec! Dalje se peha in kvišku gle? da, na vrh gore!... »Čudni ljudje, jc mislil Peregrin. Ču? dni, da sc jih Bog usmili! Po taki poti da hodijo. In v Peregrinu je vzrastel ponos, ki je brez kažipota zadel na udob? no pot. Vzravnal sc je, da sta čutila nje* gova spremljevalca, kako je vzrastel. In tako jc šlo dalje. Nikoli niso prašafi, čc smejo v senco, čegave so tc rože — niko? Ii niso prašali. Kakor je ganila roka, kamor so se iztegnili prstu tja so segli... In vendar se je Peregrin utrudil. Sedel bi bil rad k nogam učenika in napojil žejno dušo, ki je hotela še več, ne^io sa* mo poti, gladke in senčnate. Poižlod mu je uhajal nazaj pre ti gori, kjer je bil kolovoz, kjer so se tiho znojili in trudili kvišku premnogi potniki. In vprašanje se j c dvignilo, alii so navsezadnje vsi ti res brezumni? Kaj pa, če jc pot do res? niče tako strma, tiha in tmjeva? In te= daj bi sc bil vrnil, iz radovdenosti in šel visoko gori po skalnatem kolovozu, da bi ugledal, po čemur hrepenijo drugi. Peregrinu je noga obtičala sredi ceste. Kar očitno ic gledal na strmo pot in mi? slil. »Prijatelj 1« .Nekdo ga ic porrescl za rokav. »Kaj premišlj u j eš?<< »Resnico!« »Resnico? Pa gledaš na strmi kolovoz. Tam ni resnice, prijatelj, tam so blod? nje, sanje, tam je nori&nica.« »In vendar bi rad cio resnice!« »Na, prijatelj, primi, dvignit in izpij!« Peregrin je prijel čašo in izpil do dna. »To je resdiiea, Peregrin, to in tudi samo to. Drugo — vse drugo je sanja, nič, še megla ne.« »Torej vsi oni blodijo? In za blodnjo trpe?« »Kdor ne pozna palače, zde se mu svi? sli lepel Kdor ni počival na, dehteči per? niči, nc more prehvaliri ovsenega otepa.* »Reveži!« Krog Peregrin a je zašumelo življenje. Srce je utripalo in hrepenelo kakor žejna ptica. V polnih požirkih, pri veliki Iuei jc uživalo, ponoči in podnevi — uživalo in nikdar se ni nasitilo. Po vžitku je bilo trudno in vnovič lačno. Okusilo je živ? ljenje, tako sladki so bili požirkt, pa v žile se je razlival pelin, gorjupast in lakota, . . . Poiskal je ljubezni. Ob tej se navžijc srce in zamiruje, je upal. Raz=» topilo se jc upanje, kakor kosec lepega snega v gorki roki. Naprej, naprej! Gaz si je delal v komolci, oči so iskale luči v daljavi —• in luči niso dozrle. Pri vsa» kem koraku se je zgostila megla, tam v daljavi je ležala neprozoma in črna „ . . Peregrin se je ustrašil teme, groza ga je bila. Obrnil se je in vračal. Zahrcpenei je po kolovozu, po strmini in po trnju.. Ali ni ga mogel več uzreti. Tudi za njim megla. Ob cesti samo sledovi njegovih stopinj, katerih se jc sramoval, katere je sovražil. In takrat sc je vgnezdil na njegovo lice kruti smeh, iz ust je privrel sklep: Amen! Konec komedije . . . V sivo jutro je zadonel vnovič krohot. Peregrin se je zavedel in glasno ponovil: Amen! Koncc komedije! Z roko je potegnil po bradi, kjer so se nabrale hladne kaplje jutranje rose. Danilo se je. Peregrin je obstal. Potipal j c pod pazduho po svitku v globokem žepu. »Pa sem mislil, da je že dokončana moja pot. In vendar še blodim. Sedaj pa naglo! Pri solncu nc umrem.« Zavil je po klancu. Njegova postava sc je sključila naprej, kakor bi vlekel za seboj težek voz. Roke jc izmaknil iz žepa in se ž njimi poganjajoč sunkoma popenjal kvišku. »Saj »sem rekel, če sc ti naredi narobe v življenju, uide ti jabolko, ko ga ugriz? ne§. Lahko bi bilo že konec tega cesto? vanjo. In ga vendar še ni, in še sedaj tr* pim, ko seui že z nošom pod rušo.« Klobuk je snel, lasje so -se mu prijeli čela in so bili potni. Hropel je, ko je dospel na vrli pod hrast na zeleneč o trato Pogledal je drevo s hvaležnimi očnii.. kakor bi mu bil rekel:»Hvala ti, prijatelj! Daleč si bil, pa sem tc vendar našel! c Peregrin je legel na zemljo. Obraz jc obrnil proti vzhodu. Luč se je pri/lgala na nebu, polagoma, kake>r bi se kdo bližal z veliko svetilko. Krog njega se je zbudilo. Vse jc zavzdihnilo, veselo h> spočito, kakor bi si melo zaspane oči p; krepkem spanju. Na drobne zelene bilke je pogledal, ki so bodle iz tal vsepovsod. Zdelo sc mu je, da vidi, kako sc premikajo in vstajajo. Ena jc prebodla hrastov list. drugo je tiščala suha veja. Zvila sc jc befcvica pod njo in sc ji ognila, ker jc ni mogla ne dvigniti nc preb častno pesem vstajenja in življenja, IGO GRUDEN i Pomladanski veter, V duši tihi. sveli mir, zunaj veter vre od juga: ulica šumi kot struga v okno pljuska ves večer. Kaj prinasač, veter blodni, mi od daljnih krajev južnih? Glas piščalk se zdiš mi tužni U daleč, daleč v zemlji rodni. V cretju brcij pod Nabrežino, cvetje v Brdih in Vipavi —> to-li tvoji so pozdravi, moj spomin na domovino? Zlato solnce po vsem morju, v zlatem solncu bela jadra dol do Pulja, Reke, Zadra — io si videl ti v Primorju? Kaj prinašaš, veter blodni, mi od daljnih krajev južnih? Glas piščalk se zdiš mi tužniU d-leČ, daleč v zemlji rodni. Cvetja nI pod Nabrežino, ni v Vipavi, nI ga v Brdih: tam v pesteh koščeno — trdih narod stiska bolečino ... Ob 50-!etnici pisatelja Finžgarja. Dne februarja t. 1. je praznoval župnik F. S. Finžgar, eden najboljših in naj priljubljenoj šili slovenskih pisateljev petdesetletnico svojega rojstva. Rojen ie bil 9. februarja 1871 na Breznici m, 'Gorenjskem. Po končani gimnaziji jc vstopil v ljubljansko semenišče in bil 2i julija 1S94 posvečen v inašnika. Službo^ val je na več krajih po deželi, dokler ni bil pred leti stalno nameščeu v Trnovem pri Ljubljani. Kot človeka izrazite oseb nosti, plemenitega značaja ga čMa in visoko ceni ves slovenski, narod brc/ razlike stanu in prepričanja. Pisatelju j c že nad 30 let in napisal je v Dom in Svetu celo vrsto povesti, črti* in romanov, izmed katerih naj omenim-redvsem socialni roman iz fabriSkegt? življenja »Iz modernega sveta« in pa nas prvi obširno zasnovani zgodovinski man iz najstarejše slovenske zgodovine »Pod svobodnim solncem«. Z njim je zaslužil Finžgar častni naziv »slovenski Sicnkievvicz«. Tik pred vojno jc napisa* povesti »Sama« in »Dekla Ančka«, v le-tih 1915—1919 pa cikcl vojnih slik ,.Pre; rokovana«, »Boji«, »Prerokbe zore«, »Kronika gospoda Urbana«, »Golobovfl njiva«, »Dve sliki brez okvirja« in »Po lom«. Poleg njegovih povesti in romanov so v našem narodu posebno priljubljene njegove ljudske igre »Divji lovec«. »Na-, ša kri«, »Veriga« in najnovejše dramu^ tično delo »Razvalina življenja«, ki ga je uprizorMo 2a njegovo petdesetletnico kr. narodno gledališče v Lljubljani z ve» Hkim uspehom. Ob tej priliki bi opom? niili, da bi bil že skrajni čas, da bi se Ju? ^oslovanska knjigarna otresla mrtvila, ki ne dela takemu društvu kot je K. T. D. v Ljubljani, nobene časti in pričela činu prej z izdajanjem Fmžgarjovih »Zbranih opisov«, Z mirno vestjo in zavestjo neumorne^ ja, nesebičnega in tako plodovitega de* tavanja gleda lahko Finzgar na pol sto? let j a svojega življenja: ustvaril je toliko lepega in dobrega, da sme biti pono> 4en ves narod nanj! Tudi naše pri.mor> tko ljudstvo se ga ob priliki s hvaležno* >tjo in ljubeznijo spominja in rov klice iz srca: >>NTa mnogaja leta!« ter * j>oJjudno s znanstvenimi spisi rešes vati aktualna vprašanja m seznanjati občinstvo s kulturnimi pridobitvami sc* danje dobe. ŠtTriinpolletno delov, toga klonila v obilni meri. novega založniškega podjetja dokazuje, da se je »Tiskovna zadruga« povspela naglo na prvo mesto vseh enakih podje* ti j v Sloveniji in da udejstvuje z vso vnemo kulturno ? književni program, kakor ga Slovenci doslej še nismo imeli. Naš list je v božični prilogi že priob* čil leposlovna dela, ki jih je izdala »Tis; kovna zadruga«, naj navedemo tu še »Zbirko političnih, gospodarskih in so> cialnih spisov« ter najnovejše publk kacije. ALOJZIJ GRADNIK: Simonu Gregorčiču- O kje si, duh nas dobri in prorok? Si v Kobaridu? Ali sit kjer venci 30 posušeni pri Svetem Lovrenci? Si, kjer Vipave se zavija lok? Posltišaš-H Gorice nemi jok? Si v hramu, kjer so mali še učenci prisegali, da bodo le Slovcnci? Si v Krnu, kjer si bil sam otrok? Si puntar, ki ga skriva kmetska koča? Si plaz grmeči naših temnih gor? Si ti kipeča in srdita Soča? Ah ne, le cvetke si, ki porojene iz tvoje srčne krvi, bodo skor krasile groblje Vdove Zapašččne. M 5?abindpji:;ath tagore : Iz knjige „Vrfnar Poslovenil Alojzij Gradnik, 1. Miruj, srce moje; daj, da bo čas io-Citvc sladak. Daj, da ne bo smrr, ampak popolnitev. Daj, da se ljubav stopi v spominu in bolest v pesmi h. Daj, da ko se polet preko neba konča, jO sklopijo peroti nad gnezdom. Daj, da bo poslednji dotik tvojih rok nežen kakor nočni cvet. Stoj riho, o krasni konec, za hip, in reci moje poslednje besede v tišini. Klanjam se pred teboj in dvigam tvo jo svetilko, da ti posvetim na pot. o Po mračni poti sna sem šel iskat ljubi; prejšnjem življe? stal na koncu zajvušee- ki je bila moja v nju. Njen dom i ne ulice. V večernem vetru jc njen najljnbS-pav čepel dremajoč na drogu in golobi so bi (i tihi v kotu. Položila je svojo svetilko na prag in stala preti menoj. Dvignila je svoje velike oči k mojemu obrazu in nemo vprašala: »Ti gre dobro, prijatelj moj?« Skušal sem odgovoriti, ali najin jezik jc bil izgubljen in pozabljen. Mislil sem in mislil; najina imena mi nista botelai priti v spomin. Solze so zableščale v njenih očeh. Po? di la mi je svojo desnico. Vzel sem jo in stal molčeč. Najina svetilka je migljala v večernem vetru in umrla. 3. O mati, mladi kraljevič poj de mimo naših duri — kako naj opravim svoje delo to jutro? Pokaži mi, kako naj si opic tem lase, reci mi, kakšno oblačilo naj oblečeni. Zakaj me gledaš tako začudena, mati? Vem dobro, niti enkrat ne pogleda na noje okno; vem, da pojde mimo, ko da Si trenil z očmi; le mrjoei zvoki piščal* ke pridejo stokajoč k meni iz daljave. Ali inladi kraljevič pojde mimo naših duri in najboljše, kar imam, hočem oble* čl za ta- hip. Zbirka političnih, gospodiirskib ter socialnih spisov. J. zv.: Dr. Alojz ZaJokar: O liudskem zdravju, — 1918. V. 8° SO str. -f priloga. Bros. 6 K. Vsebina: Uvod, PLodovitost, Umrljivost, Naravni prirastek, Padanje števila porodov. Vpliv spolnih bolezni na plodovitcžrt. Umrljivost dojencev. Vplivi svetovne vojske. Socialno zdrav® stvene naloge. JI. zv.: Dr. Bogdan Dere: Dojenček. Njega negovanje in prehrana, 1939. V. 8°. V. -i- 45. sr. Broš. 6 K. Vsebina: Pred* govor, U vod, Razvitek otroka, Negova> nje novopojenčka, Hranitev dojenčka, Nekohko o dojkaii, Nenaravna hranitev, Mešano liranjenje, Bolezni dojenčka, Konec. J/I. zv.: Dr. Jernej Demšar: Spolne bolezni. Z ilustracijanii. 1919. V. S''. 4? str. -r 6 siik. l>roš. 10 K. Knjižica jc na? men j ena širšemu občinstvu, spisana je v resnem smislu in lahkoumevnem/ gled* kem jeziku. .Najbolj važna sta sestavka o spolni profilaksi in o navodilu za bo* doče zakonce. IV. zv.: Dr. Štefan Sagadin: Naš sa= dasnji ustavni položaj. — 1920. V. S'. 79 srr. Uroš. lo K. V. zv.: Leonid Pitamie: Pravo ni revo.-iueija. — 1920. 8°. 23 str. Broš. 8 K. VI. zv.: Dokumenti o jadranskem vprašanju. (Angleška bela knjiga). —-1920. 8J. 60 str. Broš. 18 K. Za razumeva* nje dogodkov, ki so dovedli tlo rapall* ske pogodbe, je potrebno poznanje sta? lišea Italije, Francije, Anglije in Amcri* kc k jadranskemu vprašanju. Iz tu <>b; javljenih dokumentov je razvidno, ka« dr. Joža Glonai ko jc »jadransko vprašanje« bilo le odlaganje spor azumlj enih velikih sil do trenutka, ko izgine \Vilson. VIL zv.: Dr. Albin Ogris: Borba za jugoslovensko državo. — 1920. 8\ 96 str. Broš. 52 K. VIIL zv.: VI. Čorovie: Rasa in vera v srbski prošlosti. — 1921. str. 29. Bros. 16 K. V tej brošuri je ostro očrtan glav* ni, nam dostikrat nerazumljivi problem srbske du&evnosti ter jedro narodnega in državnega mišljenja srbskega p lome na. Spis, kif jc o^raijon na. zgodovinskih podatkih, jc iZTedno zanimiv, živahen in podru-čen. Najnovejše publikacije- Anton Novftčan: Veleja. Drama v treh dejanjih. — 1921. Broš. 2«S K. — vez. 36 Lepa, mlada rejenka ljubi krepkega kmečkega ianta Lento, ki jo odšel k vo? jakom ter sc ni zmenil več za njo. Po* zabljeno je Velej »s prevaro domamil v svojo prokleto kočo«, da je postala nje? gova žena. Ko se Lenta vme, ji vzplam? ti prejšnja strast, da se nesrečno poročena obrača za njim »kakor rumena solnčniea za zlatim solne cm«. Neljublje* nega moža pregovori, da gre v svet, kjer mu je fabrika izpila kri in obrala kosti; tašča je ustvarila Velej o hudobno kas kor kačo. Velej se vrne kot bolan pij as nec; kljub njenim svarilom in prošnjam se Lenta poroči z drugo: tako ji je pot odločena v sramoto in pogubo. Ves možki svet, mladeniče in starce, zajame Dr. France Veber: Uvod v filozofijo — 3. m 4. zvezek i-z zbirke »Pota in ci* lji«. — 1921. Str. 352. Cena mehko ve zani knjigi 72 K. Glavni namen, ki ga zasleduje pisa? tel j—< vsettčiBški docent v Ljubljani — i s tem opisom, leži v to.inem izkazu filozofije kot samostojne znanosti poleg drugih ved. Zato se ta .-Uvod« od ne? številnih tradicijskih :n sodobnih spisov z istim naslovom bistveno razlikuje v tem, da ne razklada na dolgo in široko posameznih panog tradicijske filozofije, temveč da vede čitatelja neposredno v stvarne probleme -,ame in ga s Ler>* ob enem uvaja v znanstveno filozofsko mišljenje sploh. Tekom razvijanja teh problemov oriše avtor poleg svojega lastnega stališča tudi tradicijska in so? dobna druga pojmovanja dotičnih vpra* šf.nj, tako da pripada spisu poleg zgolj znanstvene gotovo tudi splošno = naučna vrednost. Spisu je pride; an obširen ime s nik in stvarni register ter navedena H? teiatura. Kakor smo culi, bo to delo slovenskega iilozoia prevedeno tudi v italijanski jezik. sele spomine, vsak prijatelj zdravega j jo Jože Lovrcnčiča »Trentarski student-, (pil jc dtvje, da bi preplašil u sMfaft humorja pa ostane pisatelju hvaležen za ki je v odlomkih že znan javnosti. Lep j besede — a zaman ... prijetne urice, ki mu jih bo knjiga na-[kos poezije zasedenega ozemlja je vkle* Ves krvav, raztrgan je v blazni grozit pogledal najbližjo oljko, a tudi ta jo niela isto besedo: »Izdajalce!* In nebo in zemlja in cel svet je neprestano vpU: »Izdajalec!« In od vsepovsod so se jmi. rogali srebrniki, beli srebrniki... V brezmejni jezi, v grotznem strahu, v breupni jezi je zlezel na oljko, odve* zal si je pas, privezal en konec na vejo, drugega si ovil okrog vratu in se epu' stil navzdol... Pas je zadrgnil grlo, telo jo še nekaj* krat vztrepetalo in nato obvtseio r vepre ^ mično. »Ljubljanski Zvon« \ februarski številki sledečo vsebino: Pavel Golia: Iz knjige »Pesmi o zlato^ laskah«. >— Ivo Šorii: Zgodbe o nekate? rili kršeai^skih čednostih In nečednostih. (Dalje). — Janko Glascr: S Pohorja. — Dr. Ivan Prijatelj: Duševni profili naših preporoditeljev (Dalje).—Alojzij Grad* nik: O saj ne morem reči ti besede. — Ivan Zoreč: Njena pot (Dalje). — Dr. Ivan Lah: Prof. Ernest Denis. (Konec prih.). — Janko Samec: Na Krasu. — L. Kuhar: Borba (Dalje). — Književna poročila: Miran Jarc: Fran Albreeht, Pesmi življenja. — J. A. G.: Slovenska narod* na lirika. * - Dr. A. Scrko: Robida Ivan. Psihične motnje na sik ohol ski podlagi. — Fr. Veber: Vladimir Dvornikovie, VVilhelm \Vundt i njegovo značenje. — Josip Vidmar: L. \T. Tolstoj, Otac Sergije. — Kroi&ilka. - Odgovorni urednik i njen v te verze, in tisti1, ki so lansko leto z navdušenjem sprejemali Tolminea Plebanusa Joanesa, bodo zrli tu v drugi luči, a deloma s paralelnimi čuvstvi Go« ' riško Švico. — Kot pesnili nastopa Aloj^ ! zij Remec. Ant. Podbevšek je pokazan i v no\-i> luči z eno najsilnejših svojih pesnitev »Čarovnik iz jekla-. Nadaljuje se Divina Commcdia v Debevčcvem pre> vodu. — Vedno jasnejši postaja obris nove literarne prikazni v prozi Andreja Čeboklija, kp si z uspehom skuša ustvas riti lasten slog in se osvoboditi tradicije. — V naslednjih številkah prinese Dom in Svet reprodukcije najnovejših del Meštrovičevih, ki so skoro vsa religiozne vsebine. Izidor Cankar bo pisal o prez* hiteriju sv. Katarine nad Medvodami, ki ga jc nanovo moderno opremil arhi* tekt Vurnrk; priobčil bo nadalje študijo o pomembnem v mnetnosti. — Opremo lista je oskrbel slikar in kipar Fr. Kralj. Dom in Svet je bil doslej živ odsev razvoja lAusa in umetniške kulture pri nas od konca 80tih let dalje; novi letnik do* kazuje, da, j c to še vedno in da hoče ostati to tudi sanaprej. Tisti, ki te umet? nosti ne razumejo, ji morajo priznati, če ne drugega, vsaj dekorativne vrednote, kakoršnih pred Kraljem pri nas še nI nihče ustvarjal. Kdor pa gleda v svet, bo novi Dom in Svet lahko brez tramu po* kazal vsakemsa. Od češke in hrvatske strani je dobil urednik ne en izraz pri* znanja za svoj list; znan Francoz sc ni mogel načuditi njegovim kvalitetam in je poln priznanja, pisal uredniku: »Dom in Svet sem prejel te dni ravno za bo* žično darilo in precej sc:n se lahko pre> pričal, kako občudovanja vreden produkt umetnosti in mišljenja vaše domo> vinc predstavlja. Ta dežela m njen jezik imata res samo majhno število prebi* valstva; toda to ljudstvo ne mara za* ostajati za nobenim drugim.« Vabimo torej najširše sloje nase jav> nosti, da se narosče na Dom in Svet, ko še vedno konkurira po relativno nizki naročnini z vsemi drugimi. Letno stane 120 K, za dijake pa 90 K. O mati, mladi kraljevič je šel mimo naših duri in jutranje solnce jc bleščalo na njegovem vozu. Snel i sem pajčolan s svojega obličja, stigala som rubinasto verižico s svojega vratu in jo vrgla predenj na pot. Centu me gledaš tako začudena. nxati? Vem d-bro. da ni pobral moje verižice; vem, pnnandrala so jo njegova kolesa, zcpuM hsi rdeč sled v prahu in nihče ne ve, kakšen je bil moj dar, nc za koga. Ali mladi kraljevič je šel inimo naših Juri ui jaz sem vrgla dragulje s svojih nedrij na njegovo pot. Tiskovna zadruga v Ljubljani. Med svetovnim viharjem so prišli tu? 'li /a slovensko knjigo {težki (kritični ea-.i: delovanje »Slovenske Matice« je bulo nasiln ustavljeno in naši založniki so po '»*cx-ini opustili izdajanje knjig. V *«_ii resnih trenutkih se je v pravem u nevnn j u zahtev naše sodobnosti usta^ no vila v Ljubljani meseca no-vembra 1916. »Tiskovna Zadruga«. Najprej je zaL«»t ;vila »rbstoj »Ljubljanskemu Zvo* tm . ki je v dolgi di>lii svojega obstan* '.a i^oločeval smer našemu slovstvu ter vzgajal in zbiral okoK .sebe skoro vse naše iiii j boljše pripovednike, pesnike in kritike. Zadnja leta sicer zastopa bolj 'vonservativno literarno stališče in prc> puŠ'I.i, J lote aH nehote, modernejšo saner »Dom Svetu«, tvori pa vedno bogat rhi ' kulture in duševnih stremljenj. Istočasno si je zadruga začrtala obširen program za '^dajanje svojih pubRkacij: zalagati proizvode živečih pisateljev, iz? dajati zbrana dela slovenskih klasikov, amafrenc* 'ioiiti \ IGO GRUDEN: Doniotožje^ Ko di bi v sanjah Sci skozi pomlad, bredem v omotici tskozi vonjave; misli cd vonja vse mehke, sanjave tiho se predejo v solnčne daljave, dat mi v oMaJke že zidajo EK-igne se ptič iznad pw!j, iznad trat, v Eončnih valili si stresa peroti; z roko o&i si zasenčim na poti, iščem s pogledom ga v sinji samoti, ki v Loprneaju tni rirujž je in brat, Kriknil je ptic preko trat, preko polj, padel kot kaaaen v megleno obzorje. Ruši nad Krasom se, pada v Primorje, grad moj z oblaki pogreza se v morje — bliže, moj dom, zdaj si bolj mi in bolj,.. „Dom in Svet" 1921 Te dni tetde št. 1*3 novega letnika Dom in Svetovega. Opozarjamo nanjo že sedaj, ker bo podobno lanski Cankar* :evi šte-vilki vzbudila občo pozornost. Priaiaša namreč reprodukcijo portreta Prisnčeve JuHje, ki ga je naslikal M. Langus In ki se nanj nanaša znani Pre? šemov aonet pi»večen M. Langusu. Ra^ z en tega objavlja tudi fotografijo JuLije v njeni starosti, nekako iz lca 1861. Po* __________________f__^___pis slike in njeno zgodovino podaja dr. v svoje mreže, da so ji"vsi sladld In ji Siele; dr. F. Kiknovee poroča o rodbin= " - - - - skih six>miriih na Julijo in z znaeilnimi potezami Izpopolnjuje sliko, kakor so nam jo ohranili Leveč, Eniestina Jclov^ škova in Trdina. Objavlja tudi govor škofa Antena Wolfa, ki ga je gervorii pri Juirjini poroki in ki' je pravi biser cerkvenega govorništva. Zalibog je pisan in je bil govorjen nemško. Dr. A. 2igon pa se bavi z znaedm eonetom in pride v mnogem ožim do čisto nepričakovanih IVAN KOZAK: Juda. prinašajo darov; njena koča postane ja^ ma pregrehe. In ko v grozi in radosti končno zmagoslavno vzklikne: »Vdo* val« vemo, da bo mladi Bogatinov mli* nar Peter slepo orodje v njenih rokah, da se arama spremeni v žalok*ro. — Vso moralno a aško pokvarjenost jc po? dal pisatelj v žarečih barvali, značaji so krepko očrtani, dialog N'seskozrl žirvahen. Zato ohrani Velej a« v našem skrom^ nem izvirnem dramatskem slovstvu častno mesto. Drama je bila prvič vpri* zorjena v tržaškem gledišču 1. 1919, nato na ljubljanskem odru, kjer je dosegla lep uspeh, sedaj ji je pisatelj nekatera mesta i^rcdeial m jo Edal v lepo opremljeni knjigi. o Damir Feigel: Tik za fronto. — 1921. Broš. 36 K. Vojni dogodki v Gorici od laške voj* ne napovedi pa tik do zavzetja mesta tvorijo okvir t-,-h 21 črtic. Nervozno vr» venje ob odh^odu zadnjega vlftka, ko so odhajajoči izročali pisatelju svoju sta? n ovan j a v varstvo, obiski laških letal s skrivnostnimi liističi, prvi strel v var* nem zavetju trdno obokane kleti, zani* mivi slučaji vojne psihoze in profilakse proti nalezljivim bolezirkn, originalni ob6n; zbor pevskega društva in nešteto drugih zakulisnili dogodkov — vse to je predmet prijetnega kramljanja. Blagor mu, komur je ostalo med žvižgajoeimi šrapneli in tulečimi granatami toliko ne^ prisiljenega humorja! Seveda si ga je znal pisatelj priboriti, po svoj Si tesnih za ezah z raznimi gostilničarkami in pri* jatelji tudi še tedaj, ko se je že gosposka s svojimi kategoričnimi nas\-eti ATneša» vala v uporabo pijače ki živil. »Uradni dan<-, »JurkHčno temperiran šrapnel«, »RobinzonoAra odkritja«, ^Pasji dan« in še več drugih spraA'ijo v dobro voljo tu> di najbolj eonernega filistra. Našim Go* prevodno kniiižcA-nost ričanom bo vzbujala knjiga otožno ve- rezultatov z oairoan na čas njegovega postanka m postanka portreta. Za vse, ki jih zankna Prešeren, bo ta številka prinesla izredno mnogo novega ih tudi važnega. Osebnost njegove Beatrice se? daj prvič dobi meso in kri, pojasnjuje se v važni smeri njegova poetika, in prin-eip arhitektonske kompozicije njegovih del se izkaže v svoji logičnosti, ki z nuj* nostjo vodi do novih rezultatov; vsebin^ sko stran soneta, v kateri se mu je po> srečilo odkriti važne nove elemente, si jc prihranil 2lgon za poseben članek v št. 4*6. — Znanstveni del letošnjega letni« ka bo stal sploh v znamenju prešerno* slov j a. Vodilni članek bodo namreč Puntar j eve »Gazele«, nadaljevanje nje* govih »Zlatih črk«, pojasnjevanje Pre* šernoA-e poetike iz romantične poetične teorije in antike; dosedaj mrtve besede o posodi z zlatkni črkami bodo oživele v «aTitu tisočletne tradicije in kdor bo poslej čital Gazele, jih bo čital z dru* gačnim čuA^tvoon, kakor smo jih mi dos sedaj. Izmed leposlovnih doneskov opozai^ jamo na Pregljevo biblično dramo »Aza? zel«, ki j© nedvomno pomembno lite* ramo delo, polno poezije, če bi mu tudi kdo oporekal s stališča drame. V prvi številki priobčuje D. in Sv. tudi lepo čr* tico t Ivana Carkarja ^Naj pojde I« — Pravijo sicer, da se je čas, ko smo se na> sImmjlU ob dolgili pesnitvah, preživel, a kljub temu si je upal O. in Sv. letos pred čitatelje z dolgo pripovedno pesni* Iz malorušcine. —~ V glavi mu je šumelo —»kakor bi tam sikalo gnezdo gadov. Krčevito je stis* j nil zobe, močno zaprl oči — hotel je j odstraniti, zadušiti ta šum, oni peklens i ski- hrup misli, — hotel je z izredno nas petimi močmi preprečiti ono sikanje gadov, ki so mučili njegove nesrečne možgane. Vzdihnil je tcžlco, roke so brez-moč* no omahnile, glaA-a se je nagnila. Nas enkrat jc zakričal od strahu. Trepetal jc na vsem životu. Zaslišal je, da se bli* ža maščevalec, čutil jc njegovo dihanje že blizu sebe — spoznal je, da mora bežati — rešiti se — a ni mogel se pre* makniti z mesta. Maščevalca ni biLo... Vzdignil se je ter počasi izšel Žz hiše. Nemirno je gle* dal kroginkr«>g. V tem je slišal, da ga nekdo zasleduje... šel je hitreje — hitreje — kakor blaten je letel — ne ozi* rajač se — dalje — dalje ... In misli roje po njegovi glavi... gadje sikajo — močno sikajo — iin nekdo je že za njim.. • zdaj... zdaj... ga grabi... Bežal jc, kar je mo^el... iz podtaknil se je ob kamen ter padel na tla. Ozre se. Tiho krogmkrog. Žive duše ni. Glava je težka in nekaj v njej raz* bij a, kakor bi kdo tolkel z dvema kladiv voma ob nakovalo. Srce utriplje nepra>-vilno, mrzli pot je oblil čelo. Krene s pota \r oljčni gaj. Posluša šum listOA-, oni šume, šumč neprestano le eno grozno, prokleto, strašno besedo: »I zd aj ale e, izdaj alec, izd a j alec 1« Zdi' se mu, da vsako drevo, vsak listič posebej kliče zaporedoma to besedo, to grozno, prokleto besedo: y> Izdaj alec!« Njegov obraz se spači, očesa divje bu» lijo v dreAOsa; trga obleko raz sebe, puli rdeče lase iz glave, bije « Ičelom ob tla, maši. si ušesa. Vse zaman: vse v njem in okoli njega vpije: »Izdajalec, izdajalec!« In naenkrat sliši, da nebo, zemlja, ka* menje, skale, da vsa narava vpije na vso moč to grozno, prokleto besedo. Tak strah, tako grozni strah se ga loti, da napne vse SA'oje moči in zopet začne bežati. A drevesa, zemlja, skale, nebo, vsa naraA'a je kričala za njim ono samo strašno besedo: »Izdajalec!« Krilil je z rokami, lasje so mu frfotali po zraku iz ust mu Jc kapala pena. Be* žal je pred to prokleto besedo, pred ne? izmerniin straihom, pred strašno muko. Naenkrart je zopet zavil v gozd in v brezupni jezi se je A^rgel na drevesa, lo* mil veje, grizel skorjo z zobmi... Krvava pena mu je pritekla i z ust. A polomljene veje so šumele, šumele sn aš* no le eno prokleto besedo: »Izdajalec!« Vrgel se je na tla, suval z nogami oko* fo sebe, vpil z nečloveškim glasom nesmiselne besede, sc zaiil z -ustmi v zemljo in jo grizel z onemoglo jezo. Na razpraskanih rokah se je prikaza* la kri. Pogledal je dlan. In glej, tu so bili sre= bmiki — srebrniki v eni, v drugi roki... na zemlji-, na drevesih, v zraku — in dres vesa, skale, zemlja in nebo, ai>c je po= rogljivo klicalo samo eno, edino bese« do: »Izdajalec!« Pričel je jokati, kričati, besneti, tuli« ti.., Zftvpil je od strašne bolečine, zav» ALOJZIJ GRADNIK: Noč v MedanL Nebo visoko je in polno zvezd. Iz okna gledam: svetel paradiž so tam Cerovo, Vipolže, Blankiž prepleteni od pasov belih cest. Ko očke pličic iz visokih gnezd se lučke leakeiajo iz njih hiš. Kraj naše širi roke temen kri2. Kaj zopet si pri srcu ini — Bolest? Tam v temi je pokopališče- T?m čez dolga dolga leta bodo v vrsti ležali naši v«i v gnijoči krsti. »O, daj mi r6ko!« mi poreče mati« Iz ktere daljne zemlje vzdihnem, da ctm sar in daleč in da je ne morim dati. Naše revije, »NJIVA«. Letnik I. Stev. 1 c 4. Dne i. februarja t. 1. je pričela Lžhaja» ti v Ljubljani nova revija »Njiva«, ki) jo urejuje dr. Vladimir Knallič. Razvila, jo sledeči program: »Slovensko (napredno) razunmištvo nima organa, ki bi izven dneArnih borb opazoval slovenski, na3 jugoslavenski, naš sve tovili položaj; niv ma težišča, kjer bi se izATen dnevne bor^ be razpravljalo zgolj stvarno in kritično o javnem ži\Tljenju in o vpr^s^njih na5e sedanjosti in bodočnosti. GetOAo jc, da nima demokratičen in naprcde i slo* venski inteligent dovolj prilike, sezna* niti se s političnimi in socialnim piilb kami drugih jugoslovanskih redov in nase evtropske okolice. Revija hoče atj šid pozitivno delo. Postavila si je za na* logo, da bo skušala odgovarjal.' na sa> dobna vprašanja, ki jih postavljajo na dnevni red svetovno nabiranje, zgodi* vina našega političnega življenja, nalo* gc države in občine, sociafal problcanl iin borbe, temelji demokracije, prosveta. Iskati hoče potov in ciljev.« V svojih prvih štirih zvezkih prinAŠa. »Njiva< nles deče članke: 1. a 2. zat.: Albert Kramer: Prve borbo v ustaA-otvorai skupsčinh. — Metod Do» lene: Smernice za iz^navenje kaz. sprava nih zakonsko v po načrtih zakonodajne* ga sveta v Beogradu. — M. Brezigar: Naša zunanja trgovina v 1. 1919 in 1920. — France Veber: Znanost in vera. —> 3. zvezek: K.: Okrog ustave. — ■ Andrej D ruško vic: Delavsko vprašanje v nsJrJ socialni z&kottodaji. — Ivan Mohorid: Referat o gospodarskem sveču. — V. Švajger: Bhžnje naloge naših zeleznie Josef Fdta: Cesko ? j-ugoslovan^ca kul» turna konvencija. — 4. zvezek: Hcont* inicus: V borbi za ustavo. -— liogomth! Vošnjak: Ustavni načrt zemljcradni* kov. — Miloš Štibler. Bistvo kmetijskfj ga in rokodelskega kredita. — Cvetko Gregorič: Naš diržavni budžet za leto 1920 s 21. — Poleg tega prinaša vsak zve* zek pregled o zunanji politiki, yocipo* darstvu, socialni politiki in kulturi. Nj platnicah dnevnik najvažnejših dogod» kov. — »Niiva« izhaja 14 dnevno (let* no 20 številk po 24 strani) v prijetnem formatu. Stane letno 120 K, poediaie ste* vilke 8 K. — Naroča se pri i > Juj tra«, Ljubljana, Sodna ulica 6. »NAŠI ZAPISKI«« • XIII. letnik (1921), štev. 1.-2. »Sloven&ka Socialna Matica« v Ljuba ljani Izdaja »Naše zapiske«, mesečnik za politiko in gospodarstvo, kulturno in socialno življenje, ki zavzemajo vaz* no mesto v našem duševnem zhljesiju. Urejajo jih priznani kulturni delaA-ci dr. Dragotin Lončar, Fran Erjavec in Albin Prepcluh (Abditus) »kot popol* noma svobodno in nestrankarsko revij jo, v duliu in po tradicij ali diu&evnega vodje Naših zapiskov\< — dr. A. Der* mote«. Vsebina obeh letošnjih stevilk je bogata in pestra. PrA'a številka (janu* arskaj prinaša sledeče članke: Dr. Drag. Lončar: Slovenci in Jugoslovanstvo. — Dr. Fr. Veber: Materializcm. — Dr. A. Serko: Naše medicinske fakultete. --Dr. K. Ozvald: Za vodilo. — J. S. M^ char: O vidi jeva molitev. — Pregled: r Id tika, literatura, kultura, revije, razno. — Druga (februarska) številka: Izjava 43 klovunskih kulturnih delavcev za kulturno avtonomijo Slovencev. — Ab* ditus: Ob sestanku konstituante. — Dr. Fr. Veber: Maeriolizem (Dalje). — Dr. Alojz Zalokar: Izenačenje zakonov in jugoslavenski pravniki. — Dr. K. Oz* vald: Za vodilo (Dalje). —.J. S. M a* cher: Pri Jeruzalemu. — Pregled: poli* t&a*, socialna politika, gc^podaistvo, li* teraiura, revije, razno. — »Naši zapfoki« izhajajo redno \oa.c mesec in stanejo letno 60 K, ivolletno 30 K, posamezne številke so pa po 6 K. Upravništvo: »Slovenska SociaAna M a« tica«, Ljubljana, poštni predal 91. Uredništvo: Fran Erjavec, L j ubijan«. Večna pot 1. V Trsiu, Jae 27. marca 1921. »EDINOST« Stran IH. nato pobegnil. Neki stražnik, Id fc videl mladega žeparja, ga je prijel ter ga odpeljal na policijo. Ko so mu preiskali žepe, so našli pri nJem listnico, v kateri se je nahajalo 7 lir in več znamk. Za tem so peljali dečka na njego\ 'dom. Materi so prav toplo priporočali, naj ne pusti poštenega sina od doma. Srečna mati, ki ima takega sina! Z zida je padla. Včeraj zjuiraj jc nabirala iZma Tossman, stanujoča na Greti št. 58, na travniku pri njeni hiši travo za zajcc. Pri nabiranju trave se je preveč približala^ robu 4 m visokega zidu. Izgubila je ravnotežje ter padla z zida na cesto. Pri padcu si je zvila roko. Na lice mesta je bil pozvan zdravnik rešilne postaje, ki jc dal Emi prvo pomoć. Peljal jo je na njen dom, kjer jo je pustil v do-roači oskrbi. S poštnega voza je padel. Včeraj zjutraj jc bil telefonično pozvan zdravnik rešilne pc-ctajc pred glavno pošto. Tam je potreboval dravniške poraoči Josip Methia, stanujoč v Ivolonji na hribu št. 355, ki je bil padci s poštnega voza. Zdravnik ga fe pieiskal ter ugotovil, dai ma več telesnih poškodb. Ker ni bilo njegovo stanje nevarno, ga je dal odpeljati na njegov dom. Kokoti in veiikouočui prazniki. Kokos: so dandanes prav drage in vsem ci dana prilik?, da si naktipijo par kokoši za velikonočne ptaz&ike, Tatovi &i pa ne delajo pregiavic radi kokoši, vsaj tisti ne, ki so odprli preteklo noč s ponarejenimi ključi hlev Alojzija Mifihisija na Kjadinu, Alojziju so pobrali iz hleva eno kozo, enega petelina in sedem tolstih koko»». Tatovi to jih oskubil! pred Mi-nhisijevo liiso t«r vrfcli kokošje glave pred vrata. Na vrata so prilepili tudi listek z napisom: Vesele velikonočne praznike želimo Vam in Vaši družini. Za kokošmi ni treba žalovati, k*r so v dobrih rokah. Ker jih niste boleli vi zaklati in pojesti, jih bomo mi. Glave smo vam pustili v spomin .. : Lastnik je n:i-» snanil tatvino policiji. Tetova v pasti. Pred včerajšnjim sta vdrla dva tatova v stanovanje Marije Miamjeve v ulici Beccherie št. 42. Tatova sta mislila, da ju nihče ne vidi. Toda motila. sta se. Nekaj žensk ju je videlo, ko sta zlezla v stanovanje. Ena izmed njih je tekia na orožniško postaio in naznanile dogodek. Na lice mesta sta prišla dva orožnika ter čakala pred vrati na svoj plen. Nista čakala dolgo, ko prideta, iz sta no-Tanja omenjena tatova. Na ramenih sta nosila težki vreči, ki sta bili aabasaai z raznovrstnim pojilom in drugimi predmeti, ki jih rabi snažen človek in državljan. Orožnika sta velela mladeničem, naj pustita vreče v stanovanju Kot dobro vzgojena in ubogljiva fanta sta storila, kakor je bilo ukazano. Nato sta ja peljala orožnika na policijo, kjer sla bila zaslišana. Lden se piše Anton Bolta, drugi Marcel Mo-scheni, stanujeta skupaj v ulici P. P. Verzeri št. 1. Oba sta prioozoala svoj čin. Ista orožnika sla ja spremila v zanor v ulici Ccroneo, ijer bosta tudi skupaj stanovala in delita veselje in gorje. Vesti iz Istre Iz Klanca, Naša občina je imela čast — edina v Jstri, — da ji jc gospodaril še do konca svečana t. I. občinski odbor z izvoljenim županom. Župana g. Pečarja so vsi spoštovali. Ni imel nasprotnikov v občini, torej je čudno, ali pa tudi mogoče razumljivo, — da so ga odstavili in imenovali gerenfcv O tem sc ne mrzle reči, da ga vsi spoštujejo in da ima zaupanje med občani. G. Urizio je kupil pred nekaj leti hišo na Klancu. Rojen jc v Umagu in nc razume zato niti besede našega jezika. Ker pa ni v občini — nato opozarjamo ponovno — nili ednega Italijana razen njega, — ne bi mogel z nikomur govoriti, ako ne bi sc radi njega občani mučili, mu dopovedati v njegovem jeziku. In tako je ta edini Lah, neotčan. ker nc biva še dolgo v občini, zastopal pri aneksijskih slavnostih našo občino (»italiani&simo ; z 1 laškim prebivalcem) kot župan -. Ali so eks-eelence sploh vedeli, da dotični predstavljeni jim župani iz Istre sploh niso izvoljeni žu pani, temveč civilni komisarji ali gtrenijc? 0 g. Uriziju pa se govori celo, da je tedaj, ko se je odvzela občini cprovizacija in se izročila njemu, prevzel od županstva brezplačno ves fundue instruetus, t. j. vreče, sode, posodo, blago in povrhu še vse prihranke, ki so naloženi v banki. Vse je prevzel brez poraču-njsnja z županstvom, ld pa je povrhu tega še dolgovalo za aprovizacljo« Ni sicer verjetna ta govorica, aH, ker se že govori, bi bilo dobro, 3a bi se stvar pojasnita. Ako nI resnična, naj vsaj potihne ta govorica. Iz Kopra. Koper je mesto, ki je že od nekdaj lovelo kot mesto praznovanja in veseljačenja. Sedaj pa je prišel čas najvišje radosti, ni sc torej čuditi, če ima v Kopru vsak teden nekoliko praznikov, Koprčani se radujejo in tudi vedo zakaj. Mi jih razumemo. Priznati moramo, da jc ravno Koper najbolj beaečanski / vse/ Istri. Jugosloveni so odšli skoraj vsi. Na sodniji ni slovenskega uradnika, na glavarstvu fkomisariatu) ga ni, na davkariji izmed vseh le eden, na pošti ga ni, na financi eden zna letovišču < brez obitelji, med usluž- benci v kaznilnici £a tudi ni. In tako so gospodje sami med seboj. Vse to je prav lepo. — Lepo pa ni, da kličejo sod ni jo, komisarint, davkarija in financa na belem dnevu in javni cesti ter ga hudo naklestila. Napadeni je tožil napadalce, ki so mu bili pač vsi dobro znani, in te dni sc je vršila razprava. Ker sla se ined obtoženci nahajala sinova namestnika drž. pravnika, je bil za funkcijo državnega pravnika v tej razpravi uradno določen neki kan-clijski uradnik sodcije, ki jc svojčas pri neki priliki javno izjavil: -Nas nc briga in mi nc pripoza&vamo ne zakona ne javne oblasti, —— zakon in javna oblast smo mi*. Sicer ni to pri nas nič novega ia nenavadnega, kajti tako s«s izjavljajo radi in pogostOma različni državni uradniki in izvajajo laka gesla tudi v praksi. Končni rezultat te slavne razprave pa je bit la. da so bili vsi obtoženci oproščeni vsake krivd« in kazni. Gotovo so obstojali zelo ni vzroki za to. Da pa ni bil tožitelj kaznovan mesto obtožencev, za lo se ima najbrže zahvaliti le temu, da se vendar izdaja za pripadnika istega n?roda, kakor njegova bolj zavedna- brata. Naši novi gospodarji so pač potomci velikega rimskega naroda, ki je postavil geslo; »Fiat justitia, pereat mundusje. — Razume se, da mi barbari ne pojmujemo še načina, kako sc to geslo izvaja. Smo res še necivilizirani. Iz Marezig. Nesreča z orožjem. Dne 8, t. m, sta se našla v Kopru Josip Jerman iz Glema še. 127 in ojegov najboljši prijatelj čevljar Jakob Šuligoj iz Topolovca. Popoidne sla se v prijateljskem razgovoru vračala proti domu ter se ustavila v gostilni pri Babičih. Gostilničar vpraša Jermana, ali je prinesel tajnikovo orožje iz Trsta, kjer je bilo v popravi. Nič hudega sluteč potegne Jerman iz žepa samokres -brovning, da ga izroči krčmarju, in reče: »Evo Vam, saj tako ni nič vreden!« V tem — silen pok, Z vzklikom: -Oh, Bepo moj, kaj si mi storil? sc zgradi blizustoječi prijatelj, katerega je zadela krogla v trebuh, na t!a. Se par trenutkov — in ni ga bilo več. Ponesrečenega Suiigoja so prenesli v kapelo v Marezige ter ga 10. t. m. tu pokopali. Jerman se je še isti večer sam javil orožnikom, ki so ga prihodnjega dne spremili v Koper. Črez 10 dni jc pa bil po zaslišanju prič izpuščen na svobodo. Mijjska podružnica vojnih invalidov priredi v ponedeljek, 28. L m-, v Miljah v ulici Elleri plesno zabavo pod milim nebom. Zabava bo trajala od 4 pop. do polnoči. Cisti dobiček je namenjen podružničnemu skladu. Iz CičarMe; Lc par vrstic, da me čitatelji kot znanci ne bodo res tako hudo obsojali kot gospod pisec dopisa v * Edinosti < dne 17. t. m. Živim, ako ne v središču, na periferiji velike Čičarij«. Motrim in opazujem življenje našega ljudstva. Srce se mi stiska, ko vidim, da drvi v pogubo! Izobražen, zdrav in krepak narod je glavnica države. Bilo je res, kakor piše pisec, nekdaj, ali časi se spreminjajo in mi z njimi. Dokazov ne bodem dajal, pač pa naj se pisec potrudi zopet živeti v svoji domovini ter naj čita razne" razprave učiteljev glede alkohola! Ker lili leži blagor in napredek naSega naroda zelo na srcu, obelodanil sem dopis, ne da b5 sramotil, temveč le v par stavkih mu predočil njegovo pogubno početje, oblastvom pa, da bi vsaj pri mladoletnih otrocih, ki so naš up, naša nada, preprečilo pitje opojnih pijači Da uničujejo gozdove, pričajo živo dan za dnem z drvi in ogljem naloženi vozovi na cesti Reka - Trsi, ter ogljen?ce po prodanih gozdovih. Tudi lepo zarastlemu 2abniku je pretila nevarnost, da mu sekira zapoje smrtno pesem! H koncu mi pisce prorokuje, da pojdem, kakor je šel Has-burgovce iz Dunaja. Pojdem! Toda z mirno vestjo ter z zadoščenjem, da seme ni padlo lc med kamenje in trnje, temveč tudi na rodovitna tla ter obrodi obilen sad. Cički kraJj. A8ITURIJENT, 7. gimnazijskim zrelostnim ZLATO in srebrne Lroco »lačatu več kot dru^? spričevalom, želi takoj vstopiti v primerno službo. Naslov pri upravništvu. 464 DVA VOZA, eden večji, drugi manjši, se pro-dasta v Padričah št. 7. <167 kupci. Albert Po vb, urar, Ma? zini 46 (v bl*Hrl drvenega trga). 23 LEKARNA IN KEMIČNI LABORATORIJ V SEŽANI. Ribje olie prve vrste, kemično preizkušeno. — Sirup R. za šibke in malokrvne otroke. — Kroglice B. za malokrvne ženske. — Švedske kapljice, — Mazilo za garje, (specijaliteta). — Praška mast. — Tinktura in obliž za kurja očesa. — Fluid za živino. — Sestavljen mlečnokisli Krecsotov sirup, pripravljen po posebnem receptu, preizkušeno zdravilo za pljučne bolezni in katar dihala. — Vsakovrstna zdravila in specijaliteta za ljudi in živino vedno v zalogi. — Poštne pošiljatve, 4t>6 V OSMICI FR. KOBALA. Verdcla - Farne to 1318, lonjerska cesta, se prodaja vino, lastnega izdelka. 461 UBIRALEC in popravljafec glasovirjev in baron— nijev Andrej Pečar, Trst, ul. Coronco I, V. 396 SPRETNO, POŠTENO KUHARICO z dosedanjo ali večletno prakso sprejme Narodni hotel v Postojni. Hrana in stanovanje v hotelu. Plača po dogovoru. Istotam se sprejme tudi poštena služkinja. 454 NAZNANJAM SLAV. OBČINSTVU, da sc preselim s svojim vinotočem iz vd. Boccaccio 4 v ul. Udine 61, gostilna Terviso, kjer točim vipavska in domača vina. Kuhinja \redno preskrbljena. Josip Šuligoj. 450 BLAZINE iz rastlinske žime. Velike po 130 L in male po 100 L, Solitario 1, skladišče. 446 HIŠICA, (voda, plin, vrt, blizu tramvaja, stanovanje prosto) se proda. Ugodna prilika. Stavba, nova, v mestu, sc proda. Cena u-godna. Via Madonnina 4, 11. nadstr. (445 ŽiVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU UHta Ms A Mm, — Ustna Đelnliba glavnica Jn rezervni zaklad K C. -3.225,939.039 Izvale ktiMo fftteočoe is ni«iija!iičM {farcskilje. Ura«ln« ure od 9-13 IZDELANA VODA SILA ex-Nussbaum na Hublju, s šestnajst metri padca ia velikim, masivnim poslopjem, primernim za veliko žago in obenem za valjanje bakra in izdelovanje betonskih izdelkov, ali za velik mlin, sc da v družbo ali eventuelno preda. Ob najmanjši vodi nad 70 HP. Blizu postaje. Posredovalci izključeni! Interesentom daje pojasnila Miro Bratina, Ajdovščina. 123 NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem pt>lc£ delavnice odprla tudi salon za Izg^tovljeno zimsko obleke in k:!nc plašče ter raznovrstne obleke. Priporočani sc za obilen obisk. A. Mer-moljd Ricfcer, uti^a Conunercialo 3. Sšo KROJAcMCA Avgust Stular, nL S. Fran-csco D'Assisi št. 34. ITI. nad. je c(?ii:a dobroznan« krojač niča v Trstu. 23 FOTOGRAF * NTON JERKIC, TRST, ulica Roma. (poštna ulica) 24, Gorica, Corso Verdi (vrtna ulica) št. 36 priporoča sc svojim sotojakoni. (35 HIŠA z gospodarskim poslopjem in 6 nj; zemlje ca Vo*čjidragi št. 306, 5 minut od postaje, se proda na javni dražbi dne 7, aprila ob 10, uri dopoldne. Eventuelnc informacije daje upravitelj Franc Ccrnic, Šempeter pri Gorici. 430r «ro pOZliejC OD VsHKUn 34 viln navzočih članov. IBIKONIfil 119 II ŠIVILJA se priporoča za vsako delo na domu. Naslov pove u pravo i št vo, 469 Gentilli S HrilmanSič i IMAM NA PRODAJ hiše, zemljišča v mestu Trst ia okolici ter prodajalno jest vin. Ferdinand Štclia. kavarna Fabrie, od 9 - iO in od 3-4 popoldne, 471 AVGUST PELEGRINl, učitelj, naj pošlje svoj naslov v Ljubljano: prof. Stupca, državno učiteljišče. 470 I --_ - 1 S Verka Skladišča iranifakturm ga blaga Velika izfoera blaga Z - za moške ia ženske obleke. Oprava za neveste« Drobnarije : I Na debelo 28> drubnc^J Sdiicht Zopei je iukaj, Jelom JćSćšIciij v V3&kem gespodiralvj '.oi neobhodno potrebno Izkazano, pravo S c h i c h i o v o z znamko „Jelen". m i lo ti Sdiicht OiHkovino svoje dobre kakovosti In popoln? čistosti, ier n»jiioij isaainc pranju, M Ho a s JELENOM" dobiva se v tnant predvojni kakovosti danes v naslednjih vetikosHhs t,4 k,j horn&di, 2-deiiiL Va f-0 kameni, 4-dclne. Zastopniki FRATELLI FINZI — Trsi, Via Tintorc štev. 5. — Telefon Štev. 11-64 polnoči, da jc bilo vse končano, saj jc ilo zx jamo, za zasluzek, ziikruh. Iz Ljubljano je doscl gubernjalni svetnik Brandsteter že 5. nov. Poizvo -lova! jc, kako je ogenj nastal, a niso dobili vzroka. Da bi; kak nxlur zažgali nato ni bilo misliti, saj si sam sebi stem kruh od j c. Najbrž se jc vžgalo, ker je bilo tam več stuhega lesov j a in trsk in železni sviš — Kisenkics — se rad vaa^ me. Na i&tem kraju je bil rudi ogenj 1803 111 1839. Dno 9. novembra je prijel iz Dunaja fudn. nadsvetnik Wisner, da bi vodil nas daljno akcijo. Dim je še vedno puhtel iz jame, ne samo pri zadelani h rovih, temveč tudi na večjih krajih gore. Pregledali so akte, kako so fiasiJi ogenj 1803. Le z vodo so jL-a bili udušiia, škoda da so to^ liko časa na to čakali. Leta 1839 je uracb lik Glančnik takoj omeji! požar, ko je -iadeUd rove. Lahko so delali drugod po jami, ko je v zaprtem prostoru naprej tlak* in ko so čez par mesecev odprli, je izbruhnil na navo ogenj, da so ga komaj no ili. Po teh podatkih jc prišel \VLsner in drugi do tega, da, le voda j^enj ii^aši. Torej vodo v jamo! Dne 13. novembra 1846 ob 9. uri zvečer so pri Jože lovom jarku napeljali vo; do, na jutro 19. novembra, so zapazili, da se vodeni duh vzdihuje iz jame: dokaz, da jc voda. prišla na kraj požara. Vendar je bil puh še vedno škodljiv. Luč je v njem ugasnila. Tiči so c-nemo^lL Vrabcc je bil čez 6 minut in 9 sekund omamljen, kalin je zdržal 13 m. 37 sekund, lažčck —- sti^lic — celo 18 minut. Ko so mu pa izšolali iz kljuna škodljivi par, se je zo# pet opomogel. Mačka jc vzdržala vode? ni dim 38 minut, potem jo onemogla in sc čez dol^o časa šele zopet zavedla. Pes j c vstrajal % ure, jež celo V A ure, preden se je mrtev zvrnil. Tako so spoznali kako delati z omamljenimi ljudmi. Štiri mesece so potem potrebovali, da so vso vodo iz jame dvignili. 2. decem=> bra so prišli na 3. polje, kjer so dobili 2 mrliča Brusa in Demšarja. Zadnji jc v Antonovem rovu rešil rudarja Lapajs ne ta, potem je hitel k Jožef ovem jarku in šel takoj v jamo z vzklikom: Jaz grem, kar najbolj globoko, da najdem Straž a j a, ako umrem jiie iščite u globo? čini. Dne 17. decembra so na istem polju dobili tovariša Pivka. Še Ie 24. aprila 1847 so dospeli z oek ščenjem jame do 6. polja kjer jc nastal ogenj. Nevarno je bilo iti še globlje, kjer je bilo še obilo ogljenčevc kisline po rovu, z vodo so čistili: zrak, da so do* speli do Lambergerjeve zaseke. Tam je ležal Straža j. Ravno na njegov god so ga dobili. Bil je ogerski Slovenec. Ravno na dan požara 3. novembra je prišel de; kret, da je imenovan oskrbnikom s 700 gld. plače. Dekreta pa ni bral, dasi ga je željno pričakoval. Rojen 1817 na Ogcr4 kem ie prišel 26. 9. 1840 v Idrijo kot eleve. Do 30. aprila 1841 je imel 30 krajcarjev. Ker jc bil posebno porab? JjLv, so mu Še istega leta povišali nn 4.5 krajcarjev, dne 30. 3. 1845 pa; en gld. na dan. Skromna jc bila Rlačav željno jc pričakoval stalne službe in povoljnih dohodkov, a ni uoakaL Par sežnjev od njega je ležal 421etni Raj tres en in 47letni paznik \Vinkler, Trupla so že razpadala. Zavili) so jih v rjuhe, s klorovo kislino namočene, opol* dne spravili na površje in popoldne sku; pai pokopali. Dne 19. 6. 1847 jc sklenil erar posta? viti veliko železno piramido na kraj, kjer počivajo žrtve svojega poklica. Vseh skupaj je bilo 17. Malo pozneje so tudi dobili Tomaža Zajca, kit jc omočenega rudarja rešil iz jame, hitel nazaj, od koder se ni več po? vrnil. Val. Zupančiča je noseča žena jo>-kaje prosila, naj ne gre v jamo, enako Lovra Brusa niso ženine solze ganiie, šia sta, a na površje so ju mrtva prinesli. Veliko je bHo pohvaljenih radi požrtvo? valnega truda, a tudi jc krog 50 zbolelo vslcd napora in prehlajenja, rale rudeče lise, cinober, in ker niso mogli ižgati vse rudo radi slabega ognja, je ostalo tudi kamenje z rudečimi progami. Tako so večkrat dobili v samotnem go? zdu lončene črepinje s temno rudečo barvo in kamenje, ki je imelo še prccej živega srebra, spojenega v rudeči cino; ber. Ugibali so, od kod ta prikazen. Eni so trdili, da se nahaja živo srebro kar na površini. Tudi kemiki so šli preiskava*, da bi dognali, od kod to izvira. Na zad? nje so sc pa vendarle prepričali, da gre le za ostanke nekdanjih tatvin. Tatovi so nerabno posodo razbili ah jim je sa> ma počila, enako, kamenje, in ne dež ne sneg nista sprala cinobra raz glino aH kamenje. 5. V. 1649. je dobil predstojnik Ver\vc:> ser — rudnika ukor, da nc zabrani ta* tvine v rudniku in njegovi' okolici, ki se čim dalje bolj množe. Zaukazuje se mu, naj zasleduje uzmoviče ter jih ostro ka? znuje, gostilničarju Marku Severju v Spodnji Idriji pa naj strogo prepove to^ čiti vino takim lopovom. Tri dni kasneje, 8. 5. 1649., se rudniški oskrbnik žc hr.duje nad idrijskim sodni' kom, ker jc samovoljno zaprl tatu ter ga pridržal 12 dni v zaporu, ne da bi iuu znanil zadeve ravnateljstvu. Ravnatelj* stvo mora vedeti za vsaki slučaj tatvin ne pri rudniku, ker tako ukazuje višjo oblastvo — llofkajmcr. 17. julija 1649. zaukazuje rudniški oskrbnik sodniku Juriju Hermanu, naj tatu Matijo Kristopoliča strogo obhodi ter naj ga da odvesti v Karlovac na Hr; vatsko. Tudi naj natanko poizve, Ima U Kristopolič kaj premoženja, da se iz njo gove lastnine porarvnajo stroški in po j pravi1 škoda. 25. februarja 1078. so dobili po 8 dni zapora radi tatvine drv Gušpar Cumcr, Urban Locajnar in brata Pajea. 4. maja 1675. pa nasvetuje rudniška uprava, naj se zgradi cesta iz Idrije v r mi vrh na Vipavsko, ker se na tem kra>u prenaša največ ukradenega blaga. In res so za silo napravih kolovoz, ki jo začetek sedanje lepe ceste. 3. septembra 1689. se toži o mnogih tavinah rude, katero so potem na več krajih v gozdu žgali. Po bližnjih župni* jah naj sc v ^crkvi poučijo ljudje, da je krasti ih pred Bogom in da bo gosposka tatove ostro kaznovala. Sodniji pa sc naroča, naj tatove pridna zasleduje in jih občutno kaznuje. (Dalje prihodnjič.) Stran IV. »EDINO»r« * Trstu, dne ci. marca iv^i. škofije. Narobe svet! Mi kmetje imamo svo-Jč zadruge; delavci imajo svoje. Ne razumemo pa tega, kako to, da se prodajajo v delavskih čadrtigah semena, galica, žveplo in posebno umetna gnojila na debelo in na drobno — de-Javccm, medtem ko kmetske zadruge svojim liinetom ne morejo postreči. Ali je to socialno, da se odlikujejo posamezniki in stranke ter zapostavljajo drugi? Vse kaže, da bo delavec odvzel kmetu tudi oralo, stiskalnico in vole. Sicer bi nc razumeli, čemu bi mu služili modra galica, žveplo, umetna gnojila in semena. Prevzel bo "torej tudi orodje. Kaže sicer, toda temu ni tako. Orodja delavec kmetu ne bo vzel. Kaj bi neki s kmetskim orodjem. Ali naj Gc z njim igra? Drugače jc z gnojili. C-nojila zna tudi delavec plodonosno uporabiti. Proda jih kmetom, ki jih nc morejo dobiti v zadrugi. Kaj je to socializem? Kaj je to komunizem / Eden, ki se po sili imenuje delavec, na) ima vse, kar rabi in ne rabi, drugi, ki se žal oi^ra imenovati posestnik, dasi je še trsi delavec, naj ne dobi niti najpotrebnejšega. Ali jc učil tako Marx, ali kdo? Naše šole so nekaj posebnega. Imamo same ženske moči, in to v Škofijah, Plavju in sv. Barbari. Priznati pa moramo, da je navzlic temu disciplina v šolah vzorna, Tudi je espeh pouka vkljub temu na prccejšnji višini. To mora vsak priznati. # Kje pa je naš stari j Istrski grmiča? Je-k bila suša tako huda, da ga je vzela? Ako ima sc kaj korenin, okopljimo in zalijmo ga. Potrebovali ga bomo ae nujno. Iz Voloskega nam pišejo: V Številki od 17. marca je priobčila >Edinost poročilo o napa dih istrskih fašistov na Poljane na dan proslave aneksije v mestu Lovranu. V poročila je [bilo rečeno, da so fašiste na njihovih pohodih vsepovsod spremljali orožnik?. To je tudi i\i&uica. Pri eni teh ekspedicij je bila smrtno ranjena uboga žena, mati treh otrok, ko je šla klical svojega moža. Fašisti so požgali tudi neki stari in revni vdovi vse pohištvo, kar ga je imela, ker je v bližini njene borne koče na visokem steblu vihrala hrvatska Irobo/nica. Da v prvem slučaju ne gre za silobran, je jasno, kakor je jasno, da starka svoje hiše ni sama zažgala. Torej gre v obeh slučajih za zločin, v prvčm za hudodelstvo težke telesne poškodbe, v drugem za hudodelstvo požiga. Človek bi torej pričakoval, da bodo orožniki, ki so bili s £a&»ti in morali vse videti, kot varuhi redp in inira ugotovili, kdo je zločine izvršil, in krivce naznanili sodniji. Kaj še! Naznanili so pač, da so se izvršili zločini, zločincev pa ne. V poročilu, ki so ga poslali na sodnijo iu v katerem naznanijo storjena hudodelstva, so pripomnili, da je neznano, kdo jih je izvršil. Dobro je sicer, da so naznanili sodniji kažnjiva dejanja, toda to je premalo. Upamo, da popravijo zamujeno in iztaknejo tudi storilce ter tudi te naznanijo. Vesti iz Notranjske Iz Ilirske Bistrice. V »Edinosti* čitamo dan ria dan vesti iz vseh krajev dežele, samo iz naše Bistrice se nikdar nič ne sliši. Človek bi sodil: blažen kraj in blagoslovljeno ljudstvo, med katerim vladata mir in sloga, in ki v vztrajnem in požrtvovalnem delu stremi z* svojimi cilji, trpi in molči, dela in se ne hvali. Da, da, saj se tudi nima s čem hvaliti. Nekaj gospodov je med nami, ki bi lahko marsikaj koristnega JstvaVili. Pečajo se pa v prostih urah prv.eč z lovom, da jim ne preostaja nič časa, ki bi ^a posvetili našemu javnemu življenju. Lepo je sicer, če gre mož ž lokom in pušico čez hribč in doline ter si krepi mišice sn bistri oko. Lepo je ttidi, če ga družijo sladke vezi na domače ognjišče, če čuva nad svojimi kot zvest poglavar družine in gleda v bodočnost, slasti v bodočnost svojih hčera. To pt» tc vse pre*nalo. Mož ima Se druge dolžnosti, Li ga kličejo. Dela je dovolj, Imamo sicer tam-buraško društvo, ki bi pa lahko bolje uspevalo, te bi bilo več sloge in ljubezni do stvari med p.ami. Pravijo tudi, da se bo obnovil Sokol, ki Je pred vojno tako pridno delal in dosegel prav epe uspehe. Pravijo, a nihče se ne loti. Tisti, lo dva učitelja, katera ne razumeta niti trohice slovenščine, a imata, kot sinova dvatisočletne kulture, tudi višjo peda-£ogičao izobrazbo, kakor je bila pri nas običajna pred dobrimi petdesetimi leti. Da je pouk mogoč, *so nastavljeni po posameznih razredih ljudske šole redni profesorji, slari komaj 8 do 10 let, in ti predavajo slušateljema učiteljema jezikoslovje. Ker sla pa slušatelja iuko bistre glavice, je napredek zelo povoljen, t ker sta slabega spomina, si sproti zapisujeta /se izreke. In to svoje neznanje ubijata v flavo drugim šolarčkom na uprav višji peda-Jogicni način — s palico in zaušnicami. Imamo udi obrtno - nadaljevalno šolo, v katero lio-ijo učc.nci raznih obrti, stari 14 do 20 let. udi tem sta holela omenjena učitelja svojo j adkulturo vcepiti v glave s palico in zaušnicami, a sta naletela na dejanski odpor. Posledice tega hudodelskega zločina niso izostale, vse zločince so orožniki lepo polovili in jih odgnali čez mejo v Jugoslavijo, akoravno so iu pristojni. Tako se širi dvatisočletna kultura v kraljestvu notranjskega D'Annunzija, civilnega komisarja v Postojni: Cavallija. Književnost In umetnost »ČAS« 1921. (Ta spis je bil določen za velikonočno prilogo. Radi pomanjkanja prostora, ga objavljamo na tem mestu. — Ured.) Letnik XV. Zvezek 1. in 2. Leonova družba v Ljubljani nadaljuje z vso vnemo svoje delovanje na znan> stvenem poprišču in bogati že petnajsto leto našo duševno kulturo s prvovrstnih mi publikacijami in z revijo »Čas«, ki tvori neizčrpno zakladnico slovenske misli. Tudi letošnji letnik omenjene re» vije obeta silno zanimive in aktualne članke, za kar nam je porok 1. in 2. zv. letošnjega letnika s tole vsebino: I. Razprave in članki: Ob smrti biskupa dr. An t. MahniČa. — Uredništvo. Znanstvene osnove katoliški dogmi. — Vseuč. lion. nast. dr. Janez Fabijan — Ljubljana. Oskrba vojnih oškodovancev v SIos veniji, — Sestavil dr. A. Brocelj, načel« nik invalidskega oddelka — Ljubljana. Uzroki reformnog pokreta u Hrvat* skoj. — Krešimir Pečnjak — Zagreb. Narodnostno vprašanje. — Dr. A, G os ar, narodni poslanec v konstituanti. Razmerje narodnostnega in gospodar^ skega vprašanja. Vzroki narodnostnih bojev. Jezik v gospodarskem življenju. Štirje slučaji. Jezikovni otoki. Goriški memento. Kulturnozgodovin* ski pregled. Dr. Joža Lovrenčič. Od prihoda do reformacije. Reforma* cija in protireformacija. Doba prosvet* Ijenega absolutizma. Nova doba (Šol* stvo; društveno življenje; tisk; politika; kulturni delavci; leposlovje; glasba; sli* karstvo). Razmerje cerkve do države v Jugo« slavi ji. Dr. P. Angelik Tominec. O. F. M. — Ljubljana. Usoda slovenskega jezika. — Bivši profesor E. Rakovec, sedaj župnik — Boštanj na Dolenjskem. II. Iz našega kulturnega 2 iv» ljenja: Evropski jezikovni problem, —. Prof. dr. Fr. Koračić — Maaibor. Koroški plebiscit. — Prof. dr. Gregor Rožman — Ljubljana. Narodovo zdravje v Sloveniji. — Dru* žabno * zdravstvena študija. Napisal A. B. Nešto k reformi srednjih škola. — Prof. Bernardo Brixy, franjevac — Za* greb. Visokošolski študij v Italiji. — Aloj* zij Res — Trst. Pojasnilo: dr. Josip MsU (k dr, Fr. Ko« sovenm »Gradivu za zgodovino Slo* vencev v srednjem veku«. IV. zv.). Jezikoslovje: Francoska slovnica, spi* sal prof. dr. Pavel Breznik (Ivan Gru* dcn). Literarna zgodovina: Dr. Ivan Gra» fcnauer: Kratka zgodovina slovenskega slovstva, II. izdaja (dr. Iv. Pregelj). Časopisi in revije: Naši zapiski; Zbor* nik svečenikov sv. Pavla; Bogoslovni vest nik; Život. III. Kronika. — »Čas« izhaja v I. 1921 kot dvomeseenik na štirih tiskanih po* lah ter stane K 40'—. Naročniki izven Jugoslavije doplačajo samo še poštne stroške. Novi rod inia v svoji 3* Številki sledečo vse bino: I. Gruden: Pustov pogreb. (Pesemj. Fr. Bevk: Lovec in zajček. (Pesem). — K, Širok: Tri ptičke. (Pesem). — Cv, Golar: Ej, hej! (Pesem). — Fr. Milčinskf: Zgodbe kraljeviča Marka. — Slika. — Muliatuli, — Fr. Ločniškar: Pravljice o japonskem komnoseku, — S. Ru-tar - M, Simonov: Naši pradedi pod Franki. — Slika. — Zv. Kosem: Domotožje. — Pouk in zabava, — Kotiček malih. — Slovensko občinstvo opozarjamo, da je začel ta naš najboljši mladinski list priobčevati s to številko daljši cikel pravljic -Zgodbe kraljeviča Marka« od izbornega peresu pisatelja Fr, Milčinskega. Kdor ni še naročen, naj stori tp kar najhitreje, ker bo zaloga prvih treh številk kmalu pošla. Naročnino, ki je celoletno 12 lir (pol in četrtr letno sorazmerno), jc poslati na upravništvo lista, ki se nahaja v Trstu, uL Kuggero Manna, 20, I. na'dstr. Naročajte in , EDINC*T" i«MMi«Bfiaaiii Gospodarstvo Agrarna reiorma in delavski trg v Jugoslaviji. Ljubljansko »Jutro« piše: Z izvedbo agrarne reforme, s katero bodo velika povesiva, ki so do sedaj zaposlevala ogromno število poljedelskih delavcev, razdeljena na manjše komplekse, bo naravno veliko število delavcev brez zaslužka. To vprašanje je treba rešili vzporedno z agrarno reformo in to na način, ki bo preprečil občtt+no krizo na delavskem trgu. Zlasti bo to vprašanje pereče za Bačko in Banat. Kakor se poroča iz Belgrada, se je obrnila francoska vlada na jugoslovensko vlado z vprašanjem, ali bi ne bila pripravljena skleniti dogovor glede odpošiljanja poljedelskih delavcev na Francosko. Jugoslovenska vlada je načelno sprejela to ponudbo in je odredila statističen popis, glavno nemških in madžarskih delavcev, ki bi prisil za delo v Franciji v pošte v. . , Izvoz hmelja iz češkoslovaške. Za izvoz hmelja iz Češkoslovaške v tuje države se je znižala taksa od 9 na 4 % in sicer na ta način, da morajo države, ki imajo boljšo valuto kakor Češkoslovaška, plačati takso v lastni va- luti, a za države s slabso valuto v češkoslovaških kronah. DelniSka dražba »SaHlaa«. Včeraj smo priobčili vest, da sta Jtigoslovenska industrijska Iu Zadružna banka v Splitu kupili tvornice sardin v fugoslovenskih primorskih krajih, Id so bile do sedaj last peštanske Anglo banke. Kakor smo izvedeli od ravnateljstva tukajšnje Anglo banke, zgornja vest, ki smo io posneli iz jugo9lovenskih listov, ne odgovarja resnici. Vršila so se svoječasno o tej stvari ic neobvezna pogajanja. Znižanje cen sladkorja. Po poročilih iz Prage se je znižala cena sladkorju za izvoz od 1500 na 1000 češkoslovaških kron. Češkoslovaška sladkorna centrala je sklenila z avstrijsko prodajno centralo pogodbo za dobavljanje 210,000 q sladkorja po 12 češkoslovaških kron kilogram. Slična večja pogodba se je sklenila s francoskim sindikatom rafinerij. 2-10 Dobro Mote trgovina z mešanim blagom« ▼ večjem kraju na deželi, v bližini Maribora, tik larae cerkve in Šele, se radi selitve pod ugodnimi pogoji oda. — Izve sc pri »Anončncm in informačnem zavoda »VEDEž«, Maribor, Slovenska ulica 6. IVAN BALOH: Velikonočna vizila Vse cvete, vse dtfhti. že pop je čaka na drevesih. da se odpre.., SoJnčni žar gorke je sije, studenčkov val sam led prebije, vsem iz obrazov radost klije, ko cvetni vrt se ra zeve tč, vse vstaj a---- le eden — ne. o Že zbirajo si ptice svoje družice — že iščejo zavetišča v kronah skritih dreves, da bo šumelo zeleno listje in pesem kiilatcev vmes. Pod njimi pa molčala bo »vdova tožna domovina«, ker je neizmerna njena bolečina. r? In polja> trate in livade v preproge bodo se oblekle mlade, kar barv narava jih ima, te rajska vigred vse pozna; le ena žena nosi pajčolan, ki je iz črnih barv ves stkan, cvetlični venec glave ne krasi, ker cvet se v trnje vsak ji spremeni. Je kje li še enaka ?cna? Nobena! o Vrhovi na plankiali se topt, ko v zlatem jutru zažare, v dolino mrzli val hiti, vsak breg v življenje prebudi, a tožno nekdo zre v vrhove vseh gora, ko nanje svoj pogled upre^ privre studenec m« soba. o Kedo? —---a f Kedo je to? Poslušaj in postoj: _To ti si — narod moj. JOSIP STRUČKE L Trst, vojal VSa Nuova-9. Cator'na. Vel ka izber? vsakovrstnega blaga za mc^-ke fn ženike, — Blago za saKnj^ žamet, ba hant, s Ue, etaniln ter raznih predmetov oblek, Vse po znižan h konkurenčnih cenah. DB. MRflCEK LEOPOLD ZOBOZRAVN1K Trst, Corso Vlttorio Emanuele 1(1. 24,1. sprejema od 9-12 In od 15-1«. B:czbo!estno izdiranje zob, zlate krone, zlati mostovi brez neba. — Vse po moderni tehnik!, mneriSki in Švicarski sistem. III III III III Prostovoljna dražba. Na velikonočni pondeljek in torek 28. in 29. marca t. I. sc bosta prostovoljno dražili v zalogi trgovine M. Ferjančič v Vipavi št. 20 dve spalni sobi po približa ni ccni L" 1200 vsaka in 10 belo lakira* nih kuhinj po L 650 vsaka. Pohištvo je vse popolnoma novo, brez vsake hibe ter je vsak dan na ogled. | — TVRDKA — i 0EBIASI0 & DOMENIŠ' i j ČEŠKE STEKLEM i Porcelan, lončevina, cilindri, raznovrstne ste- " ■ klenice, kozarci za vino, pivo in žganje, žipe, " t* raznovrstne svetiljke in drugo kuhinjsko po- ■ sodo, vse po konkurenčnih ccnaii. 3;> ■ f---------------- Trst, ul. Coroneo 13, tel. 12-34 se priporoča cenj. gg. odjemalccm, trgovcem in gostilničarjem za ugoden nakup PlEiniti L18©.— KU In ludi več za lepe zimske kože (belic -.n ruinenic). Kupujem tudi kože lisic, vMer, dihujev itd, po najvišjih cenah. Za večje množine pridem osebno na lice mesta. Pišite takoj na D, W*N6SF»ACH, Trst, V. Cesaro Sattlsti (Stadion) št. 10« II. nadstropje (i9o KOŽE USNJE ter *'si v Čevljarsko obrt spadajoči predmeti ulica Udine & 49 (prej Belvedere) Priporoča se (27) F« CINK i Za direktno dobavljanje Izbornega, čistega aH baker vsebujočega, naj-Izdatnejšega in najbolj ekonomičnega i ZA NARODNI OBRAMBNI MLAD V počeščenje spomina Antona Kalistra daruje rodbina Dekleva - Kalister 500 L. Na godovanju veleposestnika g. ioroša u Medani nabrala Zorka Istran in Tone Kanalec 400 L, V Povirju zložili žunljanj 316 L. V Velikem Dolu nabral Peter C. 310 L, Iz Bovca poslal Vinko A, 773 L V Štorjah nabrali: Andrej D. 44 L, Karla in Ivaka 173 L, Ljudmila in Olga 80 L; Dva Frana dodala 3 L, da spopolnijo tri stotake. V Kazljah sta nabrala Štefan Zet in Ivan M. 160 L. Nabrano med čl&ui in članicami tkedenj-skega Dram. Krožka na izletu 20 t. na. ob izviru Rižane 70 L. Manfred p). Gerz Asleiii 5 L. K temu dodal seštevalec 2 liri, dopolni skupni znesek na 29.000 L in 140 diufiricr. DAROVI Za vdovo Marijo Grizančic pri Sv. M. Magd. spodnji: Neimenovane osebe po Majdi Ko-marjevi, Vrbovo, L 40; Viktorija Rijavec, Bovec, nabrala v družbi L 35; dalje pO 10 L; družina Turi«,. Klanec, Anton Miklavec, Sv. M. M. spodnja, M. Koren, Pazin; po 5 L: Gabrijela Mikuluš, Klanec, M, Kos, Trst. — Današnji izkaz L 113. — Šolsko vodstvo Kallnara, Velika zaloga in tovarna pohištva A. JUG Trst Tovarna ulica sv. Martirl štev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 5 In ul. dci Fabbri tO Velika zaloga spalnih in jedilnih sob, kuhinjskega pohištva kakor tudi drrgih predmetov. Delo solidno. Cene zmerne. j ŽVEPLA ALNANIM! 54 obrnite se samo na zastopnike P9 Rocco & Nipoti« Rovinj eguneš i Posestva, grajščine, hiše, vile premogokop, hotele, gostilne in trgovine v Sloveniji prodaja pisarna nepremičnin Zasorski, Maribor, Bavarska ulka 3« 216 Povečanja "M od 10 L naprej samo v Fotografičnem zavodu DAGUERRE Corso Vittorio Emanuele it. 39 Ml ALARICO LAimiMR Lastnik UGO de VISINTINL Trsi Via Rama 28 (blizu Poste Tclefou 198) Delavnica za popravljanje koles. Zaloga mot. koles in potrebščin. — Pnevmatiki za kolesa, 31 motorna kolesa in avtomobile. — Zastopstvo koles „STUCCHl" — IrpMilii zadruga v Trstu režjI.-.'-rGvani zadr, z m omcjouim jamstvom Ulico Phr Lulgl do Palestrina it. 4,1. sprejema hranilne vlose od L 1 dalje. Navadne vloge obrestuje po 4 1! o === 2 0 -- večje po dogovorit Trgovcem otvarja tekoč* čekovne ra-čnne. — Posoja hr nilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Dgje posojila po najugodn jših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na tastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od S do l. m. IJUGOSLOVENI! Zbirajte pridno za „TISKOVNI SKLAD EDINOSTI"« plača vedno par c^nt. več nego vsak drugI — kupec, edinole — Alofzij Povh, trgovina Piazza Ga-ribaldi St. 3, tel. 3-29 (prej trg Barrlera) (li Stoj za šivasje is vezanje pravi mM uzjorti Seldel & Neiiiiiaim in i »Singcr4 Gasi & Gasser , _ , , "Svrđna nsuaovljea t, I878 FRAHCEJCO BEONAR j»pr«vUaD|a. 'Irst. ai. Catui>anile l'J Stavbeno društvo u Ren;oh hšt. 11 registrovana zadruga z omejenim jamstvom izvrSuje vsa v stavbeno stroko spadajoča 18 HI« UEKfiMnirii 9 TSIf TeieFon 5t. 12-49 Nasadi v Redipulji pri Ronkih,-— Semena za vrtove krmo, travo, deteljo in cvetlice vseh vrst, — Sadni čebulček. — Sadna drevesa, sadike jagod in špargljev. Maline, kresno grozdjiče (ribez). Trtne sadike za namizno grozdje. Ceniki zastonj, 170 Pošiljatve v tu- in inozemstvo. iiSBIi^iiaaiHIIHilieBIlIBDIIHIIHIHiBlIl a IJinĐflfklCl^ft DAidlfft ■ I Beo«nt Celje, Dubrovnik, Šotor, Kranj, IjuU-« DMnHI\M ■ f liana, Maribor, Hitmt, Opatija, Sarajevo, ^sprejema vloge na hranilne knjižice, žira in druge vlose m najusodnejšimi pogoji, j Split, MU Mtljmh Trst, (flien. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji i Postoime zoezezvseml vedllmi krojivtu-ln inozemstvu; p mi