List 40. Z Dolenjskega, 6. oktobra 1891. Tf^nP ^^tfi "^ "^^fin d9"^i^^^rn ll^j^^^^' so Uirfij.j;az-postavliej^e. Na eni strani katoliško-politiško društvo, katerega glasilo sta „Slovenec" in za priprosto ljudstvo ;,Domoljub" ; na drugi strani posvetna inteligencija, katera ima na razpolaganje „Slovenski Narod" ter si je po vzgledu nasprotne stranke kot protitežje osnovala „Slovensko pol. di'uštvo'' in za priprosto ljudstvo „Rodoljuba*. Tako__saJbi4iil.načili__^a^ povprek gotovi; ^d^ j^^^^^iD^iX,3fL^tj^i^3;^^ kar je pomankljivega, zlasti ^o^^gafia, č^z,,,-<^n,ttfnft fli^ii^njft ki jih imamo Slovenci od svojih doma'cih razprtij, vender še zmi)dre in da_se o pravej[i času naredi premlrj^e, za katerim naj prltle^stalno pomirjenje, neTabPnas morala po mnogih izgubah šele nesreča zopet jediniti. Ker ie pa vender mogoče, da bodo strasti močneje od panceti, ngleimo ^j n^ftlpi^lr^^ ki «n pri nadaljevanji naših sedanjih prepirov nftiznpjj^^m Xz enega jabora Jzdajalo se bo, kakor so je že, Le8lo^_za^_jero proti brezverstvu. To je geslo, katero mora Ijudi^Jd-jnii v^rjamejOr vnetLdo fanatizma. Oiugi tabor bo otJt^ilfS^^ffT^zV^tvs^ sgaa^al za krivično ; on je bo označeval_za hinavstvo, za katerim se skriva le vla-'' doželjnost, ter bo z vso odločnostjo in kot razžaljen v 8V0]em~"(^.utu in poštenji z vso srditostjo nasprotoval. Tako bo skišala ena stranka drugi izpodkopati in vzeti veljavo z vsemi sredstvi, ki jih iznajde človeška strast, katera je, kakor vsi iz skušnje vemo, slepa in brezobzirna ter divja naprej, če prav v svojo pogubo. Da bo imelavsaka^trap pji_8yolih a^itacijah^ več ali jnanj usgeha, o^t^jt^ji^^^^^Omiti, Saj vemo, da mnogokrat še slaja stvar zmaguje; saj je mnogo laže pohuišati. nego poboljšati, ter se nahajajo povsod tudi ljudje, ki slabo raje verjamejonego dobro,.^raša se le, bo li vse to dobro za vero, dobro za našo narodnost? Vsi„jveDQO, da ima katoliška cerkev dandanašnji res qjLOg;o_JiQ_judih sovražnikov, zlasti, kakor smo že omenjali, nemjko^ in ^a^ko_lažojjvo^ Jiber^a^stvo v zvezi z Židj^vstv^om, kateremu služi toliko zelo razširjenih in 8pixtnii_j}TLiexa^ih__ča§^^ ; nemško_in laškjLjgarod-&08rn5_pLlitiko, framazonstvo, protestantovstv^o, ki se že drzne celo v drugi polovici naše države govoriti o kon- \ fiskaciji katoliškega cerkvenega premoženja. Najnevar-^ nejši od vseh teh se nam pa zdi najnovejši nasg^lSiBl^ ^,edanjeLa_8vetoxaega_j:eda^^ ki skuša odpra- viti vsako pozitivno vero in posega najbolj v maso priprostega ljudstva. Vzemimo še vrh tega mnogo pozitivni veri sploh n^dsprotujoče znanstvene; teorije, n. pr. Darvi-novo in druge podobne, Ki jih razširjajo knjige in časniki med vse stanove. To so razmere, kiso nam VLsem zbrane. i_u resno nam ie premislj.ti. je li ;;^.daj čas, da k vsemu temu 7f|nftS(^mn ririprl na^^ IJM^^^T^ politični prepir med duhovščino in posvetno inteli^enc^ijo. kateri izpodkopava eno in drugh^in za katerim noora z neizprosncLjlosled-njigtjo priti tudiversko^johujšanje. In naš kmet, ki ga po pravici imenujemo steber svojega; naroda, ako ga bodo domačini vlekli eden na eno, drugi na drugo stran, ter mu oboji obetali hribe in doline, veliko več, nego se potem more izpolniti, — a,li ne bo naposled ves zbegan,^ naveličan in_razvaran t^r ne bo zannal ne ene^pn n^lj drugemu in se utegne nazadnje okleniti kakega socija/K Jđls^c-navdahnenega širokoustneža, kakor se zdaj ny-/^ kako na Češkem pripravlja, in se nam tako tudi ta s^bfeii omaje ini spridi. Pa v nenrimerni veči nevarnosti nego vera je naša slovensH narodnost. Vera ima trano poasiavo in mo- ( gočne zaščitnike, m vender nas uči zgodovina, da zna i , ona ne le posameznim ljudem, tudi celim pokrajinam, ^ deželam in narodom vzeta biti. Kaj pa naša narodnost? Ona je še zelo šibko drevesce, ki je vzraslo iz sto in sto - 316 - let zanemarjenih domačih tal. VladusL.safia i do sedaj še_jn_ bjla^ikdar_po8e]ino prijazna, in prete ji brez-žtevilni sovražniki od^"?n^aj in od zunaj v p^'^vij]jžg--LQjaJ^. ki se zovejo n,,enažkL-n%hiuSereiji", ,,Leg^a nazi_o-naTp, „Sudmar^k", „Gustav-Adolf Verein" i. t. d., kLjne UQzm^^:^$ihQJI^^P^J^^Q, nobene v nje korist danepo-stave. In_z^žiUXni^a Dima-JiiaizegaJžijlje--Xjedno pjxpičlo števjJiLJpžriv^^ Iq to malo število iTJfS^eT^ŽTfgpše'cepi fn ^na^mesto da^bi združilo vse svoje moči v brambo napadene narodnosti ter zjedi-njene postavilo proti sovražnikom, naj se kolje med seboj in v bratomornem boji potroši in uniči svoje naibiiljše jaočj in g^ ^^f]] ^l^iž^, rjp.lo ..a^j^jiaŽaJJi^O^ da nam bodo brez velicih naporov, smejoči se naši nejpametiTtrgali kosza kosom od našega uarodbega LelesiTV! ""^'~' N^^Jemsmozdaj. Ali hočemo naprej tako? jLli r^am i^e v^|eva pamet jn sveta dolžnost, klloj^aamo do h ^^^?. ^PpP^rodnosti, daMbsttnemSf^BrneTDTrtor HB '^\}^ Izrazimo, ker edino le naše združene moči bodo koliko^' toliko kos nevarnostim, ki obdajajo naš narod v narodnem in verskem oziru od vseh strani. Sapienti sat! S tem sklepamo za zdaj te razprave o našem do- "^ mačen prepiru z isKrono prošnjo in željo, naj večni Bog, ki je sebi pridržal sodbo in maščevanje, potolaži naše J strasti in naj blagoslovi delo vsakega od nas, namenjen(j '^ miru in spravi v prid in prospeh najdražih naših, sve-jinj, vere in narodnosti.