,fi> Vr Oeterlik 3. Piosenca. /A.SO. Klic cerkve v zgodnjo Danico. V čolni«' je Peter utopil; lian h kuncu z zarjo gre zlatorudcčo, In glasno mu na pot vse kliče srečo ; Pa knialo oblaki is večera vkup vrejo, Temneji noč prihaja , Vihar le huje vstaja, Valovi čoln strašno v potop ženejo. Za varili kraj ozira Peter se, Mu dolgo mirna pol sc nc odpre. Ze ktere zvezde svit oblak preriva ; Brodniki vkup hitijo. Svet med seboj storijo ; Pa vedno se Danica še prikriva. O kaj prikrivaš cerkvi se , Danica ? Oberni v njo svoj mili obraz. Devica! De zopet se pokaže kralj ji večni, In bodo dnevi njeni od pred bolj srečni. H. Kaj nam klice novo leto ? Kaj nam bo prineslo novo leto? tako se v izteku stariga skorej vsak vpraša, v kterim labko-inišljcnost vsih kaii resnobnih misel ni še zadušila. Kje je roka, ki nam odgerne gosto zagrinjalo , ki temno prihodnost pred našimi očmi zakriva? Sam bo li ta pernesla rešitev od silnih zlegov. pod kterih tež« smo v preteklih dnevih zdihovali? Dragina lakota, kužne bolezni, legar, kolera in poln naliv drugih stisk je nadlegval rod človeški v Evropi. Kako smo se dostikrat s težkim sercam podali k počitku, v kolikih skerbelt se spet prebudili, ne vedoč. kakšne nesreče iu novarnosti bodo v novim dnevu čez nas perderie - vse to jc šc svetlo v našim spominu zapisano, še done v naših ušesih pretresni gromovi vojsknih topov: še pred našimi očmi stoje valovi dima in plamena, ki so sc iz zažganih mest valili prot nebu: še obžalujemo veliko svojih bratov, ki jih je ali nemila roka sovražnika umorila, ali jih rane vsekane pečejo ali kužne bolezni - - žalostni nasledki vojske — tarejo. Ah kdo nas reši tc strašne sile? Ktera moč razpiha černe oblake, ki še zinircj strahovito vise nad našimi glavami? (iotovo le tisti, ki jc v začetku stvarjenja čul nad vodami in jc s svojo vsigamogočno besedo: Bodi svetloba! temo razpodil. Dn, ki je nebo in zemljo ustanovil, in je tudi človeka v svojo časi vstvaril, je svojo straliovavno roko vzdignil in kelili svoje jeze hudo nagnil, ker so se nepokorni otroci od njega, kralja kraljev in gospoda gospn-dovavcov, odvcrnili ter mu dolžno čast odrekli iu nialikain lakomnosti, napuha in častiželjnosti služili. Ni li odpad od vere katolške cerkve, ktera vse zaklade zveMčanja hrani in deli, strašau v današnjih časih? Strup nevere in nasprotvanja se je vrinil v vse stanove, in ljubezin čedalje bul j v ser-cili omerzujc, de dežele, v kterih jc keršanstvo skoz dolge stoletja lepo cvetelo, se skorej brez laži katolške nc bodo imenovati smele. Le en hiter pogled v zgodovino nam pokaže jasno. de vselej, kolikorkrat je široko okrog narasla hudobija , je Bog polno mero svoje jeze izlil na svoje spačene otroke, de bi jih k svoji ljubezni spet nazaj pcrpcljal. Ako tedej hočemo, de nam novo leto per-nese rešitev od šibe, ktera nas tepe, se moramo oborožiti z oklepam vere, upanja in ljubezni, iu vsi skupej si globoko v dušo vtisniti besede, ki so jih mjnki Roman, škof Sekavski. v zadnjim pastirskim listu svojim diihovnam z ljuhijočim sercam rekli: .. V s e o k r o g n a s s c b o k m a I o p o b o I j-šalo, ako se mi sami poboljšamo". V. Izlaganjc Eiavrctaiislilli litfanij. 1 Halje, i Mati naš i ga odrešeni ka. za nas Roga p r osi! Ta prilog kaže, dc tisti, kteriga jc presveta Devica rodila, ni le stvarnik, ampak tudi odreše-nik. zveličar sveta. To je tedej novo častivno insč Marije: zakaj čast sina jc čast matere: in kakošno čast ima tisti, kteri je vir, pervi uzrok in sosehni začetnik našiga zvcličaiija. kteri nam jc s svojo močjo iu oblastjo večno življenje pridobil! Iu leta jc sin Marije, od nje s. evangciist Matevž i , 21. piše: Hodila bo sina, in imenuj njegovo ime Jezus; on bo namreč odrešil svoje ljudstvo od njih grehov*, kakor je tedcj perva mati Eva, kakor začetnica greha, smert na svet prinesla, tako je Marija mati odrešenika, kakor za-četniea milosti, svetu življenje prinesla, ker Kristus je življenje sveta. S. Janez pravi od Kristusa: „V nji (Besedi, to je v Kristusu J je bilo življenje". Pa s. pismo ne pravi le, de v njem je življenje, temuč tudi de on je življenje samo. Kristus sam pravi: rJest sim pot, resnica in življenje-. Jan 14, 6. Tedej se ne imenuje le pot, ktera k življenju pelje, ne le resnico, ktera nam življenje kaže, ampak življenje samo, to je začetik in vir vsiga življenja nasvetu. Bavno tako ga imenuje s. Pavel: ..Kader se bo pcrkazal Kristus, vaše življenje", to je začetik življenja. To ime tudi s. Janez Kristusu da, rekoč: «,0 z na nuje m o vam večno življenje, k t e r o j e bilo p e r 0 č e t u, in seje nam prikazalo — večno življenje nam je Bog dal. in to življenje je v njegovim Sinu. Kdor ima Sina, ima življenje". I. Jan. t, 5. 11. 12. Kristus je tedej življenje, večno življenje, sam v sebi. in (in življenje tudi svetu da. -Jest jim (namreč svojim ovcam) dam večno življenje-, to je življenje milosti in opravičenja tukej . in večno veličastvo tamkej v večnosti. Zatorej ho Marija devica po pravici, kakor mati Odrešenika mati življenja imenovana. Kristus v opravilu odrešenja nobeniga nima sebi enaeiga. nY nikomur drugim (zunej Jezusa) n i z v e I i e a n j a : z a k aj nobeno d r u g o i m e p o d neba m ljudem ni dano, v kteri m bi za mogli zveličani biti-. \p. dj. 4, 1Š£. Naj tedej le reče kdo: ..Pravično živeti zveliča.'- Ali se pa zamoreš, prijatel. pravičniga imenovati. če nisi opravičen, prestvarjen bil po Jezusu, po njegovi milosti, njegovi ljubezni in njegovi veri? Več odrešenikov je bilo že svetu danih: dan je bil Kgipcanam Jožef, kteriga je Farao po Egiptovskim jeziku ('afnat-Faaneali (odrešenik sveta) imenoval: dan je hil llehrejcam Jozue, nastopnik Mojzesov . iu še drugi. Tode vsi ti blagi odrešeniki so bili le časni, za posamesne kraje in ljudstva: odrešenik pa, kteriga je Marija rodila. je splošni odrešenik , ki nam je večno prostost pridobil: zato mu je bilo že od angela ime Jezus dano. to je odrešenik. Luk. £1. Tak odrešenik je. de je Oizmu razbojniku, s sabo krizanimu . ki gaje le prosil, de naj se nanj spomni. precej dele/, v svojim kraljestvu obljubil in dal, rekoe: .Bes nično ti povem, dans boš z menoj v raji-1. Tak odrešenik je. de je elo svojim sovraznikam. ko je bila njih pregreha še vsa vroča, odrešenje iu zveličanje dati hotel, ker je iz kriza Oeeta za nje prosil, rekoč: »Oče odpusti jim, sej ne vedo. kaj delajo-. Tak odrešenik je, de ne le ubogljive ljudi k sebi vleče, temuč včasi tudi nase nasprotvavne volje k sebi posili. - Odrešeniki stare zaveze so bili perdobljevavci telesniga in easniga odrešenja: naš odrešenik pa je zaeeinik obojniga odrešenja, telesniga in večniga. Jožef je Kpipeane le od lakoti in smerti glada rešil : nas Odrešenik pa . kteriga nam je Marija rodila. nas je od večne smerti odrešil, pa tudi vstajenje naših trupel in torej pokončanje časne smerti perdobil. Jožef jim je h' pomoč za telesno življenje dal. namreč obilno žita: naš odrešenik pa nam je predrage dari duhovniga življenja dodelil, nam- reč vrednost posinovljenja, dedšine otrok božjih, prebivaljše v nebesih, neumerljivo čast in druge brezštevilne dobrote. Jozue je Hebrejcam le minljive dobrote dodelil. Odrešenik pa, Sin Marije, je večne, neminljive dobrote svetu skazal. Jozue je ozidje mesta Jeriho z glasovi trobent in levitov poderl; Odrešenik pa, od Marije rojen, je nepremagljive vrata pekla pre-derl in vojvoda vsiga sveta v neugasljivi ogenj pahnil. Jozue je Hebrejsko ljudstvo iz pušave v obljubljeno deželo vpeljal; Odrešenik pa, kteriga nam je Marija dala, verno ljudstvo iz pušave in ječe nečastne sužnosti v nebeški Jeruzalem perpelje. Takiga in tolikiga Odrešenika nam je Marija rodila! Kakšno zahvalo bomo ti Božji materi dali ? Naša gospa, naša srednica nobene druge zahvale ne terja, kakor de njeniga Sina, našiga odrešenika iz vsih moči ljubimo, in mu s ponižnim duham hvalo damo, slavo in čast skazujemo, potem, de mu z grehi maševavniga meča zoper se ne damo v roke. Be tako njemu svojo hvaležnost skažemo, mati našiga odrešenika za nas Boga prosi! (Dalje sledi, t Svetiga Avguština izpoved vere. kar tiče gnado, v kteri in po kteri popolnantost vere obstoji. XXIV. Zahvalim se ti, ki si svet tako ljubil, de si svojiga edinorojeniga dal, de nobeden, ki v njega veruje, pogubljen ne bo, temuč večno življenje ima. Zahvalim se ti, o predobrotljivi Gospod, ki si ve-likiga Pastirja poslal, iskat ovco, kise je bila zgubila. Zakaj ponižni in ljubezni poln Pastir je iskal zgubljeno ovco, in jo je našel, in na svojih ramah v svoj hlev nesel. Zahvalim se ti, o ti naš Bog. poln slave in časti, ki si narmočnejšiga Vojšaka poslal, oblasti teme pokrotiti, in njih vojvoda, sta-riga sovražnika, ki ima kraljestvo smerti v svojim posestvi. Zakaj prišel je ta močneji, in je premagal tega močniga, ker mu je orožje pobral, na kteriga se je zanašal, in razdelivši plen (rop), je sterl želo smerti, in od pravi vsi plamenijoči meč od vrat paradiža, je od peri vernim kraljestvo nebes. Zahvalim se ti, vsigamogočni in usmiljeni Oče, ki si vogelni kamen doli spustil, dva nasproti si stoječa zida skleniti. Zakaj prišel je narkrotkejši Gospod, prikazajoč se ko človek med ljudmi, in ko jagnje li klanju peljan, ti je pokoril ostal do smerti, in sicer do smerti križa, in je odpravil sovraštvo v svojim lastnim mesu, ter tako vse poravnal, kar je v nebesih in kar na zemlji, s svojo kervjo. Zahvalim se ti, nar milši in nardobrotljivši ljubej človeka, ki si izvolil mater — cerkev — v Kristusu že pred stvarjenjem sveta, de bi bila sveta in brez madeža na svojim telesu pred tvojim obličjem. Ta prečastita cerkev pa, ki nima nobeniga madeža in nobene gerbe na sebi (tam je bila oprana, kjer jc bila odkupljena), močna žena, z žlahtno krasoto olepšana, in nar lepši nevesta v zlati obleki je bila poklicana, de se je zaročil z njo Kristus Gospod, nebeški ženin, in se je ponižal, jo za ženo si vzeti. Zahvalim se ti, o ti naš čez vse češen in ves blagi Stvarnik, ki si nas naprej izvolil za otroke po Jezusu Kristusu, svojim ljubim Sinu, v kterim imamo odrešenje skoz njegovo kri po ohilnosti tvoje gnade, in v kterim smo mi verni zaznamvani po obljubljenim svetim Duhu, ki je zastava naše erbšine — * H za prikupljenjc izvoljcnja v hvalo tvojiga vcličastva. Zahvalim se ti, o Gospod, ki si nas prerodil k ži-vimu upanju skoz vstajenje Jezusa Kristusa svojiga Sina, ker si ga zbudil od mertvih, in v nebeških prehivališih ga posadil na svojo desnico nad vse moči in oblasti, nad vse kreposti in gospostva iu nad vsako ime, ki se imenuje v zdajnim veku ali se bo vse prihodnje veke imenovalo, ki si vse pred njegove noge položil, in ga dal za glavo cele cerkve, ki je njegovo telo. Zahvalim se ti, sveti Oče. vsigamogočni večni Hog, ki si storil, de je tvoj Sin, Stvaritel vsih reči, v naše izveličanje meso na-se vzel in se smerti križa podvergel. Zakaj zavolj nas je prišel v telo Device. Tam je za nas človek postal, tam je našo naturo na-se vzel, pa ne našiga dolga. Daroval je za nas v daritev svoje lelo, dal se je v klavno daritev za grešnike brez lastniga greha, in sicer ko taka klavna daritev, ki je s človeško naturo umreti, s pravičnostjo pa očistiti zamogla. v v ftolske reei. Raha priporest pri učenji. Zlo je keršansko zavedenje spačeno, in spri-dena odrašena mladost, le malo je od njč dobriga sadii pričakovati, razun nekterih izjem, se ve. In ker jc res, de suho drevo le s čudani zopet »zeleneti zamore, se mora pri ljubih otročičih začeti poskušati, ako bi bilo moč, kej sadie hudiga viharja obvarovati, ter jih lepo zrediti za Gospodov veri. Za tega del naj bi učeniki keršanskiga nauka > pohlevnim in prijaznim obnašanjem male k sebi vabili, po Gospodovim opomino vanji: pustite male k meni! in jih navdajali z dobrimi nauki, kakor z hrambo zoper slabe zglede, na ktere zadenejo pri vsaki priložnosti v življenji. Keršauski nauk. in nauk lepiga vedenja (zaderzanja), bi se mogel, kolikor je le mogoče, djansko učiti. Ileseda gine. zgled prešine. .Mladost nič težej ne sliši, kot suhe teorije, in le malo ji k sercu seže. ako se neprenehama guli: y,To moramo storiti, tega sc varovati: to delati, uho opustiti", ako se ji (d) enim vsi taki nauki po moči in zmožnosti v zgledih, prigodkih. zgodovinah iz življenja, in zlasti iz sv. pisma ne poočitujejo. Kratka zgodbica s primernim naukam večidel bolje opravi, kot dolgi nauki z golimi dolgočasnimi razlagami, in dremotnimi umskimi dokazano'. Zavoljo tega jc zlo želeti, de bi bili vsi ne.--niki otrok zlasti pa učeniki keršanskiga nauka z bukvami prevideni, v kterih sc enaki zgledi, prigod-ki, zgodbe itd. najdejo. V ta namen bi utegnile naslednje bukve dolm. služiti: 1) ltcispiele zur sammtl. katli. liclirc \»m Mohlerfsta dozdaj dva velika zvezka na svitlo prišla.) Si) Življenja srečni pot in keršansko devišlvo (kolikor je za otroke). 2) Hiblische Geschichte v. Dr. J. Schuster (Preis S>0 kr.j. 4) Kurzc morali-sclie Gcschichten zur Erbauung und liclchrung, vor-ziiglich brauchbar zu Katechesen und Christcnlch-ren. (24 kr.) Iniisbruck IN4S. 5) Sittenspiegel oder: llcispiele der Tugeiidaus «lor Profangcschidi-te. (30 kr.) 6) Parahcln von Honaventura, in mnogo družili. Kdor kej posebno dobriga ve, naj hi drugim v prid naznanil. Zmišljene prigodbe. kakoršne so v tako imenovanih „malih pripovestilr- in sem ter tje drugod, napravijo pogosto več zasmehovanja kot dobička in prida. Otroci spoznajo, de so zmišljene reči. in jim tuui veči vrednosti ne dajejo, kot kmečkim vc-siorijam; še nad resničnimi prigodhami utegnejo vsled unih zmišljcnij dvomiti. Ako sc pa že v poduk obračajo, mislim, de hi bilo prav, otrokam naravnost povedati, de te in te povesti so le zavoljo lože j iga poduka tako spisane, kakor bi se bile utegnile kterikrat prigoditi. Kavno. ker se take zmis-Ijave večkrat brez razločka kakor resnične prigodbe podmikujejo, ljudje, ki to zasledijo, potlej se nad pravimi dogodbaiui kterikrat dvomijo. S tem. kar je rečeno, pa nikakor ne grajamo lepili podue-Ijivih prilik, kakoršnih ima tudi sveto pismo samo. in sveti cerkveni učeniki v ohilnosti. - Ljubljanski dnevnik vVedež" je mnogoterno /.lo primerili za narav no (moralno) obravnavo mladine: le škoda, de se navadnimi! govoru timikujc. Nenavadni zaviuki v oblikah (formah ) pri mladosti smeli obudijo ali pa zaničevanje, in vspčli nauka je zmanjšan, ali pa /•liobljen. Iluzjclecl po kerMiiiMkim nvcIii. Rim. Kdaj de bodo Papež, spel v Itim stanoval prišli. se še zdaj nič povedali ne umre: gotovo se (ako do ifo ne bodo nazaj veruili. de bo v Itimo vse v tak slan postavljeno, v kterim Jim bo mogoče, svojim podložnim tako vladijo dati . kakoršna po razsodbi N jih oi-e-to\«kiga serea lliinljane nar bolj osrečili zamore. zra-»♦•n pa tudi nepremakljivih pravic apostolskima Sede/.a nikakor ne krati. Zakaj teh pravic se terduo deržati. so 4-elima kersanstvu dolžni: vsim katolškim kristjauam mora /a\oljo prostosti vere veliko na lem ležeče biti. de Pa-pvr. nerazdeljeno oblast čez llimsko posestvo ohranijo. ."Sliši se, de so Pij IX. dejžavniga tajnika, kardinala Voionelli-ta kakor poslanca od svoje strani ( l.egaui» a la-leif) k vsim katolškim oblakiiiikam poslali: ne ve se pa i zlo spremenili. V Parizu so posebno miIo za cerkveno pet jc napravili, in nje vladbo gosp. Klenientu izročili. • .isopisi hvalijo tudi naredbo Karlicra. kteri jc zapo-»»dal . de imajo službo, ki so jo dozdaj v ječah žene opravljale, miloseične sestre prevzeti, ker lete ne bodo sam«) za telesne ampak tudi /a dušue potrebe jetnikov -kerbele. V Svajcu zatiranje katolške cerkve ce dalje bolj naprej gre. V F r c i b u r š k i m in ludi v I. u ccrn s k i m kantonu so duhovni, kteri >o bolj za katolško ree vn»ti. preganjani in iz svojih sedežev puhani. V Freibiirgu so \.«i mladi duhovniki iz semeniša (seminarjaI izgnani ter si morajo na ptujim poduka iskati, ako jim premoženje njihovih staršev dopusti. Radeeki in duhoven kanal. Kadeckiiovo um » Henedkah vsak otrok pozna: pa tudi duhovna Kanala ime ondi inarsiktera hvaležna duša z giiijenim *cr-«am imenuje. Zakaj ta blagosercni mašnik v tem hoec Jezusu služiti . de zapušeue otroke v svojo očetovsko r»kcrb vzame. V svoji iicutrudljivi ljubezni jc ustanovil * Henedkah hišo . kjer jc vse napravil, kar h keršauski iz-ri ji otrok perpomoči zamore. I.e to je se želel. dc bi ioni njegove hiše tudi zvonove dobil. Tode to je /dej -korej nemogoče bilo , ker je hudobni punt silo veliko poškodval in pokončal. Komej pa je viteški zmagavcc Kadeeki Bencdkc v posest vzel. sc jc tudi Kanalov« -erce s (avžeiit in tavžent drugimi vred k novimu upanju povzdignilo. Mislil jc . dc zdej. ko je kervavi punt za- tcrt. bi imeli lopi fkanoni) delam zveličavnima mirti >lužiti ; prosil jc tedej v pismu Kadeckita . de naj mu kake dva topa . ki nista več za rabo , podari . iz kterih In si zvonove vliti dal. Brez odloga je ukazal slavni maršal mu iz Malgcrske terdnjave dva možnarja prepustiti. ki sta !?.'<•> liber varala, kar jc bilo več kakor zmlitsii za njegove zvonove. Praga. Bogoslovei seminarja, kteriga bi bili imeli na vik^i povelje za vojake izprazniti, še 18. Grudna p. I. tii-M zapustili: veliko več so upati začeli, de bi ta terdi ukaz* znal preklican biti. Visokovrcdni konzistori je zahiran lega pe rt oz bo do ministerstva na Dunaj poslal: in katolško ljudstvo je bilo v globočiiii serca s tako silovit«! uravnavo ranjeno, de so se slišale v cerkvah glasne molil ve . ki m» se za obvarvanje cerkv e in njenih pravic piut nebu vzdihovale, iu so nekteri clo želeli, de bi se praznične liioliteviic ure napravile. Zatorej bo komej vaino lo povelje izpeljali, ker je vsakima zapeklo, zu-n c j listih, ki so y.e keršanstvo od sebe vergli in duhov-niiv vee potrebovati nc mislijo, ali pa menijo, dc bi bo-;o«linci zunej seminarja duhovskimu stanu bolj permer-jeno izrejo dobili. Se bolj pa je ošabnost in prešernost vradnikov zbodla . kteri ho za begoslovcc stanovališa iskali. I er so sr po farovžih in kl:»slrih obnašali, kakor de bi bili tih liis vlastiuki in g »spodarji. — 18. dan (•rudna so vodji seminarja s svojimi rcjenci šc skupej ku>ili. Vsaka ura odlaganja njih upanje povikša. Seer se pa na Ceskim od druge strani tudi veliko dela za ponovljenje katolškiga duha. katolško društvo v Pragi si je pred drugim rokodelske učence v skerb vzelo: sklep jc storilo, večerne šole zanje vpeljati . v kterih bi zraven primerjeniga izurjen ja v vednostih za ii j: Ii dela potrebnih . zlasti tudi v resnicah svete vere in postavah pobožniga življenja podučevani bili. Tudi je bila skerb za posebne shodne govore v cerkvah skozi ad ventili čas. Sc sc jc ondi pripravljala vpeljava nekdajniga českiga koralniga pet ja per adventni pobo/nosti. To koralno pelje — pet je namreč zgolj moških glasov v počasnih manj zvitih napevih z malim ali celo nobenim spremljevanjeni orgel je ondi ljudstvu pred družim všeč. Pripoveduje sc tudi od vcliciga prida, ki so ga m is i j oni v vee krajih kraljevograške škofije zlasti v Kerkonoskih hribih . iu pa tudi v Pragi storili. Desi-ra\no ho >i nasprotniki svete cerkve veliko prizadeli, te milijone ze v naprej zgrajati in odverniti. si škofje in drugi duhov ni pastirji niso dali tega pomočka v zbudilev sere odvzeli. Cerkvene pravica sc pa tudi še drugod ne spoštujejo . kakur bi se spodobilo. — V mestu Mautcm na Štajerskim s»o . dc so ga oni v priti joči slan postavili, in imajo tedej pravico nanj: so rekli, dc so tudi pripravljeni »a odkupiti, desiravno je prav za prav cerkveno premoženji', ne pa lastnina deržave. Skazali so ludi.de duhovna služba okrog mesta škodo terpi. in bi sc moglo i/. derzuMie denarnice veliko plačati, ko bi le nekoliko potrebam zadostili liotli: en blagi grof je s\oj prostorih grad ponudil za -ooluijskc potrebe, de bi bil klošter cer-k\i pei bi ..njen : vse zastonj mirne prebivališa bodo v jecr in sodnijs\e pisaruicc pr« narejene. Ozrimo -e pa iz F. v i o p e v Kino. veliko Azi-ian~k.i cesarstvo. Tam ^e zdej \elike reči perpravljajo: vse jc začelo zibati, kar hude prckueijc napoveduje. IjuUtvo >r oslabljenimi! vladarslvu zoperstavlja nt pridzarji komunizma . hudobni podpihovav ci in rovarji si- v lačijo po deželah iu hinavsko /dihujejo . de sc bo- gati zmirej bolj bogate. ubogi pa zmirej bolj ubožajo. V teh zadevah je posebne zamerkljivosti vredno, de zdej kineški cesar vsim ptujim perpusti, prosto vse dežele cesarstva obhoditi, in dc so v permorskih mestih že začeli katolške cerkve zidali. Tudi to nam nekoliko pogled v prihodnost odkrije. Zdej ko se v Kvropi katolška cerkev od nespametnih vladarstev iu brezvestnih prekucne-žev iz društveniga življenja odriva, je dostojno, dc ji njeni vikši in večni vladar novo domovino perpravlja. Gotovo je to imenitno znamnjc časa. dc sc zlobni tolovaji. ki so v llimu vse prevčrnili in cerkve poropali. velikiga premoženja družbe za razširjanje vere (de pro-poganda fide) niso dotaknili. Gospodovo ime bode povikše-vano: od izhoda do zahoda sc mu bo cista daritev darovala V Vesla vii. kraji dole j ne Avstrije je mesca listopada mož po katolskim svetu zlo znan svoje življenje sklenil, namreč A I e k s a n d e r k n c z od II o b e n I o h e, zadnji čas veliki prost v Velikim Varadinu na Ogers-kim. Bil je mož terdne vere, obilne in močne molitve, poglavarjem zvest prijatel iu moder svetovavec, ljud-stvam ljubezni polu ueenik in svarivec. terpečim revežem usmiljen pomočnik. Zato je pa tudi med slabover-iiimi ljudmi dosti nasprotnikov imel; tudi v poslednjih ne-pokojih se je mogel iz Ogcrskiga umakniti. Zlasti je pred nekterim eanam velik sloves šel okrog zastran njegove močne molitve, s ktero je mnogoterim bolnikam naglo zdrav je pridobil. Canadski škof L o ii o v i č . ki se je v Ogerskim puntu od narodske vrelosti tudi nekoliko dal premotiti . in jc bil v Prcšborku vjet deržan. je uniilan na priprošnjo Ostrihomskiga ali Granskiga nadškofa zopet prostost dobil, de se bo svobodno zagovarjati mogel. Veseli nas, de sc tako velikodušno s tem učenim možem ravna, ml kteriga pravijo, dc jc bil cesarski rodovini in celoti Avstrije v sercu zmirej vdan. I>r. Anton Fiister, žalost niga spomina, je, kakor časopis ,.1'resse" oznani, konec mcsca Listopada po dolgi vožnji na morji srečno v Bostonu v Ameriki stopil na suho: jc bil pa neki prav bolchin viditi. Huda kužna bolezin. legar (tifus ) med vojšaki zlo razsaja, ki so od truda in pomanjkanja polerti iz bojev sc v črnili: na Dunaji. v Pragi, v G rade i in tudi v Ljubljani jih leži na stove bolnih. keršansko usmiljenje iu sercna poslrcžljivost inta tukej dosti priložnosti se svitlo pokazati: že je v Ljubljani nekej mašnikov . iu več zdravnikov v svetim poklicu bolezin dobilo, kjer pa jc upati, dc jih bo Bog ohranil. Zboleli so dozdaj trije patri iu vsi trije kaplani per sv. Petru. Proiiiemlic v ljubljanski škofii. Gospod Jožef kck. knezo-škofijski notar, in gospod Dr. Janez Pole. hogoslovski profesor, sta bila k u c z o - - lx o f s k a K o h z i s t o r i a I n a s v e t v a \ c a i m c-novaiia: - gosp. Janez l.obe. dozdajni fajmošicr ua poiifun Obcrskril . je fajmošter v Mozcluii: — gosp. Juri Vari. namestnik v krajuski gori. fajmošter v krasni: - gosp. Valentin II u p a r . fajmošter v Ihanu in g<"-|>. BI a ž V o m b e r ge r . kaplan v Smartnu per l.itii . fajmošter na podfari v Ziveab postal. -— Gosp. Jane/. Muuini. fajmošter na Reki je pa 11. Grudna umeil. Slovstvo. Z veseljem oznanimo vsim prijatlam corkveniga slovstva, de je tudi že drugi del r A p os t o I s k e h r a ;> e" prišel na svitlo. natisnjen v Celovcu per Janezu Leonu. Odgovorni vi edink in zalo/mik: Janez lir. Poyacar. Natiskar: Joicf Hlaznik v Ljubljani.