Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo
Zbori so za nami. Sprejeli smo zaključni račun. Pred tem pa smo se veliko pogovarjali o poslovnih rezultatih, nad katerimi ne moremo biti preveč zadovoljni. Pred leti smo bili vajeni veliko več kot samo pozitivne ničle, kakor se sliši to v jeziku finančnikov.
Na vseh sestankih, od družbenopolitičnih organizacij do sindikalnih skupin, je bilo rečeno, da stanje vendarle ni brezupno. Kljub težavam, ki trajajo v naši širši družbi že dalj časa, izvajamo MPPAI kot smo si ga zastavili. Zaenkrat nam uspeva brez težav zagotavljati sredstva. Mnogo prihranimo s tem, ko opravljamo dokaj zahtevna dela tudi sami, zato gre (poleg investicijskega sektorja) vsa zahvala predvsem delavcem tozda Vzdrževanje lin tozda Predelava aluminija.
Predsednik kolegija je poudaril, da bo leto 1987 za nas še težje kot je bilo preteklo. MPPAI se preveša v drugo polovico in finančne obremenitve močneje naraščajo. Pozval je k treznosti in strpnosti. Pred nam sta le dve skrajnosti. Vztrajati pri zastavljenih ciljih ali se prepustiti životarjenju. Rešitev je prav gotovo v tem,
—	da s skupnimi močmi vztrajamo pri zastavljenih ciljih,
—	da obdržimo tuja tržišča, ki smo jih težko pridobili,
—	da znižamo stroške proizvodnje (cenejša glinica).
Stroški za tono doma proizvedene glinice so namreč visoki, da bi zanje dobili tri tone uvožene glinice. Dogovarjanje o uvoženi glinici je v zaključni fazi pogovorov s tujimi partnerji in čez mesec dni naj bi prišlo do podpisa pogodbe.	V. P.
MPPAI ■ 24. 2. 1987 — MPPAI - 24. 2. 1987 — MPPAI - 24. 2. 1987 — MPPAI - 24. 2. 1987
Priprava temeljev za usmerniško postajo
Delo na strehi
Prehod med dvoranama
Priprave na montažo
Gradbišče indukcijske peči za taljenje sive litine
Betoniranje
MPPAI - 24. 2. 1987 — MPPAI - 24. 2. 1987 — MPPAI - 24. 2. 1987 — MPPAI - 24. 2. 1987
Dežurstva za nemoten delovni proces in varnost
Po novem letu smo v naši tovarni uvedli dežurstvo v popoldanskem in nočnem času in seveda tudi ob nedeljah. Od kdaj ideja o dežurstvu in kako se je doslej obneslo, sem povprašala člana kolegija Radenka Salemoviča. »Po dveh zaporednih eksplozijah v livarni smo se resno zamislili, kaj storiti in zakaj situcije v popoldanskem in nočnem času ne obvladamo dovolj. Zelo težko je bilo ugotavljati vzroke za razne poškodbe strojev in podobne nepravilnosti, ki so se dogajale najčešće ponoči. Po prednovoletnih »junaštvih« ob pečeh v hali B, pa smo se na kolegiju dokončno odločili za dežurstvo. Tudi na samoupravnih organih je bilo rečeno, zakaj ob razmeroma velikem številu tehničnega kadra puščamo tovarno brez nadzora.«
V službi za organizacijo so se malo razgledali naokoli, kajti nekatere velike delovne organizacije v Sloveniji imajo dežurstva že dalj časa. Pripravili so organizacijski predpis, kadrovska služba pa seznam vseh delavcev, ki morajo biti na razpolago v primeru zastojev ali napak in dežurstvo se je začelo. V navodilih je zapisano, da mora biti dežurni pozoren na: odsotnost posameznika na delovnem mestu, spanje, vinjenost, neupoštevanje varstva pri delu, nespoštovanje dela in navodil, red in čistočo, na nepravilno ravnanje z delovnimi sredstvi, predčasno zapuščanje delovnega mesta in vse nepravilnosti, ki bi lahko motile delovni proces ali ogrožale varnost ostalih delavcev.
Tovariš Salemovič pravi, da so s predpisom in navodili dobro opredeljene naloge in obveznosti dežurstva. »Pričakujemo, da se bo izboljšala tehnološka discipina in zmanjšalo število poškodb in stro-jelomov. Prek knjige dežurstva smo dobili dober vpogled na dogajanje v tovarni — predvsem za popoldanski čas, sobote, nedelje in praznike. Velika večina delavcev pozitivno gleda na dežurstva. Vsi,
ki so doslej dežurali, so vestno in dobro opravili svoje delo.«
»Sodeč po prvi noči dežurstva (5. 6. 1987) nas Čaka uspešno in neproblematično leto, kajti nihče izmed izmenskih vodij ni imel pri delu kakšnih posebnih težav«, je zapisal prvi dežurni. Potem je začelo snežiti in poleg rednega dela se je bilo treba lotiti čiščenja. Kasneje so se pojavljali manjši problemi, kaj večjega pa se dodanes ni zgodilo.
Poglejmo, kaj so zapisali dežurni
—	Napetost je prehitro naraščala, anodnih efektov je bilo enkrat preveč.
—	Nujno je potrebno popraviti razsvetljavo pred elektrolizo in livarno in urediti, da v obratu izpariIcev ugasnejo luči.
—	Objekti MPPAI so v popolni temi.
—	Dobro bi bilo vedeti, zakaj šarža od dveh ponoči do desetih ni bila viivana, čeprav je bila pripravljena.
—	Čeprav je danes kulturni dan. so nekatere pisarne kazale vse kaj drugo kot kulturno okolje, vsaj kar se čistoče tiče.
—	Nekdo bi moral vedeti, da je olje že izrabljeno in valj na koncu.
—	Delavci se ne zamenjujejo na delovnem mestu, le nekaj jih čaka za kamuflažo.
—	Na poti na delo se je poškodoval delavec iz hale A, ki ga je ob 01,20 na zahtevo dežurne medinske sestre odpeljal rešilni avto v Ptuj.
—	Prišlo je do izpada električne energije v omrežju, kar je imelo za posledico izpad elektrolize B za 15 minut. Izpad ni imel večje posledice v elektrolizi, kar se tiče samega posluževanja, za stroškovne vplive pa bo kaj takega potrebno izračunati.
—	Preskrbeti je bilo treba nafto za viličarja, vendar žal na mestu, kjer bi morala biti nafta, nafte ni bilo.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Umrl je Stane Tonejc, prvi direktor naše tovarne
Kmalu po novem letu so v družinskem krogu pokopali Staneta Tonejca, prvega direktorja naše tovarne.
Rodil se je 23. junija 1906 v Novem mestu, kjer je živel s svojimi starši. Gamnazijo je obiskoval v Novem mestu in Mariboru. Po končani maturi se je vpisal na univerzo v Ljubljani in se po prvem letniku preselil na univerzo v Zagreb, ker takrat v Ljubljani še ni bilo strojne fakultete. 1928. leta se je njegova družina preselila v Ptuj.
Pri nas se je zaposlil avgusta 1945. leta kot strojni inženir in 1. januarja 1946 je bil z dekretom takratne slovenske vlade imenovan za delegata, to je direktorja.
O takratnem delu in življenju v tovarni je ob odhodu v pokoj povedal tole: »Takrat smo bili maloštevilni kolektiv, katerega naloga je bila: varovati obstoječe objekte in naprave v njih. Samo za zaščito pred korozijo smo porabili nad 15.000 kg minija. Nekaj časa smo živel v negotovosti, ker nismo vedeli, ali bo gradnja tovarne, nadaljevana ali pa bo vse skupaj prepeljano v južne dele države, v bližino rudnikov boksita. Preživljali smo se, kot smo vedeli in znali. Opravljali smo razna remontna dela za druga podjetja, strojne delavnice so bile še kar dobro opremljene s stroji. Prodajali smo gramoz in podobno. Ko je bilo v začetku leta 1947 dokončno odločeno, da bo tovarna glinice v Strnišču nadaljevana, smo pričeli z obsežnimi pripravami. Na novo je bila formirana uprava podjetja, ustanovljena je bila šola učencev v gospodarstvu, ki je vpisala dve generaciji, kot tudi šola za tehnične risarje. S tem smo si zagotovili osnovni strokovni kader. Težje je bilo s strokovnjaki, katerih pri nas ni bilo. V tistem času so prišli iz Nemčije. To so bili dr. Fujda, ing. kemije, dr. Vogel in Popela, ing. strojništva in ing. Homdurg, ki so skupaj z našimi inženirji Lužovnikom, Grünfeldom, Gorupom in Voršičem pripravljali tovarno za proijvodnjo glinice. To so bila prva povojna leta, ko smo bili srečni, da je vojna mimo in da gradimo v svobodni domovini. Delali smo mnogo udarniško: ni nam bilo žal ne nedelje ne prostih popoldanskih ur. Marsikatera delovna akcija je bila opravljena prostovojno in z veseljem.
Na kraju, kjer so danes elektrolize in livarna, je bil takrat še gozd, ki je bil posekan v glavnem udarniško. Naselja še takrat sploh ni bilo. Z njegovo gradnjo je Gradis pričel 1948. leta. Tudi tam je bil gozd. Glavno poslopje in center vsega pa je bil grad.«
Tovariš Stane Tonejc je v času svojega, domala tridesetletnega dela v naši tovarni opravljal različne dolžnosti. Med drugim je bil upravnik strojne delavnice, vodja konstrukcije biroja, vodja oddelka za pripravo dela, vodja montaže objektov kotlarne, obratovodja pomožnih obratov, tehnični direktor, vodja tehničnega sektorja, vodja DE osrednje službe in pomočnik glavnega direktorja za skupne službe. Bil je predstavnik našega podjetja v republiških, okrajnih in občinskih forumih.
To je delček spominov na prva leta njegovega delovanja v naši tovarni, kar so tudi prva leta tovarne. Bili smo prepozni, da bi razmere in doživetja tistega časa rešili pred pozabo.
Reorganizacija
delovne
organizacije
V zadnji številki »Aluminija« smo napisali, da se bomo v januarju lotili reorganizacije delovne organizacije. Povedali smo, da nam pri tem pomaga oziroma svetuje Zavod SRS za produktivnost dela iz Ljubljane.
Svetovanje se pri tem misli kot posebna oblika aplikativnih raziskav, ki z analizo, kreiranjem rešitev ter kontrolo nad učinki povečuje učinkovitost gospodarjenja v različnih delovnih procesih. Da je s strani Zavoda možno priti do svetovanja, se je potrebno za to nalogo primerno organizirati. V osnovi gre za skupno delo svetovalca, specialista za določeno področje s strani Zavoda kot izvajalca svetovalne naloge in strokovnih ali vodstvenih delavcev, ki se vključujejo v strokovni team za izvedbo svetovalne naloge s strani naročnika.
Za učinkovito izvajanje svetovalne naloge mora biti jasno opredeljena delitev dela med Zavodom in nami kot naročnikom. Delitev dela je v osnovi takšna, da svetovalec Zavoda:
—	strokovno vodi celotno nalogo po določbah in v smislu programa svetovanja ter sproža posamezne aktivnosti svetovalne naloge tako, da se dosežejo postavljeni cilji, naloge in končni rok
—	izdeluje zaključke analiz, posreduje ustrezne metode dela, jih tolmači in daje ustrezne instrukcije, definira idejne rešitve ter izdeluje osnutke navodil
—	na osnovi programa svetovanja ter obravnav v okviru strokovnega teama določa naloge članom teama, kontrolira njihovo izvajanje v smislu kvalitete in rokov ter rešuje nastala odprta vprašanja
—	prizadeva si doseči čim bolj neposredno sodelovanje tudi z delavci izven strokovnega teama in to s tistimi, ki
bodo neposredno uporabljali sprejete in uvedene rešitve, kar doseže s posebnimi informacijami in usposabljanjem.
Naše delo kot naročnika člani strokovnega teama opravljajo tako, da:
—	pri opravljanju naloge sodelujejo, pri čem obravnavajo in sprejemajo idejne rešitve, metode dela ter druge inštrukcije in navodila, istočasno pa s svojim strokovnim znanjem in povezovanjem posebnosti delovnega procesa prispevajo čim večji delež pri kreiranju idejnih, predvsem pa izvedbenih rešitev
—	izvajajo sami ali s pomočjo strokovnih služb naloge, določene s strani Zavoda
—	v času izvajanja naloge skrbijo za čim hitrejše uvajanje sprejetih rešitev v redno poslovanje in izvajajo nadzor nad že uvedenimi rešitvami.
V mesecu januarju smo delo na področju reorganizacije zastavili tako, da smo po TOZD izvedli sestanke z najožjim vodstvom TOZD. Namen sestanka je bil predvsem ta, da delavci svetovalca spoznajo tehnološki proces delovne organizacije in dosedanjo organizacijsko strukturo. Od odgovornih organizatorjev proizvodnje smo hoteli dobiti tudi njihov pogled na dosedanjo mikro organizacijo ter poglede na medsebojno sodelovanje proizvodnih in storitvenih TOZD. Sestanki so potekali v teh okvirih s tem, da je bilo čutiti predvsem, da prevladajo na takšnih delovnih sestankih trenutni problemi, manj pa je pripravljenosti in pogleda na daljši rok. Podrobne analize bodo pripravljene v mesecu februarju, na osnovi katerih bodo delavci svetovalca pripravili variantne predloge spremembe makro organizacije, ki bo osnova za nadaljnje delo.
Franc Visenjak
Kanalizacija, 24. 2.1987
(Nadaljevanje s 3. strani)
— Na obhodu sem bil trikrat, vendar nikdar ni bilo problemov. Res pa je vprašanje, če se kje vrše prave pri-
mopredaje na delovnih mestih.
— Posebej sem štirikrat pregledal poizkusne peči in
mislim, da so v tem trenutku blizu optimalne točke obratovanja. Le obratovalna napetost je še malenkost previso-
ka. V glavnem sem zadovoljen z disciplino, le z menjavo izmen ni vse tako kot bi moralo biti.
IMPOL — PROBLEME BODO REŠILI SAMI
Po treznem premisleku odložili ukrep družbenega varstva
V petek 13. februarja, je predsedstvo problemske konference ZK SOZD Unial sklicalo sestanek vseh sekretarjev osnovnih organizacij ZK obeh delovnih organizacij, da bi se dogovorili o povezovanju osnovnih organizacij, razpravljali so o oceni in aktivnostih v zvezi z informacijo CK ZKJ o temeljnih značilnostih idejnopolitičnega stanja v družbi in o aktualnih vprašanjih v SOZD.
Sekretarji iz Impola so si ogledali gradbišče elektrolize C in tovarno predpečenih anod.
Ugotovili so, da brez stalnega in dobrega povezovanja ne bo šlo, zato so predlagali, da se bodo sestajali po potrebi enkrat v eni, drugič v drugi delovni organizaciji in razpravljali o takrat najbolj aktualni temi. Glede na to, da je vedno manj vstopov v članstvo ZK, izstopajo pa tudi takšni s tridesetletnim stažem, so dali pobudo, da bi članarino znižali.
Sekretarji so poročali o tem, koliko in kako so v svojih sredinah razpravljali o gradivu CK ZKJ (na temo — idejni sovražnik) in ugotovili, da nikjer ni bilo takšnih pojavov. »Naš glavni sovražnik so naše lastne slabosti, tudi zato, ker jih nismo pripravljeni odpraviti«, je poudaril eden od raz-pravljalcev in dodal »če bi izvajali vse kongresne resolucije, bi najbolj razorožili sovražnika, če že kje je«.
Glavna tema pogovorov je bilo poročilo o stanju v Impolu, ki je zabredel v težave, da so mu grozili celo z ukrepom družbenega varstva. Bilo je slišati o krizi vodenja, nezaupanju in nejasni bodočnosti. Direktor SOZD Unial Ivan Gerjovič je dejal, da smo zelo blizu skupnim ciljem, ki smo si jih zapisali ob združitvi leta 1987 MPPAI je toliko im-polska investicija kot tegea-jevska Impol se je odločil za združevanje 5 odstotkov nepovratnih sredstev za MPPAI), zato ni mogoče razmišljati o tem, da nismo eno in da so trenutni problemi le impolski.
Naši so! Pomembno je, kaj se bo dogajalo z našim aluminijem, ki ga eni pridelujemo, drugi predelujemo. V TGA smo se pozno odločili za modernizacijo, v Impolu so to storili že pred leti. čeprav so tudi tam že zastarele naprave, ne smemo govoriti, da ni ciljev in bodočnosti. Zapisani so v republiškem planu. Cilji so v sozdu dokaj jasni, saj že štiri leta bijemo boj zanje in za majhen delček slovenske akululacije«, je poudaril direktor sozda.
»Precej smo zaostali za razvojem, zato bosta leti 1987, 1988 prav gotovo težki. Visoka cena električne energije, draga glinica in iztrošena tehnologija draži proizvodnjo našega aluminija. Cenovne nesorazmerja v aluminijski industriji ne kažejo realnih možnosti, da bi se stvari kaj kmalu uredile«, je med drugim omenil Danilo Toplek.
O nekajkrat izrečeni krizi vodenja v Impolu je direktor sozda dejal: »Težko bi definiral ta pojem. Prej bi lahko rekli, da so bile napake in nesposobnosti, zato so v Impolu že prej zamenjali nekaj vodilnih delavcev. Izvršni svet SO Slovenska Bistrica je predlagal ukrep družbenega varstva, vendar so v tovarni (in širše) po treznem razmisleku odločili, da do prvega aprila poskušajo urediti zadeve sami. S to odločitvijo so se popolnoma strinjali tudi v vrhu slovenske vlade.«
Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi ter seveda vsi zaposleni, bodo morali združiti vse sile, da pomagajo in zaupajo sedanjemu vodstvu. V tako kratkem času urediti kup zapletenih stvari ni lahko, zato bo potrebno veliko stpnosti in napake, ki bi se morebiti pojavile, vzeti kot objektivno dejstvo.
Ukrepi, ki so jih že začeli uresničevati:
— zamenjava vodilnih, reorganizacija DO, izdelava razvojnih konceptov in referendum.
Vera Peklar
Sestavljalnica anod
Gradbišče
Montaža žerjava
Ali že veste?
Naš sodelavec, Teodor Dečman, dipl. ekonomist, je odšel za štiri leta na novo delovno dolžnost na Republiški komite za tržišče iin splošne gospodarske zadeve kot svetovalec predsednika.
Do konca tega leta pa odhaja Karl Fridl v DO Olga Meglič, ki je pod ukrepom družbenega varstva, kjer bo prevzel vodenje tehničnega sektorja.
Na gradbišču, 24. 2. 1987
Kadrovske vesti
IZNAJDITELJSTVO — 1ZNAJDITELJSTVO —
Vedno man] predlogov
Pri pregledu prijavljenih inventivnih predlogov lahko kaj hitro ugotovimo, da število predlogov po letih močno odstopa. Zaradi tega sem začel analizirati razloge nihanja pojavov. Upošteval sem sprejeti pravilnik, določeno obdobje, rast osebnih dohodkov, devalvacijo, odnos do inventivne dejavnosti, mnenja delavcev, s katerimi sem se pogovarjal in moje dolgoletne izkušnje v TGA.
Ne trdim, da je analiza stoodstotno točna, vendar nam določeni pokazatelji močno kažejo svoj vpliv na to dejavnost. Najmočnejši vpliv imajo izplačane nagrade v primerjavi z osebnimi neto dohodki. Iz podatkov je razvidno, da bolj ko rastejo neto OD, tem manj je prijav. Razlog za ta pojav je v SaS o inventivni dejavnosti člen 33 in 35. Ti členi točno določajo neko vrednost nagrade glede na ustvarjalno korist. Ker je devalvacija dinarja močno vplivala na višino osebnih dohodkov, se je razmerje med izplačano nagrado in poprečnim osebnim dohodkom močno spremenilo v škodo inovatorja. Za razumevanje navajam dva primera.
Primer po členu 33
Če je po nekem inventivnem predlogu ustvarjena gospodarska korist 500.00 din, pripada predlagatelju nagrada 67.800 din. Ta višina nagrade je ob sprejetju pravilnika leta 1985 predstavljala poprečno plačo TGA, danes pa je to le polovica tega osebnega dohodka
Isti primer je po členu 35
Po tem členu se določajo neovrednotene nagrade. Za enak inventivni predlog je bila enaka nagrada manjša za 50 odstotkov, ki je bila podana v decembru, naproti tisti, ki je bila podana spomladi.
Drugi pomemben faktor je čas realizacije inventivnega predloga. Največ časa porabimo za strokovno mnenje. Za nekatere predloge je ta čas tudi več kot leto dni. S tem predlog zgubi na smislu in na realnosti nagrad.
Naslednji pomemben faktor je način obravnave predloga. Pri svojem delu sem naredil nekaj preizkusov tajnega postopka obravnave predlogov. Pokazalo se je, da so bili predlogi, ki prej nikakor niso bili sprejeti, v anonimnem postopku ocenjeni pozitivno in gladko sprejeti na vseh samoupravnih organih in tehničnih službah.
Zelo velik problem predstavlja odnos do inventivne dejavnosti vseh vodilnih in zlasti vodstvenih delavcev. Pojavlja se nezaupanje v podane predloge in nevoščljivosti, da bi nekdo dobil priznanje in nagrado, če je po rangu nižji, kot tisti, ki odloča, ali je predlog ustrezen. Nekateri mislijo, da je edino zveličavno, kar smo kupili zunaj. Če bi razmišljali malo aloblie, bi hitro prišli do zaključka, da ni tako. Zunaj meja nepreneho-homa stvari spreminjajo in nam pozneie prodajajo izpopolnjene. Ali ni to vprašanje inovacije že znane in osvojene tehnologije. Iz tega lahko potegnemo zaključek: nobena naprava, nobena tehnologija ali stroi ni takšen, da ne bi bilo možnosti, da je še boljši. To problematiko v svetu rešuje inventivna deiavnost človeškega razuma, ki pa nažalost pri nas močno spi. če se kdo zbudi, aa ponovno uspavamo z grenkim priokusom »kaj se dela pametnjakoviča«, saj zunaj vedo, kaj delajo.
Tak odnos do inventivne dejavnosti in takšno razmišljanje bomo spremenili, če bomo spremenili sami sebe, svoie sodelavce in še nekatere druge faktorje kot so: neprimerno nagrajevanje po SaS o inventivni dejavnosti, čas reševanja predlogov, način izplačevanja nagrad, dodatno nagrajevanje inovatorjev za izredne predloge, ukinitev depresivne lestvice izplačevanja itd.
Namen tega članka ni obrekovati, rad bi le, da se vsak zamisli, kakšen odnos ima do inventivne dejavnosti, naredi analizo sam s seboj in svoje delo spremeni v korist napredku družbe. Karl Fridl
DELAVCI, KI SO SE ZAPOSLILI V TGA KIDRIČEVO V MESECU JANUARJU 1987
V	TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Franc Zajc in Milan Strižič.
V	TOZD VZDRŽEVANJE: Milena Podgoršek, Miran Gajser in Branko Frangež.
V	DS SKUPNIH SLUŽB: Rado Beranič, dipl. oec.
V	TOZD LLBK TRBOVLJE: Mevludin Tusunovič, Miro Ga-vranovič, Hasan Jašarevič, Nataša Starc, Ilija Jozič, Radovan Stojičič in Osman Delič.
IZ JLA STA SE VRNILA: Milan Kosec in Anton Preši-ček.
DELAVCI, KI SO ZAPUSTILI DO V MESECU JANUARJU 1987
IZ TOZD TOVARNA GLINICE: Stanko Medved, Maks Lorbek in Drago Bec
IZ TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Zlatko Sladnjak, Silvo Simonič in Štefan Ivančič.
IZ TOZD VZDRŽEVANJE: Franc Šalamun in Jožef Puk-šič.
IZ DS SKUPNIH SLUŽB: Teodor Dečman dipl. oec.
IZ TOZD LLBK TRBOVLJE: Vlado Klemen.
V JLA SO ODŠLI: Dušan Muršec, Selim Pjevič in Ahmet Tahirovič.
UMRLI: Ivan Nesladek iz TOZD LLBK Trbovlje.
ŠE IZ KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA
Usmeritve za leto 1987
Usmeritve za delo KOOS TGA so sprejete in vsem znane, saj delo KOOS sledi tem usmeritvam iz leta v leto, program aktivnosti pa je dopolnjen še z obravnavo aktualne problematike naših delovnih sredin.
V izhodiščih usmeritev za delo KOOS v letu 1987 želimo opozoriti le na aktivnosti, ki jim bomo dajali posebno skrb in pozornost:
—	Zavzemali se bomo za sprotno informiranje vseh delavcev o razmerah v delovni organizaciji, njenih realnih možnostih gospodarjenja, ustvarjanja dohodka in delitev sredstev za osebno in skupno porabo ter analiziranje dela, rezultatov dela In uspehov poslovanja: doseči moramo, da bodo vodje delovnih skupin nosilci informiranja le teh.
—	V DO IN TOZD — DSSS bomo tekoče spremljali realizacijo letnega plana, še posebej stroškov poslovanja — dosego variabilnih in fiksnih stroškov ter zahtevali odgovornost odgovornih v primeru preseganja stroškov in neracionalnega trošenja.
—	Skupaj z OSS-Ptuj bomo sprotno spremljali gibanje osebnih dohodkov in vzpodbujali za realno rast OD nasproti rasti življenskih stroškov.
—	Od občinskega vodstva bomo zahtevali, da se aktivnejše vključi pri hitrejšem in kompleksnejšem reševanju politike cen aluminija, energije, surovin . . .
—	Sprotne težave bomo reševali skupno z vodstvenimi in vodilnimi delavci ter zahtevali redno vključevanje vodstvenih in vodilnih delavcev pri izpolnjevanju nalog v posameznih delovnih sredinah, pri vzpodbujanju k boljšemu in učinkovitejšemu delu ter pri tehnoloških izboljšavah.
—	Aktivno se bomo vključili v aktivnosti pri izvajanju programa, spremembe organiziranosti DO in sprememb vrednotenja del oziroma nalog ter realiziranju stimulativnega nagrajevanja.
—	Delovanje aktivov in komisij pri KOOS bo potekalo v
soodvisnosti z višino zagotovljenih finančnih sredstev za njihovo delovanje. FRS predlagamo, da izdela ustrezen način financiranja za delovanje sindikata.
—	Iz združenih sredstev bodo kriti stroški za venec in odigrano žalostinko ob smrti upokojenega člana kolektiva.
—	Izvršni odbor KOOS bo skladno z rastjo cen valoriziral višino sredstev za nakup:
—	spominskih daril delavcem ob upokojitvi,
—	bonov za delavce, ki so v staležu in
—	venca ob smrti člana kolektiva.
—	Še nadalje bomo skrbeli za sodelovanje s samoupravnimi organi in DPO v delovni organizaciji, z IO KOOS Impol, z OOS Ptuj . . .
—	Vsaka OOS mora voditi skrb o delavcih, ki bi zaradi daljšega staleža ali kakšnega drugega vzroka potrebovali finančno pomoč. Vsem tem se nudi pomoč iz članarine TOZD oziroma DSSS ali pa predlaga samoupravnim organom, da mu odobri pomoč. V primeru, da pomoč ne zadošča, OOS predlaga, da se odobri pomoč iz združenih sredstev članarine.
Dopolnite usmeritve s svojimi predlogi in pobudami, saj je prav, da je delo sindikata odraz potreb in želja vseh članov.
POROČILO O DELU MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA
Naš moški pevski zbor, ki je še zmeraj v sestavi devetnajstih pevcev s pevovodjem tov. Vladom Pulkom na čelu tudi v tem letu ni imel možnosti pridobiti mlajših, ki bi še v naprej lahko ponosno zastopali naš kolektiv po raznih krajih. Poskusi obveščanja za pridobitev novih članov so bili na več načinov in to preko sindikalnih poverjenikov, javnih obveščanj itd. ali rezultatov ni in zakaj jih ni, ne vemo. Zato mislimo, da bodo morale tudi DPO pomisliti o tem, če je v takšnem kolektivu v bodoče še potrebna kul-
turna dejavnost ali ne. Naš zbor je sicer majhen, a vemo, da rabi kljub temu precejšnja sredstva, ki smo jih res trošili samo namensko kot so: honorar pevovodji (ki je bil najmanjši v ptujski občini), prevozi na vaje, nastope, koncerte in pogrebe ter povrnitev izgube delovnega časa pevcem izven našega kolektiva. Seveda je pa svoje naredila tudi inflacija.
Naš zbor je v preteklem letu imel naslednje nastope:
8.	3. 1986 nastop v Kungoti za Dan žena;
24. 5. 1986 koncert v Trbovljah;
21.	6. 1986 koncert v Dolah pri Litiji;
22.	6. 1986 nastop na 17. taboru pevskih zborov Šentvid pri Stični;
27.	6. 1986 nastop ob položitvi temeljnega kamna za halo C v TGA; ~
2.	8. 1986 nastop v Doleni ob krajevnem prazniku;
19.	11. 1986 nastop ob srečanju upokojencev TGA;
21. 11. 1986 nastop na svečani seji DS TGA;
13.	12. 1986 nastop na 13. občinski reviji pevskih zborov.
Poleg tega smo sodelovali na enajstih pogrebnih svečanostih.
Pevci so porabili in žrtvovali precej svojega prostega časa, da je lahko zbor s ponosom zastopal naš kolektiv.
Moramo povedati, da smo letos prvič planirali in izvedli vaje v našem počitniškem domu »Aluminij« v Crikvenici, ki so trajale tri dni in to zelo delovno, tako da ne more nihče reči, da je bila to rekreacija kot jo imajo ostale skupine, ki odhajajo v Crikvenico. V Crikvenici smo se celo dogovorili za nastop (na njihovi fešti), vendar smo ga morali odpovedati, ker nam niso zagotovili ozvočenja. Upamo, da nam bo to uspelo v letu 1987, vsaj tako so nam zagotovili organizatorji. Cilj teh vaj v Crikvenici je bil, da smo bili vsi skupaj tudi glasovno, kar je doma nemogoče zaradi izmenskega dela pevcev. Pokazalo se pa tudi je, da rezultat ni izostal, ker je vsak pevec vsaj 70% naštudiral pesmi za občinsko revijo pevskih zborov, ki je vsako leto v ptujski občini. Revija je bila 13. 12.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Rezervirano za sindikat
11.	REDNA SEJA
Tov. Markovič je predstavil mrežni plan ob zaključnem računu ter naloge in vlogo sindikata pri obravnavi zaključnega računa, IO KOOS se s predlogom strinja, vendar zahteva, da so strokovni delavci, ki bodo razlagali gradivo dobro pripravljeni, tako da bo delavec dobil informacijo, ki jo zahteva.
IO KOOS je tudi razpravljal o dopisu iz OOSZS Ptuj »Akcija zaključni račun«. Bili so enotni, da so dolžni organizirati razprave, nikakor pa, da ocenjujejo delo strokovnih služb, saj je poslovno poročilo tudi ocena njihovega dela. Sindikat lahko le oceni sodelovanje poslovodnih delavcev s sindikatom ter njihovo družbeno politično delo.
IO KOOS se je seznanil s Predlogom pravil o organiziranosti OOZS ter Konferenc OOZS. Dogovorili so se, da bodo skupaj s Pravno službo v mesecu marcu naredili nove pravilnike in jih dali v obravnavo ter potrditev.
Tov. Kotar je IO KOOS seznanil z akcijo sprejemanja novih članov v članstvo ZSS. V kritični razpravi so ugotovili, da je akcija OSZS Ptuj slabo zastavljena, pa tudi preuranjena, da so izkaznice neustrezne ter da je ostalo dosti nedorečenega (sprejem članov, ki so že člani).
IO KOOS se je dogovoril, da prisotne izjave in vabilo za vstop posreduje v Kadrovsko službo ter v sodelovanju z njimi sodeluje na uvajalnem seminarju s predstavitvijo delovanja DPO v DO.
IO KOOS se je seznanil s problematiko izplačevanja nadomestil invalidom, ter predlogom delegacije SPIZ-TGA »Boris Kidrič« Kidričevo in zahtevkom invalidov za varstvo pravic. Po razpravi je sprejel naslednji
Rezervirano za sindikat
Tov. Kotar je prisotne soznanil s problemom aktivnosti mladinske organizacije v DO. Na pobudo tov. Markoviča bo vsaka OOS poiskala v svojih sredinah člana, ki bo pripravljen pomagati in sodelovati ter usmerjati delo v 00 mladine po tozd.
Seznanili so se tudi s prošnjo Centra za mladinsko prostovoljno delo. Ugotavljajo, da je v planu za leto 1937 planirana udeležba brigadirjev na akcijah, tako da ne bo problem z odsotnostjo le-teh.
IO KOOS je ponovno razpravljal o nezaupnici predsedniku OOS — LLBK Trbovlje. Po daljšem pogovoru s predsednikom in predstavnikom OSZS — Trbovlje je dogovorjeno, da bo potrebno okrepiti vlogo sindikata v tem tozdu, vendar ob sodelovanju in pomoči OSZS — Trbovlje in KOOS TGA.
V mesecu marcu bo skupni sestanek IO OOS LLBK, IO KOOS TGA in OSZS Trbovlje.
Predsednik IO KOOS TGA pa bo po potrebi sodeloval na sejah IO OOS LLBK.
NEKATERI GREDO NA MORJE
Služba za družbeni standard dobiva vsako leto več prijav za letovanje v naših počitniških domovih in hišicah.
Letos se je sreča nasmehnila le štiridesetim odstotkom prijavljenih. Služba je upoštevala vse kriterije in od 570 prijavljenih bo letos letovalo 228 naših delavcev in njihovih svojcev.
(Nadaljevanje s 7. strani)
1986 v Hajdošah, kjer je bil nastop našega zbora, po ocenah strokovnjakov, izredno uspešen. Zato tudi menimo, da je prav, če omogočimo članom zbora enkratne skupne vaje, kar imajo tudi drugi zbori, ker ga s tem tudi stimuliramo in mu damo še več volje za nadaljnje delo v zboru.
Tudi pri tozdih tokrat ni bilo nesoglasja kot velikokrat prej. Zato menimo, da mora biti naš cilj skupen na vseh ravneh, da sodelujemo in obdržimo vsaj to skromno, toda hvale vredno kulturno dejavnost v TGA.
Zahvalili bi se vodstvu TGA in celotnemu kolektivu za finančno pomoč, kakor tudi konferenci osnovih organizacij sindikata za vsestransko skupno sodelovanje z edino željo, da še v bodoče tako tesno sodelujemo.
POROČILO O DELOVANJU GODBENE SEKCIJE
Pihalni orkester TGA je v letu 1986 deloval v skladu s pravilnikom godbene sekcije. Naloge, ki so bile posredovane s strani KOOS TGA in širše družbene skupnosti, so bile opravljene.	*
Naša godba je v letu 1986 sodelovala približno na 72 nastopih.
Finančna sredstva godbe za leto 1986 so izčrpana zaradi visokih cen prevozov, notnega materiala, povišanja honorarja kapelnika, hranarine godbenikov itd. Na nabavo instrumentov in uniform, se v tej situaciji ne da niti misliti, kaj šele nabavati. V doglednem času bo potrebno nabaviti nove uniforme in dokupiti manjkajoče instrumente. Prostor-
ske probleme rešujemo sprotno z manjšimi popravili, v prostorih godbene sekcije.
Odnos vodstva sindikata, kakor tudi vodstva DO do godbe, je bil korekten in takšnega si želimo tudi vnaprej, saj je to osnovni pogoj za nemoteno delovanje godbe TGA.
POROČILO AKTIVA KRVODAJALCEV
V letu 1986 je Aktiv krvodajalcev TGA štel 528 članov. V tem letu je bilo 456 rednih odvzemov krvi in 19 izrednih. Rekreacije, ki je bila v Crikvenici, se je udeležilo 50 članov aktiva.
Sedem članov aktiva se je udeležilo pri pripravi in izvedbi piknika, ki ga je priredil kolektiv TGA.
Dvorana nove elektrolize
ISKRICE
Vsak problem ima dve plati: napačno in našo.
Ameriški pregovor
XXX
Narava je edina knjiga, ki nam v vseh listih nudi veliko vsebine.
Goethe
XXX
Vse knjige sem zaprl, ena sama pa ostane vsem očem
odprta za vselej, knjiga narave.
J. J. Rousseau
XXX
Če je park idealizirana narava, je vrt podaljšano stanovanje.
Muskau
XXX
Nimam glave samo zaradi kape.
Ruski pregovor
XXX
Prepozno je skloniti se, potem ko je glava že padla.
Angleška modrost
XXX
Nekatere glave me spominjajo na mojo hranilno knjižico: težko se polnijo in lahko praznijo.
Habič
Kako smo poslovali
Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu januarju 1987. Kolonaindeksi v tabeli I prikazuje proizvodnjo tekočega leta s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter doseženo proizvodnjo v primerjavi z osnutkom letnega plana poslovanja 1987.
TABELA 1: Dinamika poslovanja — indeksi fizičnega obsega proizvodnje						
TOZD / PROIZVOD	Enota mere	Osnutek tet. plana poslov.	DOSEŽENO		INDEKSI	
		januar 1987	januar 1986	januar 1987	1987/86 5:4	1987 5:3
1	2	3	4	5	6 ,	7
OTZD TOVARNA GLINICE						
Al hidrat — AI203	t	8.330	8.795	8.855	101	106
Kalcinirana glinica — red. proizv.	t	8.532	8.785	8.945	102	105
Prodani hidrat — red. proizv.	t	400	—	349	—	87
Prodani hidrat — predelava	t	—	742	—	—	—
Skupaj (kale. gl. + prod. hidr.)	t	8.932	9.527	9.294	98	104
Raztopljeno vodno steklo 38°	t	783	782	823	105	105
Raztopljeno vodno steklo 42°	t	34	—	49	—	145
Zeolit A-suhi	t	153	106	183	173	119
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA						
Elektrolit. Al — hala A	t	1.754	1.789	1.805	101	103
Elektrolit. Al — hala B	t	1.984	2.008	1.991	99	100
Elektrolit. Al — hala BP	t	181	125	202	162	111
Skupaj A -I- B	t	3.919	3.922	3.998	102	102
Anodna masa	t	2.184	1.932	1.763	91	81
TOZD PREDELAVA ALUMINIJA						
Al formati — za prodajo	t	1.452	1.652	1.922	116	132
Al formati — za izparilce	t	—	253	221	87	—
Al žica — E Al + P-11	t	203	65	68	105	33
Al trak — ozki za prodajo	t	—	—	112	—	—
Al trak — ozki za rondelice	t	535	322	422	131	79
Rondelice	t	255	155	160	103	63
Al trak — široki za prodajo	t	417	—	—	—	—
Al trak — široki za izparilce	t	285	—	201	—	71
Izparilniki	t	136	118	73	62	54
Al zlitine: gnetne	t	706	698	580	83	82
Al zlitine: livarske	t	743	842	765	91	103
Predzlitine: lastna poraba	t	99	96	105	109	106
Drogi za kline -f stikala	t	10	9	—	—	—
Livarna skupaj	t	4.941	4.210	4.624	110	96
Od tega: blagovna proizvodnja	t	3.911	3.530	3.675	104	94
Pretapljanje Al za tuje naročnike	t	85	31	—	—	—
Predelava: rondelice	t	—	—	61	—	—
izparilci	t	—	—	84	—	—
material za MPPAI	t	—	—	193	—	—
TOZD Tovarna glinice
V	mesecu januarju smo proizvedli 8.855 ton Al hidrata AI203 in s to količino presegli proizvodnjo v osnutku letnega plana poslovanja za 525 ton oz. 6%, proizvodnjo v istem mesecu preteklega leta pa za 60 ton oz 1%.
Januarska proizvodnja kalcini-rane glinice znaša 8.945 ton (indeks 105), Al hidrata AI203 za prodajo smo proizvedli 349 ton (indeks 87), kar znaša skupaj 9.294 ton oz. 4% več kot smo planirali.
Iz tabele II je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata AI203 v prvem mesecu porabili 1% več boksita, 2% več Na hidroksida, 10% več pare in 18% več električne energije, kot smo načrtovali v osnutku letnega plana poslovanja. Pri proizvodnji kalcinirane glinice smo presegli porabo toplotne energije za 1 % in električne energije za 9%. Poraba Al fluorida pa je zmanjšana za 45% glede na planirano.
Januarska proizvodnja raztopljenega vodnega stekla 38° znaša 823 ton in je za 5% višja od predvidene. Proizvodnja 42” raztopljenega vodnega stekla je 49 ton in presegamo plan za 45%.
Proizvodnja zeolita A-suhega je v prvem mesecu 183 ton, to je 19% nad predvideno proizvodnjo in 73% nad proizvodnjo v istem mesecu preteklega leta. TOZD Predelava aluminija
V	elektrolizi A smo v januarju proizvedli 1.805 ton elektrolitskega Al in s to količino pre-
segli plan za 3%. V elektrolizi B smo proizvedli 1.991 ton (indeks 100), na poskusnih pečeh pa znaša proizvodnja 202 toni (indeks 111).
Skupna proizvodnja v elektrolizah znaša v prvem mesecu 3.998 ton in presegamo zastavljene planske cilje za 79 ton oz. 2%. Prav tako so zadovoljivi doseženi normativi v elektrolizah, saj je dejanska poraba pri najvažnejših surovinah enaka planu oz. nižja od predvidene porabe.
Januarja smo proizvedli 1.763 ton anodne mase, kar predstavlja 19% pod planirano količino. Tudi pri proizvodnji anodne mase ni večjih odstopanj od plana porabljenih surovin, razen pri petrolkoksu (indeks 102) in električni energiji (indeks 108).
TOZD Predelava aluminija
V livarni in obratu predelave smo v prvem mesecu proizvedli 4.624 ton različnih livarniških proizvodov. S to količino ne dosegamo planske postavke za 217 ton oz. 4%. Glede na isti mesec preteklega leta pa smo proizvedli 414 ton več (indeks 110).
Od skupne proizvodnje je blagovna proizvodnja v januarju 3.675 ton in ne dosegamo zastavljenega plana za 236 ton oz.
6%.
Za tuje naročnike smo v prvem mesecu predelali 61 ton rondelic, 84 ton izparilnikov in 193 ton materiala za MPPAI, kar ni predvideno v osnutku letnega plana poslovanja.
Tabela II:
Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizvoda
TOZD / PROIZVOD	Enota mere	Plan 1987	Doseženo jan. 1987	Indeks 4:3
1	2	3	4	5
TOZD Tovarna glinice Al hidrat — AI203 — boksit	t *	2,670	2,695	101
— NaOH — 100%	t *	0,140	0,143	102
— para	t	4,450	4,894	110
— žgano apno	t	0,08	0,0614	77
— električna energija	kWh	360,653	425,288	118
Kalcinirana glinica — toplotna energija	GJ	5,418	5,483	101
—• para	t	0,040	0,040	100
— Al fluorid	t	0,0002	0,00011	55
— električna energija	kWh	32,463	35,496	109
TOZD Proizvodnja aluminija Elektrolit. Al. — hala A — glinica	t	1,920	1,920	100
— anodna masa	t	0,575	0,531	92
— kriolit	t	0,027	0,014	52
— Al fluorid	t	0.040	0,040	100
— električna energija	kWh	17.971	17.849	99
Elektrolit. Al — hala B — glinica	t	1,920	1,920	100
— anodna masa	t	0,565	0,541	96
— kriolit	t	0,027	0,0024	9
— Al fluorid	t	0,040	0,040	100
— električna energija	kWh	17.537	17.239	98
Elektrolit. Al — hala BP — glinica	t	1,920	1,921	100
— anodni bloki	t	0,600	0,544	91
— kriolit	t	0,027	0,0099	37
— Al fluorid	t	0,040	0.018	44
— električna energija	kWh	16.407	16.695	102
Anodna masa — petrolkoks	t	0,67165	0,68709	102
— katranska smola	t	0,338015	0,32246	95
— mazut	t	0,0055	0,00108	20
— električna energija	kWh	150	163	108
* programiran				
CANKARJEV DOM od 6. 2. 1987 do 15. 3. 1987
Zakladi, pričevanja Ptuja in Ormoža
Zakladi Ptuja in Ormoža na razstavi v Cankarjevem domu
*
Srečanje ptujskih gospodarstvenikov s podpredsednikom ZIS Janezom Zemljaričem
Pod težo vsakdanjih skrbi hitimo drug mimo drugega, skozi svoje mesto, vas, pokrajino, ne da bi vedeli, kakšna je. Velikokrat se ne znamo več sprostiti. Ne znamo uživati lepot, ki se nam ponujajo, kaj šele, da bi stopili v prostore za grajskimi zidovi in se srečali z zapuščino naših prednikov.
Nekaj takega ugotovim v Ljubljani ob otvoritvi razstave Pričevanja, zakladi Ptuja in Ormoža. V veliki avli Cankarjevega doma slišim ob sebi (ne v štajerskem narečju, ki ji sicer ta dan prevladovalo v CD): »Kako lep je ta Ptuj, kar mika me, da bi se šla sprehodit po teh ulicah.« Tudi jaz se zazrem v ekran, kjer predvajajo video posnetke o Ptuju in okolici. Skoraj ne morem verjeti. Le kje je skrita ta lepota, ko hodim peš po ulicah? In po ogledu razstave postane človek kar nekako ponosen (tudi, če ni tu doma) na ta košček slovenske zemlje in neprecenljivost njenega bogastva.
Avla Cankarjevega doma je bila šestega februarja v znamenju Štajercev. Mnogo se jih je zbralo, od blizu in daleč. Nekaj tudi takih, ki so ta dan prvič prestopili prag Cankarjevega doma. Bilo je mnogo znanih imen — nekoč fantičev s ptujskega polja, zato ni čudno, če jim je pesem Sem fantič z zelenega Štajerja prižgala iskrice v očeh. Danes so to ljudje na visokih položajih, od profesorjev, raziskovalcev, pisateljev, umetnikov, politikov, vse tja do predstavnika v vladi v Beogradu. Prav eden izmed teh, Janez Zemljarič, podpredsednik ZIS, je bil slavnostni govornik. Tole je povedal navzočim:
»Ni prav vnaprej presojati, lahko pa izrazim naš up, da bo ta razstava tik pred letošnjim praznikom slovenske kulture eden osrednjih kulturnih dogodkov in dosežkov v Ljubljani in Sloveniji. Da bo ena tistih predstavitev, ki jih naši ljudje v tej kratki dobi, odkar imamo Cankarjev dom, posebno pristno in občuteno doživljajo in si jih zapomnijo. Ena takih, o katerih smo v tesnih desetletjih čakanja in letih
nastajanja tega doma sanjarili in zaradi katerih ga je bilo še posebej potrebno in vredno graditi. In še naslednjo misel moram povedati. Za ta kulturni hram so živeli in delali vsi ljudje na Slovenskem. Ko torej Ptujčani in Ormožani postavljajo svojo razstavo v Cankarjevem domu, jo postavljajo na svojem.
V pozdravnih besedah bi se zaman trudil, če bi moral ali hotel širše orisati čas, v katerem je nastajalo pričevanje te bogate in pestre, zgovorne in vznemirljive ter lepe razstave.
Zgodovina je s svojo neskončno ustvarjalnostjo, a tudi hudo neizprosnostjo stoletja, tisočletja, precej na gosto, v raznih jezikih in z različnimi pisali, razburkano in trdo pisala podobo in usodo obeh mest, sveta in življa v njih in okrog njiju. V davni in bližnji preteklosti se je ustvarilo ali zgrnilo v tem prostoru mnogo odličnih, dragocenih, pomenljivih sadov človekovega duha. Mnogo tega je človek res žal spet uničil. A mnogo se je ohranilo ali smo ohranili in razkrivamo, kot spoštljive kulturne spomenike, vredne občudovanja slehernega človeka in širšega kulturnega sveta. Podoba te preteklosti od davnin do danes je del nas. Zanimivo se bo srečati z njo in neprecenljivostjo njenih sporočil.
Območje okrog Ptuja in Ormoža sodi med najbolj darežljiva arheološka najdišča. Ptuj med najbolj dragocene primere srednjeveškega mesta. Ptujski muzej se uvršča med najbogatejše v naši ožji in v skupni domovini ter je med najstarejšimi pri nas. Tradicija varovanja dediščine v tem območju pa je še mnogo starejša od njega. Današnji rod se tej tradiciji ne izneverja. Naj so tu ali tam še tako nezadovoljni in včasih nerazpoloženi, ker bogastvo dediščine ves čas kliče po delu in sredstvih, je vendar res, da se občani Ptuja in Ormoža zmeraj temeljiteje lotevajo varstva, da sta njihova zgledna skrb in entuziazem lahko spodbuda. Vsej slovenski kulturni dediščini se bo v celoti
precej bolje godilo, kadar bodo povsod dohiteli njihovo vnemo!
Postaviti muzejsko razstavo, ki bo jasno in sugestivno spregovorila v svoji posebni govorici, bo več od pisane ali govorjene besede in več od govorice posameznih predmetov, je vedno zahteven podvig
in posebne vrste umetnost. Zahteva znanje mnogih strok, ustvarjalno delo s posebnimi zakonitostmi. Tudi razstava, ki jo danes odpiramo, je plod skupnega dela muzejskih, spomeniškovarstvenih, arhivskih in bibliotekarskih delavcev s tega področja, sodelo-
(Nadaljevanje na 11. strani)
RAZSTAVIŠČE ALUMINIJ
V razgovoru so sodelovali tudi naši predstavniki
vanja torej, h kakršnemu nas danes na vseh področjih vabi in zavezuje čas.
To poglobljeno sodelovanje in soustvarjanje sta tudi nekako osrednje znamenje vsega projekta, da mora to vse bolj postajati vodilo našega družbenega življenja. A ni beseda le o sodelovanju strok in strokovnjakov. Bolj povezano moramo utrjevati in razvijati vse kulturno, gospodarsko in politično, krajevno, medre-gionalno in širše, družbeno in zasebno snovanje. Brez takega sodelovanja bi se ne sešli ob otvoritvi te razstave, ali bi si smeli od nje obetati mnogo manj. Ni naključje, da hkrati s kulturno in zgodovinsko dediščino Ptuja in Ormoža gostujejo te dni v Cankarjevem domu in Ljubljani tudi gospodarstveniki, družbeni, politični in drugi predstavniki obeh komun, vsak s svojim poslanstvom, vsak po svojih poteh. Želimo jim poln uspeh, saj so pred delovnimi ljudmi, njihovimi gospodarskimi in družbenimi dejavniki v ptujski in ormoški občini velike razvojne
in preobrazbene namere in potrebe, zlasti pa v gospodarskem življenju. To delo bo pri naših sedanjih stabilizacijskih naprezanjih toliko učinkovitejše, kolikor bolj bo oprto na lastne ustvarjalne moči in tesno povezano v širšo družbeno skupnost in njeno gospodarsko, kulturno in politično življenje.«
XXX
Razstavo, ki je razdeljena na osem tematskih sklopov, je predstavil dr. Bračič, načrte v gospodarstvu ptujske občine pa Gorazd Žmavc.
če vas slučajno pot zanese v Ljubljano, si oglejte razstavo (do 15. 3. 1987). To, kar je skrito očem za debelimi zidovi muzeja, samostana ali gradu, kar je shranjeno v muzej-jih Gradca, je za nekaj časa na ogled vsem. Tisti, ki vam Cankarjev dom ni dosegljiv, in to je skoraj večini, počakajte. Še to pomlad bodo razstavo prenesli na Ptuj in bo na ogled v srednješolskem centru. Vredno si jo je ogledati.
Vera Peklar
MORDA VAS BO ZANIMALO
Dokončna uskladitev pokojnin za leto 1986
Podlaga za sklepe skupščine SPIZ SRS je bil uradni podatek Zavoda SR Slovenije za statistiko o rasti povprečnih nominalnih osebnih dohodkov v letu 1986. Povprečni nominalni osebni dohodek na zaposlenega je bil lani 122.460 din in je bil višji od povprečja, doseženega leto poprej za 122,8%. Pokojnine smo doslej glede na gibanja osebnih do-
hodkov vseh zaposlenih v letu 1986 že uskladili za 107,29%.
Da bi se povečale za toliko odstotkov, kolikor je porasel povprečni osebni dohodek zaposlenih, jih je treba povečati še za 7,48%. Tako kot pri vseh dosedanjih povečanjih je osnova za novo povečanje že pred tem povečana pokojnina. Povečanje v navedenem odstotku velja od 1. januarja le-
Gobelini Draga Arnuža
Redko se zgodi, da razstavlja nekdo izmed nas. Draga Arnuša, elektrolizerja preddelavca, ni bilo potrebno posebej prepričevati, da razstavi svoje, nič kaj moško delo, na katerega je lahko resnično ponosen.
Pri nas v proizvodnji se je zaposlil leta 1978. Pred tem pa je delal v velenjskem rudniku, pri Gradnjah na Ptuju in v tekstilni tovarni v Avstriji — toda to ni bila motivacija za ročno delo.
Začelo se je približno pred štirimi leti, ko je občudoval pletenje svoje soproge, ki mu je svetovala, naj se še sam loti kakšnega dela in predlagala gobeline. Poskusil je. Vstrajno in z užitkom je v teh
letih ustvaril 24 gobelinov. Na razstavi smo videli 14, ostale pa je podaril sorodnikom in znancem. Motive (predloge) izbira sam, ponavadi v Majšperku ali pa jih naroča prek kataloga.
Gobeline je potrebno delati natančno, zato porabi veliko časa, odvisno od velikosti in zahtevnosti gobelina, od 100 do 150 ur, ali drugače povedano poprečno štiri ure na dan.
V prostem času, ki ga ima še vedno dovolj, se ukvarja s kegljanjem in malim nogometom. Povsod je dosegel lepe uspehe, od priznanj do prvega mesta ekipno in posamezno.
Želimo mu še veliko uspeha in prijetnih ur ob njegovem konjičku.	V. P.
Ob otvoritvi	foto: Zvonko Kozoderc
tos dalje. Upokojencem pa bo prvič doslej — tako namreč določa zvezni zakon — obra-čmnana tudi razlika za nazaj, za leto 1986 med dokončno usklajeno pokojnino in tisto, ki so jo prejemali v preteklem letu.
Pokojnine upokojencev, pri katerih je bilo leto 1986 zadnje leto dela, so bile s 1. januarjem akontativno usklajene za 51%. Skupščina je sklep o tem nadomestila z novim sklepom, v katerem je določila, da se za 51% uskladijo tiste pokojnine, ki so bile uveljavljene do 31. decembra 1986. Pokojnine, ki so bile uveljavljene 1. januarja 1987 ali kasneje, pa se uskladijo za 30,69%, če so bile uveljav-
ljene po splošnih predpisih oziroma 31,95%, če so bile uveljavljene po posebnih predpisih. Zaradi znižanja odstotka izredne uskladitve novi upokojenci, ki bodo pridobili pravico do pokojnine do 30. junija 1987 ali tudi pozneje, če bo njihovo zadnje leto dela leto 1986, ne bodo prav nič oškodovani v primerjavi s tistimi, ki so se upokojili do 31. decembra 1986. Razliko med pokojnino, uveljavljeno v enem ali drugem terminu, bodo namreč pokrili drugačni valorizacijski količniki, ki se bodo uporabili pri določitvi pokojninske osnove upokojencem, upokojenih do 30. junija 1987 ali kasneje, pri katerih bo leto 1986 zadnje leto dela.
(Nadaljevanje na 14. strani)
Kadar govorim o sindikatu, mislim na vse delavce
Bilo je na letni sindikalni konferenci. Predstavnik občinskega sindikalnega sveta je dejal, da smo najaktivnejši sindikat in poudaril, da tako odkrite in poštene besede že dolgo ni slišal na nobeni konferenci. Prav to me je spodbudilo, da sem za sogovornika izbrala enega od razpravljalcev.
Rad govori. Ni potrebno, da bi mu postavila vprašanja naprej, ki bi jih moral prespati, preden bi odgovoril nanje. Kar misli, pove naravnost, brez oklevanja in olepševanja. Tako, kot je tam notri, kjer ni lahko biti predsednik sindikata, sploh ne v teh kritičnih časih. Kako težko mu je včasih iti skozi halo, ker ve, da ga bodo ljudje spraševali marsikaj, nekateri tudi izzivali. Vedno je pripravljen govoriti z vsakim. Kaj bi skrivali, če pijemo, krademo, če imamo malomaren odnos do dela, in zakaj ne bi rekli, da smo tudi dobri, pošteni delavci, da dosegamo lepe uspehe. Zakaj se ne bi tudi pohvalili. Vsega poma-lem je bilo v najinem pogovoru, pravzaprav njegovem. Jaz sem bila samo poslušalec in zapisovalec. Takole sem skušala urediti povedano. Besedo ima Jože Šešerko.
»Po osmih letih nekega zatišja, sem zopet aktiven. Pri nas je pač tako, da smo zelo glasni, dokler smo nekje v zatišju. Govorimo, kako nihče nič ne dela, kako nič ni vredu in pridemo do tega, da nam kar naenkrat zmanjka ljudi za delavski svet, za sindikat, povsod. Pa sem si rekel, poskusimo. Dolgo je bilo premora od takrat, ko sem drugje že .dal skozi’ neko politično šolo mladega delavca.«
Na konferenci smo slišali dokaj laskavo mnenje o našem sindikatu. Se vam zdi, da je upravičeno?
»Mislim, da. Ne bi rad ocenjeval. Ne poznam toliko dela drugih izvršnih odborov. Lahko bi rekel, da je naš sindikat dovolj razgiban in dobro dela, morda bolj kot katera od ostalih družbenopolitičnih organizacij, vendar še vedno nima tiste veljave, ki mu gre.
Vedno, kadar ocenjujem delo sindikata, mislim na nas vse, saj smo vsi sindikat, razen izjeme seveda. Sindikat je organizacija, kjer naj bi vsak uveljavil svoja hotenja. Dokler bomo gledali na to organizacijo tako, da so sindikat
le delavci iz neposredne proizvodnje, vodilni in vodstveni pa nekaj drugega, ne bo prav. Direktorji so ravno tako člani sindikata in njihova skrb ni le proizvodnja, ampak tudi delo družbenopolitičnih organizacij. Prav gotovo bi bilo čisto drugače, če bi imel izvršni odbor sindikata tudi člane z visoko in višjo izobrazbo. Mislim, da bi bilo potem tudi ob sprejemanju periodičnih obračunov in zaključnih računov veliko lažje, saj ne bj imeli občutka, da nam prihaja razlagat nekdo z vrha, ampak bi znal opraviti tudi nekdo izmed nas.«
Kakšna je vloga sindikata pri nas?
»Zdi se mi, da v TGA doslej nismo kaj dosti mislili na sindikat. Nikoli nam ni šlo tako slabo, da bi se začeli sklicevati na sindikat. To vlogo nam je mogoče precej okrnil tudi način razdeljevanja denarja — mislim poračune. Zdaj, ko je začelo škripati pri osebnih dohodkih, kar se odraža tudi pri kvaliteti dela in v razpoloženju ljudi, iščemo sindikat in se sprašujemo, kaj dela. Premalo pozornosti smo posvečali temu, kaj se bo zgodilo, čeprav smo vedeli, da nas ob takšni tehnologiji prej ali slej čakajo problemi. In zdaj smo tam. Nekateri vpijejo, rešuj sindikat! Ljudje zahtevajo svoje. Naj se samo spomnim dogodkov ob sprejemanju periodičnega obračuna. Govorim za svoj tozd. Dosegli oziroma presegli smo plan proizvodnje, zato pa sem v dilemi, ko mi kdo reče, da je svoje na-
redil. Kako naj rečem, da ni, če je. Finančnih rezultatov pa vendarle ni. Kaj se dogaja z našim aluminijem, je stvar drugih služb, ne delavca v neposredni proizvodnji. Tu je še kup vprašanj, o katerih bi morali več pisati. Na primer delavec lahko še tako dobro dela, če izdelki ne bodo šli v prodajo, ne bo finančnega rezultata, ne plače, ničesar. Koliko ugibanj npr. je bilo samo okrog bežne informacije, kako bomo obračunavali točko po novem letu.
Vsi so vedeli, kakšno je poprečje zadnjih treh mesecev in kaj hitro so si izračunali, da je to veliko manj kot decembrska plača. Morali bi vedeti, kakšni bodo ti novi ukrepi in kaj nam to prinaša, pa kakršnakoli bo napoved, le da je točna. Vsaka negotovost se odraža pri delu, informacije ob pravem času pa ustvarjajo pozitivno vzdušje. Delavec lažje prenaša probleme, če ve, kaj ga čaka. Teh stvari je mnogo. Tudi za električno energijo bo treba povedati. Kaj bo z nami, če bodo računi za plačilo elektrike res tako veliki. Povsod od zunaj nas strašijo s to elektriko, mi pa lahko le ugibamo, koliko je tu resnice. Premalokrat slišimo, kaj nam je storiti, da bomo to prebrodili.«
Se o tem pogovarjate z ljudmi v tozdu?
»Seveda se, saj se v našem tozdu srečuje veliko ljudi, tudi iz drugih tozdov, predvsem iz vzdrževanja. Križa se več informacij, ki včasih rodijo tudi kakšno dezinformacijo, če prava ne prispe dovolj hitro. Za vsak poračun, dokler so še bili, se je vedelo že prej, in mesec dni smo barantali s procenti.
Veliko je govora tudi o stimulativnem nagrajevanju. Kmalu bo treba storiti nekaj več kot samo obljubljati. Tega je bilo že dovolj. Enkrat je treba nekje začeti. Mislim, da je nekaj vreden tudi naš predlog za nagrajevanje po delu v zahvalnici anodnih blokov, ki smo ga pripravili v tozdu, vendar je obležat v nekem predalu. Če se bo pokazalo, da ni učinkovit, bomo imeli še vedno dovolj časa pripraviti nekaj boljšega, če ne bo primerno, bomo nehali. Ne vem, zakaj skrivamo in se bojimo reakcije drugih. Edino v praksi bi videli, kaj nam je pri-
neslo, ali smo prav razmišljali. Vemo, da nas čaka neka temeljita reorganizacija delovne organizacije, ampak kljub temu ne bi bilo slabo začeti tudi z našim predlogom, zahvalnica blokov bo namreč ostala tudi ob novi elektrolizi C.
Poudariti je treba, da smo zadnje leto naredili zelo veliko in zaupanje v boljšo prihodnost pri ljudeh še ni splahnelo.
Redki posamezniki ' so še in bodo ostali, ki mislijo drugače. Velikokrat vidim, kako znajo biti ljudje nerealni, ko rešujemo kakšne probleme v tozdu, vendar jih sredina sčasoma sama izloči. Tako se je zgodilo tudi v primeru izstopa enega našega delavca iz sindikata. Dobil sem informacijo, da je pripravljena cela skupina in vsak teden naj bi izstopil eden. Brez obotavljanja smo v izvršnem odboru sprejeli odstop prvega in ostali so si premislili. Verjetno so uvideli, da to ni način, s katerim bi uveljavljali svoje zahteve. Ne rečem, da nekatere niso bile tudi opravičene, toda za današnji čas še nesprejemljive. Naj omenil le odprto kapijo in procentualen dvig točke. O tem bi kazalo resno razmisliti. S procentualnim dvigom točke se res kažejo velike razlike med najvišjim in najnižjim osebnim dohodkom. Razmerja ostajajo, pri denarju pa se hudičevo pozna. In odprta kapija? Nič nimam proti temu, ampak nimamo še toliko zavesti, moralno nismo toliko zreli, da bi lahko to zaupali. Če bi bili res plačani po delu, ne po prisotnosti, potem bi si morda lahko privoščili tudi nekaj takega.
Vsak nov uspeh je motivacija za boljše delo.
Kot sem že dejal, je z izstopi trenutno zatišje. Morda čakajo, kaj bo prinesel čas. Mislim, dai je treba dati ljudem priložnost, da se pokažejo kot ljudje, delavci in soto-variši in spoznali bodo, da jim tudi sindikat lahko veliko pomaga. Sindikat v veliki meri ščiti delavca. Naj omenim le sodelovanje z disciplinsko komisijo. Naš delavski svet je že tak, da v veliki meri upošteva naše mnenje. To pa ne pomeni, da ščitimo slabega delavca. Vedno poskušamo biti realni. In če sva že pri
disciplinski komisiji, bi rekej, da bi v marsičem lahko stvari poenostavili in si prihranili veliko časa ter pisanja. Vza-mimo primer dobrega delavca, ki je brez prekrška že celih dvajset let, pa si prisluži eno neopravičeno. Kaj vse je treba storiti, preden dobi opomin. Vpletena je vratarska služba, direktor tozda, pravna služba, sindikat, disciplinska komisija in še kdo. Koliko časa in energije. Vsi pa vpijemo nad nepotrebno administracijo. To je lep primer, da si jo sami povečujemo.
Predlagal bi, da bi v takih primerih skrajšali poti, kajti dovolj bi bilo dela za velike grehe, ki pa žal velikokrat ostanejo skriti. Redkokdaj se zgodi, da seže disciplinska dalje od KV delavca. To ljudje vidijo in velikokrat rečejo ,v pisarnah ne delajo'. To ni res, res pa je, da se v pisarnah sprejemajo velike odločitve pa katere ni mogoče dokazati posamezne odgovornosti. Veliko stvari sprejemajo samoupravni organi, kar ne bi smelo pomeniti, da smo krivi vsi. Jok, brate! Tisti, ki je dal predlog, mora biti tudi odgovoren zanj. Delavci, ki so v samoupravnih organih ponavadi niso strokovno toliko izobraženi, zato rabijo dobro razlago, da odločitev z zaupanjem sprejmejo in jo podprejo. Doslej smo še vse podprli in še bomo. Mislim povedati le to, da bi bilo pošteno, da bi za spodrsljaje, ki se zgodijo »bolj zgoraj«, našli odgovorne, prav tako kot vemo najti tistega, ki nekaj narobe zvari.
Naj pečar sedi potem peč zagotovo dobro dela.
Naj ne zvezni, da zagovarjam slabe delavce. Velikokrat pa se sprašujem, zakaj se nekaterim ponavljajo prekrški, zakaj so nezaželjeni, ali res ne čutijo nobene odgovornosti. Nekje mora biti vzrok. Socialna služba bi morala biti bolj prisotna med ljudmi, mogoče pa bi se dalo marsikaj tudi preprečiti.
Če služba ne ve zanje. Kaj storite v tozdu?
V sindikatu se ukvarjamo s tem. Dobro poznamo svoje ljudi. Imamo pa tudi primere, ko smo jim pomagali prevečkrat, predvsem z lažno solidarnostjo. Zgodi se, to vemo vsi, da pride delavec na delo rahlo okajen, morda tudi kje
podremlje, pa ga pustimo, da ne bi bili (špiclji). Taka pomoč mu samo škoduje. Koliko je primerov, ko ima delavec le dve leti ali manj do upokojitve, zato ga pač pustimo in ves čas trepetamo, kdaj si bo kaj naredil. Velikokrat pa se tudi zgodi, da v skupini dobrim delavcem prekipi, ko morajo vedno delati tudi za druge. Trudimo se, da bi predvsem mlade, ki jih je zasvojil alkohol poslali na zdravljenje. Ozdravljenih pa imamo žal zelo malo. Saj ni treba, da strašimo z alkotesti, včasih bi bil že zadah po alkoholu dovolj veliko merilo stanja in delavca bi moral nadrejeni poslati domov.
Če mene ne bodo prepričali, potem tudi jaz pred svojimi tega ne morem zagovarjati. Narediti nekaj čez noč ni mogoče. Za velike odločitve je potreben čas in dobra informacija.
Kaj ste storili s skupino v hali B? Pravijo, da so vinjeni metali čelade v peč.
Takoj se je sestal sindikat, SLO, uveden je disciplinski postopek. Kdo pije? Starejši pijejo redno, ampak pametno, mlajši občasno (rojstni dnevi, prazniki) in če pridejo takšni na delo, si dajejo duška ob peči ter spravljajo v nevarnost sebe ter druge. Ne moreš jim dopovedati, zato pravim, da bi takšne nemudoma morali spraviti domov. Če tega ne bomo storili, bo treba enkrat reči, vodja izmene, obrato-vodja, vodja proizvodnje itd., tudi ti si odgovoren za to.
Po novem letu smo uvedli dežurstvo v nočnem in popoldanskem času. Prezgodaj je še govoriti o rezultatih. Kako so sprejeli to delavci?
»V začetku je marsikoga, mislim predvsem na dobre delavce, presenetilo. Nadzor nad celotno TGA je v nedeljah, praznikih in seveda tudi ponoči verjetno res potreben. Ampak, če bi izhajali iz stališča, da je vodja izmene odgovoren za svoje delavce, prihod, odhod, delo, prisotnost, mislim, da tudi dežurstva ne bi bila potrebna. Vemo, da so vodje plačani tudi za to, če pa na ta kader ne moremo vplivati, potem se bojim, da tudi dežurni, ki je poleg vsega še iz drugega tozda, ne bo
imel kaj dosti uspeha. Bomo videli čez čas.«
Kot delegat ste aktivni tudi zunaj delovne organizacije. Kaj pravitn o aktivnosti?
»Ko moreš zadovoljiti vse druge in sebe s tistim, kar ti ostane, je težko karkoli reči. Naš delegatski sistem razvijamo in dograjujemo že lep čas, vendar še ne dovolj. Treba bo v korak s časom. Moti me na primer to, kako na skupnih sestankih sprejemamo (delegati) lepo pisane programe, nič se ne sprašujemo, koliko bo to stalo, vsi smo za, dokler ni treba plačati. Ko nam določijo višino prispevne stopnje, pa nam ni vseeno. Družbene potrebe v krajevnih skupnostih bomo morali usmerjati na možnosti, ki jih gospodarstvo zmore. Prav to bi morali prek delegatskega sistema urediti drugače kot doslej. Razburil sem se, ko so nam ponudili 600 ur male šole, ko vem, da je drugje, v bolj razvitih občinah 300 ur dovolj. Smo res mi Štajerci tako zabiti, da rabimo 600 ur male šole? Je sploh kdo pomislil, koliko nas bo to stalo? Otroke bomo vozili iz oddaljenih krajev, potem bo treba iti ponje in še kup problemov bo povezanih s tem.
V TGA imamo dobro nastavljen delegatski sistem, toda to še ni dovolj, če ni zainteresiranosti pri ljudeh. Gradivo gre skozi vse strokovne službe, v bazi pa ni časa in tudi ne želje, da bi nas delegat seznanil s programi. Krasno bi bilo, če bi lahko prišel na sestanek sindikalne skupine in povedal, o čem so odločali. Nekaj bo potrebno storiti, da bodo delegati bolj resno in prizadeto sodelovali s svojo bazo, zato da ne bi prihajalo do tega, ko smo vsi nezadovoljni, ko moramo dajati.
Delamo, ker vedno upamo na boljši jutri. Zaupanje in upanje mora biti, ker če tega ne bi bilo, verjetno ne bi mogli živeti.
Plan ste dosegli, celo presegli, toda kljub temu bo potrebno delati še bolje. Kako?
»Mislim, da je večina delavcev v tozdu Proizvodnja aluminija motivirana s tem, ko raste nova elektroliza. To veliko pričakovanje, da ne bo treba delati v tem nezdravem okolju, jim veliko pomeni. Toda, dokler smo tu, je osebni
dohodek vendarle tista motivacija, ki vodi k boljšemu delu. Zadovoljni smo, ker smo
Ko moreš vse druge prej zadovoljiti in sebe s tistim, kar ostane, je težko še karkoli reči.
presegli plan proizvodnje in še bolj bi bili, če bi ga tudi v hali B. Ta razlika v proizvodnji je že nekaj časa problem tozda. Delali so že neke meritve, vendar se mi zdijo izgovori k drugačnim postopkom in slabo glinico nerealni. Glinico dobimo iz istega »rora« in v isti peči se peče.To bi bila morda tema za strokovni kolegij. Vem, da delavci v hali B pridno delajo, mogoče še bolj kot v hali A. V hali B morda več časa porabijo za izgovore, zakaj slabo delajo, kot bi poskušali rešiti ta problem.
Če govorim o hali A, moram pohvaliti tudi mlade delavce, ki zelo dobro delajo. Starejši so nam pripravili dober program, pristop do tehnologije je pravilen, ne delamo velikih novitet, ampak po ustaljenem postopku in to nam prinaša uspehe.«
Želje?
»Kot sindikalist bi rad, da čimprej spravimo k življenju program za novosprejete delavce. Te bomo seznanili z delom sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij. V programu bo zapisani organiziranost, pravica in dolžnost.
Želim si, da bi uspešno končali našo investicijo, da bi večina iz teh zakajenih hal prišla v novo okolje in novo tehnologijo, tudi zato, da bodo znali ceniti razliko. Težko je namreč ceniti nekaj, česar nisi okusil.
Želel bi tudi, da nam v naših programih ostane srečanje te-geajevcev — piknik, kakor tudi aluminiada in podobna srečanja, ker vidim, da to ljudem veliko pomeni. Ne skoparimo ravno pri delavcu, kje drugje poskusimo. Tudi malenkosti nam polepšajo življenje, krepijo pripadiost naši tovarni in dajejo več moči za pošteno delo.«
Vera Peklar
P. S. Zapis pogovora je nastal že pred dvema mesecema in govorila sva predvsem o takrat aktualnih temah.
Morda vas bo zanimalo
(Nadaljevanje z 11. strani)
Od 1. januarja 1987 je namreč že v veljavi določba zveznega zakona o postopnem preračunu osebnih dohodkov iz prejšnjih let dela na vrednost zadnjega leta dela. Tako bodo pri izračunu pokojninskih osnov ter upokojencev upoštevani novi valorizacijski količnimi, ki jih je sprejela skupščina skupnosti. Povprečni osebni dohodek, doseženi v posameznem letu se po tem sklepu delno preračunajo na raven osebnih dohodkov iz leta 1986 tako, da se pomnožijo s količnikom:
1965	11.531,6
1966	8.718,7
1967	7.894,7
1968	7.205,8
1969	6.258,0
1970	5.221,1
1971	4.372,6
1972	3.712,8
1973	3.205,8
1974	2.552,1
1975	2.040,4
1976	1.766,0
1977	1.483,1
1978	1.217,0
1979	971,8
1980	819,5
1981	630,0
1982	500,1
1983	393,5
1984	258,8
1985	130,7
Za vas izbrala iz Vzajemnosti B. K.
Vsem
ženam iskrene čestitke za praznik —
8. marec
Spomin na zimo
linii *				
“ * si«				i sr
Izdaja delavski svet tovarne glinice In aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Majda Zadravec, Mojca Cafuta, Viktorija Petauer, Majda Lampret, Srečko Širovnik, Rajko Topolovec, Marija Korada, Franc Sagadin, Ciril Majcen. Janez Liponik, Vera Peklar - odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. Ing. — Tisk Ptujska tiskarna Ptuj — Člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov in slik ne vračamo — Naklada 3400 izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informiranje pri iS Slovenije št. 321/172 z dne 24. oktobra 1975.