ZALOZBA Slovenski knjizZni jezik 16. stoletja Majd» Merše Lingüistica et philologica 23 ZALOŽBA z r c Zbirka Linguistica et philologica 23 Urednica zbirke Varja Cvetko Orešnik Majda Merše Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Razprave o oblikoslovju, besedotvorju, glasoslovju in pravopisu © 2009, Založba ZRC, ZRC SAZU Recenzenta Martina Orožen, France Novak Oblikovalska zasnova Milojka Žalik Huzjan Grafično oblikovanje Brane Vidmar Prelom Simon Atelšek Izdajatelj Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Zanj Marko Snoj Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU Zanj Oto Luthar Glavni urednik Vojislav Likar Tisk Littera picta, d. o. o. Naklada 400 izvodov Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo RS. Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610503965. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(081) MERŠE, Majda Slovenski knjižni jezik 16. stoletja : razprave o oblikoslovju, besedotvorju, glasoslovju in pravopisu / Majda Merše. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009. - (Zbirka Linguistica et philologica ; 23) ISBN 978-961-254-159-0 248283904 Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic (copyrighta). Majda Merše Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Razprave o oblikoslovju, besedotvorju, glasoslovju in pravopisu Ljubljana 2009 Vsebina Predgovor............................................................................................................................. 9 I OBLIKOSLOVNE RAZPRAVE...................................................................................... 11 Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja .................................................................. 13 Predpreteklik v Dalmatinovi Bibliji................................................................................. 33 Vid in čas v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih.....................................45 Glagolski vid v povezavi z načinom in naklonom v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih.................................................................................... 55 Soodvisnost vida in načina............................................................................................ 55 Zamenjava trpnika s tvornikom............................................................................... 55 Zamenjava ene trpniške oblike z drugo................................................................... 58 Zamenjava tvornika s trpnikom...............................................................................61 Vid in naklon.................................................................................................................62 Razmerje med leksičnim in vidskim pomenom glagola (ob enovidskih glagolih v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja) ............................67 Problemski okvir in materialna osnova obravnave .......................................................67 Morfološka izoblikovanost tipov.............................................................................68 Soodnosne predponske tvorjenke ............................................................................69 Skladenjsko dokazovanje enovidskih pomenov............................................................69 Enovidski dovršniki.......................................................................................................74 Ugotovitve.....................................................................................................................75 Glagolski vid v Dalmatinovi Bibliji ob naslonitvi na Lutrov prevodni zgled ..............77 Vrste glagolskega dejanja v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in tuje prevodne predloge .............................................................................85 Raba pogojnika v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja.......................................... 99 Pogojnik v odvisnih sklonih........................................................................................ 100 Pogojnik v pogojnem podredju.............................................................................. 100 Pogojnik v namernem odvisniku........................................................................... 101 Pogojnik v predmetnem odvisniku........................................................................ 103 Pogojnik v osebkovem odvisniku.......................................................................... 105 Pogojnik v povedkovem in izvzemalnem odvisniku............................................. 106 Pogojnik v prislovnih odvisnikih........................................................................... 106 Pogojnik v vzročnih odvisnikih...................................................................................... 107 Pogojnik v prilastkovem odvisniku....................................................................... 108 Raba pogojnika v glavnih in prostih stavkih............................................................... 109 Upoštevanje glagolskega oblikoslovja 16. stoletja v jezikoslovnih delih 19. in prve polovice 20. stoletja...................................................................................... 115 II BESEDOTVORNE RAZPRAVE.................................................................................. 127 Glagolski kalki v zgodovini slovenskega knjižnega jezika.......................................... 129 Besedotvorni pomeni izsamostalniških glagolov v Dalmatinovi Bibliji...................... 147 Samj + Glag................................................................................................................. 148 'To, kar izraža PoSam, je, gre, se pojavlja, pada...'............................................... 148 Glag + Samj................................................................................................................. 149 'Biti to, kar izraža PoSam'..................................................................................... 149 Glag + Sam4................................................................................................................. 151 'Delati/narediti, opravljati/opraviti, ustvarjati/ustvariti to, kar izraža PoSam'...... 151 'Dajati/dati komu/čemu to, kar izraža PoSam'...................................................... 158 'Izkazovati/izkazati komu/čemu to, kar izraža PoSam'......................................... 159 'Jemati/vzeti to, kar izraža PoSam' ....................................................................... 160 'Imeti, čutiti to, kar izraža PoSam' ali 'biti v tem, kar izraža PoSam' .................. 161 'Določati/določiti (komu/čemu) to, kar izraža PoSam' ......................................... 162 Glag + Sam6................................................................................................................. 163 'Pokrivati/pokriti, obdajati/obdati, oskrbovati/oskrbeti kaj/koga s tem, kar izraža PoSam' .................................................................................................. 163 'Obdelovati/obdelati kaj/koga s tem, kar izraža PoSam'....................................... 164 Glag + Sam kot del primične sestavine....................................................................... 165 Raba izsamostalniških glagolov in nadomestnih besednih zvez v Dalmatinovi Bibliji .... 167 Izpridevniški glagoli v Dalmatinovi Bibliji ................................................................... 177 'biti tak, kot kaže PoPrid'............................................................................................ 177 'postajati/postati tak, kot kaže PoPrid'........................................................................ 180 'delati/narediti koga/kaj takega/tako, kot kaže PoPrid'............................................... 183 Glagolski priponi -ova- in -ava- v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja............................................................................................. 187 Slovnične in pomenske značilnosti izpridevniških glagolov na -eti in -iti v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja..............................................205 Predponska glagolska tvorba in njen vpliv na skladenjsko okolje v jeziku Dalmatinove Biblije .......................................................................................... 219 Konkurenčna razmerja glagolov v Dalmatinovi Bibliji...............................................229 Prislovi v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja med narečno in nadnarečno rabo ..................................................................................239 III RAZPRAVE O GLASOSLOVNI IN PRAVOPISNI PROBLEMATIKI ....................251 Megiserjeva slovarja in oblikujoča se knjižnojezikovna norma v 16. stoletju..........253 Škrabčev prikaz protestantskega pravopisa ................................................................261 Pisava .......................................................................................................................... 262 Glasoslovje..................................................................................................................264 Samoglasniki ......................................................................................................... 264 Soglasniki .............................................................................................................. 267 Oblikoslovno pravopisje .............................................................................................270 Velike črke...................................................................................................................271 Zvrstnost......................................................................................................................271 Trubar v Škrabčevem jezikoslovju................................................................................273 Trubarjev način zapisovanja glasov ............................................................................275 Zapisovanje samoglasnikov...................................................................................275 Zapisovanje polglasnika in kratkih samoglasnikov .........................................275 Zapisovanje dolgih samoglasnikov..................................................................279 Zapisovanje soglasnikov........................................................................................ 280 Zvočniki...........................................................................................................280 Nezvočniki .......................................................................................................283 Soglasniške skupine .........................................................................................283 Oblikoslovje ................................................................................................................285 Naglaševanje..........................................................................................................289 Besedotvorje.................................................................................................................289 Besedje .........................................................................................................................290 SUMMARIES - ZUSAMMENFASSUNGEN.................................................................291 VIRI .................................................................................................................................. 309 LITERATURA.................................................................................................................. 315 OBJAVE RAZPRAV......................................................................................................... 331 IMENSKO KAZALO....................................................................................................... 333 KAZALO VIROV............................................................................................................. 337 KAZALO BESED IN MORFEMOV............................................................................... 339 STVARNO KAZALO....................................................................................................... 377 Predgovor Trubarjeva uporaba slovenskega jezika v knjigi sredi 16. stoletja ter njegovo nadaljnje zorenje, povezano s hitrim prilagajanjem novi vlogi, ki se med drugim kaže v iskanju novih izraznih možnosti in v premišljeni izbiri na vseh ravninah, sta glede na zgodovinski in kulturni pomen izjemna pojava, ki upravičeno pritegujeta tudi raziskovalno pozornost. K pripravi pričujoče monografije me je spodbudila želja, da bi sistemske poteze, ki sem jih odkrivala pri analizi ožje zamejene problematike z območja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja in ki jih je preverjala, predstavno izostrovala, dopolnjevala in širila vsaka naslednja obravnava, postale z zajetjem daljšega niza razprav jasneje vidne in kot take ponujene v nadaljnjo uporabo. Osnovna spodbuda za moje raziskovanje jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja so bila pripravljalna dela za slovar jezika slovenskih protestantskih piscev, pri katerih sem sodelovala skoraj od prvih praktičnih začetkov dalje. Že prve analize bogatega gradiva, zbranega s popolnim izpisom, ki je postopno naraščalo do končne celovitosti, so odkrile več jezikovnih značilnosti in sprožile željo po seznanjenosti z nadaljnjimi ter po vse boljšem in širšem poznavanju jezika. Potreba po seznanjenosti s potezami knjižnojezikovnega sistema 16. stoletja, ki je bila nujna posledica slovarskega dela, se je prepletala z osebnim raziskovalnim interesom. Na izbiro obravnavane problematike, ki jo zrcali tudi pričujoče delo, je vplivalo oboje. Monografija vključuje 21 razprav, ki so nastajale od leta 1984 dalje. Več kot dvajsetletni razpon med izidom prve in zadnje razprave je terjal nekaj urejevalnih posegov. Opravljen je bil ponoven vsebinski pregled besedil, ki so bila tudi terminološko in tehnično poenotena. Z najnujnejšimi bibliografskimi posodobitvami je bila pri starejših razpravah vzpostavljena predvsem povezava z razvojno stopnjo sodobnega slovenskega jezikoslovja. Posamične ugotovitve so bile znova preverjene z vidika obstoječe gradivske celote in uzaveščene sistemskosti. Vse so vzdržale preizkus, popravki niso bili potrebni, s čimer je bila posredno potrjena tudi ustreznost uporabljene metodologije. Razprave, ki sem jih odbrala za pričujoče delo, so razporejene v tri temeljne vsebinske sklope. Na njihovo oblikovanost in zaporedje sta vplivali dve osnovni merili: obseg obravnavane problematike ter klasična slovnična razvrstitvena pravila, ki so določala tudi notranjo tematsko razvrstitev poglavij. Prvi del monografije zajema devet razprav oblikoslovnega značaja. Sledi jim cikel sedmih besedotvornih razprav. V zadnjem sklopu so razprave, ki večinoma hkrati - vendar s prepoznavno prioriteto - obravnavajo glasoslovno in pravopisno problematiko. Večina poglavij prvega in drugega vsebinskega sklopa je namenjenega obravnavi glagolske problematike. Obli-koslovne razprave osvetljujejo rabo kategorij vida, časa (posebej predpreteklika) in naklona (posebej pogojnika), pa tudi vrstnosti glagolskega dejanja, večinoma v medsebojni odvisnosti in ob upoštevanju različnih okoliščin rabe. Na glagol se osredinja tudi večina razprav besedotvornega značaja. V njih so obravnavani izsamostalniški in izpridevniški glagoli, predponska in priponska tvorba glagolov, z vidika odvisnosti od prevodnih predlog pa obsežna skupina glagolskih kalkov. Povedanemu je treba dodati, da je uvrstitev razprav v enega izmed treh vsebinskih razdelkov kljub vsemu samo okvirna, saj upošteva le prevladujočo, ne pa celotne obravnavane tematike, in da se 9 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja raziskave, ki jih s prikazanimi analizami, ugotovitvami in vzorčnimi zgledi predstavljajo vključene razprave, nikakor ne omejujejo le na naštete jezikovne ravnine. Več razprav se omejuje na raziskavo problematike, kakršno izkazuje Dalmatinov prevod celotne Biblije, ki je osrednji dosežek obdobja, kaže pa tudi normativno najbolj izpopolnjeno obliko knjižnega jezika. Del razprav ugotavlja in prikazuje značilnosti obdobja na osnovi gradiva iz vzorčnih del Trubarja, Dalmatina in Krelja, neredko pa tudi Juričiča in drugih piscev. Posebej so izpostavljene primerjalno ugotovljene razlike glede jezikovne prakse posameznih piscev. Sočasni oris stanja je občasno dopolnjen z raznočasnim, ki preverja obstojnost lastnosti jezika slovenskih protestantskih piscev v nadaljnjih stoletjih. Primerjava je pogosto izpeljana s pomočjo prvega krščanskega ali »Japljevega« biblijskega prevoda, preverjanje skladnosti s kasnejšo jezikovno rabo pa s pomočjo slovarjev: zlasti Pleteršnikovega slovensko-nemškega slovarja ter Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Med metodološke stalnice opravljenih raziskav spadajo naslednji postopki: preverjanje odvisnosti od besednih pomenov in od skladenjskih modelov, mestoma tudi od besedilne vrste, pogostnostno osvetljevanje in stilno hierarhiziranje ugotovljenega spektra variant, pri prevedenih delih pa tudi dosledno izpeljana primerjava s tujejezičnimi prevodnimi predlogami. Zlasti zadnja je omogočila številne zanesljive ugotovitve o izvoru besed in struktur. Manj dosledno je izpeljano preverjanje sistemske umeščenosti in z njo vloge kategorij in posameznih oblik v mlajših razvojnih obdobjih. Knjiga pa ni le rezultat osebnega raziskovalnega dela. Je tudi rezultat številnih pobud in spodbud, prejetih bodisi v delovnem okolju ali zunaj njega, ter pomoči številnih sodelavcev. Iskrena hvala vsem, ki so mi pomagali na poti od ideje do uresničitve, zlasti pa: vodstvu Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, še posebej njegovemu predstojniku, prof. dr. Marku Snoju, da je delo uvrstilo na seznam inštitutskih predlogov za tisk; založbi ZRC SAZU, da je delo sprejela v svoj tiskovni program ter strokovno brezhibno in odgovorno opravila vse delo, povezano z natisom; posebej hvala direktorju založbe, dr. Vojislavu Likarju, ki je pozorno spremljal potek del in bil vedno pripravljen pomagati in pojasnjevati; hvala tudi urednici zbirke Linguistica et philologica, prof. dr. Varji Cvetko Orešnik, za skrbno in zavzeto spremljanje poteka dela; hvala doc. dr. Kozmi Ahačiču in Milanu Pliberšku za skeniranje posameznih besedil ter za številne računalniške in tehnične nasvete, s katerimi sta mi veliko pomagala; iskrena hvala Simonu Atelšku, ki je opravil prelom in besedilo pripravil za natis, zlasti pa zato, ker je s savinjsko dobrovoljnostjo in odprtostjo ter z njemu lastno pripravljenostjo za delo ustvarjal prijazno delovno vzdušje, vztrajno iskal boljše tehnične rešitve in učinkovito obvladoval probleme, ki so se pri delu pojavljali. Posebej toplo zahvalo namenjam obema odličnima poznavalcema zgodovine slovenskega jezika in 16. stoletja, ki sta bila pripravljena prevzeti recenzentsko nalogo: prof. dr. Martini Orožen, ki je bila pripravljena natančno in kritično prebrati celotno besedilo in vsem dosedanjim vlogam - bila je moja mentorica pri diplomskem delu, magistrski nalogi in pri disertaciji ter strokovna svetovalka na vmesnih postajah - znova dodati še recenzentsko, ter doc. dr. Francetu Novaku, dolgoletnemu sodelavcu in vodji Sekcije za zgodovino slovenskega jezika, ki mi je bil pri delu s svojimi bogatimi izkušnjami in jezikoslovnim znanjem vedno pripravljen pomagati ter premišljeno svetovati, kadar sem se ob odprtih jezikoslovnih dilemah obračala nanj. Hvala tudi moji družini - Barbari in Vidu ter mami in očetu, ki žal zahvale ne moreta več prebrati -, ker je razumela, da je raziskovalno delo način življenja, nemirna radovednost pa njegov sestavni del, in mi pomagala takrat, ko je bilo treba. V Ljubljani, septembra 2009 10 I OBLIKOSLOVNE RAZPRAVE Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja 0 Neizogibni sestavni del priprave zgodovinskih slovarjev je tudi teoretično razmišljanje o slovničnih značilnostih in besednovrstni pripadnosti besed, uporabljenih v slovarsko prikazo-vanem obdobju. V Sekciji za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU se je potreba po pospešenem reševanju tovrstne problematike pojavila ob pripravi besednovrstnega popisa besedja, zajetega s popolnim izpisom petdesetih ohranjenih del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Naloga, ki je bila uresničevana kot delovna predstopnja slovarske obdelave besedja, ima več namenov:1 • podati besednovrstno karakteristiko leksemov, ponekod dopolnjeno še z drugimi slovničnimi obvestili (npr. o osnovnih kategorialnih lastnostih, kot je spol pri samostalniku, vid pri glagolu, morebitna nesklonljivost pri samostalniških besedah ali nepregibnost po spolu, sklonu in številu pri pridevniških besedah, o razlikovalno nujnih vrstah zaimkov, števnikov in prislovov, o spremenljivi pravopisni podobi itd.), • opozoriti na obstoj enakoizraznic in jih opremiti z informacijo o besedilih, kjer so uporabljene, • pokazati na bogastvo besedja, uporabljanega v 16. stoletju,2 • s pripisanimi okrajšavami virov opozoriti na razširjenost rabe leksemov3 itd. 0.1 Pri izvedbi naloge se je neštetokrat potrdilo spoznanje, da je pravilna slovnična (zlasti besednovrstna) ali/in pomenska opredelitev leksemov možna le ob hkratnem upoštevanju razvojno pogojenih sprememb na različnih ravninah jezikovne zgradbe slovenskega jezika ter na osnovi sistemskega jezikoslovnega gledanja,4 neredko pa šele ob upoštevanju jezikovnorazvojnih dejstev, uveljavljenih v neposredno ali posredno vplivnem tujem jeziku, najpogosteje v nemščini. Prav tako se je izkazalo, da je pri težje razumljivih primerih nujno potrebno odkriti »območje rabe« obravnavane enote in se tako vsaj okvirno seznaniti z njeno slovnično funkcionalnostjo in pomensko razsežnostjo. Šele na taki osnovi sta njena sistemska razporeditev in slovnična opredelitev lahko bolj zanesljivi. Praksa je prav tako pokazala, da do najustreznejših in medsebojno usklajenih rešitev navadno pripelje le sistemsko in povezano reševanje problematike, ki hkrati preprečuje tudi prezrtje česa. 1 O pomenu nastajajočega popisa protestantskega besedja prim. Novak 2002: 183. 2 Delne rezultate prinaša popis besedja, uporabljenega v slovenskih biblijskih prevodih 16. stoletja, ki je bil objavljen kot del komentarjev k faksimilirani izdaji devetih najzgodnejših slovenskih biblijskih prevodov (Merše in drugi: Wortschatz der slowenischen Bibelübersetzungen des 16. Jahrhunderts, Biblia Slavica IV/3,2 (2006): 99-325). 3 Besednovrstno-slovnični popis besedja, uporabljenega v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, bo kot vir zanesljivih podatkov, ki temeljijo na strokovno in tudi časovno zelo zahtevni analizi popolnega gradiva, lahko že pred izidom slovarja dajal odgovor na vprašanje, kdaj se je katera izmed enot prvič pojavila v slovenskem (knjižnem) jeziku. Preverjanje morebitne uporabe leksemov v slovenskih rokopisnih spomenikih omogočajo obstoječi slovarski popisi. Prim. Brižinski spomeniki, Znanstvenokritična izdaja, Ljubljana, 1992; Mikhailov 1998 in 2001, Toporišič 1992a itd. 4 Oboje seveda temelji na nepogrešljivem poznavanju sodobne jezikoslovne teorije. 13 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 1 Problem rekonstrukcije izhodiščne oblike pri pregibnih besedah, če ta ni izpričana, je eden temeljnih problemov zgodovinske leksikologije in leksikografije. Nanj so nenehno zadevali tudi delavci, ki so pripravljali besednovrstni popis besedja.5 Z njim - in s številnimi drugimi - so se v procesu zbiranja in urejanja gradiva za slovar jezika slovenskih protestantskih piscev vsakodnevno srečevali tudi izpisovalci in pregledovalci izpisov,6 vendar ga zaradi posamičnih, nepovezanih pojavitev besed, hitrega poteka dela in nemožnosti preverjanja pravilnosti izpisa s soočanjem s kasneje nastalo celoto, ki jo sestavljajo vse pojavitve, ni bilo mogoče vselej ustrezno rešiti, čeprav je bilo veliko (teoretično premišljenih in praktično preizkušenih) izpisovalnih pravil skorajda optimalnih. Ustreznejše reševanje tovrstne problematike omogočajo popolni izpisi, zapletajo pa jo redke ali celo posamične pojavitve besed, skorajda v enaki meri pa tudi neobvestilnost in istovrstnost izpisov. Neredko jo otežuje nepoznavanje jezikovne realnosti, ki je tudi upoštevanje informacij, dostopnih v »klasičnih« priročnikih in razpravah s področja zgodovine jezika, ki vključuje tudi 16. stoletje, vedno ne osvetli docela. 1.1 Že dolgo je npr. dogovorno rešen problem, kako ravnati v primerih, kadar so izpričani le odvisni skloni (npr. h'bafni), iz katerih je mogoče sklepati na dvojno izhodišče (npr. na basen in basna, ki sta v DB 1584 v pogostnostnem razmerju 9 (8x basen in 1x bajsen) : 2): uvrščajo se k pogostejši, bolj verjetni iztočnici. Izpisovalci so listke opremljali z iztočnicami (gesli), h katerim je bolj ali manj jasno usmerjala paradigma, nakazana z eno ali več izpričanimi oblikami. Pri preverjanju pravilnosti iztočnic oz. pri ponovnem določanju le-teh na osnovi celovitega gradiva prav tako odloča paradigma, hkrati pa tudi izkazano sočasno pogostnostno razmerje različic. V DB 1584 npr. obstajajo iztočnične dvojice kot britov in britva (britov je nedvoumno, to je z imenovalniško ali tožilniško obliko, izpričana šestkrat, britva1 pa trikrat) ali cerkev in cerkva, ki sta domnevno v razmerju 274 : 1. Prekrivnih bi lahko bilo več sklonov, toda cerkva je nedvoumno izpričana samo 1x, zato je upravičeno združevanje odvisnih sklonov pod iztočnico cerkev, ki se v imenovalniški oz. tožilniški obliki Cerkou pojavlja 124x: de je on ta S. Evangeli, kateri mora noter do konza Svita s'vero inu Karfzhanfko Cerkovjo red oftati (DB 1584: II,93b) - Inu fo Baalov Pild fterli, s'Baalovo Cerqvo red (DB 1584: I,209b). 1.1.1 Enako zavajalne kot sklonske so lahko tudi spregatvene oblike. Pri zapisu kir berli (obedan, na katerim je en tadel, nema leffem perftopiti, bodi fi on flep, kruleu /.../ ali kir eno mreno na Ozhefsi ima, ali kir berli (DB 1584: I,73b))8 se ob odsotnosti zanesljivega opozorila na mesto naglasa odpira možnost za dvojno izhodišče (brliti brlim in brleti brlim) oz. za izbiro med glagoloma brliti in brleti, ki sta se v 16. stoletju domnevno rabila pomensko različno (brliti 'škiliti' in brleti 'goreti s slabim plamenom, medlo svetiti').9 K najverjetnejši iztočnici brliti posredno usmerja tudi registrski niz s kranjskim izhodiščem brliti, kjer zapis prav tako ne opravičuje drugačne iztočnice (Berliti (Crajnlki) Derlyti, nahilje gledati (SlovenTki oli Besjazhki) (DB 1584: III,Cc IIIb)). 5 Na težavnost rekonstrukcije izhodiščnih oblik v primeru njihove neizpričanosti, zlasti pa pri oblikah, ki so za današnji čas nenavadne, je opozoril tudi F. Novak (Novak 2002: 183). O problematiki rekonstrukcije jezikovnega sistema preteklih obdobij (na vzorcu češčine) prim. Nemec 1982. 6 Prim. Novak 1981/82: 34. 7 Npr. reshe s'lashami, kakdr ena oftra britva (DB 1584: I,292b). 8 Npr.: keiner an dem ein Feil ist /sol erzu tretten / er sey blind/lahm /.../oder ein fell auff dem auge hat (LB 1545: 241); nihče, ki ima kako napako, ne sme pristopiti: ne slepec ne hromec /.../ ne kdo s pego v očesu (SP 1996: 173). 9 V ESSJ je iztočnica brleti I pomensko opredeljena z naslednjimi, zaporedno naštetimi pomeni: 'medlo svetiti (o luči); slabo videti; škiliti'. Pripisana je tudi pripomba, da je v 16. stoletju bila v rabi oblika berliti, berli 'limis oculis adspicere' (ESSJ I (1976): 46). 14 Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja 1.1.2 Od primera do primera se je treba odločati pri enkratnih pojavitvah besed, navedenih v sopomenskih registrskih nizih, torej zunaj sobesedila. Že Gjurin (1984: 201-202) je opazil, da so nekateri nizi besednovrstno mešano sestavljeni (npr.: Lakomnik (Crajnlki) Gajtig (Corolhki) (DB 1584: III,CcVa)) in da so tako iztočnice kot njihove ustreznice pogosto težko besednovrstno določljive. Stabej (Stabej 1976) in Putanec (Putanec 1979) kot pisca slovarjev, ki prikazujeta besedje Registra, sta se besednovrstni oznaki lahko tudi ognila oz. sta jo mestoma določala analogično, po oblikovnem kriteriju. Znano pa je, da se je več sobesedilnih rab posameznih (pregibnih) besed znašlo v vlogi registrskih iztočnic, zato je treba te besednovrstno opredeljevati ob upoštevanju siceršnje rabe znotraj Biblije. Kranjski registrski iztočnici in koroški ustreznici niza pomensko sorodnih izrazov Pohanu, friganu (Crajnlki) rojhtanu,prashenu (Corolhki) (DB 1584: III,Dda) so zajete z iztočnicami frigan, pohan, pražen in roštan, na katere kaže sobese-dilna raba oblik (npr. Vponvi s'Oljem je imajh fturiti, inu v'njej rojhtanupernefti, inu je imajh v'koffehfriganu offrati (DB 1584: I,64b)).10 Slednja izključuje možno samostalniško ali (manj verjetno) prislovno razumevanje pojavitev. Tudi kranjska iztočnica fkrivne ter ustreznica otaj-ne iz četrtega stolpca (Hervazki, Dalmatinlki, Iltrianlki, ali Cralhki) (DB 1584: III,DdIIb) sta pridevnika,11 kar dokazujejo oblikovno prekrivne sobesedilne rabe, kot npr. Ona fe saftopi na jkrivne beffede (DB 1584: II,142a). Nekateri zapisi kažejo na realnost, ki se ne ujema s sodobno jezikovno izkušnjo. V Registru DB 1584 se npr. v kranjskem stolpcu pojavlja iztočnica Berloga, ki ostaja brez ponovitve v drugih protestantskih delih. Da gre res za imenovalnik samostalnika ženskega spola, posredno kaže ustreznica jama v drugem (koroškem) stolpcu Regištra (DB 1584: III,Ccinb), kjer so tako kranjske iztočnice kot narečne ali drugojezične ustreznice praviloma navedene brez razločevalnega sobesedila. 1.2 Pri hitro tekočem izpisovanju protestantskih del se ob bolj problematičnih primerih ni bilo mogoče zaustavljati. Izpisovalec je ob neodvisno pojavljajočih se oblikah istega leksema navadno sklepal na njemu najbolj znano izhodiščno obliko in jih lahko nehote pripisal tudi različnim iztočnicam.12 Primeri kot Ti Hinavez, ismi poprej tu brunu is tvojga oka inu potle gledaj, de ismejh to troho, is tvoga Brata oka (DB 1584: III,34a) in Ti Hinavez, ismi poprej Brunu is tvojga oka, inu potle pogledaj, koku Troho is tvoga Brata oka vunkaj vsamefh (DB 1584: III,6a) so se »znašli« pod gesli izmiti in izmeti. Združeno celotno gradivo je ob ustreznem oblikoslov-nem preizkusu pokazalo, da gre za pregibnostne oblike glagola izeti oz. za tip izeti, izmem, ki ga izkazuje tudi Pleteršnikov slovar (PS I (1894): 307). Reševanje težje, bolj zapletene, večplastne problematike je bilo neredko hote preloženo na kasnejši čas, ko bi k ustreznejši rešitvi lahko pripomoglo celovito gradivo, ob njem pa tudi upoštevanje razpoložljive strokovne literature, občasno pa še poseben, širše raziskovalno zasnovan strokovni razmislek. Analiza celotnega gradiva je pogosto pokazala na nujnost korekcije domnevnih izhodiščnih oblik oz. na potrebo po nastavitvi nove iztočnice. Popravek je bil npr. opravljen pri iztočnici *oče ^ oča - očeta, saj sklonske oblike oče v DB 1584 ni. Na mestih, kjer bi se lahko uporabljal stari zvalnik oče,13 je zapisana oblika oča (Ozha, daj meni ta dejl blaga, kateri meni flifhi (DB 1584: III,40b)). Pregled celotnega gradiva je vplival na novo določitev veljavnih sklanjatvenih vzorcev in na popravke imenovalnikov pri nekaterih prevzetih samostalnikih: npr. *faraon - faraona ^ farao - faraona, saj pričakovanega imenovalnika *faraon v DB 1584 ni potrdil niti eden izmed 234 izpisov (104x je zapisana oblika Pharao, 130x pa sklonske oblike, ki 10 Kot glagolsko obliko jih opredeljuje tudi Stabej (npr. frigati-frigan (Stabej 1976: 139)). 11 Putanec obliko otajne prikazuje z iztočnico otajno (Putanec 1979: 182), Stabej pa obliko skrivne uvršča pod pravilno iztočnico skriven (Stabej 1976: 166). 12 Na razhajanje je vplivalo tudi večje število sodelujočih izpisovalcev ter pregledovalcev. 13 Prim. Ramovš 1952: 40, ki opozarja, da so tako okolje molitvena besedila z dolgo tradicijo rabe. 15 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja izkazujejo podaljšavo osnove z n); *evangelij - evangelija ^ evangeli - evangelija14 (samo dve enaki pojavitvi bi kazali na imenovalniško obliko *evangelij, vendar tudi ti dve neprepričljivo:15 Sakaj on je kakór enu déte Ozhetu, s'mano v'Evangelij flushil (DB 1584: III,108a)). V isti povedi rabljeni imenovalnik nardus in rodilnik narda jasno kažeta paradigmo, ki je ena izmed najbolj uveljavljenih tudi pri sklanjanju tujih imen:16 Tvoje saffajenje, je kakdr en Paradish od Margranovih Iabulk, s'shlahtnim fadum, Cyprefh s'Nardom, Nardus s'Shaffranom, Kalmus s'Cynamomom, sovfemi shlaht drivefsi tiga Veroha, Myrre inu Aloes /.../kakor en ftudenez shivih vod, katere od Libana teko (DB 1584: I,333a). Gre za vključenost v domač sklanjatveni vzorec, čeprav je imenovalnik prevzet. V DB 1578 in DB 1584 bi npr. nepoučenega bralca k napačnemu imenovalniku lahko vodila tudi oblika s'enim Ephom moke (DB 1584: I,149b), saj bi po analogiji obliki določil imenovalniško obliko ef. Upoštevanje vseh pojavitev, tudi izpričane imenovalniške efa, bi rešitev moralo razveljaviti (npr.: Ta Shgani offerpak/.../ima biti, fheft Iagnetpres tadla, inu en Ovenpres tadla, inu vfelej en Epha Shganiga offra (DB 1584, II,83a)). Pregled gradiva je vplival tudi na popravke iztočnic drugih besednih vrst. Pokazal je, da se glavni števnik dvajset v DB 1584 pojavlja le v obliki dvajseti11 (npr. INu Salomo je moral vfak dan k'fhpishi iméti, trydeffeti Korau zhifte Pfhenizhne moke, fheftdeffet Korau druge moke, deffetpytanih Govéd, inu dvajffeti Goved odpajhe (DB 1584: I,185b)). Ker se izrazno prekriva z vrstilnim števnikom, je treba obe vrsti števnika z ustreznimi slovničnimi opozorili razmejiti. Vsako tako ločevanje je zlasti pri pogosteje rabljenih leksemih v okviru popolnega izpisa časovno zelo zahtevna naloga, saj praviloma terja branje in razumevanje zadostnega sobesedila. Slednje je posebej težavno pri kratkih in zato težje opaznih besedah ter besedah, ki pripadajo slovničnim besednim vrstam in izražajo slovnična razmerja,18 saj je za njihovo razumevanje potrebno obsežnejše sobesedilo. 1.3 V procesu označevanja leksemov s slovničnimi, med temi pa zlasti z besednovrstnimi podatki, se je jasno pokazala tudi svojska problematika prevzetih besed in tujk, tako enobese-dnih kot besednozveznih. Da bi bil njihov prikaz ustrezen in kolikor mogoče obvestilen, je bilo treba izdelati podrobnejša merila, kdaj naj bi se ti izrazi upoštevali kot del slovenskega besednega zaklada, v kolikšni meri naj bi bile ohranjene in prikazane stopnje prevzemanja in kako naj bi se prevzetost in citatnost odražala pri slovničnem oz. besednovrstnem označevanju. Pri glasoslovnih različicah prevzetih besed, ki jih je večkrat težko ločevati od pisnih, so upoštevane različne stopnje podomačitve, zato jih je izkazanih več. Z odkrivanjem in navajanjem le-teh bo postopno mogoče natančeje določiti tudi pravila, ki so uravnavala različno in razvojno spremenljivo individualno normo.19 14 Npr.: Jkusi ta Evangeli (DB 1584: III,105a). 15 Dvočrkovni zapis ij ima v DB 1584 in drugje lahko dvojno glasovno ozadje: ij ali ji (prim. Merše - Jakopin - Novak 1992: 334 in Merše - Novak - Premk 2001: 36-37). 16 Škrabec (1895 (1994): 237) jo uvršča med pet najbolj značilnih sklanjatvenih vzorcev tujih imen moškega in ženskega spola, ki jih izkazujejo dela slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Ponazarja jo z zgledoma Ptolomeus, Ptolomea in Oseus, Osea, Oseu (prim. Merše 1997b: 40-41). 17 Glavni števnik trideset se nasprotno pojavlja v dveh oblikah: tridest in trideseti. 18 To so veznik, predlog, členek in medmet. Prim. Toporišič 1992b: 289. 19 V primerjavi s Trubarjevo in Dalmatinovo prakso prevzemanja tujega besedja se kot močneje individualiziran kaže Kreljev način vključevanja in jezikovnega prilagajanja tujega besedja. Razločuje ga večji delež besedja, izposojenega iz latinščine in romanskih jezikov, ter pogosto opazna manjša pisna podomačenost (npr. beneficij, cetha, differencia, palacij, procesion ter zapisi kot bulla, bullenkramer, forteil, freithof, fürst, leithund, rath, sigill, sigur itd.). Razlike je mogoče odkrivati tudi med zgodnejšimi Trubarjevimi deli in TPo 1595, za katero so značilni smelejši prevzemi tujega besedja, na katere naj pokažejo naslednji vzorčni primeri: ajgenšaft, andtverh, avšlokar, begerovati, burfiv, cbifah/cbifoh, cvivel in cvivlati (ob cvibel in cviblati), farlih, farlihiš, ferordnan, ferordnanje, firbcig, flisigiš, forcug, frajhat, haringa, puštabirati, redliši, rihtig, šramljan, šramljati, 16 Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja 1.3.1 Kot (medsebojno povezani) iztočnici bosta npr. predstavljeni v DB 1584 izpričani glasovni različici antvela in antvila,10 ki se ločeno pojavljata tudi v drugih delih.21 Prisotnost obeh je posledica časovno različnega prevzema oz. glasovno različno uresničene kontrakcije srednjevisokonemške oblike hanttwehele (Striedter-Temps 1963: 82). Glasovne različice, ki so posledica domačega glasovnega razvoja in hkrati oblikoglasnega značaja, je smiselno obravnavati neiztočnično. V primeru 5 'tem vekjho andahtjo molio (DB 1584: I,cIVa) gre po vsej verjetnosti za ponaglasno, vendar ne izglasno akanje,22 za katero se s trozložnostjo in ponovitvijo o-ja ponuja prilika le z orodniško obliko. Uresničevanje možnosti širitve o-ja v a v ponagla-snem položaju vpliva na soobstajanje oblik zandohtjo/zandahtjo, ki ga v različnem številčnem razmerju izkazujejo naslednja protestantska dela: TO 1564 (npr. fandohtio (TO 1564: 125a) -fprauo Andahtio (TO 1564: 116a)), TPs 1566, TC 1575, TT 1577, DC 1585 in TPo 1595, samo obliko zandahtjo pa TC 1550. Iztočnični prikaz pa nasprotno zahteva imenovalniška oblika andaht, ki je posledica tesne naslonitve na prevodni zgled. Z zaporedno navedbo vključenega nemškega odlomka in slovenskega prevoda jo izkazuje KPo 1567 in za njo JPo 1578. Npr.: Der Walhen Andacht vnnd der Deutfchen Faften /find nit einer Bonen werdt. Tih Lahov Andaht, inu tih Nembcovpoft nei boba vreda (KPo 1567: CVIIII). 1.3.2 Rezultat sobesedilne rabe in glasovnega vpliva soseščine, ne pa različnega prevzemnega časa, so tudi različice, ki so posledica zvenečnostne prilagoditve okolici: npr. Ony femkaj derzhe, de Arnosh shvenkezhe (DB 1584: II,50b). Nepopolna pisna ustaljenost pa je celo v DB 1584 vzrok za le pogojno zanesljivost sklepanja.23 Glasovne različice, ki v be-sednovrstno-slovničnem popisu besedja slovenskih biblijskih prevodov 16. stoletja (dalje Besedišče 2006) niso prikazane kot besednovrstno opredeljene iztočnice, so predstavljene kot kazalčne iztočnice (npr. arnož gl. arnoš). Na morebitno razliko med zapisom in prikazom je s kazalkami obvezno treba opozarjati pri razmerjih tipa bafanfki - basanfki (različici sta v DB 1584 v pogostnostnem razmerju 2x : 5x; v Besedišču 2006 sta predstavljeni kot samostojni iztočnici), ki posredno zrcalijo imensko problematiko, hkrati pa tudi zapisovalno negotovost protestantskih piscev.24 Razlike nastajajo tudi zaradi različnega obravnavanja tujk in prevzetih besed. Vključenost leksema v slovensko sobesedilo se praviloma odraža v večji pisni, glasovni in švermarlšvermer itd. Upoštevanje pisne podobe navedenih besed neredko kaže na še manjšo oddaljenost od nemščine, kot jo je mogoče slutiti iz glasovne uresničitve: npr. aigenfhafft, andtverh, aujhlokar itd. 20 Antvela je v DB 1584 izpričana trikrat (npr. njegou obras je bil s'eno antvelo obvit (DB 1584: III,54a)), antvila pa enkrat (tvoj funt, kateri jim jejt v'eni antvili hranil (DB 1584: III,43a)). 21 Antvela je izpričana še v BH 1584 ter v obeh Megiserjevih slovarjih (MD 1592 in MTh 1603), antvila pa v DPa 1576 ter v TT 1557, TC 1575 in TT 1581-82. Iz podatkov o virih, v katerih se različici pojavljata, je mogoče sklepati na razliko med Trubarjevim in Dalmatinovim izborom 22 Prim. Rigler 1964: 100-101 in 1968: 95-97; Striedter-Temps 1963: 81. 23 Prim. Merše - Jakopin - Novak 1992: 334-335. V DB 1584 je arnoš zastopan s štiridesetimi pojavitvami. V 37 primerih na končni [š], ki se ujema z glasovno podobo iz nemščine prevzetega samostalnika Harnisch, kaže zapis s jh, trikrat pa se pojavlja zapis s sh. Npr. On bo beshalpredshelesnim Arnofham (DB 1584: I,272a) - Er wird fliehen fur dem eisern Harnisch (LB 1545: 938). 24 Npr. v'Bafanfki desheli (DB 1584: I,222a) - im lande Basan (LB 1545: 747). £atccf)ifttTuč 'In fccr "'A'inC'.wcc :m Qpnu^J fnmbt eitler fiirtjdi HuBImuh^ tngt)Äitgw«fi- jrtm tolir« niti ruti ein prct>ig vrtit (tu QjUabtnlg ufe ri* olishtukih . Ncrpoprd, de 1Č ta celaBo; zhy fuftbetiCtr shia bcíleda , tu ic , ta Pofoua, ttSapUí ¡"« P™ mdiinuta fcuangeli, tim ludem vtíCcr=H,'",!< «".*«* quí oshyEu,prou inuMopnu prydiguic roMi[í biuue It o s. Kerft ,ta S. Vezhería J Cr¿ltuícua,proil dueínu icmic TnudefempraulI prys ' ' digarifjíiudiku shazíjdershi/nu ohnmi,pín)femKcrfi zhanítui. Sakaí Bug ie od fazhetka, to íuoio slicgomu volo , uíiriL-ga Poftaui ira vtím Euangeliu tci Cerqui, daíal naíhane. Ente hozhc talca skuíi inu ftakim Prídij ganem ,po nega vclífcí dobrutí ínu miloíh, & vol o fui ¿ ga lubiga Synn Icfufa Críftufa, febi crio Cerkou, ij vích shlaht ludí, Likiipe sbraii inu perprauíu, de nega proti Ipolña, zhefty,huaH,na nega klirhc,moIÍ, ínu denes mu upraui pokorszhiní futfltusluíi .Saín Bug hozhc tai leu ozhítu pioíhtenu ukupc hoyene inu sbranc [ih ludí n: s tim fucíru imeiti, ínu de ty cni, tim ludcm ímaío to ce: lo beffido Boshyo, to Poftauoinu ta EuangcIi,ozhis w prydigati, Inu te S. Sacramente dilíii, koker od ti; ga fam Criftus Madi: 13. gouori, k ir praui htím to ¡t grom , Puíditc ni tiskal inu vuzhíte ule ludí, inu ncc Kerftite,vtím¡meni tiga Osheta,Synuinu S. Duha, Iiu vuzhíte nee dershati ufe ni, kar km ieft Liom Íapoucí dat . Inu Mar: ií. praui, Prydigufte ta Euangelí ufi A ftuari Primož Trubar, CERKOVNA ORDNINGA, - naslovnica 1564 1.4 Pri besednovrstnem urejanju besedja iz protestantskih del se kot večstopenjsko zapletena razkriva tudi problematika razmejitve med enakoizraznostjo in večpomenskostjo. Obseg označevane enakoizraznosti prestopa meje enakoizraznosti, ki jo pozna oz. prepoznava današnji uporabnik slovenskega knjižnega jezika. Razširja se na zgodovinsko aktualno enakoizraznost in na enakoizraznost, ki jo vnašajo prevzeti izrazi. Samostalniku log (npr. ta Log Olja (DB 1584: I,69b)) je npr. pripisano razločevalno pojasnilo 'prostorninska mera',25 da bi ne prihajalo do napačne identifikacije z uporabnikom znanim logom kot poimenovanjem za '(močviren) travnik ob vodi, navadno deloma porasel z drevesi' ali 'gozd' (v logu skovika sova; gost bukov log itd.) (SSKJ II (1975): 631). Kot enakoizraznica bo razložen tudi berač 'bralec',26 čeprav gre etimološko dejansko za večpomenskost (Bezlaj 1976: 39). 25 K pomenski prepoznavnosti besede poleg njenih tipičnih zvez prispeva tudi na robu pripisano pojasnilo: Log je bila per Iudih ena majhina mera k'Olju (DB 1584: I,69b). 26 Npr.: KATERIHOZHE TA ZIMPER ALISYDANIE TIga Templa/.../odkateriga Ezekielpijhe, saftopiti, ta mora tiga vuzhenika Lyra predfe vseti, shnjegovim malanjem inu islagami /.../Inu kadar my nefino bule vedili teifte Male napapyr perpraviti, taku fmo je taku puftili oftati, inu vishamo Berazhe k'Lyru (DB 1584: II,59b) -WERDIS GEBEWDES TEMPELS/.../soHesekielhie beschreibt/verstehen wil/der musLyram fursich nemen 18 Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja 1.4.1 Med pribl. 3.000 listki z veznikom ali - členka, predvidljivega na osnovi današnje rabe, zelo natančen pregled gradiva, ki je terjal pozorno branje zadostnega sobesedila, vsaj v treh Dalmatinovih delih ni odkril - so bili »izgubljeni« tudi redki primeri latinske sklonske oblike alij (Wiesthaler 1993: 181), prepoznavne po (pisno posredovani) drugačni glasovni podobi in posebnem sobesedilnem okolju. Dosledno je bil uporabljen na robu DB 1584, običajno v vlogi opozorila na možnost drugačnega prevajanja, pogosto na razlikujoče se mesto v Vulgati (1. in 3. zgled), izjemoma pa tudi na drugačno rabo, npr. v živem govoru (5. zgled). Dalmatin je opozorilo praviloma vključeval neodvisno od Lutra. Npr.: Dalmatin Luter Biblia sacra (1) Ampak téh *mértvih deshelo bojh ti s'vérnil - *alij Gigantum, téh Risou (DB 1584: II,10b) Aber das Land der Todten wirstu störtzen (LB 1545: 1207); Luter opombe nima et terram gigantum detra-hes in ruinam (Biblia sacra 1994: 1121) (2) Pavovu perje je lépjhi, kakor Jo *Shtraufove peruti inu perje - alij, Storkline peruti: qvia vocabulum /.../Hebrais vtrumque fignificat /.../ (DB 1584: I,278b (prav 277b)) DJe feddern des Pfawen sind schöner denn die flügel vnd feddern des Storcks (LB 1545: 959) pinna strutionum similis et pinnis herodii et acciptris (Biblia sacra 1994: 763) (3) MY v'Ierusalemi inu u'vfei Iudei, ftémi Starifhimi red, inu "Ioannes, molimo Ariftobulu - aalij Iudas (DB 1584: II,194a) WJr zu Jerusalem vnd im gantzen Judea / sampt den Eltesten / vnd Johannes / Wündschen Aristobulo (LB 1545: 1902) populus qui est Hiero-solymis et in Iudaea sena-tusque et Iudas Aristobolo (Biblia sacra 1994: 1480) (4) Ony fo bily "Lonzharji inu fo prebivali *v'Netaimi inu v'Gederi - "Lonzharji) alij junazhki Ludje (DB 1584: I,222a) Dalmatinov prevod se ujema z Lutrovim, kjer pa opombe ni: Sie waren Töpffer vnd woneten vnter pflantzen vnd zeunen (LB 1545: 746) hii sunt figuli habitantes in plantationibus et in prae-sepibus (Biblia sacra 1994: 552) (5) My fe hozhemo ftém nar bulfhim Vinom inu shalbo napolniti, nesamudimo crosh tiga zhafsa, nofsimo Kranzelne is mladih rosh -crosh tiga zháffa) alij fhant Marnih rosh, tu je nafhe lepe mladufti (DB 1584: II,140a) Lasst vns die Meyenblumen nicht verseumen. Lasst vns Krentze tragen von jungen Rosen - (Meyenblumen) Das ist / Vnser schönen friscshen Jugent (LB 1545: 1704) et non praetereat nos flos temporis coronemus nos rosis antequam marcescant (Biblia sacra 1994: 1004) Ker se je v enaki vlogi uporabljala tudi skrajšana oblika ali, jo je prav tako treba obravnavati kot posebno enoto, čeprav je niti izvorno niti besednovrstno ni mogoče zares zanesljivo opredeliti: npr. Pojdite gori na nyh Sydove - *ali, Jhturmajte nyh sydove (DB 1584: II,30a); STurmet jre Mauren (LB 1545: 1281) - ascende muro eius (Biblia sacra 1994: 1173): ascende 'stopiti, / mit seinen Figuren vnd Glosen /.../ Vnd weil wir die Figur nicht haben wissen auffs Papir besser zu geben / Haben wir sie lassen anstehen / vnd zum Lyra den Leser geweiset (LB 1545: 1398). 19 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja splezati, popeti se na kaj'. V navedenem zgledu ali konkretno opozarja na prevodno možnost, ki jo ponuja tudi Lutrova Biblija, in ne na oddaljenost od Vulgate, saj je primerjava pokazala na popolno usklajenost preverjanega mesta z njo. 2 S problemom nastavitve iztočnic ter njihove besednovrstne in druge slovnične opredelitve se je treba soočati pri vseh besednih vrstah, čeprav se hkrati pri vsaki posebej kaže tudi svojska problematika. Veliko težav nastaja tudi zaradi enakoizraznosti na meji med besednimi vrstami in pri konverznih oblikah. 2.1 Pri glagolih pogosto povzroča težave njihovo vidsko opredeljevanje.27 Slednje se zapleta zlasti v primerih, kadar besedilno nevpeta raba ali raba v vidsko neobvestilnem sobesedilu omogoča obe vidski interpretaciji, pa tudi takrat, kadar sopomenski niz »sugerira« drugačno vrednost, kot je sistemsko predvidljiva. Analiza je npr. pokazala, da sta hitati in lučiti, ki pripadata istemu registrskemu nizu, vidsko različna: hitati je nedovršen, lučiti pa dvovidski glagol s prevladujočo dovršno realizacijo (Merše 1995b: 210, 216-217). Pri glagolu gvelbati sobesedilo kaže na izražanje ponavljajočih se dejanj in s tem na nedovršno aktualizacijo glagola, čeprav bi njegova besedotvorna zgradba - ob neupoštevanju dejstva, da iz nemščine prevzeta predpona ge- ni bila vidsko(tvorno) aktivna28 -, prej usmerjala k dovršnemu razumevanju: Ti je osgoraj gvelbajh s'vodo (DB 1584: I,305b) - Du welbest es oben mit Wasser (LB 1545: 1054). Problem vidskega označevanja glagolov je ob posamičnih rabah, ki odpirajo obe možni interpretaciji, mogoče preseči z nakazovanjem potencialne dvovidskosti. Primerjava z Lutrovo Biblijo kot prevodno predlogo v takih primerih pogosto obvestilno odpoveduje, saj izkazuje vidsko neopredeljene ustreznice. Npr.: Dalmatin Luter SP 1996 (1) VJi kateri fo po moim Imeni imenovani, te fim jeft k'moiji zhafti ftvaril, Jim je furmal inu naredil (DB 1584: II,17b) Alle, die mit meinem Namen genennet sind / nem-lich / die ich geschaffen hab /zu meiner Herrligke-it vnd sie zubereitet vnd gemacht (LB 1545: 1234) vsakega, ki ima ime po meni, ki sem ga sebi v slavo ustvaril, upodobil in naredil (SP 1996: 513) (2) Letaku pravi GOSPVD, kateri je tebe fturil inu furmal, inu kateri tebi poleg ftuji od Materiniga teleffa (DB 1584: II,18a) So spricht der HERR / der dich gemacht vnd zubereitet hat / vnd der dir beistehet von Mutterleibe an (LB 1545: 1235) Tako govori GOSPOD, ki te je naredil, te oblikoval od materinega telesa in ti pomaga (SP 1996: 515) 2.1.1 Zelo zahtevno je ločevanje med glagolskimi kalki kot dvodelnimi iztočnicami in enakoizraznimi zvezami glagola in prislovnega določila, saj se je treba zavestno odločati od primera do primera in ob tem upoštevati vse znane razločevalne elemente. Problematiki je bil namenjen poseben strokovni razmislek.29 27 Reševanje tovrstne problematike - tudi zaradi velikega števila zaobseženih in sistemsko razporejenih glagolov - olajšuje obstoječa monografska obdelava glagolskega vida in vrstnosti v jeziku slovenskih protestantskih piscev (Merše 1995b). 28 Predpona ge- je v Dudnovi slovnici (Duden 1998: 463) predstavljena kot neproduktivno, slovnično in pomensko nevplivno besedotvorno sredstvo. Pripisana ji je le še občasna stilotvorna vloga (npr. etw. brauchen - etw. gebrauchen). 29 Prim. Merše 2003a, kjer so navedena tudi dela, kjer so bili glagolski kalki že obravnavani. Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja 2.2 S svojevrstno problematiko se je treba soočati pri pridevniških besedah. Pri zvezah kot dežela gospoščina (Papesh nebo ni sa tiga praviga nar vijhiga Boga rodil, ni tudi sa te, katere je on h'Bugom pofiavil, tu je, ni sa S. Karfzhanfko Cerkou, ni tudi sa Deshelo Gofpofzhino (DB 1584: II,89b) in detečaposteljica30 se je treba zavedati že pozabljenih pridevniških arhaizmov31 dežel in deteč,32 saj bi brez tovrstne razgledanosti besednovrstno označevanje mestoma lahko tudi spodletelo. 2.2.1 Besednovrstno označevanje leksemov neredko zapleta težka razmejljivost pridevnikov ter njihovih samostalniških rab. K pravilnemu razumevanju in k ustrezni opredelitvi poleg sobesedilne presoje, ki praviloma kaže skladenjske sledi besednovrstne pripadnosti, pogosto pripomore tudi primerjava s prevodno predlogo, seveda le tam, kjer je možna. Za preverjanje pravilnosti sklepanja pa je pogosto zelo dragocen »posvet« z novejšimi slovenskimi biblijskimi prevodi, zlasti s prvim krščanskim biblijskim prevodom ali »Japljevo Biblijo« ter z najnovejšo izdajo svetega pisma (SP 1996). Po obeh poteh in na osnovi podatkov, ki jih nudijo nemški zgodovinski slovarji, je bil npr. kot konverzna oblika in posamostaljena raba opredeljen antikristov iz naslednjega zgleda: Sakaj my fmo famy taifti zhas Papeshniki inu Anticrifiovi bily (DB 1584: II,92a) - Denn wir sind selber zu der zeit auch Papisten vndEndechristisch gewest (LB 1545: 1530-1531). V Grimmovem slovarju je iztočničnima oblikama Endchrist, Endechrist pripisano sopomensko pojasnilo antichristus, ahd. antichristo (Grimm 1862: 446-447). Poimenovanje je uvrščeno tudi na seznam (razloženih) težje razumljivih oz. zastarelih besed iz Lutrove Biblije (endechrist - Antichrist; endechrister - Anhänger der Antichrist (LB 1545: 319*)). Tudi zadrega, ki se je pojavila pri besednovrstnem opredeljevanju poimenovanj tipa (ti) zartana, je bila rešena na osnovi primerjave z Lutrovo prevodno predlogo in ob upoštevanju načina prevajanja v novejših slovenskih biblijskih prevodih (npr. Ieft hozhem tebe, ti zartana, v'desheli teh shivih fturiti, ja, k'enimu ftrahu hozhem jeft tebe fturiti (DB 1584: II,72b) - Jch wil dich du zarte im Lande der lebendigen machen / Ja zum schrecken wil ich dich machen (LB 1545: 1450) ali Sakaj Kaldeerfka Hzhy nema obeniga ftola vezh, ti nebofh vezh imenovana, ti mehka inu zartliva (DB 1584: II,19a) - Denn die Tochter der Chaldeer hat keinen Stuel mehr /Man wird dich nicht mehr nennen: du zarte vnd lüstlin (LB 1545: 1240) - Sedi na tla, brez prestola, hči kaldejska! Kajti ne bodo te več imenovali mehka in nežna (SP 1996: 518). Primer je domnevno ustrezneje razložljiv kot pridevnik v povedkovodoločilni vlogi (z možno razvezavo ti, ki si cartana), saj poudarja lastnost osebka, manj verjetna pa se zdi samostalni-ška raba pridevnika. 2.2.2 Posamostaljenost pridevnikov domač, ptuj itd. je kljub oblikovni netipičnosti, ki jo ustvarja odsotnost i-ja, sobesedilno prepoznavna. K razvidnosti pogosto prispeva sopojavljanje člena ta ali en, ugotovljiva pa je tudi po primerjalni poti. Npr.: On ima per vas prebivati, kakor en domazh mej vami (DB 1584: I,72b) - Er sol bey euch wonen /wie ein Einheimischer vnter euch (LB 1545: 238).33 30 Npr.: ta nebo fvojmuMoshu nafvoih rokah, inufvojmu Synuvi, inufvojiHzheri vojhzhila aditezhepoftelice - "Pofledka (DB 1584: I,115a). 31 Pravilnost razumevanja potrjuje tudi primerjava: der Bapst weder den höhesten Gott /noch die so Er zu Götter gesetzt hat / achten wird/ das ist / weder die heilige Kirche noch weltliche Herrschaft (LB 1545: 1520). 32 Prim. Ramovš 1924: 250-251 in Bajec 1952: 8. 33 Prevladujejo konverzne oblike, tvorjene s končnim -i: npr. Kadar pak ena dufha *fvojovolnu kaj ftury, bodi fi en domazhi ali ptuji, ta je GOSPVDA sashmagal (DB 1584: I,87b) - WEnn aber eine Seele aus freuel etwas thut / es sey ein Einheimischer oder Frembdlinger / der hat den HERRN geschmecht (LB 1545: 290). Obširneje o konverziji kot besedotvornem postopku v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja prim. Legan Ravnikar 2007. 21 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 2.3 Razmejitev med enakoizraznimi pridevniki in prislovi ob upoštevanju sobesedila navadno ni problematična. Obstajajo pa izjeme, kjer lahko pomaga prevodna predloga in zavest o razvojnih stopnjah pridevnikov: Preroki, inu drugih Buqve, veliku drugazhi glas imajo, kakor Je v'nyh lesiku govore (DB 1584: II,154a)34 ali Kerfe onpak drugazhi iskashe, tu mora shaloft biti (DB 1584: III,7a) - ta veliku drugazhi govory od nefrezhe, kakor ta, kir u'veffelej plove (DB 1584: I,279a).35 Zaradi enakoizraznosti pridevnika, prislova in členka nastaja razmejitvena zadrega tudi v naslednjem primeru: Sakaj tu je gvifhnu snaminje teh Gob, is Shlese poftalu (DB 1584: I,68b) - denn es ist gewis ein Aussatzmal aus der Drüs worden (LB 1545: 222). Prevodna predloga kaže na členkovno realizacijo. 2.3.1 Dilemo, ali gre v primeru Kadar fe super nje poftavim, taku sdajci hudu govore (DB 1584: I,271b) pri hudu za prislov ali posamostaljeno obliko,36 blažijo ugotovitve, da je na posa-mostaljenost običajno dokaj zgovorno pokazano bodisi z dodanimi količinskimi ali kazalnimi zaimki (npr. Tedaj nej bilu nifhter hudiga v'tem Lonci (DB 1584: I,2905a); Tiga GOSPVDA beffeda je tudi prifhla /.../supär vfe tu hudu, kar je on fturil (DB 1584: I,195b). 2.4 Primerjava današnjega zaimkovnega sistema s stanjem v 16. stoletju, na katerega kaže raba zaimkov v delih slovenskih protestantskih piscev, odkriva številne razlike. Med opaznejše spada nekdanja manj stroga delitev med vprašalnimi in oziralnimi zaimki ter vprašalnimi in ozi-ralnimi prislovi, kar ima za posledico tudi obsežnejši vmesni pas sopomenskosti. Prekrivnost je deloma razložljiva z normativno še ne docela ustaljeno omejenostjo vlog na različne izraze, kar je lahko tudi posledica ustreznično nenatančnega prevajanja besednovrstno večplastnega nemškega izraza (npr. was ali wo). Neredko se Lutrova Biblija in Dalmatinov prevod glede izbora zaimkov razlikujeta, saj je ta izraziteje pogojen z zaimenskim sistemom posameznega jezika, na kar kažejo tudi izbrani primeri. Vzporedna oziralna raba je bolj ali manj opazna značilnost (skoraj) vseh zaimkov (kakov - kakover, redkeje pri kaj - kar, kako - kakor itd.) in prislovov, ki poznajo vprašalno rabo. Npr.: (1) kakov - kakover: Sakaj s'kakovo Sodbo vy fodite, s'takovo bote vy fojeni: Inu s'kakovo mero vy merite, s'takovo fe bo vam merilu (DB 1584: III,6a); sopomen-ski kakover: Kakover je saneffenje takou je Bug (DB 1584: II,89a (prav 90a)); (2) kaj - kar: KAdar je Mardohaj bil svejdil, vfe kaj fe je bilu sgudilu, je on fvoj gvant reftergal (DB 1584: I,236b, prav 263b) - DA MARDACHAIERFUR ALLES WAS GESCHEHEN war / zureis er seine Kleider (LB 1545: 906) - Ko je Mordohaj izvedel vse, kar se je zgodilo, je pretrgal svoja oblačila (SP 1996: 1080); sopo-menski kar: Pojdite k'Iosephu, inu kar on vam rezhe, tu fturite (DB 1584: I,27b) - Gehet hin zu Joseph / Was euch der saget /das thut (LB 1545: 104); (3) kam - kamer: Ieft nemam, kam bi moj fad fpravil (DB 1584: III,38b) - Jch habe nicht da ich meine Früchte hin samle (LB 1545: 2105); sopomenski kamer: Kamer jeft grem, tjakaj vy nemorete priti (DB 1584: III,52a); (4) kje - kir: fkoraj na vfako ftvar Boshjo, je on en greh namasal, slafti, kej inu kadaj je on hotil (DB 1584: II,89a); fast an alle Creatur Gottes hat er sünde geschmirt / nemlich / Wo vnd wenn er hat gewolt (LB 1545: 1517); sopomenski kir: Inu on je vunkaj fhäl, kir ta voda isvira (DB 1584: I,203a); 34 Navedeni primer je uvrščen k pridevnikom. Opozorjeno je tudi na njegovo nepregibnost. 35 Primera sta uvrščena k prislovni iztočnici. 36 Primer je uvrščen med posamostaljene oblike. K taki rešitvi usmerja tudi Lutrov prevod: Wenn ich mich wider II sie setze / so geben sie mir böse wort (LB 1545: 937). 22 Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (5) kod - koder: Pojdi vfaj s'mano na enu drugu mejfiu, od kod le njega konez bofh vidil (DB 1584: I,93a) - Kom doch mit mir an einen andern Ort / von dannen du sein ende sehest (LB 1545: 307); sopomenski koder: Nje hifhe, fo poti h'Paklu, kodar fe doli gre v'kamro te fmerti (DB 1584: I,319b). 2.4.1 Razvojno pogojene razlike so posebej očitne ob leksikaliziranih oblikah, kakršna je npr. rodilnik čiga, zlasti tedaj, kadar nastopajo v besednovrstno različnih vlogah. Slednje je treba odkriti in sistemsko umestiti, s tem pa tudi preveriti pravilnost slovnične opredelitve. Primeri kot: 1. Moja Hzhi, zhigaJi ti? (DB 1584: I,15a) - Meine tochter / Wemgehörestu an? (LB 1545: 64); 2. Zhiga je leta podoba, inu tu pifmu osgoraj? (DB 1584: III,26a) - Wes bilde vnd vber-schrift hat er? (LB 1545: 2124); 3. Kadar zhiga Brat vmerje (DB 1584: 111,26a) - So jemands Bruder stirbt (LB 1545: 2124) - odpirajo problem nastavitve iztočnice in njene besednovrstne oznake. Obliko omenja Miklošič,37 razlaga jo Škrabec38 in za njim Ramovš; Primerjava z Lu-trovo Biblijo kaže, da gre za prevod (sklonskih oblik) vprašalnega (wem, wes) in nedoločnega zaimka (jemand).39 Zanesljivo razlikovanje med okamenelo vprašalnico hčemu, ki ji pripada besednovrstna oznaka prisl., in predložno zvezo k'čemu, ki razpada na dve iztočnici (predlog k in zaimek kaj), prav tako omogoča le skrbna sobesedilna analiza, preverjena s primerjalnim soočanjem z Lutrovo Biblijo in sodobnim slovenskim prevodom, saj pisna razlikovalnost odpoveduje. Npr.: (1) Dalmatin: HZhemu fe Ajdje slobe: Inu Ludje govore taku savman? (DB 1584: I,280a); Luter: WARUMB TOBEN DIE Heiden / vnd die Leute reden so vergeblich (LB 1545: 969); (2) Dalmatin: Hzhemu je tu potreba? (DB 1584: I,22b); Luter: Was ists von nöten? (LB 1545: 87); SP 1996: Le čemu? (SP 1996: 86); (3) Dalmatin: h'zhemu je ta shiu, kir od velike, britkofti, fe nevej kam djati (DB 1584: I,260a (prav 267a)); Luter: Was sol der leben / der fur angst nicht weis / wo aus / wo hin (LB 1545: 920); (4) Dalmatin: Nej trebi rezhi: Hzhemu je letu? Sakaj on je vfaku ftvaril, de ima h'zhemuflushiti (DB 1584: II,169a); Luter: Man darff nicht sagen / Was sol das? Denn er hat ein jglichs geschaffen / das es etwa zu dienen sol (LB 1545: 1809). 2.4.2 Zaradi nepoznavanja realnega obsega rabe besedic kaj (mišljeni sta obe naglasni različici: kaj in kaj) in kej, običajno kot razvojne predhodnice kje,A0 zlasti njunih (oz. njihovih) besednovrstnih vlog, deloma pa tudi z njimi uresničevane pomenskosti, saj sta se pri izpisovanju ohranjali obe: kaj in kje, če pa je bila nadomestitev kej s kje nezanesljiva, je bil listek opremljen z nespremenjenim geslom kej. Za določitev medsebojnega razmerja med kaj in kje ter za osvetli- 37 Miklošič (1876: 147) obliko čiga, ki jo je zasledil pri Trubarju (in čiga sin si?), omenja kot varianto rodilnika koga (kaj). 38 Škrabec (1881b (1994): 95) obliko čiga obravnava kot skrajšan rodilnik zaimka čij (čiga ^ čijega), Ramovš (1952: 93) pa navaja, da zaimka čigav v 16. stoletju še ni bilo, namesto njega sta bila v rabi vprašalnica čiji, čija, čije ali čiga. 39 Raba rodilniške oblike čiga v vlogi vprašalnega in nedoločnega zaimka je bila osnova za dvoiztočnično predstavitev. 40 O razvojnem prehodu iz kej ^ kje prim. Ramovš 1924: 215-217, o nastanku kej iz kje (^ kbde) pa Škrabec 1918: 386-388. Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja tev njunega funkcionalnega (slovničnega in pomenskega) stičišča je bilo treba opraviti obsežno, protistavno zasnovano analizo njunih pojavitev. Opravljena so bila tudi vsa potrebna soočanja z nemško prevodno predlogo. 2.4.2.1 Preverjanje je pokazalo, da je v DB 1584 meja med kaj in kje (^ kej) trdna, saj nobena izmed pojavitev kej ne kaže na morebiten izvor iz kaj oz. ne obstaja kot zapis glasovno reducirane pojavne oblike od kaj. »Prestopanje« meje razdeljenih vlog je redka izjema. Na zapis kaj s kej bi bilo v DB 1584 mogoče sklepati v enem samem primeru, vendar tudi pri njem primerjava kaže, da gre za netipičen (oz. člensko pomanjkljiv) prevod nemškega izraza etwas, ki ga običajno nadomešča zloženka kejkaj/kej kaj (prim. 2.4.2.2.3): On je bil /.../ redle kakor en mlad erjovezh Leu, kateri kej lovy (DB 1584: II,180b) - Er war /.../ kühne / wie ein junger brüllender Lewe / so er etwas jagt (LB 1545: 1850).41 2.4.2.2 Spekter besednovrstnih vlog besedice kje (^ kej) je bil ugotovljen ob pomoči sobe-sedilne analize in na osnovi besednovrstno dokazovalnih tipičnih zvez. 2.4.2.2.1 Najlažje prepoznaven je vprašalni prislov kje,A1 saj ga razkriva stava na začetku vprašalnega stavka in prisotnost vprašaja kot tipičnega ločila. Npr.: Kej je ta vnuvizh rojeni Iudoujki Krajl? (DB 1584: III,3b) - Wo ist der newgeborne König der Jüden? (LB 1545: 1969). 41 Drugo, prav tako neprepričljivo izjemo predstavlja osamljen odmik od ustaljene zveze kje en, uresničen z zvezo kaj en: npr. Neli Jhe kaj en Prerok tiga GOSPVDA tukaj, de my od njega vprajhamo? (DB 1584: I,200b) - Jst hie kein Prophet mehr des HERRN / das wir vonjm fragen? (LB 1545: 678) - Mar ni tu nobenega GOSPODOVEGA preroka več, da bi ga mogli povprašati? (SP 1996: 426). Sopostavitev prevoda podobnega mesta kaže, da je raba najverjetneje napačna: Neli Jhe kej en Prerok tiga GOSPVDA tukaj, de bi my njega vprajhali? (DB 1584: I,241b) - Jst nicht jrgent noch ein Prophet des HERRN hie / das wir von jm fragten? (LB 1545: 817) - Mar ni tu nobenega GOSPODOVEGA preroka več, da bi ga mogli povprašati (SP 1996: 1186). 42 V SP 2001 je opredeljen kot vpraš. mestov. prostor. prisl. zaim. (= vprašalni mestovni prostorski prislovni zaimek) SP 2001: 749). 24 Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja 2.4.2.2.2 Na členkovno vlogo kje (^ kej) je opozorjeno z več sobesedilnimi elementi. Navadno jo pomaga razkriti prisotnost značilnih, pomensko sorodnih leksemov, pogosto modalnih glagolov ali modalnih zgradb, sopomenskih prislovov itd., bodisi v preverjanem slovenskem sobesedilu ali v ustreznem besedilnem odlomku v prevodni predlogi. Eden od najbolj tipičnih prevodnih ekvivalentov je etwa, ob katerem pa so redaktoiji Grimmovega slovarja glede razpoznavnosti pomena zapisali, da je potrebna previdnost.43 Npr.: Dalmatin Luter SP 1996 (1) Inu jejt nozhem s 'tabo gori pojti: sakaj ti Ji en terdovraten Folk, de te kej nekonzham na poti (DB 1584: I,57a) Jch wil nicht mit dir hin auff ziehen /Denn du bist ein halsstarrig Volck / Jch möcht dich vnter wegen auffressen (LB 1545: 186) Jaz pa ne pojdem v tvoji sredi, ker si trdovratno ljudstvo, da te ne pokončam na poti (SP 1996: 140) (2) Satu tudi jeft nefim mogel dajle terpeti, inu fim satu poflal, de bi svejdil vafho vero, de bi vas kej Ifkufhnavez nebil ifkufhal, inu bi nafhe dellu sabftojn nebilu. (DB 1584: III,111b) Darumb ichs auch nicht lenger vertragen / hab ich ausgesand / das ich erfüre ewren glauben /Auff das II nicht euch vieleicht versucht hette der Versucher / vnd vnser erbeit vergeblich würde (LB 1545: 2382) sem dal poizvedeti, kako je z vašo vero, ali vas ni morda skušal skušnjavec in pojde naš trud v nič (SP 1996: 1771) (3) Inu kadar je gdu kej k'njemu ftupil, de ga je hotil moliti, taku je on fvojo roko istegnil, inu ga je priel, inu ga kufhal (DB 1584: I,176a) Vnd wenn jemand sich zu jm thete / das er jn wolt anbeten / so reckt er seine hand aus vnd ergreiff jn / vnd küsset jn (LB 1545: 197) Kadar se je kateri približal, da bi padel pred njim na kolena, je iztegnil svojo roko, ga pritegnil k sebi in ga poljubil (SP 1996: 379) Kje kej) je večkrat uporabljen kot leksikalno sredstvo za izražanje pogojnosti, za katero so v LB 1545 uporabljene druge izrazne možnosti: npr. pogojniška zgradba (konjunktiv II) v kombinaciji z ustreznim stavčnim vzorcem. 2.4.2.2.3 Kot zapleten leksikalni, zlasti besedotvorni in besednovrstni problem so se s časovne distance pokazale zloženke s sestavino kje (^ kej). Posebej težavno je bilo ugotavljanje dokončnega obsega rabe kje kot ločljive sestavine besedne zveze z vlogo zloženke. Kje - tako kot v nemščini ustreznica irgend - naslednji sestavini zveze dodaja nedoločni oz. poljubnostni pomen. K prepoznavnosti vloge v veliki meri prispeva prav prisotnost nanašalnega drugega dela, ki je običajno zapisan za presledkom. Izjema je le zloženka kjekaj, ki se je edina leksi-kalizirala kot zloženka z neločljivimi sestavinami, čeprav obstaja tudi pri njej redkejša, ločeno pisana različica.44 Npr.: 43 »ETWA, aliquando, forte. bei dieser partikel ist vorsieht nöthig /.../« (Grimm 1862: 1181). V LB 1545, v poglavju Worterklärungen zur Lutherbibel von 1545, je opozorjeno na naslednji, današnjim bralcem težje predstavljivi pomenski obseg različic etwa in etwo: 'irgendwo, irgendwie, vielleicht, irgendwann (einmal), ehemals, einst' (LB 1545: 323*). 44 V DB 1584 se kjekaj pojavlja 47x; 32x sta sestavini pisani stično, 15x pa narazen. 25 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (1) Dalmatin: Kadar gdu fvojmu Blishnimu kejkaj poffodi, taku ima on tuiftu njemu odpuftiti (DB 1584: I,108b); Luter: Wenn einer seinem Nehesten etwas borget / der sols jm erlassen (LB 1545: 364); (2) Dalmatin: Ali gdu je njemu kejkaj poprej dal, da bi fe njemu povernilu? (DB 1584: III,86b); Luter: Oder wer hat jm was zuuor gegeben / das jm werde wider vergolten? (LB 1545: 2289); (3) Dalmatin: Sakaj on je en Bug on kej kaj mifli, ali ima kakovu dolgovanje, ali je na poti, ali lahkej fpy (DB 1584: I,197a); Luter: Er tichtet oder hat zu schaffen / oder ist vber feld / oder schlefft vieleicht (LB 1545: 669). Izbor zgledov hkrati ponazarja tudi značilne tipe prevodnega razmerja:45 poleg popolne usklajenosti tudi stopnje oddaljevanja od prevodne predloge. 2.4.2.2.3.1 Kot najtežje prepoznavna se je zaradi sobesedilne nerazločevalnosti izkazala zveza kje en, ki je današnji jezikovni izkušnji tuja. K natančnejši razmejitvi med zloženko kjeen in zgolj sobesedilno soseščino neodvisno rabljenih kje in en je pripomogla posebna, namensko opravljena analiza, ki vključuje tudi primerjavo prevodov. Npr.: Kadar bi fe kej eniga Mosha Shena sneverila, inu fe nad nym pregrifhila /.../ inu bi vuner tu Moshu pred njegovima ozhima fkrivenu bilu /.../ inu on jo nemore preprizhati (DB 1584: I,81b) - Wenn jrgend eins Mans weib sich verlieff / vnd sich an jm versündigt /.../ vnd würde doch dem Man verborgen fur seinen augen /vnd würde verdeckt /.../vnd kan sie nicht vberzeugen (LB 1545: 267) - Če žena kakega moža zaide in mu postane nezvesta /.../in je to ostalo prikrito očem njenega moža /.../in ni priče proti njej (SP 1996: 191). 2.4.2.2.3.1.1 Na celoto, ki jo predstavlja ločljivo pisana zveza tipa kej + en -a -o, je bilo zelo težko sklepati v primerih, kadar si sestavini nista neposredno sledili in kadar običajne prevodne usklajenosti z Lutrovo Biblijo ni bilo. Zadostno število primerjav je jasno pokazalo, da je na besednoredno spremembo, ki ima za posledico razdruženost in s tem skladenjsko oddaljenost delov zveze, vplivala vpetost v predložno zvezo ter sugestivnost tujega skladenjskega vzorca tudi na mestih, kjer ta prevodno ni mogel biti usmerjevalen. Številni pojavitveni primeri so pokazali na uveljavljenost naslednjega modela:46 kej od eniga mesta, ki nadomešča lažje razumljivo izhodiščno zvezo od kej eniga mesta. Ključ za razumevanje skladenjskega modela je z vzorčnim zgledom (kje s kom rajtinge imeti, Kast.), ki pa ni opremljen z razlago, dan že pri Pleteršniku (PS I (1894): 400).47 Npr.: 45 Nanje je bilo že večkrat opozorjeno. M. Orožen (1986c: 105-123, zlasti 112-113) npr. ob številnih primerih, ki dokazujejo Dalmatinovo odvisnost od Lutrove prevodne predloge, navaja tudi primere, ki dokazujejo njegovo iskanje in sprotno odkrivanje izvirno slovenskih sistemskih rešitev. Opozarja tudi na primere premišljene in neredko tudi stilistično pogojene izbire, ki hkrati dokazuje uzaveščenost in funkcionalno obvladovanje različnih izraznih možnosti. 46 Prim. Grimm 1877: 2157-2158. 47 Možnost vrivanja predloga med besedotvorni sestavini zaimka obstaja še danes. Prim. Toporišič 2000: 311, kjer je kot vzorec ločenega pisanja zaimkovih sestavin naveden naslednji primer: redko s kom; omenja ga tudi SP 2001: 1353. Starejši slovenski tiskani slovarji se z besednovrstnostjo kje kot sestavine besedne zveze vse do Pleteršnikovega slovarja niso ukvarjali. V PS I (1894): 399 je pod prislovno iztočnico kje predstavljen tudi nedoločni prislov, kot njegova pomenska razširitev pa (s pomišljajem označen) poseben razdelek, v katerem so za nemškim irgend navedene zveze kje kdo, kje kaj, kje kedaj, kje kam itd. V MB 1833: 431 so pod prislovno iztočnico Irgend navedene tudi zveze irgend einer, irgendlemand, irgend wer, ki so pojasnjene z naslednjimi 26 Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (1) Dalmatin: KAdar pak ena Dujha od gmajn Folka fe pregleda inu pregrefhy, de kej super eno Sapuvid tiga GOSPVDA ftury, kar bi neimela fturiti (DB 1584: I,63b); Luter: WEns aber eine Seele vom gemeinen Volck versihet vnd sündiget / das sie jrgent wider der Gebot des HERRN eines thut / das sie nicht thun solt (LB 1545: 206); SP 1996: Če se kdo izmed ljudstva dežele nehote pregreši s tem, da stori kaj proti kateri koli GOSPODOVI zapovedi, česar ne bi smel storiti, in tako postane kriv (SP 1996: 153); (2) Dalmatin: KAdar bi vfa Gmajna v'Israeli grefhila, inu bi tu djanje pred nyh ozhima fkrivenu bilu, de bi kej bily zhes eno Sapuvid tiga GOSPVDA fturili (DB 1584: I,63b); Luter: WEns eine gantze Gemeine in Jsrael versehen würde /vnd die that fur jren augen verborgen were / das sie jrgent wider ein Gebot des HERRN gethan hetten (LB 1545: 205); SP 1996: Če pa se vsa Izraelova skupnost nehote pregreši in je stvar skrita pred očmi občestva, pa so storili kaj proti kateri koli GOSPODOVI zapovedi (SP 1996: 153); (3) Dalmatin: KAdar ena Dufha grefhi, inu ftury kej super eno Sapuvid tiga GOSPVDA, kar bi neimela fturiti (DB 1584: I,64a); Luter: WEnn eine Seele sundigt / vnd thut wider jrgent ein Gebot des HERRN das sie nicht thun solt (LB 1545: 208). Razvrščevalna dilema se pojavlja le v primerih, kjer obstaja možnost različne interpretacije, kot npr. v sledečih zgledih, kjer Dalmatinov prevod aktualizira poudarjeno nedoločenost pri drugem stavčnem členu kot Lutrova prevodna predloga. Npr.: (1) Dalmatin: Kadar kej en Mosh ali Shena en greh super eniga Zhloveka ftury, inu fe s 'stem nad GOSPVDOMpregrifhy, taku ima taifta Dufha en dolg na febi (DB 1584: I,81a); Luter: Wenn ein Man oder Weib jrgend eine sünde wider einen Menschen thut / vnd sich an dem HERRN da mit versündiget / So hat die 11 Seele eine schuld auff jr (LB 1545: 267); SP 1996: Če se mož ali žena pregreši s katerim koli grehom, kakršne delajo ljudje, in s tem hudo nezvesto ravna proti GOSPODU, je ta človek kriv (SP 1996: 190); (2) Dalmatin: Kadar fe kej ena Shena k'eni Shivini perdrushy, de fe shnjo mefha, toifto sheno imafh ti vmoriti (DB 1584: I,73a); Luter: WEnn ein Weib sich jrgent zu einem Vieh thut / das sie mitjm zuschaffen hat /Die soltu tödten (LB 1545: 239); SP 1996: Če se ženska približa kateri koli živali, da bi se z njo parila, ubijte žensko in žival; naj bosta usmrčeni (SP 1996: 172). Vsiljuje se misel, da gre ponekod za izpostavitev kje kot elementa, ki izraža nedoločenost ali poljubnost (oz. za njegovo navedbo pri prvem členu naštevalnega niza), zlasti če posploše-nost zadeva vse navedene enote. domačimi ustreznicami: nekak, nekakjhin, en in nekdo. V CW 1860: I,813 je npr. pod iztočnico irgend adv. naveden tudi zaimek jrgendeiner, ki so mu pripisane naslednje slovenske ustreznice: kdo, nekdo, nekak, kdorkoli, kdor si bodi. Starejši rokopisni slovarji pa so zloženke s sestavino kej še navajali, npr. K-VD 1680-1710 (1997): 133: kejkaj/kejkaj, kejkadaj, kejkam/kejkam, ki jih je mogoče zaslediti tudi v Hipolitovem rokopisnem slovarju. 27 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 2.4.2.2.3.2 Poljubnostni pomen s pomočjo kej poleg kaj dobivajo še kdo, kak, kakov, kedaj, enkrat itd. Npr.: 1. Inu aku lih kejgdu vojjkuje, taku on vfaj nebo kronan, famuzh kadarprou vojjkuje (DB 1584: III,116b - Vnd so jemand auch kempffet / wird er doch nicht gekrönet / er kempffe denn recht (LB 1545: 2398); 2. Sakaj h'katerimu Angelu je on kej kadaj rekal: Ti ji moj Syn (DB 1584: III,127b) - DEnn zu welchem Engel hat er jemals gesagt/Du bist mein Son (LB 1545: 2434). 2.4.2.2.3.2.1 Zloženke so lahko uporabljene skladno z Lutrovo prevodno predlogo ali neodvisno od nje. Primeri samostojne rabe dokazujejo zavesten izbor. Npr.: (1) Dalmatin: Ve tebi lerusalem, kadaj bojh kej kadaj ozhifzhenu? (DB 1584: II,34a); Luter: Weh dir Jerusalem / wenn wiltu doch jmer mehr gereiniget werden? (LB 1545: 1298); SP 1996: Gorje ti, Jeruzalem, ker se nočeš očistiti! Po vsem tem ... doklej še? (SP 1996: 563); (2) Dalmatin: Slejdna Dufha, kir kuli bo jedla kej eno kry, ta ima vun iftreblena biti od fvojgafolka (DB 1584: I,65b); Luter: Vnd welche Seele dauon essen wird / die ist einer missethat schüldig (LB 1545: 211). Primerjalno je mogoče ugotavljati tudi sočasna sopomenska nadomestila, med katerimi je na prvem mestu stara, »slovanska« zgradba s koli48 (Bezlaj 1982: 56-57). 2.4.2.2.3.2.2 Nanašalnost sestavine kje je običajno jasna, čeprav je interpretacija individualna: Dalmatin Luter SP 1996 (1) Aku Je pak kej gdu eniga mertviga Zhloveka dotakne, inu bi fe nehotil ozhiftiti /.../taka dufha ima vunkaj ftreblena biti is Israela (DB 1584: I,90a) Wenn aber jemand jrgend einen todten Menschen anrüret / vnd sich nicht etsündigen wolt/.../solche Seele sol ausgerottet werden aus Jsrael (LB 1545: 298) Kdor koli se dotakne mrliča /.../pa se ne očisti /.../ Tak človek naj bo iztre-bljen iz Izraela (SP 1996: 208) (2) Koku more on nad tem vfigamogozhim shejle imeti, inu na Buga kej kadaj klizati? (DB 1584: I,273b) Wie kan er an dem Allme-chtigen lust haben / vnd Gott etwa anruffen? (LB 1545: 944) Se bo lahko veselil Mogočnega, klical Boga ob vsakem času? (SP 1996: 961) 2.4.2.2.3.2.3 Prepoznavnost zloženke je oteževal tudi besednoredni obrat, čeprav je bil izpeljan po dokaj trdnem pravilu. Izkazujejo ga primeri tipa Gdu je kej od Israelfkih Rodou, kateri nej s 'to Gmajno leffem gori prifhal h'GOSPVDV? (DB 1584: I,146b) - Wer ist jrgent von den stemmen Jsrael / der nicht mit der Gemeine ist er auff komen zum HERRN? (LB 1545: 497) -Ali je eden od Izraelovih rodov, ki ni prišel pred GOSPODA (SP 1996: 327). Zadosten vzorec opravljenih primerjav je razjasnil tudi ta položaj besedice kje (^ kej). Pokazal je, da na njeno besednoredno prevrščanje v takih primerih vpliva vprašalna intonacija. 48 Npr.: 1. Sakaj h'katerimu Angelu je on kej kadaj rekal (DB 1584: III,127b) - DEnn zu welchem Engel hat er jemals gesagt (LB 1545: 2434); 2. H'katerimu Angelu je on pak kuli kadaj djal (DB 1584: III,127b) - Zu welchem Engel aber hat er jemals gesagt (LB 1545: 2434-2435). 28 Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja 2.4.3 Poznavanje vplivnih tujejezičnih besedotvornih vzorcev in uveljavljenih besednore-dnih pravil omogoča pravilno povezovanje členov tudi v primerih kopičenja, kakršno npr. izkazujeta naslednja zgleda: (1) Dalmatin: Sim li jeft kuli kej kadaj k'enimu Rihtarju v'Israeli djal, katerimu Jim jeftporozhil moj folkpafti, inu fim rekal (DB 1584: I,228a); Luter: Hab ich auch zu der Richter einem in Jsrael je gesagt / den ich gebot zu weiden mein Volck/vndgesprochen (LB 1545: 769); (2) Dalmatin: Inu jeft vas hozhem fpet tjakaj poftaviti, ker fte poprej prebivali, inu vam hozhem vezh dobriga fturiti, kakdr kuli kej kadaj poprej (DB 1584: II,77a); Luter: Vnd ich wil euch wider einsetzen / da jr vorhin wonetet / vnd wil euch mehr guts thun /denn zuuor je (LB 1545: 1469). Uzaveščenost samostojno nastopajočih besednih zvez kej kedaj in kuli kedaj, ki se od vseh drugih razlikujeta po specifičnem besednorednem obratu, vodi k najverjetnejši rešitvi, ki jo predstavlja tročlenska besedna zveza kuli kej kadaj.49 Zgled Gdu je kej kadaj taku ferzhan ftal? (DB 1584: II,172a) - Wer ist jemals so freidig gestanden? (LB 1545: 1819) odpira dilemo, ali gre za eno ali dve enoti, na kateri se navezuje kje. Primerjava s prevodno predlogo kaže, da je aktualna povezava kje kedaj. Ločen zapis členice koli je npr. že v fazi izpisovanja usmerjal k samostojnemu izpisu enote, ki sicer nastopa le kot del zveze. Pregled celotnega gradiva je odkril uveljavljena be-sednoredna pravila stave členice, ki so: 1. koli se (ločeno) piše za enoto, ki ji »podeljuje« poljubnostni pomen; 2. ustaljena izjema je le zveza koli kedaj, ki se tudi po primerjalni poti razkriva kot izvirno slovenska oz. slovanska (npr. Sakaj vfa pomuzh, katera je poprej inu potle kuli kadaj fe sgudila, to fi ti fturil (DB 1584: II,135b) - Denn alle Hülffe die vorzeiten vnd hernach je geschehen wird ist / die hastu gethan (LB 1545: 1678));50 3. na besednoredno oddaljitev od prvega dela lahko vpliva sopojavljanje pregibanjskih oblik pomožnega glagola biti, morfema se ter naslonskih zaimkovnih oblik. Pogostost pojavljanja vzorca kaže na splošno veljavno besednoredno zakonitost (npr.: vfe premore, vfe vidi, inu gre fkusi vfe Duhuve, kakor fo kuli tijfti saftopni (DB 1584: II,142a); ony nebodo premogli, kakor fe kuli vuftio (DB 1584: I,295b); kateri hozhe drugazhi inu bule fturiti /.../ ta je fkasy, kakor fe mu koli lepu sdy (DB 1584: I,324a)). Večja oddaljenost obeh členov besedne zveze, ki bi jo povzročile vmesne navedbe besednih enot, ki ne sodijo v omenjene kategorije, je redko zaznavna: 51 npr. Na kateru mejftu kulipojdefh (DB 1584: II,50a). 2.5 Povedkovniki so prepoznavni na osnovi sobesedilne analize. Besednovrstno lahko določljiv je npr. blagor, saj je uporabljen le kot povedkovnik (npr. BLagur je timu Zhloveku, kateri modroft najde (DB 1584: I,318a)). Povedkovniško so opredeljene tudi naslednje pojavitve leksemov greh in groza: nyh Krajlom bo pred tabo grosa (DB 1584: II,75a); fteim on pak nas vuzhi, de supar Neuernike voiskouati nei famu na febi kriuu ali greih (DB 1578, **5b). Več razmišljanja je pred uvrstitvijo med povedkovnike terjala naslednja raba leksema dobro: temuzh fo hodili po fvoji laftni mifli, inu kakdr fe je nyh ferzu dobru sdelu (DB 1584: II,31a) - Sondern wandelten nach jrem eigen Rat /vnd nach jres bösen hertzen geduncken (LB 1545: 1286). 49 V Besedišču 2006 je zveza nakazana s kazalčno iztočnico (kuli kej kadaj gl. kjekedaj —, koli -), njeni deli pa so navedeni v obliki dveh samostojnih iztočnic (kjekedaj in koli), opremljenih s pojasnili, da obedve nastopata le kot dela besedne zveze. 50 Navedeni primer hkrati kaže, da obrnjena stava ni posledica vprašalne intonacije. 51 V DB 1584 jo izmed 280 primerov pojavitve koli izkazujeta samo dva. 29 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 2.6 Med značilnosti knjižnega jezika 16. stoletja spada tudi opazno pogosta raba veznika v medpovedni poziciji. Uzaveščenost te rabe veznikov navaja raziskovalca k upoštevanju širšega sobesedila, znotraj katerega se aktualna skladenjska vloga in z njo besednovrstnost leksema pokaže jasneje, kot bi se, če bi jo skušal izluščiti zgolj na osnovi povedi, ki jo pričenja - torej iz preozkega sobesedilnega okvira. Na ta način se izogne začetni dilemi glede besednovrstnosti, ki se npr. pojavi v naslednjem zgledu: Satu je njemu bila dana savesa tiga myru, de je on imel Svetini inu timu folku naprejJtati (DB 1584: II,172a). Presojanje znotraj povedi odpira možnost razumevanja v prislovni in vezniški rabi. Netipičnost ene in druge spodbuja k nadaljnji analizi, pri kateri se dejanska funkcija razkrije šele ob pritegnitvi predhodne povedi, ki je: Pinehas, Eleasarou Syn, je bil ta tretji v 'takovi zhafti, taifii je ajfral v'Boshjim ftrahu, inu kadar je folk bil doli padel, je on ftal sveftu, terdnu inu ferzhnu, inu je Israela smyril. 2.7 Zelo zabrisana, težko prepoznavna in težko določljiva je meja med prislovi, členki in povedkovniki, zlasti v primerih, kadar gre za iz nemščine prevzete zveze, ki se v slovenski skladenjski sistem niso vrasle. Tudi zaradi tega so s časovne razdalje težko prepoznavne. K pravilni besednovrstni opredelitvi posameznih rab navadno pripomore upoštevanje prevodne predloge, od koder je skladenjska vloga prevzeta. Npr.: (1) Dalmatin: left dobru k'njemu pojdem, onu pak k'meni ne pride (DB 1584: I,174a); Luter: Jch werde wol zu jm fahren / Es kompt aber nicht wider zu mir (LB 1545: 590); SP 1996: jaz pač pojdem k njemu, on pa se ne bo vrnil k meni (SP 1996: 376); (2) Dalmatin: Sakaj my je dobru moremo premozhi (DB 1584: I,126b); (3) Dalmatin: Spet pak, fo tudi dobru potrebnifhi inu reunijhi Ludje bily, kakor fmo my (DB 1584: II,+IIb); Luter: Widerumb sind wol dürfftiger vnd elender leute gewest (LB 1545: 1162). 3 Besednovrstna razpoznavnost leksema se pogosto izgublja v primerih, ko se ta uporablja kot del besedne zveze, ki slovnično vlogo uresničuje kot večdelna enota, npr. kot vezniška zveza. V sledečem zgledu izpričani ništer - Bug fe nepufty smiriti soffrouainem, inu fpofty, temuzh fpobulshaine tiga lebna, sdershainem negouih sapuuidi, fteim sahualeinem sa negoue dobrute, inu fteim vfmileinem zhes blishniga. Sicer imaio nishter teim maine ti vunajni offri obilnu inu suefselim ferzem fe dauati (DJ 1575: 146) - se ne ujema z nobenim od ustaljenih, besednovrstno različnih načinov rabe, od katerih je vsak zase dokazljiv z uveljavljenimi tipičnimi zvezami. Občasna ohlapnost pri rabi ločil sicer opogumlja k svobodnejšemu segmetiranju odlomka in k iskanju rešitve v samostojnejši obravnavi ništer (*ništer, tem manje). Toda prava rešitev se pokaže šele, ko je ništer razumljen in obravnavan kot del zveze ništer tem manje, ki je redek prevedek arhaične nemške zveze nichts desto weniger, nichts desto minder,52 ta pa latinskega nihilominus. Zveza se uporablja tudi kot nadomestilo za druge, manj zastarele nemške veznike, pa tudi neodvisno od Lutrove prevodne predloge. Najpogosteje poudarja protivno vsebino sledečega stavka. Npr.: (1) Dalmatin: Kadar je pak Ionatanu letu felftvu bilu prifhlu, je on nijhter tem manje ta Grad oblegel (DB 1584: II,189a); Luter: DA aber Jonathe diese Botschafft kam / lies er nicht abe von der Belegerung (LB 1545: 1882); 52 V Grimmu 1889: 722 je opozorjeno tudi na možnost pisave skupaj oz. na leksikalizirano rabo: nichtsdestoweniger, nichtsdestominder. 30 Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (2) Dalmatin: GOSPVD, de bi fe jefi lih hotel /tabo praudati, taku ti vfaj praudo obdershifh: nijhter manje moram jeft s'tabo od praude govoriti (DB 1584: II,33b); Luter: HERR / WENN ICH GLEICH MIT DIR RECHTEN wort / so beheltestu doch recht /Dennoch mus ich vom Recht mit dir reden (LB 1545: 1294); SP 1996: Ti, GOSPOD, imaš prav, kadar koli se pravdam s teboj, vendar bi o nekaterih sodbah rad govoril s teboj (SP 1996: 560). Primerjava z nemškim prevodnim zgledom, ki je pogosto namenjena le preverjanju razumevanja, je odkrila besednozvezni značaj številnih težje razumljivih mest. Kot dele ustaljenih besednih zvez (zaimenskih, prislovnih, predložnih, vezniških itd.) je npr. treba obravnavati lih, dobro, dolgo, malo, veliko itd. v naslednjih primerih: (1) Dalmatin: On fe ftrahu fhpota, inu fe nevftrafhi, inu nebeshy pred mezhom. Kadar lih supär njega Tull shvenkezhe (DB 1584: I,278b (prav: 277b)); Luter: Es spottet der furcht vnd erschrickt nicht / vnd fleucht fur dem schwert nicht. Wenn gleich wider es klingt der Köcher / vnd glentzet beide spies vnd lantzen (LB 1545: 960);53 (2) Dalmatin: Ie bilu pak enu filnu bojovanje super Philifterje, kakor dolgu je Saul shiu bil (DB 1584: I,157a); Luter: Es war aber ein harter streit wider die Philister / so lange Saul lebet (LB 1545: 533);54 (3) Dalmatin: Kuliku veliku vezh, kadar bi nyh zhiflu dopolnenu bilu? (DB 1584: III,86b); Luter: Wie viel mehr wenn jr zal vol würde (LB 1545: 2287). Nemškadvodelnavprašalnicawievielje odpirala možnostkalkiranega prevajanja in zavestnega nadomeščanja z bolj udomačenimi nadomestili. Dalmatin je uporabil obe možnosti in še srednjo tretjo! Npr.: 1. Kuliku pak veliku vezh bi ona bila ferrahtana, kada bi ta djanja inu della /.../nebila pred rokami (DB 1584: II,+IIa) - Wie viel mehr solts verachtet werden / wo nicht mehr die Geschicht vnd That furhanden weren (LB 1545: 1160); 2. Kuliku fi ti mojmu Gofpudu dolshan? (DB 1584: III,41a) - Wie viel bistu meinem Hern schüldig? (LB 1545: 2114). Na besednovrstno specifičnost leksema dobro, ki se razkriva kot zgodovinski pojav, saj je današnji spekter rab ne potrjuje, opozarja dosledna pojavna omejenost na povezavo s tako: npr. Sakaj onu fe bo vidilu, de taki modri vfaj vmerjo, taku dobru, kakor ty nepametni inu norri konez vsameo (DB 1584: I, 291b) - Denn man wird sehen / das solche Weisen doch sterben / So wol als die Thoren vnd Narren vmbkomen (LB 1545: 1007) - Saj vendar vidi: modri umirajo, skupaj izgineta norec in neumnež (SP 1996: 820). Analiza izključuje prislovno in števniško rabo, saj za eno in drugo manjka sobesedilnih potrdil, besednozvezna vpetost pa hkrati preprečuje, da bi se besednovrstna karakteristika tovrstne rabe leksema omejila na sicer najbolj verjetno členkovno vlogo. Primerjava je pokazala, da gre za prevodno prevzeto vezniško zvezo, ki se je zaradi pogoste rabe začela pojavljati tudi neodvisno od predloge. Kot del podobne, vendar člensko bogatejše in zato bolj zapletene vezniške zveze se pojavlja tudi malo: Raunu kakor ta, kir kazhe panuje, kadar je v'jeden nikomer 53 V LG 1998: 1128 je leksem wenngleich opredeljen kot veznik (Konjunktion) in pomensko razložen s sopomenskim izrazom obwohl. 54 Npr.: solang, solange Konjunktion (LG 1998: 907). 31 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja fe ne/mili, taku malu kakor ta, kateri s'divjo Svirino okuli hodi /.../ Taku tudi timu gre (DB 1584: II,158a-158b) - GLeich als wenn ein schlangen Beschwerer gebissen wird / das jamert niemand / als wenig als das / so einer mit wilden Thieren vmbgehet / vnd von jnen zurissen wird (LB 1545: 1769) - Kdo bo pomiloval čarovnika, če ga piči kača, ali take, ki se približajo zverem? (SP 1996: 1380). 3.1 Problem razmejitve besednih zvez je dodatno zaostren na tistih besedilnih mestih, kjer prihaja do kopičenja medsebojno potencialno združljivih sestavin. Pravilno razmejevanje in povezovanje je mogoče le na osnovi dobrega poznavanja jezikovne realnosti, ki upošteva pogostnost pojavitev ter sobesedilno pogojene skladenjske posebnosti pojavljanja zvez. Prim. razdelek 2.4.3. 4 V obravnavi je le okvirno in tipološko predstavljena osnovna problematika, s katero so se srečevali delavci pri pripravi besednovrstnega popisa protestantskega besedja. Ustrezen prikaz posameznih besednih vrst je (tudi z ozirom na specifičnost besedja, uporabljanega v obdobju nastanka slovenskega knjižnega jezika ter z ozirom na tedaj aktualne besedilne zvrsti) terjal izoblikovanje številnih podrobnejših pravil, ki bi zlasti z vidika bogatitve slovaropisne teori-Jurij Dalmatin, BIBLIA, 1584 - naslov- Je in prakse. posredno pa tudi jezikoslovne teorije na-nica sploh zaslužila podrobnejši prikaz. 32 Predpreteklik v Dalmatinovi Bibliji 0 Predpretekliku v slovenskem jeziku so bile že namenjene posamezne raziskave. B. Pogo-relec (1960/61: 152-160) je raziskala njegovo funkcijo v slovenskem knjižnem jeziku dvajsetega, deloma pa tudi druge polovice 19. stoletja. Ugotovila je, da je predpreteklik glede na pomen odvisna (relativna) glagolska oblika, ki opozarja na razmerja med preteklimi dejanji, lahko pa izraža tudi oddaljeno preteklost ali opravlja naklonsko vlogo. Zaradi možnosti označevanja nastopa stanja izstopa iz osnovnega časovnega razmerja in dobiva predznak ekspresivne oblike. M. Hajnšek (1962/63: 240-245) je zasledovala rabo oblike od 16. do 20. stoletja in ugotovila, da predpreteklik v slovenščini nima stalne funkcije in da je kot sredstvo za izražanje preddobnosti zamenljiv s preteklikom dovršnega glagola. 0.1 Raba predpreteklika v 16. stoletju še ni bila podrobneje raziskana. Nekaj splošnih ugotovitev prinaša obravnava M. Hajnšek (1962/63: 241).55 Potrjujejo in razširjajo jih obrobnejša zapažanja v razpravah z drugačno problemsko naravnanostjo (npr. Orožen56 1984a: 166-168; 1984/85: 222; 1986: 33, 35; Merše57 1993: 233-234; 1995: 509-510). 0.2 Prvo omembo predpreteklika v slovenščini je mogoče zaslediti v Bohoričevi slovnici (1584, zlasti 108-109). V okviru preterita, ki je naveden kot eden od treh časov, avtor razlikuje »praeteritum imperfectum« (Jim Jekal), »praeteritum perfectum« (Jem bil Jekal) in »praeteritum plusquamperfectum«58 (Jim vshe bil Jekal ali Jim vshe bil sdaunaj Jekal). Med drugo in tretjo obliko, ki sta v resnici predpreteklika, je predvidljiva pomenska razlika, ki jo neposredno kažeta poimenovanji, posredno pa zgledi. V drugi zgled za predpreteklik je vključen prislov sdaunaj, ki razkriva vlogo izražanja davne preteklosti.59 Nepolni dve stoletji kasneje je isto časovno shemo v obeh izdajah slovnice (1768, 1783) ponovil Pohlin, le da je namesto latinske uporabil nemško terminologijo (razlikuje »halb-, ganz-« in »längstvergangene Zeit«). Pri zgledu za pretekli in davno minuli čas je namesto Bohoričevega 55 M. Hajnšek ugotavlja, da so slovenski protestantski pisci predpreteklik pogosto uporabljali in da jim je po nemškem zgledu služil predvsem kot izrazilo pretekle preddobnosti. 56 M. Orožen v citiranih razpravah omenja razvojno pogojene razlike v razvrstitvi časovnih oblik, ki jih odkriva s primerjavo Trubarjevega in Dalmatinovega jezika (1986b: 33, 35) ter Dalmatinovega in Japljevega prevoda Biblije (1984a: 166-168; 1984/85: 222). Osnovni ugotovitvi sta, da je Dalmatin v nasprotju s Trubarjem uveljavil opisne časovne oblike, med katerimi je trdno mesto imel tudi predpreteklik, ter da je najopaznejšo spremembo časovnega sistema, izpričanega v Japljevem prevodu, povzročil prav izpad predpreteklika, ki ga je Dalmatin uporabljal pogosto in ustrezno, v mlajšem katoliškem prevodu pa ga je nadomestil preteklik. 57 M. Merše navaja med tipi prevodnih razlik, ugotovljenih s primerjavo Dalmatinove Biblije in Lutrovega prevodnega zgleda, tudi Dalmatinovo dokaj neodvisno rabo predpreteklika. 58 Toporišič (1987b) naštete izraze prevaja s »pretekli dovršilnik, pretekli nedovršilnik« in »predpreteklik«. 59 O predstavitvi predpreteklika v Bohoričevi slovnici prim. Kolarič (1971: 65) in Toporišič (1984a: 209211; 1987b: 302-303). Toporišič (1984a: 211) ugotavlja, da se je v Bohoričevi slovnici preteklik mešal s pred-preteklikom. Pregled obravnav in omemb glagolskih oblik v Bohoričevi slovnici prinaša Ahačičeva monografija (2007: 75). 33 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja nedovršnega v obeh izdajah uporabil dovršni glagol, čeprav razloga zamenjave ni posebej utemeljil (sem dal, sem bil dal, sem Jhe fdavnej dal bil (1768: 62-63); sem se bil usekal in Jhe fdavnej sem se bil usekal (1783: 73)). Za davno minuli čas še pripominja, da je tako v govoru kot v pisavi redko rabljen. Oba slovničarja sta skušala med enakima oblikama razlikovati tako, da sta funkcijo predpreteklika poudarila z dodanim prislovom. Predstavitvi predpreteklika v prvih dveh slovnicah slovenskega jezika stanja v knjižnem jeziku 16. stoletja ne povzemata, saj oblika npr. samo v DB 1584 izkazuje funkcijsko bogatejšo in bolj raznoliko rabo, kot so jo uspele odkriti in prikazati tudi vse kasnejše slovnice do srede 20. stoletja. 1 Pogosta raba predpreteklika v DB 1584 (3004 zapisi)60 je dokaz, da je bil pomembna sestavina njenega časovnega sistema. Na 140 straneh štirih starozaveznih besedil (PER-VE SAMVELOVE BVQVE (I,149a-168a), DRVGE SAMVELOVE BVQVE (I,168a-182a), PERVE BVQVE TEH KRAILOV (I,182b-201b), DRVGE BVQVE TEH KRAILOV (I,202a-220a)), ki so bila (tudi zaradi dogajalne razgibanosti) izbrana za primerjavo z Lutrovo prevodno predlogo in z dvesto let mlajšim Japljevim prevodom, je mogoče našteti skorajda 600 primerov. Dalmatin je predpreteklik veliko uporabljal v različnih vrstah odvisnikov, nekoliko manj pa v glavnih in prostih stavkih. Med vsemi stavčnimi tipi je daleč najpogosteje rabljen v časovnem odvisniku, saj je tovrstnih primerov v primerjalno preverjenem besedilu kar 240. 1.1 V DB 1584 je oblika najpogosteje uporabljena kot izrazilo pretekle preddobnosti. S predpreteklikom v odvisnem ali neodvisnem stavku je izraženo dejanje, ki se je končalo bodisi pred drugim preteklim dejanjem ali pred nastopom stanja v preteklosti. 1.1.1 V časovnih odvisnikih je predpreteklik v tej funkciji tako pogost, da ga je mogoče obravnavati kot slovnično sredstvo za izražanje pretekle preddobnosti. Dalmatin je z namenom, da bi dogajalno zaporedje, predstavljeno v zloženih povedih, prikazal jasneje in bolj plastično, predpreteklik vključeval tudi v druge tipe odvisnikov, bodisi prvo- ali drugostopenjskih. Oblika je pogosto rabljena še v predmetnih, prilastkovih in načinovnih odvisnikih. S predpreteklikom so v zloženih povedih hkrati označena tudi dejanja, ki v primerjavi z drugimi segajo najglobje v preteklost. Npr.: Kadar je Raguel letu flifhal, fe je preftrafhil, sakaj on je vejdil, kaj fe je tem fedmim Moshem bilu sgudilu, katerim je on poprej fvojo Hzher bil dal, inu fe je bal, de bi letimu tudi taku nefhlu (II,150b). Preverjanje veččlenskih naštevalnih nizov je pokazalo, da je vzvratna dogajalna perspektiva z rabo ustreznih časovnih oblik manj natančno in dosledno izoblikovana kot tista, ki je usmerjena proti sedanjosti. 1.1.1.1 Posamezni primeri kažejo, da se je predpreteklik uporabljal kot izrazilo preddob-nosti dejanja odvisnega stavka v razmerju do dejanja, ki je izraženo z medmetom, ali je iz so-besedila celo eliptično izpuščeno. Npr.: INu kadar je Elisa v'to hifho bil prifhal, pole, tu je ta Hlapzhizh na njegovi pofteli mertou leshal (I,204b). 1.1.1.2 V ustaljeno izmenjavo predpreteklik - preteklik, ki jo izpričujeta časovni odvisnik in ustrezni nadredni stavek, se občasno navedeni uvodni stavek z glagolom v pretekliku 60 Število je bilo - enako kot v vseh podobnih primerih - ugotovljeno na osnovi popolnega izpisa Dalmatinove Biblije, ki je sestavni del kartoteke, zbrane s popolnim izpisom vseh del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Kartoteko so ob pomoči zunanjih sodelavcev izdelali delavci Sekcije za zgodovino slovenskega jezika (sprva poimenovane kot Komisija za historične slovarje slovenskega jezika) Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 34 Predpreteklik v Dalmatinovi Bibliji PErgudilufejepak, ki napoveduje nov dogajalni sklop, odvisnostno ne vključuje. Npr.: PEr- gudilu fe je pak, kadar je on blisi Ieriha bil prifhal, je en Slepez fedil per potu, inu je petlal (III,42b). 1.1.1.3 Pri dejanjih, ki jih uporabljeni predpreteklik opredeljuje kot preddobna, je večinoma ugotovljiva še dodatna vsebinska razsežnost. V časovnem odvisniku je s predpreteklikom navadno izpostavljeno dejanje, ki odpira nov dogajalni sklop. Npr.: KAdar je ona vshe bila is-molila, je gori vftala, inu je poklizala fvojo Deklo, Abro, inu je doli fhla v'hifho, je is febe djala ta Shakil, inu je fvoj Vdovfki gvant flejkla, inu fe je vmila, inu fe je shalbala s'drago vodo, inu je fvoje laffy fplela, inu fe je v'eno Aubo u'vesala, inu je fvoj lep gvant oblejkla, inu fe je v'fnashila s'Shperami, s'perftani, inu je vfe oblejkla, kar je lepiga imela (II,136a). Logična je tudi večkrat zaznavna pogojenost nastopa sledečega dejanja z dovršitvijo predhodnega, ki stoji v predpre-tekliku. Npr.: Inu kadar fmo bily eno Barko nafhli, katera fe je v'Phenicio pelala, fmo v'njo ftopili inu fmo fe tja pelali (III,73b). 1.1.1.4 Zasledovanje omenjene pomenske vloge predpreteklika v odvisnih stavkih kaže na ustaljeno rabo ob glagolih, ki se uvrščajo v isto pomensko skupino.61 V časovnih odvisnikih, ki jih uvaja veznik kadar, s katerim je Dalmatin nadomeščal da, als ali nachdem iz Lutrove Biblije, je predpreteklik največkrat rabljen ob glagolih premikanja (priti, pristopiti, oditi, iti v pomenu 'oditi' itd.). Npr.: Kadar je ona pak h 'timu Boshjimu Moshu na to gorro bila prifhla, je ona njega sa njegove noge popadla (I,204b). Zgledi rabe v predmetnem odvisniku kažejo, da je z njim poudarjena preddobnost dejanja, ki je postalo predmet videnja, slišanja, vednosti, pripovedovanja ipd. Npr.: (1) Kadar fte pak vy vidili, de je Nahas, Ammoniterfkih otruk Krajl, super vas bil prifhel, fte vy k'meni djali (I,155b); (2) Sakaj on je dobru vejdil, de fo ony njega bily is nyda isdali (III,18a); (3) Ionatan pak nej JliJhal, de je njegou Ozha ta folk bil saklel (I,156b). 1.1.1.4.1 Z oblikovnim nasprotjem predpreteklik - preteklik je večkrat poudarjeno tudi vsebinsko nasprotje dveh zaporednih dejanj, ki sta v razmerju napovedi, zapovedi ali obljube, kar zlasti v okviru načinovnega odvisnika najpogosteje izražajo glagoli reči, dejati, zapovedati, poročiti, ter uresničitve oz. izvršitve. Npr.: SAmuel je fturil, kakor je njemu GOSPVD bil re-kal, inu je prifhal v'Betlehem (I,158b). Nasprotje predpreteklik - preteklik lahko površinsko razkriva tudi vzročnoposledično razmerje dejanj. Vzporednemu namenu poudarjanja vzročnosti najbolje ustreza raba predpreteklika v vzročnem odvisniku ter v pojasnjevalnem delu vzročnega priredja. Npr.: (1) Obtu fo njega njegovi Priateli satoshili per Eupatoru, inu fo ga ozhitu imenovali eniga Ferratarja, satu, ker je on ta Otok Cyprum, kateri je njemu Philometor bil porozhil, Antiohu timu shlahtnimu bil isdal (II,201a); (2) KRajl Alexander pak je bil taifti zhas v'Cilicij, sakaj ondi fo bila nekotera Mefta od njega padla (II,189a). 1.1.1.4.2 V odvisnih stavkih je s predpreteklikom pogosto izražena preddobnost, v odnosu do vsega sledečega pa tudi dogajalna »neaktualnost« tistih dejanj, ki so bila v predhodnem sobesedilu tako ali drugače napovedana ali pa predstavljena kot še trajajoča oz. kot že dovršena. Npr.: 61 Strokovni izraz je uporabljen v pomenu, kot ga opredeljuje F. Novak (1986b: 100). 35 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (1) inu je rekal k'fvoim Synom: Offedlajte meni OJla. Inu kadar fo ony njega bily offedlali, je on fhal tjakaj (I,193b); (2) INu kadar je Vriafova Shena flifhala, de je nje Mosh Vrias mertou bil, je ona trou-rala po fvoim Gofpodarju. Kadar je pak ona bila ftrourala, je David tjakaj poflal, inu je njo puftil v'fvojo hifho perpelati (I,173b); (3) inu kadar je bil mlad Mefiz prifhal, je Krajl k'mysi k'jedi. Kadar je pak Krajl bil fedil na fvoje mejftu /.../je Ionatan gori vftal, de je Abner fedil Saulu na ftran, inu fo Davida sgrejhili na njegovim mejfti (I,161b). Pri drugem zgledu je na dokončno dogajalno preseženost in z njo neaktualnost dejanja, izraženega s trovrati, istočasno opozorjeno s predpreteklikom in z dovršnikom, tvorjenim s predpono z-/s- v pomenu 'absolutna dovršitev dejanja'. Predpreteklik in predpone, ki kot sestavine dovršnih glagolov označujejo absolutno dovršitev dejanja, sestavljajo zaradi pogostega sopojavljanja trdno kombinacijo. 1.1.2 Ista pomenska vloga predpreteklika je pogosto uresničevana tudi v glavnih in prostih stavkih, le da jo je običajno treba preverjati v okviru širšega sobesedila. Npr.: 1. INu dokler je on Jhe govuril, pole, tedaj je Iudas, teh dvanajft eden, prifhal, inu shnym ena velika mnoshiza /.../ Inu ta Ferratar je bil nym dal enu snaminje, inu je djal: Kateriga jeft kujhnem, taifti je (III,17a); 2. Inu Samuel je bil legel v'Templi tiga GOSPVDA, ker je Boshja Skrynja bila, prej-dan je Boshja Lampa vgafnila (I,150b). Tudi v vezalnem priredju je z rabo predpreteklika pri prvem členu daljšega, vezniško povezanega niza navadno poudarjen začetek novega dogajal-nega sklopa. Npr.: RVben je pak bil vunkaj Jhal v'tem zhaffu pfhenizhne Shetve, inu je nafhal Dudaim na puli, inu je nje domou perneffel fvoji Materi Lei (I,19b). 1.2 V DB 1584 je predpreteklik pogost tudi v vlogi izražanja oddaljene preteklosti. Uresničuje jo v različnih stavčnih tipih. S predpreteklikom je označeno dejanje ali sklop dejanj, ki so od opisovanega, strnjenega dogajanja odmaknjena bodisi le za nekaj let, za čas, ki ga zahteva izmenjava rodov, ali za cela stoletja. Npr.: (1) Ioas pak fe je vernil, inu je vsel is Benhadadove /.../roke, ta Mefta, katera je on is Ioahafove, njegoviga ozheta, roke bil vsel, s'bojom (I,211b); (2) Inu David je fhal tjakaj, inu je vsel Saulove kofty /.../ od teh Purgarjeu v'Gabesi v'Gileadi (katere fo ony bily is Gaffe v'Betfani vkradli, kamer fo je bily Philifterji obefsili, ta zhas, kadar so bily Philifterji Saula pobyli na tej Gorri Gilboa) inu je teifte od unod fem gori perneffel (I,180a); (3) Inu ony fo vseli Abfaloma, inu fo ga v'Gosdi vergli v'eno veliko jamo /.../Abfalom pak fi je bil en Steber gori poftavil, dokler je fhe shiu bil (I,178a). 1.3 Predpreteklik je kot izrazilo preddobnosti samo eno od sredstev za predstavljanje doga-jalne zaporednosti v časovni perspektivi. Slednja je običajno bolj ali manj jasno nakazana že s samim sobesedilom, tu in tam pa k bolj plastični predstavitvi prispevajo tudi prislovna določila. V takih, posebnih primerih je bil predpreteklik neobvezno rabljen in pogrešljiv, kar dokazujejo zgledi z nadomestnim preteklikom. Npr.: (1) INu David je fhe vezh Shen inu ravenshen vsel v'Ierusalemi, potehmal, ker je is Hebrona bil prifhal, inu je njemu fhe vezh fynou inu hzhery bilu rojenu (I,171a); 36 Predpreteklik v Dalmatinovi Bibliji (2) NAtu je Anna vfiala, kadar je bila v'Sili odjedla inu pyla (I,149a); (3) Inu zhes try dny, kadar Jim jejt bila rodila, je ona tudi rodila (I,185a); (4) Moj Gofpud, my Jmo poprej bily leJJem dolipriJhli Shpendjo kupovat, inu kadar fmo bily v'O/htario pri/hli, inu na/ha vrejzha odvesali, Pole, tu /o bily v/akiga denarji osgoraj v'fvoim vrejzhi (I,29a); (5) Kadar fo pak njega vfi ty vidili, kateri Jo ga poprej snali, de je s 'temi Preroki prerokoval, fo vfi mej fabo djali (I,154b). 1.3.1 Vzporedne primere bi bilo mogoče navesti tudi za predpreteklik kot izrazilo davne preteklosti. Npr.: S. Duh ftém vuzhy, de tu nej bil ta pravi Samuel, od kateriga potle ftojy, de bi ga bila ta Zoperniza naprejperzoprala, sakaj Samuelje bil vshe sdaunajpoprej vmérl (I,166a). 1.4 Primerjava slovenskega prevoda z Lutrovim kaže, da je Dalmatin za izražanje pretekle preddobnosti v posameznih primerih uporabljal preteklik namesto predpreteklika v nemški predlogi. Nadomestljivost je razvidna tudi iz skladenjsko in vsebinsko docela enakovrednih primerov, v katerih sta tako Dalmatin kot Luter posegala po pretekliku. Pri časovnih odvisnikih so taki primeri redki, saj so sam stavčni tip, dovršni glagol in predpreteklik praviloma vzporedno nastopajoči elementi. Npr.: (1) KAdar je David v'Mahanaim priJhal, fo prinefli Sobi /.../ inu Mahir /.../ inu Barfilai /.../ Ouce inu Goveda, Syr, Davidu inu timu folku, kateri je per njemu bil, kjédi (DB 1584: I,177b) - Da Dauid gen Mahanaim komen war / da brachten Sobi /.../ vndMachir /.../ schaf vnd rinder /kese zu Dauid vnd zu dem Volck das bey jm war zu essen (LB 1545: 603); (2) Inu kadar Jta doli priJhla na konez MéJta, je Samuel Saulu rekál (DB 1584: I,154b) - Vnd da sie kamen hin ab an der Stadt Ende, sprach Samuel zu Saul (LB 1545: 522); (3) Inu on je fturil, kar je GOSPVDV hudu dopadlu, kakor je njegou Ozha Jturil (DB 1584: I,219b) - Vnd thet das dem HERRN vbelgefiel /wie sein Vater gethan hatte (LB 1545: 736). 1.5 Med opazne vloge predpreteklika v DB 1584 se uvršča tudi izražanje stanja. Zaznavno je v odvisnih (najpogosteje v predmetnem, načinovnem in prilastkovem odvisniku) ter v neodvisnih stavkih (zlasti v vezalnem priredju). Npr.: 1. Onu je pak obuje bilu milu viditi, de je ta folk mej Jabo Je bil taku preJtraJhil, inu deje ta Vifhifar v'taki veliki fkerbi bil (H,195b); 2. Inu pole, tu fo sgul Koprive gori bilé, inu je polnu Offata ftalu, inu Syd Je je bil podérl (I,325b). 1.5.1 Vzporejanje slovenskega prevoda z nemškim prevodnim zgledom kaže, da je Dalmatin večkrat krenil po svoji poti in da je v nasprotju z Lutrom za izražanje stanja raje izbiral predpreteklik kot druga sredstva. Npr.: (1) INu ta Shena je noter Jhla k'Saulu, inu je vidila, de Je je on bil Jilnu preJtraJhil, inu je djala k'nemu (DB 1584: I,166b) - VND das Weib gieng hin ein zu Saul / vnd sahe / das er seer erschrocken war / vnd sprach zu jm (LB 1545: 164); (2) Inu Abraham je fvoje ozhy vsdignil, inu je v'gledal sa fabo eniga Ouna v'enim ternji, de je bjl sa ruge obviJJel (DB 1584: I,14a) - Da hub Abraham seine Augen auff / vnd sahe einen Wider hinder jm / in der Hecken mit seinen Hörnern hangen (LB 1545: 60). 37 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 1.6 Redkeje so zaznavni primeri, v katerih je predpreteklik služil Dalmatinu za označevanje sočasnosti dveh dejanj (1. in 2. zgled) oz. dejanja in stanja v preteklosti (3. zgled). Izjemoma ga je uporabil tudi ob dejanju, ki je v preteklosti sledilo drugemu (5. zgled), ali ob dejanju, ki je zaključilo dlje časa trajajoče stanje (4. zgled). Npr.: (1) Inu kadar je on k'Iordanu bil prijhal, fo ty Iudoufki Moshje v'Gilgal bily prijhli, de bi doli Jhli pruti Krajlu (I,178b); (2) Sakaj kadar je Ablatar, AhiMelehou fyn, h'Davidu beshal v'Kegilo, je on Ephod fabo doli bil nefjel (I,163a); (3) KAdar jepak Elisa fpet v'Gilgal bilprifhäl, je bila dragyna v'desheli (I,204b); (4) Sakaj ony Jo dvanajft lejt flushili Kedorlaomeru, ali v'tretymnajftim lejti, fo ony od njega bily padli (I,8b); (5) Iesus je bil svejdil, de fo ga vunkaj pahnili (III,53a). Če bi v primerih, kot je npr. kadar je on blisi Ieriha bil prifhäl, je en Slepez fedil per potu, inu je petlal (III,42b), šlo za izpust enega izmed zaznavalnih glagolov, potem bi predpreteklik opravljal funkcijo izražanja preddobnosti. Ker zanesljive potrditve zanj ni, je predpreteklik najverjetneje uporabljen v redki in manj tipični vlogi označevanja sočasnosti. V njej je praviloma zamenljiv s preteklikom, vprašljiva pa je tudi ustreznost izbora vrste podredja, saj je s časovnim odvisnikom, ki navadno ločuje prej uresničeno od kasnejšega, hkrati opravljena večja zareza v dogajalni potek. 1.6.1 Tudi primeri rabe v časovnem odvisniku, kjer predpreteklik ne izraža pretekle preddobnosti, so se primerjalno z Lutrom izkazali kot Dalmatinova posebnost. Zaradi pogoste rabe oblike v tem stavčnem tipu si je tovrstne zglede mogoče razlagati kot avtomatizme, čeprav je pomenska vloga spremenjena. Npr.: David je trydeffeti lejt bil ftar, kadar je bil Krajl poftal, inu je krajloval fhtirideffeti lejt (DB 1584: I,170b) - Dreissig jar war Dauid alt /da er König ward /vndregirete vierzig jar (LB 1545: 577-578). 1.6.1.1 Na vezanost rabe predpreteklika na tip odvisnika kaže tudi obvestilno podvajanje, do katerega npr. prihaja zaradi hkratnega besednega in glagolskooblikovnega izražanja preddobnosti: Inu kadar je Iacob bil dokonjal te sapuvidi pruti fvoim Otrokom, je on fvoje noge v'kup djal (I,33a). 1.6.2 V DB 1584 je predpreteklik le izjemoma rabljen v neposrednem razmerju s sedanji-kom, še redkeje pa s prihodnjikom. V tovrstnih primerih se mu je Dalmatin praviloma izogibal. Tudi nasprotje predpreteklik - zgodovinski sedanjik je redko, kar je hkrati odraz redkosti zgodovinskega sedanjika v DB 1584. Slednji je uporabnostno omejen predvsem na medbesedilne in robne opombe. Npr.: (1) danafhni dan vidio tvoje ozhy, de je GOSPVD danas tebe v'mojo roko bil dal, v'tej Iami (I,163b); (2) David dershy to prifego, katero je Ionatanu bil fturil (I,180a). 1.6.2.1 Primer KAdar je on taku bil isguvoril, gre en lud tjakaj pred nyh vfeh ozhima, inu offruje Malikom na Altarju v'Modini, kakor je Krajl bil sapovedal (II,179b) kaže, da je bil z rabo predpreteklika na začetku in koncu povedi dosežen poseben stilni učinek. Vseh možnosti, ki jih je pri stopnjevanju stilne učinkovitosti ponujala doslednejša raba 38 Predpreteklik v Dalmatinovi Bibliji predpreteklika, pa Dalmatin ni izkoristil. V zgledu INu GOSPVD je obyfkal Saro, kakor je bil oblubil, inu je njej fturil, kakor je govoril, inu Sara je pozhela (I,13a) bi Dalmatin z vključitvijo predpreteklika tudi v drugi načinovni odvisnik stavkoma dal stilno učinkovitejši refrenski prizvok. 1.7 Dalmatin predpreteklika ni omejeval samo na rabo ob dovršnih glagolih, ampak ga je uporabljal tudi ob nedovršnikih: npr. ob govoriti, iti, piti, jesti, bežati, prebivati, kraljovati, zašpotovati, postiti se,prepirati se itd. Nekateri od njih sodijo v kategorijo pravih ali le potencialno dvovidskih glagolov.62 Pri dvovidskih glagolih je s predpreteklikom praviloma poudarjena dovršna uresničitev. Npr.: Natu je Paulus te Moshe k'febi vsel /.../ inu je fhal v'Tempel, inu fe je puftil viditi, koku je on dershal te dny tiga ozhifzhovanja, dokler je sa vfakiga mej nymi Offer bil offral (III,74a). V posameznih primerih je trajanje dejanja natančneje določeno z bližnjim sobesedilom, drugje pa prav tako s sobesedilom pokazano, da je nedovršni glagol rabljen dovršno. Kadar so v časovnem odvisniku v predpretekliku uporabljeni nedovršni glagoli, je z vrsto odvisnika, dogajalnim zaporedjem, z izbrano časovno glagolsko obliko, včasih pa tudi z ustreznim prislovom jasno pokazana preddobnost sicer trajajočega ali ponavljajočega se dejanja. Slednje se je po dogajalni logiki ne glede na čas trajanja moralo končati pred nastopom naslednjega dejanja. Npr.: KAdar fo fe pak dolgu bily prepirali, je Petrus gori vftal, inu je djal k'nym (III,70a). 1.7.1 Primerjava z Lutrom kaže glede rabe predpreteklika ob nedovršnikih dokajšno mero skladnosti. Odstopanje je opazno le pri glagolih rekanja, ki jih je Dalmatin z ozirom na glagol-ski vid pogosto zelo približno prevajal. Isti glagol iz Lutrove predloge je pogosto preveden z vidsko različnimi slovenskimi ustreznicami: sprach - je djal, und sprach - inu je rekal, gesagt hatte - je pravil. Prav vidski popravki pa so pogosto ozko vzročno povezani z uvajanjem ali opuščanjem predpreteklika. Iz vzporejanja obeh Dalmatinovih izdaj Mojzesovega Peteroknjiž-ja63 in iz primerjave Dalmatin - Luter je jasno vidno opuščanje predpreteklika ob nedovršnikih v DB 1584. Npr.: (1) Inu Bug je gori fhal od njega, od tiga mejfta, na katerim je shnym govoril (DB 1584: I,23a) - Also fuhr Gott auff von jm / von dem Ort / da er mit jm geredt hatte (LB 1545: 90); (2) Inu Bug je fedmi dan shegnal, inu ga je pofvetil, satu, ker je on na taifti po-zhival, od vfeh fvoih del (DB 1584: I,2a) - Vnd segnete den siebenden Tag vnd heiligt jn / darumb / das er an dem selben geruget hatte von allen seinen Wercken (LB 1545: 27). 1.7.2 Nedovršniku v predpretekliku se je Dalmatin nekajkrat izognil z dovršnim razumevanjem pri Lutru uporabljenega nesestavljenega glagola ali s preprostim odmikom od prevodne predloge v obliki vidskega popravka, ki ga razkriva raba predponskega dovršnika. Npr.: 62 O dvovidskih glagolih pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja prim. Merše 1995b: 207-223. 63 Primerjava prve in druge Mojzesove knjige iz leta 1578 z ustreznimi odlomki v Bibliji je pokazala, da je popravkov, ki zadevajo predpreteklik, zelo malo (5 primerov). Dalmatin je v Bibliji z redkimi dodatnimi primeri predpreteklika le dopolnjeval že ustaljeno rabo v stavčnih tipih. V DB 1584 je predpreteklik dosledneje rabljen ob dovršnikih. Npr.: INV GOSPVD ie obiskal Saro, kakor ie bil gouoril, inu je nei fturil, kakor ie bil gouoril (DB 1578: 17a) - INu GOSPVD je obyfkal Saro, kakor je bil oblubil, inu je njej fturil, kakor je govoril (DB 1584: I,13a). 39 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (1) Inu David je nje pobil /.../ de nyh obedan nej vbeshal, kakdr le Jhtiriftu Hlapzhi-zhou, kateri fo bily na Kamele fkozhili, inu vbeshali (DB 1584: I,167a) - VND Dauid schlug sie /.../das jr keiner entran / On vierhundert Jüngelinge / die fielen auff die Kamelen /vnd flohen (LB 1545: 567); (2) Inu kadar je Boas bil odjedel inu pyl, je njegovu ferce dobre vole poftalu (DB 1584: I,148a) - Vnd da Boas gessen vndgetruncken hatte /ward sein hertz guter dinge (LB 1545: 502). 1.8 DB 1584 in LB 1545 se glede rabe predpreteklika v preverjenem besedilu skladata le v dobri polovici primerov. Najmanjša stopnja ujemanja je zaznavna v časovnih odvisnikih (slaba četrtina primerov) ter v glavnih in prostih stavkih, kjer je ujemanje polovično. 1.8.1 Dalmatin je uporabljal predpreteklik pogosteje in bolj dosledno kot Luter. Zanj se je običajno premišljeno odločal. Kot sredstvo za izražanje preddobnosti ga je uvedel takrat, kadar dogajalno zaporedje iz sobesedila ni bilo povsem jasno razvidno in bi bilo pretekli dejanji možno razumeti kot sočasni. Na obratne primere opuščanja predpreteklika, če je bila preddobnost enega dejanja razvidna iz sobesedila, je bilo že opozorjeno. Npr.: (1) TIga GOSPVDA Duh pak je bil prozh fhäl od Saula, inu en hud Duh od GO- SPVDA je njegafilnu nepokojniga delal (DB 1584: I,158b) - DER GEIST ABER DES HERRN WEICH VON SAUL / vnd ein böser Geist vom HERRN macht jn seer vnrügig (LB 1545: 537); (2) Inu Israelfki Krajl je premejnil fvoj gvant, imi je fhal v'boj. Syrerfki Krajl pak je bil sapovedal tem Vifhim zhes fvoja Kulla /.../ inu je djal (DB 1584: I,201a) - Der könig Jsrael aber verstellet sich auch / vnd zoch in den streit. Aber der König zu Syrien gebot den Obersten vber seine wagen /.../ vnd sprach (LB 1545: 680). Predpreteklik je »sistemsko« rabljen tudi takrat, kadar se je Dalmatin odločil za večjo ali manjšo prevajalsko svoboščino v odnosu do Lutra, bodisi da je namesto Lutrove imenske besedne zveze uporabil odvisnik ali če je premi govor preoblikoval v odvisnega. Npr.: (1) TEdaj je Ioab tjakaj poflal, inu je puftil Davidu povedati, vfe kar fe je bilu v'boju pergudilu (DB 1584: I,173b) - DA sandte Joab hin vnd lies Dauid ansagen allen Handel des streits (LB 1545: 588); (2) V Tem fhtiriftu inu offemdeffetim lejti, od tiga kar fo Israelfki otroci is Egyptoufke Deshele, vunkaj bily fhli /.../je on sazhel GOSPVDV hifho syda-ti (DB 1584: I,186a) - JM VIER HUNDERT VND ACHZIGSTEN JAR NACH DEM Ausgang der kinder Jsrael aus Egyptenland /.../ ward das Haus dem HERRNgebawet (LB 1545: 633); (3) KAdar fo pak letu Davidu bily povedali, de Vria nej bil tja doli Jhäl v'fvojo hifho, je David k'njemu djal (DB 1584: I,173b) - DA man aber Dauid ansagt / Vria ist nicht hin ab in sein Haus gegangen /sprach Dauid zu jhm (LB 1545: 587). 1.8.1.1 Dalmatin je pri označevanju sklopa dejanj iz bolj ali manj odmaknjene preteklosti včasih doslednje uporabljal predpreteklik kot Luter. Spet drugje je bil manj dosleden, saj je na časovno odmaknjenost dogajanja pokazal le s predpreteklikom ob prvem dejanju. Npr.: 40 Predpreteklik v Dalmatinovi Bibliji (1) Inu David je fhal tjakaj, inu je vsel Saulove kofty /.../od teh Purgarjeu v'Gabesi v'Gileadi (katerefo ony bily is Gaffe v'Betfani vkradli, kamerfojebily Philifterji obefsili, ta zhas, kadar fo bily Philifterji Saula pobyli na tej Gorri Gilboa) inu je teifte od unodfem gori perneffel (DB 1584: I,180a) - Vnd Dauidgieng hin vnd nam die gebeine Saul /.../ von den Bürgern zu Gabes in Gilead (die sie von der gassen Bethsan gestolen hatten /dahin sie die Philister gahenget hatten /zu der zeit / da die Philister Saul schlugen auff dem berge Gilboa) vnd bracht sie von dannen er auff (LB 1545: 613); (2) Kadar je pak Ioab inu vfa vojfka shnym bila prifhla, je bilu njemu povedanu, de je Abner, Nerou Syn, h'Krajlu bil prifhäl, inu de ga je on od febe puftil, de je s'myrom prozh fhal (DB 1584: I,169b) - Da aber Joab vnd das gantze Heer mit jm war komen / ward jm angesagt / das Abner der son Ner zum Könige komen war / vnd er hatte jn von sich gelassen / das er mit friede war weggegangen (LB 1545: 575). Za razliko od Lutra Dalmatin tudi nekaterih prirednih zvez ni v celoti zajel s predpreteklikom. Z njim je večkrat časovno »izpostavljen« le prvi člen dogajalne verige. Postopek se pretvarja v pravilo pri drugem glagolu rekanja, če ga je Dalmatin razumel kot napoved premega govora. Npr.: (1) Sakaj Erodesh je bil Ioannefa vluvil, svesal inu v'jezho vergal, sa volo Erodia-de, njegoviga Brata, Philippa, Shene (DB 1584: III,10a) - Denn Herodes hatte Johannem gegriffen / gebunden vnd in das Gefengnis gelegt / von wegen der Herodias /seines bruders Philippus weib (LB 1545: 1994); (2) PO tem je Ierobeam s'ovfem folkom k'Rehabeamu prifhal na tretji dan, kakor je Krajl bil rekäl, inu je djal (DB 1584: I,192b) - ALso kam Jerobeam sampt dem gantzen volck zu Rehabeam am dritten tage / wie der König gesagt hatte / vnd gesprochen (LB 1545: 654). 1.8.2 Določene tendence se nakazujejo tudi pri opuščanju predpreteklika iz Lutrove predloge in pri njegovem nadomeščanju s preteklikom. Pokazano je bilo, da se mu je Dalmatin rad izogibal ob nedovršnih glagolih. Opazno je tudi nadomeščanje ob sedanjem času ter raba preteklika, če gre za izražanje sočasnih dejanj. Toda večje doslednosti ni niti v enem niti v drugem primeru, saj je predpreteklik večkrat zapisan tudi ob sedanjem času, uporabljen pa je tudi za izražanje pretekle istodobnosti. Npr.: Ieft hozhem Iuda tudi fpred mojga oblizhja djati, kakdr fim Israela prozh djal, inu hozhem letu Meftu savrezhi, kateru Jim isvolil (DB 1584: I,218b) - Jch wil Juda auch von meinem Angesicht thun / wie ich Jsrael weggethan habe / vnd wil diese Stad verwerffen, die ich erwelet hatte (LB 1545: 734). Razlog za opustitev predpreteklika predstavlja tudi skladenjsko preurejena pripoved, ki ji ustreza preprostejša časovna slika. Dalmatin se mu je izogibal tudi tako, da je namesto aktiva pri Lutru uporabljal pasiv. Npr.: (1) INu David je fhäl tja zhes na uno ftran, inu je ftopil na verh te Gorre (DB 1584: I,165a) - DA nu Dauid hin über auffjenseid komen war / trat er auff des Berges spitzen (LB 1545: 560); (2) Vlutru pak je Ionatan vunkaj fhal na pule, kamer je Davidu bilu poftaulenu (DB 1584: I,161b) - DES morgens gieng Jonathan hinaus auffs feld / dahin er Dauid bestimpt hatte (LB 1545: 548). 41 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Nekaj primerov kaže, da Dalmatin Lutru iz oblikovnega razloga ni mogel slediti, saj pred-pretekliku glagola sein 'biti' lahko v slovenskem prevodu ustreza le preteklik glagola biti. Npr.: Inu Amrijefiuril, kar je GOSPVDVhudu dopadlu, inu je bil hujfhi, kakor vfi, kateri foprednym bily (DB 1584: I,196a) - Vnd Amri thet das dem HERRN vbel gefiel/vnd war erger /denn alle die vor jm gewesen waren (LB 1545: 665). 1.8.3 Dalmatinov in Lutrov prevod Biblije se glede rabe predpreteklika preveč razhajata, da bi bilo obliko, ki je prepričljivo včlenjena v Dalmatinov časovni sistem, mogoče opredeljevati kot kalkirano. Zelo pogosto pojavljanje v časovnem odvisniku daje slutiti zakoreninjenost v živem govoru. 2 Ugotavljanje razvojnih sprememb v rabi predpreteklika je potekalo na osnovi primerjave Dalmatinovega in Japljevega biblijskega prevoda. Preverjanje rabe predpreteklika v prvem katoliškem ali »Japljevem prevodu biblije« je pokazalo precejšnje odstopanje od Dalmatinove prakse. 2.1 Prva značilnost, ki jo je opazila že M. Hajnšek (1962/63: 242),64 je močno zmanjšano število zapisov. Primerjava zastopanosti predpreteklika v Dalmatinovem in Japljevem prevodu prvih dveh Mojzesovih knjig kaže številčno razmerje 3 : 1 (natančno 287 : 93). Še bolj skopa raba je značilna za Japljev in Šrajev prevod štirih Bukev od krajlov (600 : 30), kar kaže, da se je odnos do predpreteklika spreminjal celo znotraj samega katoliškega prevoda, odvisno od naravnanosti in ustvarjalnega deleža prevajalcev, ki so poleg Japlja še sodelovali.65 Komaj polovico Japljevih zapisov predpreteklika se ujema z Dalmatinom glede pojavnega mesta, povsem skladnih primerov pa tudi med temi ni veliko. Razlogov za opuščanje predpreteklika je bilo več. 2.1.1 Številni primeri preprostega nadomeščanja s preteklikom kažejo, da predpreteklik Japlju ni bil več potrebno, ampak le še eno od sredstev za izražanje pretekle preddobnosti. Npr.: Kadar fe je vshe Noah bil obudil od fvojga Vina, inu je svejdil, kaj je njegou manfhi Syn bil njemu fturil, je on djal (DB 1584: I,7a) - Kadar fe je pak Noe is pyanofti sbudil, inu je svejdil, kaj je njegov mlajfhi fyn njemu fturil, Je rgkäl (JB 1791: I,32). 2.1.2 V Japljevem biblijskem prevodu je na redko rabo predpreteklika nedvomno vplivala tudi močna zastopanost zgodovinskega sedanjika v pripovedi. Pogosto uporabljeno nasprotje preteklik - zgodovinski sedanjik kaže, da je vlogo predpreteklika v časovnem sistemu prevzel preteklik. Npr.: (1) Inu kadar fo bily odjedli, fo vftali, inu fo toifto nuzh Jhli (DB 1584: I,166b) - Kadar fo ty odjedli, vftanejo, inu gredo z^lo toifto nozh (JB 1802: II,136); (2) KAdar fo pak ty v'Iabesi, v'Gileadi, flifhali, kaj fo Philifterji Saulu bily fturili, fo fe vsdignili /.../inu fo fhli vfo nuzh (DB 1584: I,168a) - Kadar svedo ftanuvavzi v' Jabes Galaad, kar fo Filiftejzi Saulu fturili, Se vsdignejo /.../ inu z^lo nozh gredo (JB 1802: 11,145-146). 64 Pred njo je nanjo opozoril že Breznik (1917: 342), za njo pa v razpravah, citiranih v 56. opombi, M. Orožen (1984a: 166-168; 1984/85: 222). 65 Na Japljev izbor drugega prevodnega zgleda opozarja Breznik, ki pravi: »Glavna skrb mu je bila, da je verno podal to, kar je bilo v Vulgati« (1928: 79). 42 Predpreteklik v Dalmatinovi Bibliji 2.1.3 Tehten razlog za opuščanje predpreteklika so tudi Japljeve skladenjske preureditve besedila. S pogostim razvezovanjem Dalmatinovega časovnega podredja v vezalno priredje, ki samo na sebi nakazuje logično zaporedje dogodkov, se je izgubljal tudi predpreteklik. Postopek je bolj opazen v prevodu Knjig kraljev, kjer sta se od številnih Dalmatinovih primerov predpreteklika v časovnem odvisniku ohranila le še dva, kar je treba pripisati tudi pogosti zamenjavi skladenjskega vzorca. Npr.: Inu kadar je on bil isprerokoval, je on prifhal na to viffokoto (DB 1584: I,154b) - On je pak prerokuvati jgnjal, ter je prifhal na vifozhino (JB 1802: II,40). Včasih se je Japelj s skladenjskimi poenostavitvami, ki so odraz drugačnega prevajalskega pristopa, izognil že sami možnosti rabe predpreteklika. Npr.: (1) Inu fo pobrali, kar je bilu ojtalu Kofceu, dvanajft polnih Korb (DB 1584: III,10a) - Inu fo pobrali oftanke tih kofzov dvanajft kofhov polnih (JB 1808: IX,66); (2) Te Babe pak fo fe Boga bale, inu nefo fturile, kakor je nym Egyptoufki Krajl bil rekal (DB 1584: I,34a) - Babize pak fo fe Boga bale, inu nifo fturile po sapovedi Egyptovfkiga Krajla (JB 1791: I,221); (3) INu ona fta flifhala fhtimo GOSPVDA Boga, kir je hodil v 'tem Verti, kadar je dan hladan bil poftal (DB 1584: I,3a) - Inu kadar fta flifhala glafs Gofpod Boga, de je per hladu po popoldan v' Verti fe fprehajal, fta fe /.../ fkrila (JB 1791: I,10). 2.1.4 Opazna značilnost Japljevega prevoda je, da je stanje pogosto izražal z deležniki in nedovršnimi glagoli, le redko pa s predpreteklikom. Npr.: (1) Pergudilu fe je, de fim prifhal na te Gorre Gilboa, inu pole, Saul fe je bil nalegel na fvoj Shpejs, inu Kulla inu Iesdizi fo sa nym hiteli (DB 1584: I,168b) - Na-kluzhilu fe je meni, de fim na gorro Gelboe prifhal, inu Saul je na fvojim mezhi flonil; vosovi pak, inu kojniki fo fe k' njemu blishali (JB 1802: II,148); (2) Inu njegovi Bratje nefo mogli njemu odgovoriti, taku fo fe bily preftrafhili, pred niegovim obrasom (DB 1584: I,30a) - Ti bratje nifo mogli odgovoriti odpreveli-kiga Jtrahu vfipreftrafheni (JB 1791: I,192). Predpretekliku kot sredstvu za izražanje časovnega zaporedja dveh preteklih dejanj se je Japelj izogibal tudi z vključevanjem ustreznega prislova ali z deležnikom na -oč.66 Npr.: (1) inu je nje s 'temi imeni imenoval, s'katerimi je nje njegou Ozha bil imenoval (DB 1584: I,16b) - inu jih je ravnu s' tim im^nami imenoval, s' katerimi jih je poprej njegov ozhe imenoval (JB 1791: I,100); (2) Inu on je prifhal na uno ftran Morja /.../ Ondi fta dva s'Hudizhi obfedena pruti njemu pertekla, ta fta bila is Mertvazhkih grobou prifhla (DB 1584: III,6b) - Inu kadar je on prifhal na uno ftran morja /.../ fta njega fr^zhala dva obfedena is pokopalifh prideozha (JB 1800: IX,33). 66 M. Orožen posebej omenja Japljevo tendenco skrajševanja dveh glagolov rekanja z uvedbo deležnika -oč/-eč (1984a: 168). Jesenšek ob deležjih in deležnikih na -ozh/-ezh v Japljevem prevodu Nove zaveze sicer ugotavlja, da so se ohranili »le še kot kliše svetopisemskega jezika ali zaradi vplivov starejših slovenskih predlog« in da je bilo izražanje z njimi Japlju tuje (1991: 134). Kot pogosteje uporabljani skladenjski kondenzator pa omenja nedoločnik (1991: 135). 43 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 2.2 Primeri rabe predpreteklika pri Japlju kažejo, da ga je za razliko od Dalmatina skoraj dosledno uporabljal ob dovršnih glagolih. Gradivo izpričuje kot edino izjemo le rabo ob glagolu iti, pa še ta je največkrat rabljen dovršno. Neredki so primeri, ko je Japelj nedovršni ali dvovidski glagol iz Dalmatinovega prevoda nadomestil z njegovim dovršnim nasprotjem ali z dovršnim sinonimom. Celo takrat, kadar sobesedilo jasno kaže, da je Dalmatin nedovršni glagol rabil dovršno, se je Japelj izognil sleherni dvoumnosti s tem, da je dovršnost glagola poudaril s predpono. Nadomeščanje nedovršnega glagola z dovršnim parom je mogoče opazovati tudi v primerih, ko je predpreteklik uporabljen kot izrazilo oddaljene preteklosti. Tovrstno naravnanost potrjujejo tudi primeri, v katerih se je Japelj odločil za drugačno predstavitev dejanja kot Dalmatin. Če je dejanje v nasprotju s protestantsko predlogo predstavil kot še trajajoče, se je avtomatično izognil tudi predpretekliku. Npr.: (1) inu vfa mnoshiza Israeljkih otruk je prijhla vPufzhavo Sin /.../na petnajfti dan drusiga Mefza, po tem zhaffu, ker fo ony bily is Egyptoufke deshele Jhli (DB 1584: I,45a) - inu vfa mnoshiza Israeljkih otrok je prifhla v' pufhavo Sin /.../ na petnajfti dan tiga drugiga m?fza, po t?m, kadar fo bily is Egyptovfke deshele vun odfhli (JB 1791: I,283-284); (2) Taku je bilu Pharaonovu ferze obterpnenu, de Israeljkih otruk nej puftil, kakor je GOSPVD skufi Moseffa bil govoril (DB 1584: I,40b) - Inu njegovu /.../ferz? je okamn?lu, inu zhe dalej vezh oterpn?lu: inu on Israelfkih otrok ny prozh puftil, kakor je bil Gofpod fkusi Mojsefa sapovqdal (JB 1791: I,256); (3) INu kadar je Pharao blisi k'nym bil perfhal, fo Israelfki otroci fvoje ozhy gori vsdignili (DB 1584: I,44a) - Inu kadar fe je Pharao perblishoval, fo Israelfki otrozi ozhy gori vsdignili (JB 1791: I,276). 2.3 Dalmatinova shema porazdelitve predpreteklika po stavčnih tipih ostaja pri Japlju v osnovi nespremenjena, le da je število najdenih primerov povsod precej skromnejše. Pogosteje je uporabljan v odvisnih in redkeje v neodvisnih stavkih. Še vedno je bil živ v časovnih odvisnikih, čeprav je v nasprotju z DB 1584 rabljen dokaj neobvezno. Japelj ga je nekajkrat vpletel v tiste časovne odvisnike, ki so skupaj z glavnim stavkom nastali s preureditvijo Dalmatinovega vezalnega priredja. Seveda je tovrstnih primerov spreminjanja skladenjske urejenosti veliko manj kot že omenjenih obratnih. Npr.: Inu Moses je fhal od Pharaona is Mefta vun, inu je fprofterl fvoje roke pruti GOSPVDV (DB 1584: I,40b) - Inu kadar je bil Mojses od Pharaona is mgfta vun prifhal, je rok? pruti Gofpodu gori vsdignil (JB 1791: I,255-256). 2.4 Sestav pri Dalmatinu opaženih pomenskih vrednosti predpreteklika ostaja pri Japlju kljub skrčeni rabi oblike neokrnjen. V Japljevem preurejenem časovnem sistemu predpreteklik ni imel več trdnega položaja. Kot opisni čas njegovi ekonomičnejši jezikovni strukturi ni najbolje ustrezal. Postal je drugotno sredstvo tako v osnovnih vlogah izražanja pretekle preddobnosti in davne preteklosti kot tudi pri drugih izraznih možnostih. Japelj se je obliki neredko izognil s sobesedilnimi spremembami, za opredeljevanje razmerij med dejanji pa je močneje izrabljal vidska nasprotja. Japljeva raba na prelomu 18. in 19. stoletja izpričuje izrazito težnjo po ustalitvi predpreteklika ob dovršnih glagolih, hkrati pa napoveduje nadaljnje krčenje oblike. 44 Vid in čas v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih 0 Obravnava ima dvojni namen: na vzorčnih besedilih iz druge polovice 16. stoletja, to je časa, v katerem je slovenski knjižni jezik nastal, se razvojno izpopolnil in utrdil, prikazati način praktičnega soobstajanja glagolskih kategorij vida in časa ter s tem problemsko razširiti raziskovalno območje slovenskega vidoslovja, hkrati pa predstaviti razlike glede Trubarjeve in Dalmatinove rabe kategorij. Pojasnjevanje razlik z večjo ali manjšo odvisnostjo od prevodnih predlog, zlasti od Lutrove Biblije, je bilo puščeno ob strani. 1 Dejstvo, da sta glagolski kategoriji vida in časa tesno povezani, je splošno priznano. Ker sta z glagolsko obliko, uporabljeno v besedilu, navadno posredovani obe, slovansko vidoslovje govori o vidsko-časovnih oblikah.67 Seveda sta z isto obliko izražena tudi naklon in način, toda če je prvi povedni, ker glagolski dogodek samo ugotavlja (Toporišič 1992b: 119), drugi pa tvorni, oz. če obe kategoriji nastopata v izhodiščnih, pomensko neoznačenih vlogah, ostajata v senci razmerja med vidom in časom. Vidoslovci si vedno znova zastavljajo vprašanje, kakšno je to razmerje, kolikšna je medsebojna vplivanjska stopnja vseh štirih kategorij,68 pa tudi, kakšno je razmerje med besednim (leksičnim) in slovničnim pomenom sobesedilno uporabljenega glagola.69 1.1 Slovensko jezikoslovje se je z obema kategorijama ukvarjalo večinoma ločeno, le izjemoma sta bili predmet zanimanja obe hkrati. Soobstajanje glagolskih kategorij je bilo tokrat primerjalno opazovano na novozaveznih evangelijskih besedilih (zlasti na Matevževem in Markovem) iz TT 1557 in DB 1584. Potrdilo je že znane razlike glede Trubarjeve in Dalmatinove rabe časovnih oblik. Večino od njih je v vrsti razprav predstavila (in ponazorila s številnimi zgledi) Martina Orožen. Ugotovila je, da Trubar pretekla dejanja večinoma izraža z dovršnim in nedovršnim sedanjikom (Orožen 1977: 90), redko pa opisno, in da je med opisnimi oblikami za preteklost pri njem še najpogostejši predpreteklik (Orožen 1987a: 32); da je s pogostejšo rabo opisnih oblik za izražanje preteklosti pričel že Krelj (Orožen 1987a: 32), dodobra uveljavil pa jih je Dalmatin (Orožen 1986b: 33; 1986c: 110);70 da Trubar tudi dovršena dejanja v prihodnosti večinoma izraža z dovršnim sedanjikom, Dalmatin pa uporablja predvsem opisne oblike (Orožen 1970: 225). 67 Prim. Zaliznjak - Šmelev 1997: 31-32. V sklopu raziskave glagolskega vida v slovenskem jeziku 20. stoletja, posvečene predvsem tvorbi in funkcioniranju dovršnih in nedovršnih glagolov, ki jo je opravila O. S. Plotnikova (1975), je bilo z vidika uresničevanja delnih pomenov dovršnega in nedovršnega vida obravnavano tudi razmerje med vidom in časom (Plotnikova 1975: 12-16). 68 Prim. npr. Rassudova 1968, Bondarko 1971b, Russkaja grammatika 1980: 641-645, Hrakovskij 1990, Propynin 1995. 69 Prim. npr. Zolotova 1997. 70 M. Orožen (1986b: 35-36) meni, da je vzrok za Dalmatinovo oddaljitev od Trubarjevega ubesedovalnega načina, ki glede rabe časovnih oblik pomeni približevanje vsakdanjemu govoru, treba iskati v spremembi jezikovnega nazora. 45 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 1.2 Povzeti (in nadalje sklepati) je mogoče, da je Trubarjev jezik glede rabe časovnih oblik živahnejši od Dalmatinovega, saj se v njem časovne oblike izraziteje prepletajo. Izmenično rabo omogoča delna sopomenskost (zgodovinskega) sedanjika in preteklika ter (prihodnjega) sedanjika in prihodnjika. Osnovno neskladje povzroča različen delež in različna funkcionalna izraba sedanjika. S pogosto rabo zgodovinskega sedanjika je pri Trubarju posledično omejena raba preteklika. Slednji je bil v običajni vlogi, to je pri izražanju preddobnosti glede na trenutek govorjenja, razbremenjen, zato je lahko prevzemal nove vloge. Trubar ga večkrat rabi za izražanje pretekle preddobnosti, kar je sicer eden od pomenov, značilnih za (tudi pri Trubarju še uporabljani) predpreteklik. 2 Kljub zamenljivosti zgodovinskega sedanjika s preteklikom, ki je bila v jeziku Dalmatinove Biblije skoraj v celoti izpeljana,71 je raba oblike v Trubarjevem jeziku pogosto razvidno funkcionalno osmišljena. 2.1 Trubar zgodovinski sedanjik pogosto uporablja kot sredstvo za prikaz sklenjenih do-gajalnih nizov (1. zgled), neredko tudi izraziteje vzročno povezanih. Nizi, ki so dvo- in več-členski, so večinoma sestavljeni iz dovršenih dejanj. Možne so tudi kombinacije dovršenih in trajnih dejanj ter veččlenske povezave z nedovršniki izraženih trajnih dejanj, dogajanj ali stanj. Na časovno omejeno trajanje dejanj, izraženih z nedovršnimi glagoli, navadno kažejo dovršniki, ki jim sledijo, saj označujejo dejanja, ki so po dogajalni logiki kasnejša (2. zgled). Vtis zgoščenosti in dinamičnosti je pri nizih, sestavljenih iz dovršenih dejanj, posebej opazen. Dogajalni niz, povezan z uporabo zgodovinskega sedanjika (oz. iste časovne oblike), se neredko omejuje na isto poved. V novi povedi, ločeni od predhodne z ločilom, ki je navadno višjega ranga72 (npr. s piko ali dvopičjem73), je kot povezovalno sredstvo lahko uporabljena sopomenska časovna oblika. Npr.: (1) Inu on fapouei tim ludem doli fefti na to trauo. Inu ufame te pet kruhe /.../pogleda gori unebefa, fahuali, inu reslomi tar da te kruhe tim Iogrom ti Iogri pag dado tim ludem. Inu fo ieili vfi inu fo fyti bili, Inu fo ufdignili kar ie zhes oftalu od koffou (TT 1557: 42) - Inu on je rekal timu Folku doli fefti na travo, inu je vsel te pet Kruhe /.../ je gori pogledal v'Nebu, inu je sahvalil, inu reslomil, inu je dal te Kruhe Iogrom, Inu Iogri fo je dali timu Folku. Inu ony fo vfi jedli, inu fo fiti poftali. Inu fo pobrali, kar je bilu oftalu Kofceu (DB 1584: III,10a); (2) Inu on vftane tar vfame kfebi tu deite /.../ inu beshi vto Egiptouo deshelo, inu vndukai oftane do Erodesheue fmerti (TT 1557: 4) - Inu on je gori vftal, inu je vsel tu Ditece /.../inu fe je vganil v Egyptoujko deshelo, inu je ondi oftal, noter do Erodeshove fmerti (DB 1584: III,3b). Trubar z uporabo zgodovinskega sedanjika notranje povezuje in zaokroža realne dogajalne situacije. S tem jih hkrati ločuje od drugih, predstavljenih v bližnjem sobesedilu: bodisi takih, ki so glede na čas dogajanja predhodne ali sledeče, lahko pa tudi vezanih na drugo dogajalno okolje ali na drugega vršilca dejanja oz. nosilca dogajanja ali stanja. 71 Primerjava z Lutrovo Biblijo kot osnovno prevodno predlogo kaže, da je bila zamenjava večinoma opravljena v soglasju z njo. 72 O funkciji ločil v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja prim. Weiss 2002 (zlasti 254-262). 73 V taki vlogi v TT 1557 lahko nastopa tudi vejica. 46 Vid in čas v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih V zgledu (3) Vtim kir ie on taku fam febo mislil. Pole, ta angel tiga Gofpudi fe nemu prikashe vtih faneh, inu praui (TT 1557: 2) - Mej tem pak ker je on taku miflil, pole, en GO-SPODNI Angelfeje njemu v'fajni perkasal, inu je rekal (DB 1584: III,3a) sta od izhodiščnega, ciljno nenaravnanega dejanja v pretekliku z zgodovinskim sedanjikom ločeni dve dovršeni dejanji. Na dogajalno sočasnost opozarjata tudi uporabljeni prislovni določili: Trubarjevo vtim in Dalmatinovo mej tem. Različni časovni obliki v navedenem Trubarjevem primeru razmejuje medmet pole (v pomenu 'opozarjanja na to, kar se pojavi, opazi'), ki se v enaki vlogi pogosto pojavlja. Trdna sestavina nizov, sestavljenih iz dovršnih in nedovršnih glagolov v zgodovinskem sedanjiku, so tudi glagoli rekanja. Glagol, ki napoveduje premi govor, je praviloma naveden v zgodovinskem sedanjiku (4. zgled). Vanj iz preteklika občasno prestopa tudi v Dalmatinovem jeziku (5. zgled). Besedilno vzporedne Trubarjeve in Dalmatinove napovedi premega govora kažejo na obstoj (okvirno pa zarisujejo tudi obseg) praktične supletivnosti: npr. pravi - je djal/ je rekal7 Zanjo bi lahko našli potrdila tudi v jeziku posameznega pisca.75 Dvojice niso nujno vidsko poenotene. Glagol praviti je po osnovni vidski karakteristiki sicer nedovršen,76 v napo-vedni vlogi pa mu je mogoče priznavati dovršnost. Npr.: (4) Peter tedai odgouori inu knemu praui, Pole, mi fmo ufe fapuftili inu fmo hodili fa tebo /.../Iefus pag praui knim (TT 1557: 57) - Tedaj je Peter odguvoril, inu je djal k'njemu: Pole, my fmo vfe sapuftili, inu fmo fhli sa tabo /.../Iesus pak je djal k'nym (DB 1584: III,12b); (5) Letu ie pag vfe fturienu, de bode dopolnenu tu, kar ie gouorienu od Gofpudi skufi tiga preroka, kir praui (TT 1557: 6) - Letu fe je pak vfe sgudilu, de bi fe tu dopolnilu, kar je GOSPVD fkusi Preroka govuril, kateri pravi (DB 1584: III,3b). 74 Zamenjave kot pravi ^ *je pravil in *dem/dejem ^ je djal niso izkazane. 75 O Dalmatinovi rabi glagolov rekanja prim. Merše 1993: 230. 76 V Pleteršnikovem slovarju je opredeljen kot vb. imp. (PS 1895: II,213), v SSKJ (1979: III,968) pa kot nedov. in dov. 47 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja TA PERVIDEIL TI' ti A NO VIGA TESTAMENTA. VfISI Ml Vil IHTKSI I vi;>.r.LLliTI JXV Iv pf 11 Ji Kfjjrju, rLl>¡pj4ui;íl va SjltHii D Id ft.&rfl Piimm l:.i 1'niivju fuci-ftilJirijlKlnrn. CARIC VE2H PGS TI M, IN V i. j Ju n tfrup r Jfl boj.1 ilot.m jn, ITPÍlfiéffl/ Mr» wi¡> tiftwn Zmt\ 9l(ttwntít/irt tu meiK ECjnia( jíilt ÍE('t(f| iTIAlíUlJÍÍrlWt.- tMinUJ mjn hiht ,'Tnl- TIJIilnif,nuiSif I (jlfíMr.! KJJoni («rÑfir bu Íif.r "I -' 11 n Jj'-r n,:i lí. attlfjgnr. TVBINC.£ ANNO M, D. L VIL Primož Trubar, TA PERVIDEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, 1557 - naslovnica 2.2 Za Trubarjev jezik so značilni tudi primeri naglega prestopanja iz ene oblike v drugo, uresničeni znotraj istega dogajalnega niza.77 Prepletanje obeh ustvarja vtis živahnosti in razgibanosti pripovedi (6. primer). Razložiti ga je mogoče tudi s tem, da gre za prevod iz prvega desetletja Trubarjevega knjižnega ustvarjanja in da zato popolne ustaljenosti tudi glede rabe časovnih oblik še ni mogoče pričakovati. Številni primeri kažejo, da je Trubar oblikovno dvojnost, ki jo ustvarjata zgodovinski sedanjik in preteklik kot sopomenski obliki, skušal še dodatno funkcionalno osmisliti. Na nov niz konkretnih dejanj je večkrat opozoril tako, da je prvo dejanje navedel v zgodovinskem sedanjiku, v nadaljevanju pa uporabil preteklik, ali obratno (7. primer). Sopomenska oblikovna različica je lahko uporabljena celo samo pri zadnjem členu sklenjenega niza, vendar je o namerni, funkcionalni izbiri mogoče govoriti le, če ji lahko pripišemo vsaj potencialno razmejevalno vlogo. Na enak način so občasno izpostavljena tudi dejanja, ki v aktualne dogajalne nize ne sodijo, ali dejanja, ki pripadajo drugi dogajalni ravnini. Na pripadnost drugi ravnini neredko hkrati opozarja tudi naklonska ali načinovna označenost dejanja, zato besedilna primerjava pri Trubarju odkriva trpnik, pri Dalmatinu pa tvornik, oz. pri Trubarju pogojnik, pri Dalmatinu pa povedno obliko (8. in 9. primer) ali obratno. 77 Razlike v izboru sopomenskih časovnih oblik (npr. praui/ie rekal), ki jih odkriva primerjava Trubarjevih novozaveznih prevodov (TE 1555 in TT 1581-82), Rothe npr. razlaga z navezavo na različne prevodne predloge: shema, ki jo predstavljata začetek pripovedi v zgodovinskem sedanjiku in nadaljevanje v pretekliku, je v TE 1555 po njegovem mnenju mestoma posneta po Lutrovi predlogi, na pogostejšo izbiro preteklika namesto zgodovinskega sedanjika v TT 1581-82 pa je vplivala Vulgata (Rothe 2006: 92-94). 48 Vid in čas v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih (6) Kadar ie tu ta kral Erodesh faslishal, fe ie prejtrashil, inu vfe Meiftu Ierufalem shnim. Inu on vkupe fpraui vfe Vishefarye inu Pifarie tih ludi, te ie on vprashal, kei Criftus ima biti royen. Inu oni nemu pouedo, Vbetleemu vti Iudouski desheli (TT 1557: 3) - Kadar je letu Erodefh Krajl flifhal, fe je vftrafhil, on, inu shnym red vfa Ierusalem. Inu je puftil vkup poklizati vfe Vifhefarje inu Piffarje mej fokom, inu je nje isvprafhoval: Kej bi imel Criftus rojen biti? Inu ony fo k'njemu djali: v'Betlehemi v'Iudoufki desheli (DB 1584: III,3b); (7) Onapag kadar vunprideta, fta nega ime refglaffilapo tei ifti ufi desheli (TT 1557: 24) - Ona fta pak vunkaj fhla, inu fta njega resglafsila po vfej teifti desheli (DB 1584: III,7b); (8) Tedai Erodesh poklizhe fcriuaie te Modre, inu ffliffom is nih ifuprasha ta zhas, vkaterim fe ie ta fueisdaprikafala. Inu neeposhle Vbetleem, inu praui (TT 1557: 3) - Tedaj je Erodesh te Modre fkrivaje poklizal, inu je fkerbnu is nyh isvprafhoval, kadaj bife ta Svésda bila perkasala: Inu je nje poflal v'Betlehem, inu je rekal (DB 1584: III,3b); (9) Inu kadar fe Ioshefis fna obudi, fturi on, koker ie nemu bilu fapouedanu od angela tiga Gofpudi, inu vfame kfebi fuio sheno (TT 1557: 2) - Kadar fe je pak Ioseph is fna bil obudil, je fturil, kakdr je njemu GOSPODNI Angel bil sapovédal, inu je vsel fvojo Sheno k'febi (DB 1584: III,3b). 2.2.1 Trubar je sopomenski časovni obliki uporabljal tudi za ločevanje konkretnih, dovršenih dejanj od trajnih dejanj ali stanj (npr. spoznavno-čustvenega značaja), predstavljenih z nedovršnimi glagoli (10. zgled), pa tudi za ločevanje dejanj in stanj, vezanih na zunanji, stvarni svet, od tistih, ki se omejujejo na človekovo notranjost (11. zgled): (10) Kadar tu ty Defet faslishio, fo bili neuulni zhes ta dua brata (TT 1557: 60) - Kadar fo letu ty defset flifhali, fo ony nevolnipoftali zhes ta dva Brata (DB 1584: III,13a); (11) Inu Iefus pride fem naprei, ugleda to ueliko mnoshizo tih ludi, Inu fe ie zhes nee fmilil, inu te osdraui te kir fo vmei nimi bolni bili (TT 1557: 42) - Inu Iesus je vunkaj fhal, inu je vidil ta velik folk, inu ony fo fe njemu v'ferci fmilili, inu je osdravil nyh bolnike (DB 1584: III,10a). 2.2.2 Z rabo iste časovne oblike je pri Trubarju občasno dodatno opozorjeno na povezanost med dejanji, ki sta (so) v vzročno-posledičnem odnosu (12. zgled), ali pa je prav z izmenično rabo sopomenskih oblik opravljena ločitev dejanja, ki je sprožilo nadaljnje dogajanje, od posledičnega niza, s tem pa posredno opozorjeno na njuno pomensko nasprotje (npr. 13. zgled): (12) Kadar pag Pilatus uidi, de nishter ne opraui, temuzh le zhedale vegshi shum vftaie, ufame on to uodo inu umye fuie roke pred ludmi, inu praui (TT 1557: 88) -KAdar je pak Pilatus vidil, de nej nifhter opravil, temuzh de je veliku vekfhi fhum vftajal, je vsel vodé, inu je pred folkom roké vmil, inu je djal (DB 1584: III,18a); (13) KAdar ie on pag vidil to Mnoshizo tih ludi gre on gori na eno Goro, inu doli fede, knemu perftopio nega Iogri (TT 1557: 9) - KAdar je on pak ta Folk vidil, je gori fhal na eno Gorro, inu je doli fedel, inu njegovi Iogri fo k'njemu ftopili (DB 1584: III,4b). 49 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 2.3 Ker gre pri izmenjavi preteklika in zgodovinskega sedanjika navadno le za oblikovno spremembo, ne pa tudi za pomensko, saj zgodovinski sedanjik ne vsiljuje izbire nedovršnikov, kar je značilnost aktualnega in razširjenega oz. splošnega sedanjika, se primerjana biblijska prevoda kljub avtorsko polarizirani izbiri časovnih oblik vidsko navadno ujemata. Razhajanja so redka, zato se tudi o vzrokih za hkratno vidsko spremembo, ki je dejansko vidsko-časovna, ni treba pogosto spraševati. 2.3.1 Če je pri enem ali drugem piscu na primerjanem besedilnem mestu uporabljen dvovid-ski glagol, je vtis vidske heterogenosti, ki nastaja zaradi nasprotja med vidsko enopomenskim in dvovidskim glagolom, pogosto samo navidezen (npr. med naprej nesti in darovati, med ofrovati in ofrati, med pregrešiti in grešiti). Kadar dvovidski glagol aktualizira enak vidski pomen kot ustreznik pri drugem piscu, razhajanja ni. Npr.: (14) Kadar tu Iefus faslishi, fe ie fezhudil, inu praui htim kir fo fa nim shli (TT 1557: 19) - Kadar je Iesus tu fh[l]ifhal, fe je sazhudil, inu je djal, h 'tem, kateri fo sa nym fhli (DB 1584: III,6b); (15) Satu kadar ti tui dar na ta Altar offruiesh, inu tukai fpomenish, de tui brat ima neikai fubper tebe (TT 1557: 11) - Satu, kadar ti tvoj dar na Altar offrafh, inu tebi ondi na miffalpride, de tvoj Brat ima kejkaj supar tebe (DB 1584: III,5a). Večkrat je samo navidezna tudi vidska razlika med glagoli premikanja, ki so po obliki ne-dovršni, in soodnosnimi predponskimi dovršniki, ker se z vključitvijo prvih v eno izmed prete-kliških oblik lahko spremeni tudi njihova vidska vrednost.78 Npr.: (16) Kadar ie pag Iefus noter vtu Capernaum bil prishal perftopi knemu en Alt-man, ta nega proffi inu praui (TT 1557: 19) - KAdar je pak Iesus noter fhal vKapernaum, je en Kapitan k'njemu ftopil, ta je njega profsil, inu je djal (DB 1584: III,6b).79 2.3.2 Na izbor vidsko nasprotnih glagolov pri enem ali drugem piscu je lahko vplivalo tudi prizadevanje za razvidnejšo izoblikovanost dogajalnega niza, bodisi glede dinamičnosti ali glede vrednostne razvrstitve dejanj (dogajanj ali stanj), ki upošteva predvsem njihovo aktualnost, z njo pa tudi obvestilnost. Oba prevajalca sta se zavedala, da je z nizanjem dovršnih glagolov mogoče zgostiti in intenzivirati pripoved, z vključevanjem nedovršnikov pa jo upočasniti ter izpostaviti, s tem pa tudi poudariti posamezne dogajalne faze, ki jih predstavljajo trajajoča dejanja, procesi ali stanja. Npr.: (17) Inu on poshle tar odfeca Ioannefu glauo vti Iezhi, Inu nega Glaua ie bila femkai perneffena /.../ inu ie dana tei deklici, inu ona to neffe fui materi (TT 1557: 41) - Inu on je tje poflal, inu je Ioannefu vjezhi Glavo vfekal, inu njegova Glava je bila pernefsena /.../inu tej Deklici dana: inu ona je njo fvoji Materi pernefla (DB 1584: III,10a). 78 O tem, da na spremembo prvotnega vidskega pomena pri nekaterih glagolih poleg besednega pomena lahko vpliva tudi časovno sobesedilo, prim. Merše 1995b: 216. Orešnik (1994: 118) pri tovrstnih primerih (Janez se je lani selil 'preselil') govori o (dozdevni) zaznamovani rabi nedovršnega vida. 79 K dovršnemu razumevanju glagola iti, ki ga je Dalmatin uporabil v časovnem odvisniku, usmerjata tudi Lutrova prevodna predloga in najnovejši slovenski biblijski prevod: DA aber Jhesus eingieng zu Capernaum (LB 1545: 1979); Ko je prišel v Kafarnaum (SP 1996: 1488). 50 Vid in čas v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih 2.3.3 Izbor vidsko različnih glagolov, ki spremlja protistavo sopomenskih časovnih oblik, je neredko sobesedilno pogojen in usklajen. V osmem zgledu, kjer si stojita nasproti Trubarjev dovršnik ifuprasha in Dalmatinov nedovršnik je isvprajhoval, na temeljitost izvedbe dejanja kažeta prislovni določili načina ffliffom in fkerbnu. Trubarjeva raba dovršnika je usklajena z osredinjenostjo na dokončen podatek o času pojavitve zvezde, Dalmatinov nedovršnik pa kaže na ponavljalnost, h kateri je na eni strani spodbujalo troje naslovnikov, na drugi pa s pogojnikom poudarjena negotovost glede časa pojavitve zvezde. V naslednjem zgledu (18) Inu Iefus ta hodi okuli po vfei Galileiski desheli, vuzhi vnih Shulah, inu pridiguie ta Euangelion od tiga kraleuftua, inu on ofdraui sledno bolefan inu sledni betesh vmei ludmi (TT 1557: 9) - INu Iesus je okuli hodil po vfej Galilejfki desheli, je vuzhil v'nyh Shulah, inu je predigoval ta Evangeli od Krajleftva, inu je osdraulal vfe shlaht Bolesni inu Beteshe mej Folkom (DB 1584: III,4b) se primerjana prevoda vidsko razlikujeta le glede zadnjega člena (ozdraviti - ozdravljati). Ta sledi trem nedovršnikom, s katerimi so predstavljena trajna, ciljno nenaravnana dejanja, vendar vsako z možnostjo ponovitve. Pri Trubarju uporabljeni dovršnik ozdraviti označuje konkretno dejanje, ki se ponovi tolikokrat, kolikor je predmetov, ki terjajo njegovo uresničitev. Na njihovo številčnost kaže prilastek slednji ob odnosnicah bolezen in betež. Pri Dalmatinu je izbor nedovršnika ozdravljati prirejen priredno zloženemu predmetu v množini. 2.4 Trubarjeva praksa se od Dalmatinove navadno razlikuje tudi glede prikaza istodobnih dejanj ali stanj, ki so tako pri enem kot pri drugem le redko izražena s pričakovanim sedanjikom nedovršnih glagolov. Pri Trubarju je istodobno dejanje ali stanje pogosto predstavljeno s seda-njikom ali preteklikom, ki sledi zgodovinskemu sedanjiku ali pretekliku v predhodnem stavku (19. in 20. zgled), pri Dalmatinu pa zaradi vztrajanja pri pretekliku do tovrstnega nihanja ne prihaja. Na neustaljenost izražanja istodobnosti kažejo tudi primeri napačnih kombinacij: pravilno izbrane časovne oblike in napačne vidske (21. zgled). (19) Inu kadar on nega pogleda, inu uidi, de ie on eno Vero imel fdrau poftati, re-zhe on fueliko ftymo (TT 1557: 378) - Inu kadar je on v'njega bil pogledal, inu je vidil, de je on veroval, de bi fe mu moglu pomagati, je on s'glasno fhtimo rekal (DB 1584: III,69b);80 (20) Inu kadar ie on uidil eniga, de fe ie nemu kriuina godila, ga ie branil (TT 1557: 351) - kadar je on eniga vidil, de fe mu je kriviza godila, ga je branil (DB 1584: III,64b); (21) Kadar on pag vidi de veliku is tih Farifeiou inu Saduceiou knega kerftu prido, praui knim (TT 1557: 6) - KAdar je on pak vidil, de je veliku Fariseerjeu inu Sadduceerjeu k'njegovimu Karftuperhajalu, je on k'nym djal (DB 1584: III,4a). 2.5 Če primerjani besedili izkazujeta nasprotje med preteklikom in nezgodovinskim sedan-jikom, razlika navadno opozarja na širše, večplastno neujemanje. V zgledu (22) Koku ie de ui ne faftopite, de ieft ne fem od kruha uom gouuril, kadar fem dial, Varuite fe pred Farifeiskim inu Saduceiskim quaffum? iz TT 1557: 47 gre za omembo v preteklosti izvršenega dejanja, v DB pa je isto dejanje dobilo razsežnost brezčasnega, kar pomeni, da se lahko izvrši večkrat in da je bistvena predvsem vsebina povedanega, oddaljenost od trenutka govorjenja pa ni pomembna: Koku je tu, de nesaftopite, de vam jeft nepravim od Kruha (kadar pravim:) Varite fe pred Qvafsom teh Fariseerjeu iny Sadduceerjeu? (DB 1584: III,11a). 80 V najnovejšem biblijskem prevodu je istodobnost izražena tako, kot predpisuje slovnična norma (Toporišič 1984c: 330): Pavel ga je premeril z očmi, in ko je videl, da ima vero, ki bi ga lahko rešila, mu je zaklical z močnim glasom (SP 1996: 1662). 51 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 3 Glede rabe sedanjika v pomenu brezčasnosti se primerjani besedili večinoma ujemata. Običajna vidska skladnost je hkrati dokaz, da je brezčasnostni sedanjik vidsko dokaj ustaljena časovna oblika. Prevladujoči nedovršniki in redki dovršniki kažejo, da oblika ne postavlja izrazitejših omejitev glede glagolskega vida. Zaradi možnosti številnih ponovitev, ki jo tako za dovršena kot za trajna dejanja odpira brezčasnost, nastajajo posebni vidsko nevtralizacijski položaji,81 v katerih zaradi izenačenosti delnih vidskih pomenov82 zbledeva prvotna slovnično-pomenska razlika med vidsko nasprotnima glagoloma. V primeru (23) nega ime bode imenouanu Emanuel, kateru fe isloshi, Bug fnami (TT 1557: 2) - bodo njegovu ime, Emmanuel, imenovali, kateru je ftolmazhenu, Bug s'nami (DB 1584: III,3b) ima Trubarjeva brezosebna raba fe isloshi nevtraliziran vidski pomen, možno pa jo je razumeti tudi kot naklonsko obarvano - z možnostnim pomenskim odtenkom. 3.1 Nekaj primerov vidske neujemalnosti je razložljivih z napačnim izborom, ki je večinoma posledica avtorjeve nepazljivosti ali morda njegovega podleganja vplivu besedotvorne »su-gestivnosti« ustreznikov v tuji prevodni predlogi, nikakor pa ne z netrdnostjo vidskega sistema v knjižnem jeziku 16. stoletja, ki je dosedanje raziskovanje ni potrdilo (Merše 1995b). Npr.: (24) TEdai prido Kiefufu ty Piffary odIerufalema, inu prauio, Sakai tui logri preftopuio tih Starisheu poftauo? Oni ne umio nih rok kadar kruh iedo (TT 1557: 43) - TEdaj fo k'njemu prifhli Pifsarji inu Fariseerji od Ierusalema, inu fo djali: Sakaj tvoji Iogri preftopajo teh Starijhih poftavo? Ony nevmivajo fvoih rok, kadar Kruh jedö (DB 1584: III,10b). Dovršnik je namesto pričakovanega nedovršnika pogosteje uporabljal Trubar, zaslediti pa ga je mogoče tudi pri Dalmatinu: (25) Vtim iftim zhafu odgouori Iefus, inu praui, Ieft fahualim tebe Ozha /.../ de Ji ti letu skril pred teimi modrimi inu faftopnimi, inu fe ie tim prep[r]oftim refodil (TT 1557: 31) - VTemiftim zhafsu je Iesus odguvoril inu je djal: Ieft tebe zhaftim Ozha /.../ de Ji ti letu fkril pred modrimi inu saftopnimi, inu Ji je tem majhinim resodil (DB 1584: III,8b); (26) tu, kar is uuftgre, tu gre is tiga ferza /.../Sakai is ferza uun gredo hude misli (TT 1557: 45) - Kar pak fkusi ufta vun gre, tu pride is ferza /.../ Sakaj is ferza prido hude mifli (DB 1584: III,10b). V prvem primeru je prav vidska razlika tista, ki usmerja k različnemu razumevanju sedanjika. Upoštevanje širšega sobesedila in primerjava z Lutrovo prevodno predlogo ter kasnejšimi slovenskimi biblijskimi prevodi pa izključuje možnost, da bi Trubar z glagolom fahualim označeval aktualno, pravo sedanjost.83 3.1.1 Polarizacija dovršni vid - nedovršni vid lahko nastopa tudi pri rabi te časovne oblike, povzroči pa jo - kot pri kakršni koli odmaknjenosti od trenutka govorjenja - različno razumevanje in posledično tudi različno predstavljanje vsebine, bodisi samo z dovršnimi ali samo z nedovršnimi glagoli: npr. (27) Kar ieft vompoueim utemmi, tu uipoueite na fuitlobi (TT 1557: 27) - Kar jeft vam pravim v 'temmi, tu vy pravite na fvitlobi (DB 1584: III,8a). 81 O nevtralizaciji vidskega nasprotja prim. Bondarko - Bulanin 1967: 72-75. 82 O definicijah delnih vidskih pomenov pri vodilnih ruskih vidoslovcih prim. Merše 1995b: 47. 83 Prim. ZV der selbigen zeit antwortet Jhesus / vnd sprach / Jch preise dich Vater /.../Das du solchs den Weisen vnd Klugen verborgen hast / Vnd hast es den Vnmündigen offenbaret (LB 1545 (1974): 1987); Tedaj je Jezus spregovoril in rekel: »Slavim te, Oče /.../ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem /.../« (SP 1996: 1495). 52 Vid in čas v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih 4 Za označevanje pretekle preddobnosti in davne preteklosti Trubar namesto predprete-klika, uveljavljenega pri Dalmatinu,84 pogosto uporablja preteklik ali zgodovinski sedanjik. S preteklikom navadno poudarja tudi tista dejanja, ki v okviru dogajalnega niza izstopajo po (naj) zgodnejši uresničitvi, oz. dejanja, ki niso sestavina aktualnega dogajalnega niza85 in ki pripadajo drugi, glede na čas dogajanja zgodnejši dogajalni ravnini (28. primer). Ista praksa velja tudi za navajanje dejanj v časovnih odvisnikih, saj tudi ta v primerjavi z drugimi dejanji iz iste povedi ali iz istega dogajalnega niza segajo globje ali najglobje v preteklost. Nakazovanje dogajalnega zaporedja Trubar prepušča izbrani stavčni obliki, besednim pokazateljem ali celo samo njegovi lastni razvidnosti. Drugače je ravnal Dalmatin, saj je časovno prvenstvo dejanj, predstavljenih v časovnih odvisnikih, navadno poudarjal tudi s predpreteklikom. (28) Tedai Erodesh poklizhe jcriuaie te Modre, inu jflijjom is nih ifuprasha ta zhas, vkaterim fe ie ta fueisdaprikafala. Inu neeposhle Vbetleem, inupraui (TT 1557: 3) - Tedaj je Erodesh te Modre jkrivaje poklizal, inu jejkerbnu is nyh isvprafhoval, kadaj bife ta Svesda bila perkasala: Inu je nje poflal vBetlehem, inu je rekal (DB 1584: III,3b); (29) Natu kadar fo oni tiga krala faslishali, gredo tiakai. Inu pole, ta jueijda katero fo oni vti lutroui desheli vidili, gre nim naprei, dotle ona pride inu ojgorai obftoy (TT 1557: 3) - Kadar fo ony vshe tiga Krajla bily saflifhali, fo fhli tjakaj. Inu pole, ta Svesda, katero fo ony v'Iutrovi desheli vidili, je pred nymi fhla tjakaj, dokler je prifhla inu osgoraj obftala (DB 1584: III,3b). 4.1 Posledica pogostosti pojavljanja predpreteklika v DB je tudi njegova opaznejša večpomenskost in znotraj nje vloga izražanja stanja po izvršitvi dejanja. V Trubarjevem prevodu je stanje izraženo na običajnejši način, to je z deležnikom ali s pomensko ustreznim glagolom. Npr.: (30) Kadar iepagErodesh bilmertou, pole, ta angel tiga Gojpudi jeprikasheloshefu (TT 1557: 5) - KAdar je pak Erodesh bil vmerl, pole, tedaj je je GOSPODNI Angel Iosephu v'jajni perkasal (DB 1584: III,3b). 5 Znano je, da sta Trubar in Dalmatin uporabljala različne oblike za izražanje prihodnosti in da nista odločneje selektivno posegala v tovrstno dediščino preteklosti.86 Njuna praksa se razlikuje predvsem glede količinskega razmerja med različnimi možnostmi,87 ki so z ozirom na pogostost rabe bolj izenačene pri Trubarju kot pri Dalmatinu. Oba sta za izražanje prihodnosti uporabljala opisni prihodnjik, zvezo imeti/hoteti + nedo-ločnik in dovršni sedanjik. Razlike nastajajo zaradi oblikovne nepoenotenosti dogajalnih nizov, projiciranih v prihodnost. Tudi v primerjanih besedilih je mogoče najti primere tako za Trubarjevo in Dalmatinovo vztrajanje pri isti obliki v celotnem nizu kot za mešan izbor. Pisca sta se za eno ali drugo možnost pogosto premišljeno odločala. Npr.: (31) Inu ona bode rodyla eniga Synu, tiga ti bodesh imenoualIejus, jakai on bode ofdrauil juie ludi od nih grehou (TT 1557: 2) 84 Da je bil predpreteklik trdna sestavina Dalmatinovega časovnega sistema, dokazujejo 3004 zapisi v DB 1584 (Merše 1997a: 9). 85 B. Pogorelec (1960/61: 153, 155) omenja, da se /je/ predpreteklik pogosto uporablja/l/ za označevanje dogodkov, ki so v besedilu za pripoved drugotnega pomena. 86 M. Orožen opozarja na obilico možnosti za izražanje prihodnosti, ki jo je izkazovala tako stara cerkvena slovanščina kot tudi vsi slovanski jeziki na začetku knjižnega razvoja (Orožen 1970: 224). Tudi v Brižinskih spomenikih je prihodnost izražena na več načinov: s pomožnikom bodo in trpnikom (ispoweden bodo), z naklonsko zvezo hot'o + nedoločnik (se hot'o kajati), z dajalniško naklonsko zvezo (imeti mi je), z dovršnim sedanjikom (prideš sodit) in s faznim glagolom ter nedoločnikom (načnem delati) (Orožen 1989a: 97-98) 87 Na to dejstvo so posredno opozarjali že posamezni jezikoslovci v 19. stoletju (npr. Navratil 1856: predvsem na straneh 84 in 85, Miklošič 1876: 176-177, Škrabec 1892). 53 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja - Inu ona bo eniga Synu rodila, tiga ime imafh ti, Iefus, imenovati. Sakaj on bo fvoj folk isveli-zhal odnyh grehou (DB 1584: III,3a). Prednost opisnega prihodnjika v primerjavi z zvezo imeti/ hoteti + nedoločnik je, da je naklonsko enopomenski in nedvoumen, prednost zveze z nedoloč-nikom pa prav njena dvonamenskost. 6 Vidski razliki med prevodoma, ki je na splošno pogosto pogojena z besednim pomenom glagola, se občasno pridružuje pomenska, ki jo ustvarja enostransko ali obojestransko izražena modifikacija poteka ali izvršitve glagolskega dejanja oz. njegova vrstna različnost: pri enem piscu je npr. izpostavljen začetnostni pomen (pregovoriti - govoriti, zaslišati - slišati (prim. 6. zgled)), kar je odvisno od različne približanosti prevodni predlogi ali od upoštevanja različnih predlog, vsekakor pa nasledek prevajalčevega premišljenega izbora. 7 Vidskočasne razlike med prevodoma so pogosto povezane s skladenjskimi preureditvami, kar dokazujejo tudi nekateri izmed doslej navedenih zgledov. Osnovna tipa sta določena z navzkrižnimi zamenjavami (časovnega) podredja s (vezalnim) priredjem: (32) Inu on gre od tot naprei, vgleda on dua druga brata (TT 1557: 8) - Inu kadar je on od unod dajle naprej fhal, je on vidil dva druga Brata (DB 1584: III,4b); (33) Onapag kadar vunprideta, fta nega ime refglaffilapo tei ifti ufi desheli (TT 1557: 24) - Ona fta pak vunkaj fhla, inu fta njega resglafsila po vfej teifti desheli (DB 1584: III,7b). 8 Več doslej navedenih zgledov dokazuje, da se vidsko-časovnim razlikam rade pridružijo še naklonske modifikacije in načinovna označenost. Praktično soobstajanje in medsebojno učinkovanje vseh štirih glagolskih kategorij - vida, časa, naklona in načina - pa bo obravnavano posebej. 54 Glagolski vid v povezavi z načinom in naklonom v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih 0 Splošno priznano dejstvo je, da obstaja povezava med glagolskimi kategorijami vida, časa, naklona in načina in da je njihovo medsebojno razmerje součinkovalno in zlasti na funkcionalni ravni tudi dokaj zapleteno. Čeprav se je s posameznimi glagolskimi kategorijami smiselno ukvarjati ločeno, saj se je le po tej poti mogoče ustrezno seznaniti tako z obliko kot s pomenom ter s sistemsko osrednjim in obrobnim na obeh ravninah, pa je vse podrobnosti praktične uporabe mogoče spoznati šele ob upoštevanju součinkovanja kategorij, zlasti tistih, ki se izražajo z isto obliko. Najtesneje sta povezani kategoriji vida in časa, tesna pa je tudi povezava med vidom in naklonom88 ter vidom in načinom,89 zlasti zveza z njunima osnovnima oblikama, to je s povednim naklonom in tvornim načinom, ki sta v svojih osnovnih funkcijah glede povezav z vidom tudi najmanj problematični.90 Vidoslovci se pri raziskovanju medsebojnih vplivov kategorij poslužujejo različnih metod. Med pogostejšimi sta ugotavljanje in raziskovanje presekov glagolskih kategorij ter izhajanje iz ene izmed raziskovanih kategorij, ki hkrati služi za osnovo pri ugotavljanju funkcioniranja druge. Pupynin (1995: 161) npr. kategorijo načina obravnava kot celoto dveh semantičnih ravnin, aktivne in pasivne, na katerih se kažejo semantične funkcije kategorije vida, Bidem (1988: 66) pa izhaja iz predpostavke, da je možnost tvorbe (deležniškega) pasiva odvisna od leksičnega vida glagola. 0.1 Pričujoča obravnava je namenjena prikazu obsega in tipologije primerjalno odkrite neujemalnosti, nanašajoče se na sopojavljanje glagolskih kategorij vida in načina ter vida in naklona v Trubarjevem in Dalmatinovem prevodu evangelijev.91 Primerjalno so bili pregledani Matevžev, Markov in Lukov evangelij92 v TT 1557 in DB 1584. 1 Soodvisnost vida in načina Primerjava Trubarjevega in Dalmatinovega prevoda evangeljskih besedil je odkrila 125 primerov vidsko-načinovnega razhajanja. 1.1 Zamenjava93 trpnika s tvornikom Med spremembami, ki v prvi vrsti zadevajo vid in način, je najpogostejša Dalmatinova nadomestitev trpnika s tvornikom.94 Izkazuje jo skoraj polovica primerov tovrstnega neujemanja 88 Prim. Hrakovskij 1990: 24-27, Zaliznjak - Šmelev 1997: 29-30, Grekova 1998. 89 Prim. Pupynin 1995, Gavrilova 1998. 90 Prim. Hrakovskij 1990: 25. 91 S primerjavo Trubarjevega in Dalmatinovega prevoda evangelijev so bile odkrite osnovne razlike glede njune rabe vida v povezavi s časom (Merše 2000). 92 Primerjalno je bil pregledan tudi Janezov evangelij, vendar razlike v številčne podatke niso zajete, ker je prevodno razhajanje potrjevalo že odkrito tipologijo. 93 Glagola zamenjati in nadomestiti sta v obravnavi skupaj z ustreznima izglagolskima samostalnikoma uporabljena za označevanje spremenjenega stanja v Dalmatinovem biblijskem prevodu. 94 Nanjo je na več mestih opozorila M. Orožen 1987b (1996): 126 (navedena stran je iz novejše izdaje), 1986b: 33, 1986c: 110, Breznik pa je opazil Dalmatinovo pravilnejšo rabo trpnika, ki jo ponazarja z naslednjim 55 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (59 od 125). Zamenjava povzroča pričakovano obvestilno prerazporeditev, saj se na skladenjsko obrobje odrinjeni (z omembo v prislovnem določilu vršilca glagolskega dejanja) ali celo neomenjeni vršilec dejanja oz. nosilec poteka ali stanja pojavi v vlogi osebka. Prislovno določilo vršilca glagolskega dejanja je navadno izraženo s predložno zvezo od koga oz. od koga skuzi koga, če je ob dejanskem vršilcu dejanja, ki je navadno Bog, opozorjeno tudi na posrednika (prim. 1. zgled)). Dalmatin s tvornikom nadomešča pogosteje zastopano trpniško zgradbo, sestavljeno iz osebne oblike pomožnega glagola biti in deležnika -n95 (oblika na -t je redka), in redkeje uporabljane oblike s se. Zamenjava deležniške trpniške zgradbe je v podrobnostih naslednja: Pri veliki večini zamenjanih trpniških zgradb gre za deležnik dovršnega glagola, ki ga v tvorniku uporablja tudi Dalmatin (prim. 2. zgled). V nekaterih primerih se v Trubarjevem prevodu izpričani delni vidski pomen96 ohranja tudi v tvorniški obliki v Dalmatinovi Bibliji, v večini primerov pa je zamenjava zgradbe hkrati tudi znamenje za premik od stanja, ki je posledica predhodne dovršitve dejanja, k dovršitvi konkretnega dejanja, poteka ali procesa, približujočega oz. razvijajočega se k ciljni točki, ki je hkrati tudi notranja meja dejanja (4. zgled). V četrtem zgledu je npr. stanje, ki sledi dovršitvi dejanja, predpogoj za uresničitev naslednjega dejanja. Dalmatin ob zamenjavi trpnika s tvornikom praviloma dosega obvestilno izenačenost prevoda, vendar z drugimi sredstvi kot Trubar. Stanje, ki je pri Trubarju izraženo s trpniško obliko, je npr. pri Dalmatinu večkrat izraženo s predpretekli-kom. Pri deležniškem trpniku razločevanje med preteklikom in predpreteklikom odpoveduje, kar pomeni, da je oblika paradigemsko siromašnejša od tvornika. Če je v Trubarjevem prevodu uporabljeni glagol nedovršen, najpogosteje izkazuje ponavljalni pomen, ki se ohranja tudi v tvorniku in navadno ne kaže izrazitejše odvisnosti od uporabljene časovne oblike oz. od njenega časovnega pomena97 (prim. 1. zgled). Pogosto uresničen je tudi trajni pomen. Tudi nanj je navadno posredno opozorjeno: npr. sobesedilno in z izbrano časovno obliko. V tretjem zgledu na procesualni vidski pomen kaže hkrati rabljeni glagol zaznavanja, ki opozarja na sočasni potek s trpnikom predstavljenega dejanja: zaslišati/uslišati (govorjeno) besedo. Dalmatin je v tvorniku navadno uporabil isti glagol kot pred njim Trubar v trpniku. Po nadomestnem sopomenskem ali celo pomensko spremenjenem glagolu je redko segel (prim. 1., 3. in 5. zgled), navadno pa takrat, kadar ga je k temu usmeril Lutrov prevodni zgled (prim. 1. in 5. zgled). Nekajkrat si stojita nasproti prehodna in celo vezljivostno približana glagola, ki pa sta pomensko nasprotna (npr. dati, ki odpira mesta za levi in dva desna delovalnika: za vršilca, prejemnika in prizadetega oz. za osebek ter dajalniški in tožilniški predmet, in vzeti 'sprejeti', ki odpira mesti za prvi in drugi delovalnik ter za prislovno določilo vršilca dejanja; prim. 14. zgled). Večje razlike med primerjanima prevodoma nastajajo ob uporabi vidsko nasprotnega glagola (prim. 6. zgled) in v primerih, kjer ni pretvorbeno upravičene istovetnosti osebka trpnega in predmeta tvornega zgledom: Trubar: fo odzhloveskih rokfturieni (209) - Dalmatin: fo/.../s'zhlovezhkimi rokami fturjeni. Omenja jo med primeri Dalmatinovih odmikov od Trubarjevih germanizmov (Breznik 1917: 172). 95 Deležnik na -n se pogosto pojavlja na mestih, kjer danes uporabljamo deležnik -t (npr. bijen), na kar je bilo že večkrat opozorjeno (Ramovš 1952: 148-149, Orožen 1977: 97-98 itd.). Ramovš (1952: 148) mešanje obeh končnic razlaga kot posledico analogije med glagolskimi vrstami. M. Orožen (1977: 97-98) ugotavlja razliko glede Trubarjeve in Dalmatinove rabe trpnega deležnika -t: redkejši je pri Trubarju, Dalmatin pa se glede njegove rabe pod vplivom narečja približuje sedanjemu stanju, čeprav ga še vedno redko uporablja. 96 S strokovnim poimenovanjem »delni vidski pomeni« se zlasti v ruskem vidoslovju opredeljujejo tipi sobesedilnih uresničitev kategorialnih pomenov dovršnega in nedovršnega vida (Zaliznjak - Šmelev 1997: 17). Predstavljeni so kot rezultat součinkovanja leksičnega pomena glagolov, glagolskih kategorij (časa, naklona, načina), sobesedila in situacije. Bondarko (1967: 52-61) navaja štiri osnovne delne vidske pomene dovršnega vida (konkretno-faktični, nazorno-primerjalni, potencialni, sumarni) in sedem osnovnih delnih vidskih pomenov nedovršnega vida (konkretno-procesni, trajno-neprekinjeni, nazorno-primerjalni, neomejeno-kratni, potencialni, omejeno-kratni, posplošeno-faktični). Hrakovskij (1990: 25) govori o gramemih dovršnega in nedovršnega vida. Kot osnovne in najpomembnejše grameme dovršnega vida izpostavlja prve tri pomene z Bondarkovega seznama, pri nedovršnem vidu pa konkretno-procesni, neomejeno-kratni oz. ponavljalni ter posplošeno-faktični pomen. 97 Ponavljalnost velja za preteklost, sedanjost ali prihodnost. 56 Glagolski vid v povezavi z načinom in naklonom v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih stavka (npr. 7. in 8. zgled). Neujemalnost stopnjuje tudi nasprotje med prehodnim glagolom pri Trubarju in neprehodnim pri Dalmatinu ali obratno (prim. 12 zgled). Z vidsko neujemalnim nasprotjem med trpnikom in tvornikom v šestem zgledu je posredovano tudi nasprotje med stanjem, ki sledi izvršitvi dejanja, in še ne končanim procesom, ki ima za cilj doseženje enakega stanja. Ker je nastop pričakovanega stanja v obeh primerih vezan na prihodnost, je vsebinska razlika, ki jo ustvarja nasprotje (dovršni) trpnik - (nedovršni) tvornik, manjša od pričakovane. Tudi Dalmatinove zamenjave Trubarjevega trpnika, izraženega s se, so praviloma uresničene z istim glagolom. Čeprav se več zamenjav nanaša na nedovršne glagole, nedovršnost trpniške oblike s se nikakor ni pravilo, saj nekaj zamenjav poteka tudi v smeri trpnik s se dovršnega glagola ^ tvornik nedovršnega glagola (10. zgled).98 Pri Trubarjevih nedovršnih trpniških oblikah in pri Dalmatinovih istovidskih tvorniških nadomestilih je vzporedno ugotovljivih več možnih delnih vidskih pomenov nedovršnega vida. Najpogostejši so konkre-tno-procesni, neomejeno-kratni in posplošeno-faktični.99 Odkrivati jih pomaga sobesedilo. V devetem zgledu uporabljeni glagol ofrati dopušča nešteto možnih ponovitev, za kar obstaja več sobesedilnih potrdil: raba v sedanjiku s pomenom splošne veljavnosti, osebek glavnega stavka v množini, možnost naslovitve sporočila na dva naslova (kozhetu oli materi), pri Dalmatinu pa še dodatno raba v časovnem odvisniku, ki ga uvaja kadar. Pri zamenjavi trpnika dovršnega glagola s tvornikom nedovršnega gre najpogosteje za premik od dovršenega konkretnega dejanja k razvijajočemu se konkretnemu dejanju. V primerih, kadar je bil uresničevani delni vidski pomen glagola v trpniku težko prepoznaven, ker sta obvestilno odpovedovala tudi neusmerjevalna sobesedilo in situacijski okvir, je Dalmatin z nadomestilom trpnika s tvornikom uporabniku prihranil potrebo po taki ali drugačni aktualizaciji. Enajsti zgled je vzorec za povedi, v katerih je trpna zgradba in z njo posredovano dejanje, ki prizadeva predmet, vpeta v tvorniški okvir, ki ga zagotavlja osebkova dopustitev100 tuje akcije, usmerjene bodisi nanj kot na objekt101 ali na koga drugega. Zgledi: (1) Letu ie pag vfe fiurienu, de bode dopolnenu tu, kar ie gouorienu od Gofpudi skufi tigapreroka, kir pravi (TT 1557: 2) - Letu fe jepak vfe sgodilu, de bi fe tu dopolnilu, kar je GOSPVD fkusi Preroka govuril, kateri pravi (DB 1584: III,3b); DAS ist aber alles geschehen / Auff das erfüllet würde /das der HERR durch den Propheten gesagt hat/der da spricht (LB 1545: 1968); (2) Inu kadar fe loshef is fna obudi, fturi on, koker ie nemu bilu fapouedanu od angela tiga Gofpudi (TT 1557: 2) - Kadar fe je pak loseph is fna bil obudil, je fturil, kakor je njemu GOSPODNI Angel bil sapovedal (DB 1584: III,3b); (3) lefus pag fdaici faslishi to beffedo, kir ie bila govoriena (TT 1557: 110) - Iesus pak je sdajci vflifhal to befsedo, katero fo onypravili (DB 1584: III,22a); (4) Kadar ie pag ta fad naprei perneffen, taku on sdaici ta ferp kiakai poshle, fakai ta shetou ie tukai (TT 1557: 106) - Kadar pak fad pernefse, taku on sdajci Serp tjakaj pofhle, sakaj shetou je tu (DB 1584: III,21a); (5) Koker ie on nekadai gouuril /.../De mi bomo ohranjeni pred nashimi fouurashniki (TT 1557: 160) - Kakor je on nekadaj govuril /.../De nas bo on odrefhil od nafhih 98 K nedovršnim in dovršnim trpniškim oblikam so prištete tudi ustrezne uresničitve dvovidskih glagolov (npr. glagolov ofrati in krstiti). 99 Pupynin (1995: 163-164) ugotavlja, da ima pri nedovršnih trpnih zgradbah, tvorjenih s se, zaradi pogoste rabe izredno veliko vlogo neomejenokratni pomen. 100 Toporišič (2000: 587) pomožni glagol pustiti uvršča v skupino dovoljevalnih glagolov. 101 V tem primeru se osebek v isti povedi pojavlja v vlogi vršilca dejanja oz. nosilca stanja in v vlogi prizadetega. Prim. Orešnik 1992: 35-36. Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Sovrashnikou (DB 1584: III,30b); ALS ER VORZEITEN GEREDTHAT/.../DAS ER VNS ERRETTET VON VNSERN FEINDEN (LB 1545: 2072); (6) ty slepci uidio, ty hromi hodio, ty gobouci bodo ozhiszheni /.../ ty mertui gori uftaieio (TT 1557: 183) - Slepci vidio, Hromci hodio, Goboucizhifti poftajejo/.../ Mertvici gori vftajejo (DB 1584: III,34b); (7) fe on lozhi odnih, inu ie bilneffen gori unebu (TT 1557: 254) - fe je odnyh lozhil, inu je gori fhal v'Nebu (DB 1584: III,46b); (8) inu taku iebilpouernen [pogled], inu ie uidil ufe zhiftu (TT 1557: 121) - Inu onje supet pogled prejel, de je vfe mogel biftru viditi (DB 1584: III,23b); (9) Vi pag prauite, kateri rezhe kozhetu oli materi, Ta dar kir od mene fe offra, ta ifti tebi knuzupride (TT 1557: 44) - Kateri kulipravi k'Ozhetu inu k'Materi (Kadar je offram, taku je tebi tu veliku pridnifhe) ta dobru ftury (DB 1584: III,10b); (10) leta ner perua Shacinga fe ie fturila, kadar ie Cyrenius vti Syrij Defshelfki Flegar bil (TT 1557: 161) - letu fhazovanje je bilu tu nar pervu, inu fe je godilu v'tem zhafsu, kadar je Cyrenius Deshelfki flegar bil v'Syrij (DB 1584: III,30b); (11) kadar fo fe ufi ludie kerfzhouali, inu de ie Iefus kerzhen bil /.../fe ie odperlu tu nebu (TT 1557: 167) - kadar fe je vus Folk puftil karftiti, inu je Iesus tudi bil karfzhen /.../fe je Nebu odperlu (DB 1584: III,32a); (12) Kateru ie pag umei tu Terne palu, fo lety, kir /.../bode fadushenu, inu obeniga fadu ne perneffo (TT 1557: 187) - Kateru je pak mej ternje padlu, fo ty, kir /.../ sadahneo, de obeniga fadu nepernefso (DB 1584: III,35a); (13) nekatere Shene tudi, kir fo bile ofdraulene od tih hudih duhou (TT 1557: 185) -ene Shene, katere je on bil osdravil, od hudih duhou (DB 1584: III,35a); (14) Proffite, taku uom bode danu (TT 1557: 201) - Profsite, taku bote vseli (DB 1584: III,37a). 1.2 Ob primerih, kjer je na Boga kot neposrednega ali posrednega vršilca dejanja izrecno opozorjeno, obstajajo tudi številni primeri t. i. teološkega trpnika, pri katerem so se pisci omembe Boga kot osebka, ki dejanje povzroča ali dopušča, zavestno ogibali.102 Prav zaradi obvestilne okrnjenosti tovrstnih primerov obstaja nevarnost neprepoznavanja trpniške zgradbe in istovetenja oz. zamenjevanja le-te s primeri brezosebne rabe. 1.3 K zmanjševanju rabe trpnika pri Dalmatinu v primerjavi s Trubarjem je pripomogla tudi aktivnejša uporaba drugih načinov izražanja stanja, npr. opisno, s stanjskimi glagoli in s pred-preteklikom. Izmed 125 primerov neujemalnosti je tovrstnih primerov 12, trije obratni primeri pa kažejo, da postopek ni tekel enosmerno. 1.4 Zamenjava ene trpniške oblike z drugo Zamenjavi tečeta v obeh smereh: od trpniške oblike s se k zgradbi biti + deležnik -n in obratno.103 Obe tvorbeni različici sta pri obeh piscih pogosto uporabljani,104 prednost pa je Dalmatin 102 Prim. SP 1996: 1876. 103 Zamenjave tipa de fe dopolni ufe tu kar ie piffanu (TT 1557: 238) ^ de bo dopolnjenu vfe karje pifsanu (DB 1584: III,44a) so upoštevane kot brezosebne tvorniške, čeprav bi nekatere izmed njih zaradi izenačenosti s topniškimi zgradbami in ob ustreznih sobesedilnih namigih bilo mogoče razumeti tudi kot primere teološkega trpnika. Povsem jasen je npr. trpnik v naslednjem primeru: Odtiga Gofpudi ie tufturienu (TT 1557: 136) - OdGOSPVDA fe je letu sgudilu (DB 1584: III,26a). Tip vidi se, stori se je ob upoštevanju dotedanjih jezikoslovnih ugotovitev kot brezosebni tvornik opredelila tudi M. Orožen (1971: 283-284). Potrditve zanj je našla pri Kuzmiču in Japlju. 104 M. Orožen ugotavlja, da je bil v 16. stoletju trpnik s se najmočneje uveljavljen pri Krelju, kar pojasnjuje z vplivom glagoljaških predlog (1987a: 34). 58 Glagolski vid v povezavi z načinom in naklonom v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih vendarle dajal obliki s trpnim deležnikom -n.105 Običajno Dalmatinovo ujemanje z Lutrom omogoča sklep, da je spremembo lahko motivirala zgolj zvestoba njegovemu prevodnemu zgledu, verjetnejša pa je misel, da je k izboru variantne zgradbe navadno pripomogla tudi različna možnost izražanja delnih vidskih pomenov, povezana s potrebo po poudarjanju dovršitve dejanja ali po izražanju stanja, ki sledi dovršitvi dejanja (prim. 1. zgled). Uresničevani delni vidski pomeni so tudi v teh primerih praviloma širše sobesedilno usklajeni in zato po sobe-sedilnih znakih tudi prepoznavni. Pri nobeni od obeh uporabljanih izraznih oblik trpnosti ni mogoče zaznati izrazite vezanosti na en sam vid. Zdi se, da tudi pravilo, ki v današnjem knjižnem jeziku odloča o obsegu rabe trpnika, tvorjenega s se, - to je, da je predmet, ki ga dejanje prizadeva, neživ (Toporišič 2000: 359) - ni izraziteje odločalo o izboru oblik, čeprav je redko kršeno. Ker je stanje posledica predhodno izvršenega dejanja, gre pri izboru trpniške oblike, tvotjene z deležnikom -n, tudi za preskok ene od dogajalnih faz in za posledično nevzporednost prikaza do-gajalnega zaporedja. Aktualizirana je druga, kasnejša faza dogajalnega zaporedja, kar je neredko poudarjeno tudi z izborom časovnih oblik. V prvem zgledu je trpniška zgradba, s katero je mogoče izraziti stanje, uporabljena v prihodnjiku. V drugem primeru je Trubarjev trpnik dovršnega glagola (fe isloshi), ki izraža časovno nevezano dejanje z možnostjo neštetih ponovitev,106 v Dalmatinovi Bibliji smiselno zamenjan z deležniško različico izražanja trpnosti, tvorbeno oprto na drug do-vršnik (je ftolmazhenu), ki izraža stanje po izvršitvi dejanja. Pri tretjem primeru bi bila vidska korekcija, vezana na zamenjavo zgradbe, smiselna le v primeru, če bi bila izpeljana z glagolom nositi s ponavljalnim delnim vidskim pomenom in ne z izrazito enosmernim glagolom, kakršen je nesti.107 Če je Dalmatin s kalkirano zvezo naprej nesen hotel označiti enkratno dovršeno dejanje, je zamenjava neupravičena.108 Primer se uvršča v skupino, ki jo sestavljajo glagoli, rabljeni z ne-lastnim, to je tvorbeno neupravičenim vidskim pomenom. Pojav, ki je za začetno obdobje razvoja slovenskega knjižnega jezika pričakovan, dokazuje, da se je glagolska kategorija vida kljub visoki sistemski trdnosti oblikovno in pomensko še ustaljevala. Z izborom različnih trpnih zgradb, uporabljenih usklajeno z drugimi glagolskimi kategorijami, so na vzporednih mestih v primerjanih prevodih aktualizirani različni vsebinski poudarki. Če bi dejanje, ki je v Trubarjevem prevodu posredovano s se izraženim trpnikom dovršnega glagola razbiti (4. zgled), presojali zunaj sobesedila, bi zveza kame /.../kir fe ne resbye ob podpori sedanjika in prilastkovega odvisnika kazala na časovno nevezani lastnostni pomen. Upoštevanje širšega sobesedila in Dalmatinovega izbora deležniške trpne zgradbe pa kaže, da se na trpnik s se v tem primeru veže zanj netipični stanjski pomen, ki je sicer značilnost deležniškega trpnika dovršnih glagolov. Z delovanjem analogije so razložljivi tudi dovršni pomeni deležniškega trpnika nedovršnih glagolov (prim. 8. zgled), ki so se v knjižnem jeziku ohranili do danes.109 105 S primerjavo Trubarjevega in Dalmatinovega prevoda prvih treh evangelijev je bilo zajetih 11 zamenjav trpnika s se z deležnikom -n in osem zamenjav, izpeljanih v obratni smeri. 106 Ta (delni vidski) pomen dovršnega glagola ustvarja pogoje za tekmovalnost z istopomenskim nedovr-šnikom (Bondarko 1967: 59-60). Na primere vidske tekmovalnosti, nastale v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku z realizacijo delnih vidskih pomenov dovršnega in nedovršnega vida, je opozorila Plotnikova 1975: 13-14 (npr. Sem že malical - Sem že pomalical in Mislim, da smo mu prinesli tudi vedno sonca - Mislim, da smo mu prinašali tudi vedno malo sonca). 107 Nesti spada v skupino determiniranih (Jakopin 1972: 4-5) oz. določnih glagolov (Toporišič 2000: 351), ki označujejo enosmerna trajna dejanja, nasproti nedeterminiranemu oz. neenosmernemu glagolu nositi, ki praviloma izraža ponavljalnost. 108 K takemu razumevanju usmerjata tudi Lutrov prevodni zgled ter najnovejši slovenski prevod (VND wo jr in eine Stad kompt / vnd sie euch auffinemen / da esset was euch wird furgetragen (LB 1545: 1098); V katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte s čimer vam postrežejo (SP 1996: 1578)). 109 O tem tipu govori Orešnik (1994: 36). Ponazarja ga z zgledoma sin je bil tepen in krompir bo pečen v desetih minutah. 59 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Razlike se še stopnjujejo ob izboru vidsko različnih glagolov (prim. 7. zgled). V 7. zgledu je različen vsebinski poudarek dosežen z izborom različnih trpnih zgradb vidsko različnih glagolov in ustreznih sobesedilnih sredstev (prislovnega določila načina, prislovnega določila časa). Pri Trubarju je poudarek na tem, da mora biti dejanje, ki bo trajalo tri dni, dobro opravljeno, pri Dalmatinu je zanimanje usmerjeno na trajanje dejanja, ki se po doseženju zunanje časovne meje tudi konča, na kakovost njegove izvedbe pa ni opozorjeno. Na vidsko neusklajenost dveh trpniško posredovanih istovrstnih, zaporednih dejanj v Trubarjevem prevodu jasno kaže 9. zgled. Interpretativno negotovost povzroča izbira dovršnika v deležniškem trpni-ku v sedanjiku (Je Ja vas da), ki jo je Trubarju morda »narekovala« soseščina glagola rekanja in odprta možnost izvršitve dejanja hkrati z izrekom. Izbiro bi sicer opravičevala tako raba sedanjika110 v izvenčasnem pomenu, ki omogoča številne ponovitve dejanja, kot tudi raba zgradbe v pomenu prihodnosti, na kar kaže Dalmatinov prevod, vendar vidska razlika med glagoloma dati in prelivati še vedno ostaja. Razhajanje prevodov pogosto povečuje časovna neujemalnost, ki pa je v primerih, kadar je dejanje z različnimi časovnimi oblikami umeščeno na isto časovno ravnino, le navidezna. Zgledi: (1) GoJpud de fe naiu ozhi odpro (TT 1557: 60) - GOSPVD, de bodo naju ozhy odperte (DB 1584: III,13a); (2) ena Dezhla bode /.../rodyla eniga Synu inu nega ime bode imenouanu Emanuel, kateru fe isloshi, Bug Jnami (TT 1557: 2) - ena Dezhla bo /.../eniga Synu rodila, inu bodo njegovu ime, Emmanuel, imenovali, kateru je ftolmazhenu, Bug s'nami (DB 1584: III,3b) - EINE JUNGFRAW WIRD SCHWANGER SEIN/VND EINEN SON GEBEREN / VND SIE WERDEN SEINEN NAMEN EMANUEL HEISSEN / DAS IST VERDOLMETSCHET/ GOTTMIT VNS (LB 1545: 1968); (3) ukakershne MeiJtu ui pridete, inu uas gori uJameio, tukai ui ieite kar fe uom na-preipoloshi (TT 1557: 197) - ker kuli v'enu MeJtu pridete, inu ony vas gori vsa-meo, ondi jete, kar vam bo naprej nefsenu (DB 1584: III,37a); (4) En kame na tim drugim nekar ne oJtane, kir fe ne resbye (TT 1557: 139) - En kamen nebo na drugim oJtal, kateri bi resbyen nebil (DB 1584: III,26b); (5) sledni offer bode follen fto folio (TT 1557: 127) - Jledni offer fe s'foljo foly (DB 1584: III,24b); (6) Shnim Jta bilapelana tudi dua druga huda lotra, de bi Je vmurila (TT 1557: 248) - SHnym pak Jta bila pelana tudi dva druga pregreJhnika, de bi vmorjena bila (DB 1584: III,45b); (7) Japuui, de fe ta grob dobru obaruie (TT 1557: 91) - Satu porozhi, de fe Grob varuie do tretjiga dne (DB 1584: III,18b); (8) leta ie ta kir ie poleg tiga potu ufeian (TT 1557: 37) - Inu tu je ta, kateri je fejan raven pota (DB 1584: III,9b); (9) Inu on vJame ta kruh, Jahuali, reslomi, inu nim da, rekozh, Letu ie muie tel-lu, kateru fe fa vas da, Glih taku ta kelih /.../ inu praui, Leta kelih, ie ta noui TeJtament vti mui kriy, katera fe fa vas prelyua (TT 1557: 241) - INu on je vsel Kruh, je sahvalil inu reslomil, inu je nym dal inu je rekal: Letu je moje tellu, kateru bo sa vas danu /.../Raunu taku tudi Kelih /.../ inu je djal: Letu je /.../ ta Novi TeJtament v'moji krij, katera bo fa vas prelita (DB 1584: III,44b); VND 110 V SP 1996 je na primerjanem mestu uporabljen sedanjik: In vzel je kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.« Prav tako je po večerji vzel tudi kelih in rekel: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas. (SP 1996: 1594). 60 Glagolski vid v povezavi z načinom in naklonom v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih ER NAM DAS BROT / DANCKET VND BRACHS / VND GABS JNEN / VND SPRACH / DAS IST MEIN LEIB / DER FUR EUCH GEGEBEN WIRD / DAS THUT ZU MEINEM GEDECHTNIS. DESSELBIGEN GLEICHEN AUCH DEN KELCH /.../ VND SPRACH / DAS NEWE TESTAMENT IN MEINEM BLUT / DAS FUR EUCH VERGOSSEN WIRD (LB 1545: 2128). 1.5 Zamenjave tvornika s trpnikom Da je različno izraženi trpnik udomačen tako pri Trubarju kot pri Dalmatinu, dokazujejo tudi zamenjave, ki tečejo v smeri tvornik ^ trpnik. Dalmatin ga je uvajal iz podobnih razlogov, kot se mu je odpovedoval. Izrabljal ga je za doseganje želene obvestilnosti stavka ali celo daljših povedi, zlasti za poudarjanje stanja, ki nastopi z dovršitvijo dejanja, in za odmik od ponavljajočega se dejanja, kot ga predstavlja Trubarjev prevod (1. zgled). Tudi zadnja faza dogajalnega zaporedja je situacijsko gledano že končana in prepuščena preteklosti. Ponekod je tak izbor tudi v korist večje stilne učinkovitosti odlomka, zlasti če se v njem z zamenjavo vzpostavi strukturna enovitost in če je ta tudi ritmično učinkovita (prim. 1. zgled). Dalmatin se je za trpni način odločal tudi takrat, kadar je hotel izpostaviti prizadetega, na obrobje postaviti ali celo zamolčati pa povzročitelja dejanja oz. vzrok določenega stanja (2. zgled). Zamenjava tvornika s trpnikom je lahko opravljena tudi iz potrebe po izpostavitvi drugega vršilca dejanja oz. nosilca stanja (3. zgled). Tudi tovrstne zamenjave nedvoumno kažejo na pogostejšo rabo in večjo priljubljenost trpniške zgradbe z deležnikom -n. Zgledi: (1) Inu kadar Jo ga sketinami Juefali, inu ute pote faklenili, taku ie ufe fuefe reftergal, inu ta Hudizh ga iepoialpopujzhauah. Inu Iefus nega uprasha (TT 1557: 188) -Inu on je bil s'ketinami svesan, inu v'fpringarje vklenjen, inu je reftergal te svese, inu je bil od Hudizha gnan v'pujzhavo. Inu Iesus je njega vprafhal (DB 1584: III,35b); Vnd er war mit Ketten gebunden / vnd mit Fesseln gefangen /vndzureis die Bande / vnd ward getrieben von dem Teufel in die wüsten (LB 1545: 2092); (2) Inu kadar jo zhes nega ty Vjshifary /.../ toshyli, nishter nei odguuoril (TT 1557: 87) - Inu kadar je on bil satoshen od Vjhih farjeu /.../nej on nifhter odguvoril (DB 1584: III,17b); (3) aku fe ui ne poprauite, uji taku poginete (TT 1557: 211) - aku fe vy nepopravite, taku bote tudi vy taku konzhani (DB 1584: III,39b). K manjši prisotnosti trpnika v Dalmatinovem jeziku so pripomogli tudi primeri ubeseditve stanja z opisom ali stanjskim glagolom, k čemur ga je navadno usmerila Lutrova predloga. Primerjava Trubarjevega in Dalmatinovega prevoda kaže, da zamenjavo rada spremlja nevzpo-rednost ubesedenih faz dogajalnega niza. (1) ie poloshi ven grob /.../ vkateri she nifzhe nei bil poloshen (TT 1557: 250) - je tuiftu polushil v'en ifsekan Grob, v'katerim fhe nej nikuli nihzhe leshal (DB 1584: III,46a); vnd leget jn in ein gehawen Grab / darinnen niemandje gelegen war (LB 1545: 2133); (2) Tedai fe ukupe sbero /.../uta Duor tiga Vifshiga farye, kir ie bil imenouan Caifas (TT 1557: 80) - Tedaj fo fe vkup sbrali /.../v'dvor tiga Vifhiga farja, katerimu je bilu ime Kajfas (DB 1584: III,16b). 61 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 2 Vid in naklon 2.1 S primerjavo Trubarjevega in Dalmatinovega prevoda prvih treh evangelijev je bilo odkritih 260 primerov neujemalnosti glede izbranega naklona oz. glede načinov izražanja posameznega naklona. Preverjanje vplivanjskih odnosov med kategorijama vida in naklona je potekalo na njihovi osnovi. 2.2 Najopaznejša je razlika med Trubarjevo rabo povednega naklona in Dalmatinovo nadomestno rabo pogojnika. Tovrstno neujemalnost izkazuje kar dobra tretjina vseh primerov (98). Ugotoviti je mogoče, da se je pogojnik v razmerju do povednega naklona v Dalmatinovem jeziku uveljavil z veliko večjim deležem kot tvornik v razmerju do trpnika. Pogojnost je Dalmatin izražal s specializiranimi, še danes uveljavljenimi oblikami, Trubar pa pogosto s skladenjskimi in leksikalnimi nadomestili, kakršna predstavljajo pogojni odvisnik in naklonski glagoli. 2.2.1 Izstopajo trije tipi pomensko različnih razmerij povednega in pogojnega naklona. Največjo pomensko razliko ustvarja zamenjava povednega naklona s pogojnikom v njunih osnovnih funkcijah (1. zgled). Pri povednem naklonu je to ugotavljalna funkcija, pri pogojnem pa podajanje umišljenega dejanja glede na možnost in pogoje njegove uresničitve (Toporišič 2000: 329). Zamenjava je praviloma uresničena v istem skladenjskem okolju, navadno v različnih tipih odvisnikov, redkeje v glavnem stavku in še redkeje v (vezalnem) priredju. Razlika med prevodoma se povečuje, če zamenjavo naklona spremlja tudi izbor druge vrste odvisnika (2. zgled). Gostota zamenjav, uresničenih v pogojnih odvisnikih, kaže, da je Dalmatin rabo pogojnika v tem tipu odvisnika razumel kot posebej logično (3. zgled). Pogosteje kot Trubar ga je uporabljal v vprašalnih stavkih, k čemur ga je nedvomno usmerjala tudi negotovost (npr. glede uresničitve dejanja), ki je pogosta motivacijska osnova uporabe vprašalnega naklona ali celo prepoznavna pomenska sestavina njegovih izraznih oblik (4. zgled). Zamenjave kažejo, da je Dalmatinovo uvajanje pogojnika večkrat tesno povezano s ponavljalnostjo dejanja (5. zgled). Zamenjave so navadno izpeljane z istim, redkeje s sopomenskim ali z vidsko nasprotnim glagolom. Pomenska razlika, ustvarjena s protistavo povednega in pogojnega naklona, je nekoliko omiljena v primerih, ki kažejo, da sta uresničitev dejanja ali nastop stanja predvidena v (negotovi) prihodnosti (3. in 6. zgled). 2.2.2 Nasprotje med Trubarjevim izborom povednega naklona in Dalmatinovo rabo pogojnika je skorajda pravilo v predmetnih odvisnikih, ki ponazarjajo vsebino predhodno izrečene zapovedi, prepovedi, prošnje, želje ipd. (6. zgled). Dejanjem, predstavljenim v predmetnih odvisnikih, je skupna neuresničenost. Naklonski obliki sta uporabljeni sopomensko. Če je pri Trubarju v glavnem stavku uporabljen preteklik, mu v odvisniku praviloma sledi povedni sedanjik s pomenom splošne veljavnosti (7. zgled). Z njim je opozorjeno tudi na zadobnost dejanja. Raba preteklika je v takih primerih redka in zato posebej opazna (8. zgled). 2.2.3 Primerjava izbranega vzorca Trubarjevega in Dalmatinovega jezika je odkrila povečano razhajanje glede načinov izražanja namere. V tej vlogi se izmenjujejo naslednje oblike: namerni odvisnik s povednim naklonom, nedoločnik in namerni odvisnik s pogojnikom, po katerem je Dalmatin segal pogosteje kot Trubar (9., 10, 11. in 12. zgled). Neujemalnost glede izraznega načina pogosteje kot pri drugih funkcijah pogojnika spremlja izbor vidsko nasprotnih glagolov. V enajstem zgledu je Dalmatinov izbor nedovršnikov s ponavljalnim pomenom oprt na možnost izvrševanja dejanja na posameznikih, ki sestavljajo množico, pri Trubarju pa je z 62 Glagolski vid v povezavi z načinom in naklonom v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih izbranima dovršnikoma111 poudarjena ciljna dovršenost dejanja. Dvanajsti zgled kaže na vidsko tekmovalnost, saj sta glagola dati (Trubar) in dajati (Dalmatin) uporabljena z istim delnim vid-skim pomenom. Oba označujeta dejanje, ki omogoča veliko število ponovitev. Na ponavljalni pomen je v sobesedilu opozorjeno s prislovnim določilom časa (per prauim zhafu / ob pravim zhafsu). Zgledi: (1) ffliffom is nih ifuprasha ta zhas, vkaterim fe ie ta fueisdaprikafala (TT 1557: 3) - je jkerbnu is nyh isvprafhoval, kadaj bi fe ta Svésda bila perkasala (DB 1584: III,3b); (2) Oli kadar on fa eno rybo proffi, aku nemu eno kazho poda? (TT 1557: 17) - Ali kadar ga profsi sa eno Ribo, de bi mu eno Kazho podal? (DB 1584: III,6a); (3) fakai ona ie fama febo diala, De fe ieft le nega guanta dotagnem taku bom ieft fdraua (TT 1557: 24) - ona je fama fabo djala: De bi fe jeft mogla le njegoviga Gvanta dotekniti, taku bi jeft sdrava poftala (DB 1584: III,7a); (4) Kakou tedai nuz ima ta zhlouik, aku on uus fueit dobi, inu fam febe fgubi? oli fa febi fturi kako shkodo? (TT 1557: 193) - Inu kakou prid bi imel zhlovik, de bi vus Svejt dobil, inu bi fam febe sgubil, ali bi fam febi fhkodo fturil? (DB 1584: III,36b); (5) te ie on vprashal, kei Criftus ima biti royen (TT 1557: 3) - inu je nje isvprafhoval: Kej bi imel Criftus rojen biti? (DB 1584: III,3b); (6) Letu ie pag vfe fturienu, de bode dopolnenu tu, kar ie gouorienu od Gofpudi skufi tiga preroka (TT 1557: 2) - Letu fe je pak vfe sgudilu, de bife tu dopolnilu, kar je GOSPVD fkusi Preroka govuril (DB 1584: III,3b); (7) Inu on ie nim terdnu fapouedal, de nifzhe tiga ne fuei, inu rezhe, da fe ni ieifti da (TT 1557: 111) - on je nym tárdnu prepovedal, da bi nihzhe tiga neimel vejditi, inu je rekal, de bi iméli njej jéjti dati (DB 1584: III,22a); (8) Vifshifary /.../fo te ludipreguuorili, de fo oniproffili fa Barrabafa (TT 1557: 87) - Vifhifarji /.../fo preguvorili ta Folk, de bi iméli sa Barrabaproffiti (DB 1585: III,18a); (9) ie poslal vunkai fuie hlapce, de tepouablenepoklizho na to Ohzat (TT 1557: 65) - je fvoje Hlapce vunkaj poflal, de bi te povablene k'Ohzeti poklizali (DB 1584: III,14a); (10) Potle kadar ie ta kral noter shal gledati te gofti, ie fagledal /.../ zhloueka (TT 1557: 66) - Krajl pak je notár fhal, de bi te Gofty ogledal, inu je tukaj vidil eniga Zhlovéka (DB 1584: III,14a); (11) nim da oblaft zhes te nezhifte duhe, de te ifte oni ifgonio, inu ofdrauio /.../sledno bolefan (TT 1557: 25) - je /.../ nym oblaft dal zhes nezhifte Duhuve, da bi teifte isganjali, inu vfe shlaht/.../Bolesni osdraulali (DB 1584: III,7b); (12) hlapez, kateriga ie ta Gofpud poftauil zhes fuio drushino, de on tei per prauim zhafu da nee fpisho (TT 1557: 75) - Hlapez, kateriga je Gofpud poftavil zhes fvojo Drushino, de bi nym ob pravim zhafsu fhpisho dajal (DB 1584: III,5b). 2.2.4 Primerjava je odkrila tudi 14 primerov obratno usmerjenih zamenjav (pogojni naklon pri Trubarju ^ povedni naklon pri Dalmatinu), ki tako kot vse podobne neosrednje zamenjeval-ne tendence dokazujejo, da so bile piscema dobro znane različne možnosti izražanja pogojnosti in da sta se dobro zavedala tudi funkcionalnega obsega posameznih oblik in izraznih načinov. 111 Prim. Merše 1995b: 97. 63 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 2.3 Izmed naklonskih kategorij se je glede odvisnostne povezave z vidom kot najbolj zapleten pokazal velelni naklon. Vidoslovci ugotavljajo, da zlasti pri zanikanih velelnikih, to je pri izražanju prepovedi, v nekaterih slovanskih jezikih prihaja do prevlade naklona nad vidom.112 2.3.1 Primerjalno posebej izstopa oblikovna polariziranost izražanja velelnega naklona, saj ustaljeno tvorjenemu velelniku, ki ga je uporabljal Trubar, v Dalmatinovem jeziku pogosto stojijo nasproti sopomensko rabljene zveze pomožnega glagola imeti in nedoločnika (1. in 2. zgled).113 Zgradba je kalkirana, kar je povsem jasno pokazala tudi primerjava z Lutrovim prevodnim zgledom. Dalmatinov izbor se v 18 tovrstnih primerih ujema z Lutrovim (prim. 1. zgled). Kot neslovenska skladenjska izrazna različica velelnega naklona je bila opisna zgradba kasneje opuščena. Zamenjava je bila simetrično izpeljana pri 2. osebi ednine ter pri 1. in 2. osebi dvojine in množine (prim. 1. in 2. zgled). Poziv, namenjen tretji osebi vseh števil, je pri Trubarju izražen opisno s členkom naj in z obliko povednega sedanjika za 3. osebo, pri Dalmatinu pa z velelniško obliko za 2. osebo vseh treh števil (3. zgled).114 Trubarjeva in Dalmatinova knjižnojezikovna praksa kaže, da je bilo pri izražanju prepovedi že v 16. stoletju upoštevano še danes veljavno pravilo, da se namesto zanikanega velelnika dovršnega (in določnega) glagola navadno rabi velelnik nedovršnih (in nedoločnih) glagolov (Toporišič 1992b: 348). Občasne Trubarjeve in Dalmatinove oddaljitve (4. in 5. zgled) od izkazane norme so dokaz, da pravilo ni bilo jasno uzaveščeno. Dalmatinovi popravki tovrstnih Trubarjevih prekrškov ter Trubarjevo lastno usklajevalno prizadevanje (4. in 5. zgled) pa kažejo, da je bila pri izbiri vida v zanikanem velelniku kot zavezujoče pravilo upoštevana raba nedovršnika,115 zanemarjena pa je bila obveznost pretvorbe nezanikani velelnik dovršnega glagola ^ zanikani velelnik nedovršnega glagola. K rabi nedovršnikov s splošno veljavnim, trajnim ali ponavljalnim pomenom je usmerjala trajna veljava večine prepovedi, zlasti pa zapovedi, ki jih je določil Bog (prim. 2. zgled). Nanašalnost prepovedi na konkretno dejanje je lahko bila vzrok za izbor dovršnega glagola namesto pričakovanega nedovršnika (6. zgled). Do večjih pomenskih razlik med prevodoma prihaja tudi takrat, kadar si nasproti stojita povedni in velelni naklon ali če sta v primerjanih delih uporabljena vidsko nasprotna glagola, ki označujeta dogajalno nevzporedni fazi (prim. 7. zgled, kjer si stojita naproti boš videl in po-gledaj). Namesto nedovršno rabljenega zaznavalnega glagola videti, ki v Trubarjevem prevodu stoji v povednem naklonu in izraža stanje po izvršitvi dejanja, je Dalmatin uporabil velelnik dovršnega glagola pogledati in z njim izrazil priporočeno, še ne uresničeno dejanje, ki bo imelo za posledico stanje, izraženo z glagolom videti. Primerjalno so bile odkrite tudi številne prevodne razlike, ki jih je povzročila bodisi aktualizacija različnih razmerij govorečega do glagolskega dejanja ali izbor različnih načinov njihovega izražanja. Dodatno vsebinsko razliko med prevodoma je lahko povzročila že aktualizacija različnih delnih vidskih pomenov, v še večji meri pa Dalmatinov izbor vidsko nasprotnega glagola. 112 Prim. Hrakovskij 1990: 27. 113 Obširneje o načinih izražanja velelnega naklona v Trubarjevem in Dalmatinovem jeziku prim. Orzecho-wska 1986: zlasti 330-341. 114 Dalmatinova raba se ujema z določilom v Bohoričevi slovnici, kjer je v vzorcu za velelniško pregibanje navedena tudi oblika za 3. osebo ednine, dvojine in množine, ki se ujema z oblikami za 2. osebo (npr. Sekaj on, Sekajta/.../ona, Sekajte oni; BH 1584: 110). 115 Vzrok je v pogostosti njegove rabe. 64 Glagolski vid v povezavi z načinom in naklonom v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih Zgledi: (1) Leta ie mui lubi syn /.../ Tiga ui poslushaite (TT 1557: 50) - Leta je moj lubesnivi Syn /.../letiga imate vy poflufhati (DB 1584: III,11a); DIS IST MEIN LIEBER SON/.../DENSOLT JR HÖREN(LB 1545: 2000); (2) Ne preshuftuai, Ne vbyai, Ne kradi, Ne prizhui kriuu, Poshtui tuiga ozheta inu tuio mater (TT 1557: 227)116 - Ti nemafh prefhuftvati: Ti nemafh vbyati: ti nemafh krafti: Ti nemafh falfh prizhovanja govoriti: Ti imafh tvojga Ozheta inu tvojo Materpofhtovati (DB 1584: III,42a); (3) ie li mogozhe, nai gre leta kelih od mene (TT 1557: 82) -je li mogozhe, taku pojdi leta Kelih od mene (DB 1584: III,43a); (4) Ne iemlite nishter febo na pot (TT 1557: 191) - Vy nemate nifhter fabo vseti na pot (DB 1584: III,36a); (5) Inu kateri bode na ftrehi, ta ne hodi doli uto hisho, inu noter ne puidi, de bi on kai hotel ufeti is fuie hishe. Inu kateri bode na puli, ta fe nafai nepourazhai htimu kar ie on fa febo puftil, fui plashz prozh odnefti (TT 1557: 141) - Inu kateri je na ftrehi, ta nehodi doli v'hifho, inu nepojdi noter, de bi kejkaj is fvoje hijhe nefsel: Inu kateri je na puli, ta fe nasaj nevärni, de bi fvoj gvant vsel (DB 1584: III,27a); (6) Letu Videne nikomer nepoueite (TT 1557: 50) - Vy nemate lete prikasni nikomar povedati (DB 1584: III,11b); (7) ifmi poprei tu brunu is tuiga oka, potle bosh dobru vidil koku to byl is tuiga brata oka ifmesh (TT 1557: 16-17) - ismi poprej Brunu is tvojga oka, inu potle pogle-daj, koku Troho is tvojga Brata oka vunkaj vsamefh (DB 1584: III,6a). 2.4 K osvetlitvi součinkovalnega razmerja med vidom in naklonom bi nedvomno pripomogla obsežnejša analiza zamenjav povednega naklona z naklonskimi modifikacijami, izraženimi z zvezami naklonskih glagolov in nedoločnikov, saj prav raba naklonskih glagolov povzroča zelo subtilne razlike vidskopomenskega značaja. K istemu tipu je pogojno mogoče prištevati tudi nasprotje med opisnim prihodnjikom in zvezo naklonskega glagola imeti/hoteti + nedo-ločnik, to je med dvema osnovnima načinoma izražanja prihodnosti, če skladenjska zgradba imeti/hoteti + nedoločnik hkrati uresničuje tudi naklonski pomen. Pregled bi bilo treba razširiti tudi na primere prevodnega razhajanja, ki nastajajo zaradi aktualizacije različnih naklonskih modifikacij. 3 Z rezultati analize, opravljene na primerjalno izločenih, izbranih primerih vidsko-nači-novne in vidsko-naklonske neujemalnosti Trubarjevega in Dalmatinovega prevoda evangelijev, je mogoče določiti in pojasniti le del razlik med Trubarjevim in Dalmatinovim knjižnim jezikom, za seznanitev z detajli njune ubesedovalne in prevajalske prakse pa tako zasnovana analiza ne zadošča. Za ugotovitev splošnih zakonitosti součinkovalnih razmerij glagolskih kategorij in za določitev razvrstitvenega zaporedja posameznih tipov in zgradb znotraj kategorij bi bila potrebna obsežnejša raziskava, osredinjena na jezik posameznega pisca. 116 Različica božjih zapovedi iz Markovega evangelija je vidsko manj poenotena: Ne fturi preshuftua, ne Vbyai, ne kradi, ne gouori Falsh Prizhouane, nikokar ne Preuezhai, poshtui tuiga Ozheta inu Mater (TT 1557: 129) - Ti nemafh prejhujhtvati: Ti nemafh vbyati: Ti nemafh krafti: Ti nemafh falfh prizhovanja govoriti: Ti nemafh nikogar golufati: Pofhtuj tvojga Ozheta inu Mater (DB 1584: III,25a). Razmerje med leksičnim in vidskim pomenom glagola (ob enovidskih glagolih v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja) 0 Sistemska raziskava rabe glagolskega vida v knjižnih izdajah slovenskih protestantov druge polovice 16. stoletja (Merše 1995b) je pripeljala do številnih ugotovitev. Pokazala je, da je imel gla-golski vid v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja značaj slovnične kategorije, ki je kljub relativni mladosti izkazovala presenetljivo sistemsko trdnost. V primerjavi z današnjim stanjem je bilo v 16. stoletju več tvorbene variantnosti, kar je posledica zgodnje razvojne faze knjižnega jezika, pa tudi več primerov neujemanja med obliko in pričakovano vidsko vsebino, kar je pogosto razložljivo z vplivnostjo prevodnih predlog, napisanih v nemščini, ki glagolskega vida kot dvočlenske slovnične kategorije ne pozna. Pri ugotavljanju načinov tvorbe vidskih parov117 ter obsega vidske parnosti se je v vsej razsežnosti pokazala tudi odvisnost glagolskega vida od leksikalnega pomena glagolov. Vid-skoparne povezave so omogočali leksični pomeni s predvidljivo notranjo mejo dejanja, onemogočali pa pomeni brez nje118 oz. pomeni brez možnosti razvoja dejanja,119 ki so jih izpričevali enovidski glagoli. Med različnimi možnimi vzroki za enovidskost je prav pomenski daleč v ospredju. 1 Problemski okvir in materialna osnova obravnave V poglavju bo predstavljen obseg enovidskosti v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Zaradi štiristoletne časovne odmaknjenosti raziskovanega pojava je posebna pozornost namenjena objektivni prepoznavnosti enovidskosti, ki jo zagotavljata kontekstualna in sintaktična raven.120 Pri raziskavi je bilo upoštevanih 4100 različnih glagolov, dobljenih s popolnim izpisom štirih vzorčnih besedil, izbranih po avtorskem in besedilnozvrstnem kriteriju.121 1.1 Tudi v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja so »imperfektiva tantum« znatno prevladovala:122 več kot 700 nedovršnikov (predvsem prvotnih in drugotnih, pa tudi glagolov, ki so po obliki dovršniki, po pomenu pa nedovršniki, oz. dovršnikov z razveljavljenim prvotnim 117 Termin »vidski par« je uporabljen za označevanje (praviloma) tvorbeno povezanih, pomensko izenačenih, vidsko pa različnih dvojic glagolov, ki celostno predstavljajo dejanje z določljivo notranjo mejo. Nedovršni člen para izraža približevanje notranji meji, dovršni člen pa njeno doseženost (prim. RG 1980, 583-584). 118 V RG 1980: 583 so glagoli, ki vstopajo v vidske pare, opredeljeni kot »glagoli z mejnim pomenom osnov«, enovidski glagoli pa kot »glagoli z nemejnim pomenom osnov«. 119 V pričujoči obravnavi je z namenom, da bi bili zaobseženi vsi enovidski glagoli, upoštevana poleg mej-nosti glagolskega dejanja (o odnosu mejnosti/nemejnosti in kategorije vida prim. Bondarko 1997) tudi semantična lastnost razvoja dejanja. Ta se ujema s pojmom postopnosti, ki jo Giro-Veber (1990: 104) navaja kot prav tako nujni pogoj za nastanek spremembe v glagolski situaciji. 120 Na uporabnost sintaktičnega kriterija pri ugotavljanju semantičnih sprememb je že l. 1948 opozoril Ma-slov (1984b/1948: 51). Pri glagolih se ta kriterij kaže kot neenaka sposobnost za vstopanje v določene besedne zveze oz. kot različna valentnost. 121 Izbrano je bilo po eno delo vsakega izmed štirih najpomembnejših piscev: Primož Trubar, TA PERVI DEIL TIGA NOV1GA TESTAMENTA, 1557 (krajšava: TT 1557); Sebastijan Krelj: POSTILLA SLOVENSKA, 1567 (krajšava: KPo 1567); Jurij Dalmatin: BIBLIA, 1584 (krajšava: DB 1584) in Adam Bohorič: Arcticae horulae fuccifivae, 1584 (krajšava: BH 1584). 122 Podobno razmerje izkazujejo tudi obravnave enovidskih glagolov v drugih slovanskih jezikih, ne glede na jezik in raziskovano časovno obdobje (npr. Smirnov 1970: 157, Avilova 1976 itd.). 67 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja vidskim pomenom) izkazuje različen obseg enovidskosti: v enem, več ali v vseh pomenih. Povezuje jih značajska podobnost označevanih dejanj, dogajanj ali stanj. Vsa so ciljno oz. re-zultativno nenaravnana in zato tudi nelimitirana z mejno točko, h kateri bi se dejanje premoso-razmerno s trajanjem primikalo ter se z njenim doseženjem uresničilo in končalo. Odkritih je bilo 12 izrazitih pomenskih tipov enovidskosti, ki so večinoma še nadalje členjeni: 1. stanjski glagoli (bedeti, bati se, težiti (greh mu teži), sovražiti, ležati); 2. glagoli, ki označujejo naravne in organske procese ali stanja (npr. cveteti, rasti, dežiti); 3. glagoli, ki označujejo zvočno uresničevanje dejanja (kričati, hripati, moliti, cepetati, cvičati, arfati); 4. glagoli, ki označujejo premikanje in gibanje (iti - hoditi, dirjati, brcati); 5. glagoli, ki označujejo lastnost osebka (zeleniti se, divjati, pezati); 6. glagoli, ki označujejo odnos osebka do glagolskega dejanja oz. modalni glagoli (hoteti, iskati (koga ubiti), račiti (delati)); 7. glagoli, ki označujejo čutno dojemanje (gledati, slušati, tipati); 8. mišljenjski glagoli (meniti, držati (koga za boga)); 9. glagoli, ki označujejo obstajanje in bivanje (biti (kje), lebati, gnezdovati); 10. relacijski glagoli (pomeniti (malikpomeni kralj), glihati se (s čim), imeti (kaj)); 11. glagoli, ki označujejo delovanje (dihati, glodati, gospodovati, metati se, arcnovati (koga), kamenovati (koga)); 12. pomožni glagol biti v zvezi s povedkovim določilom (biti hlapec, biti bolan na nogah). Večje število uvrščevalno težavnejših glagolov, razporejenih na obrobje, te pomenske tipe večsmerno odpira, povzroča postopno zbledevanje njihove ostrine in oblikuje stično ali celo prekrivnostno območje. 1.2 Glagoli, ki so bili v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja vidsko neparni v več ali celo v vseh pomenih, se redko vkjučujejo v en sam pomenski tip. Primer celovite vključenosti med glagole stanja npr. predstavlja v celoti enovidski, večpomenski trpeti. Različne pomene dokazujejo naslednje tipične zveze: vdano trpeti; trpeti lakoto /štrajfingo, smrad; tečenje krij; trpeti koga mej sabo; trpeti /ne trpeti koga; trpeti ogenj (železo trpi ogenj); dolgo trpeti (zima dolgo trpi). Držati npr. s posameznimi pomeni vstopa v različne pomenske tipe: pridružuje se glagolom mišljenja (držati kaj od koga), glagolom, ki označujejo opravilo (držati večerjo, svet s kom), glagolom, ki označujejo duševno stanje (držati s kom), lastnostnim glagolom (ortografija drži 'velja'). 1.2.1 Jedra pomenskih tipov predstavljajo glagoli, ki se vanje uvrščajo z osnovnejšimi pomeni, obrobja pa glagoli z razvojno drugotnejšimi, tudi frazeološkimi pomeni. Enovidskost prav tako zadržujejo metaforično in metonimično razložljive pomenske širitve in pomenski prenosi, prepoznavni po spremembah skladenjskega okolja. 1.3 Morfološka izoblikovanost tipov Pri nobenem izmed ugotovljenih pomenskih tipov ni mogoče zaznati popolne priponske poenotenosti glagolov, ki bi kazala na morfološko izoblikovanost, s tem pa tudi na gramatika-liziranost tipa. Enotnejšo priponsko izpeljavo izpričujejo le nekateri podtipi: npr. pripadnost besedotvornemu tipu samostalnik + -ova-ti notranje povezuje skupino glagolov, ki pri glagolih delovanja označujejo zaposlitev (npr. gospodovati, hlapčovati, kmetovati, kraljovati). Posebno jedro glagolov, ki označujejo naravne procese, predstavljajo: bliskati se, dežiti, kapati, prašiti se, rositi. Povezuje jih izsamostalniška izpeljava in brezosebna raba. Pogostejša je vezavna poenotenost glagolov istega podtipa: npr. tožilniško navajanje nosilca stanja ter imenovalniška predstavljenost tistega dela telesa, na katerega se počutje ožje osredinja: glava me boli, ušesa jih srbijo, ali vzroka slabega počutja: Mene greva, de fim Saula h'Krajlu fturil (DB 1584: I,157b). Na pomensko nepopolnost modalnih glagolov kaže obvezna prisotnost polnopomenskih nedo-ločnikov: npr. iskati njega ubiti, morati pojti, misliti stopiti v zakon. 68 Razmerje med leksičnim in vidskim pomenom glagola 1.4 Soodnosne predponske tvorjenke Velik del enovidskih nedovršnih glagolov, rabljenih v 16. stoletju, ostaja v vzorčnih besedilih brez dovršnih predponskih vzporednic. Občutno zmanjšano potrebo po sestavljanju s predponami izkazujejo npr. modalni, mišljenjski in lastnostni glagoli. Čeprav je vzorec zanesljiv le do določene mere, saj je v primerih, ko se pri ubesedovalnem procesu potrebe po ustreznih pred-ponskih tvorjenkah niso pokazale, izostanek lahko povsem naključen, je vendarle tako stanje v popolnem soglasju z vidsko neparnostjo nedovršnikov. Pri glagolih, ob katerih je tekla živahna predponska tvorba, je bila njihova enovidskost posredno potrjena prav z opazno pomensko različnostjo soodnosnih predponskih dovršnikov, ki se odraža tudi vezavno. Dodane predpone so namreč pomen izhodiščnega glagola ožje zamejile, predponsko tvorjenko pomensko osamosvojile in jo oddaljile od prvotnega nedovršnika. Dejanja, ki jih označujejo številni enovidski nedovršniki, so bila z dodano predpono neredko pomensko modificirana glede na vrsto glagol-skega dejanja: predvsem glede faznosti, kolikosti in načina. Iz razmerij med enovidskimi nedovršniki in vzporednimi predponskimi tvoijenkami so ugotovljivi naslednji pomeni predpon: sedeti - obsedeti: ob- označuje bodisi 'vzpostavitev stanja' ali 'vztrajanje v začetnem položaju'; dišati -podišati (rožo): po- uresničuje pomen 'mala mera dejanja'; spati - zaspati: za- označuje prehod v stanje, izraženo z glagolom spati; glagola sta torej v pomensko dopolnjujočem se razmerju. Vzpostavitev stanja označuje tudi predpona z- iz razmerja bati se - zbati se. Za-, ki perfektivizira glagol trobentati (trobentati - zatrobentati), izraža bodisi 'začetek dejanja' ali 'malo mero dejanja'. Po- iz razmerja lomastiti -polomastiti (vse) nastopa v pomenu 'zaporedna izvršitev dejanja na večjem številu predmetov', enako tudi ob- pri spati - obspati (žene). Iz- pri žalovati - izžalovati izraža 'popolno dovršitev dejanja', do- pri ajfrati - doajfrati se (do smrti) pa 'veliko mero' ali 'visoko stopnjo dejanja' itd. 1.4.1 Vidskoparnemu povezovanju smerno določenih glagolov premikanja z ustreznimi pred-ponskimi glagoli nasprotujejo jasno vidni smerni pomeni dodanih predpon, ki jih potrjujejo tudi predlogi iz dodanih krajevnih prislovnih določil: npr. gnati (ovce v puščavo, sovražnika iz Italije, koga k ajdom, koga proč, nova kola, službo, sila ga žene) - izgnati (človeka iz paradiža), iz- uresničuje pomen 'ven'; odgnati (koga od sebe) 'stran'; pognati (koga nazaj) 'v določeni smeri'; pregnati (vraga od ovac) 'od kod kam'; prignati (koga v zavezo) 'k, zraven'; razgnati (Egipterje po deželah) 'narazen'; sognati (iz templja kupce) 'ven'; ugnati (nas v božji strah) 'noter'. 2 Skladenjsko dokazovanje enovidskih pomenov 2.1 Razlike, ki se na skladenjski ravnini kažejo med pomeni, ki omogočajo vidsko parnost, in pomeni, ki pogojujejo enovidskost, je mogoče ugotavljati pri glagolih, ki niso v celoti enovidski. V večini primerov so enovidski razviti oz. neosnovni pomeni, izhodiščni pa le izjemoma. Odkrita tipologija, ki dokazuje pomensko širjenje enovidskosti, hkrati kaže na formaliziranost odnosov med leksikalnim in vidskim pomenom glagola. Naštevalno zaporedje je določeno na osnovi vezljivostnih tipov in ne na osnovi pogostnosti. Npr.: 1. V pomenu z določljivo notranjo mejo je vršilec dejanja v imenovalniku - v enovidskem pomenu pa je nosilec stanja dajalniško ali tožilniško izražen: rezati kaj-jih kaj reže (primer 1); gristi kaj - vest jih grize (primer 2). 2. Tožilniško prehodnost mejnih pomenov zamenjuje v enovidskih pomenih bodisi ne-prehodnost123 oz. netožilniška prehodnost ter sopojavljanje ustreznih okoliščinskih določil: 123 Avilova (1976: 62-63) npr. omenja neprehodnost kot karakteristično lastnost zlasti tistih neaktivnih glagolov, ki izražajo predstave ali odnose izrazito statičnega značaja. 69 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja razbijati kamen ^ razbijati na dovri, vagati bron ^ vagati pet sikelov. Peti in govoriti sta npr. vidskoparna le tedaj, kadar je dejanje osredinjeno na konkretno, končno besedilo, neprehodnost pa opozarja na dejanje brez ciljne oz. rezultativne naravnanosti (primer 3). Glagoli kot npr. jesti, piti, lokati so vidskoparni tedaj, kadar se tožilniško vežejo s predmeti, ki označujejo obvladljivo količino hrane ali pijače (jesti sad, kruh). Na enovidski pomen kaže neprehodnost ali netožilni-ška prehodnost: jesti tešč, piti s čolnarji. Pri moliti na nastop enovidskosti v prvi vrsti opozarja sprememba tipa objekta, v nekaterih primerih pa tudi predložnosklonska vezava namesto nepre-dložne tožilniške: moliti prošnjo, molitov - moliti boga, k bogu, za bolne otroke. 3. Vidskoparni in enovidski pomen istega glagola se lahko ločita tudi glede sklona predmeta, na katerega se dejanje nanaša, ali celo po številu vezav (enosklonska proti dvosklonski; npr. deliti kaj ^ deliti kaj s kom; primer 4). Troštati se je npr. enovidski le v pomenu 'pričakovati kaj', ki ga razkriva rodilniška vezava troštati se česa, dejanje s predvidljivo notranjo mejo pa razkriva orodniška vezava: troštati se s čim (primer 5). 4. Enovidski frazem kriviti usta na koga, ki označuje posmehljiv odnos do koga, se od izhodiščnega vidskoparnega pomena prav tako tožilniško prehodnega glagola kriviti kaj razlikuje po dodani predložni zvezi na koga (primer 6). 5. Na prestop v enovidskost pri nekaterih glagolih kaže netipičnost predmeta, pri drugih pa poleg te tudi netipičnost vršilca dejanja (primer 7). Na enovidskost nedovršnika premoči kaže bodisi sprememba tipa predmeta ali prisotnost prislovnega določila količine, osnovni znak pa je vidska sprememba: premoči koga ^ premoči kaj, veliko (primer 8). 6. Rasti se npr. vidskoparno povezuje s predponskim glagolom zrasti, kadar označuje spreminjanje s predvidljivo mejno točko, na enovidski pomen 'nahajati se v stanju, značilnem za živo rastlino' pa poleg skoraj obveznega prislovnega določila kraja večkrat posredno opozarja tudi pojavitveno mesto v skladenjskem vzorcu, to je raba v prilastkovem odvisniku, ki kakovostno ali vrstno določa samostalniško jedro (primer 9). (1) Kadar oni pag letu faslishio, ie nee reffalu (TT 1557: 346); (2) dobe hudo veft, katera ijh vekoma dolshi, grise inupezhe (KPo 1567: XXXIIIIb); (3) Ptize /.../pojo pod vejami (DB 1584: I,305b); Ieft hozhem GOSPVDVpejti, vfe moje shive dny (DB 1584: I,306a); PVjte veffelu Bogu (DB 1584: I,300b); (4) Ony moj gvant mej fe dile (DB 1584: I,285a); Dely s'Iosuam red Kanaanfko deshelo (DB 1584: I,xIVb); (5) Ta Gorra Zion je kakor ena lepa mladiza, katere fe vfa deshella trojhta (DB 1584: I,291b); (6) ufta na nie krivi, inu fefpakuie (KPo 1567: XLVIIII); (7) offert fnafhi ali zira, frezho (BH 1584: S51); (8) Sakaj tu nikomer nepomaga, de veliku premore (DB 1584: I,150a); (9) Sakaj GOSPVD tvoj Bug tebe v'eno dobro deshelo pela /.../v'kateri rafteo Olike inu Med (DB 1584: I,105a). 2.1.1 Poleg neposrednih skladenjskih opozoril na prestop v enovidskost obstajajo tudi posredna. Glagoli radovati se, veseliti se, srditi se in zlobiti se so enovidski le, če čustvovanje ne kaže tendence naraščanja. Med vidskoparno in enovidsko rabo ni skladenjskih razlik. Ker sta sobesedilno slabo ločeni, je mogoče ugotavljati, za katero od njih gre, bodisi iz vzporedno navedenih sinonimov ali primerjalno s tujo prevodno predlogo (primer 10). Tudi pri večji skupini drugotnih nedovršnikov (objemati, pokrivati, sklepati, zakrivati) premik od dejanja s predvidljivo notranjo mejo k statičnemu pomenu oz. k izražanju stanja skladenjsko ni posebej označen. Na uresničeni pomen je v takih primerih treba sklepati na osnovi širšega sobesedila Razmerje med leksičnim in vidskim pomenom glagola oz. izsituacijsko. Nekajkrat je nanj posredno opozorjeno s tipom osebka, ki omogoča vlogo nosilca stanja, izključuje pa aktivno vlogo vršilca dejanja, ali pa podobno kot v primerih drugotne (sekundarne) enovidskosti z rabo sedanjika v izvenčasnem pomenu (primeri 11, 12, 13). Zaradi možnosti dvojnega razumevanja istega glagola ali glagolske besedne zveze je v primerih neraz-ločevalnega bližnjega sobesedila zlasti Dalmatin hoteno usmerjal bralca z razlagami, dodanimi v obliki medbesedilnih ali robnih opomb. Npr.: na frazeološki pomen zveze zlivati vodo 'jokati', ki bi lahko označevala ponovitve dociljnega poteka aktualnega enkratnega dejanja, je opozoril z naslednjo razlago: Inu ony fo vkupprifhli vMizpo, inu fo bsajemali vodo, inu fo njo islivalipred GOSPVDOM; btu je, ony fo fe britku plakali, de fo folse po lici doli tekle, kakdr de bi je bily is eniga Studenza sajemali inu islivali (DB 1584: I,153a). (10) IeftJim zhes Zion filnu britku *ajfral, inu fim u'velikim ferdi zhes njo ajfral; *fe ferdil (DB 1584: II,127b); (11) ta Kerubima [kipa v templju] fta Peruti refproftirala na tem mejfti /.../inu ftapokrivala to Skrinjo (DB 1584: I,188b); (12) Garmovje ga pokriva s'fvojo fenzo, inu Verbje ga sakriva (DB 1584: I,278a); (13) Sakaj en Norz parfte vkup fklejpa, inu jej fvoje meffu (DB 1584: I,329b) 'ne dela'. 2.2 Vezljivostne spremembe, ki signalizirajo pomensko spreminjanje glagolov oz. kažejo na njihov pomenski razvoj in obseg, hkrati opozarjajo tudi na pomensko odvisno širjenje enovidskosti pri posameznih glagolih. Odkrita tipologija se bistveno ne razlikuje od tipologije skladenjskih sprememb, ki dokazujejo enovidskost. Najpogostejše so naslednje spremembe: 1. Brezosebno rabo zamenjuje prisojevalna oz. raba brez vršilca dejanja ali nosilca poteka: deži - kamenje deži (primer 14). 2. Tipičnega vršilca dejanja oz. nosilca stanja ali dogajanja zamenjuje netipični: npr. voz ^ množica, žival ^ človek; človek ^ oko, obrv (primeri 15, 16, 17). Zamenjave zelo pogosto tečejo v smeri od konkretnega predmeta k abstraktnemu: jaz ^ moja duša (primer 18); ušesa ^ ofert; sonce (sije) ^ luč pravice (nej svetila); arfa ^ srce (primer 19); ušesa jih srbijo - ofert ga srbi (primer 20). Na prenesenost pomena v abstraktno sfero neredko poleg predmeta kažejo tudi samostalniški deli okoliščinskih določil (primer 21). 3. Neprehodnost glagola in možno rabo tipičnih okoliščinskih dopolnil nadomešča bodisi prehodnost glagola ali raba drugovrstnih določil: spati enu malu - spati z očeti 'biti mrtev' (primer 22). Podobne vezavne razlike so ugotovljive tudi pri različnih enovidskih pomenih glagola zijati: npr. s pomenom 'biti na široko odprt', za katerega je značilna neprehodnost in ki ga posredno izpričuje glagolnik zijanje, se glagol uvršča med stanjske glagole (primer 23). S pomenom, ki ga skladenjsko prav tako označuje neprehodnost, zraven pa še prisotnost prislov-nega določila kraja, se uvršča med glagole čutnega dojemanja (primer 24). V pomenu, ki ga individualizira mestniška prehodnost (zijatipo čem: - 'čutiti pohlep po čem'), pa se pridružuje stanjskim glagolom (primer 25). To in druge omenjene skladenjske spremembe je mogoče zaznati pri pomenski širitvi številnih glagolov, ki se z izhodiščnim enovidskim pomenom uvrščajo v različne pomenske tipe (npr. pri mrmrati (mrmrati čez koga), ki se uvršča med glagole zvočnega označevanja dejanja). 4. Namesto tipičnega predmeta se pojavlja netipični; vzporedno razločevalna je tudi pristnost oz. odsotnost tipičnih okoliščinskih določil: držati bakle v rokah ^ držati obljubo, pasah. 5. Na pomensko spremembo glagolov mišljenja, pa tudi glagolov iz drugih pomenskih skupin, ki jo predstavlja nepolnopomenskost, skladenjsko lahko opozarja bodisi prisotnost nedo-ločnika ali povedkovega določila, ki ga uvaja predlog za: držati, štimati koga/kaj za koga/kaj (primer 26), misliti kaj ^ misliti stopiti v zakon (primer 27). 71 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 6. Na širitev pomena lahko opozarja že prisotnost ustreznega prislovnega določila: skopo-vati 'biti skop' ^ skopovati v svoj žakelj 'bogateti s skopim ravnanjem' (primer 28). Na širjenje enovidskosti pri glagolih premikanja kaže bodisi odsotnost tipičnega okoliščinskega določila (npr. prislovnega določila kraja) ali pa njegova zamenjava z manj tipičnim: hoditi kje - hoditi po zapovedih (primer 29). (14) dèsh gré oli déshi (BH 1584: S13); deshi kamenje (BH 1584: S13); (15) jeft hozhem, de bo mej vami Jhkripalu, kakor en Vus poln fnopja Jhkriple (DB 1584: II,111a); (16) Ieft Jim zvizhal, kakor en Sherjau inu Laftoviza, inu fim gorgukal, kakor en Golob (DB 1584: II,15b); (17) Nepufti tvoim ozhem fpati, inu tvoim obèrvam dremati (DB 1584: I,318b); (18) Satu lubim jeft tvoje Prizhovanje (DB 1584: I,311a); Moja dufha dèrshy tvoje Prizhovanje, inu je filnu lubi (DB 1584: I,311b); (19) Satu brezhy moje ferze zhes Moaba, kakor ena Arfa (DB 1584: II,7a); (20) Kadàr te ky offart fèrbi, inu obhaia, taku pogledai na Chriftufa (KPo 1567: CLXXIII); (21) da bi telefa nekar na krishy vifila na Sabbath (KPo 1567: CLXVIb); V leti dueiu fapuuidi uiffi ta cela Poftaua (TT 1557: 68); (22) Ia fpy le fhe enu mallu, drémli fhe enu mallu (DB 1584: I,318b); Kadar tui dneui bodo dokonani /.../bosh ftuiemi ozheti fpal (TT 1557: i2a); (23) Ti bodo /.../vidili /.../Podfabo paklenfko grosovito sijanie (KPo 1567: XVIII); (24) Nesyaj fem inu tam po Mefti (DB 1584: II,157a); (25) syafhpo tem, kar ti nejporozhenu (DB 1584: II,155a); (26) Stymali fo, da ga ky bodo nafhli na enim vifokim Palaciju (KPo 1567: XXVIIb); Ieft fe shtimam fa frezhniga (TT 1557: 419); (27) kai ui take rizhi mislite uuafhih ferceih (TT 1557: 99); tvoj hlapez je flifhal, de Saulmifli v'Kegilopriti (DB 1584: I,163a); (28) kir sa Boshjo beffedo /.../nifhtèr nemarajo, inu le vfvoj shakèl fkopujo (DB 1584: II,124a); (29) Inu kadar je on zheftu ondi fkus hodil (DB 1584: I,204a); Inu je hodil po njegovih Sapuvidah, inu nikar po Israelfkih dellih (DB 1584: I,241a). Tipološko nakazane skladenjske spremembe lahko nastopajo posamično ali v kombinaciji. Prepoznavnost pomenske spremembe pa je toliko večja, kolikor širše skladenjsko preurejanje je povzročila. 2.3 Pri drugotni enovidskosti, ki jo v okviru vidskoparnih pomenov izkazujejo številni prvotni in drugotni nedovršniki,124 teoretično pa bi jo v tovrstnih pomenih lahko vsi, je ugotovljiva skrčena in spremenjena tipologija skladenjskih preureditev. Tovrstna enovidskost se pojavitveno veže na ponavljalnost ter na neaktualnost glagolskega dejanja125 oz. je pogojena s prisotnostjo 124 Maslov (1984a: 17) ugotavlja, da kategorialni pomen dovršnega ali nedovršnega vida doživlja v odvisnosti od konteksta, situacije, aspektološkega razreda in vrste glagolskega dejanja različne konkretizacije, ki jih označuje kot delne pomene. Posebej izpostavlja naslednje: »konkretno-processnoe, neograničeno-kratnoe, obščefaktičeskoe značenje NSV«, ki jih pojmuje kot enakovredne pojave in jih ne razporeja glede na primarnost ali sekundarnost. 125 Klimonov (1997: 120-121) meni, da stanjske pomene lahko izražajo glagoli katerega koli semantičnega razreda v brezčasnem (atemporalnem) pomenu. Sobesedilna semantična lastnost, ki pogojuje stanjski pomen, je (minus) -aktual'nost'. Razmerje med leksičnim in vidskim pomenom glagola obeh omenjenih pomenskih sestavin leksičnega pomena. Zunaj vidskoparnih povezav tako ostajajo rabe, ki označujejo v navado preraslo opravilo (primera 30 in 31), sposobnost, znanje ali lastnost vršilca dejanja, redkeje predmeta (primeri 30-32), ter rabe s splošno veljavnostjo povedanega, med katere se uvrščajo zlasti pregovori in biblijske resnice (primer 34). 2.3.1 Drugotna enovidskost se sobesedilno običajno hkrati razodeva na več načinov: npr. 1. z rabo predmetov, neredko pa tudi osebkov in samostalniških delov okoliščinskih določil v množini (primera 35 in 36); posredno jo dokazuje tudi kombinacija brezosebne rabe in seda-njika, ki ne izraža aktualne sedanjosti (primer 37); 2. z rabo sedanjika v pomenu brezčasnosti (primer 37), 3. pa tudi s pojavitveno vezanostjo na nekatere stavčne tipe (npr. na prilastkov in osebkov odvisnik, ki služita natančnejši predstavitvi dejavnosti osebka (primera 38 in 39)). 4. Nanjo kaže tudi neposredno sobesedilno izražanje oz. poudarjanje ponavljalnosti, podobno kot je npr. z ustreznimi prislovnimi določili časa dokazljiva tudi aktualnost enkratnega dejanja (primer 40). Na ritmično ponavljanje dejanja npr. kažejo prislovna določila zjutraj inu zvečer, vsak dan, vsako uro, ohlapnejši časovni okvir ponavljajočega se dejanja pa npr. dajejo določila kot veden, od mladih nog do smrti (primer 41). Ponavljalnost je praviloma pomenska sestavina vseh členov različno urejenih naštevalnih nizov (primer 42). (30) Nih antuerh pag ie bil Shotore tkati (TT 1557: 392); Ker pilde dela, oli sresuje, Statuarius, Bildhawer (BH 1584: 51-52); (31) Ona /.../ sna vganke vganjati (DB 1584: II,142a); Inu navada ie par Ludeh, da snaio bulie opravliati, kakdr popravljati (KPo 1567: VIb); (32) Ie bil en bogat zhlouik, ta fe ie oblazhil fteim shametom (TT 1557: 221); (33) Mefiu inu Greh fe glujhy,jkusi krish (DB 1584: III,80b); (34) Hvali velike njive, Majhino orji (BH 1584: S19); kar fe dolgo sanafha, to fe celd ne odnafha (KPo 1567: XXI); (35) Darovi inu mitta modrih ozhy ofliplujo (DB 1584: II,161a); Nad letim tvoijm Di-tetom /.../ fe bode veliku Ludy fpotikovalu (KPo 1567: XLIIIb); (36) fo Veje is Drives fekali, inu po poti reftrefsali (DB 1584: III,13a); Inu oni bodo padali od oftriga tiga mezha (TT 1557: 238-239); Inu njemu fo is Egypta inu is vfeh deshel Kojnepervajali (DB 1584: I,238b); (37) Koker fe ta Lulca ispleua (TT 1557: 39); (38) kateri Arnofh oblazhi, fe nema hvaliti, kakor ta, kir ga flazhi (DB 1584: I,198b); Sabu-lon bo per kraju Morja prebival, *ker fe Ladje perftaulajo (DB 1584: I,32b); Inu Salomo je imel /.../ offemdejfet taushent, kateri fo obfekovali v'Gorri (DB 1584: I,186a); (39) Puidite ui ufi od mene, kateri to kriuino dopernashate (TT 1557: 213); (40) Njegova Matije tudi njemu delala eno majhino Suknjo, inu je to njemu pernafhala, ob fvoim zhaffu (DB 1584: I,150a); (41) inu Vranuvi fo njemu pernafhali kruh inu meffu, sjutraj inu svezher (DB 1584: I,196b); kijrpar letim Imenu veden, inu sa nemarikai krivdperfegaio (KPo 1567: LII); (42) Ga bodo od mladih nug notri do fmerti lovili, niega uk kleli, niega vfe dianie fhentovali inupreklinali (KPo 1567: XLIIIIb). Nasprotno pa nedovršnik, ki označuje enkratno dejanje in ki je uporabljen v časovnem odvisniku, predstavlja dogajalno ozadje za vzporedno izvršeno ali potekajoče dejanje (primer 43). Tudi glagol premikanja hoditi zahteva ob sebi nedovršnik s sopomenom kratnosti. Nedovršnik stoji v namenilniku (primer 44). 73 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (43) Taku fo lety fedem padli na enkrat, inu fo vmerli v 'tem zhaffu perve Shetve, kadar fe Shetou tiga Iezhmena sazhenje (DB 1584: I,180a); Inu kadar fo ony kulla omi-vali per Samarifkim Ribneki, fo Pfy njegovo kry lisali (DB 1584: I,201a); (44) Tu Krajleftvu bo sdaj fpet h'Davidovi Hifhi padlu, aku bo ta folk tja gori hodil offrovat, vHifho tiga GOSPVDA (DB 1584: I,192b). 3 Enovidski dovršniki 3.1 Enovidskih dovršnikov je v jeziku slovenskih protestantskih piscev veliko manj kot enovidskih nedovršnikov. Med njimi pričakovano prevladujejo predponski glagoli, močno jedro pa predstavljajo tudi glagoli s priponsko izraženim pomenom enkratne uresničitve dejanj (ganiti, mahniti). Tudi o njihovi enovidskosti najpogosteje odločajo pomenski razlogi, predvsem nemožnost členitve označevanega dejanja na običajni fazi: na ciljno naravnani potek in na njegovo dovršitev. Taka členitev npr. v celoti odpoveduje pri trenutno izvršenih dejanjih. Pomenska zgradba enovidskih dovršnikov je za razliko od istovrstnih nedovršnikov pogosteje v celoti enovidska. 3.2 Dovršniška enovidskost je skladenjsko manj izrazito označevana in zato težje prepoznavna kot nedovršniška. Ker je velika večina enovidskih dovršnikov tvorjena iz prav tako enovidskih nedovršnikov, ti odpovedujejo kot osnova za primerjavo, s katero bi bilo mogoče določiti specifičnost skladenjskega okolja enovidskih dovršnikov. Primerjani vidsko soodnosni glagoli se vezavno večinoma izraziteje ne razlikujejo. Širši vezavni spekter, ki ga izkazujejo številni izhodiščni nedo-vršniki, je praviloma posledica večpomenskosti, deloma pa tudi pogostejše rabe. 1. Značilno razliko ustvarja izbor različnih okoliščinskih določil, na katerega pri enovidskih dovršnikih poleg vida vpliva tudi aktualna vrstna opredelitev glagolskega dejanja. Npr.: zdajci, ki poudarja nenadnost nastopa glagolskega dejanja, je možen le ob glagolu pregovoriti, pri katerem je s predpono izražen začetek glagolskega dejanja (primer 45). Prislov dolgo, ki opredeljuje dolžino trajanja dejanja, je nasprotno mogoče rabiti le ob glagolu govoriti, v skladenjsko okolje enovidskega dovršnika pa ne spada. Pri pomenih, ki so prepoznavno izraziteje odvisni od sobe-sedila, je prisotnost ustreznih prislovnih določil skorajda obvezna:126 npr. prislovnega določila časa ali količine časa pri glagolih, ki predponsko izražajo časovno omejeno trajanje dejanja, prislovnega določila načina ali posledice pri glagolih, ki označujejo prekomernost glagolskega dejanja, ter prislovnega določila količine (eno majhino se pohvaliti) pri glagolih, ki označujejo majhno mero dejanja (primera 46 in 47). 2. Zlasti glagoli, ki predponsko izražajo absolutnodovršitev dejanja, so bili pogosto rabljeni v časovnem odvisniku, neredko tudi v predpretekliku, s čimerje bila izpostavitev časovno najzgodnejšega dejanja oz. prvega dejanja v dogajalnem nizu bolj opazna in učinkovita (primer 48). 3. Glagoli, ki označujejo doseženje določene količine, so vezavno individualizirani. Od tožilniško vezavnih izhodiščnih glagolov se razlikujejo po prevladujoči rodilniški vezavi (npr. sekati les - nasekati drv (primer 49)). 4. Nasprotje med neprehodnostjo enega člena razmerja in prehodnostjo drugega je zaznavno pri redkih dvojicah (primer 50). V nasprotju z neprehodnostjo izhodiščnega glagola stati sta npr. predponska glagola odstati (štrajfingo, smrt) in obstati (pokoro), ki izražata absolutno dovršitev dejanja, prehodna. 126 Na sobesedilno prisotnost leksičnih kazalcev značilnega poteka dejanja opozarjajo številna vidoslovna dela (npr. Bondarko 1971: 53, 1987, RG 1980: 605-612, Hrakovskij 1987, 1997, Padučeva 1991 itd.). 74 Razmerje med leksičnim in vidskim pomenom glagola (45) Ampag Iefus sdaici knim pregouori inu praui (TT 1557: 43); (46) Profsim te, pozhakaj enu mallu, dokler jeft letu mojmu Ozhetu fpet povem (DB 1584: II,149b); (47) Veliku nyh fe je do fmerti objedlu, kateri pak smafnu jej, ta tem dajle shive (DB 1584: II,168b); (48) Inu kadarfo bily odjedli, fo vftali, inu fo toifto nuzh fhli (DB 1584: I,166b); (49) Inu kadar fo ony k'Iordanu bily prifhli, fo ondi lejs fekali (DB 1584: I,206a); je Derv *nafekal k'Shganimu Offru (DB 1584: I,13b); (50) Inu kadar fe je on fhtirideffet dny inu fhtirideffet nozhy bil poftil, je on potle bil lazhan (DB 1584: III,4a); Inu kadar ie on shtirideffeti dni inu shtirideffeti nozhi ifpoftil, potle ie bil lazhan (TT 1557: 7). 4 Ugotovitve 1. Enovidski glagoli so predstavljali močno in pomensko razgibano podkategorijo vidskega sistema v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. 2. Pri iskanju objektivnih možnosti za prepoznavanje enovidskosti oz. enovidskih glagol-skih pomenov se je kot najprimernejša možnost pokazalo preverjanje spremenljivosti skladenjskega okolja glagolov. Ugotavljana je bila bodisi znotraj pomenske strukture enovidskega glagola, to je s primerjavo med mejnimi in nemejnimi pomeni, ali s primerjavo pomenskih struktur izhodiščnih in tvotjenih enovidskih glagolov. Pri enovidskih nedovršnikih v obeh primerih tipološko izstopajo naslednje preureditve: zamenjava vršilca dejanja z nosilcem stanja, zamenjava brezoseb(kov)ne rabe z osebkovo, nadomestitev prehodnosti z neprehodnostjo oz. neprehodnosti s prehodnostjo pri širjenju enovidskosti, zamenjava enega tipa vezave z drugim (npr. premik od tožilniške vezave k netožilniški ali od nepredložne k predložni). Sobesedilno prepoznavnost enovidskih pomenov tako pri nedovršnih kot pri dovršnih glagolih olajšuje sopo-javljanje tipičnih okoliščinskih določil. 3. Dovršniška enovidskost je skladenjsko manj izrazito označevana kot nedovršniška. Tipiziranih vezavnih sprememb pri njej skorajda ni. 4. Drugotna nedovršniška enovidskost je dokazljiva s skrčeno in preurejeno tipologijo skladenjskih sprememb. Dokazovalno zanjo je: množina osebka ali/in predmeta, raba sedanjika v funkciji izražanja izvenčasnosti, pogosto pojavljanje v prilastkovih in osebkovih odvisnikih, sobesedilno izražanje ponavljalnosti dejanja. 75 Glagolski vid v Dalmatinovi Bibliji ob naslonitvi na Lutrov prevodni zgled 0 Načrtovani slovar knjižnega jezika slovenskih protestantskih piscev predstavlja tudi eno od osnovnih pobud za podrobnejše seznanjanje z gramatično kategorijo vida, to je glagolsko kategorijo, ki je pri razmejevanju besed in pomenov v slovaropisni praksi nepogrešljiva.127 0.1 Prvi slovenski celotni biblijski prevod - Dalmatinova Biblija iz leta 1584 (dalje DB 1584) je nedvomno primerno izhodišče za ugotavljanje delovanja te gramatične kategorije in za določanje njenih osnovnih sistemskih potez. Ker je delo nastajalo ob tesni naslonitvi na Lutrov prevodni zgled, je možen tudi nekoliko drugačen raziskovalni pristop. Pričakovati je mogoče, da se bo gramatična kategorija vida, ki je značilna lastnost slovanskih jezikov, še posebej jasno pokazala pri vzpore-janju z nemško pisano Lutrovo Biblijo, saj nemščina glagolskega vida kot dvočlenske slovnične kategorije ne pozna.128 V njej jezikoslovci odkrivajo le sistemske zasnove vrst glagolskega dejanja (Aktionsart).129 Ker pa sodobna aspektologija tudi to kategorijo uvršča na obrobje širše pojmovane-ga aspekta,130 je v zelo poenostavljeni obliki mogoče ugotavljati celo ujemanje ali razhajanje obeh prevodov, s tem pa hkrati izpopolniti dosedanje vedenje o stopnji in oblikah Dalmatinove prevodne odvisnosti.131 1 Okvirno primerljivost omogoča primarna uvrščenost velikega števila nemških glagolov v perfektivno ali imperfektivno sfero. Ker se tako perfektivna kot imperfektivna naravnanost, ki ni sistemsko izražena z besedotvornimi sredstvi kot v slovenščini, v določeni sobesedilni situaciji lahko prevesi v svoje nasprotje, je prevajalčeva naloga tudi ta, da se predvsem s skrbno sobesedilno presojo dokoplje do osnovne aspektne 'barve', to je trajnosti ali končnosti konkretnega glagola in mu poišče ne le pomensko enakovredno ampak tudi vidsko ustrezno polarizirano domače nadome-stilo.132 Na predhodno opravljen natančen proces ocenjevanja, ki vključuje vezljivostno analizo glagolov, ugotavljanje prisotnosti ali odsotnosti tipičnih okoliščinskih določil, upošteva čas,133 naklon, 127 Prim. Filipec - Čermak 1985: 44-46. 128 Problematika, ki je obravnavana v pričujočem poglavju, je dopolnilo sistemskega prikaza glagolske kategorije vida v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (upoštevani so Trubar, Dalmatin, Krelj in Bohorič), razgrnjenega v monografiji Merše 1995b. 129 Znotraj te kategorije je mogoče opraviti okvirno delitev na dve osnovni vrsti glagolskih dejanj: na perfektivno in imperfektivno, ki ju je mogoče še nadalje vrstno določati. Imperfektivnost je značilna za glagole, ki izražajo trajnostno neomejena dejanja (durativna, imperfektivna, kurzivna), perfektivnost pa za glagole, ki označujejo trajnostno omejena dejanja (punktualna, perfektivna, mutativna). O tem v Grundzüge einer deutschen Grammatik, Akademie-Verlag Berlin: 2., unveränderte Auflage, 1984, 501-504. Prim. tudi Erben 1980: 69-76. Z upoštevanjem vseh določujočih lastnosti tako trajnostno omejenega kot neomejenega dejanja je zagotovljena tudi pravilna pomenska aktualizacija obeh strokovnih izazov, z njo pa istočasno izključena možnost poistovetenja z dovršnostjo in nedovršnostjo kot vidskima pomenoma. 130 Prim. Bondarko 1971: 49-54 in 1983: 76-88, Ju. S. Maslov 1978: 4-43 in 1962, 8-13. 131 Prim. M. Orožen 1986c, Merše 1995a. 132 Več ugotovitev o Trubarjevi in Dalmatinovi rabi vida je navedla M. Orožen 1986c: 109-110. 133 Na naraščajočo vlogo časov ob aspektno nevtralnih glagolih v zgodovini nemškega jezika opozarja tudi Teržan-Kopecky 1995: 103. 77 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja pa tudi izbrani skladenjski vzorec, preverja morebitno včlenjenost v dogajalni niz in po potrebi priteguje tudi širše sobesedilo, kaže npr. Dalmatinov izbor glagolov vzeti ali jemati za nehmen, dati ali dajati za geben, graditi ali zgraditi oz. cimprati ali scimprati za bauen, kuhati ali skuhati za kochen, priti ali prihajati za kommen, izmesti ali izmetati za ausfegen itd. Vendar je individualne poteze mogoče pripisovati le izboru členov, sami tvorbi opozicij, ki je kljub nekaterim izjemam visoko gramatikalizirana in ki se analogično veže na trdno uzaveščene vidske pare, pa ne. Npr.: (1) Luter: Ob ich jemands Ochsen oder Eselgenomen hab? l...l Ob ich von jemands hand ein geschenckgenomen habe (LB 1545: 525-526); Dalmatin: Aku fim jejt komu Volle ali Ojle jemal? l...l Aku fim jejt od zhiga roke kakou dar vsel (DB 1584: I,155b); (2) Luter: Vnd wil die Nachkomen des hauses Jerobeam ausfegen / wie man kot ausfeget (LB 1545: 659); Dalmatin: inu hozhem te, kateri od lerobeamove Hijhe prideo ismefti, kakor je blatu ismeta (DB 15584: I,194a). 1.1 Primerjana prevoda sta glede podajanja trajnosti ali končnosti dejanj usklajena tudi tedaj, kadar informativno izenačenost dosegata po različnih poteh, npr. z izmenjavo glagola in opisa, ki sodi med najbolj ustaljene in nevtralne oblike tovrstnega razhajanja. Npr.: (1) Luter: Des ward Samuel zornig (LB 1545: 533-534); Dalmatin: Inu Samuel fe je refserdil (DB 1584: I,157b); (2) Luter: Vnd Dauid lud jn / das er fur jm ass vnd tranck / vnd macht jn ll truncken (LB 1545: 587); Dalmatin: Inu Dauid je njega vabil, de je pred nym jedil inu pyl, inu ga je vpyanil (DB 1584 : I,173b); (3) Luter: Gott sterckt mich mit krafft (LB 1545: 615); Dalmatin: Bug mene mozhniga dela s'mozhjo (DB 1584: I,18la). Tako še: warm werden - segreti se, schwanger werden - početi; j-m gram sein - sovražiti koga, lieb haben - ljubiti; erben - biti erbič, verzagen - postati cagav, zinsen - činž dajati, verhonen - sramoto sturiti itd. 1.2 V isto skupino se uvrščajo tudi obojesmerne izmenjave glagolov in frazemov, ki pa se tipološko razlikujejo od prvih, saj se z njimi vzpostavlja nasprotje med pomenskim obrobjem domačega glagola in osrednjimi pomeni tujega ali obratno.134 Npr.: (1) Luter: SAmuel aber war gestorben / vnd gantz Jsrael hatte leide vmb jn getragen (LB 1545: 563); Dalmatin: Samuelpak je bil vmerl, inu vus Israelje shalovalpo nym (DB 1584: I,166a); (2) Luter: Sihe/jr sehet das der Man vnsinnig ist (LB 1545: 550); Dalmatin: Pole, vy vidite, de leta Mosh od uma gre (DB 1584: I,162b); (3) Luter: macht er sie fruchtbar (LB 1545: 77); Dalmatin: je on nje Maternizo odperl (DB 1584: I,19b); (4) Luter: das nicht das Land fur Hunger verderbe (LB 1545: 103); Dalmatin: de ta deshela od lakote konza nevsame (DB 1584: I,27a). 134 Prim. Filipec - Cermak 1985: 76, 86-87. Frazemov kot posebne pomenske zvrsti pri slovenskih protestantskih piscih se dotika Novak 1984: 296-297; obsežneje so obravnavani v Novak 2004: 180-203. 78 Glagolski vid v Dalmatinovi Bibliji ob naslonitvi na Lutrov prevodni zgled Glagoli, ki v Dalmatinovi Bibliji nadomeščajo opise ali frazeme iz Lutrove Biblije, pa tudi glagolski deli slovenskih opisov ali frazemov so jasno vidsko opredeljeni in s tem tudi sistemsko uvrščeni. 1.3 Isto velja tudi za glagole, ki so sestavni del opisov, s katerimi Dalmatin nadomešča več tvorbenih tipov nemških samostalnikov. Z njimi spretno zapolnjuje sistemske vrzeli in tako zmanjšuje izrazni primanjkljaj. Npr.: (1) Luter: Nu kömpt der Schuldherr (LB 1545: 688); Dalmatin: jeprifhal ta, katerimu je on dolshan bil (DB 1584: I,204a); (2) Luter: wie er die Warsager vnd Zeichendeuter ausgerottet hat vom lande (LB 1545: 563); Dalmatin: koku je on te, kir bogujo inu zuprajo is Deshele saterl (DB 1584: I,166a); (3) Luter: das du Schafscherer hast (LB 1545: 556); Dalmatin: de imajh, kir Ouce firisheo (DB 1584: I,146a (pravilno 164a)). 2 Med manjše prevodne svoboščine, ki jih dopušča tudi (v 16. stoletju) novo pojmovanje prevoda,135 sodi pogosto zaznavno drugačno členjenje dogajalnega poteka, ki ga Dalmatin lahko rahlja, zgoščuje ali le stopenjsko preureja. Spremembe dosega z izborom glagolov, ki aktualizirajo različne, toda tako ali drugače logično povezane dogajalne faze: bodisi z medsebojno obvezujočo zaporednostjo, vpetostjo v vzročno-posledično razmerje ali v pomensko nasprotje med namenom in uresničitvijo. Npr.: (1) Luter: vnd leget sich an dem selbigen Ort schlaffen (LB 1545: 74-75); Dalmatin: inu je na temifiim mejftu fipal (DB 1584: I,18b); (2) Luter: Jst das Kind tod? (LB 1545: 590); Dalmatin: Ie li je tu Déte vmérlu? (DB 1584: I,174a); (3) Luter: vnd ward König vber Syrien (LB 1545: 652); Dalmatin: inu je bil Krajl zhes Syrio (DB 1584: I,191b); (4) Luter: Vnd da sie gessen hatten /stunden sie auff (LB 1545: 564); Dalmatin: Inu kadar fio bily odjédli, fo vftali (DB 1584: I,166b). 2.1 Takšen izbor ne vzpostavlja ustrezne povezave med perfektivno ali imperfektivno naravnanimi glagoli v Lutrovi Bibliji ter dovršnimi ali nedovršnimi ustreznicami v slovenskem prevodu, saj si nasproti stojita enobesedno ali opisno izraženo dejanje ter stanje oziroma dogajanje in dovršeno dejanje. Dalmatin z izborom dovršnega ali nedovršnega glagola občasno dosega večjo sobesedilno usklajenost, kar je v prid nedvoumnosti sporočila. Npr.: vnd kam ein Regen auff Erden vierzig tag vnd vierzig nacht (LB 1545: 36) - inu je deshilu na Semlo JhtiridefiJet dny inu JhtiridefiJet nozhy (DB 1584: I,5a). Tovrstna prevodna razhajanja vzročno niso poenotena. Odvisna so od prevajalčevega ustvarjalnega pristopa, od izraznih možnosti slovenskega jezika, lahko pa so tudi stilno pogojena. Zgledi iz Dalmatinove Biblije kažejo, da so vidsko parni glagoli lahko učinkovito izrabljeni za stopnjevanje dogajanja. Npr.: vnd die Wasser wuchsen /.../Also nam das Gewesser vberhand /.../ Vnd das gewesser nam vberhand (LB 1545: 36) - inu Vodé fio zhe dajle vekfihepérhajale /.../Inu te Vodé fio velike pérhajale /.../Inu te Vodé fio taku velike prifihle (DB 1584: I,5a). 135 Prim. Blank 1984: 46-56. 79 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 2.2 Z najsplošnejšimi potezami podana usklajenost glede trajnosti ali končnosti dejanja izraziteje odpoveduje pri nekaterih pomenskih skupinah glagolov (npr. pri glagolih tekanja, zaznavanja, premikanja).136 Pri glagolih tekanja se prevodno najpogosteje izmenjujeta sprechen, ki se primarno uvršča v imperfektivno sfero, ter dovršno rabljeni djati. Razlika, ki zadeva trajanje s tema dvema glagoloma predstavljenih dejanj in ki je razložljiva z različnostjo izhodiščnih pomenov, zbledeva ob skoraj popolni funkcionalni usklajenosti med njima. Oba z veliko doslednostjo napovedujeta premi govor in zato tudi tedaj, kadar si sledita dva glagola rekanja, vedno ohranjata končno pozicijo. Pri Lutru uporabljani glagol sprechen se v Dalmatinovi Bibliji izmenjuje še z reči in deležnikom rekoč, sagen pa predvsem z reči. Z govoriti so nadomeščani reden in sprechen, pa tudi sagen. Dalmatinova samostojna ocena dialoške situacije povzroča občasno popuščanje sicer utrjene ekvivalence antworten - odgovoriti v smeri antworten - govoriti, lahko pa spodbudi tudi popravek tipa sprechen - odgovoriti. Ugotavljanje pomenskih vrednosti in razvrstitve glagolov rekanja tako v Lutrovem prevodnem zgledu kot v Dalmatinovi Bibliji pa kljub delnemu prekrivanju kaže strogo funkcionalno razmejitev, ki je določena z ustaljeno rabo znotraj obeh jezikov. Npr. : (1) Luter: Vnd schrien aber zum HERRN/ vnd sprachen / Wir haben gesündiget (LB 1545: 526); Dalmatin: Inu ony fo fpet h'GOSPVDVvpili, inu djali: Myfmo grefhili (DB 1584: I,155b); (2) Luter: Redet mit Dauid heimlich /vnd sprecht /Sihe /.../ (LB 1545: 543); Dalmatin: Govorite s'Davidom na tihim, inu recite: Pole /.../(DB 1584: I,160a); (3) Luter: Da sprach der König zu Ziba / Was wiltu da mit machen? Ziba sprach /.../ (LB 1545: 599); Dalmatin: Inu Krajl je djal k'Zibu: kaj hozhefh s'tem delati? Ziba je odgovuril: /.../ (DB 1584: I,176b). 2.3 Med opaznejše razlikovalne poteze se uvršča razhajanje glede vrstne določenosti gla-golskih dejanj. Na besedilno vzporednih mestih, kjer skladnost prevodno je vzpostavljena, neredko prihaja do izraza izbor različnih sredstev za izražanje vrst glagolskega dejanja: obliko-slovnih, skladenjskih ali leksikalnih. 2.3.1 V DB je na vrstnost glagolskega dejanja oz. na pripadnost kateri od pomensko poenotenih skupin določneje in manj dvoumno opozorjeno z morfološkimi sredstvi, npr.: • s predpono za- na kratkotrajnost dejanja, • s predpono po- na postopnost in zaporednost, • s predpono po- ali u- na majhno mero, • s predpono na- na veliko mero glagolskega dejanja. • Pogosto pojavljanje kaže na ustaljenost izražanja absolutne dovršitve dejanja s kombinacijo predpone od-, pluskvamperfekta in časovnega odvisnika kot najprimernejšega skladenjskega vzorca. Veliko pomenskih vrednosti, ki so pri slovenskih glagolih vezane na predpone, je v nemščini integriranih v semantiko netvorjenega glagola, sobesedilno pa poudarjenih z ustreznimi okoliščinskimi določili. Npr.: 136 Občasno, sobesedilno pogojeno perfektivizacijo nedovršnih glagolov premikanja omenja Bezlaj 1948: 212. O nevtralizaciji vidske opozicije, ki pri glagolih premikanja nastopa v prenesenih pomenih, prim. Jakopin 1971: 1-12. 80 Glagolski vid v Dalmatinovi Bibliji ob naslonitvi na Lutrov prevodni zgled (1) Luter: der blies die Posaunen (LB 1545: 610); Dalmatin: ta je s'Trobento satrobental (DB 1584: I,179b); (2) Luter: Du wirst jre feste Stedte mit fewr verWbrennen / vndjre junge Mannschaft mit dem Schwert erwürgen / vnd jre junge Kinder tödten (LB 1545: 699); Dalmatin: nyh terdna Mefta bofh ti s'ognjom poshgal, inu nyh mlade junake s'mezhompobil, inu nyh mlade otrokepomuril (DB 1584: I,207b); (3) Luter: Sehet / wie wacker sind meine augen worden / das ich ein wenig dieses honigs gekostet habe (LB 1545: 531); Dalmatin: Pole, koku fo fe moje ozhy reffvejtile, kir fim le enu malu letiga Medu pokufsil (DB 1584: I,156b); (4) Luter: Vnd da sie gessen hatten / stunden sie auff (LB 1545: 564); Dalmatin: Inu kadar fo bily odjedli, fo vftali (DB 1584: I,166b). 2.3.2 S pomočjo faznih glagolov je v enem ali drugem prevodu lahko določneje opozorjeno na začetek ali konec dejanja. Npr.: (1) Luter: vnd nam abe (LB 1545: 37); Dalmatin: inu fo sazhele manfhe perhajati (DB 1584: I,5b); (2) Luter: VND der HERR gieng hin / da er mit Abraham ausgeredt hatte (LB 1545: 53); Dalmatin: Inu GOSPVD je prozh fhal, kadar je bil nehal s'Abrahamom govoriti (DB 1584: I,11b). 2.3.3 S sobesedilno usklajeno rabo glagolov iti in hoditi namesto gehen v Lutrovi Bibliji je npr. uzaveščeno in praktično vzdrževano razlikovanje med trajnim in ponavljalnim oziroma enosmernim in neenosmernim dejanjem. Npr.: vnd sie gieng hin ein / des weges da die Ross zum hause des Königs gehen (LB 1545: 707) - inu ona je noter fhla po tem poti, ker Kojni h'Krajlevi Hifhi hodio (DB 1584: I,210b). 3 Sistemska trdnost gramatične kategorije vida v DB popušča na pričakovanih mestih: npr. pri dvovidskih glagolih domačega, v še večji meri pa tujega izvora ter predvsem pri prevzetih glagolih, ki so tako formalno kot s prisotnostjo vidsko soodnosnega glagola vidskopomensko jasno opredeljeni. Tej oblikovni določenosti se radi izneverjajo z nasprotnim vidskim pomenom, s tem pa neredko signalizirajo tudi pomensko spremembo glagola. Tako je cagati npr. »šibkejši« člen para cagati - cagovati, ofrati para ofrati - ofrovati in žegnati para žegnati - žegnovati. Npr: left hozhem tudi shegnati, te, kateri tebe shegnujo, inu prekleti, te, kateri tebe preklinajo (DB 1584: I,8a) - poftavite dva sanikerna lotra pred njega, de pryzhujeta, inu rezheta: Ti fi Boga inu Krajla shegnal (DB 1584: I,200a). Primera ilustrirata dva različna pomena: 'blagosloviti' in 'zmerjati'. Novi pomen je po Lutrovem zgledu uporabnikom približan z robnim pojasnilom: (Gesegenet) Das ist / Er hat gelestert (LB 1545: 676) - (Shegnal) tu je, on je Boga fhentoval (DB 1584: I,200a). Pri ugotavljanju vidskega pomena, ki mora zaradi razrahljane povezave med obliko in gramatič-no vsebino potekati sprotno, ob vsaki posamični rabi glagola, je spet usmerjevalna sobesedilna analiza. Na Lutrovo Biblijo se je v primeru nerazločevalnega sobesedila možno opirati tedaj, kadar je v njej uporabljen glagol, ki se nedvoumno uvršča v perfektivno ali imperfektivno sfero, oz. tedaj, ko je novi pomen, na katerega kaže tudi vidska sprememba, uporabnikom približan z robnim pojasnilom. Besedilno nevzporedna raba nemškega glagola in njegove poslovenjene različice kaže na to, da so morfološko prilagojeni, prevzeti glagoli že prej postali trdna sestavina slovenskega jezika. Le redki so v Dalmatinov knjižni jezik vstopali pod vplivom Lutrove Biblije. 81 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 3.1 Prevodno razmerje Dalmatin - Luter v znatni meri presegajo tudi v DB uporabljeni gla-golski kalki. Na dolgotrajnejšo rabo kaže njihova številčnost, včlenjenost v vidski sistem in izoblikovanost vidskih parov. Npr. dolivzeti - dolijemati, dolipostaviti - dolipostavljati, goripoložiti - goripolagati, goribuditi - gorizbuditi, naprejpisati - naprejnapisati, naprejprinesti - naprej-prinašati. Zaradi izraznega primanjkljaja, ki je zadeval predvsem abstraktnejše pomene, je bila njihova prisotnost v slovenski jezikovni zgodovini daljše obdobje opravičljiva in malo ogrožana. 3.1.1 Glagolski kalki so tvorbeno najpogosteje posneti po nemških ločljivo sestavljenih glagolih, redkeje po neločljivo sestavljenih ali celo nesestavljenih. Praviloma prevzemajo tudi na nemške zglede vezan pomen. Dovršnost ali nedovršnost je pri njih izražena z običajnimi sredstvi: s predponami, priponami ali s korensko menjavo.137 Prevedena prislovna sestavina vidsko ni določujoča. Odklon v smeri dvovidskosti je najpogostejši pri glagolskih kalkih, posnetih po neločljivo sestavljenih nemških glagolih: npr. verstehen - zastopiti, gefallen - dopasti. Predpone pri teh in podobnih primerih nastopajo le kot prevodno nadomestilo za nemški prefiks, ne opravljajo pa pričakovane gramatične vloge in nimajo lastne pomenske vrednosti. Občasno je potrebna besedotvorna korektura, ki bi natančneje opredelila vidski pomen kalka, - verjetno pod strukturnim vplivom nemškega glagola - izostala.138 Vidski pomen, ki se ne ujema z obliko, je v takih primerih mogoče ugotavljati s pomočjo sobesedila. Npr.: Vnd da er von jm abgiengfandjn ein Lewe vnd schlüge jn (LB 1545: 675) - Inu kadar je on od njega prozh Jhäl, ga je en Leu najhil, inu ga je vdaril (DB 1584: I,199b). 4 Ugotovitve o soodvisnosti gramatične kategorije vida in drugih glagolskih kategorij - časa, načina in naklona - je prav tako mogoče izpopolniti na osnovi primerjave z Lutrovo Biblijo. 4.1 V sklop odmikov od nemškega prevodnega zgleda se uvršča tudi Dalmatinova dokaj svobodna raba aktiva in pasiva. Zamenjavo, ki poteka v eni ali drugi smeri in ki vključuje tudi pričakovane skladenjske preureditve, omogoča dobro poznavanje, predvsem pa praktično obvladovanje kategorije načina. Dalmatinovo prevodno individualnost poudarjajo primeri, kjer šablonska zamenjava skladenjskih položajev vršilca dejanja in predmeta pri izboru nasprotnega načina (aktiva namesto pasiva ali obratno) običajno zaradi elipse enega od delovalnikov ni uresničena. Še bolj značilni so primeri, kjer Dalmatin okrnjene skladenjske formule iz Lutrove Biblije ob spremembi načina nadomešča z neokrnjenimi. Npr.: (1) Luter: DA gieng alles Fleisch vnter (LB 1545: 36); Dalmatin: Tedaj je konzhanu bilu vfe meffu (DB 1584: I,5b); (2) Luter: Vnd hiessen jn Jacob (LB 1545: 68); Dalmatin: Satu je on imenovan bil, Iacob (DB 1584: I,16b); (3) Luter: DA nu Samuel alle stemme Jsrael erzu bracht / ward getroffen der stam Benjamin (LB 1545: 524); Dalmatin: kadar je vshe Samuel vfe Israelfke Roduve bil femkaj perpelal, je ta Lofs padel na Benlaminou Rod (DB 1584: I,155a). Izbor aktiva ali pasiva ne vpliva na okvirno ujemanje med perfektivno ali imperfektivno naravnanimi nemškimi glagoli ter dovršno ali nedovršno slovensko ustreznico. Kadar tovrstne usklajenosti ni, razlika ni izzvana z menjavo načina, ampak je posledica drugih, že znanih Dalmatinovih pomenskih preinterpretacij. 137 O tipologiji kalkov v Trubarjevi Cerkovni ordningi piše Vidovič-Muha 1984a: 253-255, dve desetletji kasneje o kalkih pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja tudi Merše 2003a. 138 Na vplivnost tujih predlog pri rabi dovršnih glagolov namesto nedovršnih v delih slovenskih protestantskih piscev opozarja Orožen 1974: 18-19. 82 Glagolski vid v Dalmatinovi Bibliji ob naslonitvi na Lutrov prevodni zgled 4.2 Tudi naklonske modifikacije običajno ne povzročajo vidskopomenskih sprememb, še manj le oblikoslovno različno izražanje naklonov v nemščini in slovenščini. Npr.: (1) Luter: Las deine Magd gnade finden fur deinen Augen (LB 1545: 507); Dalmatin: Naj tvoja Dekla gnado najde pred tvojma ozhima (DB 1584: I,149b); (2) Luter: Last vns zu vns nemen die Lade des Bunds (LB 1545: 512); Dalmatin: Vsamimo K'febi Skrinjo te Savese (DB 1584: I,151a); (3) Luter: da aber die Taube nicht fand/da jr fuss rugen kund (LB 1545: 37); Dalmatin: Golob nej nafhel, kej bife njegova nogapozhila (DB 1584: I,5b). Pri velelniku za 2. os. ed. ter 1. in 3. os. množine primerjava odkriva ustaljeno izmenjavo pomensko neprekrivajočih se glagolov: kommen - iti in bringen - nesti. Izbor je vezan na ustaljeno rabo znotraj obeh jezikov.139 Npr.: (1) Luter: Bringe jn zu seiner Mutter (LB 1545: 689); Dalmatin: Nefsi ga k'njegovi Materi (DB 1584: I,204b); (2) Luter: macht euch auff /vnd komet wider zu dem Manne (LB 1545: 108); Dalmatin: vsdignitefe, inupojditefpeth'temuMoshu (DB 1584: I,29a). Vzporejanje obeh prevodov zadeva tudi ob neskladje med nedovršniško obliko in dovršnim pomenom pri zanikanih zapovedih v slovenskem prevodu in tako posredno poudarja še eno od značilnih potez gramatične kategorije vida v knjižnem jeziku 16. stoletja.140 Npr.: Du solt meinem Son kein Weib nemen von den töchtern der Cananiter (LB 1545: 64) - Nejemli mojmu Synuvi obene Shene odKananiterfkih hzhery (DB 1584: I,15b). 4.3 Najtesnejšo soodvisnost izkazujeta kategoriji vid in čas. Po primerjalni poti je mogoče odkriti predvsem najznačilnejše primere tovrstne soodvisnosti ter poiskati osnovne razlikovalne poteze med nemščino in slovenščino, pojava v vsej širini in zapletenosti pa ni mogoče predočiti. 4.3.1 Najbolj opazne in dokaj tipizirane razlike so vezane na rabo pluskvamperfekta, ki v DB precej dosledno, čeprav nikakor ne obvezno, nastopa v povezavi z dovršnimi glagoli. Za izražanje pretekle preddobnosti je v DB močneje gramatikaliziran kot pri Lutru. V Dalmatinovem prevodu je zaznavna tudi funkcionalna razširitev na izražanje stanja, ki je v nemški predlogi izraženo z ustreznimi glagoli ali opisno. V drugih skladenjskih vzorcih, ki so rabljeni skladno s predlogo ali pa neodvisno od nje, Dalmatin redkeje posega po pluskvamperfektu ali ga celo opušča, zlasti še, če je dogajalno zaporedje nedvoumno podano s skladenjskim nizanjem (npr. z vezalnim priredjem). Npr.: (1) Luter: Vnd da sie weg waren / trat er fur seinen Herrn (LB 1545: 693); Dalmatin: Inu kadar Jta ona dva bila odfhla, je on predfvojga Gofpoda ftopil (DB 1584: I,206a); (2) Luter: VND das Weib gieng hin ein zu Saul / vnd sahe / das er seer erschrocken war (LB 1545: 564); Dalmatin: Inu ta Shena je noter fhla k'Saulu, inu je vidila, de fe je on bil silnu preftrafhil (DB 1584: I,166b). 139 Prim. Paul 1960: 108, 340-342. Prim. tudi SSKJ II (1975): 78-81; III (1979): 99-100. 140 Izražanje dovršnega dejanja z nedovršnim parnim glagolom se v zanikanih zapovedih ohranja tudi v današnjem knjižnem jeziku. Prim. Toporišič 2000: 397. 83 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 4.3.2 Kot posebnost slovenskega jezika se primerjalno razkriva tudi večfunkcionalnost nekaterih glagolov, sestavljenih s predpono po-, saj rabljeni v sedanjiku poleg dovršnosti izražajo tudi prihodnje dejanje.141 Npr.: (1) Luter: Vnd das Haus wird eingerissen werden / das alle die fur vbergehen /werden sich entsetzen vnd blasen /vnd sagen (LB 1545: 646); Dalmatin: Inu ta Hifha bo poderta, de fe bodo vfi, kir mimu pojdejo, preftrafhili, inu pihali, inu poreko (DB 1584: I,189b); (2) Luter: WEnn dein Volck auszeucht in streit wider seine Feinde / des weges den du sie senden wirst (LB 1545: 644); Dalmatin: KAdar tvoj folk vunkaj pojde na boj super fvoje fovrashnike, po tem poti, kateri ti njepojhlefh (DB 1584: I,189a). 4.3.3 Zamenjava perfekta iz Lutrove Biblije z dovršnim sedanjikom za izražanje prihodnosti ne povzroča vidskih sprememb. Zapletenejša pa je Dalmatinova raba dovršnega glagola v sedanjem času, kadar je formalno uravnana po Lutrovem zgledu in kadar tako v predlogi kot v slovenskem prevodu ob neizrazitem sobesedilu omogoča dve različni aktualizaciji. Neskladja med obliko in vidskim pomenom ni, če oblika izraža prihodnost, vzpostavljeno pa je v primeru izražanja prave sedanjosti ali brezčasnosti.142 Npr.: (1) Luter: Sehet da / Jch hab euch gegeben allerley Kraut /.../zu ewr Speise (LB 1545: 26); Dalmatin: Pole, jeft vam dam vfe shlaht Sele /.../k'vafhi jedi (DB 1584: I,2a); (2) Luter: Du treibest mich heute aus dem Lande / vnd mus mich fur deinem Angesicht verbergen (LB 1545: 31); Dalmatin: ti mene danas ifshenefh is Deshele, inu fe moram pred tvoim oblizhjem fkrivati (DB 1584: I,4a). 4.3.4 Primerjava obeh prevodov jasno kaže, da je bilo v 16. stoletju razhajanje v funkcionalni razvrstitvi oblik znotraj nemškega in slovenskega časovnega sistema precejšnje. 5 Kategorija vida se je tudi v knjižnem jeziku 16. stoletja uvrščala med osnovne glagolske kategorije. Gramatikalizirana je bila do take mere, da je obvladovala prav vse glagole, tudi no-vonastale, priložnostne tvorjenke. Njena vloga pri razmejevanju besed je nesporna, saj predpone, pripone in korenske premene kot tipizirana sredstva za izražanje dovršnosti ali nedovršnosti opravljajo tudi besedotvorno vlogo. Nič manj pomembna ni njena pomenskorazločevalna vloga, le da je ta, kadar je vezana na spremembo vidskega pomena ob nerazločevalnem sobesedilu, težje razpoznavna. V takih primerih je kljub kategorialni neenakosti primerjalna naslonitev na Lutrov prevodni zgled lahko v veliko pomoč, posebno še, če so pri tem upoštevane vse znane, subjektivno in objektivno pogojene zamenjevalne tendence. 141 Prim. Orožen 1984a: 167. 142 O rabi dovršnega sedanjika pri protestantih prim. Orožen 1970: 224-225. Prim. tudi Toporišič 2000: 390-391. Vrste glagolskega dejanja v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in tuje prevodne predloge 0 Najpomembnejši slovenski protestantski pisci 16. stoletja (Trubar, Krelj in Dalmatin) so se pri prevajanju biblijskih in drugih cerkvenih besedil opirali predvsem na nemško pisane prevodne predloge. Ugotavljanje stopnje prevodne odvisnosti na področju aspektualnosti je potekalo na osnovi primerjanja Trubarjevega dela TA PERVIDEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA iz leta 1557 in Dalmatinove BIBLIE iz leta 1584 z Lutrovo Biblijo kot skupno prevodno predlogo143 ter Krelje-ve POSTILLE SLOVENSKE iz leta 1567 s Spangenbergovo izdajo razlag evangelijev in listov iz leta 1559. Odkrilo in hkrati potrdilo je pričakovano dvojnost: pri glagolskem vidu je pokazalo na majhno odvisnost od prevodnih predlog,144 pri vrstah glagolskega dejanja pa na veliko večjo, kar posredno dokazuje tudi njuno kategorialno različnost.145 Glagolski vid v knjižnem jeziku 16. stoletja nastopa kot izoblikovana in sistemsko trdna slovnična kategorija. K njeni trdnosti in urejenosti nemške prevodne predloge niso mogle prispevati, saj nemščina glagolskega vida kot dvočlenske slovnične kategorije ne pozna. Več možnosti za vpliv so kot besedno-pomenska kategorija nudile vrste glagolskega dejanja.146 Kljub temu je med nemškimi prevodnimi predlogami in slovenskimi prevodi polno ujemanje tako glede vrstne opredelitve glagolskega dejanja kot glede načinov njihovega izražanja le redko ugotovljivo.147 Še redkejša je idealna skladnost, ki jo poleg doseže-nosti ciljne sporočilne celovitosti skladenjske enote, v katero se včlenjuje tudi aktualna vrstna 143 Medtem ko je bila Lutrova Biblija Dalmatinov osnovni prevodni zgled, je bila za Trubarja eden izmed glavnih, na kar posredno kaže tudi njegovo priznanje v nemškem predgovoru k TT 1557: »Moje prevajanje pa gre le počasi od rok /.../ in ker moram pri prevajanju vedno imeti pred seboj dva latinska, dva nemška, en laški novi testament in še hrvaško mašno knjigo, ki je bila natisnjena v Benetkah z latinskimi črkami; a preden pogledam vsako besedo v vsakem prevodu posebej, še Erazmove annotationes in druge komentarje, ter preudarim, kateremu prevodu naj bi sledil, preide mnogo časa« (po Rupel 1966: 77); sintetično o virih za Trubarjeve in Dalmatinove svetopisemske prevode Ahačič 2007: 263-280. 144 Prim. Merše 1993: 227-235 in na številnih mestih v delu Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1995. 145 Potrebo po popisu in klasifikaciji smiselnih ekvivalentov enega jezika za vidske kategorije drugega je v programskem sestavku o temeljih primerjalne aspektologije posebej izpostavil Maslov (1978: 40). 146 Vrste glagolskega dejanja so slovanski vidoslovci doslej zelo različno opredeljevali (o tem Merše 1995b: 42-45): Bondarko (1967: 11) npr. kot semantično, deloma besedotvorno kategorijo, Avilova (1976: 259) kot semantične ali semantično-besedotvorne skupine glagolov, Russkaja grammatika (1980: 596) kot leksično-gramatič-ne razrede glagolov oz. kot semantično-besedotvorne skupine besed s formalno izraženostjo modifikacij pomena nepredponskih glagolov, Maslov (1984a: 12) kot delno gramatikalizirane podrazrede aspektualnih razredov itd. Avilova (1976: 266) npr. zagovarja nujnost formalne izraženosti pomenske spremembe izhodiščnih glagolov, Bondarko (1967: 12-28), Maslov (1984a: 12-15) in Šeljakin (1987: 66) pa dopuščajo obstoj oblikovno karakteriziranih in nekarakteriziranih vrst glagolskega dejanja. Pričujoča obravnava izhaja iz pojmovanja vrst glagolskega dejanja kot različnih tipov pomenskih sprememb, ki zadevajo potek ali izvršitev dejanja, izraženega z izhodiščnim glagolom (tako tudi Merše 1995b: 286), in iz nujnosti obvezne oblikovne izraženosti pomenskih sprememb. 147 Ker je primerjava izhajala iz slovenskih prevodov, je bila problematika prevodno odvisnega prikaza vrstnosti glagolskega dejanja v delih slovenskih protestantskih piscev le delno zajeta. Celovito bi jo bilo mogoče zaobseči le, če bi bile hkrati na voljo tudi ugotovitve o skladnosti in razlikovanju, do katerih bi pripeljalo vzporedno primerjalno izhajanje iz izvirnikov. 85 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja označenost glagolskega dejanja, zagotavlja izbor izraznih sredstev znotraj sistemskih danosti dveh različnih jezikov (nemščine in slovenščine) v 16. stoletju. 1 Ker je bila glagolska kategorija vida predvsem trdna sestavina praktično delujočega jezikovnega sistema, le izjemoma pa tudi uzaveščenega, so slovenski protestantski pisci prevajali iz »nevidskega« v »vidski jezik« v prvi vrsti po občutku, večkrat pa tudi analitično in s posebnim razmislekom. Pri izboru vidsko ustreznega nadomestila so morali slovenski prevajalci upoštevati vsa možna (neposredna in posredna) usmetjevala iz prevodne predloge, kakršna so predstavljali: • izbrani skladenjski vzorci, • slovnična obvestila, posredovana s prevajanim izrazom ali nanašajoča se nanj, • sobesedilo in celo • dogajalna situacija. Za dovršno ali nedovršno predstavitev dejanja so se prevajalci lažje odločali, če je nanjo hkrati in povezano kazalo več elementov. 1.1 K dovršnemu razumevanju nemških vidsko neopredeljenih glagolov ponavadi bolj zanesljivo od izbranih časovnih oblik148 usmerja njihova raba v določenem stavčnem tipu, npr. v časovnem odvisniku, ki z dovršenostjo označevanega dejanja ostreje zarezuje v dogajalno zaporedje, saj opazno ločuje prej uresničeno od dogajalno kasnejšega. Npr.: Vndda Simon vnd seine Söne frölich waren / vnd wol getruncken hatten / macht sich Ptolemeus auff mit seinen Knechten /vnd namen jre Waffen (LB 1545: 1899-1900) - Inu kadarfo bily, Simon inu njegovi Synuvi veffeli, inu fe dobru napili, je Ptolomeus fvojemi hlapci vftal, inu fo vseli fvoje oroshje (DB 1584: II,193b). V navedenem zgledu je izbor slovenskega dovršnega ustreznika oprt na pojavljanje prevajanega glagola v časovnem odvisniku in v predpretekliku, na sopojavljanje perfektivizirajoče predpone ge-149 in na prisotnost sobesedilnega opozorila na doseženo stopnjo glagolskega dejanja oz. na podatek o kakovosti njegove izvršitve. 1.2 Dovršno razumevanje glagolov schreien in heulen iz zgleda Da schrey vnd heulet er laut / vnd zureiss seine Kleider (LB 1545: 1695) - Inu on je glafnu saupil inu sajokal, inu je fvoj gvant reftergal (DB 1584: II,138a) je mogoče opirati na prisotnost stavčno uvajalnega prislova da, ki okvirno časovno opredeljuje nastop obeh dejanj. Drugo je Dalmatin prevedel s čustveno manj obarvanim, nevtralnejšim izrazom, učinkovitost priredne zveze pa je stopnjeval z enako tvorjenostjo glagolov in s hkratno, vzporedno izraženostjo začetnostnega pomena. Večja natančnost pri prikazu poteka glagolskega dejanja je neredko sprožila še dodatne oddaljitve od prevodne predloge, kakršna je npr. pri zadnjem zgledu zamenjava uvajalnega prislova da z veznikom inu, ki ga v Dalmatinovi Bibliji zelo pogosto srečujemo tudi v stilni vlogi in ne le v slovnični, določeni z besednovrstno pripadnostjo. 1.3 Izbrani ustrezniki so praviloma vidsko enopomenski in nedvoumni. Vplivna motenost z vidsko neopredeljeno predlogo je redko zaznavna. Več odprtosti in negotovosti je glede njihovega pomenskega razumevanja. V zgledu Da sie das gerüchte höret / das die Lade Gottes 148 Czochralski (1975: 122-141) pri funkcionalni analizi nemških oblik za izražanje preteklosti (preterita, per-fekta in pluskvamperfekta) ugotavlja, da nobena od njih ne razlikuje med trajnimi in dovršenimi dejanji. Tovrstno razlikovanje vse tri prepuščajo glagolski semantiki. Razlika med preteritom in perfektom je predvsem stilistična. Perfekt predstavlja trajajoča ali dovršena dejanja kot že izvršena, pluskvamperfekt pa izraža njihovo predpreteklost. 149 Fleischer (1983: 325) predpno ge- opredeljuje kot slovnično predpono (»grammatisches Präfix«), odreka pa ji vlogo aktivnega besedotvornega morfema. 86 Vrste glagolskega dejanja v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in tuje prevodne predloge genomen /.../war / krümet sie sich vnd gebar (LB 1545: 513) - kadar je leta glas saflifhala, de je Boshja Skrinja bila vseta /.../fe je nakrivila, inu je rodila (DB 1584: I,151b) prevod glagola hören z zaslišati, s katerim se je Dalmatin sicer izognil dvovidskemu slišati, ni docela nedvoumen, saj je predpona za-, ki v navedenem zgledu uresničuje pomen 'seznaniti se s čim s poslušanjem', v povezavi z glas lahko razumljena tudi v začetnostnem pomenu. 1.4 Dovršne ali nedovršne konkretizacije so neredko prirejene prevladujoči vidski »barvi« členov naštevalega niza. V zgledu da niemand eine Fedder regt / oder den Schnabel auffsperret / oder zisschet (LB 1545: 1188) - ker nikoger nej de bi s'eno perutjo ganil, ali klun odperl, ali sazvizhal (DB 1584: II,5a) se je pri prestopu v jezik z glagolskim vidom kot slovnično kategorijo pokazal kot prevodno najtežavnejši tretji člen, prva dva pa sta bila po pomenski in besedotvorni plati manj dvoumna. Pri prvem na označevanje dovršenega dejanja opozarja tudi osebek v ednini, pri drugem pa predvsem sestavljenost. Po njunem zgledu je z dovršnim ustreznikom preveden tudi tretji člen. 1.5 Pri prevajanju istega nemškega glagola slovenski prevajalci niso vedno ravnali enako. Prevod je bil navadno odvisen od subjektivne ocene konkretne dogajalne situacije. Predponsko izraženo dovršno razumevanje označevanega dejanja navadno vzbuja vtis večje plastičnosti dogajanja. Npr.: (1) Wenn ich die Posaune blase / vnd alle die mit mir sind / So solt jr auch die Posaunen blasen vmbs gantze Heer (LB 1545: 466) - Kadar jeft bom s 'trobento satrobental, inu vfi ty, kateri fo per meni, taku vy imate tudi s 'trobentami trobentati, okuli vfe vojfke (DB 1584: I,137a); (2) Da blies er die Posaunen / vnd zustreweten sich von der Stad / ein jglicher in seine hütten (LB 1545: 611) - Tedaj je on s'Trobento trobental, inu fe je vfakateri od tiga Mefta refkrupil v'fvojo Vtto (DB 1584: I,180a). Odlomek ehe der Hane krehet, ki terja dovršen prevod že zaradi usodne zamejenosti dogajanja, znanega iz novozaveznega pričevanja o Kristusovem trpljenju, z začetkom petelinjega petja, je Dalmatin različno prevedel: 1. Warlich ich sage dir / Jn dieser nacht / ehe der Hane krehet / wirstu mich drey mal verleugnen (LB 1545: 2022) - Rifnizhnu jeft tebi povem, v'letej nozhj, prejden Petelin sapoje, bofh ti mene trykrat satajil (DB 1584: III,17a); 2. Ehe der Hane krehen wird / Wirstu mich drey mal verleugnen (LB 1545: 2025) - Prejden bo Petelin pejl, bofh ti mene trykrat satajil (DB 1584: III,17b). K uporabi nedovršnika peti ga je najverjetneje napeljala Lutrova raba glagola krehen v sedanjiku oz. prihodnjiku. 2 Slovenski protestantski pisci so pri prevajanju zelo spretno in ekonomično izrabljali možnosti, ki jim jih je nudila vidska dimenzija jezika. Izbirali so predpone, ki so poleg podovrševal-ne vloge opravljale tudi pomensko modifikacijsko.150 2.1 Glede na prevodno predlogo so predponsko izraženi pomeni s področja vrstnosti glagolskega dejanja lahko dodatni, kar hkrati pomeni pomensko oddaljitev od izvirnika, če pa so bili v 150 Sigalov (1978: 46-49) meni, da bi moralo primerjalno preučevanje vrst glagolskega dejanja (akcionalno-sti) vključevati naslednje elemente: ugotavljanje sredstev izražanja akcionalnih pomenov, analizo odnosov vrst glagolskega dejanja do kategorije vida, ugotavljanje stilnih elementov pri izražanju in uporabi vrst glagolskega dejanja. 87 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja njem izraženi sobesedilno ali če so obstajali kot besedotvorno nedoločljiva sestavina besednega pomena glagola, se slovenski prevod od izvirnika razlikuje po njihovi formaliziranosti. Npr.: (1) Wo wir das verschweigen vnd harren /bis das Liecht morgen wird (LB 1545: 697) - Aku my letu samolzhimo, inu pozhakamo, dokler bo bel dan (DB 1584: I,207a); (2) Vnd da er vierzig tag vnd vierzig nacht gefastet hatte / hungert jn (LB 1545: 1971) - Inu kadar ie on shtirideffeti dni inu shtirideffeti nozhi ifpofiil, potle ie bil lazhan (TT 1557: 7); (3) Was iftfür ein faften /da man des tags den bauch ein mal fo volfüllet/mit allerley kößlicher fpeyfe /vnnd auff den abendt mit guter Collation (SA 1559: LXXXVII-Ib) - Kai ie pak ta poft fadanih Papiftov, kateri fe reif do pol dne poftio /.../Inu ob pol dne vshe feftrukliov /.../inu druge iedi natepo (KPo 1567: CVIIIb-CVIIII). Prvi in drugi zgled kažeta, da se slovenski prevajalci pri izražanju časovno omejenega trajanja dejanja niso zadovoljevali samo z zunanje določenimi mejami trajanja, ampak so kratkotrajnost, absolutno dovršenost ali katero koli drugo fazno določenost dejanja izražali tudi predponsko ali priponsko. Tretji primer kaže na izbor predponskega ustreznika, ki se od besedne zveze v predlogi (vol füllet) loči po večji ekspresivnosti. Kreljev prevod Spangenbergove postile je bil veliko svobodnejši kot Trubarjevi in Dalmatinovi biblijski prevodi, saj ga aktualnim potrebam prirejene razlage odlomkov iz evangelijev in pisem niso tako strogo zavezovale k prevodni zvestobi kot biblijsko besedilo samo. V prevod je posebej opazno posegal s stopnjevanjem polemičnosti. 2.2 Med nemško predlogo in slovenskim prevodom je najmanj razhajanja tedaj, kadar sta na primerjanih mestih uporabljena enako tvorjena ustreznika, predponski sestavini pa uresničujeta isti pomen, čeprav njegov položaj znotraj njunih pomenskih struktur ni nujno enak. Tako tuji kot domači avtorji oz. prevajalci so jih praviloma odbirali med najbolj uveljavljenimi za izražanje določenega pomena pri glagolih iste pomenske skupine. Prepona za- se je npr. uveljavila za izražanje začetnostnega pomena pri glagolih, ki označujejo zvočno uresničevanje dejanja (zacviliti, zajokati), ob- pri stanjskih glagolih (obmolčati, obstati, obtečati), po- pa nekajkrat v istem pomenu pri glagolih premikanja (poleteti, pojezditi). Pri različnih vrstah faznosti glagol-skega dejanja pogostnostno izstopajo še naslednje zamenjave: sich verwundern /sich entsetzen ^ začuditi se; verstummen, entstummen ^ obmolčati; ausbauen ^ docimprati / izcimprati, ausarbeiten ^ dodelati, ausbeten ^ izmoliti, ausgecken ^ izregljati, austrauern ^ izžalovati, vergehen ^ preiti; pri kolikostno-mernih določitvah glagolskega dejanja pa: sich erzürnen ^ razsrditi se, sich ergrimmen ^ razsrditi se /razzlobiti se, entflammen ^ razvneti se; erforschen ^ ošpegati, erkunden ^ izvprašati, durchsuchen ^ preiskati; übereilen ^ prehiteti, überwältigen ^ prenagliti, überforteilen ^ prevečati, überweisen ^ previžati itd.151 2.2.1 Zaspati npr. nadomešča entschlafen tudi v člensko zvesto prevedenem frazemu entschlafen mit seinen Vätern ^ zaspati s'svojemi očeti v pomenu 'umreti' oz. 's smrtjo se pridružiti prednikom': Vnd Abiam entschlieff mit seinen Vetern / vnd sie begruben jn in der stad Dauid (LB 1545: 661) - Inu Abiam je safpal s'fvojemi Ozheti, inu ony fo njega pokoppali v'DavidovimMefti (DB 1584: I,194b). 151 Pri večini navedenih nemških predpon se pomeni, ki jih izkazujejo zgledi, še danes uvrščajo na vrh po-gostnostne lestvice. Prim. Kuhnhold - Wellmann 1973: 144-145. 88 Vrste glagolskega dejanja v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in tuje prevodne predloge 2.2.2 Kot značilnost protestantske prevajalske prakse izstopa dvakratno prevajanje pomensko razvidne, neločljive nemške predpone: s slovenskim predponskim ustreznikom in s pomensko ustreznim oz. celo sopomenskim prislovom. Npr.: VND da sie die Jnseln durchzogen bis zu der stad Paphos/funden sie einen Zeuberer (LB 1545: 2217) - Inu kadar jta to Infulo skuji prehodila noter do Pafa, nadeta eniga zupernika (TT 1557: 373) - INu kadar jta ta Otok bila obhodila, noter do tiga Mefta Paphos, fo nafhli eniga Zupernika (DB 1584: III,68b). 2.2.3 V slovenskih besedilih je po prevajanem glagolu pogosto posneta tudi vezava, čeprav je imel prevajalec na voljo več že uveljavljenih možnosti. Npr.: začuditi se česa, čemu, čez kaj, nad čem: (1) Alle Land verwunderten sich deiner Lieder (LB 1545: 1820-1821) - Vfe deshele jo je sazhudile tvoih pesjjni (DB 1584: II,172b); (2) Das alle / so fur Babel vbergehen / werden sich verwundern / vnd pfeiffen vber alle jre Plage (LB 1545: 1369) - de vfi, kateri mimu Babela pojdejo je bodo sa-zhudili, inu shvishgali, zhes vje nyh jhtrajfinge (DB 1584: II,53a); gebrechen an einem Man ^ pomanjkati na vsem / eniga moža. 2.3 Na pripadnost nesorodnima jezikoma posebej jasno kaže zamenjava glagolskih zloženk tipa stehenbleiben in hängenbleiben s predponskimi glagoli: obstati, obviseti. Npr.: Da zoch Dauid hin vnd die sechs hundert Man / die bey jm waren / Vnd da sie kamen an den bach Besor / blieben etliche stehen (LB 1545: 566) - Natu je David tjakaj fhal, inu fheftftu Mosh, kateri fo per njemu bily, inu kadar fo bily prifhli h 'timu potoku Bezdr, jo nekoteri objtali (DB 1584: I,167a). Na vzpostavitev stanja kaže v nemščini drugi del zloženke, pri slovenskem ustrezniku pa je nosilec tega pomena predpona. Tudi zloženke tipa stillstehen so prevedene dvobesedno: Vnd Joab blies die Posaunen / vnd alles volck stund stille / vnd jagten nicht mehr Jsrael nach (LB 1545: 573) - Inu Ioab je s'Trobento trobental, inu vus folk je molzhe objtal, inu nefo vezh Israela pojali (DB 1584: I,169a). Sestavina, ki v nemščini s kakovostno opredelitvijo dejanja posredno označuje nastop stanja, je v slovenskem prevodu osamosvojena kot nujno okoliščin-sko določilo. 2.4 Nasproti si neredko stojita nemški netvorjeni glagol, ki ima v besedni semantiki pomensko sestavino dovršnosti, in slovenski predponski dovršnik, pri katerem je dovršnost predpon-sko izražena. Npr. halten - obstati: Vnd da sie kamen hielten sie an der Wassergruben /bey dem öbern Teich (LB 1545: 722) - Inu kadar fo ony bily prifhly, jo ony objtali, per vodenim grabni, poleg vifhiga Ribneka (DB 1584: I,215a). 2.4.1 Dva ali več (tvorbeno) različnih nemških glagolov je lahko prevedenih z istim večpomenskim slovenskim ustreznikom, kar pomeni, da mora v takih primerih breme pomenske razli-kovalnosti nositi sobesedilo. Halten in bestehen sta npr. prevedena z obstati, ki v prvem primeru uresničuje začetnostni pomen, v drugem pa je nosilec pomena 'ostati v stoječem položaju' oz. 'ohraniti se, ne prenehati biti'. Npr.: (1) Die zwey hundert Man aber die stehen blieben / waren zu müde vber den bach Besor zu gehen (LB 1545: 566) - ty dvejftu Mosh pak, kateri jo bily objtali, fo bily pretrudni zhes ta potok Bezor pojti (DB 1584: I,167a); (2) Aber nu wird dein Reich nicht bestehen (LB 1545: 528) - Ali sdaj vshe tvoje Krajleftvu nebo objtallu (DB 1584: I,156a). 89 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 2.5 Ustaljen prevodni postopek, na katerega so pri slovenskih protestantskih piscih doslej opozarjale številne že opravljene primerjalne raziskave,152 predstavlja zamenjava tvorjenke s sopomenskim opisom, pri katerem pomensko vlogo predpone opravlja pomožni glagol. Kot enakovredna izrazna možnost je opis nevzporedno rabljen bodisi v izvirniku ali v prevodu. Npr.: (1) DA sie nu das Mal gehalten hatten / spricht Jhesus zu Simon Petro (LB 1545: 2185) - Kadar fo vshe bily odkofsili, je Jesus djal k'Simonu Petru (DB 1584: III,60a); (2) Da aber Herodes Jhesum sahe /ward er seer fro (LB 1545: 2131) - Erodesh pag kadar Jefufa ugleda, fe iefylnu obeffelil (TT 1557: 246); (3) Wenn einer eins dings müde vnd vberdrüssig wird oder vngern mehr thut /spricht er auff deudsch (LB 1545: 1254) - Kadar fe eden ene rizhy navelizha, ali fe seno rizhjo vtrudi, inu je vezh rad nedej taku on pravi (DB 1584: II,23a). Izmenično rabo sopomenske enobesedne ali opisne možnosti je pri izražanju vrstnosti gla-golskega dejanja mogoče opazovati tudi znotraj protestantskih del. 2.5.1 Začetek ali konec dejanja je mogoče izraziti tudi z zvezo faznega glagola in nedo-ločnika (npr. začeti moliti, zeleneti, imeti dober leben; nehati govoriti, zidati), ki bi moral biti nedovršnik, ali glagolnika, tvorjenega iz nedovršnega glagola (začeti predigo, delo; nehati od jokanja). Odstopanja od pravila so redka in se kažejo kot prava sistemska anomalija. Razlagati jih je mogoče z manj natančno ubeseditvijo153 oz. z manj skrbnim prevodom, saj je tudi večina tovrstnih opisov rabljena skladno s predlogo. Npr.: (1) sdajci kakor fe Jkusi potelefno fmert dufha od teleffa lozhi, taku sazhne tellu okri-pneti, zhe dajle vezh gnyti, fmerdeti (DB 1584: I,aVa); (2) vndfiengen an zu schlahen /vndzuuerwunden vom Volck (LB 1545: 495) - inu fo sazheli byti inu raniti nekotere od tiga folka (DB 1584: I,146a). V drugem zgledu je Dalmatin podlegel vtisu nemškega sestavljenega glagola, pozabil pa je na odtenek ponavljalnosti, ki bi terjal rabo nedovršnika. Po opisu je Dalmatin posegal skladno s predlogo tudi tedaj, kadar bi ga lahko pomensko enakovredno nadomestil z enobesedno, prav tako uveljavljeno možnostjo. Namesto zveze začeti sijati bi npr. lahko uporabil predponski dovršnik zasijati: Morgen sol euch hülfe geschehen wenn die Sonne beginnt heis zu scheinen (LB 1545: 525) - Jutri vam bopomaganu, kadar Sonze sazhne vrozhe fyati (DB 1584: I,155a). Nadomestna raba opisa je dodatno osmišljena tedaj, kadar zamenjuje pomensko dvoumni pred-ponski glagol. 2.5.2 Opis izstopa tudi kot uveljavljeno domače nadomestilo za nemški strukturni tip liebgewinnen - začeti ljubiti. Npr.: vnd Amnon der son Dauid gawann sie lieb (LB 1545: 591) - inu Amnon Davidou fyn je njo sazhelfylnu lubiti (DB 1584: I,174b). 2.5.3 V slovenskih prevodih je občasno mogoče zaslediti vešče nadomeščanje nemških fraz z domačimi opisi ali - redkeje - z enobesednimi ustrezniki. Glagolske sestavine opisov so večkrat nosilke ne preveč odstopajoče vrstne pomenske spremembe (modifikacije) glagolskega 152 Prim. Orožen 1986b (1996): 140-143, 1986c (1996): 246-247, Merše 1989b: 149-162, 1993: 228-229, 1995a: 501-503. 153 Prevajalec bi moral izbrati pravi vidsko soodnosni člen razmerja, bodisi že oblikovanega in uporabljanega ali le sistemsko predvidljivega (npr. drugi člen parov okripneti - okripnevati, raniti - ranjati). 90 Vrste glagolskega dejanja v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in tuje prevodne predloge dejanja. Frazo jemanden gern gesehen je Krelj npr. prevedel z zvezo naklonskega glagola in ne-določnika zaželeti koga videti: denn er hett jhn langeJt geren gefehen / denn er hat vil von jhm gehört (SA 1559: CXXII) - Sakai on ga ie sdavnd sashelil vidit: kar ie velike rezhij od niega JliJhal (KPo 1567: CLIXb). Naklonski glagol aktualizira tudi začetnostni pomen. Besednozve-zna nadomestila so včasih nastala z mehanično razstavitvijo fraz, pri čemer je bil del prevajane fraze lahko razumljen celo kot okoliščinsko določilo: vnd sprach zu jm / Warumb haben deine Knechte mein stück mitfewr angesteckt? (LB 1545: 596) - inu je djal k'njemu: Sakaj Jo tvoji Hlapci moj kos s'ognjom sashgali? (DB 1584: I,175b). 2.5.4 Za rabo enobesednega ustreznika namesto sopomenske opisne možnosti v prevodnem zgledu ali obratno so se slovenski protestantski pisci neredko odločali iz stilnih razlogov, saj so z naštevalno (besedno, oblikovno ali/in skladenjsko) poenotenostjo večkrat opazno stopnjevali učinek ritmiziranosti. Dalmatin je npr. dvema enako začetima zaporednima odstavkoma priredil tudi začetek tretjega. Presodil je, da se z rabo opisa od prejšnjih začetkov manj moteče oddaljuje, kot bi se z vključitvijo sopomenskega predponskega glagola: 1. VND DER HERR REDET MITMOSE VND SPRACH (LB 1545: 183) - INu GOSPVD je s'MoseJJom govuril rekozh (DB 1584: I,56a); 2. VND der HERR redet mit Mose / vnd sprach - INu GOSPVD je s'MoseJJom govoril, rekozh 3. VND da der HERR ausgeredt hatte mit Mose - INu kadar je GOSPVD bil nehal s'MoseJJom govoriti. 3 Posamezni pomeni s področja vrstnosti glagolskega dejanja izkazujejo različno prevodno odvisnost. 3.1 Med najbolj jasno izražene pomenske spremembe (modifikacije) glagolskega dejanja sodi pomen 'absolutna dovršitev glagolskega dejanja', ki ga hkrati dokazujejo skladenjska, besedna in slovnična sredstva. Pri slovenskih ustreznikih je dosledno izražen tudi predponsko. Glagoli s to pomensko vrednostjo so obvezno včlenjeni v dogajalno zaporedje. Jasno nakazano dogajalno razmerje do kasnejših dejanj je neredko poudarjeno tudi z razmerjem vzroka in posledice. Na dovršitev pred drugimi preteklimi dejanji kaže njihova umeščenost v časovni odvisnik, raba v predpretekliku oz. v časovni obliki, ki je vsaj rahlo kontrastna oblikam, v katerih so navedena sledeča dejanja,154 ter vzporedno rabljena značilna okoliščinska določila, npr. prislovno določilo časa: (1) Vnd nach dem Juda ausgetrauret hatte /gieng er hinauff seine schaffe || zu scheren gen Thimnath (LB 1545: 96) - Inu kadar ie Iuda bil isshaloval, je gori Jhal v'TimnatJvoje OuceJtrizhi (DB 1584: I,25a); (2) da er zu seiner zeit gedienet hatte dem willen Gottes / ist er entschlaffen (LB 1545: 2219) - Kadar je bil v'fvojmu Zhafsu doflushil Boshji voli, je saJpal (DB 1584: III,69a); (3) Vnd da siegessen hatten /blieben sie auff dem Berge vber nacht (LB 1545: 84) -inu kadar fo bily odjedli, Jo zhes nuzh na tej Gorri oJtali (DB 1584: I,21a). Redki so primeri, kjer slovenski prevajalci ustaljenega, obvestilno dopolnjujočega se oblikovno-pomenskega soglasja različnih elementov niso v prepoznavni obliki prezrcalili v svoj prevod. Po ustaljenem vzorcu so večkrat segali tudi tedaj, kadar jih prevodna predloga k 154 V predlogah so se izoblikovala naslednja razmerja: 1. pluskvamperfekt - perfekt/preterit, 2. perfekt -preterit, 3. perfekt/preterit - historični prezent; v prevodih pa: 1. predpreteklik - preteklik, preteklik - zgodovinski sedanjik itd. 91 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja temu ni spodbujala. Upoštevanje vseh njegovih sestavin je povzročilo večvrstne odmike od prevodnih predlog. Eno od pričakovanih posledic predstavlja pretvorba vezalnega priredja v podredje: Diese stelleten sie fur die Apostel / vnd betten vnd legten die Hende auff sie (LB 1545: 2202) - Lete fo oni pred te Iogre poftauili, Inu kadar fo ismolili, fo na nee te roke polushili (TT 1557: 348). Doslednost predponskega izražanja pomena občasno popušča pri drugem členu naštevalnega zaporedja, to je pri glagolih, ki so v posebnih sobesedilnih pogojih tudi v slovenskem jeziku lahko rabljeni v neosnovnem vidskem pomenu (npr. jesti v dovršni rabi). Npr.: Vnd da Boas gessen vndgetruncken hatte / ward sein hertz guter dinge (LB 1545: 502) - Inu kadar je Boas bil odjedel inu pyl, je njegovu ferce dobre vole poftalu (DB 1584: I,148a). 3.2 Pri glagolih premikanja, sestavljenih s predpono po-, je le redko mogoče zaslutiti hkratno podovrševalno ter vrstnooznačevalno vlogo predpone. Kadar so dejanja, ki jih označujejo tovrstne tvorjenke, časovno pomaknjena v prihodnost, bodisi sama zase ali kot del dogajalne verige, je predpona po- dosledno rabljena za izražanje prihodnosti. Raba sestavljenk s predpono po- nadomešča opisni način izražanja prihodnosti. V isti skladenjski enoti se zato pogosto prepletata oba izrazna načina, kar povzroča spremembo ritmičnega toka pripovedi, lahko pa zmanjšuje tudi stilni učinek. Npr.: (1) Aber nu werden sie sich ausbreiten / wie Kefer / vnd dauon fliegen (LB 1545: 1631) - Sdaj pak fe bodo narasen resgernili, kakor Kebri, inu prozh polete (DB 1584: II,120a); (2) Meineftu /wenn fie fchon lang bey dir in der wüften bleiben /vn dir zuhören / das jnen ein gebratne taub werde ins maul fliegen (SA 1559: I,CIIb) - Kai ti fe sdij, zhe le bodo vedän predige poflufhali, da ijm pezhene ptijce v'üfta polete? (KPo 1567: CXXVb); (3) Sie werden in der Stad vmbher reiten / auff der mauren lauffen / vnd in die Heuser steigen (LB 1545: 1591) - Onypojesdio okulipo Mefti, po sydeh bodo tekali, inu v'hijhe lasili (DB 1584: II,109a); (4) ZVr selbigen zeit / werden die Berge mit süssem Wein trieffen / vnd die Hügel mit Milch fliessen / vnd alle Beche in Juda / werden vol Wassers gehen (LB 1545: 1594) - v'Temiftim zhaffu bodo Gorre s'flatkim Vinom kapale, inu Hribi poteko s'Mlekom, inu vfi potoki v'Iudi polni vode poteko (DB 1584: II,110a). 3.3 Pomen 'velika mera ali intenzivnost glagolskega dejanja' se je zelo opazno vezal na predpono raz-, v nekoliko manjši meri pa tudi napre-. Slovenski protestantski pisci so ju izbirali neodvisno od prevodnih predlog, kjer kaže pomen še bolj prepoznavno odvisnost od sobesedila kot v prevodih. Neposredno ga dokazujejo značilna okoliščinska določila (npr.: seer ^ filnu, britku, allzu seer ^ prefilnu, wol ^ prece, hart ^ filnu, viel erger ^ fhe bul, mit grossem zorn ^ s'velikim ferdom, mit zorn ^ slobnu, on alle masse ^ pres mere; 1. in 2. zgled), posredno pa tudi opozorila na dolžino trajanja procesa oz. na prostorsko razširjenost pojava. Tako časovna kot prostorska razsežnost sta zadoščali za razvitje in doseženost visoke stopnje dejanja (3. in 4. zgled). Npr.: (1) Vnd befalh / man solte den Ofen sieben mal heisser machen / denn man sonst zu thun pflegte (LB 1545: 1548) - inu je vkasal, de bi imeli to Pezh fedemkrat vrozhefhi resbeliti, kakdr fo jo ficer belili (DB 1584: II,96b); 92 Vrste glagolskega dejanja v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in tuje prevodne predloge (2) Da ergrimmet Kain seer vnd sein geberde verstellet sich (LB 1545: 31) - Satu fe je Kain britku refserdil, inu njegou obras je je premenil (DB 1584: I,3b); (3) WEh denen die des morgens früe auff sind / des Sauffens sich zu vleissigen / vnd sitzen bis in die nacht / das sie der Wein erhitzt (LB 1545: 1180) - Gorje je tem, kateri v'jutru sguda vjtajajo, de je pyanojti flijsajo, inu jede noter v'nuzh, de je Vinu resgreje (DB 1584: II,3a); (4) Wenn denn da der Priester sihet / das der grind weiter gefressen hat in der haut / Sol er jn vnrein vrteilen (LB 1545: 221) - kadar Far vidi, de fe je ta Grinta dajle resraflapo Koshi, taku ga ima sa nezhijtiga joditi (DB 1584: I,68b). V manj jasnih primerih, ki so odpirali možnost aktualizacije v smeri začetnosti ali v smeri velike mere, se je Dalmatin na osnovi sobesedilnih namigov odločal za drugo možnost. Npr.: DA nu das der HERR höret / entbrand er / Vnd Fewr gieng an in Jacob / vnd zorn kam vber Jsrael (LB 1545: 1033) - Kadar je vshe GOSPVD letu jlijhal, fe je refferdil, inu fe je ogin re-snel v'Iacobi, Inu jerd jeprijhal zhes Israela (DB 1584: I,299a). Od ustaljenega izražanja prekomernosti glagolskega dejanja s predponama na- inpre- nekoliko odstopa predpona do-. Na njen izbor je vplivala prevodna predloga, ki je s prislovnim določilom mere zu tod usmerjala k prevodni predložno-predponski ujemalnosti: Jch habe mich schier zu todgeeiuert (LB 1545: 1075) - Iejtfim fe jkoraj do fmerti doajfral (DB 1584: I,311b). 3.4 Pomen polnomerne uresničenosti glagolskega dejanja je tako v nemških predlogah kot v slovenskih prevodih v prvi vrsti prepoznaven po rodilniški vezavi in po povratnosti glagolov. V slovenščini nanj kaže tudi raba predpone na-, ki kot njegovo izrazno sredstvo prevladuje. Nemško frazo sich satt sehen je tudi Dalmatin nadomestil z razvezavo, ki jo predstavlja prislovno določilo mere ter glagol, sestavljen s predpono na-: VND wer kan sich seiner Herrligkeit sat sehen? (LB 1545: 1814) - INu gdu fe more njegove zhajty do fitofti nagledati? (DB 1584: II,170b). Slovenski prevajalci so pomen neredko enostransko vključevali v prevod, zato glagoli oz. glagolske besedne zveze iz prevodne predloge izkazujejo le delno pomenskosestavinsko prekrivnost s slovenskimi ustrezniki. Npr.: Da assen sie vnd wurden all zusat /Er lies sie jren Lust büssen. Da sie nu jren lust gebüsset hatten / vnd sie noch dauon assen (LB 1545: 1033) - Tu jo ony jedli, inu jo vfi prefiti pojtali, On je puftil nyh fe navelizhati. Kadar fo fe vshe bily navelizhali, Inu jo jhe od tiga jedli (DB 1584: I,299a).155 3.5 Prepoznavnost pomena 'popolna ali celovita izvedba glagolskega dejanja' olajšujejo sobesedilna sredstva (npr. gar ^ cilu, wol ^ dobru), ki so nepogrešljiva tedaj, kadar izostajajo značilne predpone: VND da er das Haus inwendig gar gemessen hatte /füret er mich heraus zum Thor gegen morgen (LB 1545: 1484) - Inu kadar je on to Hijho snotraj cillu bil premeril, je on mene vunkajpelal h'tem Vratampruti jutru (DB 1584: II,81a). V zgledu ZVr selbigen zeit/ wil ich Jerusalem mit Laternen durchsuchen / Vnd wil heimsuchen die Leute (LB 1545: 1640) - Vtemijtim zhajju hozhem jejt Ierusalem s'Laternami preyfkati, inu hozhem te Ludy obyjkati (DB 1584: II,122b-123a) na temeljitost izvedbe dejanja kaže tudi uporabljeno prislovno določilo sredstva z laternami. 155 Büssen je bil v Lutrovi Bibliji uporabljen v pomenih, ki v današnji nemščini niso več v rabi: »ganz machen, aussbesssern, wiederherstellen (»Lücken büssen«); befriedigen, stillen, eine Strafzahlung auferlegen« (LB 1545: 313*). 93 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 3.6 Tudi prepoznavnost pomena 'majhna mera glagolskega dejanja' je izrazito sobesedilno odvisna. Npr.: (1) Wo aber nicht / so nemet mich an als einen Törichten / das ich mich auch ein wenig rhüme (LB 1545: 2340) - Aku pak nikar, taku me vfaj gori vsamite, kakor eniga neumniga, de fe jeft tudi enu majhinupohvalim (DB 1584: III,100a); (2) Eheleut können frey für Gott tretten / vnd fich jres ftands mit gutem gewiffen rhümen (SA 1559: I,LIIa) - Ti, kijr v'Sakonu prebivaio, fmeio ozhitd pred Boga inu Lüdy ftopiti, inu fvoi ftanpohvaliti (KPo 1567: LXVIIIb). Čeprav gre v obeh navedenih zgledih za prevod istega nemškega glagola, predpona po-samo v prvem primeru izraža doseženost majhne mere glagolskega dejanja, na kar kaže vzporedno rabljeno prislovno določilo količine ein wenig ^ enu malu. V drugem primeru je zanesljivo izpričana samo podovrševalna vloga predpone. Tudi s tem pomenom so slovenski prevajalci pogosto samostojno in neodvisno od predloge niansirali povedano. Ker se veže na zelo pogosto rabljene in izrazito večpomenske predpone (po-, o-/ob-, na-), njihova prisotnost sama na sebi še ne opozarja nanj. Značilen odmik od predloge predstavlja nasprotje lachen - nasmejati se. Nemški glagol pomenske sestavine majhne mere glagolskega dejanja besedotvorno razvidno ne izpričuje, čeprav bi jo lahko z medpono -l- in s preglasom, pri slovenskem ustrezniku pa je izražena s predpono na-: Aber Daniel lachet / vnd hielt den König / das er nicht hinein gieng / vnd sprach (LB 1545: 1955) - Daniel pak fe je nafmejal, inu je dershal Krajla, de nej notar fhal (DB 1584: II,208b). Na malomerni pomen je pogojno mogoče sklepati tudi iz zamenjav demütigen jemanden ^ ukračiti pamet ter ene velniške oblike z drugo: rücke hin ^ pomakni se tja. Npr.: (1) Solche gutdunckende vernunfft zu demütigen /hat Gott die Befchneidung geboten /bey ewiger verdamnuß (SA 1559: I,XXXVII) - Obtore, da bife ta iftafpazhena nafhapamet vkrazhila nasaipoftavila/.../ie Bog to obresanie v 'tim ftarim Sakonu par peni alli ftraifingi vezhniga pogublenia dershati porozhil (KPo 1567: XLVI-III); (2) der Raum ist mir zu enge / Rucke hin / das ich bey dir wonen müge (LB 1545: 1244) - Letu mejftu je meni pretefnu, pomakni fe tja, de bom mogel per tebi prebivati (DB 1584: II,20a). Kadar se kot slovenski prevodni ustreznik pojavlja izpridevniški glagol, ga je neodvisno od sobesedila večkrat mogoče razlagati na dva načina: sich erweichen ^ omečiti se 'postati mehek' ali 'postati mehkejši'. Na malomerno modifikacijo kaže druga razlaga. V zgledu Jr solt nichts mindern von dem Tagwerck an den Ziegeln (LB 1545: 130) - Vy nemate nizh omanfhati od tiga Zegla, kateri imajo ony vfak dan fturiti (DB 1584: I,36b) na možnost količinske omejenosti glagolskega dejanja kaže prisotnost nikalnega količinskega zaimka (nichts ^ nič). Pri nemškem glagolu je pomenska modifikacija besedotvorno nerazvidno zajeta v besedni pomen, pri slovenskem pa je izražena predponsko. 3.7 Na pomen doseženosti določene količine z glagolskim dejanjem tako v nemških besedilih kot v slovenskih prevodih opozarja bodisi pristnost prislovnega določila količine ali zgolj vezava z rodilniškim predmetom, ki nastopa v vlogi delnega rodilnika. S prislovnimi določili količine je v nemških besedilih hkrati opozorjeno tudi na dovršenost glagolskih dejanj. Glagoli 94 Vrste glagolskega dejanja v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in tuje prevodne predloge kot lesen, messen, betten so v slovensko-nemških slovarjih razloženi z nedovršnimi in dovršni-mi ustrezniki, vendar razlago vedno pričenjajo nedovršniki.156 Npr.: (1) Vnd er mas sechs mas gersten / vnd legts auff sie (LB 1545: 503) - Inu on je nameril Jhefi merizhiz Iezhmena, inu je njej gori sadill (DB 1584: I,148b); (2) VND des sechsten tags samleten sie des Brots zwifeltig /ja zwey Gomor fur einen (LB 1545: 153) - NA fhefti danpakJo ony tiga Kruha Jamodrug nabrali, sa flejdniga dva Gomera (DB 1584: I,45b). V slovenščini se pomen dosledno veže na predpono na-, v nemščini pa je predponsko redko izražen: npr. einbrocken ^ nadrobiti; der hatte einen Brey gekocht vnd Brot eingebrocket in eine tieffe Schüssel (LB 1545: 1956) - ta je bil eno Kafho /kuhal, inu Kruha nadrubil v'eno globoko fkledo (DB 1584: II,209a). Tudi vzporedna raba delnega rodilnika je v slovenskih besedilih pogostejša kot v predlogah. 3.8 Na dodajanje in odvzemanje, uresničeno z glagolskim dejanjem, tako v nemščini kot v slovenščini kaže ustaljen izbor pomensko specializiranih predpon: zusetzen ^ pristaviti, zugeben, dazugeben ^ pridati, beilegen ^ priložiti, abzählen ^ odločiti, absondern ^ odločiti: WElcher ist vnter euch / ob er schon darumb sorget / der da künde eine Elle lang seiner grösse zusetzen? (LB 1545: 2105) - Kateri je mej vami, aku bi lih satu fkerbil, kir bi mogel en komulz fvoji dolgo/ti perJtaviti? (DB 1584: III,39a). Do prevodnega razhajanja prihaja zaradi izbora pomensko različnih predpon (1. zgled), še pogosteje pa zaradi nevzporedne rabe opisne in eno-besedne možnosti, ki se lahko uresničuje tudi kot nasprotje frazem - enobesedno nadomestilo (2. zgled). Eno od različic predstavlja Dalmatinovo opisno približevanje samostalniškemu izraznemu načinu iz Lutrove predloge (3. zgled): (1) DAS LETZTE CAP. IST EIN GRUS CAP. ABER DARunter vermischet er gar eine edle warnung fur Menschenleren (LB 1545: 2268) - VPuflednim Capituli on dobru vsdaje tem Kärfzhenikom v'Rimi, inu h 'timu permejJha enu cillu shlahtnu opominanje (DB 1584: III,81a); (2) vnd vergnüget dem König die zal / das er des Königs Eidem würde (LB 1545: 543) - inu je teifte Krajlu odJhtel, de bi Krajleu Set poftal (DB 1584: I,160b); (3) So wird er deinem Samen / den du auff den acker geseet hast Regen geben / vnd Brot von des ackers einkomen (LB 1545: 1214) - Taku bo on tvojmu femenu, kateru na nyvo poffejefh, desh dal, inu kruh, od tiga, kar na nyvi perraJte, inu tigaiftiga veliku obilje (DB 1584: II,12b). Manjši odmik od prevodne predloge predstavlja že omenjeno dvakratno prevajanje pred-ponske sestavine nemškega glagola: Zele es ab / was du zugeben gedenckest / vom andern gut (LB 1545: 1793) - odJhtejprozh, kar miflijh dati od drusiga blaga (DB 1584: II,164b). Dalmatin se je od Lutrove prevodne predloge oddaljil tudi tako, da je glagoloma wehren in mehren poiskal sorodni protipomenski par, dovolil pa si je zamenjavo vrstnega reda, ki stilnega učinka ni prizadela: Man kan sie weder wehren noch mehren / vnd kan seine grosse Wunder nicht begreiffen (LB 1545: 1776) - Nihzhe nemore k'nymperloshiti, ali od nyh odvseti, inu njegova velika zhudeffa nihzhe nemore saftopiti (DB 1584: II,160a). 156 Prim. Debenjak 1993: »lesen /.../ 2. Trauben, Beeren usw.: trgati, obirati« (str. 683); »messen /.../ meriti (an z), izmeriti, premeriti« (str. 733); »sammeln /.../ zbirati, zbrati« (str. 933). 95 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 3.9 Nemške glagole kot npr. blasen, seufzen, springen, treten v slovenskih prevodih zamenjujejo dvojice priponsko različnih glagolov (pihniti - pihati, vzdihniti - vzdihovati, skočiti -skakati, stopiti - stopati). Uporabljeni so v različnem, pomenu prilagojenem sobesedilu. Npr.: (1) BLesestu füncklin / So wird ein gros Fewr draus. Speiestu aber ins füncklin / so verlesscht es (LB 1545: 1791) - Aku v'yfkro pihnefh, taku is nje velik ogin poftane: akupak nayfkroplunefh, taku vgafne (DB 1584: II,164b); DA liesestu deinen Wind blasen (LB 1545: 150) - Tedaj fi tipuftil tvoj Vejterpihati (DB 1584: I,44b); (2) Als sie jn aber geschlagen hatten /.../seufzet er / vnd sprach (LB 1545: 1917) -Kadarfo ony njega pak byli /.../je on vsdihnil, inuje djal (DB 1584: II,198b); Vnd die kinder Jsrael suffzeten vber jre erbeit (LB 1545: 125) - Israelfki otroci fo zhes fvoje dellu vsdihovali (DB 1584: I,35a); (3) DJe Erde bebete vnd ward bewegt / Vnd die Grundfeste der Berge regeten sich vnd bebeten (LB 1545: 979) - Semla fe je ganila inu JtreJla, inu teh Gurr grunti fo fe gibali inu trefli (DB 1584: I,283b). S priponsko izmenjavo je izražena njihova vidska in pomenska različnost. Dovršnemu glagolu, ki označuje enkatno, navadno hitro izvršeno dejanje, stoji nasproti nedovršnik, ki izraža bodisi trajno ali ponavljajoče se dejanje. Medtem ko je predponski način izražanja dovršenosti glagolskega dejanja uveljavljen tudi v nemščini (npr. sich erregen - sich regen : ganiti se - gibati se),157 je priponsko izražanje vidskih in pomenskih razlik med glagoli značilnost slovanskih jezikov, tudi slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Odtenek nagle izvedbe glagolskega dejanja se praviloma veže na pripono -ni-. Prepoznavnost vidske in pomenske določenosti glagolov poleg sobesedila olajšuje tudi njihova uvrščenost v naštevalne nize, zlasti še, če je dejanja mogoče razumeti kot zaporedno opravljena in vsaj občasno tudi kot v eni ali v obeh smereh medsebojno pogojena. Mešano sestavljeni nizi kažejo, da je bila odločitev za dovršni ali nedovršni način interpretacije pogosto prepuščena prevajalcu, saj ga predloga ni jasneje usmerjala niti k eni niti k drugi rešitvi: WO etwa ein Wind hauchet / oder die Vögel süsse sungen vnter den dicken zweigen / oder das Wasser mit vollem lauffrauschet / oder die Steine mit starckem poltern fielen (LB 1545: 1727) - Inu ker je kej vejter pihnil, ali ker fo Ptize flatku pejle mej goftimi vejami, ali ker je voda, kir mozhnu tezhe, fhumela, ali fo kamini s'mozhnim rapotanjem padli (DB 1584: II,146a). 3.10 Slovenski prevodi se od nemških predlog ločijo tudi po razvidnosti predponsko izraženega pomena zaporedne izvršitve dejanja, bodisi opravljenega z večjim številom osebkov (1. primer) ali na večjem številu predmetov (2. primer): 1. Also lies der HERR Pestilentz in Jsrael komen /.../das des Volcks starb / von Dan bis gen BerSeba / siebenzig tausent Man (LB 1545: 619) - Natu je GO-SPVD puftil Kugo v'Israel priti /.../ de je tiga folka pomerlu od Dana, noter v'Bersebo, fedemdeffet taushent Mosh (DB 1584: I,182a); 2. Die Juden /.../baten sie Pilatum / das jre beyne gebrochen vnnd abgenommen würden (SA 1559: CXXVb) - Iudie /.../fo Pilatufaprofili, da bipuffflym koftipolomiti, inu dolijh fkrisha fneti (KPo 1567: CLXVIb). Ker se pomen v nemščini ni vezal na določeno besedotvorno sestavino, tudi njegova prisotnost v besednem pomenu glagola ni zanesljiva. Pomen, ki ga je v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja v prvi vrsti uresničevala predpona po- (redko ob-), je bil prav zaradi njene večpomenskosti in funkcionalne obremenjenosti težko prepoznaven. Ločiti ga je bilo treba od zgolj podovrševalne vloge predpone (3. zgled), od njene rabe v funkciji 157 Maslov (1978: 40) opozarja na nevarnost enačenja zunanjega, formalnega paralelizma, kakršnega izkazuje nemška dvojica steigen - ersteigen, z vsebinskim, to je s slovanskimi vidskoparnimi dvojicami, pogojenimi z mejnostjo glagolskega dejanja. 96 Vrste glagolskega dejanja v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in tuje prevodne predloge izražanja prihodnosti (4. zgled), neredko pa tudi od drugih pomenov: 3. Er hub seinen Spies auf / vnd schlug acht hundert auff ein mal (LB 1545: 617) - On je vsdignilfvoj Jhpejs, inu je offemftu na en kratpobyl (DB 1584: I,181b); 4. Alle Stedte werden fur dem geschrey der Reuter vnd Schützen fliehen /vnd in die dicken Welde lauffen vnd in die Felsen kriechen (LB 1545: 1280) - VfaMefta pobeshe pred krizhanjem teh Kojnikou inu Strelceu, inu poteko v'gofte gosde, inu polesejo v'Skale (DB 1584: II,29b). Vendar pa slovenski protestantski pisci možnosti za doslednejše predponsko izražanje osebkove ali predmetne distributivnosti niso vedno izrabljali. Tovrstna poenotenost naštevalnih nizov večkrat pojenjuje že pred koncem, zato je tudi stilni učinek manjši, kot bi ob navadno enako grajenih naštevalnih enotah lahko bil. Npr. Er wird auch die Moabiter in ewre hende geben / das jr schlahen werdet / alle feste Stedte / vnd alle ausserwelte Stedte / vnd werdet fellen alle gute Bewme / vnd werdet verstopffen alle Wasserbrünnen / vnd werdet allen guten Acker mit steinen verderben (LB 1545: 687) - On bo tudi Moabiterje u'vafhe roke dal, de vy bote pobyli vfa terdna Mefta, inu vfa isvolena Mefta, inu bote poffekali vfa dobra driveffa, inu bote samafhili vfe vodene Studenze, inu bote vfe dobre nyve s'kamenjom konzhali (DB 1584: I,203b). 4 Z izborom slovenskega ustreznika je bila neredko opravljena tudi manjša ali večja pomenska oddaljitev od izvirnika. 4.1 Manjši odmik predstavlja razhajanje glede vrstne opredelitve glagolskega dejanja: če npr. prevajani glagol izraža visoko stopnjo glagolskega dejanja, slovenski ustreznik pa nastop čustvenega stanja (fich ergrimmen : fe fgrosi). Primerjana izraza lahko izkazujeta tudi večjo pomensko različnost. V zgledu Vnd wird nicht ein Hund dich thüren anbellen (LB 1545: 1690) - inu nebo fmel en Pes na tebe salajati (DB 1584: II,136b) prehodno rabljeni glagol anbellen domnevno uresničuje kontaktni pomen, slovenski predponski ustreznik zalajati pa odpira možnost razumevanja v dveh osnovnih pomenih: v smeri označevanja začetnosti glagolskega dejanja ali njegove enkratnosti oz. kratkotrajnosti. V nekaterih primerih je med prevajanim in prevedenim besedilom dosežena skoraj idealna sporočilna usklajenost, čeprav so izbrani glagolski ustrezniki pomenskosestavinsko nesimetrični. Npr.: Ein trewer Diener oder Vnterthan ist nicht zu bezalen (LB 1545: 1128) 'je vreden več, kot se ga lahko plača' - en sveft fel, fenemorepreplazhati (DB 1584: I,326a) 'ga ni mogoče preveč plačati'. Sebastijan Krelj, POSTILLA SLOVENSKA, 1567 - naslovnica 97 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 4.2 Enega večjih odmikov od prevodne predloge predstavlja nadomestitev glagolov, ki v predlogi označujejo dogajanje ali stanje, z dovršnimi ustrezniki, pri katerih vidsko določujoča predpona (izjemoma pripona) hkrati dejanje tudi vrstno opredeljuje: 1. vndfreweten sich die selbe zu sehen (LB 1545: 516) - inu fo fe obeffelili toifto viditi (DB 1584: I,152b); 2. Da furcht sich Mose / vnd sprach (LB 1545: 125) - Inu Moses fe je sbal, inu je djal (DB 1584: I,34b-35a). Preinter-pretacije v smeri dovršenosti ali trajanja glagolskega dejanja je mogoče zaslediti pri izražanju vseh pomenskih modifikacij s področja vrstnosti glagolskega dejanja. Npr.: Jch wil das Schwert lassen klingen /das die Hertzen verzagen (LB 1545: 1439) - Ieft hozhem ta Mezhpuftiti sashvenkniti, de bodo ferza zagala (DB 1584: II,69b). Dalmatin je namesto Lutrove imperfektivne rabe glagola uporabil dovršnik s pomenom enkratne uresničitve kratkotrajnega dejanja. 4.2.1 Zamenjava trpniške oblike s tvornikom običajno povzroča večvrstno spreminjanje, saj je z njo vzpostavljeno tudi nasprotje med izvršenim dejanjem in stanjem po njem. Npr. Hütet euch / das ewere hertzen nicht befchwerd werden mit freffen vnd fauffen (SA 1559: I,XIIII) -Varite fe, da vafha farca ne preobloshite fpreveliko iedio inu pianoftio (KPo 1567: XlXb). V slovenskem prevodu je dovršnost izražena s predpono pre-, ki hkrati označuje tudi prekomer-nost glagolskega dejanja. 4.3 Do pomenskih razlik prihaja tudi zaradi ubeseditve neposredno si sledečih, pa vendar različnih dogajalnih faz. Značilen primer zaporednih, tesno povezanih dogajalnih faz sta npr. dejanje, ki z dovršitvijo sproži nastop stanja (v enem delu), ter stanje (v drugem delu): Er aber reis sich von Saul / vnd der Spies fuhr in die wand (LB 1545: 545) - On je pak Saulu vbeshal, inu Shpejsje v'fteni obtezhal (DB 1584: I,161a). Primerjana mesta občasno kažejo na različno videnje oz. različno razumevanje istega dejanja: Er ftund auff vom Gebet / vnd kam zu feinem Jüngern /vnndfandfie fchlaffend (SA 1559: I,CXVIIb) - Kada ie ifmolil, pride k'fvoijm Io-grom inu naide ijh fpiozh, inu pravi (KPo 1567: CXLVIII). Zadnji zgled kaže, da se je Krelj pri ubeseditvi dogajalnega zaporedja glede na predlogo pomaknil za korak nazaj, s čimer se mu je ponudila tudi prilika za fazno opredelitev dejanja. Dalmatinov prevod se glede izražanja stanja neredko bolj ujema z Lutrovo prevodno predlogo, kot kaže na prvi pogled, saj je npr. z dovršnim glagolom, rabljenim v predpretekliku, pogosto izraženo stanje. Tudi v 16. stoletju je izražanje stanja sodilo med osrednje funkcije predpreteklika. Npr.: vnd sahe einen Wider hinder jm / in der Hecken mit seinen Hörnern hangen (LB 1545: 60) - inu je v'gledal sa fabo eniga Ouna v'enim ternji, de je bjl sa ruge obviffel (DB 1584: I,14a). 4.4 Z neodvisnim izborom, ki poleg upoštevanja slovenskih jezikovnih zakonitosti razkriva tudi lastno ustvarjalno prizadevanje, so slovenski protestantski pisci v prevodih praviloma stopnjevali, redkeje pa zmanjševali stilni učinek povedi, stavka ali besedne zveze. Z izborom glagolov, sestavljenih z isto predpono, so enotili dvočlenske formule in veččlenske naštevalne nize ter stopnjevali njihovo stilno učinkovitost. Po tej poti so se hkrati hote oddaljevali od prevodne predloge. Npr.: Die Priester werden verstörtzt/vnd die Propheten erschrocken sein (LB 1545: 1279) - Farji fe bodo prezhudili, inu Preroki fe bodo preftrafhili (DB 1584: II,29b). 98 Raba pogojnika v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja 0 S popolnim izpisom slovenskih protestantskih tiskov 16. stoletja je bilo zbranih tudi pribl. 15.000 pojavitev158 pogojnika.159 Številka dokazuje, da je bila oblika že v obdobju nastanka slovenskega knjižnega jezika trdna sestavina glagolskega oblikoslovja. Na živost in širino njene rabe posredno kaže tudi omemba možnostnega naklona (Potentialis modus) v posebnem razdelku Bohoričeve slovnice, naslovljenem kot Appendix ad modos verborum (BH 1584: 175-176), ki je sestavina praktično-preizkusnega dela, s katerim se zaključuje oblikoslovni prikaz besednih vrst. Predstavljen je z zgledoma jeft bi fekal in jeft bi bil fekal. S tem dostavkom je bila razširjena in korigirana prvotna predstavitev naklonov,160 v katero je bil pogojnik vključen le kot izrazno sredstvo želelnega naklona oz. optativa (o Debi fekal (BH 1584: 95)).161 Arctic* hn=iiljc Ílkíiiítlt, DE LATÍNOCAR-Í H 10 LAN A I.ÍTHKATVRA, A D VnJi M ^[hfj^irjr, Riirrél. hlua ■.J.K. C.III, LttiJCiTT lin¿h-i,LU:n faUAiirip^ rtJE.'/trrrism MS o.inrr* la. jjili Jim, J Tlj.fr.' t UM & Mr; } ■>■ vi/krm Í*J íy ipitv total» ¡ ADAMI l¡OHO Mi fl. VHbVjül-Mft £<"ííi hreth trxijuíTHXoiii'íBCjrJ' IfVr« afrMmtafe u SÍ Í tatdl-Vfrtj >rvi toif Itp 0:wttit ífír^Má i fiiiCvt. WITIlllUlE VÍMÍ (A. t. LJtizriiL fSi'í Adam Bohorič, Arcticae horulae, 1584 - naslovnica 158 Izpisi pojavitev pogojnika so sestavni del kartoteke, ki šteje preko tri milijone listkov. Hrani jo Sekcija za zgodovino slovenskega jezika pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 159 Pogojnik je (analitična) glagolska oblika, sestavljena iz pogojnika pomožnika bi (prim. slovnično opredelitev oblike bi v SP 2001: 363) in tvornega opisnega deležnika (Toporišič 1992b: 187), specializirana za izražanje pogojnega naklona. 160 Na Bohoričevo postopno odkrivanje pogojnika je opozoril že Toporišič (1987b: 303). 161 O Bohoričevem ločevanju naklonov (tudi optativa in subjunktiva) in njegovi odvisnosti od slovničnih zgledov prim. Ahačič 2007: zlasti 141-143 in 150-151. 99 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 0.1 Primerjalno zasnovana analiza rabe pogojnika v treh izbranih delih, ki vzorčno zastopajo jezik Trubarja (TA PERVIDEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, 1557), Krelja (POSTILLA SLOVENSKA, 1567) in Dalmatina (BIBLIA, 1584), je pokazala na skladenjsko in pomensko raznolikost njegove rabe, odkrila pa je tudi nekaj razlikovalnih potez individualne rabe. Protestantski pisci so pogojnik uporabljali v neodvisnih in glavnih stavkih ter v različnih tipih odvisnikov, neredko tudi kot sestavino vseh ali večine delov zapleteno zloženih povedi.162 1 Pogojnik v odvisnih stavkih Ker po pogostosti posebej izstopa raba pogojnika v pogojnem odvisniku oz. v pogojnem podredju ter v namernem in predmetnem odvisniku, so ti odvisniki uvrščeni na začetek pregleda. V nadaljevanju je razvrstitev usklajena z običajno skladenjsko sistematizacijo, ki upošteva stavčnočlensko vlogo odvisnikov in ustaljeno zaporedje stavčnih členov, določeno z mestom in pomenom člena v stavčni zgradbi. 1.1 Pogojnik v pogojnem podredju Zaradi pomensko-funkcijske usklajenosti pogojnika in pogojnega odvisnika dosega oblika v okviru te vrste odvisnika največjo pomensko razvidnost, saj izraža pogojno uresničljivost v stavku navedenega dejanja, poteka ali stanja, sam odvisnik pa ima vlogo stavčnega prislovnega določila pogoja h glavnemu ali nadrednemu stavku (1. in 2. zgled). Ob pomoči nikalnice ne izraža zanikano možnost, ki enako kot nezanikana pogojuje dejanje, potek ali stanje v glavnem stavku (3. zgled). V glavnem stavku, ki je v posledičnem razmerju do pogoja iz podrednega stavka, pa pogojnik običajno izraža predvideno, verjetno in pogosto tudi uresničljivo možnost. Prav zaradi pogojno-posledičnega odnosa med dejanji oz. stanji je raba pogojnika v glavnem stavku skorajda obvezna. Kadar je v pogojno podredje zajet premi govor, stavčni vzorec nastopa tudi v vlogi predmeta nadrednega stavka. Napoveduje ga glagol rekanja ali katera izmed njegovih oblik (npr. rekoč (1. zgled)). S pogojnikom, uporabljenim v obeh delih podredja, je lahko izražena tudi želja. Prepoznavnost pomenskega odtenka olajšuje sobesedilo, zlasti uvajalni medmet, ki je značilnost želelnih stavkov (5. zgled). Pogojni odvisnik običano uvaja veznik de (1. zgled). Redkejšo različico, ugotovljivo pri Trubarju, Krelju in Dalmatinu, predstavlja veznik kadar oz. (pri Krelju) kada (2. in 3. zgled), za Dalmatina pa je značilen tudi veznik aku163 (4. zgled). Kadar glavni stavek, ki praviloma sledi odvisniku, uvaja veznik taku, so uvajalni vezniki odvisnika deli dvodelnega veznika de/kadar/ aku - taku, ki ga pogosto uporabljajo vsi trije pisci (1., 3. in 4. zgled). Zgledi: (1) Ta Farijeus /.../praui /.../jam v jebi, taku rekozh, De bi leta en Prerok bil, taku bi on ueidel, du inu kakoua ie leta shena, kir je nega dotizhe (TT 1557: 184); (2) Inu kada bi kulikajhna krivica na nijm bila, bi ne bil mogal nikuli zhlovejtvo od Greha odrejhiti (KPo 1567: LXIIb); (3) Kadar bipakPojtava nebila, taku bi tudi Greha nebilu (DB 1584: I,)(3a); (4) Ta hlapzhizh nemore od jvojga Ozheta priti, inu aku bi on od njega prifhal, taku bi on vmerl (DB 1584: I,29b); (5) Aku gdu drugi vidi eniga Veliciga Viuda /.../taku ga tadaici ta shelia obijde? Ah da bi ti tako mogoch v 'taki zhajti bil, bi ti pazh unar po jrezhi fhlu (KPo 1567: CXXIII). 162 Npr.: Taku my vidimo, de /.../ mnogetere Mosefiove Pojtave, nejo le sa tiga volo dane, de bi nikomar potreba nebilu lajtna dobra dellaji smijhlati /.../inu de biprou shivel/.../ Temuzh veliku vezh satu, de bi grehou velikupoftalu, inu de bi fe jilnu gmerali /.../ de bi fe ta obterpnena jlipota morala fposnati /.../ inu de bi taku jkusiPojtavopermorana bila, nekaj dajle ifkati (DB 1584: I,)(3b). 163 Novak (1983/84: 186) je na osnovi Gmajn predguvori k Dalmatinovi Bibliji ugotovil, da sta pri pogojnem odvisniku osnovna uvajalna veznika aku in kadar. Vse naštete veznike s podobno pogostnostno in avtorsko razvrstitvijo omenja tudi Neweklowsky 2006a: 63. Raba pogojnika v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja 1.2 Pogojnik v namernem odvisniku Slovenski protestantski pisci 16. stoletja so pogojnik pogosto vključevali tudi v namerni odvisnik, saj je ta kot prislovno določilo namena h glavnemu stavku ustrezno okolje zanj. Z njim je izraženo načrtovano oz. nameravano, vendar še ne uresničeno dejanje, potek ali stanje (1. in 2. zgled). O uresničljivosti oz. neuresničljivosti dejanja, izraženega s pogojnikom, neredko obvešča bližnje sobesedilo. Njegovo uresničljivost zanesljivo potrjuje sobesedilna (navadno kasnejša, lahko pa tudi predhodna) uvrstitev v niz že uresničenih dejanj (3. in 4. zgled). Možnost uresničitve namere pa je nasprotno zaprta pri zanikanih dejanjih oz. neuresničenih stanjih iz glavnega stavka (5. zgled). Kopičenje naklonskih izrazov ob pogojniku je tudi opazna značilnost ene od različic namernih odvisnikov.164 Njen zunanji znak je uvajalni veznik aku. Z naklonskimi izrazi je opozorjeno na to, da je uresničitev namere ali cilja vršilca dejanja (oz. nosilca poteka ali stanja) glavnega stavka odvisna tudi od hotenja vršilcev dejanja oz. nosilcev stanja odvisnega stavka (16. zgled). V namernih odvisnikih je uporabljan predvsem sedanji pogojnik, pretekli, ki ga je bilo težko smiselno uporabiti, pa je redek (6. zgled). Sedanji pogojnik se pogosto uporablja celo za glagoli v predpretekliku (7. zgled). Ločevati je mogoče dva tipa podredij: podredja, pri katerih so glede na namen pojasnjeni glagoli premikanja, in podredja, pri katerih je osvetljen namen uresničevanja drugovrstnih dejanj. Osnovni razlog za ločevanje je uporaba različnih izraznih nadomestil, bodisi za celotni odvisnik, torej tudi za pogojnik kot njegovo sestavino, ali samo za pogojnik. Pri prvi skupini izstopa nadomestna raba polstavka, to je nedoločnika ali namenilnika (8. zgled),165 občasne nadomestitve pogojnika s povednim sedanjikom pa so ugotovljive v podredjih obeh tipov. Vzrokov za izbor sopomenske izrazne možnosti je več. Več primerov kaže, da je bil izbor premišljen in prirejen večji ritmični učinkovitosti besedila. Nanj je večkrat vplivala prevodna predloga, nekajkrat pa je izbira praktično pogojena, saj strukturna poenotenost (npr. zaradi vključenosti opisa) ni bila izvedljiva (9. zgled). Nadomestne izrazne možnosti je mogoče odkriti z analizo istega besedila (10. zgled), še lažje pa s primerjavo avtorsko različnih prevodov istega besedila (8. zgled). Zgledi tudi kažejo, da raba namernega odvisnika in z njim pogojnika ni izraziteje odvisna od vida, časa in naklona, ki ga izkazuje glagol v glavnem stavku, saj je ta lahko dovršen ali nedovršen, rabljen v preteklem, sedanjem ali celo prihodnjem času, povedno, vprašalno ali velelno (npr. 5., 11. zgled). Posebej opazna je začetna stava namernega odvisnika. Njeno retorično učinkovitost je izrabljal predvsem Krelj (12. zgled), redkejše pojavitve v DB 1584 in v TT 1557 pa kažejo, da sta se je zavedala tudi Trubar in Dalmatin (13. zgled). Za Kreljevo ubesedovalno prakso je značilna tudi uporaba namernega odvisnika s pogojnikom za posebnim začetkom, kakršen je Sa tiga vo-lio166 (14. zgled), za postilo kot vrsto besedila pa navajanje namernega odvisnika kot odgovora 164 Kopičenje naklonskih izrazov ob pogojniku se v primerjavi z današnjim stanjem, ki pojava ne dopušča (Toporišič 2000: 360), razkriva kot posebnost knjižnega jezika 16. stoletja. Primerjave s tujimi prevodnimi predlogami so pokazale, da so nanj neredko vplivali tuji zgledi. Npr.: Bi oteli radi, da bi Pilatuf fam ime imel (KPo 1567: CLVIb) - Sie wolten geren den vnglimpff von fich / auff Pilatum wenden (SA 1559: CXXI). 165 Orzechowska (1978: 46-56 in 62) nedoločnik navaja kot eno izmed sopomenskih (vendar pogostnostno različno razvrščenih) skladenjskih sredstev, namenjenih izražanju prislovnega določila namena ob glagolih gibanja. Možnosti, ki jih izkazuje DB 1584, so: nedoločnik, namenilnik, odvisnik ter (dajalniško vezavni) izglagolski samostalnik. Tudi M. Orožen (1984a: 168-169) omenja, da je bil namerni nedoločnik v zgodovini slovenskega jezika (npr. v Japljevem jeziku) uporabljan v funkciji skladenjskega zgoščevalca. Nanj kot na značilnost Kreljeve prakse opozarja z izbranimi zgledi (Orožen 1987a: 34). 166 Opazno nikalno različico predstavlja zveza nekar ftim Imenom: Inu vfaki ozke sdai vbutegah naprudai vifiti, nekar ftim Imenom, da bi shelil na snanie dati Chriftufa (KPo 1567: Illlb). Primerjava z ustreznim mestom v Spangenbergovi prevodni predlogi ne kaže na prevzetost: Vnnd wiljederman im laden feyl ftehen /nit das er Chriftum /.../ wfälle offenbaren (SA 1559: I,IIb). Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja na pred tem zastavljeno vprašanje - bodisi z uvajalno besedno zvezo ali brez nje (14. zgled) -, saj so vprašanja in odgovori značilnost tega tipa besedila. Namerne odvisnike z vključenim pogojnikom uvaja veznik da oz. de. Pri Dalmatinu je izjemoma mogoče zaslediti tudi aku, ki pa je hkrati znak manj čiste pripadnosti, saj je ob namernosti prisotna tudi pogojnost (15. in 16. zgled). Zgledi: (1) SAtu vshe obudy Bug v'Babeli letiga Preroka Ezehiela, de bi te Sushne ali jetnike trojhtal, inu de bi supar te faljh Preroke v'Ierusalemi prerokoval (DB 1584: II,58a); (2) Prideio tudi ty zolnary, de bi je kerjtili (TT 1557: 166); (3) leremiaspakje rekal k'vfem Viudom /.../ GOSPVD je mene poflal, de bi jeft letu vfe, kar jte jlijhali, imel prerokovati super leto Hifho (DB 1584: II,40a); (4) Inu vfi njegovi Synuvi inu Hzhere fo vftali, de bi ga trojhtali: Ali on je nej hotel pujtiti trojhtati (DB 1584: I,25a); (5) Ti némafh tudi v'obeno Toverno pojti, de bi shnymi jedel, inu jédel inu pyl (DB 1584: II,35a); (6) KAdar je vshe Antiohus fvoje Krajleftvu oblaftnu poffedel, fe je podftopil tudi tu Krajleftvu, Egypt, pod fe perpraviti, de bi obadvuje Krajleftvu bil imel (DB 1584: II,178b); (7) KAdar jo vshe Antiohovi Kapitani tudi tjakaj bily prijhli, de bi te, kateri jo bily be-shali v 'tu Méftu Modin, tudi permorovali od Boshje Poftave doli pajti, inu offro-vati tar kaditi (DB 1584: II,179b); (8) Potle kadar ie ta kral noter shal gledati te gojti, ie fagledal /.../ eniga zhloueka (TT 1557: 66) - Krajl pak je notar jhal, de bi te Gojti ogledal, inu je tukaj vidil eniga Zhlovéka (DB 1584: 111,14a); (9) Kateri fo bili prishli nega poslushati, inu de bi bili osdrauleni od nih bolefenou (TT 1557: 178); (10) Inu gredo ufi de je pujte shazati /.../ Tedai gre gori tudi ta Ioshef is te Galilee /.../ de bije pujtil shazati fto Mario (TT 1557: 161); (11) Gdupojde, de bi tebi myr jprojsil? (DB 1584: II,34b); (12) Da bi Abraam inu niega Seme Boshij Savesi terdnéfhi veroval inu dershal, poftavil ie Bogpolak Oblube to Obresanie (KPo 1567: XLVIIIb); (13) de bi leta Slovenfka Biblia le tém bujle inu dajle mej vfemi Slovenci mogla je sajtopiti: taku fo ene teshifhe inu nikar povfod navadne beffede, nikar le na ftrani raven texta sdrugimi beffedami sloshene, inu s'Svejsdizami snaminovane (DB 1584: I,cVIIIb); (14) Sakaj gre Chriftuf is Méfta Ierusalem /.../v'uart? Sa tiga volio, da bije dopolnilu, kar ie v'ftarim Sakonupoprei osnanieno /.../bilu (KPo 1567: CXLVb); (15) My ga hozhemo satoshiti /.../ aku bi ga mogli prevezhati, inu ga premozhi (DB 1584: II,37a); (16) Satu ti Zhlovezhku déte, vsami tvojo popotno pripravo, inu pojdi po dnevi prozh, pred nyh ozhima: Inu imafh is tvojga mejfta pojti na enu drugu mejftu, pred nyh ozhima, aku bi lahkaj hotéli jposnati, de fo ena nepokorna hifha (DB 1584: II,64b). 102 Raba pogojnika v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja 1.3 Pogojnik v predmetnem odvisniku Pregled pojavitev pogojnika v odvisnih stavkih je pokazal, da se oblika najpogosteje rabi v predmetnem odvisniku. V njem izkazuje tudi največjo pomensko širino. Ta je posredno odvisna od različnih skupin pomensko sorodnih glagolov, ki nastopajo v povedku glavnega stavka in izražajo dejanja, prehajajoča na stavčno izraženi predmet. Skupna značilnost teh glagolov, ki izražajo zapoved, prepoved, željo, prošnjo, zanikanje obstoja ali veljavnosti, negotovost, ki sproža vprašanja ipd., je, da odpirajo prostor za nova, še neuresničena, potencialno pa večinoma uresničljiva dejanja, ki so v predmetnem odvisniku izražena s pogojnikom. Neuresničenost je večkrat razveljavljena z uresničitvijo, o kateri neposredno ali posredno obvešča bližnje sobe-sedilo (1. zgled). Najpogosteje uresničevana pomena pogojnika sta izražanje različnih nians in stopenj zaželenosti ali nujnosti glagolskega dejanja (1., 2. in 3. zgled). Pojavljata se usklajeno s skupinami naklonskih glagolov oz. izrazov, ki so jih v povedku glavnega stavka uporabljali protestantski pisci (npr. hoteti, naganjati, narejati, poročati, poročiti, priseči, veleti, zapovedati, pustiti zapoved vunkajpojti; iskati, moliti v pomenu 'usmerjati misli, prošnje k Bogu', pegero-vati, prositi, reči v pomenih 'ukazati' in 'prositi', želeti, ali opisno bi radi vedeli itd.). Naslednja pogostnostno izstopajoča vloga pogojnika je izražanje umišljene resničnosti, ki se uresničuje deloma v povezavi z istimi, deloma pa z drugimi glagoli iz glavnega stavka (npr. z osnovnimi glagoli rekanja (reči, praviti) ter ob glagolih meniti, misliti, verovati itd. (3. in 4. zgled)). Z dovoljevalnimi naklonskimi glagoli kot dopustiti, pripustiti, pustiti, smeti je usklajena raba pogojnika s pomenom izražanja možnosti. V povezavi z zanikanim glagolom (pri Trubarju npr. nima, ne vemo, nisem zadosti vreden itd. (5. in 6. zgled)) oz. pri glagolih z zanikovalno vsebino (tajiti) pogojnik lahko izraža tudi negotovost glede izbire prave možnosti oz. zanikano možnost (7. zgled), ob glagolih s pomensko sestavino odsotnosti česa (npr. iskati) pa najprimernejšo možnost (8. zgled). V KPo 1567 obstajajo primeri, ki kažejo, da je možnost uresničitve dejanja odprta, ker je prepuščena Bogu (9. zgled). Strah pred uresničitvijo umišljenega dejanja je bil že v 16. stoletju običajno izražen z glagolom bati se in predmetnim odvisnikom z vključenim zanikanim sedanjim pogojnikom v trdilnem pomenu (10. zgled). Sopomenska pretvorba trditve boji se, da ne bi padel je boji se, da bi padel oz. boji se padca.161 Raba pogojnika je pričakovana tudi v drugostopenjskih predmetnih odvisnikih, ki stavčnočlen-sko razširjajo raznovrstne prvostopenjske odvisnike s prav tako vključenim pogojnikom (11. zgled). Pri večjem številu glagolov rekanja je s spremnim predmetnim odvisnikom v odvisni obliki posredovan tudi poročani govor. Odvisnik s pogojnikom je v tem primeru opisno nadomestilo premega govora, kar običajno ne vpliva na izbiro ali opustitev pogojnika (12. zgled). Nadomestne izrazne možnosti prihajajo do izraza v primerih, kadar odvisnik sporoča zahtevano ali zaželeno dejanje. Mednje poleg velelnika (13. zgled) spadajo še: dve opisni izrazni možnosti (naj + povedni sedanjik (14. zgled) ter sedanjiška oblika glagola imeti + nedoločnik), nedoločnik (15. zgled) ter povedni sedanjik (16. zgled). Z njimi so se pisci tudi spretno izmikali dvojnemu, to je prvo- in drugostopenjskemu predmetnemu odvisniku (17. zgled). Kombinirano možnost predstavlja zgradba, sestavljena iz pogojnika pomožnega glagola imeti in nedoločnika (bi imel + nedoločnik; 18. zgled). Različica naj + pogojnik v preverjenih besedilih ni izpričana.168 Opisno 167 Bati se vzorčno zastopa veččlensko, pomensko heterogeno skupino glagolov (npr. prepovedati, braniti, odsvetovati, preprečiti, upirati se, boriti se proti; varovati se; zanikati, tajiti, dvomiti itd.), ob katerih se v predmetnem odvisniku pojavljajo zgradbe z odvečno nikalnico. Škerlj (1963: 103-105) pojav t. i. pleonastične nikalnice razlaga z razrahljanostjo zveze med glavnim in odvisnim stavkom, z voluntativnim značajem odvisnika ter s skrbjo za jasnost, ki se odraža tako, da je dejanje, ki se ne sme zgoditi, predstavljeno zanikano oz. negativno. Prim. tudi Toporišič 2000: 395. 168 Na sopomenskost zgradb da/naj + povedni sedanjik ter da/naj + pogojnik je pokazal že Navratil z analizo prevodnih možnosti za latinski stavek dominus dixit, ut ea hodie et cras describamus in njegove variante. Zvezo da naj je izključil kot germanizem, oprt na nemško povezavo dass - soll (Navratil 1856: 110). 103 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja obliko z naj so za izražanje naklonskega pomena zaželenosti oz. zahtevanosti glagolskega dejanja uporabljali vsi trije protestantski pisci. V prvi vrsti jim je res služila za dopolnitev velelniške paradigme, to je za izražanje velelnosti za 1. in 3. osebo ednine ter za 3. osebo dvojine in množine (19. zgled), uporabljali pa so jo tudi kot nadomestno možnost za obstoječe velelniške oblike (npr. za 1. osebo ednine, dvojine ali množine) in za sopomenski pogojnik (20. zgled). Analiza skladenjskega okolja rabe sedanjega pogojnika ter sopomenske zveze naj + povedni sedanjik je pokazala, da je to različno in da je zato prave tekmovalnosti malo. Zveza z naj je običajno rabljena v glavnih in prostih stavkih, pogosto kot sestavina premega govora, sopomenski pogojnik pa je pojavitveno izrazito vezan na predmetni odvisnik. Možnost sopomenske izmenjave je zato omejena predvsem na ta stavčni tip (21. zgled). Ob glagolih, ki izražajo namero, je namesto predmetnega odvisnika lahko uporabljen nedoločnik (22. zgled). Pregled uporabe obeh možnosti je pokazal, da so se protestantski pisci za eno ali drugo odločali iz praktičnih razlogov: za krajšo, bolj ekonomično različico takrat, kadar je zadoščala za posredovanje vseh obvestil, v nasprotnem primeru so segali po daljši, to je stavčni, ker je nudila več možnosti za obvestilno širitev. Eno od oblik predmetnega odvisnika predstavlja tudi vprašalni stavek. V njem je negotovost (najpogosteje glede uresničljivosti dejanja, obstoja ali bistva česa), izražena s pogojnikom, posredno poudarjena tudi s tipom odvisnika, tj. z vprašalnim odvisnikom oz. z vprašanjem, ki je zastavljeno v njem (npr. 23. zgled). Predmetne odvisnike z vključenim pogojnikom večinoma uvaja veznik da/de. Izjemi sta dve: vprašalni prislovi (kaj, kdu/gdo, koku) uvajajo vprašalne odvisnike, veznik aku pa odvisnik, ki je hkrati predmetni in pogojni oz. predmetni, vprašalni in pogojni (24. zgled). Zgledi: (1) INu Ioseph je sapovedalfvojm Hlapzom, Arzatom, de bi njegoviga Ozheta shalbali. Inu Arzati fo shalbali Israela, dokler fo fhtirideffet dny bily minili (DB 1584: I,33a); (2) Iacob porozha, de bi ga imeli per njegovih Ozhetih pokoppati (DB 1584: I,33a); (3) Alli menifh, da bi ne mogal fam Ozheta projiti, da bi pojlal, vezh kakor ednih dvanaiftLegion Angelov? (KPo 1567: CXLIXb); (4) KAdar je vshe sarja gori fhla, fta ta Angela rekla Lotu, de bi hitil (DB 1584: I,11b); (5) Bratie, ieft ne fem ueidil de bi on Shcof bil (TT 1557: 410); (6) nih ozhi fo bile polne fna, inu ne fo ueidili, kai bi nemu odguuorili (TT 1557: 146); (7) Potle ftopio knemu eni is tih Saduceiou, kateri taye de bi ty martui od fmarti vjtaieli (TT 1557: 235); (8) najfi okuli hodi, kakor en erjovezh Leu, inu ifzhe koga bi mogel poshreti (DB 1584: I,aIIIb); (9) Bog otel, da bi ji leto k'farcu vseli, inu je po Chriftufovim nauku inu exemplu dershali (KPo 1567: XLVII); (10) Ieft fe pak boym, de bi jeft Iudom /.../ isdan nebil, de bi ony is mene jhpota nede-lali (DB 1584: II,47a);169 (11) vfe shlaht Ptize pod Nebom, je on /.../ perpelal k'Adamu, de bi vidil, koku bi on nje imenoval (DB 1584: I,2b); 169 Rotar (1967: 75) je v razpravi o stilni vlogi zanikanega pogojnika ugotovil, da pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja prevladuje stava bi ne delal. Na istem mestu navedeno ugotovitev, da »Nikalnico pišejo -Dalmatin in nekateri drugi - skupaj z odnosnim deležnikom, torej bi nedelal«, bi bilo treba korigirati, saj izbrani zgledi, ki ponazarjajo rabo pogojnika, potrjujejo tudi različen zapis nikalnice: ločeno ali skupaj z deležnikom. Npr.: nema nifhter taku velikiga v'hifhi, kar bi meni ne bil savupal (DB 1584: I,26a). 104 Raba pogojnika v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja (12) Sakaj Philifterji fo mi/lili, Ebreerji bi mogliMezhe inu Shpejfe delati (DB 1584: I,156a); (13) Natu ieft tudi vom prauim, Proffite (TT 1557: 201); (14) Ieft fim djal: Naj lejta govore, inu naj mnogo/t ter ftarofti modruft osnani (DB 1584: I,275b); (15) Odpouei enimu hoditi fa febo, Drugima dueima vely pag, debi shla fa nim (TT 1557: 196); (16) Tedai on fapouei fuim logrom, De nikomer ne pouedo, de bi on Iefus Criftus bil (TT 1557: 48) - TEdaj je on fvoim Iogrom prepovedal, de bi neimejli nikomar povedati, de je on lesus (DB 1584: III,11a); (17) Inu fo nega proffili, de bi nim ne fapouedal uta prepodpuiti (TT 1557: 188); (18) Kai pakpoméni to, kar en del Lüdy naprei tezhe, inu flepca fvari, da bi imel mol-zhati? (KPo 1567: ClIIIb); (19) O GOSPVD, flifhi mojo fhtimo: naj tvoja ufheffa poflufhajo na to Jhtimo moje profhne (DB 1584: I,313a); (20) SAmuel je djal h 'timu folku: Pojdite naj gremo v'Gilgal (DB 1584: I,155a); (21) Dopufti nai tuia Gnada inu Myloft tu tuio Prauizo premaga, nai vezh vela inu prefeshe (TT 1557: p2a); (22) Sa tiga uolo fo ty ludi she uezh iskali nega ubyti (TT 1557: 269) - Inu ty Vifshifary inu Piffary fo iskali, koku bi nega vmurili (TT 1557: 240); (23) Nega logri pag fo nega uprashali, inu diali, kai bi leta pergliha bila? (TT 1557: 186); (24) Inu on /.../pade doli na ta tla, inu moli, Aku bi bilu mogozhe, de bi ta ura shla mumu od nega (TT 1557: 145). 1.4 Pogojnik v osebkovem odvisniku Tudi v osebkovem odvisniku pogojnik navadno izraža umišljeno, pogojno uresničljivo dejanje ali stanje. Glavni stavek možnost uresničitve bodisi potrjuje ali zanika, s tem, da dejanje opredeljuje kot zaželeno, pričakovano, potrebno, nujno ali kot nepotrebno ipd., pa ga tudi pozitivno ali negativno vrednoti. Opredelitve kot onu je nemogoče, nej mogoče, ne spodobi se, onu ne more biti, ne stoji v moji moči, ne velja, nej potreba, tu bodi deleč od mene / od tebe / od tvojih hlapcov, naša volja nej, ne pomaga inu ne valja, onu nej dobru verječe, tu bi nam ne bilu dobru, ne spodobi se, bi spodobniši bilu, bi bulše bilu, aku bi muč bilu, more biti, dobru bi bilu, se je njim najbulši zdelu ipd. razodevajo osebno razmerje govorečega do glagolskega dejanja (1. in 2. zgled). Na zaželenost ali nujnost uresničitve dejanja poleg vrednostnih opredelitev v glavnem stavku določno kažejo tudi ustrezni naklonski glagoli, ki so v osebkovem odvisniku uporabljeni kot del povedka (3. in 4. zgled). Zadnji, peti zgled pa kaže, da pogojnik lahko izraža tudi dvom v trditev, katere sestavni del je. Zgledi: (1) Pres te Vere nei mogozhe, de bi mi dopali Bogu (TT 1557: vb); (2) Dobru bi billu fa tiga zhloueka, de bi on nihdar ne bil royen (TT 1557: 144); (3) fe ym sdy, de bi fe v'Starim Testamenti sgul Duhovni saftop imel yfkati (DB 1584: I,)(1a); (4) Pride enkrat pak: da bi radi moio befedo flifhali, kadar bi le gdo bil inu vam yo predigoval (KPo 1567: LXXXVIb); (5) ie bil fo vfem drugim ludem /.../podoben /.../ de fe ifuuna na nim nei vidilu, de bi on praui Bug bil (TT 1557: bbb). 105 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 1.5 Pogojnik v povedkovem in izvzemalnem odvisniku Pogojnik je zaznaven tudi v redkeje uporabljanih odvisnikih, kakršna sta npr. povedkov (1. zgled) in izvzemalni (2. zgled). Tudi v tem skladenjskem okviru uresničuje običajne pomenske vrednosti. V povedkovem odvisniku, ki v stavčni obliki nadomešča nedoločniško dopolnilo nepolnopomenskega glagola, pogojnik izraža neuresničljivo možnost, ki jo kot tako (vnaprej) določa zanikanost nepolnopomenskega glagola iz glavnega stavka (1. zgled). V enem izmed redkih izvzemalnih odvisnikov pa oblika izraža predhodnemu dejanju nasprotno, skrajno in neuresničljivo možnost (2. zgled). Zgleda: (1) Ony nemogo obenimu Slepzu pomagati, de bi vidil (DB 1584: II,177b); (2) oben pravi Karfzhenik, (famuzh de bi bil cillu od Hudizha obdan) nemore fpodobnu toshiti, de bi Boshja beffeda temna ali nesaftopna bila (DB 1584: I,cVIIb). 1.6 Pogojnik v prislovnih odvisnikih Prislovni odvisniki z vključenim pogojnikom so pogosto drugostopenjski. Izbira pogojnika je navadno določena že z rabo v prvostopenjskem odvisniku, zlasti če ta izraža namero. Z njim je pogosto izraženo bodisi predvidljivo ali navidezno dejanje. Potrebo po pogojniškem izražanju ustvarjajo tudi prilike, ki so biblijska besedilnovrstna značilnost. Zaradi njihovega poučevalnega namena in splošne veljavnosti je pričakovana tudi nadomestna sopomenska raba povednega sedanjika. 1.6.1 V časovnem odvisniku pogojnik običajno izraža predvideno (nujno ali celo skrajno) dejanje, ki se lahko uresniči pod določenimi pogoji, lahko pa mu dejanje iz glavnega stavka uresničitev tudi preprečuje. Npr. Iacob /.../je te palice /.../v korita polushil, pred zhrede, katere fo morale hoditpyt, de bi fe nabreyle, kadar bipytprijhle (DB 1584: I,20b). 1.6.2 Med vrstami prislovnih odvisnikov so lastnostni tisti, ki jim pripada največ pojavitev pogojnika. Oblika je največkrat uporabljena v primerjalnem načinovnem odvisniku, pogosto pa tudi v pravem načinovnem in posledičnem. Z njo je večkrat izražena potencialna možnost, ki običajno ostaja neuresničena (1. zgled). V 2. zgledu, ki je vzorčen za sklenjeno, logično povezano, stopnjevalno in retorično učinkovito naštevanje, pri katerem vsaka naslednja enota izhaja iz predhodne, v posledičnem odvisniku pogojnik izraža neuresničeno možnost izbire načina, pogojeno z zanikanostjo glagola moči, uporabljenega v glavnem stavku. Izmed osmih prislovnih določil načina dejanja, uporabljenih v nadrednih in odvisnih stavkih iste povedi, je stavčna pogojniška različica ena sama. Njena vključitev učinkuje kot stilem, saj prekinja ustaljeni način naštevanja. Kot sopomenska alternativa povednemu naklonu in sedanjiku s splošno veljavnim pomenom pa je v tem primeru drugotnega pomena. 1.6.2.1 V primerjalni načinovni odvisnik so protestantski pisci pogojnik pogosto vključevali z namenom, da bi z njim izrazili umišljeno resničnost, ki naj bi z enakostjo ali podobnostjo ponazorila oz. potrdila povedano v glavnem stavku (3. in 4. zgled). V primerih, kadar je s pogojnikom izraženo dejanje vključeno zgolj s primerjalnim namenom, je ugotavljanje njegove uresničljivosti nesmiselno. Druga pomenska vrednost, ki jo izkazuje pogojnik v tem tipu odvisnika, je izražanje navideznosti oz. neujemanja z resničnostjo, znano ali prepoznavno iz sobesedila (5. in 6. zgled). 106 Raba pogojnika v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja Primerjava je običajno izpeljana z odvisnikom, ki ga uvaja veznik kakor/kako.170 Temu navadno sledita še veznik da/de in pogojnik. Različica brez veznika da (samo kakor/kako bi; prim. 4. zgled) je redkejša. Primerjalni odvisnik z glagolom rekanja v pogojniku je pogosto vpet v pojasnjevalni okvir, ki ga predstavlja uvajalni stavek to je/to je ravno ali tulikaj/toliko (kakor da bi) ipd. (4. zgled). Zgledi: (1) Napolnio fe, da bi dobro try dni mogli ftradati (KPo 1567: CVIIII); (2) Po rifnici ti govorim: Pifma ne morefh nikuli prevezh brati inu kar berefh ne morefh brati, de bi prevezh dobro bral, Inu kar dobro berefh ne morefh prevezh dobro rasumeti, Inu kar dobro rasumefh, ne morefh predobrd uzhiti, Inu kar dobro uzhifh, ne morefh prevezh dobro shiveti (KPo 1567: Vb);171 (3) To tebi taka shaloft bode, kakdr da bi en oftar Mezh fkusi farce tvoie fe imel prefuniti (KPo 1567: XLIIIIb); (4) Chriftuf vpije: Kijr ima ufhefa, ta poflufhai. To ie kako bi rekal, veliku ie tih, kijr poflufhaio befedo Boshijo, alli malu ijh ie, kijr to ohranio (KPo 1567: XCVIb); (5) Se dershi, kakor da bi me ne vidil inu ne JliJhal (KPo 1567: CXV); (6) Grefhnik en zhas shiher hodi, kakor debigreh bil vmerl ali bi fpal (DB 1584: I,3b). 1.6.2.2 Pogoje za rabo pogojnika v posledičnem odvisniku, ki je podvrsta lastnostnega načinovnega odvisnika, ustvarja primanjkljaj zmožnosti ali hotenja za uresničitev dejanja, ki bi mu posledično sledilo v odvisniku izraženo dejanje ali stanje. Npr.: (1) Ravnd kakor danafhni dan ti Papifti fvoio modroftio fkunftio inu pametio ne mogo taku dalezh dofezhi inu fe fpametit, da bi snali to karfhanfko fveto vbogo fkrivno Cerkov od te Rimfke, fvitle ofartne raslozhiti (KPo 1567: CIIb); (2) Nezhete li fe popraviti, de bi moje beffede JluJhali? (DB 1584: II,45a). 1.7 Pogojnik v vzročnih odvisnikih 1.7.1 Pričakovana in umestna je tudi raba pogojnika v odvisniku, ki vzročno pojasnjuje zanikano, torej neuresničljivo vsebino nadrednega stavka (npr. ie veliku vtim Euang[e]liu S. Iansha inu vnega peruim lyftu, katere beffede inu pryzhouane vfe poredu tukai fapiffati inu isla-gati fe ne fpodobi, bi bilu predolgu (TT 1557: s4b). 1.7.2 V dopustnem odvisniku pogojnik praviloma izraža možnost, ki je predvidljiva kot skrajna, najmanj verjetna, zgolj hipotetična, hkrati pa tudi kot »preizkusna« (1. zgled). Ker je njen namen kontrastivna ponazarjalnost in z njo dokazovalnost, potrebe po uresničljivosti dejanja, izraženega s pogojnikom, ni. Hipotetičnost se neredko razširja tudi na dejanje, navedeno v glavnem stavku, oz. celo na posledice, ki jih to izziva (2. zgled), čeprav je lahko izražena tudi s povednim sedanjikom (3. zgled). 170 Kako je Kreljeva različica oziralnega veznika. 171 Primerjava s Spangenbergovo prevodno predlogo kaže na neodvisnost Kreljevega izbora pogojnika: Furwar du kanft nit zu viel in derfchrifft lefen / Vnd was du lifeft / kanft du nicht zu wol lefen / Vnd was du wol lifeft / kanftu nicht zu wol verftehen / Vnd was du wol verfteheft / kanftu nicht zu wol leren / Vnda was du wol lehreft /kanft du nicht zu wol leben (SA 1559: I,IIb) 107 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Zgledi: (1) Inu de bi lih Moses inu Samuel pred mano Jtala, taku jeft vfaj nemam ferza h 'timu folku (DB 1584: II,34b); (2) Inu da bi lih ieft otel od meneprizhati inu fposnati, taku bi fai moia befeda sabfton bila, ti bi mi neveroval (KPo 1567: CLII); (3) Inu de bi eden oli nih vezh, Ia en Angel is nebesprishal, tar bi velike zaihne delal, Inu bi nas hotel eno drugo Vero /.../ vuzhiti, inu velyl drugdi Gnade Boshye /.../ iskati /.../ Taku imamo pruti timu Angelu inu pruti vfem tim iftim rezhi, bodite Prekleti vi inu vash Vuk (TT 1557: gg2a). Kreljeva in Dalmatinova raba se od Trubarjeve ne razlikujeta niti glede uporabljenega ve-znika172 niti glede pomenske uresničitve pogojnika. Skrajnost je kot pomenska sestavina dopustnega odvisnika pogosto poudarjena s členkom lih, tej nasprotujoče dejstvo, navedeno v glavnem stavku, pa z izvzemalnim členkom saj. Členka sta zato funkcionalni sestavini večdelnih uvajalnih veznikov, ki nastopajo v paru (de lih - taku saj). 1.8 Pogojnik v prilastkovem odvisniku Pogojnik je pogosto uporabljen tudi v prilastkovem odvisniku. V njem izkazuje enako pomensko širino kot v osebkovem odvisniku: izraža umišljena dejanja, ki se pogosto razkrivajo kot edina možnost (1. zgled), ob pomoči naklonskih glagolov izraža različno niansirana zaželena, hotena ali zapovedana dejanja (2. zgled), zaznavna pa sta tudi pomena negotovosti (3. zgled) in označevanja pogojne veljavnosti trditve (4. zgled). Značilni za podredja s prilastkovim odvisnikom so tudi vsebinski obrati, doseženi z dvojnim zanikanjem. V takih primerih je s pogojnikom izražena nasprotna možnost. Npr. Sakai nishter nei fataieniga, de bi ozhitu ne ratalu (TT 1557: 187). Poved je mogoče nadomestiti s pozitivnim nasprotjem: vse, kar je zatajeno, bo postalo očito ali vse zatajeno bo postalo očito. Zgledi: (1) Inu kada ije ti vifhifhi inu veliaki (kateri bi ije Jice fpodobnd imeli diati) ne fture, taku mogopreprofti Zolnarij, Ribizhi inu Otroci diati (KPo 1567: XI); (2) Inu ie tako celd ftimi mladimi Ludi v 'tako nepokorfzhino /.../perfhlu, da bi edan imel raifhi ne vem kai Ji sazheti, kakor shnimij fe ftentati inu pazhati, kakdr tudi Shulmoiftripovfod toshio (KPo 1567: XLVIb); (3) Ena miffal ie bila tudi umei nee prishla, kateri bi umei nimi ner ta uegshi bil (TT 1557: 195); (4) Sakai po takim oni Chriftufa dershio seniga preproftiga debeloumniga zhloveka, kijr bi ne vedil inu ne fpomiflil, kai fvoijm Ludem manka (KPo 1567: CXXVI). Primerjalna analiza rabe pogojnika v prilastkovem odvisniku je pokazala, da od Dalmatinove in Kreljeve prakse občasno odstopa svojska Trubarjeva hierarhizacija odvisnikov, pri kateri nase posebej opozarja oddaljenost prilastkovega odvisnika od odnosnice. Odvisnik je še težje prepoznaven, če ga uvaja netipični veznik, bodisi aku173 ali de. Značilna za tovrstne primere je tudi ustaljena kombinacija sedanjika s splošno veljavnim pomenom v glavnem stavku in pogojnika, ki poudarja hipotetičnost možnosti, v prilastkovem odvisniku. Npr.: Kateri ie vmei 172 Med tipičnimi uvajalnimi vezniki dopustnega odvisnika (aku, kadar, kakor kuli, najsi, ter), ki jih je F. Novak odkril z analizo Gmajn predguvori Dalmatinove Biblije, 1584 (Novak 1983/84: 186), veznik de, ki ga izkazujejo številni zgledi iz izbranih del, ni omenjen. 173 Na njegovo večpomenskost kaže več doslej navedenih zgledov (npr. 15. in 16. dokazilni zgled za rabo pogojnika v namernem odvisniku ter 23. zgled za rabo pogojnika v predmetnem odvisniku). 108 Raba pogojnika v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja vami en zhlouik, kateriga fyn bi fa kruh proffil, aku bi on nemu en kamen podal? Oli kadar on Ja eno rybo proffi, aku nemu eno kazho poda? (TT 1557: 17) - Kateri je mej vami Zhlovik, kir bi fvomu Synu en kamen podal, kadar ga sa Kruh profsi? Ali kadar ga profsi sa eno Ribo, de bi mu eno Kazho podal? (DB 1584: III,6a) - Welcher ist vnter euch Menschen / so jn sein Son bittet vmbs Brot / Der jm einen Stein biete? Oder so er jn bittet vmb einen Fisch / Der jm eine Schlange biete? (LB 1545: 1978). Primerjava Trubarjevega in Dalmatinovega prevoda z Lutrovo prevodno predlogo je pokazala, da je Lutrovemu zgledu bližji Trubarjev prevod, čeprav se glede tipa odvisnika in glede izbranega veznika ne ujema z njim. 2 Raba pogojnika v glavnih in prostih stavkih 2.1 Pregled rabe pogojnika v odvisnih stavkih je pokazal, da je neredko usklajeno rabljen s pogojnikom v glavnem ali nadrednem stavku oz. v skladenjski enoti, ki vsebinsko okvirno določa tudi odvisnik. Pogojnik v glavnih ali prostih stavkih izkazuje podobno pomensko širino kot v odvisnikih: najpogosteje izraža možno dejanje, - na njegovo uresničljivost je navadno mogoče sklepati na osnovi sobesedila, nanjo npr. kaže tudi vzporedni nadomestni izbor prihodnjika (1. zgled) -, umišljenost dejanja ali stanja, zaželenost ali nujnost izvršitve dejanja oz. stanja, na katero kot v odvisnih stavkih navadno opozarja sopojavljanje naklonskega glagola ali naklonskega izraza (2. zgled), nedopustnost česa, lahko pa tudi zanikuje možnost (3. zgled). Postavljanje pogojnika na začetek glavnega ali prostega stavka se razkriva kot Kre-ljeva posebnost (npr. 4. zgled). S pogojnikom se v njegovi postili začenjajo tudi odgovori na vprašanja (5. zgled). Zgledi: (1) Nafhi Superniki bi sdai inu bodo en shlak fhe vfe te Artikule dopufiili, le famuzh ta od Vere /.../ne bodo nikuli dopuftili (KPo 1567: LXXX); (2) Ieft bi moral viditi to shlaloft, katera zhes mojga Ozheta pojde (DB 1584: I,30a); (3) Vfiga ulniga fveta dela inu bruma bi ne bila sadofii, da bi le eno dufho mogla od Boshijga vezhniga farda inu pogublenia refhiti (KPo 1567: CXLV); (4) Bi bulie inu raifhi mertva bila, kakor bi imela fhe enkrat v 'tako nadlugo priti (KPo 1567: LXII); (5) Ter nefoga mogli velikifarij potroftati? Bi ga bili imeli refan trofiati (KPo 1567: CLVIIb). 2.2 Protestantski pisci so pogojnik uporabljali tudi v različnih vrstah priredij. Tudi v tem skladenjskem okolju pogostnostno izstopa njegova raba v vlogi izražanja želje ali zahteve. Kadar izraža hotenje, ki je bilo aktualno v preteklosti, je nadomestljiv s povednim preteklikom (npr. Hudizh ie zhutil, kakovo fkodo ie imela CHRISTVSOVA fmert fiuriti mu, Sato bi on rad otel, da bife ne sgodila (KPo 1567: CLX)). 2.2.1 V priliškem okviru se pogojnik pogosto pojavlja tudi kot sestavina vezalnega priredja, s katerim so posredovani umišljeni dogajalni nizi. Npr.: Inu on praui knim, kateri ie umei uami kir ima eniga Periatila, inu bi ob pulnozhi knemu shal, inu bi knemu rekal, Periatel, poffodi ti meni try kruhe /.../Inu on bi ifnotra odguuoril inu rekal (TT 1557: 201). 109 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 2.2.2 V stopnjevalno priredje, prepoznavno po dvodelnem prirednem vezniku nikar le samuč - temuč tudi, so protestantski pisci pogojnik vključevali z namenom, da bi z njim izrazili umišljeno dejanje. Npr. taku bi nih verna dela, lepe Ordnuge inu/podobni poft, molitve, ter petie nikar le famuzh Bogu vfezh bilu, tamuzh on bi tudi fvoi Shegan perdal (KPo 1567: CVIII). 2.2.3 V protivnem priredju je pogojnik navadno rabljen v drugem delu, ki je vsebinsko povezan s prvim, čeprav kot njegovo nasprotje. Prav zaradi njune vsebinske povezanosti je uresničljivost načrtovanega dejanja odvisna od pogojev za uresničitev, zagotovljenih s prvim delom. Kadar je dejanje v prvem delu predstavljeno kot hoteno, še neuresničeno, je na potencialno raven vezano tudi njegovo vsebinsko nasprotno nadaljevanje. Zgleda: (1) H'puflednimu bi jeft tudi imel pokasati tu duhounu pomenenje, kateru je nam fkusi Levitifko Poftavo inu Mosefiovu Farftvu naprej poloshenu: ali tiga bi bilu prevezhpifiati (DB 1584: I,)(4b); (2) nafha inu tih uzhenikov volia nei, da bi ftakovimi nafhimi Buqvami par nijh dru-siga ne Jhafali: tamuzh mi bi radi oteli nijh /.../vpifmo vgnati (KPo 1567: V). 2.2.4 Tudi raba pogojnika v drugem delu vzročnega priredja je pogojena z vsebino prvega dela. Z njim je bodisi izražena uresničljiva možnost (1. zgled), utemeljena nemožnost česa (2. zgled) ali izraženo prepovedano dejanje, ki je kljub nedopustnosti uresničljivo (3. zgled). Zgledi: (1) Taku reci: Ieft fim Krajla profsil, de bi me nepuftil fpet v'Ionatanovo hifho pelati. Sakaj jeft bi mogel ondi vmreti (DB 1584: II,47b); (2) My tiga nemoremo fturiti, de bi my nafho Seftro enimu neobresanimu Moshu dali: Sakaj tu bi nam framota bila (DB 1584: I,22b); (3) fo fe filnu refserdili, de je on eno framotno rezh v'Israeli bil fturil, inu per Iacobovi Hzheri fpal. Sakaj tu bi neimelu biti (DB 1584: I,22b). 2.2.5 V sklepalnem ali posledičnem priredju je pogojnik kot sredstvo za izražanje predvidenega dogajanja uporabljen bodisi v obeh delih, pogosto ločenih s piko, ali samo v drugem delu, ki je praviloma v posledičnem razmerju do prvega. Lahko potrjuje verjetnost trditve (1. zgled) ali nastopa s sopomenom nujnosti oz. zaželenosti (2. zgled). Če se pojavlja v stavkih tipa boljše bi bilo, je z njim nakazana (neuresničljiva) možnost, ki vrednostno pozitivno odstopa od predvidevanja, izraženega s sedanjikom ali prihodnjikom v prvem delu (3. zgled). Zgledi: (1) Tako par tih nei upania, kateri befedo Boshijo poflufhaio inu ijo fai ne ohranio. Sato bi imel vfakateri Zhlovik, vfako nedelio, inu vfaki prasnik fam febe examini-rati/.../kakova Niva ie niegovo farce (KPo 1567: XCVIIIb); (2) On pag praui knemu, Syn, ti fi ufelei fmeno, inu ufe muie ie tuie. Ti bi pag imel ueJJel inu dobre uole biti (TT 1557: 220); (3) Kateri nyh marter bo taku velik, grosovit, inu ftrafhan, de fe na letim fvejti ne more isrezhi: Inu sa tiga volo bi tem ludem /.../bulJhe bilu, de bi nikuli nebily rojeni, kakdr de v 'tak marter inu nujo prideo (DB 1584: I,aVb). 110 Raba pogojnika v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja 2.3 Negotovost in spraševanje po neznanem, torej tudi po namenu načrtovanega, hotenega, predvidenega ipd., sta motivirala rabo pogojnika tako v samostojnih (1. zgled) kot v odvisnih vprašalnih stavkih (prim. 1.3). Med uresničenimi pomeni pogojnika je v tovrstnih (večkrat vzklično rabljenih) stavkih in v retoričnih vprašanjih tudi poudarjanje (nasprotne) trditve ali zanikanja (2. in 3. zgled). Podobno vsebino ima tudi vprašalni stavek z uporabljenim preteklim pogojnikom, naveden v zadnjem zgledu, saj ne sprašuje po možnostih za uresničitev namere iz preteklosti, ampak izraža očitek zaradi njene neuresničenosti. Zgledi: (1) Kai odgovori Chriftuf odfvoijh Iogrov? Kai bi bil od nijh rekal? (KPo 1567: CLIb); (2) Bog otel, da bi bilu: Gdo bi to rad ne vidil (KPo 1567: LXXXVII) 'vsakdo bi to rad videl'; (3) Du bi tu hotel terpeti oli prou dati, kadar bi en Syn gouuril, Ieft nezho muimu Ozhetu nishter dobrigafturiti (TT 1557: aa2b) 'ni ga, ki bi...'; (4) Bi ne bil mogal eno uro smano zhuti? (KPo 1567: CXLVIIb). 2.4 Protestantski pisci so pogojnik smiselno vključevali tudi v (vzklične) želelne stavke, prepoznavne po tipičnih začetkih, izmed katerih je najopaznejši medmetni. S pogojnikom izražena želja je pogosto del premega govora (1. zgled), lahko pa gre tudi za dobesedno navedeno molitveno prošnjo (2. zgled). V glavnem stavku je zaželenost dejanja izražena s pomočjo pogojnika in vzporedno rabljenih naklonskih izrazov (3. zgled). Zgledi: (1) Kadar ie on pag blifi prishal, inu uidi tu Meiftu, fe ie plakal zhes nee, inu ie dial, O de bi ti tudi ueidilu /.../ te rizhi kir htuimu Myru slishio (TT 1557: 232);174 (2) lashe prediguio, sopar katere Cerkov svefto moli vpetim Pfalmu: Da bi Bog lash-nike konzhal (KPo 1567: CLXXI); (3) Bi oteli radi, da bi Pilatuf fam ime imel (KPo 1567: CLVIb). 3 Poleg močno prevladujočih primerov sedanjega pogojnika je v vseh tipih stavkov, zlasti pa v osrednjih tipih odvisnikov, ugotovljiva tudi raba pretekliške oblike pogojnika. Zaznala jo je že Bohoričeva slovnica, saj sta na citiranem mestu navedena zgleda (bi fekal in bi bil fekal (BH 1584: 175-176)). Obliko, ki zaradi vezanosti na preteklost lahko označuje le neuresničljivo možnost (oz. pri namernem odvisniku nepravi namen (2. zgled)), so uporabljali vsi trije pisci, ne glede na siceršnjo drugačno (funkcionalno) razporeditev časovnih oblik. Pretekli pogojnik je zares funkcionalno uporabljen le v primerih, kadar je z njim veljava možnosti izrazito omejena na preteklost, v vseh drugih primerih ga lahko enakovredno nadomešča sedanji pogojnik ali katero izmed uveljavljenih nadomestnih sredstev. Izbor pretekliške oblike je večkrat razširjen tudi na glavni stavek podredja, kar velja zlasti za pogojno podredje (1. zgled). Nekaj primerov kaže celo na neupravičeno rabo: npr. ko je z njim izraženo potencialno stanje, ki se ne omejuje samo na preteklost. V 5. zgledu je tudi na osnovi prislova vselej mogoče sklepati, da gre za stanje, ki se lahko podaljšuje tudi v sedanjost.175 174 Dalmatin je namesto Trubarjevega vzkličnega stavka z želelnim pomenom pogojnika po Lutrovem zgledu uporabil pogojno podredje, v katerem pogojnik uresničuje pogojni pomen: INu kadar je on blisi tjakajprifhal, je gledal na Meftu, inu fe je zhes nje plakal, inu je djal: De bi je ti vejdilu, taku bi tudi fpomiflilu /.../ kaj h 'tvojmu myru flifhi (DB 1584: III,43a) - VND als er nahe hinzu kam / sahe er die Stadt an / vnd weinet vber sie / vnd sprach / Wenn du es wüstest /So würdestu auch bedencken /.../ was zu deinem Friede dienet (LB 1545: 2123). 175 Sklepanje potrjuje tudi raba sedanjega pogojnika na istem mestu v sodobnem slovenskem biblijskem prevodu: Če bi hodil po Božji poti, bi vekomaj prebival v miru (SP 1996: 1452). 111 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Zgledi: (1) Anpag letu imate vi ueiditi, de bi ta hishni Gofpodar bil ueidel, ukateri uri bi bil imel ta Tat priti, on bi bil guishnu zhul, inu bi ne bil puftil fuie hishe podcopati (TT 1557: 209); (2) taku fo fhli /.../k'vezherij Chriftufovi, Nekar da bi mertvim bili oteli v'nebefa, is pakla alli /.../viz pomagati. Tamuzh, da fo oteli sagvifhani biti /.../da ifhe na Boga upanie imaio (KPo 1567: CXLIII); (3) Ako ti tefhkd dei bolesan /.../pogledai na Chriftufa, inu fpomifli, kako od mladih nug, notar do fmerti na krishy, nei nigdar pokoia imel, tudi tulikai ne, da bi le bil ky fvoio glavopolushil (KPo 1567: CLXXIII); (4) Inu on poklizhe kfebi tiga Altmanna, inu ga uprasha, aku bi on bil daunu umerl (TT 1557: 152); (5) De bi ti bil na Boshjim poti ojtal, taku bi bil dobru vfelej v'myri prebival (DB 1584: I,176a). 4 V katerem koli stavčnem tipu se pogojnik lahko uporablja tudi kot sestavina priredne zveze. Npr.: (1) Inu bi bila [Kananeilka shena] gvifhnd zagala, da bi ijo ta Vera ne bila kripila inu gori dershala (KPo 1567: CXVI); (2) Natu je Mattatiasprece odgovoril: De bi lih vfe deshele Antiohu pokorne bile, inu bi vfi odfvoih ozhetou Poftave padli, inu bi pervolili v 'tiga krajla sapuvid: taku vfaj jeft inu moji Synuvi inu Bratje nezhemo od Poftave nafhih ozhetou pafti (DB 1584: II,179b). 5 Analiza gradiva je pokazala: • da so trije najpomembnejši slovenski protestantski pisci 16. stoletja pogojnik pogosto uporabljali, • da so ga vključevali v različne tipe stavkov, • da so ga uporabljali večpomensko in usklajeno s skladenjskim okoljem, • da so se ob tem zavedali tudi sopomenskih izraznih možnosti in • da so se pri njihovi izbiri odločali glede na funkcionalnost oblik in glede na praktično razmejenost njihove rabe. Primerjava Trubarjevega in Dalmatinovega prevoda prvih treh evangelijev, ki je imela namen preveriti stopnjo ujemalnosti glede rabe pogojnika pri obeh piscih, je glede na ustvarjeni videz enakosti odkrila nepričakovano razhajanje (Merše 2001: 121-124). Izločila je 112 primerov neujemanja: 98 (ali 87%) primerov izkazuje nasprotje med Trubarjevo izbiro povednega naklona in Dalmatinovo rabo pogojnika, 14 primerov pa kaže obratno neujemalnost. Seveda je treba razlikovati med primeri pravega povednega naklona in primeri navideznega, to je tistega, ki ga predstavlja raba povednega sedanjika (redkeje prihodnjika) s pogojnim pomenom. Čeprav se število prvotno ugotovljenih primerov naklonske neujemalnosti zmanjšuje za število primerov navideznega povednega naklona, je vendarle treba ugotoviti, da je v Trubarjevem prevodu evangelijev uresničljivost dejanja manjkrat problematizirana kot v DB 1584 in da je tudi dvom o veljavnosti trditev manjkrat izražen kot v DB 1584. Neujemalnost je običajno ugotovljiva v istem tipu stavkov (1. zgled), nekajkrat pa je povezana z izbiro druge vrste stavka (Dalmatin je npr. namesto vezalnega priredja iz Trubarjevega prevoda uporabil pogojno podredje; 2. zgled). V primerjavi s Trubarjem je Dalmatin pogojnik dosledneje uporabljal v pogojnem podredju, v Raba pogojnika v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja namernem in predmetnem odvisniku ter v vprašalnih stavkih. Neujemalnost povečuje tudi občasna večja naklonska obarvanost povedi v DB 1584, na katero kažejo izbrani naklonski glagoli (1. zgled). Manj bistvene razlike med prevodoma ustvarja tudi izbira različnih sopomenskih možnosti, saj sta oba prevajalca uporabljala iste, čeprav ne besedilno vzporedno (3. zgled). Zgledi: (1) on ie nim terdnu fapouedal, de nifzhe tiga ne fuei, inu rezhe, de fe ni ieifti da (TT 1557: 111) - on je nym tardnu prepovedal, de bi nihzhe tiga neimel vejditi, inu je rekal, de bi imeli njej jefti dati (DB 1584: III,22a); (2) Kakou tedai nuz ima ta zhlouik, aku on uus fueit dobi, inu fam febe fgubi? oli fa febi fturi kako shkodo? (TT 1557: 193) - Inu kakou prid bi imel zhlovik, de bi vus Svejt dobil, inu bi fam febe sgubil, ali bi fam febi fhkodo fturil? (DB 1584: III,36b); (3) Obtu ufe kar uom fapouedo dershati, tu dershite inu fturite (TT 1557: 68) - Satu vfe kar ony vam povedo, de bi imeli dershati, tu dershite inu fturite (DB 1584: III,14b). 6 Pogostejša raba pogojnika pri Dalmatinu je do določene mere tudi posledica večje usklajenosti z Lutrovo prevodno predlogo, ki jo je odkrila primerjava Trubarjevega in Dalmatinovega prevoda evangelijev z evangeliji v Lutrovi Bibliji iz leta 1545. V slovenskih prevodih se pogojnik navadno pojavlja kot nadomestilo za konjunktiv II oz. za kondicional, redkeje za (omejeno rabljeni) konjunktiv I (npr. Inu ony fo migali fvoim tovarifhem /.../de biprifhli, inu pomagali nym vlejzhi (DB 1584: III,33a) - Vndsie wincketen jren Gesellen /.../das sie kemen vndhulften jnen ziehen (LB 1545: 2082)). Razhajanje podobno kot v slovenskih besedilih povzroča izbira nadomestnih izraznih možnosti (namero je npr. Luter občasno izražal s predlogom zu in nedo-ločnikom, Dalmatin pa s pogojnikom v namernem odvisniku; npr. Marta pak Ji je veliku fkerbi vsela, de bi njemu Jlushila (DB 1584: III,37b) - Martha aber machet jr viel zu schaffen jm zu dienen (LB 1545: 2100)) ali drugega tipa stavka. 113 Upoštevanje glagolskega oblikoslovja 16. stoletja v jezikoslovnih delih 19. in prve polovice 20. stoletja 0 Slovenski jezikoslovci 19. in prve polovice 20. stoletja (zlasti Kopitar, Metelko, Miklošič, Navratil, Oblak, Škrabec in Ramovš) so v svoja dela (slovnice ter monografije in razprave) vključevali tudi podatke o besedah in oblikah, ki so jih v knjigah uporabljali slovenski protestantski pisci 16. stoletja. Preverjanje obsega, namena in metodologije njihovega navajanja je potekalo znotraj problemskega območja glagolskega oblikoslovja. Odkrilo je precejšnje spreminjanje. Omembe protestantskih piscev so se postopoma množile, zajetih je bilo vse več glagolskih oblik in kategorij, gostilo se je število navedenih zgledov, pregled nad glagolskim besedjem, uporabljenim v 16. stoletju, se je širil, spreminjala pa sta se tudi namen in način vključevanja jezikovnih dejstev. Jernej Kopitar, Grammatik der Slavifchen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark, 1808 - naslovnica Valentin Vodnik, Pifmenofi ali Gramatika sa Perve Shole, 1811 - naslovnica 115 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 1 V Kopitarjevi slovnici iz leta 1808 so v poglavju »Das Verbum«, namenjenem obravnavi glagola in njegovega pregibanja (na straneh 300-366), omenjeni Trubar, Dalmatin, Bohorič, z navajanjem odlomkov in zgledov iz Postille 1578 pa posredno tudi Juričič.176 Njihove omembe so redke, kar je v neposredni zvezi z izbrano metodo slovničnega opisa jezika. Kopitar je pri prikazu oblikoslovja več pozornosti kot razvoju jezika namenjal ugotavljanju njegovih značilnosti: posebnosti slovenskega jezika je odkrival ob primerjanju z drugimi slovanskimi jeziki, posebnosti slovanskih jezikov pa primerjalno z neslovanskimi. Pri obravnavi glagola je posebno pozornost namenjal dejstvu, da Slovani dve osnovni fazi, določljivi pri trajanju dejanja,177 izražajo s pomočjo oblikovne dvojnosti, ki jo ustvarjajo perfektivni in imperfektivni glagoli, kar je drugače kot v grščini, latinščini, francoščini, italijanščini in nemščini, ki si pomagajo s časovnim pregibanjem (str. 307). 1.1 Kopitar je protestantska dela 16. stoletja zelo dobro poznal. To dokazujejo številne omembe piscev, natis odlomkov iz njihovih del ter v slovničnem dodatku navedeni popis ohranjenih, v knjižnicah dostopnih knjižnih izdaj. Zglede iz njih je v slovnico vključeval z različnimi nameni. Uporabljal jih je kot časovno neoznačena dokazila za obstoj in način uporabe določene glagolske oblike, kot dokazila dolenjske jezikovne variantnosti (z njenimi omembami je pogosto dopolnjeval sočasni opis gorenjščine oz. osrednje uveljavljenega živega jezika), pa tudi kot dokazila za nekdanjo, večinoma razvojno preseženo rabo slovničnih oblik. Zgled iz TT 1582 (Inu Iefus od-gouori inu praui htim vuzhenikom Pifma inu htim Farifeiom, rekozh: Aku fe fpodobi ob tei Soboti ofdraulati? Oni pag omolzhe. Inu on nega prime, inu ga ofdraui, inu ga prozh pojhle (KG 1808: 310)) je uporabljen kot časovno nevtralno dokazilo za rabo perfektivnih glagolov v sedanjiku (str. 311), hkrati pa tudi za pripoved v zgodovinskem sedanjiku, namesto katerega bi po Kopitarjevem mnenju Nemci uporabili imperfekt, Grki pa aorist (str. 314). Pri obravnavi glagolov na -am je Kopitar seznam različic za 3. os. mn. glagola dati (dajo, dajo, dado) dopolnil z obliko dade, znano na Dolenjskem in pri Trubarju (str. 336). S petimi deležniškimi zgledi iz Trubarja (byen, resbyen, sakriven, rasodiuen,prelit) je dokazoval pri Dolenjcih opaženo oblikovno raznolikost trpnega deležnika: ob obliki na -it (ali namesto nje) se pojavljata tudi obliki na -ien in -iven (str. 340-341). Ob fim, to je sedanjiški prvoosebni edninski obliki glagola biti, je opozoril, da se pri Trubarju pojavlja enako izgovarjani fem (= f'm) (str. 319). Iz Juričičeve Postille iz leta 1578 navaja zgled za že preživelo rabo aktivnega preteklega deležja na -v oz. na -vši (puftivfhiga malo shiviga; pofadivshi ga na fvoje shivinzhe (str. 321)), ki je blizu romanskemu gerundiju in grškemu preteklemu deležniku. Z njim hkrati opozarja na relativno gostoto oblike v Juričičevem jeziku.178 Zaradi njene ekonomičnosti obžaluje, da je Dalmatin v Bibliji ni več rabil. 1.2 Kopitar je zglede načeloma navajal v diplomatičnem prepisu. Ker jih je jemal iz biblijskih prevodov, jih je opremljal s podatkom o mestu zapisa, ki ga sestavljata oznaka biblijskega poglavja in navedba vrstice ali vrstic. Pri svobodnejšem, necitatnem navajanju primerov si je dovolil celo nekaj prečrkovalne svobode.179 176 Znano je (Toporišič 1980a: 9; Merše 1996: 94), da je Kopitar avtorstvo postile sprva pripisoval Dalmatinu, kasneje - po najdbi Kreljeve Postille slovenske iz leta 1567 in pred natisom slovnice - pa Krelju ali nekomu, ki mu je bil jezikovno blizu. 177 Za kategorijo, ki jo je Kopitar prvi natančno opredelil in obravnaval ločeno od kategorije časa, se je šele sredi 20. stoletja uveljavilo poimenovanje »glagolski vid« (Merše 1995b: 14-15, 18). 178 Če bi iz odlomka Luc. X. 25-38, navedenega na str. 33, vzel več besedila, bi lahko pokazal tri tovrstne oblike: puftiushi ga malo shiuiga /.../priftopiushi ie obuesalRane niegoue, naliuaiozh Oliem, inu Vinom, inu pofadiushi niega na fuoie Shiuinzhe. 179 Glagoli, ki se pojavljajo v omenjenem Trubarjevem zgledu, so na isti strani (str. 310) našteti tudi ločeno: odgovori, omolzhe, osdravi, pofhle. Opazna je delna prečrkovanost. 116 Upoštevanje glagolskega oblikoslovja 16. stoletja v jezikoslovnih delih 19. in prve polovice 20. stoletja 2 Med sinhrono zasnovanimi slovnicami, ki so se do srede 19. stoletja zvrstile za Kopitarjevo, je samo v Metelkovi, ki je izšla leta 1825, pogled od časa do časa uprt tudi nazaj v domačo jezikovno zgodovino. Vodnik, Šmigoc, Dajnko, Murko, pa tudi Malavašič in Potočnik potrebe po primerjanju sočasnega jezikovnega stanja z razvojno stopnjo, ki jo izkazuje knjižni jezik v 16. stoletju, niso čutili. Primerjanja se niso lotevali niti z razlagalnim niti z dopolnjevalnim namenom. 2.1 Vodnik je v slovnici iz leta 1811 skušal zaobseči in razvidno predstaviti sočasno glagol-sko oblikovno raznolikost. V njegovem opisu posebej izstopa oblikovna variantnost za 3. os. ed. sedanjega časa,180 pa tudi za 1. os. ed. sedanjega časa glagolov na -ujem181 oz. celotne paradigme glagolov s sedanjiško končnico -jem. Različice je praviloma razvrščal glede na pogostost pojavljanja, v smeri od bolj do manj rabljenih. Opozoril je tudi na nekaj najbolj izrazitih analogij (str. 79). 2.2 Dajnko je napisal sinhrono slovnico lastnega, to je vzhodnoštajerskega govora, ki se od osrednjeslovenskega knjižnega jezika, neposredno razvitega iz protestantskih knjižnojezi-kovnih osnov, v marsičem razlikuje. V njej je popisano glagolsko oblikoslovje in upoštevano besedje, značilno za njegov govor. Tudi Dajnko je različice navadno razporejal po primernosti, ocenjeni glede na usklajenost z jezikovnorazvojnimi zakonitostmi. Navezavo na protestantsko izročilo je mogoče slutiti le pri obravnavi tvornih deležij preteklega časa na -vši (npr. delavši, a, o, ljubivši, a, o), ki jih je predstavil kot obliko, uporabljano pri starejših in novejših pisateljih, v vsakdanjem govoru pa zastarelo (str. 197). 2.3 Tudi Murkov slovnični (MS 1832) prikaz glagolskega oblikoslovja vključuje številne različice, ki pa so zemljepisno in pogostnostno le redko natančneje določene. S pogostejšimi omembami je izpostavljena štajerska jezikovna pojavnost. Murko npr. omenja, da se na Štajerskem pogovorno namesto bom, bojh, bo itd. pogosto rabi le mô, bojh, de, v dvojini va, ta, ta, v množini mo, te, do, če poudarek ne zahteva drugače (str. 59); ali da se npr. namestoJtrizhi, ftrézhi, vrézhi,pèzhi, tolzhi rabißrishti, vèrshti, ftréshti, vlézhti, pèzhti, tolzhti, rèzhti (str. 65). S ponatisom poglavja o glagolskem vidu (oz. poglavja, ki se ukvarja z izražanjem trajanja glagolskih dejanj: »Zeitdauer der Zeitwörter«) iz Kopitarjeve slovnice se je v Murkovi slovnici znašel tudi prej navedeni zgled iz TT 1582, ki predstavlja sedanjiško rabo dovršnih glagolov (str. 85). Na isti način je zašel tudi v druge izrazito sinhrone opise slovenskega jezika (npr. v Janežičevo slovnico iz leta 1854, str. 109). 2.4 Skupna poteza slovnic, ki so jih napisali Šmigoc, Dajnko, Murko in Potočnik, so opozorila na bistvene razlikovalne poteze med slovenskim in nemškim jezikom.182 Dajnko (DL 1824: 183), Metelko (ML 1825: 128) in Murko (MS 1832: 93) npr. poudarjajo, da ima slovenščina več povratnih glagolov kot nemščina, da ima več inhoativnih glagolov kot nemščina (MS 1832: 61), da tako Slovenci kot Nemci delijo glagole na imperfektivne, perfektivne in frekventativne, vendar v nemščini v govoru razlikovanje odpoveduje (DL 1824: 188). Pogledi v širši slovanski svet, namenjeni odkrivanju in osvetljevanju morebitne razlikovalnosti slovenskega jezika, so v omenjenih slovnicah redki, pogledov v zgodovino jezika pa ni. 180 Npr. »Tako en velik dél nalhih Slovenzov glagole s'dolgim konzam im v'tretjimu mnoshnimu lizu isreku-je s'dolgim io, kakor: vuzhio, lovio, dobio; drugi jih krâtio rekozh: vuzhé, lové, dobé: eni pravio: rezheio, shenejo, sazhnejo, drugi: rekô, shenô, sazhnô: eni pléfala, plefati, létala, létati po podobi perviga liza, drugi preltavlajo vdar is débloviga sloga, ino rezhejo: plefâla, plefâti, letala, letati ino tako dalje« (str. 79). 181 »Konez ujem, ima dvojno vunajno podobo, tilti na ujem ino ovâm al ôvam. Perva je Ikoro bol Iploh navadna vTdajnimu zhalu snanivnimu ino v'naklonu velivnimu, dalje hodi po podobi gibam: ta druga li je per vprégi bol svélta« (VP 1811: 87). 182 Dajnko (DL 1824: 176) v svojem govoru npr. odkriva način trpnega pregibanja, ki se bliža nemški pasivni spregatveni obliki. Poteka s pomočjo pomožnega glagola biti in deležnikov: bivam hvalen, -a, -o - ich werde gelobet. Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 3 Metelko je z redkimi zgledi, vzetimi iz protestantskih del, opozarjal bodisi na arhaičnost oblik in besed ali na njihovo dolgotrajno rabo. Časovni obseg rabe določenega pojava je nekajkrat skušal natančneje določiti s hkratno omembo protestantov in Schonlebna, z njimi pa posredno 16. in 17. stoletja. Za dokaz dolgotrajnejše rabe mu je včasih zadoščala že omemba Schonlebna. Z zgledom iz njegovega dela Evangelia inu lystuvi, 1672 je npr. dokazoval starinskost glagolnika živenje (ML 1825: 110), za katerega bi zlahka našel dokazila tudi v Kreljevem in Juričičevem jeziku. Za potrditev v 16. stoletju zelo žive rabe tvornega preteklega deležja na -vši je uporabil dva zgleda (str. 138): zgled iz Ju-ričičeve postile, ki ga je pred njim navedel že Kopitar, in zgled, ki ga je poiskal sam.183 Skupno je tako zajel štiri oblike: pristopivši, pustivši, posadivši, stopivši. Tudi avtorstvo postile je po Kopitarjevem zgledu še pripisoval Krelju. Pri glagolnikih je s protistavo tvorbeno osnovnejše oblike do-padene, opažene pri Dalmatinu in Schonlebnu,184 in novejše tvorjenke dopadajene opozoril na razliko med nekdanjo in sodobno rabo. Omenil je tudi Trubarjevo in Kreljevo rabo starinske oblike za 1. os. ed. sedanjega časa hoču, še vedno znane na Dolenjskem (str. 206). Pri predponi vz- je opozoril na pogosto rabo v starih knjigah. Navedel je zglede za vzda-ti, vzdihati in vzhajati, ki jih je zasledil v TPs 1566, TPo 1595, DB 1584 in pri Schonlebnu (str. 149). Seznam sestavljenih glagolov s sedanjiško končnico -nem/-mem (primem, prejmem, sprejmem, najmem, zaj-mem, otmem) je dopolnil z glagolom izmem, ki ga je odkril pri Dalmatinu (str. 107). Da sta glagola sahniti in gasniti že dolgo v rabi, dokazuje z zgledom Ptuji otroci sahnejo, inu trepeče-jo vu svojih zvezah, vzetim iz Dalmatina, Ps. 17, 46, in s Schonlebnovim zgledom Zakaj naše lampice gasnejo, Sv. S 365 (str. 109). Prav zgledi za nekdanjo oz. zgodnjo rabo glagolov sahni-ti, gasniti in izmeti so dokaz, da je ob glasoslovnih, oblikoslovnih in besedotvornih arhaizmih tudi besedje postajalo vse bolj trdna sestavina zgodovinske jezikovne zavesti. Zglede iz protestantskih del je prečrkoval v metelčico. Na uvajanje razvojnega gledanja v Metelkovi slovnici ne kaže samo prisotnost zgledov iz starejših slovenskih knjižnih izdaj. Razvidno je tudi iz primerjav sodobnega stanja s stanjem v stari slovanščini, ki so bile potrebne zlasti tedaj, kadar so oblike doživljale večje spremembe. Metelko je npr. omenil izginotje t. i. preprostega preteklika: minu od miniti (str. 136). Opozarjal je na sledove že odmrlih oblik, ohranjene v narečjih: npr. da je oblika bi bil bil še živa na Dolenjskem (str. 137); da je nedoločnik na -nuti, ki kaže na staroslovansko razvojno izhodišče za novejšo obliko -niti, še rabljen na Štajerskem (str. 109). Gostota omemb dolenjskih in notranjskih govorov kaže, da je te posebej dobro poznal, kar ne čudi, saj je bil rojen v Novem mestu. 183 Gre za naslednji zgled iz JPo 1578: III,60b: inu ftopiushi od sadkniegouim nogam, ie plazheozh sazhela Solsami mozhiti niegoue Noge, inu ftemi Lafsmi fuoie Glaue otyrati. 184 Z dostavkom »wie man es im tiefen Unterkrain noch immer fpricht« (ML 1825: 142) je opozoril na narečno ohranjenost. i I) I v. v D fl ]. C t tir Sl0H>iii1fi®cn JlftH tir ¡¡(i. tni4f M .iijrf Ectriftlih T 1 t i. il fid^rfii h" tijilfjf tm t-.» |j :'>'j4 , t rilltllll ■-»tri iFsi^r IH M Ixhnl^t imitier k Ji S, MUt (UP® tiir- " iHinxS>aiT»iiT. Franc Serapf. Metelko, Lehrgebäude der Slowenifchen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen, 1825 -naslovnica 118 Upoštevanje glagolskega oblikoslovja 16. stoletja v jezikoslovnih delih 19. in prve polovice 20. stoletja 4 Janežičeva slovnica iz leta 1854 je izrazito sinhrono zasnovana. Tudi slovnični opis glagola je ponazorjen z zgledi brez navedbe vira (npr. Zrak žari, tramovje poka, — dete plaka, mati vpije kot zgled za »neprehajavne« glagole (str. 48)). Na razvojno gledanje določneje kažejo le omembe že izginulih glagolskih oblik, kakršni sta »prostominuli čas« in »stari nedovršnik«. Njuna tvorba je pojasnjena s pomočjo odlomka iz Murščeve slovnice (str. 66). Opozorjeno je tudi na ostanke v narečjih (npr. na obliko za 2. os. mn. (delaste, kazaste, zgubiste), rabljeno v sedanjiškem pomenu (str. 66)). Sopostavitve tipa streči (mesto stregti) (str. 50) in opozorila, kakršno je »prijeti, na Krajnskem še pravijoprimti« (str. 50), dajejo razvojnost samo slutiti. Zgledi iz protestatov so v slovnico prišli s ponatisom odlomka iz Navratilove razprave v Slovenski bčeli (str. 106-110). Med njimi je tudi že znani, pisno posodobljeni citat iz TT 1582 (str. 106). V kasnejših Sketovih predelavah Janežičeve slovnice je opozoril na razvojno spreminjanje slovenskega jezika več. Ponazarjalni zgledi so vzeti iz ljudskega slovstva, iz sočasne književnosti ali iz bližnje preteklosti (omenjeni so npr. Gutsman, Vodnik, Ravnikar, Metelko, Slomšek, Prešeren, Cegnar, Vilhar, Navratil, Levstik, Valjavec in drugi). V šesti (predelani) izdaji iz leta 1889 je na razvojno spreminjanje opozorjeno bodisi z vzporedno navedbo staroslovenskega in novoslovenskega stanja, lahko tudi z namernim izpostavljanjem enega ali drugega, pa tudi z navajanjem zgledov iz 16. stoletja, zlasti iz Trubarja in Dalmatina. Večkrat zadošča že splošna omemba 16. stoletja kot začetne in zato posebej pomembne jezikovnorazvojne faze slovenskega knjižnega jezika. V posodobljeni obliki zapisani zgledi so navedeni z različnimi nameni: služijo kot dokazila, da se je ne več živa oblika v 16. stoletju še rabila (npr. krajše oblike za 3. os. mn. stregó, segó (str. 78)) ali da se je določena oblika rabila že v 16. stoletju (npr. »Včasi se opisuje prihodnjik s sedanjikom čem, češ itd. ali imam, imaš itd. n. pr. Iz njih sadov imate nje spoznati. Trub.« (str. 102)), večkrat pa so uporabljeni kot časovno nevtralna dokazila za rabo oblike (npr. dovršnega sedanjika s pomenom prihodnosti: »Kedaj vstaneš od svojega spanja? Dalm.« (str. 209)). Zgled »Gospod! dopusti mi, da tjakaj grem in poprej očeta pokopljem (ne: tjekaj iti in pokopati) Dalm.« je naveden kot zgodaj odkriti, besedilno uresničeni vzorec za slovenjenje nemške skladenjske skrajšave um zu + nedoločnik (str. 216). 5 Navratilova monografija o glagolu je zasnovana jezikovno primerjalno. V primerjavo so zajeti slovanski jeziki, od neslovanskih pa grščina in latinščina ter nemščina, italijanščina, francoščina in angleščina. Izpeljana je s pomočjo zgledov iz biblijskih prevodov. Slovenščina je zastopana s štirimi vzorčnimi deli: s Trubarjevim, Dalmatinovim, Japljevim in Küzmrcevim biblijskim prevodom. Izbor kaže, da so bile kot merilo upoštevane časovnost, pokrajinskost in reprezentančnost del. Zgodovinsko perspektivo Navratil odpira z upoštevanje staroslovanskih virov ter slovenskih biblijskih prevodov iz 16. stoletja. V uvodnem delu so navedeni številni zgledi za sedanjik in prihodnjik. Primerjalne nize začenjajo skladenjsko celovitejši nemški zgledi, ki jim sledijo navedbe oblik, izkazanih na primerjanih mestih v jezikovno različnih biblijskih prevodih. Med zgledi za futur je npr. tudi naslednji, vzet iz Matejevega evangelija (str. 26, 31): Einer von euch wird mich verrathen; v slovenskih prevodih: Japelj bo izdal, Trubar bode fratal, Dalmatin bo ferratal, Küz-mič odá (str. 4). Z opozarjanjem na razlike med Trubarjevim in Dalmatinovim prevodom Navratil hkrati uzavešča značilnosti individualne prakse (npr. Trubar hočo - Dalmatin hočem (str. 4)). Trubarjev in Dalmatinov izbor občasno primerja z Lutrovo prevodno predlogo. Pri analizi pomenskih možnosti sedanjika se posebej zaustavlja ob problemu izražanja govornega dejanja, ki poteka hkrati z izgovorom. Pravilen je izbor nedovršnika, ki ga najpogosteje opaža pri Trubarju (str. 74). Npr. Ich verkündige euch eine grosse Freude Trub. Dalm. Jap. oznanujem (str. 1). Med negativne posledice Trubarjevega in Dalmatinovega opiranja na Lutrov prevodni zgled uvršča uveljavitev tvorbe futura (prihodnjika) po nemškem zgledu: z bodem oz. bom in deležnikom na -l ali s hočem oz. imam in nedoločnikom (str. 84-85). 119 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Franc Miklošič, Vergleichende Grammatik der slavi-schen Sprachen, Syntax, 1868-1874 - naslovnica 6 V Miklošičevi primerjalni slovnici slovanskih jezikov se učinkovito dopolnjujeta primerjalni in zgodovinski metodološki pristop. Upoštevane so vse vidnejše razvojne faze ter delovanje analogij znotraj obdobja, ki ga določata avtorjevi oznaki »staroslovensko« (to je (staro) cerkvenoslovansko) - »novoslovensko«. Ponazoritvam razvoja so po ustaljenem zaporedju namenjeni zgledi iz Brižinskih spomenikov in iz 16. stoletja. Pri prikazu novoslovenskega glagol-skega oblikoslovja je Miklošič skušal zajeti in sistematično razvrstiti vse izkazane glasoslovne in oblikoslovne različice, tako razvojno upravičene kot neorganične (»unorganisch«), kot jih imenuje sam. Zgledi iz protestantskih del so v prikaz vključeni v različnih vlogah: a) v vlogi dokazil za obstoj oblike, izkazane že v 16. stoletju. Npr.: »Man liest in trub. krell.: pleto, rasto /.../neso« itd. (MG 1876: 159); gre za krajšo, nerazširjeno obliko za 3. os. mn. Pri končnici -ta za 2. in 3. os. dv. ž. spola je z omembo, da je bila v rabi že v 16. stoletju, kar dokazuje zgled iz Krelja (kaj sta storili le te dve (dvi) ženi (MG 1876: 157)), in s hkratnim opozorilom, da se še vedno rabi na Gorenjskem in na vzhodu, poudarjena predvsem dolgotrajnost in središčna, knjižna uveljavljenost njene rabe; b) v vlogi dokazil za oblike, ki so se uporabljale samo ali predvsem v 16. stoletju, morda izrazito vezano na določeno besedo: npr. odpneti Krelj (MG 1876: 166), obimem, poimem Trubar (MG 1876: 166) ali slove, to je Kreljeva oblika za 3. os. ed. (MG 1876: 167), oz. za oblike, ki so bile v 16. stoletju še običajne (npr. pri Trubarju in Krelju najdena oblika hočo za 1. os. ed. glagola hoteti185 (MG 1876: 159)); c) v vlogi dokazil za zemljepisno omejeno rabo: npr. za rastem, rasteš, raste se na zahodu pogosto govori rasem, raseš, rase, kar potrjuje zgled iz Krelja (rasite) (MG 1876: 164). 185 S pripisom »dieses liest man sogar noch in stapl. hočo, nečo und bei kastel.« je Miklošič določil časovno mejo pojemajoče knjižne rabe, narečno razširjenost pa je predstavil posebej (»bei den Beli Krajnci« in »bei den kroat. Slovenen hört man noch heutzutage hočo, hoču« (MG 1876: 159). VERGLEICHENDE (i Ii A M MATI K t>EJ< SLAYISCHEN SPRACHEN FE, MTFT1 rONECH vitrsija SAMI SYNTAX. was. is»-ism. IILIIILI URA DU It L LIR, k. ^ 120 Upoštevanje glagolskega oblikoslovja 16. stoletja v jezikoslovnih delih 19. in prve polovice 20. stoletja Protestantsko gradivo je Miklošič uporabljal predvsem za ponazarjanje razvojno uresničenih različic, ki so bile v njegovem času bodisi zastarele, redke ali neosrednje oz. narečno omejeno rabljene. Navajal je zglede za variante paradigem in posameznih oblik glagolov, razvrščenih v skupine in razrede glede na nedoločniško osnovo. Omenjene so: arhaične oblike za 1. os. ed. hočo, mogo, verujo, ki sta jih uporabljala Trubar in Krelj (MG 1876: 159), in sum od glagola biti iz Kreljevega jezika (MG 1876: 175), neorganične oblike za 2. os. mn. dêjste (Trubar), znaste, smêste (Krelj) (MG 1876: 160), različica odperje za 3. os. ed. (poleg odpre) (MG 1876: 167),186 umêje (Dalmatin) poleg umêj (Trubar) (MG 1876: 169), kratka oblika za 3. os. mn. pletô, rastô itd., ostanki imperfekta v Kreljevem jeziku (stojahu (MG 1876: 160)), različice deležnika -l (cvel, kral, pal in padel, jêdel (MG 1876: 163)), različice tvornega deležnika sedanjega časa, ob pravilnem (plev0č (Trubar), živ0č (Krelj) (MG 1876: 161)) tudi napačno tvorjeni deležnik iz Bohoričeve slovnice (padej0č, pisejôc), opažen še pri Trubarju (vzemej0č ter vedeč, vedejôâ) in Krelju (plačej0č) (MG 1876: 161), aktivnega (pozabivši, padši, vzamši (Krelj) (MG 1876: 157)) in trpnega preteklega deležnika (mlên, zatren (Trubar) in stren (Krelj) (MG 1876: 167)), pri pogojniku uporabljena oblika bih od glagola biti (Krelj) (MG 1876: 168). Miklošič je z zgledi iz protestantov ponazoril tudi dva v 16. stoletju uveljavljena načina izražanja prihodnjega časa, to je z dovršnim sedanjikom (zlasti z glagoli premikanja, sestavljenimi s predpono po-), ki ga vpliv germanizacije še ni uspel omejiti, ter z zvezama imeti + ne-določnik in hoteti + nedoločnik (MG 1876: 176-177). Pri glagolih, sestavljenih s predpono vz-, je z nizanjem zgledov iz Trubarja posredno opozoril na nekdanjo produktivnost, ki je kasneje presahnila v dveh pomenih (v drugem, ki je predstavljen z latinskim 'red, re' (nikomer dobriga ne uzdajte), in v tretjem, ki se omejuje zgolj na dovršenost dejanja (zbojati se, zevpiti, znêtiti) (MG 1868-1874: 199). Z omejevanjem zastarevanja predpone na njene posamezne pomene je razširil informacijo, ki jo je glede živosti predpone dal že Metelko. Zgledi so najpogosteje vzeti iz Trubarjevega in Kreljevega jezika, redkeje iz Dalmatinovega, še redkeje pa iz Bohoričeve slovnice. Navedeni so v pisno posodobljeni obliki. Le redki so opremljeni z oznako dela oz. poglavja in vrstice. 7 Tudi Škrabec je v svojih jezikoslovnih prispevkih, zlasti tistih, ki so od leta 1880 do 1915 izhajali na platnicah Cvetja z vertov sv. Frančiška, pogosto omenjal 16. stoletje. Navajal je zglede iz Trubarjevih, Kreljevih in Dalmatinovih del, iz Bohoričeve slovnice in iz Megiserjevega slovarja Dictionarium quatuor linguarum, 1592. K raziskovalnemu zanimanju za začetno obdobje slovenskega knjižnega jezika ga je trajno usmerjala odločitev za zgodovinski pravopis.187 Vztrajno soočanje sodobnega stanja z jezikovno realnostjo, izpričano v protestantskih tiskih, je značilno tudi za jezikoslovne obravnave, ki segajo preko okvirov pravopisne in pravorečne problematike.188 Knjižni jezik 16. stoletja je neredko upoštevan kot del zgodovinske perspektive, ki sega do Brižinskih spomenikov ali celo do »stare slovenščine«. Jezikovna dejstva 16. stoletja so bila Škrabcu v pomoč pri rekonstrukciji jezikovnega razvoja in pri razreševanju sočasne jezikoslovne problematike. Z večkratnim vračanjem k isti 186 Primer je iz JPo 1578. 187 »Moje pravopisno načelo je torej to, da se deržim tako rekoč natorne meje, začetka slovstva našega. Kar v jeziku takrat več ni bilo navadno, tistega ne pripuščam /.../ Glede stvari, ki so se pozneje izcimile pa terjam, da naj bodo v soglasju z jezikom 16. stoletja, t. j. take, da bi tudi tedaj ne bile nemogoče. Ravno to velja o rečeh, ki se iz drugih narečji sprejemajo; sprejeti morajo obliko, kaker bi jo imele, da so se porodile v tem, ki je splošna podlaga književne slovenščine naše, t. j. v kranjskem narečju 16. stoletja« (Cv III (1882): 2, č). 188 Na Škrabčevo zavest o pomenu 16. stoletja za slovenski knjižni jezik, z njo v zvezi pa tudi na metodološki pristop, je vplivala tudi dotedanja jezikoslovna tradicija: »Naša velika jezikoslovca Kopitar in Miklošič in ž njima drugi jezikoslovci in pisatelji so izvolili oblike in glasove perve dobe našega slovstva v podlago naši knjižni slovenščini, ker so še bliže stari slovenščini in drugim slovenskim jezikom« (Cv XVIII (1900): 7, c). 121 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja tematiki mu je običajno uspelo gradivsko dokaj izčrpno predstaviti oblike, prikazati njihovo va-riantnost in poiskati razlago zanjo. Variantnost je predstavljal bodisi kot značilnost 16. stoletja ali kot osebnostno značilnost, na katero so kazale posamezne različice, izraziteje omejene na individualno rabo. V protestantsko glagolsko oblikoslovje je pogosto vstopal preko glasoslovne problematike. Tako kot dotedanje slovensko jezikoslovje se je zaustavljal ob protestantskem izboru oblik za 1. os. ed. in 3. os. mn. sedanjega časa. Drugače in več kot predhodniki se je ukvarjal z deležniki,189 zanimala pa ga je tudi protestantska raba nedoločnika in namenilnika190 ter časovnih oblik.191 Pogostnostno razmerje med dolgim in kratkim nedoločnikom ter med nedoločnikom in namenilnikom je v Trubarjevih in Dalmatinovih delih ugotavljal z namenom, da bi pripomogel k praktičnemu razlikovanju med kratkim nedoločnikom in namenilnikom v svojem času.192 Škrabec navaja, da Trubar za 1. os. ed. glagola hoteti uporablja obliki čo in čom; druga oblika je nastala iz čo + m po analogiji sam (Cv IX (1890): 9, b). Na podoben način je nastala tudi oblika za 2. os. ed. (hočaš ^ hoč). Prav z delovanjem analogij je razložljiva postopna preureditev celotne paradigme. Škrabec razvojno pojasnjuje tudi različice za 3. os. mn. (prido, prideo in pridejo) ter različice za vzporedno razvite deležnike (pridoč, prideoč, pridejoč). Izhodiščna je oblika prido,193 pri deležniku pa pridoč.194 Prideo je dobila e iz drugih spregatvenih oblik, zapolnitev zeva z j pa je pripeljala do nastanka tretje, najmlajše oblike pridejo (Cv IX (1890): 12, c-č). Škrabec ugotavlja, da so pri Dalmatinu oblike na -eo pogostejše kot oblike na -ejo (npr. prideo, najdeo, kolneo,pogyneo, u'veneo, kličeo,pišeo,plačeo, mažeo (Cv IX (1890): 12, c) in prejmejo, omijejo, Jhipazhejo (Cv XIII (1894): 5, b)). Škrabec je pri številnih glagolih, uvrščenih na listo besed z (za tujce) težko prepoznavnim starim polglasnikom v prvem zlogu (npr. pod Cvasti tudi cvadal, -dla, -dlo iz Dalmatina, podMaščev'ati pa Trubarjevo meščenje in meščovanje (Cv X (1891): 4, c-č)) ali na listo besed z jatom (npr. pri Gre'vati tudi grevinga in re'vinga, pri Kle 'stiti okleščen, pri Meniti se pa menjenje (Cv X (1892): 5, b-c), vse iz Dalmatina), opozoril na rabo v 16. stoletju. Del glagolskega besedja je uzavestil s pomočjo zgledov za delovanje glasoslovnih zakonov oz. zgledov za določene glasoslovne pojave. Že v 16. stoletju uresničeno izgubo kratkega samoglasnika ob močnem r-ju je npr. ponazoril z zgledom verjo, verjem, to je z različico, ki se je v protestantskih besedilih pojavljala poleg verujo, verujem (Cv IV (1883): 12, č). Ohranjenost starega polglasnika sredi nedoločnika in njegovo spreminjanje v a pod naglasom v sedanjiku (npr. laskatati laskačem) je potrjeval s številnimi zgledi iz del Trubarja, Krelja in Dalmatina: laskače, magačeo, z'laskatajnem, rizače, tapačejo, razmekače itd. (Cv X (1891): 3, c). Za ohranjenost polglasnika v položaju za predponami (iz, od, raz, s, v, vz) in pred korenom z dvema začetnima soglasnikoma je našel veliko dokazil pri Dalmatinu: izignati, isegnati, izešlu, odegnali, rezoumeješ, setkan itd. (Cv X (1891): 3, č), sasiplo, si- 189 Prim. tudi Jesenšek 1995: 93-102, zlasti 94-95. 190 Prim. tudi Nartnik 1997: 143. 191 Prim. tudi Orožen 1995: 83-84. 192 Škrabec ugotavlja, da je slovenščina že v 16. stoletju imela daljšo, bolj navadno, in skrajšano obliko nedoločnika (-ti in -t (Cv II (1881): 4, c)) in da sta se dolgi nedoločnik in namenilnik tudi funkcionalno prekrivala. Za vzporedno rabo dolgega in kratkega nedoločnika navaja zglede iz TfC 1595: vmrejti/vmreti, imeti, terpeti, živeti in vmrit, imit, terpit, živit (Cv IV (1883): 8, č), za funkcionalno prekrivnost nedoločnika in namenilnika pa iz DB 1584: Samuel 16, A: Jest sim prišal Gospodu offrovati; Job. 2, A: de bi prišli njega žalovat inu troštat. (Cv IV (1883): 9, č). 193 Škrabec je stare oblike s končnico -o našel v TPo 1595: dopado, imenujo, mašujo, mečo, obleiko, posta-no, premogo, prido, rozgočo, vpyo, vprego (Cv XXXI (1914): 3, c). 194 Za dokaz, da je aktivni deležnik sedanjega časa (part. praes. act.) naslonjen na 3. os. ed., navaja primere iz Dalmatina: žreč ogin, rejžeč meč, zažmaguječ jezik, vpieča štima, dopadeča (Cv IX (1890): 12, c). 122 Upoštevanje glagolskega oblikoslovja 16. stoletja v jezikoslovnih delih 19. in prve polovice 20. stoletja gnye (Cv X (1891): 6, b). Omemba rabe v 16. stoletju neredko hkrati kaže tudi na arhaičnost besede ali oblike. K natančnemu zgodovinskemu pregledu195 rabe glagolaprešuštovati ga je spodbudilo mnenje, zapisano v Ljubljanskem zvonu, da je velelnik ne prešustvovaj oz. ne prešuštovaj »ukoreninjena hiba«. Na osnovi Trubarjeve sedanjiške oblike za 3. os. ed. prešuštva in Dalmatinove prešuštuje je predvidel paradigmipre'šuštvati,pre'šuštva inpre'šušt[vo]vati,pre'šušt[v]uje, ki opravičujeta tudi veleniško obliko ne prešustvovaj (Cv IV (1883): 6, c-č). Protestantske rabe časov se je dotaknil na dveh točkah: z zgledi iz Trubarja in Dalmatina je ponazoril t. i. efektivni prezent (npr. iz DB 1584, Mat. 26, 63: Jest tebe zaklinam (Cv XXIII (1906): 7, b)), omenil pa tudi variantnost izražanja prihodnosti. Kot manj določno in zato že preživelo možnost je označil opisovanje z imeti/hoteti + nedoločnik (Cv XI (1892): 1, c). Z nekaterimi opozorili (npr. glede rabe deležnikov196) je Škrabec že prestopal na področje skladnje. Zglede iz protestantskih del je večinoma navajal v delno prečrkovani obliki197 in jih opremljal s podatkom o mestu pojavitve. 8 Oblakova raziskovalna metoda198 prihaja do izraza tudi pri obravnavi glagolov iz Skalarjevega rokopisa iz leta 1643 (Oblak 1890). V njej se osredinja na prikaz večinoma že odkrite variantnosti spregatvenih oblik. Oblak preverja njeno praktično razrešitev pri Skalarju, večinoma doseženo z izbiro. Kot Miklošiča in Škrabca ga zanimajo vzroki zanjo. Dotedanjim razlagam neredko ugovarja in jih spreminja. V obravnavi je večkrat poudarjeno tudi spoznanje, da je posamezne oblike mogoče primerno razložiti le z upoštevanjem zgodovinskega razvoja.199 Ker tega ni mogoče rekonstruirati brez upoštevanja stanja v 16. stoletju, se je Oblak zlasti na Trubarja in Krelja zelo pogosto skliceval. Upošteval je več Trubarjevih del. Njegov jezik je navadno dvostopenjsko preverjal: v delih pred Hishno postillo in v njej, ker je prav to delo pogosto izkazovalo drugačno stanje. Iz posameznega dela je običajno navedel več zgledov, ki dokaj popolno obveščajo o pregibanju določenega glagola. Za dokaz, da so v 16. stoletju prevladovale krajše spregatvene oblike glagola, je npr. navedel pet zgledov iz Trubarjevega psaltra (grem, gre, gree, gremo, gredo, za zadnjo celo tri pojavitve - vse so navedene citatno) (str. 222). Če je šlo za splošno ali široko uveljavljeno obliko, je govoril o njeni izpričanosti v 16. stoletju, v (starih) virih iz 16. stoletja ali celo iz daljšega razdobja, ki vključuje tudi 16. stoletje, o rabi pri kranjskih pisateljih 16. stoletja oz. pri pisateljih iz sredine 16. stoletja (vse na str. 220-222). Obravnava glagolske oblikoslovne problematike Skalarjevega rokopisa ga je privedla do naslednjih oblik, znanih v 16. stoletju: • do različic za 1. os. ed. prihodnjega časa glagola biti: bom in bodem (str. 220); • do starih, pri Trubarju ohranjenih oblik za 1. os. ed. sedanjega časa: hočo, veryo ter _čom, ki ga je v TPo odkril že Škrabec (str. 224); 195 Začel ga je v 16. stoletju, nadaljeval pa z upoštevanjem Svetokriškega, Skalarja, Rogerija, Japlja in mlajših piscev (Cv IV (1883): 6, c). 196 Škrabec omenja, da Dalmatin deležnike rad opisuje (npr. Plazhite fe ftemi, kateri feplazheo, kar je bolj naravno in domače kot npr. plačite se splazhejočimi (Cv XXXI (1914): 4, c-č)). 197 O tem Merše 1997b: 30. 198 Na obseg in način Oblakovega prikaza glagolskega oblikoslovja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja je pri predstavitvi njegovega oblikoslovnega in skladenjskega prispevka v obravnavi starejših slovenskih besedil opozorila I. Orel 1998: 190-192. 199 Oblak meni, da je treba upoštevati tudi analogije, vendar se zlasti iz primerov sekundarne analogije »še ne da nič gotovega sklepati: analogija je faktor, kateri se ne da kontrolirati, sedaj hodi po tem, sedaj po onem potu« (Oblak 1890: 220). 123 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja • do oblik za 2. os. mn. sedanjega časa: dafte, podafte (Trubar in Krelj (str. 228)); • do oblik za 3. os. mn. sedanjega časa: bodo (splošno razširjeno (str. 221)), gredo (primeri iz Trubarja in Krelja (str. 222)), daio, dado (Trubar in Krelj) in dade (Krelj) (str. 228); • do tvorb, nastalih pod vplivom sedanjiških oblik: bodeezhe, raffal (Trubar in Krelj (str. 223)) • in do oblik, ki so nastale z obratno analogijo, to je pod vplivom nedoločnika: rafte, srafteio (Trubar in Krelj (str. 223)). 9 Za Breznikovo slovnico je značilno, da pravilu ali opisu navadno sledi veliko število ponazarjalnih zgledov, nabranih iz literarnih in strokovnih del 19. in iz prvega desetletja 20. stoletja. Ker je slovnica izrazito normativno naravnana, so zgledi namenjeni konkretizaciji sve-tovanega in odsvetovanega oz. pravilnega in napačnega. Isti dvojnosti so podrejeni tudi zgledi iz Trubarjevih in Dalmatinovih del. Kot napačna je večkrat predstavljena Trubarjeva raba, kot pravilna pa Dalmatinova. Trubar je npr. prihodnost izražal s sedanjikom nedovršnih glagolov, kar je Dalmatin izboljševal z rabo opisnega prihodnjika, v zanikanem velelniku pa je Trubarjeve dovršnike nadomeščal s pravilnimi nedovršniki. Drugi del Trubarjevega zgleda: Obvari svojega hlapca pred prešernimi, da čez mene ne gospodujejo, se pri Dalmatinu glasi: da ne bodo čez mene gospodovali (str. 139). Velelni stavek pa je popravljen takole: In ne skrij svojega obličja pred tvojim hlapcem ^ ne skrivaj (str. 143). Več protestantskih zgledov je uporabljenih za ponazarjanje razvojno preseženih oblik,200 zgledi, ki so vključeni med običajna ponazorila slovničnih pravil, pa vsaj posredno opozarjajo na dolgotrajnost rabe (rabo nedoločnika ob nepolnopomen-skih glagolih npr. dokazuje tudi Trubarjev zgled: Meni se je iz srca hotelo le-to jagnje z vami jesti (BS 1934: 139)). V dveh primerih se je Brezniku ob protestantskem zgledu zdelo vredno opozoriti na prevodno neodvisnost oz. na izvirnost izbire (npr. Trubarjevemu zgledu Pusti pri oltarju svoj dar in pojdi, poprej se spravi s svojim bratom, namenjenemu ponazoritvi izogibanja namenilniku z nadomestno rabo velelnika dovršnega glagola, je v opombi pripisal: »Neodvisno od Vulgate in Lutra« (BS 1934: 142)). Breznik je protestantske zglede večinoma navajal v opombah, zapisani pa so v posodobljeni obliki in brez lokacij. 10 Še natančneje kot pri Miklošiču je razvojna pot zarisana in z zgledi ponazorjena v Ramovševi Morfologiji iz leta 1952. V njej so upoštevani tudi drugi spomeniki iz predknjižnega obdobja (poleg Brižinskih spomenikov tudi Celovški in Kranjski rokopis (str. 133) ter vsi protestantski pisci: poleg Trubarja, Krelja in Dalmatina tudi Tulščak in Znojilšek, kot posebna enota pa so upoštevane ENE DVHOVNE PEISNI, 1563. V pregled je vključenih večje število Trubarjevih in Dalmatinovih del kot v prejšnjih jezikoslovnih delih. Upoštevane so tudi razlike med zgodnejšimi in kasnejšimi Trubarjevimi deli ter prvimi Dalmatinovimi tiski in Biblijo. Boljše poznavanje del je omogočilo navedbo večjega števila (ali celo vseh) oblikovnih različic (npr. za 1. os. ed. glagola hoteti poleg novejše oblike hozhem tudi arhaične hočo in čo ter nečo in nočo (str. 133)) in celo njihovih medsebojnih pogostnostnih razmerij.201 Na njegovi osnovi je Ramovš občasno tvegal celo opozorilo na prvo pojavitev ali opozorilo na besedilno vezanost oblike.202 Naraslo je tudi število dokazilnih zgledov. Za o-jevsko končnico tematičnih glagolov v 3. os. mn. (za razreda III/2 in IV) navaja naslednje Trubarjeve zglede: vido, shivo, seleno, brano, fovrasho, besho, fhteio, nefhtevo,pozhuto, ohrano,povabo (str. 137); poleg starejše oblikeprido 200 Tudi Breznik omenja, da so se v 16. stoletju še rabile kratke oblike za 3. os. mn.: predo, kolno, hvale, kupujo (BS 1934: 143). 201 Npr.: »Obliko mogo za današnje morem beremo dvakrat v Testamentu iz 1557. l., 1582, v Tulščaku, sicer pa je za XVI. stol. že običajna oblika morem« (str. 134). 202 Pri (reducirani) obliki veryo za 1. os. ed. opaža, da je bila običajna v katehetičnih frazah (str. 134). Upoštevanje glagolskega oblikoslovja 16. stoletja v jezikoslovnih delih 19. in prve polovice 20. stoletja že pri Trubarju odkriva mlajšo, podaljšano različico: pridejo,puidejo, dopadejo, rastejo, kradejo, morejo, tečejo; strižejo, obimejo, zaterejo, ostanejo, pišejo, hočejo, imajo (str. 138). Zgledi so večinoma navedeni v pisno posodobljeni obliki. Fran Ramovš, Morfologija slovenskega jezika, 1952 - naslovnica 11 Oblak in Ramovš sta razvoj preverjala tudi v vse krajših časovnih razmikih, kar npr. dokazuje Oblakovo zaporedno navajanje zgledov iz del Hrena, Schonlebna, Kastelca in od drugod ali Ramovševo iz Skalarja, Paglovca, Rogerija, Hipolita, Basarja (npr. za ohranjenost tematične fleksije glagola gredem v poprotestantskem obdobju (str. 139)). Gosta podatkovna mreža je omogočala natančno rekonstrukcijo razvoja, širila pa je tudi poznavanje knjižnega jezika 16. stoletja. 125 II BESEDOTVORNE RAZPRAVE Glagolski kalki v zgodovini slovenskega knjižnega jezika 0 Kalkiranje je bilo v drugi polovici 16. stoletja eden izmed osnovnih načinov širitve slovenskega glagolskega besedja. Z njegovo pomočjo so slovenski protestantski pisci pogosto razreševali poimenovalne zadrege, s katerimi so se soočali zlasti pri prevajanju biblije, postil in drugih verskih besedil. Med uporabljenimi kalkiranimi glagolskimi tvorjenkami je mogoče glede na izvorno različnost začetnega dela tvorjenke razlikovati več tipov, med katerimi po številu glagolov in po pogostosti njihove rabe izstopata dva: a) gori vstati,20 doli poklekniti (^ aufstehen, niederknien), b) dopasti (^ gefallen). Pri prvem tipu se v vlogi prve predpone oz. kot začetno besedotvorno obrazilo pojavlja prislovna sestavina, ki je prevodna ustreznica nemške predpone (prefiksa), ta pa je bodisi predložnega ali prislovnega izvora. V prvem primeru je vedno poudarjena in ločljiva, v drugem pa glede na različno pomensko realizacijo bodisi poudarjena in ločljiva ali nepoudarjena in neločljiva. Drugi tip predstavljajo sestavinsko zvesti prevedki nemških neločljivo sestavljenih glagolov z nepoudarjenimi predponami,204 ki so zaradi strukturne izenačenosti z domačimi pred-ponskimi glagoli manj izstopali. Na njihovo izločitev iz knjižne rabe je vplivala moteča pomenska kalkiranost.205 0.1 V razpravi so obravnavani številni glagolski kalki s prislovno sestavino v vlogi predpone.206 Na potrebo po njihovem natančnejšem besedotvornem in pomenskem opisu ter po natančnejši določitvi obsega njihove rabe v 16. stoletju (in v zgodovini slovenskega knjižnega jezika nasploh) je pokazalo razmišljanje o načinu njihove slovarske predstavitve207 ter z njo povezane nujne predhodne razmejitve med glagolskimi kalki in enakoizraznimi zvezami, sestavljenimi iz 203 Glagolski kalki so dvodelna poimenovanja. V obravnavi so pisana narazen, kar je v skladu s prevladujočim načinom pisanja v protestantskih delih 16. stoletja. 204 O besedotvornih sestavinah ločljivo in neločljivo sestavljenih glagolov prim. npr. Muster-Čenčur 1999: 20-23; Duden 1998: 451-471; Helbig/Buscha 1996: 221-227. 205 Bezlaj (1960: 141-142) glagole tipa dopasti se (gefallen), zastopiti (verstehen), izgledati (aussehen) opredeljuje kot stare ljudske kalke. V neknjižni rabi so se ohranili do danes. Omembe tovrstnih glagolov v SSKJ kažejo, da so že zastareli ali pa so rabljeni le še pogovorno. Npr.: dopasti se -padem se pog.[ovorno] 'biti všeč, ugajati' (SSKJ I (1970): 467), zapopasti -padem star.[insko] 'razumeti, dojeti' (SSKJ V (1991): 735), zastopiti nižje pog. 'razumeti, dojeti' (SSKJ V (1991): 778) itd. 206 Tovrstne glagolske tvorjenke so glede na pripadnost besedotvorni vrsti v slovenskih jezikoslovnih obravnavah različno opredeljene. A. Vidovič-Muha (1984a: 253-255) jih obravnava med glagolskimi sestavljenkami, vendar kot posebno vrsto »zloženk«. Z glagolskimi sestavljenkami jih po njenem mnenju povezuje pomensko-podstavna vloga prislovne sestavine (Vidovič-Muha 1984a: 254 in 1988b: 284). Toporišič (1987a: 8-9) govori o kalkiranih predponskih glagolih oz. o »besednozveznotvornem pojavu«, M. Orožen (1987a: 32) pa o zvezah, sestavljenih iz (odvečnih) prislovov in predponskih glagolov. E. Kržišnik-Kolšek (1986: 440-441) morfemske prevode nemških sestavljenih glagolov tipa gori vzeti 'sprejeti' obravnava kot poseben tip stalnih besednih zvez (sestavljajo ga zveze, ki imajo v svoji sestavi vsaj po eno besedo, ki ji je potrebno pripisati pomen, možen za dano besedo le pri njenem pojavljanju skupaj z vsemi ostalimi sestavinami besedne zveze) itd. 207 Potreba po dodatni slovnični osvetlitvi in posledični ustrezni praktični razrešitvi problematike se je nakazovala že ob pripravi Poskusnega snopiča Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, neizogibna pa je postala ob pripravi popisa besedja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, ki poteka v Sekciji za zgodovino 129 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja prislova z razvidnim prostorskosmernim pomenom in glagola. Razločevanje se slovarsko odraža v številu in besednovrstni različnosti iztočnic. Glagolski kalk je sam zase iztočnica, zveza prislova in glagola pa razpada na dve iztočnici. Analiza številnih dvoumnih primerov praviloma terja zelo pazljivo obravnavo sobesedilne rabe. Mestoma jo olajšuje primerjalno pritegovanje prevodnih zgledov, čeprav k težavnosti razmejevanja prispeva tudi pisno nerazlikovano zrcaljenje sistemske dvojnosti nemškega jezika, ki jo ustvarja možnost izražanja konkretnega, prostor-skosmernega pomena s poudarjeno in ločljivo sestavljeno izprislovno predpono (npr. durch-, hinter-, unter-, über-) oz. prenesenega in abstraktnega pomena, če je ista predpona rabljena nepoudarjeno in kot neločljiva sestavina glagola.208 1 K nujni delni podomačitvi besedotvornega vzorca je usmerjal prestop iz germanskega v slovanski jezik oz. iz jezika, v katerem glagolski vid ni bil z besedotvornimi sredstvi izražena (dvočlenska) slovnična kategorija, v jezik, kjer je kot taka slovnična kategorija obstajal. Kadar so se prevajalci znašli pred nalogo dovršno prevesti nemški predponski (dovršni ali vidsko neopredeljeni) glagol,209 so morali uporabiti pomensko ustrezni dovršnik: bodisi prvotnega (npr. übergeben ^ čez dati), če pa ta ni obstajal ali če je obstajala potreba po predponskem dovršniku kot nosilcu ustreznega pomena, pa predponsko tvorjenega drugotnega, saj prislovna sestavina ni imela podo-vrševalne moči in s tem vidskoizrazne funkcije. Izbor predpone je moral biti vsaj okvirno pomensko usklajen s prislovno sestavino, ki je bila prvotni ustreznik nemške predpone, zato je izbor obojega v takih primerih dejansko usmerjala nemška predpona. Uporabljena predpona je bila lahko sopomenska prislovni sestavini (npr. auffheben ^ gori + vz-digniti, einblasen ^ noter + v-dahni-ti, ausstoßen ^ vun + iz-pahniti), pomensko neizrazita210 (niederknien ^ doli + po-klekniti) ali pa je bila izbrana že obstoječa in uveljavljena različica predponskega glagola, tvorjenega s predpono, ki je aktualizirala drugo pomensko sestavino in bila kot taka novi tvorjenki še posebej konkurenčna (npr. niedergehen ^ doli + za-hajati). Primere sopomenskosti oz. večje pomenske približanosti prislovnega in predponskega dela glagola (npr. med gori in vz-)211 je mogoče ugotavljati ob vseh možnih prislovnih začetkih glagolov. Npr.: bodo /.../ en vezhni fen fpali, is kateriga fe nebodo ni-kuli vezh gori sbudili (DB 1584: II,54a) - das sie /.../ einen ewigen Schlaff schlaffen / von dem sie nimermehr auffwachen sollen (LB 1545: 1374); bodo en vezhni fen fpali, is kateriga fe nikuli vezh nesbude (DB 1584: II,54b) - das sie einen ewigen Schlaff sollen schlaffen / dauon sie nimer mehr auffwachen (LB 1545: 1376). Ogrožujoča pomenska prekrivnost prislovnega in glagolskega dela je lahko nastajala tudi pri sestavljenkah s prvotnimi nedovršniki (npr. doli trgati).212 slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Popis bo obveščal tudi o besednovrstni pripadnosti leksema, o njegovih osnovnih slovničnokategorialnih lastnostih, o pravopisnih posebnostih itd. 208 Prim. Muster-Čenčur 1999: 22. Sodobne slovnice nemškega jezika pa opozarjajo tudi na dejstvo, da je meja med predpono kot ločljivo sestavino glagola in samostojno besedo mestoma netrdna (Helbig/Buscha 1996: 226-227), kar je upravičeno mogoče predvidevati tudi za 16. stoletje. 209 Npr.: 1. taku on nema njej na nje Vshitku, ni na nje Gvanti, ni tudi na nje Sakonfkim dolgu nizheffer doli vtergati (DB 1584: I,48a) - so sol er jn an jrem Futter /Decke vndEheschuld nicht abbrechen (LB 1545: 160-161). 2. Komu le jeft delam, inu moji dufhi doli tergam? (DB 1584: I,329b) - Wem erbeite ich doch / vnd breche meiner Seelen ab? (LB 1545: 1142). 210 Taka je pogosto predpona po- (prim. Bajec 1959: 21-23, Merše 1995b: 147 itd.). 211 Ugotavljanje številčnega razmerja sopomenskih glagolov gori vzdigniti in vzdigniti je v popolno izpisani Dalmatinovi Bibliji pokazalo na premoč prevzete strukture, saj se gori vzdigniti pojavlja 109x, vzdigniti pa 80x. Notranje razmerje med zvezami glagolov s konkretnimi in abstraktnimi predmeti je primerljivo. Prevladujejo zveze s konkretnimi predmeti (npr. (gori)vzdigniti barko, kamene, kobilice, noge, nož, roko, špejs itd.; vštete so tudi zveze s frazeološkim pomenom, npr. vzdigniti roko čez koga), zveze z abstraktnimi predmeti so redkejše (npr. vzdigniti štimo, gori vzdigniti činž, farstvo, postavo, štimo, zapoved itd.). Pri povratnih glagolih je razmerje drugačno: prevladuje vzdigniti se (136x), gori vzdigniti se pa se redkeje pojavlja (13x). 212 A. Vidovič-Muha (1984a: 253-254) v okviru strukturnega opisa glagolskih tvorjenk v Trubarjevi Cer-kovni ordningi obravnava tudi glagolske kalke tipa gori vzeti. Opredeljuje jih kot posebno vrsto zloženk in 130 Glagolski kalki v zgodovini slovenskega knjižnega jezika 1.1 Posledica součinkovanja tujega in domačega besedotvornega vzorca je bil v večini primerov svojski pleonazem, ki je sam zase, zaradi jeziku lastnega stremljenja po ekonomičnosti in po funkcionalni izrabi jezikovnih sredstev, težil k razrešitvi. V nadaljnjih stoletjih so k opuščanju glagolskih kalkov nedvomno odločilno pripomogla tudi puristična prizadevanja jezikoslovcev. Uzaveščenost tujega besedotvornega vpliva je spodbujala k domači tvorbi in ko je ta zadostila izraznim potrebam, je knjižni jezik kalkirane zgradbe opustil. 1.2 Najpogostejša domača prislovna nadomestila tujih izpredložnih in izprislovnih predpon so bila: ab ^ doli, an ^ gori, auff ^ gori, aus ^ vun, aussen ^ vuni, bey ^ poleg, dahin ^ tja, durch ^ skoz, ein ^ noter, heim ^ domov, her ^ sem, heraus ^ vun/vunkaj, hin ^ proč, tjakaj, nieder ^ doli, um ^ okoli, über ^ čez, vor ^ naprej, weg ^ proč, zer ^ narazen, zusammen ^ vkup/vkupe, wider ^ zoper. Če se isti prislov uporablja kot prevodna ustreznica različnih nemških predpon, je predvidljiva tudi njegova večpomenskost (npr. če se gori pojavlja kot ustreznica za auff- ali an-: Natu vas nej GOSPVD gori vsel, inu vas isvolil (DB 1584: I,104b) - Nicht hat euch der HERR angenomen vnd euch erwelet (LB 1545: 349)). Prav tako je mogoče predvidevati, da je bila pri nekaterih manj rabljenih domačih predponah (npr. pri predponi u-) oz. pri neosnovnih smernih pomenih tudi pomenska razvidnost manjša, zato je bila prisotnost prislovne ustreznice nemške predpone v smernopoudarjalni vlogi še potrebna. 1.3 Med prislovne sestavine glagolskih kalkov, s katerimi so prevedene nemške izpredložne ali izprislovne predpone, se poleg osnovnih smernih prostorskih prislovov (kot npr. čez, doli, gori, naprej, narazen, nazaj, noter, okoli, poleg, proč, proti, semkaj, skozi, tja/tjakaj, vkup/vkupe, vun/vuni/vunkaj21i itd.) uvrščajo poleg manj navadnega domov (npr. domov obiskati (koga), domov pasti (kaj komu), domov postavljen (kaj komu) itd.: Tu bodi pak vfakimu brumnimu Kárfzheniku, kir je bo bral, porozhenu, inu domou pofiaulenu, foditi inu fposnati (DB 1584: II,194a) - Es sey aber alles dem fromen Leser befolhen vnd heimgestellet zu vrteilen vnd erkennen (LB 1545: 1901)) še narazen ter vkup/vkupe in zoper, ki so rabljeni (tudi) načinovno. Tvorjenke s sestavino domov so skorajda brez izjeme rabljene skladno s prevodno predlogo (torej ne samostojno in ne neodvisno od nje),214 kar enako zgovorno kot vključevanje domačih sopomenskih nadomestil dokazuje neposvojenost vzorca.215 Npr.: Satu bodo tudi téhAjdouMa-liki obifkani, sakaj ony fo is Boshjeftvari h'gnufnobi inu h'pohujfhanju zhlovezhkih dufh, inu ugotavlja, da ne gre niti za pomensko niti za slogovno izenačena poimenovanja. Glede na pomensko vlogo prislova kot določujočega glagolskega člena razlikuje tri tipe tovrstnih poimenovanj: 1. prislov je pomensko-skladenjska podstava predponskega obrazila (npr. narazenločiti - razločiti, vunkajiti - iziti); 2. zloženka ima sopomenko (npr. gori narejati - ukazovati, proč dejati - odstraniti); 3. prislov je okrepitev in podkrepitev pomena glagolske predpone pri predponskem glagolu oz. njegovega celotnega pomena, če je nepredponski. M. Merše (1984: 239-251) tipološko členi glagolske kalke na osnovi ugotovljene stopnje pomenske razvidnosti prislovne sestavine: 1. prislovna sestavina je v slovarskem pomenu tvorjenke udeležena s prenesenim pomenom; povezavo z izhodiščnim prostorskosmernim pomenom ustvarja še razpoznavna motivacija prenosa: gori vzeti (^ aufnehmen) 'sprejeti'; 2. a) prostorskosmerni pomen prislovne sestavine je (še) razviden, vendar v slovarskem pomenu tvorjenke zaradi prekrivanja s pomenskimi sestavinami glagolskega dela funkcionalno razveljavljen (dolipoklekniti (^ niederknien)); 2. b) prostorskosmerni pomen prislovne sestavine je razviden, vendar pogre-šljiv zaradi sopomenskosti glagolske predpone (gori vstati ^ aufstehen). 213 Okoli, poleg in vuni so izraziti mestovni prislovi (prim. Toporišič 2000: 407). 214 Redko izjemo predstavlja raba v Trubarjevi Cerkovni ordningi, 1564, ki velja za izvirno besedilo: te zhinshne Nyue inu faftaulenu blagu, vfelei zhes petdeffet leit, imaio fabfton vfakimu, komu slishio, domou pafti inu fe nafai pouerniti (TO 1564: 56a). 215 Pravilnost sklepanja posredno dokazuje tudi popolna (sočasna in kasnejša) slovarska prezrtost tovrstnih tvorjenk. 131 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja k'jhtriku tem nesajtopnim pojtali (DB 1584: II,144b) - DARumb werden auch die Götzen der Heiden heimgesucht /Denn sie sind aus der Creatur Gottes /zum Grewel vnd zum Ergernis der Menschen seele / vnd zum stricke den Vnuerstendigen / worden (LB 1545: 1721). 2 Z vzporejanjem najobsežnejših slovenskih protestantskih prevedenih besedil in njihovih nemških prevodnih predlog so ugotovljivi številni primeri skladnosti, ki jo ustvarjajo kalki kot prevodne ustreznice nemških predponskih glagolov. Na uveljavljenost tvorbenega vzorca še bolj prepričljivo kot prevodna usklajenost (1. zgled) kaže raba kalkiranih glagolov na mestih, kjer ni bila neposredno spodbujena s predlogo216 (2. in 3. zgled). Taki primeri so zanesljiv znak dolgotrajne rabe glagolskih kalkov.217 Večkrat je bila »prekrivni« člen samo predpona, ki so jo slovenski protestantski pisci prevajali s sopomenskim prislovom, glagolski del pa je bil neuje-malen (4. zgled). K samostojni rabi je posredno navajala tudi Lutrova praksa, saj so bili tudi v njegovem prevodu izmenično rabljeni sopomenski predponski in nepredponski glagoli (5. in 6. zgled). Npr.: (1) Satu jim je jejt obudil, inu Jim gori pogledal, inu jim jlatku jpal (DB 1584: II,42b) - DARUMB BIN ICH AUFFGEWACHT / VND SAHE AUFF / VND HABE SO SANFFT GESCHLAFFEN (LB 1545: 1331); (2) INu GOSPVD je doli pobil tiga Mura pred Ajjom (DB 1584: I,240b) - VND der HERR plaget die Moren fur Assa (LB 1545: 812); (3) KAdar je pak Gallion, Desheljki flegar, bil v'Ahaji, fo Iudje k'malu gori vftali supar Pauluja (DB 1584: III,71b) - DA aber Gallion Landuogt war in Achaia / empöreten sich die Jüden einmütiglich wider Paulum (LB 1545: 2230); (4) Vsdignite Banderu gori na vijjokih Gorrah (DB 1584: II,6a) - Werfft Panir auff / auff hohen Bergen (LB 1545: 1191); (5) ony jo oblaki pres vode, od vejtra okuli goneni (DB 1584: III,135a) - Sie sind wolcken on Wasser von dem winde vmbgetrieben (LB 1545: 2463); (6) Sakaj kateri zvibla, ta je glih Morjkim vallum, kir bodo od vejtra gonjeni inu gi-bleni (DB 1584: III,133b) - Denn wer da zweiuelt / der ist gleich wie die Meeres woge /die vom winde getrieben vndgewebd/wird (LB 1545: 2456). 2.1 Izmenična raba sopomenskih glagolov iz dvojic, kakršno sestavljata merkati in gori merkati, je do določene mere razložljiva s prevodno odvisnostjo, neenotnost v prevodni predlogi pa mestoma z ovirami, ki jih je postavljal nemški jezik sam. V drugem zgledu je na odsotnost predpone auff (in posledično gori v DB 1584) vplivala prisotnost enakoizraznega predloga.218 Hkratna navedba obeh bi namreč povzročila motečo podvojitev. Na možno rešitev le-te kaže 3. zgled. Predstavlja jo nerazdruženost ločljivo sestavljenega nemškega glagola. Uzaveščenost tovrstnih poenostavitev je lahko v veliko pomoč pri ugotavljanju realnega obsega rabe prevzetega vzorca, hkrati pa ponuja tudi oporo za smelejše in zanesljivejše odločitve v razvrščevalno težav- 216 Npr. v Trubarjevi Cerkovni ordningi; prim. Vidovič-Muha 1984a. 217 Trden dokaz za rabo vzorca v predknjižnem obdobju so npr. primeri iz Rateškega oz. Celovškega (npr. gori wjtaa (Mikhailov 1998: 99)) in Kranjskega rokopisa (Jenu tho, kher je Vpraudj, olli vjuetu rezhe. pro na-prey pernefti (Mikhailov 1998: 184), per thi telejzni Rotwi, khatero Ste Vy gori Vfdignenimj prjtmi l...l perjeglj (Mikhailov 1998: 185)). O nemčevanju pred Trubarjem - tudi o rabi t. i. prislovnih glagolov - prim. Toporišič 1987a: 6-9. 218 Na nujnost prevodnega oddaljevanja od nemške predloge v primerih, kadar tam prihaja do poenostavitev zaradi nemožnosti ponavljanja istega predloga, je ob predložni zvezi s stenami od školjk pokritimi (za nemško mit von Muscheln überkleideten Wänden - ker zgradba mit mit Muscheln ni bila možna -) opozoril že Škrabec in kot ustreznejšo možnost svetoval se stenami se školjkami pokritimi (Škrabec 1914: Cv XXXI, 2, č). 132 Glagolski kalki v zgodovini slovenskega knjižnega jezika nejših, vendar slovaropisno nujnih primerih razlikovanja med domačimi besednimi zvezami in tvorjenkami, oblikovanimi po tujem besedotvornem vzorcu. Zveza gori obesiti (4. zgled) se npr. kljub konkretni neujemalnosti s prevodno predlogo razkriva kot prevzeta glagolska zgradba. (1) POflujhajte vfifolki, merkajgori deshela (DB 1584: II,116b) - HOret alle Völcker / Merck auf Land (LB 1545: 1618); (2) GOSPVD, poflufhaj moje beffede, merkaj na moje govorjenje (DB 1584: I,280b) - HERR HÖRE MEIN wort / Mercke auff meine rede (LB 1545: 970); (3) gledajmo gori na Iesufa (DB 1584: III,131b) - Vnd auffsehen auff Jhesum (LB 1545: 2450); (4) inu je nje v'roko teh Gibeoniterjeu dal, kateri fo nje obefsili gori na tej gorri pred GOSPVDOM (DB 1584: I,180a) - vnd gab sie in die hand der Gibeoniter / Die hiengen sie auff dem berge fur dem HERRN (LB 1545: 612). 2.2 Primerjalna analiza rabe glagolskih kalkov je pokazala, da je na rahljanje prevodne odvisnosti pogosto vplivala čustvenost povedi, najpogosteje prepoznavna po prisotnosti naklon-skih glagolov (npr. glagola morati v prvem zgledu) ali oblik (npr. velelnika v drugem zgledu). Dalmatinov prevod je v obeh primerih člensko popolnejši, Lutrov pa se zadovoljuje z ustaljeno rabljeno skrajšano različico. Npr.: (1) Ty, kateri Egypta branio, morajo pafti, inu nje mozhy offärt mora doli Jtopiti (DB 1584: II,74a) - Die Schutzherrn Egypti / müssen fallen / vnd die hoffart jrer macht mus erunter (LB 1545: 1457);219 (2) VStani gori, vJtani gori, oblejci muzh ti GOSPODNIA roka (DB 1584: II,21a) -WOlauff / wolauff /zeuch macht an du Arm des HERRN (LB 1545: 1247). 2.3 Protestantski pisci so glagolske kalke kot uveljavljeno izrazno možnost zavestno ohranjali in jih smiselno uporabljali za variiranje izražanja in za oblikovanje dvojnih (npr. 1. zgled v razdelku 2.1), neredko pa tudi trojnih formul (1. zgled). Analiza rabe odkriva obe pričakovani skrajnosti: primere popolne odvisnosti od predloge in številne primere docela samostojne, s prevodno predlogo neusmerjane rabe. Glagolski kalki so funkcionalno vključeni tudi v druge stilne figure (npr. v hiazem), uporabljene prevodno skladno ali neodvisno (2. zgled). Npr.: (1) INu jeft Jim moje ozhy supet gori vsdignil, inu Jim pogledal, inu pole, en lete-zh Lyft je bil (DB 1584: II,127a) - VND ICH HUB MEINE AUGEN ABERMAL AUFF / vnd sahe / Vnd sihe / Es war fliegender Brieue (LB 1545: 1654); (2) PoJluJhajtemene vy Otoki, inu vy folki od dalezh, merkajtegori (DB 1584: II,20a) - HORET MIR ZU JR JNSULEN / VND JR VÖLCKER IN der ferne mercket auff (LB 1545: 1243). V prvem zgledu je glagol gori vzdigniti v DB 1584 (skladno z Lutrom) uporabljen kot člen niza, s katerim je predstavljeno postopno uresničevanje večfaznega dejanja, ki ga v tem primeru predstavlja proces vidnega zaznavanja. Namera učinkovati s simetričnimi dvojnimi formulami, večkrat sestavljenimi iz protipo-menskih dvojic, je lahko vplivala na izbor kalkirane strukture, ki s predlogo ni bila vplivana. Prav zaradi možnosti učinkovanja z izborom protipomenskih prislovov, čeprav večkrat rabljenih 219 V sodobnem slovenskem biblijskem prevodu je mesto prevedeno takole: njegova ponosna moč se bo sesula (SP 1996: 649). 133 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja v različni vlogi, je npr. stilni učinek Dalmatinovega biblijskega prevoda na številnih mestih okrepljen (npr. 5. in 6. zgled). (1) inu je sydal Viffokote, katere je bil njegou ozha Hifkia doli perpravil, inu je Baalu Altarje gori narejal (DB 1584: I,217a) - vnd bawet die Höhen die sein vater Hi-skia hatte abgebracht / vnd richtet Baal Altar auff (LB 1545: 728); (2) je gori Jhal na eno Gorro, inu je doli Jedel (DB 1584: III,4b) - DA ER /.../ GI-ENG ER AUFF einen Berg /vnd satzte sich (LB 1545: 1973); (3) te Kezarje /.../ taku s'mozhjo doli mezhe, inu to pravo rifnizo ozhitu doli tlazhi inu satira (DB 1584: II,92b) - er /.../ die Ketzer so gewaltiglich darnider fellet /vnd die warheit öffentlich vnterdrückt (LB 1545: 1527); (4) Taku fejegodilu s'Krajlevim vun inu supet domou hojenjem (DB 1584: II,203b) -So ists mit dieses Königs reise /vnd wider heimzuge/gangen (LB 1545: 1936)220 - Tako so potekali dogodki v zvezi s kraljevim pohodom in njegovim umikom (SP 1996: 1321); (5) Vsdignite vafhe ozhy goripruti Nebeffam, inupogledajte doli na Semlo (DB 1584: II,21a) - Heubt ewr augen auff gen Himel vnd schawet vnten auff die Erden (LB 1545: 1246); (6) David pak je Jhal, inu je gori jemal, inu Saulova Hifha je fhla, inu doli jemala (DB 1584: I,169b) - Dauid aber gieng vnd nam zu / Vnd das haus Saul gieng vnd nam abe (LB 1545: 573). 2.4 Med najbolj uveljavljene kalke, ob katerih je zavest tujosti zaradi pogostosti rabe zbledela, spadajo glagoli, ki označujejo osnovne telesne položaje, dosežene s premikanjem: leči, vstati, sesti, poklekniti, pripogniti. Vsi ti glagoli so bili pomensko razvidni tudi brez dodatka prislovne sestavine. Npr.: Ieft tebi rezhem, vJtani gori, vsami tvojo Poftelo, inu pojdi domou. Inu sdajci je on gori vftal, je vsel fvojo Poftelo, inu je Jhal vunkaj pred vfemi (DB 1584: III,20a) -Jch sage dir /stehe auff /nim dein Bette / vnd gehe heim. Vnd als bald stund er auff / nam sein Bette / vnd gieng hin aus fur allen (LB 1545: 2033). 2.5 Produktivnost besedotvornega vzorca posredno potrjuje tudi nadaljnja tvorba (neosebnih) glagolskih oblik (gori kojiti ^ gori kojen, gori kojenje), manjkajočih členov vidskih nasprotij (gori buditi - gori obuditi/gori zbuditi, gori obuditi - gori obudovati/gori obujati, gori vzeti - gori jemati itd.) ter besednodružinsko razraščanje (npr. naprej hoditi, naprejhod, naprejhodec itd.). Npr.: Inu ta Vuzhenik je Elias Prerok, kir je v'Nebu gori vset inu fkriven (DB 1584: I,118b) - Vnd der Lerer ist Elia der Prophet der in den Himel genomen vnd verbogen (LB 1545: 401). 2.6 Prislovne sestavine glagolskih kalkov so slovenski protestantski pisci 16. stoletja pisali ločeno od glagolskega dela. Stični zapis je pogostejši le pri glagolnikih.221 Besednoredni položaj prislovne sestavine glagolskega kalka je praviloma podrejen domačim besednorednim zakonitostim, zapis sopomenske nemške predpone pa nemškim slovničnim pravilom. Zapis je običajno različen, saj so kalkirane zgradbe tvorbeno oprte na nemške ločljivo in neločljivo sestavljene glagole. V slovenščini stoji prislovna sestavina praviloma pred glagolom, izhodiščna nemška predpona pa v sedanjiku in v enostavnem pretekliku (preteritu) na koncu stavka, torej 220 Glagolnik domov hojenje je prevodna ustreznica nemške zveze heimzuge /gangen, ki je v Grimmovem slovarju navedena kot dokazilni zgled za rabo samostalnika Heimzug, m (Grimm 1877: IV/2, 885). 221 Preverjanje številčnega razmerja skupaj in narazen pisanih primerov je npr. pokazalo, da je od 59 pojavitev glagolnika gori vstajenje v DB 1584 le 16x ugotovljiv zapis skupaj. 134 Glagolski kalki v zgodovini slovenskega knjižnega jezika za pregibanim glagolom:222 Inu Moses je gori vsdignil fvojo roko (DB 1584: I,90b) - Vnd Mose hub seine hand auff (LB 1545: 300). Do spremembe in hkrati izenačitve z nemškim vzorcem prihaja le pri velelnikih, kjer prislovni del sledi glagolskemu: Satu vsamite fe mej fabo gori, kakdr je Criftus vas gori vsel h'Boshji hvali (DB 1584: III,78b (prav 87b)) - Darumb nemet euch vnternander auff/ Gleich wie euch Christus hat auffgenomen zu Gottes lobe (LB 1545: 2293). Izjemoma so slovenski protestantski pisci ohranjali nemški besednoredni položaj pri-slovno prevajane sestavine glagola: Kadar je on pak vshe v'pakli inu v 'terpleni bil, je vsdignil fvoje ozhy gori (DB 1584: III,41a) - ALs er nu in der Helle vnd in der qual war /hub er seine Augen auff (LB 1545: 2115). 3 Zaradi bogastva besedotvornih možnosti protestantskega knjižnega jezika je na (besedo-tvornorazvojni) poti od prevzete do domače strukture upravičeno pričakovanje obstoja velikega števila nians. Ob sopomenskosti pravih in »prislovnih« predpon je obstajala tudi njihova pomenska različnost. V drugem zgledu je z doli poudarjena povešenost glave oz. njena usmerjenost navzdol, kar pomeni, da je prislov uporabljen kot pomensko prekrivni del pomenske sestavine nedovršnega glagola, hkrati pa tudi kot sredstvo za njeno poudarjalno izpostavitev. Pogrešlji-vost prislovne sestavine je večja ali manjša, odvisno od razvidnosti pomenske sestavine, ki jo je prislovna sestavina izražala in zaradi katere je bila uporabljena, oz. od tega, ali je prislovna sestavina čisti pomenskoizrazni presežek ali ne. V tretjem zgledu je za izrazitev temeljitosti odstranitve grehov potrebna celotna besedna zveza doli pobrisati, saj bi predponski glagol sam želenega pomena docela razvidno ne izražal. Kadar primerjava glede rabe glagolskih kalkov ne odkriva prevodne skladnosti, je včasih mogoče pričakovati tudi večje ali manjše pomensko neujemanje (npr. 3. zgled: tilgen - doli pobrisati). (1) GOSPVD te gori vsdiguje, kateri fo dolipobyeni (DB 1584: I,316a) - Der HERR richt auff die nidergeschlagen sind (LB 1545: 1090); (2) de en zhlovik fvojmu shivotu po dnevi slu ftury, ali fvojo glavo doli obefha, kakor enu bizhovje (DB 1584: II,23a) - Das ein Mensch seinem Leibe des tages vbel thut /oder seinen Kopff henge wie ein Schilff (LB 1545: 1255); (3) BVg, bodi meni miloftiu, po tvoji dobruti, inupobrifhi doli moje grehe (DB 1584: I,292a) - GOTT SEY MIR GNEdig / nach deiner Güte / Vnd tilge meine Sünde / nach deiner grossen Barmhertzigkeit (LB 1545: 1009). 3.1 Kombinirani vzorec prehodne veljave izkazuje tudi naslednji zgled: Sonze sna fvoje doli sahajanje (DB 1584: I,305b) - Die Sonne weis jren Nidergang (LB 1545: 1055). Z domačim nadomestilom je bila hkrati razvidno aktualizirana usmerjenost navzdol in premikanje za oviro.223 »Zloženka« je ena od besedotvornih možnosti, ki so postopoma nadomeščale prvotna kalka gori/doli iti, ki jima je obseg in trajnost rabe zagotavljala tudi povezava s tipičnimi osebki (npr. sonce, dan gori/doli gre): bodite, kakdr Sonce gori gre s'fvojo mozhjo (DB 1584: I,135b) - Die /.../ müssen sein / wie die Sonne auffgehet/in jrer macht (LB 1545: 461). 222 Izjemo predstavlja položaj glagola na koncu odvisnika, kar je udejanjala že praksa v 16. stoletju (npr.: Hvalen bodi /.../ Bug, kateri je te ludy, kateri fo fvojo roko super mojga Gofpuda Krajla gori vsdignili, isdal (DB 1584: I,178b) - Gelobt sey /.../ Gott / der die Leute / die jre hand wider meinen Herrn den König auffhuben / vbergeben hat (LB 1545: 605). Prim. Muster-Čenčur 1995: 103, Helbig/Buscha 1996: 222. 223 Kot prvi pomen predpone za- je v SP 2001 predstavljena 'odzadnjost, spodnjost' (SP 2001: 1697) oz. 'usmerjenost dejanja za kaj' (v SSKJ V (1991): 605). 135 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 3.2 Na besedilno neskladno rabo prevzete strukture so vplivali tudi poskusi pomensko ustrezne nadomestitve frazemov, uporabljenih v Lutrovi prevodni predlogi, zlasti če so te zvenele tuje, kot npr. zu boden stossen: (1) GOSPVD gori povsdiguje te reune, Inu Nevernike doli na tla paha (DB 1584: I,316a) - Der HERR richtet auff die Elenden / Vnd stösset die Gottlosen zu boden (LB 1545: 1091); (2) On resbya inu doli tlazhi: Inu dolipaha tiga vbosiga, s'gvaltjo (DB 1584: I,282a) - Er zuschlehet vnd drücket nider / Vnd stösset zu boden den Armen mit gewalt (LB 1545: 974). 4 Pri slovaropisno potrebnem ločevanju glagolskih kalkov, ki so večinoma hkrati besedotvorni in pomenski, ter enakoizraznih zvez glagola in prislova (kot prislovnega določila), se je v okviru nujnega (že omenjenega) upoštevanja sobesedila navadno treba analitično posebej osredinjati tudi na njegove posamezne elemente tako v prevodu kot v prevodnih predlogi. 4.1 Pri razmejevanju so večkrat v veliko pomoč sobesedilno navedene so- in blizupomenke (prim. zgled v razdelku 1.3: porozhenu inu domou poftaulenu). Težavnost ločevanja se povečuje v primerih, kadar primerjava ne odkriva neposredne navezave na predlogo (1. zgled), ter v primerih, kadar je ubesedena realnost predstavljena dvoumno (2. primer). Mestoma je lahko usmerjevalen tudi podatek o konkretnem obsegu skladenjske kalkiranosti, zlasti kadar ta vključuje tudi vezavo ali netipično prislovno določilo (1. zgled).224 Npr.: (1) Inu ona je vsela to jed, inu je pred nym gori dala, ali on nej hotil jefti (DB 1584: I,174b) - Vnd sie nam das Gericht /vnd schüttets fur jm aus /Aber er wegert sich zu essen (LB 1545: 591); (2) INu kadar fo vrata v'Ierusalemi bila gori potegnena pred Sobboto, Jim jeft rekal dauri sapreti (DB 1584: I,262a) - VND da die thor zu Jerusalem auffgezogen waren fur dem Sabbath hies ich die thür zuschliessen (LB 1545: 899).225 4.1.1 Različno obravnavo, prirejeno konkretni situaciji, bi omogočali prevodi nemškega glagola auffhelfen, če ga ne bi razumeli v pomenu 'pomagati komu na noge'.226 Polno pomensko osmislitev je npr. mogoče pripisati prislovu gori v prvem zgledu,227 na prezrcaljenost tujega besedotvornega vzorca pa sklepati v drugem. Zelo verjetno pa gre v obeh primerih za zvezo z istim pomenom, ki velja tako za konkretni kot za preneseni položaj. Npr.: (1) inu je djal: Tabita vftani gori /.../ Inu ona je odperla fvoje ozhy, inu kadar je Petra vidila, je ona gori sejdla. On je pak njej roko podal, inu je njej gori pomagal (DB 1584: III,66b) - vnd sprach / Tabea / stehe auff. Vnd sie that jre augen auff/ vnd da sie Petrum sahe /satzte sie sich wider. Er aber gab jr die hand/ vnd richtet sie auff (LB 1545: 2211); 224 Glagol dati v izhodiščnem pomenu 'napraviti, da preide kaj k drugemu' v slovenskem jeziku predvideva obveznovezljivostno uporabo prislovnega določila kraja (cilja) (Žele 2001: 170). 225 Ni jasno, ali gre res za dvig vrat, niti ali gre pri premiku za njihovo zaprtje ali odprtje. Prim. sodobni prevod: Potem sem rekel, naj še pred soboto in ko bo mrak nad jeruzalemskimi vrati, zaprejo vratnice (SP 1996: 1136). 226 Prvi pomen glagola aufhelfen je v FNHDW (1994: 487) opredeljen takole: »'jm. beim Aufstehen, Aufrichten helfen, jm. aufhelfen, hochzukommen helfen'; oft in Bildern und ütr.«. 227 Sklepanje potrjuje tudi Trubarjev prevod istega mesta: inu praui. Tabita, uftani gori, Inu ona odpre fuie ozhy, inu kadar Petra ugleda, iefpet gorifela. On pag poda ni to roko inu no gori ufdigne (TT 1557: 362). 136 Glagolski kalki v zgodovini slovenskega knjižnega jezika (2) Kadar ta bogati ima v'kakovo nefrezho pa/ti, taku mu njegovi priateli fpet gori pomagajo (DB 1584: II,158b) - Wenn der Reiche fallen wil / so helffen jm seine Freunde auff (LB 1545: 1770). 4.2 Pri obeh skrajnostih: pri prenesenih pomenih, ki se nesporno vežejo na dvodelno tvor-jenko (1. zgled), in pri nedvoumnem prostorskem pomenu prislova (2. zgled), dilem ni, nastajajo pa tedaj, kadar je sobesedilo neobvestilno. Npr.: (1) Sakaj moj shivotje doli vsel, odshalofti (DB 1584: I,286b) - Denn mein Leben hat abgenomen fur trübnis (LB 1545: 990); (2) Ionatan pak je fpet domu Jhal (DB 1584: I,163a) - Aber Jonathan zoch wider heim (LB 1545: 553) - Jonatan pa je odšel na svoj dom (SP 1996: 356). 4.2.1 Na nemožnost rabe prislova v enem od možnih prostorskosmernih pomenov je praviloma opozorjeno z abstraktnim predmetom, redkeje osebkom (npr. doli utrgati lon delavcem / na zakonskim dolgu, doli trgati duši, doli udariti pokoro, gori postaviti farstvo / novo zavezo / ofrovanje / pridigarstvo, gori vzdigniti postavo, gori vzeti navuk itd.). Npr.: (1) on je hotil Iudoufki folk h'koncu sapuftiti, inu nyh Krajleftvu inu Farftvu gori vsdigniti (DB 1584: II,104b) - Denn er wolt das Jüdische volck endlich verlassen / vnd jr Königreich vnd Priesterthum auffheben (LB 1545: 1574); (2) Nebes inu isvelizhanja nebo meni s'laftnimi delli obeden doli saJlushil (DB 1584: I,58a) - Es sol mir keiner mit wercken abuerdienen (LB 1545: 188). 4.3 Nekateri primeri kažejo, da je strukturno motivirana zveza v slovenskem jezikovnem okolju začela delovati kot zveza dveh samostojnih, pomensko razvidnih sestavin, na kar navadno opozarjajo tudi druge, vzporedne prevodne spremembe. 4.3.1 Pomenska razvidnost prislova je predvidljiva tudi v primeru njegove smerne neusklajenosti s predpono glagola, s katerim je povezan v zvezo. V sledečem zgledu prislov doli označuje odstranitev predmeta z dotedanjega položaja, predponski glagol vzdigniti pa premik navzgor. Ločeno obravnavo terja ubesedena smerna kombinacija: Leviti pak Jo to GOSPODNIO Skrinjo doli vsdignili (DB 1584: I,152b) - Die Leuiten aber huben die Lade des HERRN er ab (LB 1545: 516) - Leviti so sneli GOSPODOVO skrinjo (SP 1996: 327). 4.4 Natančnejši razmislek so terjali primeri pojavitev dveh prislovov ob glagolu. Zveze so različne: a) sestavljene iz pomensko različnih prislovov, npr. tja doli pojti (1. zgled), kjer gre za dvočlenski prevod nemškega prislovnega sklopa tipa hinab ^ tja doli (sem spada tudi manj razdvidna zveza vrhu gori liti: drauff ^ vrhu gori (2. zgled)),228 b) sestavljene iz pomensko sorodnih prislovov (npr. fe morajo ty perfti k'viJhku gori vsdigniti (DB 1584: I,15a) - primerjava z Lutrom ni možna, ker gre za izvirno Dalmatinovo opombo; (prim. tudi 3. in 4. zgled)). 228 Pri nemških zloženih krajevnih prislovih, ki označujejo smer, sta glede na izhodišče oz. cilj premikanja - gledano s stališča govorečega - določljiva dva osnovna pomenska podtipa: npr. hierher, kjer her izraža primikanje, in hierhin, kjer hin izraža oddaljevanje (prim. Muster-Čenčur 1999: 172, Helbig/Buscha 1991: 344). Smer je praviloma določena dvosestavinsko, kadar pa druga sestavina pomensko prevlada, pa enosestavinsko (Duden 1998: 366). 137 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Dvočlenske zveze, ki obveščajo o smeri premikanja oz. natančneje opredeljujejo smer dejanja, so neredko prevedene enočlensko in bližje vzorcem slovenskega jezika (5. zgled). Izvorno in pomensko različnost obeh tipov bo moral upoštevati tudi slovarski prikaz.229 Ugotavljanje prevodnega »ozadja« iz predložne zveze nastalega prislova kvišku je pokazalo, da ta navadno obstaja kot prevodna ustreznica nemške predložne zveze ali prislova, ki se praviloma pomensko razlikuje od ustaljeno prislovno prevajane predpone. Razlikovalni element je pomenska sestavina 'navpičnost, pokončnost'. Prav pomenska razlikovalnost ter različna vloga prislovov opravičujeta njuno vzporedno rabo, saj bi sopomenskost povzročala premočno istorečje. Npr.: (1) VE tem, kateri tja doli gredo v'Egypti, po pomuzh (DB 1584: II,12b) - WEH DENEN / DIE HINAB ZIHEN / IN EGYPTEN (LB 1545: 1215); (2) inu je verhu gori lylPytne offre (DB 1584: I,213b) - vndgos drauff seine Tranck-opffer (LB 1545: 717); (3) VSdignite vajhe ozhy k'vifhku (DB 1584: 11,16a) - HEbet ewer augen in die Höhe (LB 1545: 1229); (4) Inu kadar fo fe one gori k'vifhku od Semle vsdignile, taku fo fe tudi Koleffa raven nyh gori k'vifhku vsdignile (DB 1584: II,60b) - Vnd wenn sie sich empor huben von der erden /so huben sich auch die Reder neben jnen empor (LB 1545: 1403); (5) Lete vfe je Sesbazar goriperneffal (DB 1584: I,251a) - Alle bracht sie Sesbazar er auff (LB 1545: 855). 4.5 Posebne omembe vredni so primeri, kjer je zaradi natančneje določenega prostorskega cilja človekovega gibalnega dejanja prislovna sestavina nepotrebna oz. obvestilno nenujna (npr. doli sesti na zemljo/v prah). Zato jo je mogoče obravnavati kot sestavino prevzete, vendar svobodno uporabljane strukture, kar dokazuje spekter prevodno zamenjevanih glagolov (npr. doli sesti za sich nidersetzen, sich setzen, sich lagern itd.). V Lutrovi Bibliji je glagol sich nidersetzen praviloma uporabljen za označitev prehoda v poseben položaj telesa, ne pa tedaj, kadar je posebej opredeljen prostor tega prehoda. Npr.: (1) fedi doli v'prah, fedi doli na tla (DB 1584: II,19a) - setze dich in den staub setze dich auff die erde (LB 1545: 1240); (2) Sedi doli, py inu bodi veffela (DB 1584: II,137a) - Sitz nider / trinck vnd sey frölich (LB 1545: 1692). Razvrščevalno dilemo odpirajo tudi zveze tipa doli sneti kaj s česa (truplo z drevesa, prstan z roke itd.), saj je doli mogoče razumeti na dva načina: kot besedotvorno sredstvo, ki se pomensko prekriva s predpono z-/s- in uresničuje pomen 'dol', ali kot prislov, ki posebej smerno opredeljuje dejanje. V drugem primeru bi bilo iz zveze glagola in prislovnega določila mogoče sklepati na dvosmerno določenost dejanja: dati kaj raz kaj in stran od česa. Npr.: Aaron je k'nym rekäl: Sderite doli slate ufhefne Rinke od ufhes vafhih shen /.../ Tedaj je vus Folk odtergal fvoje slate ufhefne Rinke od fvoih ufhes (DB 1584: I,56b) - Aaron sprach zu jnen /Reisset ab die gülden Ohrenringe an den ohren ewr Weiber /.../Da reiss alles Volck seine gülden Ohrenringe von jren ohren (LB 1545: 183). 229 Eden izmed možnih načinov prikaza je predstavljen v Poskusnem snopiču Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, Ljubljana, 2001. V slovarskem sestavku, ki ga uvaja iztočnica čez (predl. s tož.), je pod številko 13. predstavljena zveza čez proti kot prevodna ustreznica nemške zveze gegen vber (str. 61). 138 Glagolski kalki v zgodovini slovenskega knjižnega jezika Gledano z očmi današnjega presojevalca je lahko narobe razumljena tudi zveza doli pustiti. Razumevanje otežuje sugestivnost osnovnega pomena prislovne sestavine (danes dol): 'izraža gibanje ali smer proti nižjemu kraju' (SSKJ I (1970): 448), redkejši pomen 'stran' pa je težje predstavljiv. Pravilno razumevanje omogoča dosledno upoštevanje prevodne predloge ter v 16. stoletju uveljavljene prakse, čeprav meja med prevodno zvestobo in zavestnim odstopom od nje ni vedno jasno vidna. Npr.: (1) Kadar je on pak fvoje roke doli pufiil, je Amalek premagal (DB 1584: I,46b) -Wenn er aber seine hende nider lies / siegte Amalek (LB 1545: 155) - ko pa jih je povesil, je zmagoval Amalek (SP 1996: 124); (2) Sadofti je, pufii doli tvojo roko (DB 1584: I,230a) - Es ist gnug / las deine hand ab (LB 1545: 775) - umakni zdaj svojo roko (SP 1996: 1160). Kalki vidsko niso vedno ustrezno prirejeni situaciji. Neustreznost je posledica šablonskega naslanjanja na predlogo: Kadar fo pak molzhe ftale, taku fo te peruti dolipuftile: inu kadar fo molzhe ftale, inu peruti doli puftile, taku je osgoraj nad nymi gärmelu (DB 1584: II,60b) - Wenn sie aber still stunden /so liessen sie die Flügel nider /vnd wenn sie still stunden / vnd die Flügel nider liessen /so donnerte es im Himel (LB 1545: 1403) - Kadar so hodila, je bobnelo kakor hrup vojske; kadar so stala, sopovešalaperuti (SP 1996: 617). 4.6 S časovne razdalje, ob nezadostni uzaveščenosti redkejših in manj pričakovanih pomenov, ki je spet posledica nepopolne praktične izkušnje, se včasih zdi, da imamo opraviti z gla-golskim kalkom, primerjava pa pokaže, da gre za zvezo glagola in prislova z manj pričakovanim pomenom: Ony fo doli versheni inu fo padli: Ampak my fmo vftali inu gori fiojimo (DB 1584: I,284b) - Sie sind nidergestürtzt vnd gefallen / Wir aber stehen auffgericht (LB 1545: 982). Gori v citiranem zgledu pomeni 'pokonci'. 4.7 Domnevati je mogoče, da bi v slovenskem jezikovnem sistemu prislovno sestavino zveze utegnil pomensko osamosvajati tudi njen besednoredni položaj, zlasti če se ta ne ujema docela z nemško stavo ločljive predpone in če so takemu razumevanju v prid tudi druge okoliščine. Npr.: Jeft Jim goripruti Nebeffom moje roke vsdignil (DB 1584: II,174b) - Jch hube meine hende auff gen Himel (LB 1545: 1826). Pravilnost skepanja potrjuje tudi sodobni slovenski biblijski prevod: Roke sem iztegnil kvišku (SP 1996: 1444). 5 Glagolske kalke je mogoče zaslediti pri vseh protestantskih piscih 16. stoletja: pri Trubarju, Dalmatinu, Tulščaku, Trostu, Bohoriču, pa tudi pri Krelju in Juričiču, čeprav je v njunih prevodih Spangenbergove postile njihova gostota manjša (Merše 1996: 98). Na daljšo uporabo in uveljavljenost tvorbenega postopka zgovorno kaže tudi število kalkov in gostota njihove rabe v prvi slovenski knjigi, to je v TC 1550,230 ter v obeh samostojnejših, prevodno neodvisnih besedilih, to je v TO 1564231 in v TC 1575.232 Največ enkratno rabljenih kalkov je mogoče zaslediti v Trubarjevi Hišni postili iz leta 1595, to je v njegovem zadnjem in najobsežnejšem prevodu: npr. doli obrajtati, doli žreti, gori drastiti, noter kupovati, noter svečiti. Dovršitev prevoda mu 230 V TC 1550 so bili med drugimi uporabljeni tudi naslednji glagolski kalki: doli pasti, doli položiti, doli sprati, gori obuditi, gori postaviti, gori vstati, gori vzeti, naprej brati, naprej nesti, naprej postaviti, naprej stati, naprej vzetje, zoper stati. 231 Prim. Vidovič-Muha 1984a: 253-254. 232 F. Novak (1998: 241) omenja, da v TC 1575 posebno skupino besedja predstavljajo kalki ter besede ali besedne zveze v pomenih, prevzetih po drugih jezikih (npr. izložiti, izlaga, nem. auslegen, Auslegung, 'razložiti, razlaga'), znotraj teh pa tip gori postaviti 'ustanoviti'. 139 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja je očitno omogočal le jezikovno nekoliko manj zahteven pristop, ki je na široko odprl vrata tudi kalkiranim glagolom, ustaljeno tvorjenih po prevzetem vzorcu, saj časa za iskanje (ali celo tvorbo) sopomenskih domačih ustreznic ni bilo dovolj. Jasne sledi vztrajanja pri dotedanji praksi pa kažejo tudi primeri dvojnih formul, sestavljenih iz kalkiranih glagolov in sopomenskih domačih predponskih glagolov.233 Npr.: Taku je leta Peifen en Exempel, koku my imamo Boga zhaftiti inu sahvaliti, sa vfe njegove duhoune inu potelefne daruve, teifte njemu domou pofiaviti aliperlafiiti (TPo 1595: 111,138) - Alfo ift difer gefang ein Exempel / wie wir Gott loben vnd dancken follen /für alle feine geyftliche vnd leybliche gaben / die felben jm heym tragen / vnd vns nit drumb erheben (LH 1566: III,LXXXI). Zvezi domov postaviti pripisani glagol prilastiti je bil domnevno uporabljen predvsem v stilotvorni vlogi (kot oblikujoči člen dvojne formule), saj kot prvič zapisana nova tvorjenka ni mogel dovolj prepričljivo pojasnjevati že uveljavljenega kalkiranega glagola.234 233 Na obstoj podobno sestavljenih dvojnih formul v TO 1564 je opozorila A. Vidovič-Muha 1984a: 254255. K opaznosti stilno učinkovitega modela prispevajo tudi številni drugi pari, sestavljeni iz prevzete besede in domače sopomenke (npr. ajgenšafali znamenje, špancirati inu sprehajati itd.); prim. Merše 2007: zlasti 67-68. 234 Njegovo uveljavljenost dokazuje tudi v DB 1584 uporabljeni deležnik domov postavljen. 140 Glagolski kalki v zgodovini slovenskega knjižnega jezika 5.1 Skladnost Trubarjeve in Dalmatinove prakse glede glagolskega kalkiranja je bila preverjena na besedilno prekrivnih odlomkih iz njunih novozaveznih prevodov (iz TT 1557 in DB 1584).235 Primerjava je ob podobnosti rabe, ki vključuje tako zvestobo Lutrovi prevodni predlogi kot odmike od nje, odkrila nekaj razlik, ki so opazne zaradi večkratnih ponovitev tipov zamenjav. Zgolj pogostejša raba katerega izmed splošno znanih kalkov pri enem ali drugem avtorju pa za uvrstitev med razlikovalne individualne poteze ni zadoščala. 5.1.1 Pogosto rabljene glagolske kalke sta uporabljala oba (npr. doli pasti, doli sesti (1. zgled)), čeprav ne vedno v soglasju z Lutrom (2. zgled), kalkiranju nekaterih pa sta se oba izogibala. Primerna domača nadomestila sta iskala zlasti takrat, kadar bi sestavinsko zvesto prevajanje posameznih zvez iz LB 1545 vodilo k motečim veččlenskim oz. celostnim kalkom (npr. hin ziehen ^ tjakaj potegniti, proč vleči (3. in 4. zgled)). Npr.: Luter Trubar Dalmatin 1 vnd funden das Kindlin mit Maria /.../ vnd fielen ni-der / vnd betten es an (LB 1545: 1969) nadeio tu deite fred Mario /.../ Inu doli pado inu je molio (TT 1557: 4) inu fo nafhli tu Ditece s'Mario /.../ inu Jo doli padli, inu fo je molili (DB 1584: III,3b) 2 Seid fröhlich vnd getrost (LB 1545: 1973) Vefelite fe inu od veffelia gori skakaite (TT 1557: 10) Bodite veffeli inu od veffela gori Jkakajte (DB 1584: III,4b) 3 DA sie aber hin weg gezogen waren (LB 1545: 1969) Kadar Jopag oni bili prozh vlekli (TT 1557: 4) KAdar Jo pak ony bily prozh odJhli (DB 1584: III,3b) 4 ALS sie nu den König gehört hatten / zogen sie hin (LB 1545: 1969) Natu kadar fo oni tiga kra-la faslishali, gredo tiakai (TT 1557: 3) Kadar fo ony vshe tiga Kraj-la bily safli/hali, Jo Jhli tjakaj (DB 1584: III,3b) 5.1.2 Nekateri predponski glagoli so se kot sopomenke glagolskih kalkov uveljavili že v Trubarjevem jeziku,236 Dalmatin pa je mestoma še vztrajal pri kalkiranju ali pri vmesnih različicah (1. in 2. zgled), hkrati oblikovanih po tujem in domačem besedotvornem modelu. Trubar je v takih primerih prislovno sestavino prevodno večkrat zanemaril, kar pomeni, da se o njeni potencialni obvestilnosti ni spraševal. Nekaj redkeje rabljenih kalkov se je pod vplivom nemške predloge znašlo v Trubarjevem prevodu (in ostajalo v njegovem jeziku), Dalmatin pa se je pri iskanju prevodnih ustreznic zadrževal v domačih besedotvornih okvirih, 235 M. Orožen na več mestih (npr. 1986b: 33 in 41-42; 1986/87: 40 in 43-45; 1987a: 23, 32 in drugje) navaja primerjalno ugotovljeno dejstvo, da je v Trubarjevem jeziku več (skladenjskih) kalkov in popačenk kot v Kreljevem in Dalmatinovem jeziku. Ob razliki, ki nastaja med Trubarjevim in Dalmatinovim prevodom psalmov zaradi Trubarjevega izbora kalkiranega glagola (naprejpraviti) in Dalmatinove rabe domačega glagola (praviti), si je vprašanje o sopomenskosti obeh zastavila tudi F. Premk (1992: 197). Na osnovi analize večjega števila glagolskih kalkov (naprejiti, naprejizpeljati, naprejnapisati, naprejpeti, naprejpojti, naprej vzeti itd.) sopomenskost izključuje, ker naj bi bila povsod »sobesedilno ugotovljiva jasno izoblikovana pomenska vrednost prvega dela dvodelne glagolske zloženke«. Različnih stopenj pomenske razvidnosti prislovne sestavine ne predvideva. 236 Jasno vidno tendenco izločanja glagolskih kalkov je odkrila analiza jezikovnih sprememb v Trubarjevih prevodih Nove zaveze (Merše 1990: 166). 141 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja v čemer je mogoče slutiti zavestno normotvorno prizadevanje (3. in 4. zgled):237 überantworten ^ čez dajati ^ izdajati; auflesen ^ gori rezvezati ^ razvezati; auffwecken ^ gori obuditi ^ buditi /gori buditi. Npr.: Luter Trubar Dalmatin 1 Vnd er stund auf / vnd nam das Kindlin vnd seine Mutter zu sich (LB 1545: 1969) Inu on vftane tar vfame kfebi tu deite inu nega mater (TT 1557: 4) Inu on je gori vftal, inu je vsel tu Ditece inu njegovo Mater (DB 1584: III,3b) 2 Vnd er treib die Geiste aus mit worten (LB 1545: 1980) inu on ifhene te duhe fto beffedo (TT 1557: 20) inu on je te Duhuve vun isgaj-nals'beffedo (DB 1584: III,6b) 3 Wer nu eines von die diesen kleinesten Gebotten auff-löset (LB 1545: 1974) Kateri tedai eno is letih ner manshih fapuuid gori refueshe (TT 1557: 10) Kateri vshe tedaj le eno od letih nar manfhih sapuvidi resveshe (DB 1584: III,4b) 4 Vnd theten jre Schetze auff / vnd schencketen jm Gold / Weyrauch vnd Myrrhen (LB 1545: 1969) Potle odpro nih Shace inu nemu neffo naprei daruue (TT 1557: 4) Inu fo odperli fvoje Shace, inu fo njemu darovali Slatu, Veroh inu Myrro (DB 1584: III,3b) 5.2 Soočanje Kreljeve in Juričičeve redakcije postile pa je ob izogibanju kalkiranju, ki je značilno za oba avtorja (1. zgled), in ob primerih skladne rabe ohranjenih kalkov - vpeljanih pod vplivom nemških ustreznic ali neodvisno od njih - (2. zgled), odkrilo tudi nekaj drobnejših medsebojnih razlik. Kot vzporedni pojav že opažene tendence Juričičevega skrajševanja dvojnih formul (Merše 1998b: 219), ki jih je večinoma neodvisno od prevodne predloge uvajal Krelj, je tudi opuščanje glagolskih kalkov, če so bili rabljeni sopomensko (3. zgled). Vzrok za Juričičevo opuščanje ali uvajanje glagolskih kalkov je praviloma bila hotena zvestoba prevodni predlogi (4. in 5. zgled). Ohranjanje Spangenbergovega retorično ustaljenega in izrazno racionalnejšega načina naštevanja238 je pogosto pomenilo manj gla-golizirano pripoved in zato tudi manj prilike za vključevanje glagolskih kalkov (5. zgled). Razlog za skupen odmik od Spangenbergovih razlag evangelijev in listov pa so bila čustveno obarvana besedilna mesta, ki so omogočala samostojnejši prevod (6. zgled). Juričič se je od Krelja oddaljeval tudi s pravopisno korekturo, ki se je ujemala s prevladujočim, to je ločenim načinom pisanja sestavin glagolskega kalka (7. zgled). Npr.: 237 O tekmovalnih razmerjih, ki jih je v jeziku DB 1584 ustvarjala izmenična raba glagolskih kalkov in domačih enobesednih ali besednozveznih sopomenk prim. Merše 1986a: 382 in 1995b: 498-500 ter Narat-Šrekl 1989: 110-111. 238 Prim. Merše 1998b: 225. 142 Glagolski kalki v zgodovini slovenskega knjižnega jezika Spangenberg Krelj Juričič 1 Alfo thun auch die fprüche Göttlicher warheyt / je mehr man fie wil vnter-drucken/je höher fie empor fchweben (SA 1559: I,IXb) Tako tudi Boshija befeda zhe ijo vezh filio potaptati, tim vezh fe vpira (KPo 1567: XVb) Tako tudi Boshia befeda zheio vezh filio potaptati, tim vezh fe vpira (JPo 1578: I,6) 2 Was het er für luft drinn / das er fie alfo betrübt / het ers doch wol können mit einem wörtlein anzeygen? (SA 1559: I,XLVIIb) Kai mu ie to pomagalu, da ni mogal le seno befedico tei Shalofti naprei priti? (KPo 1567: LXIb) kay mu ie ftem bulie, da nym tako shaloft fturi, vfay ie mogal seno beffedo tei Shalofti naprei priti? (JPo 1578: I,44a) 3 Die elteften die wol fürftehen / die halte man zwifacher ehren werd (SA 1559: I,XVIII) Ti ftarifhi kateri dobro napreiftoie alli flushio, fo duie zhafti vredni (KPo 1567: XXV) Ti ftarishi kateri dobro flushio, fo duoie zhafti vredni (JPo 1578: I, 24) 4 Wo von fagt diß Euan-gelium? (SA 1559: I,LXXXVIIb) Kakove rezhy nam danafhni Evangelion napreiftavi? (KPo 1567: XXXVI) Od zhes gouori leta danashni Euangelion? (JPo 1578: I,23) 5 Was lehret vns diß Euan-gelium? Drey ftücke /.../ Zum andern / Ein Exempel des glaubens in Maria (SA 1559: I,LIb) Kai naf uzhi danafhni Evangelion? OD Sakona mey Mo-shom inu Sheno /.../ Potle nam naprei poloshi en exem-pal prave Vere (KPo 1567: LXV) Kai nas vzhi leta Euangelion? Try shtuke /.../Kdrugimu en exempelpraue Vere vdiuici Marij (JPo 1578: I,47) 6 find die Prediger /die /.../ mit den böfen Exempeln / jres vngöttlichen lebens / die zuhörer ergern (SA 1559: I,LXXVIIb) ie dolg tih Fariov, kateri /.../ senim pianim, Kurberfkim hudim lebnom allli shiven-iem dofti ludy od vere na sai versheio inu oftrafhio (KPo 1567: XCVIb) fo kriui Farij, kateri /.../ shnyh hudimi Exempli inu framotnim Lebnom dofti Liu-di od Vere na sai versheio inu oftrashio (JPo 1578: I,73b) 7 Was lüftet dich denn das du vns lang auff helteft / hie in der einöde (SA 1559: I,XXIIIb) Kai ti ie shelia, da naf v'ti pufchavi /.../ tako dolgo goridershifh? (KPo 1567: XXXIIa-b) Kakouo shelio imash da nas vti pufzhaui /.../ tako dolgo gori dershish? (JPo 1578: I,20) 6 Zasledovanje slovarskega zrcaljenja rabe glagolskih kalkov je pokazalo, da je to povzemalo le najosnovnejše poteze rabe, njenega celotnega obsega pa ni predstavljalo.239 6.1 V glagolskih seznamih iz Bohoričeve slovnice, ki ponazarjajo glagolske vrste (razlikova-ne glede na tvorbo sedanjika s končaji -am, -em in -im), hkrati pa so zametek trojezičnega slovarja, so zveze, sestavljene iz prislovnega in glagolskega dela, navedene večinoma podiztočnično. 239 Navedeno dejstvo posredno potrjuje tudi ugotovitev A. Vidovič-Muha (1988b: 284), da Vorenčev slovar (1680-1710) izkazuje bistveno manjši obseg tvorjenk tipa goribuditi kot Trubarjeva Cerkovna ordninga. 143 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Glagolu Dam, dati, dal, Do, gibe poiztočnično sledi kalkirani glagol Naprejdam, promo, gib herfür (BH 1584: 114), glagolu Gledam, dati, dal, video, refpicio, afpicio, fiehe pa zveza pomensko osamosvojenih delov Doli gledam defpicio, fiehe hinab (BH 1584: 114). Iz sopostavitve predvsem nemških ustreznic je razvidno, da prav vse priložnosti za kalkirano tvorbo niso bile izrabljene. Na glagole s predpono zer- so bile npr. oprte številne tvorjenke, navedene v delih slovenskih protestantskih piscev: npr. narazen razdeliti, narazen razdreti, narazen razločiti, narazen razpočiti se, narazen razprostreti, narazen razsekati in druge. Prilika za podobno tvorbo v BH 1584, ki se je ponujala z nemško ustreznico zerbrechen, je bila opuščena, ker je bila avtorjem že na voljo dovolj uveljavljena in na domač besedotvorni vzorec oprta sopomenka razbiti: Bijem, Biti, bil/.../ Resbijem, Frango, percello, zerbreche, zerfchlage (BH 1584: 128).240 6.1.1 Celoten spekter možnih prislovnih sestavin v Bohoričevih glagolsko-slovarskih seznamih ni izpričan, med pogosteje zastopanimi prislovi pa se pojavljajo naprej, noter, vkup ter gori in doli. Tudi v obeh Megiserjevih slovarjih so prislovne sestavine kalkiranih glagolov izkazovale različno produktivnost: v MD 1592 so bile pogostnostno v ospredju zlasti vkup, naprej ter vun in okoli, v MTh 1603 pa sestavljenke s prislovno sestavino doli, naprej in noter. Razen redkih izjem241 so slovarsko predstavljene predvsem navadnejše in najpogosteje rabljene tvorjenke. 6.1.2 V Pohlinovem slovarju je besedotvorni tip najbolj prepričljivo ponazorjen z devetimi glagolskimi sestavljenkami s prislovno sestavino doli kot ustreznico za nemško nieder/nider ali ab, druge prislovne sestavine so večinoma izpričane s po eno ali dvema tvorjenkama. Slovar hkrati zelo nazorno kaže razkorak med razširjenostjo rabe glagolskih kalkov in zgolj vzorč-nostjo njihovega slovarskega prikaza, saj je npr. v kratkem predgovoru k slovarju (PB 1781: 1a-*4b) uporabljenih več kalkov, ki jih slovarski del ne vsebuje: naprejgnati (delo), gorivze-to (ime), skupzložene, vonspušene (besede), skupspraviti (besede), notervzet (mož), gorivzeti (mujo), gorijemanje itd. 6.2 Na uveljavljenost tvorbenega vzorca je tudi v slovarjih zelo prepričljivo pokazano z navedbo pripadajočih, ustaljeno tvorjenih glagolskih oblik in izglagolskih tvorjenk, kot so: naprej pildanje, Vorbildung (MD 1592 (1967): 68), neprevfetje, Fürnemmen (MD 1592 (1967): 158), vključenost glagola v opis, ki nadomešča manjkajoči samostalnik (ker naprej gre, Vorgänger (MD 1592 (1967): 68)); gori s'rafsel, auffgewachsen (MTh 1603 (1977): 39); Dolipisk 'Die Abfchrieft Kopie', Dolipowyt 'Niedergeichlagen' in Dolivisqzh 'Abhängig' (PB 1781: Ea) itd. 6.3 V slovarjih se predvidoma pojavljajo tudi shematično tvorjeni, v živi rabi neizpričani glagoli. Njihov delež je pričakovano večji v Gutsmanovem slovarju, kjer je predstavljen najdaljši seznam kalkiranih glagolov. Številčnost tovrstnih tvorjenk je odraz strukturiranosti besedja v koroških govorih. Visoka produktivnost besedotvornega vzorca je posledica dolgotrajnega vpliva nemščine na slovenščino in dvojezičnosti okolja. Med navedenimi kalki so tudi primeri kot npr. čezmisliti Überdenken, čezplavati Überschwimmen ali čezterpeti Überdulden (vse GW 240 Podoben primer predstavlja glagol Odprem, odpreti, odperl, Aperio, thue auff (BH 1584: 130), saj se hkrati v protestantskih delih še pojavlja sopomenski glagol gori odpreti. 241 Glagol doli šribati ('abschreiben') je npr. naveden samo v MTh 1603: 26, v drugih protestantskih besedilih pa se ne pojavlja. Tudi predvidljive različice s podomačenim glagolskim delom *dolipisati - na njen obstoj kaže glagolnik dolipiffanje, Abschreibung (MTh 1603: 26) - protestantski pisci niso uporabljali. 144 Glagolski kalki v zgodovini slovenskega knjižnega jezika 1789 (1999): 71), ki jih je mogoče razlagati kot zveste prevedke nemških iztočnic,242 vendar brez potrebne vidske prilagoditve slovenskemu jeziku, saj prislovni sestavini ni mogoče pripisovati podovrševalne vloge. Slednja bi bila izjemna in v popolnem neskladju s tradicijo. Druga možna razlaga pa bi bila, da je s slovensko ustreznico izkazana nedovršnost kot manj ali celo nepričakovana vidska realizacija. 6.4 Zlasti v obrnjenih slovarjih je pri posameznih kalkih jasneje izkazana njihova večpomenskost (npr. accipio, gori vfeti, annemen; adopto, na mejtu eniga diteta gori vfeti, an kindes stat aufremen (MT 1603 (1977): 39), z vključenostjo kalkov v sopomenske nize pa predvsem v obsežnejših slovarjih tudi obstajanje aktualnih sopomenk, med katerimi so prevladovali razvojno prodornejši domači predponski glagoli (npr. exolescere, sajtarati, preiti, dolipriti, vun s'navadepriti (K-VD 1680-1710 (1997): 64)).243 6.5 Popolna pravopisna ustaljenost zapisa ni bila dosežena niti v 16. stoletju niti kasneje, čeprav je ločena pisava sestavin močno prevladovala. S pisavo skupaj se ji je pri redkih navedbah tovrstnih glagolov in izglagolskih oblik približal Pohlin. V obrnjenih slovarjih, nastalih v zadnjih desetletjih 20. stoletja, se je uveljavila praksa dvojne predstavitve. Ločeno pisane zveze so navedene podiztočnično v geslih s prislovi kot iztočnicami (naprej vzeti), iztočnično pa ob zapisu skupaj (naprejvzeti) (MD 1603 (1977): 96). 6.6 Možnost dvojnega razumevanja je v slovarskih prikazih še večkrat odprta kot pri rabi v besedilih, kjer prav sobesedilo običajno usmerja k pravilnemu razumevanju. 6.7 Odpor do tovrstne tvorbe je v knjižnem jeziku naglo razredčil rabo. Kopitarjev očitek Trubarju in sočasnim pisateljem, da jezik po nepotrebnem germanizirajo, je vključeval tudi kalkirane glagole: je vunkaj vlekel (ausgezogen), doli jemle, gori jemle, poberi je tjakaj, vunkaj klizati (ausrufen) (Kopitar 1808: 54). Čeprav so kalkirani glagoli še zajeti v Vodnikov rokopisni slovar244 in neizbežni sestavni del besedja njegovih Lublanskih novic,245 saj je moral novice naglo prevajati iz nemških virov, pa t.i. Japljev biblijski prevod v primerjavi s stanjem v 16. stoletju že kaže bistven premik (npr.: 1. On je doli djal te Vijjokote, inu je Pilde resbil, inu Malikoujke Borjhte, pojjekal (DB 1584: I,214b) - On je vijozhine rasdjal, jtebre rasdrobil, loge pofikal (JB 1802: II,501); 2. Natu je Amnon doli legel, inu je je bolan jturil (DB 1584: I,174b) - Amnon fe tedaj vl^she, inu je bolniga jtury (JB 1802: II,200)). V Metelkovi slovnici glagolski kalki niso več obravnavani kot poseben glagolski besedotvorni tip, čeprav je značilnost slovnice prav natančen besedotvorni opis sočasnega slovenskega jezika. Poglavje o glagolskem besedo-tvorju zaključuje ugotovitev, da zveze tipa okoli iti 'herum gehen', memo iti 'vorbey gehen' v kranjščini niso sestavljenke oz. zloženke246 (»Zufammenfetzungen«), ampak sta okoli in memo 242 Gutsman je pri pripravi slovarja v veliki meri upošteval Adelungov enojezični nemški slovar (prim. Karničar 1999: 19). 243 Prim. tudi Orel-Pogačnik 1991: 154. 244 V rokopisnem izpisu Vodnikovega slovarja Slovenski Besednjak, ki je delo Jožeta Stabeja, hrani pa ga Sekcija za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je mogoče zaslediti tudi naslednje primere: Absteigen, herab, doli jtopam, doli jtopim. undodjtopim, odjtopam (VB 1804-1806: 3/12a), Abthun, d i. herab, devam, dem oder denem, doli (VB 1804-1806: 4/1b), Niederklappen doli odkleniti (VB 1804-1806: 57/10a) itd. 245 A. Legan Ravnikar (1997: 483-484) navaja, da so bili tudi glagolski kalki (večinoma poltermini) sestavni del sopomenske variantnosti na zgodnji stopnji oblikovanja upravno-politične in vojaške terminologije (npr. doli vdariti - doli poloshiti - doli djati - doli perpraviti 'preklicati'). O njihovi gostoti v patentih oz. v uradovalni slovenščini v drugi polovici 18. stoletja prim. Orožen 1979: 164-167. 246 Strokovni izraz »Zufammenfetzung« je v MB (1833: II,839) pojasnjen s slovenskima ustreznicama »foftavlenje, sloshenje«. 145 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja določevalna prislova (»beitimmende Nebenwörter«) (Metelko 1825: 152). Spremenjen odnos do kalkov in upadanje njihove rabe zrcali že Murkov slovar: v slovensko-nemškem delu je navedenih le nekaj glagolskih kalkov (npr. dolpafti abfallen (MB 1833: I,46), gorvftajenje die Auferftehung (MB 1833: I,75), v nemško-slovenskem delu pa veliko več, vendar so večinoma opredeljeni kot unr. ali gem.247 (npr. Aufwafchen /.../ gem. gorpomiti, gorpomivati; Aufwecken /.../ unr. gorsbuditi, gorsbujati (MB 1833: II,102)) in s tem zamejeni na pogovorno raven oz. normativno odsvetovani. Slovarji iz druge polovice 19. stol., bodisi slovensko-nemški ali nem-ško-slovenski (oba Janežičeva slovarja in njune kasnejše izdaje, Cigaletov nemško-slovenski in Pleteršnikov slovensko-nemški slovar), glagolskih kalkov niso več navajali. Narečni slovarji pa kažejo, da so se vsaj v narečjih, v katerih je predvidljiv večji vpliv nemščine, številni glagolski kalki še ohranili. V Slovarju beltinskega prekmurskega govora (Novak 1996: 34) je npr. navedenih kar 28 glagolov, sestavljenih s prislovom dol, med katerimi so tudi dolpoglednoti, dolpla-čati, dolprešteti, dol zafaliti, dol zatajiti, dol zgučati itd. Dokaz za povečano gostoto tovrstnih tvorjenk v koroških govorih, ki so se ohranile na dvojezičnih področjih, ponuja tudi slovarski del Karničarjeve monografije o obirskem govoru z iztočnicami kot npr. gor jemati, gori pobrati, gor pogerati, gor pokniti, gor rezati, gor rigati se, gor ugnati, gor vstati, gor vzeti, gor zdelati (Karničar 1986: 150). 7 Nemščina je vplivala tudi na druge slovanske jezike, zato so bili glagolski kalki v preteklosti pričakovana sestavina oblikujočih se knjižnih jezikov tistih narodov, ki so bili iz zgodovinskih vzrokov v stiku z Nemci in njihovo kulturo. Toda slovanski zgodovinski slovarji, zlasti tisti, ki zajemajo knjižnojezikovno tvornost primerljivega 16. stoletja, proti pričakovanju ne izkazujejo glagolskih kalkov248 oz. jih izkazujejo zelo majhno število. V HSSJ, ki na osnovi ohranjenih dokumentov razvojno prikazuje slovaški besedni zaklad v osemstoletnem časovnem razponu (11. do 18. stoletje), je v slovarskem sestavku z iztočnico dolu navedenih več pomensko različnih kalkiranih zgradb: npr. každodenne kapeme a dolegideme 'vychadzame na mizinu, upadame', d. klast', pokladat', položit', zložit', umenšit', vedet', zrezat' (HSSJ 1991: 283-284). Jezikovna primerjava Dalmatinove Biblije z najstarejšim češkim prevodom biblije iz 14. stoletja249 je pokazala, da je na razlike v čistosti jezika ter na odsotnost kalkiranih prevodov nemških glagolov v češkem prevodu vplivala odvisnost od različnih prevodnih predlog (DB od Lutrovega prevoda, Draždanske Biblije pa od Vulgate), različen čas nastanka ter večja zakoreninjenost češkega prevoda v slovanski tradiciji. Izjemo predstavljajo lužiškosrbska besedila, kjer je zaradi položaja jezikovnega otoka, dvo-jezičnosti in dolgotrajnega vpliva nemščine prevzetega in kalkiranega besedja več kot v drugih slovanskih jezikih (Schuster-Šewc 1983: V). Med glagolskimi kalki, kjer so se - enako kot v slovenščini - vidska nasprotja ohranjala (Radlowski 1966: 91-92), pa so tudi tvorjenke, kjer se kalkiranost prepleta s prevzetostjo, npr. dorchprinc 'durchkommen' (Giger 1998: 250). 247 Okrajšava gem. je v seznamu okrajšav tudi pojasnjena (»gem. bedeutet gemeinhin, im gewönlichen Leben, po navadi, navadno«) okrajšava unr. (unrichtig) pa ne. 248 Prim. Gebauer 1970. 249 Prim. Staročeska Bible dräzdanskä a olomoucka, Praha, 1988. Besedotvorni pomeni izsamostalniških glagolov v Dalmatinovi Bibliji 0 V glagolskem besedju Dalmatinove Biblije je približno pri sedmini glagolov ugotovljiva samostalniška podstava.250 Tak delež dokazuje visoko produktivnost tvorbenega vzorca, številne nove tvorjenke pa kažejo, da ta tudi v drugi polovici 16. stoletja še ni začela pojenjevati. Ker je Dalmatinova Biblija najpomembnejši prevodni dosežek slovenske protestantske književnosti 16. stoletja, ker je v njej zaradi vsebinske zahtevnosti in razgibanosti pričakovano razgrnjen velik del aktivno rabljenega besednega zaklada tega časa, ker predstavlja zgledno jezikovno normo ne le za šestnajsto ampak tudi za naslednji dve stoletji, je ugotovitve o besedotvornih pomenih in skladenjskih lastnostih izsamostalniških glagolov v Dalmatinovi Bibliji mogoče obravnavati kot označevalne za knjižnojezikovno prakso slovenskih protestantov.251 Ilustrativne bi lahko bile tudi pri osvetljevanju jezikovnih značilnosti zvrstno določenega besedila - biblijskega prevoda, kar pa je spet osrednja zvrst 16. stoletja. 0.1 Zaradi štiristoletne časovne odmaknjenosti je ugotavljanje sestava in s tem v zvezi končnega števila izsamostalniških glagolov v Dalmatinovi Bibliji zapletena naloga. Otežuje jo veliko število glagolov s prevzetim samostalnikom v podstavi. Pri večini od teh se je besedotvorni proces dogajal v tujem jeziku. Pogosto jo ovira različna in težko razpoznavna stopnja zastrtosti besedotvornega pomena, občasno pa še nejasna smer tvorbe oz. možnost dvojnega pojmovanja podstave (npr. šum - šumeti). V dvomnih primerih so kot vodilo upoštevani izsledki etimologije.252 0.2 Ugotavljanje besedotvornih pomenov je potekalo s pomočjo skladenjske pretvorbe. Pri tem so bili upoštevani teoretični in metodološki dosežki sodobnega slovenskega besedotvor-ja.253 Da pa bi sinhrono določanje t. i. govorne oz. skladenjske podstave in z njeno pomočjo ugotavljanje besedotvornega pomena izsamostalniških glagolov ne odvedlo predaleč od dejanskega stanja, je vzporedno teklo sobesedilno preverjanje dobljenih besedotvorno-pomenskih vrednosti. Pri ugotavljanju pravilnosti skladenjske pretvorbe so bile v veliki meri upoštevane tudi sopomenske opisne možnosti iz Dalmatinove Biblije. Analiza je bila usmerjena predvsem na prvostopenjske izpeljanke.254 250 Samostalniška podstava je ugotovljiva pri pribl. 240 nesestavljenih in pribl. 220 sestavljenih glagolih v Dalmatinovi Bibliji. S pomočjo kartoteke, ki jo predstavlja popolni izpis Dalmatinove Biblije, je bilo ugotovljeno tudi skupno število glagolov: pribl. 3300. 251 Ugotovitve, ki jih je v sistemsko celoviti predstavitvi tvorjenk v Trubarjevi Cerkovni ordningi nanizala A. Vidovič-Muha, tako sklepanje potrjujejo (Vidovič Muha 1984a, 1986). 252 Prim. ESSJ 1976-2005; Kluge 1975; Miklošič 1886; Skok 1971-1974; Striedter-Temps 1963; Snoj 19971, 20032. 253 Pomensko nespremenjeno je prevzeto tudi strokovno izrazje. Prim. Toporišič 1976a: 163-177; 1973a: 105-177; 1980b: 141-151; 2000: 143-234; A. Vidovič-Muha 1984b, 1985; prim. še 1984a in 1986. 254 Po tem merilu je glagol odgovoriti sestavljenka in ne izpeljanka z besedotvornim pomenom ^ 'dati odgovor'. 147 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 0.3 Pri razvrstitvi besedotvornih pomenov so upoštevani delovalniki besednozvezne skladenjske podstave, njihova sklonska izraženost,255 različnost jedrnih glagolov ter skladenjsko razmerje med jedrnim glagolom in razvijajočim členom. 1 Samj + Glag 1.1 'To, kar izraža podstavni samostalnik (PoSam), je, gre, se pojavlja, pada ...': dež-i ^ 'dež gre, je': tako še rositi in bliskati - bliskati se.256 Podstavni samostalnik nastopa v vlogi vršilca dejanja. Z jedrnim glagolom tvori prisojevalno razmerje. Glagoli s tem besedotvornim pomenom so v Dalmatinovi Bibliji praviloma levo in desno nevezljivi, pogosto pa dopolnjeni z okoliščinskimi pojasnili. Npr. je deshilu na Semlo fhtirideffet dny inu fhtirideffet nozhy (DB 1584: I,5a). Prisojevalnost in vezavnost, ki sta razvidni iz posameznih primerov, zanesljivo kažeta spremembo pomena.257 Npr.: Pole, jeft hozhem vam Kruh is Nebes deshyti (DB 1584: I,45a); Rofsite vy Nebeffa od osgoraj, inu vy oblaki deshite Prauizo (DB 1584: II,18b); Mezh /.../je vfvejzhen, de ima moriti /.../inu fe blijkati (DB 1584: II,70a). Na pomenske spremembe se odziva tudi skladenjska pretvorba: npr. pustiti dežiti man na zemljo ^ 'pustiti, da man pada kot dež / v obliki dežja na zemljo'; meč se bliska ^ 'meč oddaja bliske'. Prisojevalna in oro-dniškovezavna raba glagola prašiti se je v Dalmatinovi Bibliji izrabljena za posredovanje na biblijsko vsebino vezanega pomena 'ruvati se tako, da se dviga prah', ki je kasneje izginil iz rabe (SSKJ III (1979): 961). Njegovi sledovi so ohranjeni pri predponskem glagolu zaprašiti se (npr. zaprašiti se v 'silovito napasti' (SSKJ V (1991): 961)). Pomen je v Dalmatinovi Bibliji po Lutrovem zgledu izvorno pojasnjen v opombi: Dalmatin Luter S'enim fe metati ali rinjati pride v'IudouJkim je-siki od praha femkaj: Kakdr kadar fe dva vkup mezheta, taku fe prafhy, inu je goft prah okuli nyh. Inu ima takou glas: En Mosh fe je Shnym prafhil, tu je, tu je bilu enu filnu metanje, ali rinanje (DB 1584: I,21b) Jm Ebreischen kompt ringen vom staub her /Als wenn Zween miteinander ringen / das der staub sich erhebt vnd dicke vmb sie wird. Vnd lautet so viel /Es steubet ein Man mitjm / das ist /Ein hefftiger Kampff war es (LB 1545: 85) Tolikšna tvorbeno-pomenska skladnost med glagoli v Lutrovi Bibliji in med ustreznicami v Dalmatinovem prevodu je redka. Širša primerjava obeh prevodov prav pri izsamostalniških in izpridevniških glagolih kaže precejšnjo tvorbeno samostojnost in neodvisnost od predloge.258 Besedotvorni pomen, določljiv s skladenjsko pretvorbo, posredno potrjujejo tudi primeri, kjer je istorečni vršilec dejanja sobesedilno izpostavljen, docela neposredno pa npr. opis, ki ga predstavlja tvorjenki v okviru iste povedi pridružena zveza podstavnega samostalnika in priso- 255 Toporišič (1982: 82-113) deli glagolske besedne zveze v več skupin na osnovi vezljivosti. 256 Ker jezikoslovna in slovaropisna teorija ne predvidevata obstoja prisojevalnih zvez z nedoločnikom tipa dež iti, ostajajo glagoli te skupine na besednozvezni ravni brez določljive skladenjske podstave. Dokaz za to, da protestantske slovaropisne prakse tovrstni pomisleki niso omejevali, ponuja npr. zgled iz Registra, ki je dodan Dalmatinovi Bibliji: Deshyti (Crajnlki) desh jiti (Corolhki) (DB 1584: III,CcIIIa). Na ta primer in na problem opozarja Gjurin (1984: 197). Sistemsko predvidljive stavčne uresničitve tipa dež gre, pada... pa potrjujejo tudi sopomenski opisi iz Dalmatinove Biblije: npr. Elias /.../je molil eno molitou, de bi neimel desh yti, Inu nej defh fhal na Semlo try lejta, inu JheftMefceu (DB 1584: III,135a). 257 Soodvisnost pomenskih sprememb in nastopa vezljivosti prvotno nevezljivih glagolov omenja Toporišič (1982: 82-83). 258 O tem Merše 1995a. 148 Besedotvorni pomeni izsamostalniških glagolov v Dalmatinovi Bibliji jevalnega glagola. Npr.: blisk osgoraj od Neba fe blifne, inu fvejti zhes vfe tu, kar je pod Nebom (DB 1584: III,41b-42a); fe prafhy, inu je goft prah okuli nyh (DB 1584: I,21b). Izpostava je v večini tovrstnih primerov posneta po Lutrovem zgledu.259 Običajno je izrabljena za natančnejšo lastnostno določitev osebka. Neredko je opravičljiva s stavčnočlensko simetrijo, kar pomeni, da je stilno pogojena. V tej skupini glagolov številčno prevladuje besedotvorno obrazilo -iti. Pri dežiti je bilo kasneje zamenjano z -uvati/-ovati oz. -evati.260 Podstavni samostalniki označujejo vremenske pojave (blisk, dež, rosa) ali snov (prah). Skupino so v 16. stol. zaokrožali glagoli, izpeljani iz samostalnikov, ki označujejo enega od časov dneva (daniti se, nočiti se). Npr.: Diefcit, fe dani, dan gori gre (BH 1584: S13); es Nachtet. noctefcit. nuzh fe dela, fe nozhy (MD 1592: k5a). Predponskih uresničitev naštetih glagolov v Dalmatinovi Bibliji ni. 2 Glag + Samj 2.1 'Biti to, kar izraža PoSam': gospod-ovati ^ 'biti gospod'; erbati, goljufati, hlapčo-vati, kmetovati, kraljovati, kurbati, mojstriti - mojstrovati, osebenjovati, pričati - pričovati, romati, tolmačiti - tolmačovati. V isti niz bi bilo mogoče uvrstiti še glagola družiti se in gostovati se, pri katerih je besedotvorni pomen 'biti to, kar izraža PoSam' vezan prav na sopojavljanje morfema se.261 Našteti glagoli so v Dalmatinovi Bibliji rabljeni prisojevalno. Pri večini je ugotovljiva tako prehodna kot neprehodna raba. Npr.: GOSPVD krajluje, tigafe Semla veffeli (DB 1584: I,304a); Bofhli ti zhes nas krajloval, inu zhes nas gofpodoval? (DB 1584: I,24a). Med prehodnimi glagoli je več predložnih: družiti se k (možu), gospodovati čez (ribe, nas); gostovati se z (njo), kraljovati čez (nas); kurbati se za (ptujimi boguvi), kurbati se z (mnogimi lotri). Ob povratnem glagolu kurbati se je bila v rabi tudi nepovratna različica kurbati. Osamela pojavitev glagola osobenjovati nakazuje neprehodnost. Glagola mojstriti - mojstrovati sta rabljena samo tožilniško, glagol hlapčovati pa samo dajalniško prehodno: hlapčovati komu. Podstavni samostalnik je v povedkovodoločilnem ujemalnem razmerju z opisnim glagolom. Vršilec dejanja oz. nosilec poteka ali stanja je ob glagolih s tem besedotvornim pomenom v Dalmatinovi Bibliji praviloma oseba. Neosebni (neživi) vršilec dejanja signalizira preneseni pomen, npr.: dershi fvoj lesik, de hudu negovory, inu fvoja uftna, de negolufajo (DB 1584: III,121a). Med naštetimi glagoli pojavnostno prevladuje obrazilo -ovati -ujem. Če odštejemo primere, kjer takšna obraziljenost nakazuje drugotno tvorjene nedovršnike, se obrazilo številčno izenačuje z -ati -am: vsako se pojavlja pri petih glagolih. Obrazilo -iti -im je redkejše (2 glagola). Sestavljenost s predponami in izpredložnimi levimi obrazili izpričujejo le nekateri od naštetih glagolov: pričati nastopa v sestavi z iz-, pre-, s- in za-; družiti se s pri- in z-, glagoli goljufati, mojstriti in tolmačiti pa le s po enim levim obrazilom (o-, pre-, s-). Izhodiščnim glagolom dodana predponska in izpredložna obrazila so spremenila predvsem njihov pomen in vidsko 259 Prav z opazovanjem primerov, kjer je podstavni samostalnik sobesedilno posebej izpostavljen, kar do neke mere povzroča istorečnost, je mogoče še natančneje določiti meje Dalmatinove prevodne odvisnosti oz. neodvisnosti od Lutrove predloge. Z njimi je v posameznih primerih merljiva tudi stopnja leksikaliziranosti besedotvornega pomena. 260 Glagol dežovatije v drugačnem pomenu naveden že v Hipolitovem rokopisnem slovarju: Diluvio, wässeren, vodenizhiti, s'vodopolivati, shkrofiti, povudnia biti, defheviti, defhovati, povodniti (HD 1711-1712: I,181). Pohlin skuša z oblikovno različnostjo para dežiti - dežuvati zaobseči razliko v bolj in manj omejenem trajanju dejanja: Defhuje defhuvati. Es regnet immer. Pluit continuo: Defhy. Regnen. Pluere. (PB 1781: D3b). 261 Glagol družiti koga k v Dalmatinovi Bibliji nastopa z besedotvornim pomenom 'delati koga druga', za glagol gostiti koga pa je mogoče predvidevati besedotvorni pomen 'imeti koga v gosteh'. 149 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja vrednost, vezavo pa le redko: npr. pričati čez koga - izpričati kaj. Njihov nadaljnji pomenski razvoj je neredko zabrisal jasnost besedotvornega pomena. Podstavni samostalniki opredeljujejo vršilca dejanja oz. nosilca poteka ali stanja glede na poklic (kmet, hlapec), vlogo ali položaj (gospod, kralj, gost, erb, mojster), lahko pa tudi glede načina delovanja in obstajanja (goljuf, romar). 2.2 Z osnovnim skladenjskopretvorbnim vzorcem ni mogoče obseči besedotvornega pomena vseh naštetih glagolov. Najpogosteje zahteva spremembo podobnostni pomen, ki je rezultat pomenskega razvoja: kmetovati ^ 'delati kot kmet' ali 'opravljati delo kmeta'. Razpoznavnost omogoča sobesedilo: je enu Meftu per Murji s'malim folkom dobil, inu je ondi krajloval, kakor en Krajl (DB 1584: II,184 b). Pri navedenem primeru je podobnostni pomen celo presežen, saj glagol nastopa s pomensko vrednostjo 'vladati'. Občasno je na pomenski razvoj glagola, s tem pa tudi na zastrtost osnovnega besedotvornega pomena, sobesedilno opozorjeno celo z istoreč-nim vršilcem dejanja oz. nosilcem stanja ali poteka. Npr.: Skusi mene Krajli krajlujo /.../Skusi mene Viudi gofpodujo (DB 1584: I,319b) - Durch mich regiern die Könige /.../ Durch mich herrschen die Fürsten (LB 1545: 1104). Pomenskorazvojno pričakovana motivacijska razširitev, ki jo potrjuje tudi sobesedilno preverjanje, je ugotovljiva še pri nekaterih glagolih: npr. pri glagolskem paru pričati - pričovati ^ 'biti priča' in 'dati/dajati pričo'. Oddaljevanje od okvirno določenega besedotvornega pomena je zaznavno tudi pri glagolih gostovati se in gostovati (koga) s pomenoma 'imeti gostijo' in 'prirediti gostijo komu'. Tudi pri glagolskem paru mojstriti - mojstrovati je leksikaliziranost pomena dosegla visoko stopnjo.262 Glagola sta danes živa le še v knjižni rabi (SSKJ II (1975): 826), njun pomenski spekter pa se s stanjem v 16. stol. ne ujema. 2.3 Besedotvorni pomen 'postati to, kar izraža PoSam' izpričuje sestavljeni glagol posvačiti se, varianto 'postati tak kot to, kar izraža PoSam' pa glagolpojuditi se. Na podobnostni pomen bolj ali manj izrazito kaže sobesedilo, zanesljivo odkrivati pa ga je mogoče tudi po primerjalni poti:263 (1) Dalmatin: ty ptuji od Rima, Iudje, inu kir fo fe pojudili, Kreterji inu Araberji (DB 1584: III,61b); (2) Dalmatin: inu fo Stephana isvolili /.../ inu Nikanora /.../kir fe je bil pojudil (DB 1584: III,64a); Trubar: inu Miclausha Antioskiga, kir ie od te Aydouske hti Iudouski Veri bil ftopil (TT 1557: 348); Luter: vndNicolaum den Jüdegenossen (LB 1545: 2201); Japelj: inu Niklavsha eniga vunajniga is Antiochie (JB 17861: X,29). Primerjava z nemškim prevodnim zgledom nakazuje eno najbolj tipičnih ubesedovalnih razlik med Lutrom in Dalmatinom. Jedrnato Lutrovo izražanje s samostalniki, zlasti še s sa-mostalniškimi zloženkami, je Dalmatin pogosto nadomeščal z glagolskimi opisi. Čeprav je tak 262 Dokaz za to je tudi natančna pomenska razlaga Lutrove rabe glagola, dodana sodobni žepni izdaji Lut-rove Biblije: meistern (m. Akk.) - (jds.) Lehrer sein, (jmdn.) Vorschriften machen, (etw.) in den Griff bekommen, besser tun, besser wissen, (etw.) aussetzen, bemängeln (LB 1545 (1974): 351*). S tovrstnimi razlagami so opremljene tiste besede iz Lutrove Biblije, ki pomensko izraziteje odstopajo od današnje rabe: prim. Worterklärungen zur Lutherbibel von 1545 (LB 1545 (1974)). 263 S primerjalnim vključevanjem »Japljeve Biblije«, to je prvega celotnega katoliškega prevoda, ki ga je konec 18. stol. oskrbel Jurij Japelj s sodelavci, je mogoče jezikovni razvoj zanesljiveje začrtati, hkrati pa ga po dveh stoletjih tudi že preverjati. 150 Besedotvorni pomeni izsamostalniških glagolov v Dalmatinovi Bibliji postopek lahko posledica ubesedovalnih zadreg, pa je z njim jasno nakazana drugačna uporab-nostna razvrstitev besedotvornih vzorcev in celo besedotvornih vrst. Na osnovi primerjanja postaja še bolj očitna živost besedotvornih vzorcev, preverljiva pa je tudi funkcionalnost njihove izrabe. 2.3.1 Med tvorjenimi glagoli v Dalmatinovi Bibliji predstavlja poseben podtip besedotvornega vzorca in pomena tvorjenka usiriti se ^ 'postati sir' ali 'spremeniti se v sir'. Ločeno obravnavo opravičuje tudi sprememba razmerja med osebama v pomensko ekspresivnejše razmerje med osebo in stvarjo (PoSam označuje snov). Tudi v tem primeru se povratni glagol po besedotvornem pomenu razlikuje od nesestavljenega nepovratnega glagola siriti, ki ga Dalmatin v Bibliji ni rabil: ^ 'delati sir'. Npr.: Nefi li ti mene kakor mleku molsel, inu kakor Sirpuftil fe vjiriti? (DB 1584: I,269a) - Hastu mich nicht wie Milch gemolcken vnd wie Kese lassen gerinnen? (LB 1545: 927). Primerjava z Lutrom kaže, da do istorečnosti prihaja po naključju, saj je Dalmatin glagol gerinnen prevedel z domačo izsamostalniško ustreznico usiriti se. V naslednjih stoletjih se je raba glagolov bogovati in osebenjovati močno zožala.264 Japelj ju nadomešča s sopomenkami ali s sopomenskim opisom.265 Npr.: (1) Dalmatin: boguj meni fikusi Duha tiga bogovanja (DB 1584: I,166a); Japelj: Prerokuj meni s'vganuvävfikim duham (JB 1802: II,133); (2) Dalmatin: Vfitani inu pojdi, ti inu tvoja hifiha, inu offebejnuj, ker kuli morefih (DB 1584: I,207b); Japelj: Vsdigni fie, inu podaj fie na pot, ti, inu tvoja hifiha, inu prebivaj kakor ptuja kjqr köli samorefih (JB 1802: II,447). Iz knjižnojezikovne rabe je zaradi tuje podstave izginil glagol erbati. Glagol posvačiti se Pleteršnikov slovar še navaja (PS II (1895): 177), SSKJ pa nič več. Ekspresivni predznak upo-rabnostno omejuje glagol kurbati se (SSKJ II (1975): 532). Njegova nepovratna različica je iz rabe izginila. Nekateri glagoli so pomensko zastareli (npr. gostovati). Besedotvorni tipi, s katerimi je bil v 16. stol. izražen besedotvorni pomen 'biti to, kar izraža PoSam', so ohranili produktivnost.266 3 Glag + Sam4 3.1 'Delati/narediti, opravljati/opraviti, ustvarjati/ustvariti to, kar izraža PoSam': grešiti ^ 'delati greh(e)'. Glagoli coprati, kašljati, koreniti se ^ 'gnati koren(ine)', mašovati, prašiti ^ 'delati praho', ropotati in šumeti so v Dalmatinovi Bibliji rabljeni samo neprehodno. Neobvezno jih spremljajo okoliščinska določila: kakdr fie v'Papefihtvi vidi, de fio nyh Cerqve v'katerih Mafhujo, taku terdnu obsydane kakor eni Tabri (DB 1584: II,103a). Isti besedotvorni pomenje ugotovljiv tudi pri glagolih, za katere so poleg neprehodnih rab običajne tudi prehodne, ki so pogosto predložno izražene. Npr.: bojovati/bojovati se: bojovatizoper (sovražnike)/za (svetnike), z (nami) - bojovati se zoper (hudiča)/za (tu), z (Judam); grešiti zoper (Gospoda); igrati (Gospodu), igrati (basen)/(pasijon)/(tragedijo); losati za (suknjo)/čez (nje)/ čez (mojo suknjo); ofrati (ofre)/(darove);pleniti (deželo)/(ajde); roditi (sina)/(sad); ropati (živi-no)/(skednje); šaliti se z (božjo besedo); vojskovati zoper (Abimeleha)/z (Izraelom)/vojskovati 264 Prvi je v SSKJ označen s star. (SSKJ I (1970): 163), drugi (osebenjkovati) pa s kvalifikatorjem nar. (SSKJ III (1979): 444). 265 M. Orožen je z natančno izdelano tipologijo leksikalnih razlik osvetlila razmerje Dalmatin - Japelj, ugotovitve pa uporabila za oceno stopnje in smeri jezikovnega razvoja v dveh stoletjih (Orožen 1984a, 1984/85). 266 Na to kažejo primeri, navedeni v Vidovič-Muha 1985: 50-51. 151 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja se s (hudičem). Besedotvornopomensko se od naštetih glagolov ne razlikujejo glagoli, ki so v Dalmatinovi Bibliji samo prehodno rabljeni: npr. muštrati folk ^ 'opravljati mušter ('pregled')' koga/česa; končati lažnike, mesto; pildati koga. Preverjanje rabe glagolov v stavkih ali povedih kaže, da je besedotvorni pomen večkrat širši od izhodiščno določenega in do neke mere integralnega. Ker glagol peniti se hkrati označuje proces ustvarjanja in stanje, bi njegov besedotvorni pomen lahko obsegla šele razširjena pretvorba: 'delati in imeti pene'. Pri glagolu znamenjovati se je težko odločiti, ali je v ospredju rezultat dejanja ali njegovo podeljevanje: 'delati in dajati znamenja'. Znamenje kot rezultat dejanja je lahko sobesedilno tudi natančneje določeno, npr. Ieft te snaminujem s'krishom tiga isvelizhanja (DB 1584: I,cIIb). Pomenska sestavina podeljevanja je praviloma vezana na prehodne glagole, kar vodi k sklepu, da parov kot krstiti - krščovati ter ofrati - ofrovati ne opravičuje le razlika v trajanju dejanja, ampak so neredko še dodatno pomensko osmišljeni. Ponavljalni glagoli so nekoliko pogosteje rabljeni neprehodno (oz. ne tožilniško prehodno). V ospredju je glagolsko dejanje samo in zato besedotvorni pomen 'delati to, kar izraža PoSam' ne zahteva razširitve. V skladu s povečanim številom vezavnih možnosti izsamostalniških glagolov je vse izrazitejši tudi upad skladnosti besedotvornega in leksikalnega pomena. Rodilniška vezava glagola grešiti npr. odkriva predkrščanski pomen glagola 'ne zadeti, miniti, izgubiti' (ESSJ I (1976): 174): Ti vfe te poteptafh, kateri tvoih Praudgrifhé (DB 1584: I,311a). Predvidljiva je tudi za-strtost besedotvornega pomena pri glagolu štrikati, ki nastopa le v zvezi štrikati mrežo 'plesti mrežo', in ne več ^ 'delati mrežo iz štrikov'.267 Po skladenjskih lastnostih se mnogim od naštetih glagolov približuje tudi glagol flancati, čeprav se besedotvornopomensko ne izenačuje docela z njimi: ^ 'saditi flanee'. V ospredju ni rezultat dejanja, ampak razmeščanje tega, kar izraža podstavni samostalnik. Številne prehodne rabe kot tudi ustreznični niz iz Registra pa kažejo, da glagol nastopa v pomenu 'saditi' in da je tudi pri njem besedotvorni pomen že zastrt: Perpelaj nje noter, inu flanzaj je na tej Gorri tvoje erbfzhine (DB 1584: I,45a); Flanzati (Crajníki) safaditi (SlovenJki, Besjazhki) faditi, v'zepiti (Hervazki, DalmatinJki, IJtrianJki, CraJhki) (DB 1584: III,CcIVa). Z upoštevanjem pogosteje rabljenih nadomestnih opisov iz Dalmatinove Biblije se je mogoče precej približati razumevanju besedotvornega pomena izsamostalniškega glagola v 16. stol. in mu prilagoditi predvidljivo skladenjsko pretvorbo. Približevanje praviloma poteka z vključitvijo manj splošnega jedrnega glagola, npr. losati ^ 'metati/vreči los' in ne 'opravljati/ opraviti los'. V vlogi jedrnega glagola besedne zveze, ki kot skladenjski opis nadomešča ustrezno tvor-jenko, pogosto nastopa glagol delati. Najpogosteje se z njo izmenjuje. V Dalmatinovi Bibliji je praviloma v številčni premoči tvorjenka, torej krajša, ekonomičnejša možnost: npr. glagol grešiti je pogostejši kot zveza delati greh/grehe; ofrati - ofrovati nastopata pogosteje kot zveza delati ofre; špotati se (komu) pogosteje kot zveza delati špot (iz koga). Pravo nasprotje soobsta-janja dveh enakovrednih izraznih možnosti predstavljajo zveze, ki nimajo enobesedne ustrezni-ce (npr. delati punt), pa tudi tvorjenke, ki ne potrebujejo opisne razbremenitve (npr. šaliti se). S podstavnimi samostalniki je praviloma označen rezultat dejanja izpeljanega glagola. Pomensko so precej različni, vendar abstraktnost močno prevladuje nad konkretnostjo. Njihov razpon sega od abstraktnih pojmov (greh), preko oznak dejanj, procesov in stanj (maša, igra, los, šala, rod 'porod'), ki jih je prav tako moč izenačevati z rezultati dejanj izpeljanih glagolov, do konkretnih predmetov (koren). V ospredju sta besedotvorna tipa -iti -im in -ati -am. Pojavnostno sta precej približana (11 : 8). Tvorba z besedotvornim obrazilom -ovati -ujem močno zaostaja (4 glagoli). Do izrazitejšega tekmovalnega razmerja med naštetimi tremi obrazili bi utegnilo priti 267 Prim. ESSJ IV (2005): 120-121. 152 Besedotvorni pomeni izsamostalniških glagolov v Dalmatinovi Bibliji le, če bi istopodstavni glagoli pleniti inplenjati - plenjovati ne bili v tako izrazitem številčnem neravnovesju (16x : 3x - 2x). Glagol šumeti, ki je skupini zaradi možnosti dvojnega pojmovanja podstave dokaj pogojno pripojen,268 izpričuje še -eti -im. Glagoli s tem besedotvornim pomenom so v Dalmatinovi Bibliji prisojevalni. Razen glagolov koreniti se in šumeti vsi nastopajo z osebnimi vršilci dejanja oz. nosilci poteka ali stanja. Vzporedne brezosebne rabe so redke, npr. Sakaj s'Boshjo beffedo fe nejJhaliti (DB 1584: II,196b). Netipični vršilec dejanja, predmet ali okoliščinsko določilo zanesljivo opozarja na pomensko spreminjanje, npr.: ty odteti od Hifhe Iuda /.../bodo fe fpet pod fe, korenili, inu nad fe fad nefli (DB 1584: II,15a) (v vlogi vršilca dejanja se namesto rastline pojavlja človek); Pole, njega Duh popada, inu on sdajci vpye, inu ga terga, de fe pejni (DB 1584: III,36b) (tekočina ^ človek); Inu njegova fhtima, kakor velike vode fhume (DB 1584: III,138a) (premik od tipičnega k netipičnemu je nazorno izpeljan z neokrnjeno primero). Istorečnost, ki nastaja z izpostavo podstavnega samostalnika, je tudi pri glagolih s tem besedotvornim pomenom najpogosteje izrabljena za kakovostno ali vrstno določitev. Praviloma je usmerjana s prevodno predlogo. Npr. AKu gdu vidi fvojga Bratagrefhiti en greh, nikar k'fmerti (DB 1584: III,126a) - so jemand sihet seinen Bruder sündigen eine sunde / nicht zum tode (LB 1545: 2430). Nasprotno pa izpostava podstavnega samostalnika ob ropati ne pomeni pomenske izenačitve, saj samostalnik označuje to, kar je bilo pridobljeno z ropanjem: le famuzh Shivino inu roup teh Meft, fmo nam rupali (DB 1584: I,102a). V Japljevem prevodu tvorjenko iz Dalmatinove Biblije pogosto zamenjuje sopomenski opis (prim. prevod citiranega primera: Kateri vej, de njegov brat en greh ftury, kateri ni sa fmert (JB 17861: X,544)). Levo obraziljenim glagolom zakrožiti, zajeziti, zmiriti ustrezajo le pretvorbe z dovršnim jedrnim glagolom: za-krož-iti ^ 'narediti krog'. Ti glagoli v Dalmatinovi Bibliji nastopajo sami, brez izhodiščnih nesestavljenih nedovršnikov. Na predponsko ali predložno levo obrazilo so poleg funkcije izražanja dovršnosti vezane še druge pomenske vrednosti, ki jih oddaljujejo od izhodiščnih glagolov. Do danes je iz knjižne rabe izginilo veliko glagolov s prevzetim samostalnikom v podstavi (npr. coprati, losati, muštrati). Nekateri se uporabnostno niso okrepili in so še naprej ostali na obrobju (npr. flancati, štrikati). Drugi so potrjevali produktivnost besedotvornega vzorca z nadaljnjim levim obraziljenjem. Glagol koreniti je nadomestila tvorjenka iz izpeljane podstave: koreniniti. Najbogatejšo levo obraziljenost izpričujejo glagoli grešiti (po-, pre-, z-), koreniti (iz-, o-, u-269) in deliti, ki je prisoten tudi v številnih glagolskih kalkih (raz-, u-; narazenrazdeliti itd.). Coprati ima edini od glagolov s prevzeto podstavo ob sebi dva dovršnika, nastala z levim obraziljenjem (ob-, pri-). Sestavljivost s po eno predpono izpričujejo glagoli roditi (pre-), zname-novati (za-), kašljati (od-), pleniti (o-), ropati (ob-). Leva obraziljenost podstavne glagole pomensko spreminja, menja pa tudi njihov vidski pomen. Izrazitejša sprememba besedotvornega pomena nastopa pri glagolu izkoreniti ^ 'odstraniti s korenom'. Razumevanje prenesenega pomena je v Dalmatinovi Bibliji olajšano z robno opombo: taku hozhem jeft nje *iskoreniti is 268 Tudi nekatera druga razmerja glagolov in samostalnikov (npr. kašljati - kašelj in ropotati - ropot) niso povsem izčiščena glede smeri tvorjenosti. 269 Nove ugotovitve o razmejenosti in medsebojnem razmerju predpon v- in u- v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja je na osnovi analize obsežnega gradiva, zagotovljenega s popolnimi izpisi njihovih del, prinesla razprava F. Novaka »Predponi v- in u- v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja« (Novak 2006). Spoznanja so bila upoštevana pri pripravi besednovrstno-slovničnega opisa besedja, uporabljenega v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih (Merše idr. 2006). V pričujočem delu je ohranjena delitev, kakršno so izkazovale slovnice od Metelkove dalje in kakršno so predstavljali slovarji. Prevrstitve bi na osnovi Novakovih ugotovitev o govornem ozadju in pisni podobi predpon v- in u- v obdobju nastanka slovenskega knjižnega jezika terjali številni glagoli (iz aktualnega poglavja npr. ukoreniti ^ vkoreniti, udeliti ^ vdeliti, usnažiti ^ vsnažiti itd.). 153 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja moje deshele, katero Jim jejt nym dal (DB 1584: I,237b) - *cillu satréti. Ista pomenska vrednost je ob glagolu auswurtzeln omenjena kot značilnost Lutrove rabe: auswurtzeln - völlig vernichten (LB 1545: 307*). Pri glagolih obcoprati (koga) in obšrangati (mesto) je ugotovljiva sprememba besedotvornega pomena: coprati ^ 'delati copre' - obcoprati (koga) ^ 'obdati (koga) s copri'; šrangati ^ 'postavljati šrango/šrange' - obšrangati (mesto) ^ 'obdati (mesto) s šrangami'. 3.1.1 'Delati/narediti iz česa to, kar izraža PoSam ali spreminjati/spremeniti kaj v to, kar izraža PoSam': del-iti (deželo) ^ 'spreminjati deželo v dele'; tako še polovičiti in razkrušiti ^ 'spremeniti v kruh(e)' ('drobec, gruda, kepa', ESSJ II (1982): 104). Npr. my némamo leta S. Sacrament rejkrujhiti ali polovizhiti (DB 1584: I,cIIa). Glagol razkrušiti danes učinkuje besedotvorno nemotivirano. Stopnja zastrtosti besedotvornega pomena v 16. stol. ostaja uganka. Glagol polovičiti je izpeljan iz tvorjene podstave (pol ^ polovica). Oznaka knj. v SSKJ kaže, da danes ni več splošno rabljen (SSKJ III (1979): 780). Podstavni samostalniki v vseh treh primerih označujejo del celote. Zaznaven je en sam besedotvorni tip: -iti -im. Pojavitev tretjega delovalnika, ki je skladenjsko izpeljana z dajalniško ali predložno tožilniško vezavo izsamostal-niškega glagola, kaže, da je besedotvorni pomen treba razširiti s pomensko sestavino dajanja: Inu ta zhaspride, de on fvoim otrokom ima erbfzhino deliti (DB 1584: I,111a); Po Sobboti Jo ony ta roup dilili mej vboge, vduve inu firote (DB 1584: II,200a). Zveza deliti kaj s kom, dobljena na osnovi primerov, kjer je pomenskorazvojno v ospredje pomaknjeno stanje (npr. Eleazar /.../ Dely s'Iosuam redKanaanfko deshelo (DB 1584: I,XIVb)), pa narekuje pretvorbo 'imeti del'. 3.1.2 'Izločati to, kar izraža PoSam': solz-iti se ^ 'izločati solze'. Poleg glagola solziti se je sem mogoče uvrstiti še glagol gnojiti se, ki se po besedotvornem pomenu razlikuje od glagola gnojiti (kaj) ^ 'dajati (čemu) gnoj'. Besedotvorni pomen je v Dalmatinovi Bibliji šibko zastopan. Predstavljata ga le dva redko rabljena glagola (vsak od njiju ima dve pojavitvi). Glagola sta tvorbeno izenačena, saj obrazilo -iti -im izpričuje isti besedotvorni tip. Podstavni samostalnik v obeh primerih označuje snov. V ospredju je izločanje tega, kar izraža PoSam. Proces nastajanja je potisnjen v ozadje. Z njegovo implicitno prisotnostjo pa je vendarle opravičena uvrstitev besedotvornega pomena. Oba glagola sta povratna in neprehodna. Primerjava z Lutrovo Biblijo pri glagolu solziti se odkriva obe skrajni možnosti enosmerno odvisnega prevodnega razmerja: enako besedotvorno strukturiranost nemške in slovenske ustreznice ter premišljeno nadomestitev predstavno tujega frazema z besedotvornopomensko razvidno domačo enobesedno ustreznico. Npr.: (1) Dalmatin: ali moje oku fe h'Bugu folsy (DB 1584: I,271a); Luter: Aber mein auge threnet zu Gott (LB 1545: 934); (2) Dalmatin: Inu Iesus fe je folsil (DB 1584: III,54a); Luter: Vnd Jhesu giengen die augen vber (LB 1545: 2164). Levo obraziljenost izpričuje le glagol gnojiti: pognojiti (drevo). S tožilniško vezavo je skladenjsko opozorjeno na spremembo besedotvornega pomena: pognojiti (drevo) ^ 'dati gnoj' (drevesu). 3.1.3 'Izrekati/izreči, govoriti to, kar izraža PoSam': graj-ati ^ 'izrekati grajo'; tako še marinjovati, panati -panovati, rotiti, svariti, štrafati - štrafovati, tadlati. Glagol klagovati je mogoče le pogojno šteti zraven. Skladenjska pretvorba pri njem ni izvedljiva, ker podstavni samostalnik v slovenščino ni bil prevzet. Osnovno motivacijsko razmerje je tako omejeno 154 Besedotvorni pomeni izsamostalniških glagolov v Dalmatinovi Bibliji le na izhodiščni jezik. Zvezi apelirati na cesarja bolj ustreza pretvorba ^ 'nasloviti apel na cesarja'. Podstavni samostalniki so izrazi z abstraktno vsebino (apel, pan, rota, svar, tadel). Vršilci dejanja so praviloma osebe. Odstopi, ki jih predstavljajo poosebitve neživega - pred-metnosti ali abstraktnega, so redki. Npr.: Inu nje vrata bodo shalovala inu klagovala (DB 1584: II,2b). Možne so tudi neosebne rabe, vendar so zaradi redkega pojavljanja le obrobnega pomena: npr. katere Buqve fe mogo tadlati (DB 1584: 111,132b). Razen glagola marinjo-vati, ki je kot koroški izraz naveden samo v Registru, in osamele pojavitve glagola panati so vsi drugi v prvi vrsti rabljeni prehodno: grajati (delu); klagovati (koga); klagovati čez (viude); klagovati nad (kom); klagovati po (tebi)/(pšenici); panovati (cesarje)/(kače); rotiti (tebe); štrafati (norce)/(pregrehe). Živost oz. neživost predmeta za ta besedotvorni pomen ni pomembna. Neprehodnost je vzporedno zaznavna le pri nekaterih glagolih: npr. Vy beffede smijhlavate, de le tadlate (DB 1584: I,268a). Besedotvorni pomen ni vezan na en sam besedotvorni tip. Poleg obrazila -ati -am (4 glagoli) je ugotovljiva še tvorba z -iti -im in -ovati -ujem (po dva glagola) ter s prevzetim obrazilom -irati -iram. Sestavljenost s predponami, ki pušča besedotvorni pomen nedotaknjen, izpričujeta le glagola svariti in štrajfati - oba s predpono po-. Glagola tadlati in grajati sta bila ožji sopomenki. Pogostnostno nista bili uravnoteženi, saj je razmerje 9 : 5. Medsebojno pojasnjevanje, ki je bilo z dodano robno opombo strogo enosmerno izpeljano, je bilo verjetno utemeljeno z ambicijo izrazne bogatitve jezika,270 ki razvojno omogoča izločitev manj ustreznega. Npr.: kateri fo njega *tadlali - *grajali (DB 1584: II,143a). Pomenski premiki, ki so bili v nemščini opravljeni v kasnejšem času in na katere kaže potrebna razlaga,271 v slovenščini niso bili vezani na tvorjenko z isto podstavo, saj jo je raba zaradi tujega izvora zavrgla. Podobna usoda je iz istega razloga zadela tudi glagole klagovati ter štrafati - štrafovati. Glagol panati danes spremlja pridih zastarelosti (SSKJ III (1979): 517). Intenzivna raba glagola svariti se v pomenu 'prepirati se' se je končala s protestantskim obdobjem (PS II (1895): 604). To dokazuje tudi primerjava z Japljevim prevodom. Npr. IEft fe moram vfelej s'vami inu svafhih otruk otruki fvariti (DB 1584: II,28a) - Sa to fe bom fhe s' vami pravdal, rezhe Gofpod, inu fe bom s' vafhimi otrozmi pognal (JB 1802: VI,209). Podstavno preoblikovani glagol marnjati še naprej ostaja na uporabnostnem obrobju (v SSKJ II (1975): 696) je opremljen s pojasnilom nar. koroško). Besedotvorni pomen glagola svariti se (^ 'biti v svaru') se ne ujema z besedotvornim pomenom glagola svariti, kar je razložljivo tudi z oprtostjo na pomenskorazvojno povezane, različne pomenske vrednosti podstavnega samostalnika ('prepir', 'kazen'). Dalmatin z glagolom svariti pogosto prevaja straffen iz Lutrove Biblije, ki je današnjemu uporabniku pomensko približan z ustreznicama taddeln in schelten (strafe - Tadel, Rüge, Vorwurf (LB 1545: 373*)). Besedotvorni pomen glagolov te skupine se večinoma razteza od določitve do izvršitve tega, kar izraža podstavni samostalnik. Izbora glagola apelirati, ki je uporabljen samo v robni opombi vsebinskopovzemalne narave, ni vzpodbudila Lutrova prevodna predloga, saj v njej te opombe ni. Primerjava z mestom v besedilu, ki je predstavljeno kot pripovedni mejnik in na katerega se opomba vsebinsko opira, odkriva nedvomno zavestno vzpostavljeno razmerje med mednarodno uveljavljenim in domačim izrazom: Ieft klizhem na Ceffarja - S. Paul apelira na Cefsarja (DB 1584: III,76a). 3.1.4 'Delati/narediti, povzročati/povzročiti komu to, kar izraža PoSam': srd-iti (koga) ^ 'povzročati srd' komu; mujati (brate); raniti (koga)/(drakona); siliti (ženam); silovati (dečlu)/ (sestri); sramotiti (hčer)/(sestro); srditi (mene); strašiti (vas z listmi); strahovati (mene)/(folk); 270 M. Orožen ugotavlja, da pojasnjevanje praviloma poteka v smeri od bolj znanega izraza k manj znanemu (Orožen 1983, 1986a). 271 Razlaga: tadeln - untersuchen, für mangelhaft erklären, verunglimpfen (LB 1545 (1974): 374*). 155 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja škoditi (vam); škodovati (njim)/(duši); truditi (mojstra); žmagati (mene)/(gospoda). Vsi našteti glagoli so prehodni. Povezuje jih pomenska sestavina negativnega učinkovanja na predmet. Prehodnost je predvidljiva tudi za glagol mučiti, ki se brez sobesedila pojavlja v četrtem stolpcu Registra. Neprehodna raba, ki izraža splošnejšo veljavnost, je redko vzporedno zaznavna: npr. Bug rani inu osdravi (DB 1584: I,260b; pravilno I,267b); Inu ta Mosh je njega vdaril, de ga je ranil (DB 1584: I,199b). V ospredju sta dva besedotvorna tipa: pogostejši -iti -im (10 glagolov) in redkejši -ati -am (3 glagoli). Obrazilo -ovati je izrabljeno za izraženje nedovršnosti in ponavljalnosti glagol-skega dejanja, čeprav glagolski pari siliti - silovati, škoditi - škodovati in žmagati - žmago-vati ne označujejo vselej pričakovane razlike v poteku glagolskega dejanja. Zato je tvorbo z obrazilom -ovati treba šteti za tretji besedotvorni tip te skupine glagolov, ki pa kljub nastopanju v parih nima prave izpodrinjevalne moči. Vzrok za to je nedvomno v prvotni namembnosti in v manjši številčnosti. Npr.: Ony nebodo fhkodili ni konzhavali na vfej moji fveti Gorri (DB 1584: II,26a); Sakaj jeft Jim ftabo, inu nihzhe fe nema podftopiti, tebi fhkodovati (DB 1584: III,71b). Tako vršilci dejanja kot prizadeti so običajno osebe ali živa bitja, možni pa so tudi predmeti ali poosebitve: npr. Kaj le mojo dufho shalite (DB 1584: I,271b); Tiga Norza uftafamafebi fhkodio (DB 1584: I,323a). Na negativno razmerje med vršilcem in predmetom dejanja neredko kaže že samo poimenovanje vršilca dejanja (sovražnik, ta hudobni, zoprnik itd.). V kasnejših stoletjih so iz knjižne rabe izginili glagoli martrati, žmagati - žmagovati. Izrazit upad rabe glagola martrati odkriva že primerjava z Japljevim prevodom. Do danes ga je nadomestil glagol mučiti, ki je splošno rabljen, brez narečnega predznaka. Npr.: (1) Dalmatin: Kaj le mojo dufho shalite inu me martrate s'beffedami? (DB 1584: I,271b); Japelj: Kakü dolgu bödete fhe mojo dufho shalili, inu mene s' govorjenjam trudili? (JB 1801: III,600); (2) Dalmatin: Ieft tebe rotim per Bugu, nemartraj mene (DB 1584: III,21b); Japelj: Jeft te sarotym per Bogu, nikar me ne nadleguj (JB 1800: IX,170); (3) Dalmatin: Sakaj ti tvojga Hlapza martrafh? (DB 1584: I,85a); Japelj: Sakaj fi tvojmu hlapzu leto shaloftpoflal? (JB 1791: I,574). Izrazitejšo pomensko spremembo sta doživela glagola siliti (komu) in silovati (koga/komu). V pomenu, ki sta ga imela v 16. stoletju, ju danes nadomešča glagolski par posiliti - posiljevati, ki je tudi glede vidskega pomena brezhiben. Glagol silovati je danes živ le še v knjižni rabi (SSKJ IV (1985): 661). Redki primeri izpostavitve podstavnega samostalnika so osmišljeni s kakovostno pojasni-tvijo ali pa so razložljivi kot prevodno naključje, nastalo zaradi izrazne poenostavitve. Npr.: Okuli inu okuli bo ga ftrafhil nagel ftrah, de nebo vejdel kam bi imelpojti (DB 1584: I,271b) - Vmb vnd vmb wird jn schrecken plötzliche furcht / das er nicht weis wo er hin aus sol (LB 1545: 935-936). 3.1.4.1 Po povratnosti se od naštetih glagolov loči groziti se. V Dalmatinovi Bibliji je rabljen samo neprehodno. Sobesedilno je lahko načinovno opredeljen: On fe je grosil mojo deshelo poshgati, inu moje mlade Iunake pomoriti (DB 1584: II,138b). V pomenu 'povzročati grozo z napovedovanjem česa neprijetnega' je glagol z morfemom se do danes že zastarel (SSKJ I (1970): 770). 156 Besedotvorni pomeni izsamostalniških glagolov v Dalmatinovi Bibliji 3.1.5 'Igrati (na) to, kar izraža PoSam': arf-ati ^ 'igrati na arfo/arfe'; bobnati, lavtati,pav-kati, trobentati. Pavkati je zapisan samo v Registru kot koroška vzporednica osrednje znanega in knjižno rabljenega glagola bobnati. Na isti besedotvorni pomen je dokaj pogojno mogoče sklepati tudi pri glagolupsalirati, čeprav njegova podstava in besedotvorna zgradba nista docela nedvoumni. Možna je dvojna razlaga (^ 'igrati na psalter' in ^ 'peti psalme'), ki je primerjalno preverjena in potrjena z rabami v protestantskih delih. Npr.: (1) Dalmatin: Aku je gdu dobre vole? tapuj PJalme (DB 1584: 111,134b); Trubar: Ie li du dobre vole, ta PJallirai (TPs 1566: 31a); (2) Dalmatin: Pujte njemu eno novo pejffen, dobru njemu PJalirejte s'glafnim vuka-njem (DB 1584: I,287a); Luter: Singet jm ein newes Lied /Machts gut auff Seitenspiellen mit schalle (LB 1545: 992). Pomen samostalnika psalter iz Lutrove Biblije je današnjemu uporabniku približan z razlago Seiteninstrument, Harfe (LB 1545: 358*). Podobno razlago je mogoče zaslediti tudi v Hipo-litovem rokopisnem slovarju: Nablium, ein Instrument der Musikpfalterium genant, pfalter, ali árfe (HD 1711-1712: I,383). V Cigaletovem nemško-slovenskem slovarju pa nemški iztočnici Pfalmen sledita zvezi psalme peti, prepevati (CW 1860: II,1202). Tudi glagola lavtati in trobentati pogosteje nastopata v pomenu 'igrati' kot pa s pomensko vrednostjo 'igrati na lavto/lavte' oz. 'igrati na trobento', kar bi predstavljalo izenačitev s predvidenim besedotvornim pomenom. Pri lavtati na to kaže sobesedilo. Npr.: Peuci gredo odfprejda, potle ty, kir na Jtrunah lautajo, Mej Dezhlami, katere bobnajo (DB 1584: I,296a) - Die Senger gehen vorher / Darnach die Spielleute vnter den Megden die da paucken (LB 1545: 1022). Pri trobentati pomen posredno dokazuje tudi vztrajno ponavljanje istorečnega vzorca, ki je zaznaven kar pri 45 od 86 pojavitev: inu ta, kir je s'Trobento trobental, je raven mene ftal (DB 1584: I,257b). Izpeljava naštetih glagolov je enotno potekala z obrazilom -ati -am. Izjemo predstavlja le glagol psalirati s prevzetim obrazilom -irati -iram. Vsi podstavni samostalniki označujejo glasbila. Glagoli s tem besedotvornim pomenom so prisojevalni, čeprav je vršilec dejanja lahko izražen tudi samo posredno: koku fe mora vejditi, kaj Je je piJkalu ali arfalu? (DB 1584: III,94b). Praviloma so rabljeni neprehodno. Prehodnost je le redko izpričana: npr. arfati (kaj), trobentati zoper (vas). Na preneseni pomen kaže značilen izbor okoliščinskih določil: Pojte inu PJallirajte GOSPVDVu'vafhimfercej (DB 1584: III,105a, pravilno 106a). Vsi glagoli iz Dalmatinove Biblije, ki izpričujejo besedotvorni pomen 'igrati (na) to, kar izraža PoSam', se do danes niso ohranili. V SSKJ niso več navedeni arfati, lavtati in pavkati. Navedba glagola pavkati v Besedišču111 vtisa o upadu produktivnosti ne popravlja. Naštete glagole je uporabnostno res omejevala tujost podstavnega samostalnika, čeprav sta samostalnika pavke in harfa še ostala v rabi. Njune tipične zveze kažejo, da glagola nadomeščajo sopomenski opisi: udarjati na pavke, igrati na harfo. Glagoli iz Dalmatinove Biblije ne zrcalijo tolikšne širine besedotvornega pomena, kot je ugotovljiva danes,273 saj med njimi ni zgleda za odtenek 'igrati se z igralnim sredstvom'. Sestavljenko s predpono za- ima ob sebi le glagol trobentati, ki se tudi sicer najpogosteje pojavlja. Predpona za- spreminja njegovo pomensko in vidsko vrednost, besedotvorni pomen pa pušča nedotaknjen. 272 Besedišče slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana, 1998, 526. 273 Prim. A. Vidovič-Muha 1985: 50; npr. fižolčkati se, frnikolati, balinati, dominati se, žogati se. 157 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 3.2 'Dajati/dati komu/čemu to, kar izraža PoSam': gvant-ati (koga) ^ 'dati/dajati komu gvant'; antvertati, arcnovati, celovati, cirati, darovati, furmati, imenovati, kronati, kušati/ku-šniti - kušovati, lonati, snažiti, svetovati, špižati, troštati, žegnati - žegnavati/žegnovati. Vsi našteti glagoli so levo in desno vezljivi. Npr.: Te lazhne je on Jhpishal, te nage je on gvantal (DB 1584: II,148a). Nekateri od njih poleg obvezne tožilniške prehodnosti, ki je predvidljiva tudi za glagola antvertati in celovati iz Registra, poznajo tudi dajalniško: npr. darovati mene, darovati snubačem; Iefi tebi darujem to Nyvo (DB 1584: I,14b). Neprehodna raba je pri teh glagolih redko zaznavna, namenjena je poudarjanju dejavnosti vršilca dejanja: TYpak, kir Jo pezhatili, fo bily /.../(DB 1584: I,260b); Sakaj Bug nikar dar, temuzh ferce gleda, tiga kir daruje (DB 1584: III,44a). Podstavni samostalniki so tožilniško vezavni z jedrnim glagolom pretvorbenega vzorca. Najpogosteje označujejo konkretno predmetnost (arcnije, dar, gvant, krona, špiža), ki je običajno v sobesedilu še natančneje določena. Npr. Ony nje fnashio slatom (DB 1584: II,177a); fhpishajtega s'kruhom inu s'vodo (DB 1584: I,242a). Redkejši so vsebinsko abstraktni podstavni samostalniki (svet) in tisti, ki označujejo rezultat dejanja (kuš). Večina podstavnih samostalnikov je tujega izvora (arcnije, cir, furm, gvant, krona, kuš, lon). Vsi so tudi sami bolj ali manj trdna sestavina Dalmatinovega besedišča (npr. kuš z dvema in špiža z 99 pojavitvami). Med njimi sta dva tvotjena izraza (gvant in antvert). Vršilci dejanja ter tožilniški in dajalniški predmeti so praviloma osebe. Na preneseni pomen opozarja bodisi neosebni vršilec dejanja, netipični premet ali s predložno zvezo izraženo sredstvo. Npr.: Iagneta tebe gvantajo, inu Kosli ti dajo denarje k'Nyvi (DB 1584: I,327a); Snashite ta Prasnik s'Maji (DB 1584: I,309b); Kateri tebe Krona s'gnado inu s'miloftjo (DB 1584: I,305a). Pojavitev neobičajnega vršilca dejanja oz. nosilca poteka ali stanja lahko signalizira tudi spremembo besedotvornega pomena. Npr. te fvitle Svesde zirajo Nebu (DB 1584: II,171a) ^ 'so cir neba'. Razhajanje med besedotvornim in leksikalnim pomenom je pri tovrstnih primerih pogosto veliko: npr. Praviza inu Myr Je vkup kuJhujo (DB 1584: I,301a) 'dotikajo'. Na stopnjo leksikaliziranosti pomena nekaterih glagolov je mogoče sklepati tudi iz razmerja Luter - Dalmatin. Glagol arcnovati v Dalmatinovi Bibliji nastopa s pomenom 'zdraviti', na kar kaže tudi prevajanje glagola heilen z arcnovati. Glagol artzneien iz Lutrove Biblije je sodobnemu razumevanju približan s sopomensko frazo 'mit Arznei behandeln' (LB 1545: 304*) - 'zdraviti'. Npr.: (1) Dalmatin: My Babel arznujemo, ali ona nezhe sdrava biti (DB 1584: II,53b); Luter: Wir heilen Babel/Aber sie wil nicht heil werden (LB 1545: 1372); Japelj: Sdravili Jmo Bäbilon, inu ny bil osdraulen (JB 1802: VI,417); (2) Dalmatin: pomagaj fam febipoprej, kakor druge arznujeJh (DB 1584: II,160a); Luter: Hilff dir vor selber /ehe du andere artzneiest (LB 1545: 1776); Japelj: Pred bolgsnio vsämi osdravilu (JB 1798: V,281). Oddaljitev od osnovnega besedotvornega pomena je zaznavna tudi pri glagolu imenovati (koga) ^ 'izreči ime' koga ali 'poklicati' koga: jeft GOSPVD, Israelfki Bug, fim tebe per imeni imenoval /.../Ia, jeft tebe klizhem per tvoim imeni (DB 1584: II,18b) - ich der HERR der Gott Jsrael dich bey deinem namen genennet habe /.../Ja ich rieff dich bey deinem namen (LB 1545: 1238). 158 Besedotvorni pomeni izsamostalniških glagolov v Dalmatinovi Bibliji Pogosti primeri istorečnosti, ki nastajajo z izpostavo podstavnega samostalnika, se uvrščajo v vse že navedene tipe: • so posledica prezrcaljenosti vzorcev iz Lutrove Biblije; • nastajajo naključno, kot posledica izraznih zadreg; • so hoteni, zavestno oblikovani oz. po Lutrovem zgledu zavestno vključeni v slovenski prevod, ker je z njimi vzpostavljena ritmično učinkovita stavčna simetrija. Npr.: KIr Semlo gruntaJh na nje grunt (DB 1584: I,305b) - DER du das Erdreich gründest auff seinen Boden (LB 1545: 1054). Številčno prevladuje izpeljava z obrazilom -ati -am (9 glagolov). Močna je tudi tvorba z obrazilom -ovati -ujem (5 glagolov), z -iti -im pa nekoliko zaostaja (3 glagoli). Od naštetih glagolov v Dalmatinovi Bibliji le dva izpričujeta skromno sestavljivost s predponami: snažiti z o- in u- ter špižati z na-. Glagol osnažiti (fvoje Brade nej bil ofnashil (DB 1584: I,179a)) je motiviran z osnovnim pomenom podstavnega samostalnika, glagol usnažiti pa z drugim pomenom; v Pleteršnikovem slovarju: 1. die Sauberkeit, die Reinlichkeit, 2. die Zierde, der Schmuck (PS I (1894): 524). Predpone, dodane omenjenima podstavnima glagolama, ne spreminjajo njunega besedotvornega pomena. Slabo razvita predponska tvorba je pri teh glagolih prej posledica prevzetosti podstave kot pa pojemajoče moči besedotvornega pomena, saj je ta še danes živ, tvorbeno bogat in izrazno pomnožen.274 Navedeni besedotvorni pomen v Dalmatinovi Bibliji izpričuje tudi nekaj glagolov, ki nastopajo le v sestavljeni obliki: obstrupiti in ostrupiti, osemeniti. Pri nekaterih glagolih tudi povratnost, izražena z morfemom se, narekuje drugačno skladenjsko pretvorbo: npr. arcnovati se ^ 'jemati arcnije', imenovati se ^ 'imeti/nositi ime', svetovati se ^ 'imeti svet' ('posvet'). Najopaznejša razvojna poteza, ki zadeva glagole s tem besedotvornim pomenom, je, da so iz rabe postopoma začeli izginevati glagoli s tujim samostalnikom v podstavi. Nadomeščanje se je napovedovalo že v Dalmatinovi Bibliji (Merše 1986a), otipljivejši rezultati pa so zaznavni po dveh stoletjih pri Japlju (prim. nadomestitve za glagol arcnovati). Glagol gvantati in podstavni samostalnik gvant se npr. pri Dalmatinu živahno izmenjujeta s sopomenskima ustreznicama obleči in obleka. Sopomenska izraza sta pogosto zelo premišljeno izrabljena za oblikovanje stilno učinkovitih dvodelnih formul, tako v prevodno odvisnih kot v prevodno neujemalnih primerih.275 Npr.: (1) Dalmatin: Sakaj on je mene oblejkel v'gvant tiga isvelizhanja, inu me je gvantal fto fuknjo te Pravice (DB 1584: II,24b); Luter: DEnn er hat mich angezogen mit Kleidern des Heils / Vnd mit dem Rock der Gerechtigkeit gekleidet (LB 1545: 1260); (2) Dalmatin: GVANTATI ALI OBLEIzhi fe imajo ty nagi (DB 1584: I,XVb). Do danes je delno pomensko zastarel tudi glagol snažiti. 3.3 'Izkazovati/izkazati komu/čemu to, kar izraža PoSam': čast-iti koga/kaj ^ 'izkazovati čast' komu/čemu; slaviti, ki se z narečno določenostjo brez sobesedila pojavlja le v Registru. Omenjenima glagoloma je pogojno mogoče dodati še ferahtati, ki je bil kot drugostopenjska tvorjenka s pisno in oblikoslovno prilagoditvijo prevzet iz nemščine. Predponafer- razveljavlja vsebino podstavnega glagola, ki v nemščini nastopa z besedotvornim pomenom 'izkazovati aht 274 Prim. A. Vidovič-Muha 1985: 51. 275 Glede prisotnosti te in drugih stilnih figur v delih slovenskih protestantov prim. Pogorelec 1972, Pogačnik 1976. 159 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja komu'.276 V Dalmatinovem jeziku do praktične besedotvorne razstavitve, ki bi jo dokazoval obstoj sopomenskih opisnih nadomestil, ni prišlo. Zelo verjetno je, da besedotvorni pomen glagola v 16. stoletju ni bil uzaveščen. Besedotvorni obrazili -iti -im in -ati -am sta v razmerju 2 : 1. Predmeti, s katerimi se tožilni-ško vežeta glagola častiti inferahtati, označujejo to, kar je vredno češčenja ali zaničevanja. Oba glagola sta prisojevalna, s standardnim osebnim vršilcem dejanja, ki ga občasno lahko nadomesti poosebitev abstraktnega: MOdruft fe fama zhafty (DB 1584: II,162b). Glede na enakost ali precejšno podobnost nadomestnih besednih zvez iz Dalmatinove Biblije bi bilo skupini mogoče pridružiti še glagol hvaliti: častiti koga - izkazovati komu čast; hvaliti koga - dajati, peti komu hvalo. Prav nadomestne besedne zveze kažejo, da je besedotvorni pomen vseh naštetih glagolov mejnega značaja, saj ga z drugimi besedotvornimi pomeni družijo skupne pomenske sestavine ('izkazovanje - izrekanje tega, kar izraža PoSam'; 'izkazovanje - dajanje tega, kar izraža Po-Sam'). Povezovalno z glagoli, ki imajo soroden besedotvorni pomen, deluje tudi abstraktnost podstavnih samostalnikov, razmejevalno do glagolov z besedotvornim pomenom 'povzročiti/ povzročati komu/čemu to, kar izraža PoSam' pa to, da je učinek dejanja pri eni skupini glagolov negativen za predmet, pri drugi pa pozitiven. Povratnost pri častiti se in hvaliti se ne vpliva na spremembo besedotvornega pomena. Se-stavljivost s predponami izpričuje le glagol hvaliti: pohvaliti se, zahvaliti - zahvaliti se. V naslednjih stoletjih so glagoli iz te skupine doživeli nekaj sprememb. Glagol ferahtati, ki je bil v 16. stoletju brez prave tekmovalne variante, so kasneje izrinili drugi glagoli (npr. zaničevati),111 slaviti je postal splošno slovenski; tožilniško vezavo glagola zahvaliti (zahvaliti Gospoda/Boga/kralja) je nadomestila zveza povratnega glagola z dajalniškim predmetom: zahvaliti se komu. 3.4 'Jemati/vzeti to, kar izraža PoSam': mož-iti se ^ 'jemati moža', ženiti se. Zgolj ilustrativno je sem mogoče uvrstiti tudi glagola poletkovati ^ 'pobirati poletke' in repekovati iz istega registrskega ustrezničnega niza, saj ni pojavitev, ki bi kazale, da sta bila knjižno rabljena. Tudi nekatere rabe glagola buhrati opravičujejo pretvorbo ^ 'vzeti buher'. Na tako razumevanje besedotvornega pomena je mogoče sklepati tudi iz sopomenskega opisa v Registru: Buhrati (Crajnlki) oshuro vseti (SlovenTki oli Besjazhki) (DB 1584: in,CcIIIb). Na osnovi pomena, ki ga je imel nemški glagol wuchern v Lutrovi Bibliji (gegen Zinsen Geld leihen (LB 1545: 393*)) in ki je prepoznaven tudi iz sopomenskih opisov v Dalmatinovi Bibliji (npr. Sakaj ti mu nemafh tvoih denarjeu na Buher dati (DB 1584: I,76b)), je določljiv besedotvorni pomen 'dajati/dati, posojati/posoditi kaj na buher'. V tem pretvoibenem vzorcu podstavni samostalnik nastopa kot del primične sestavine in ne več kot tožilniški delovalnik. Vsi našteti glagoli so prisojevalni. Vršilci dejanja oz. nosilci stanja so osebe. Primeri iz Dalmatinove Biblije izpričujejo tako prehodnost kot neprehodnost (npr. buhrati - buhrati kaj, buhrati s čim). Podstavni samostalnik v dveh primerih označuje osebo (mož, žena), lahko pa je tudi vsebinsko abstraktnejši. Abstraktnost podstavnega samostalnika pri buhrati zmanjšujejo sobesedilne konkretizacije: TI nemafh na tvoim bratu buhrati, ni s'denarmi, ni s'fhpisho, ni sovfem, s'zhim fe more buhrati. Na teh, kir fo ptuji, morefh buhrati, ali nikar na tvoim Brati (DB 1584: I,118a, pravilno 112a). Glagola ženiti se in možiti se izpričujeta sestavljivost s predpono o-. Sprememba besedotvornega pomena je predvidljiva pri nepovratno in neprehodno rabljenem glagolu omožiti ^ 'postati mož': Obtu, kateri omoshy, ta dobru ftury, kateri pak neomoshy, ta bujle ftury (DB 276 Prim. Kühnhold - Wellmann 1973: 70-71. 277 Npr. Inu fo ga ferahtali (DB 1584: I,155a) - inu fo ga sanizhüväli (JB 1802: II,42). 160 Besedotvorni pomeni izsamostalniških glagolov v Dalmatinovi Bibliji 1584: III,92a), čeprav je verjetna tudi domneva, da je leksikalizacija že v 16. stoletju zastrla besedotvorni pomen.278 Glagol buhrati se do danes ni ohranil. Podstavni samostalnik buher se je že v 16. stoletju izmenjeval s samostalniki činž, obrest in žuh, vendar sta bila izraza buher in obrest v Dalmatinovi Bibliji še pomensko ločena. Da gre za biblijske pomene obeh izrazov, ki jih je bilo treba uporabnikom šele uzavestiti, kaže po Lutru posneta robna opomba: Buher imenuje tu kar Je od denarjeu vezh vsame, kakor je danu: Obreft pak, kadar en vbog MoJh mora shitu, vinu, mejju, inu drugo potrebo drashifhi, kakdr je vrejdnu, inu kakdr Lakomnik hozhe, vseti (DB 1584: I,76b). Produktivnosti besedotvornih tipov pri tako majhni skupini glagolov skorajda ni mogoče ugotavljati. Osrednja glagola ženiti se in možiti se sta izpeljana z istim obrazilom (-iti), ki pa mu večje produktivnosti v okviru tega besedotvornega pomena vseeno ni mogoče pripisovati. 3.5 'Imeti, čutiti to, kar izraža PoSam' ali 'biti v tem, kar izraža PoSam'. Besedotvorni pomen se občasno dopolnjuje še s pomensko sestavino izražanja ali izkazovanje tega, kar izraža podstavni samostalnik. Ajfr-ati ^ 'čutiti ajfer' ali 'biti v ajfru'; cviblati, nidati, skrbeti, trium-firati, žalovati. Prevladujejo povratni glagoli: čuditi se, flisati se, gnusiti se, kumrati se, luštati se, mujati se, ofertovati se, sanjati se, sramovati se, srditi se, strašiti se. Označevalna za to skupino je tesna povezanost z besedotvornim pomenom 'delati/narediti, povzročati/povzročiti komu to, kar izraža PoSam' (3.1.4), kamor so ti glagoli uvrščeni, kadar so rabljeni nepovratno in tožilniško prehodno. Vsi našteti glagoli so prisojevalni. Nekaj med njimi je navidezno nepri-sojevalnih, ker je prvi delovalnik izražen dajalniško (meni fe je gnufsilu nad nymi (DB 1584: I,73b); ta yfzhe kar fe mu lufhta (DB 1584: I,323a)) ali pa opravlja vlogo drugega delovalnika: Inu GOSPVDA jegrevalu tiga hudiga (DB 1584: I,56b); GOSPVD, daj meni toifto vodo, de me nebo shejalu (DB 1584: III,49a).279 Prvi delovalnik je praviloma oseba, možne pa so tudi poosebitve predmetov in abstraktnih pojmov. Npr. Inu Luna fe bo framovala, inu Sonce bo s'framotjo obftalu (DB 1584: II,9b); Sakaj tiga Mosha slobnoft ajfra (DB 1584: I,319a). Glagoli s tem besedotvornim pomenom so v Dalmatinovi Bibliji rabljeni prehodno in neprehodno. Prevladujejo prehodne rabe, le pri glagolih ofertovati se in sramovati se je stanje obratno. Precej glagolov je predložno vezavnih, čeprav je tudi predložnost pogosto alternativna: ajfrati čez (koga)/(Jeruzalem)/(postave); ajfrati za (Boga)/(postavo); ajfrati zoper (koga); cviblati na (božji gnadi); gnusiti se nad (njimi)/(za-nikrno špižo); gnusiti se čez (koga); mujati se po (njem)/(svetosti); mujati se nad (kapitulom); ofertovati se zoper (stariga); ofertovati se s (snago); skrbeti za (Jakoba)/(obeno reč); skrbeti po (blagu); srditi se čez (Labana); srditi se s (tvojim žalbanim); srditi se zoper (farje). Podstavni samostalniki označujejo čustveno stanje ali telesno počutje. Oboje je v večini primerov neugodno za vršilca dejanja oz. nosilca stanja. Največjo produktivnost izpričuje obrazilo -ati -am (8 glagolov), za njim pa se razvrščajo še -iti -im (4 glagoli), -ovati -ujem (3 glagoli) ter manj produktivna -eti -im in -irati -iram. V skupini prevladujejo glasovno in oblikovno prilagojeni prevzeti glagoli z daljšo ali krajšo tradicijo rabe, ni pa novih, zavestno tvorjenih iz tujega podstavnega samostalnika. Tudi primeri, kjer izhodišče predstavljajo tuje drugostopenjske tvorjenke (ofertovati se, grevati), kažejo prej na prvo kot na drugo možnost. Na samo pojavitev in na pogostnost rabe nekaterih od njih je vplival Lutrov prevodni zgled. Dalmatin npr. glagol ajfrati uporablja z nič manj širokim 278 Prim. Lutrov prevod: Endlich / welcher verheiratet / der thut wol / Welcher aber nicht verheiratet / der thut besser (LB 1545: 2310). 279 Glede mejnosti tovrstnih primerov prim. Toporišič 1982: 83-85. 161 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja pomenskim spektrom kot Luter,280 ki mu je podobno kot drugim narečno obarvanim izrazom z vključitvijo v svoj biblijski prevod zagotovil nadnarečno, knjižnojezikovno rabo (Bach 1984). Pri nekaterih glagolih iz te skupine se prav tako po primerjalni poti odkriva, kako velik ustvarjalni napor je bil potreben za ohranjanje in izrazno ustrezno podajanje biblijskih stilnih figur, za kar je predstavljala dober izziv prav Lutrova prevodna predloga. Za pomensko bližnja ali sopo-menska glagola iz Lutrove Biblije je tudi Dalmatin skušal poiskati primerni ustreznici. Npr.: Dalmatin Luter Japljeva Biblija Nereferdi fe zhes te hude, inu neajfraj zhes te hudobne (DB 1584: I,325b) ERzürne dich nicht vber den Bösen / Vnd eiver nicht vber die Gottlosen (LB 1545: 1126) Nikár fe ne prepiraj s' hudobnimi, tudi ne bódi gr^Jhnikam nevofhliv (JB 1798: V,75) Podobno kot na relaciji Luter - Dalmatin je tudi pri razmerju Dalmatin - Japelj pogosto opazna nadomestitev tvorjenke z opisom, ki včasih uresničuje le enega od pomenov pomensko širokega podstavnega samostalnika. Primerjava hkrati jasno kaže na proces zamenjevanja glagolov s tujim samostalnikom v podstavi z domačimi ustreznicami. Npr.: (1) Dalmatin: Dokler Nevernikfe offertuje, morajo reuni térpeti (DB 1584: I,282a); Luter: Weil der Gottlose vbermut treibet/mus der Elende leiden (LB 1545: 974); (2) Dalmatin: tvoj Ozha /.../fkérby sa vaju (DB 1584: I,154b); Japelj: tvój ozhe /.../je v'fkérbi sa váju (JB 1802: II,38). Pri glagolih, ki jih tuji izvor uporabnostno ni omejeval, pa so do danes zastarevale in izginevale iz rabe po tujem zgledu oblikovane zveze s predlogi (npr. skrbeti po čem). Le nekaj glagolov s tem besedotvornim pomenom v Dalmatinovi Bibliji spremljajo predponske uresničitve: npr. ajfrati - doajfrati se, čuditi se - prečuditi se, srditi se - razsrditi se, žalovati - razža-lovati. Glagol zasramovati koga se po besedotvornem pomenu razlikuje od glagola sramovati se: 'spravljati koga v sram' - 'čutiti sram'. Tudi pri vidskem paru oskrbeti - oskrbovati koga je leksikalizacija že zakrila povezavo z besedotvornim pomenom izhodiščnega glagola. 3.6 'Določati/določiti (komu/čemu) to, kar izraža PoSam': mer-iti ^ določati mero', masati, vagati - vagovati ^ 'določati vago' ('težo'). Podstavni samostalniki so vsebinsko sorodni, abstraktni. Glagoli so rabljeni prisojevalno, vršilci dejanja so osebe, osebni vršilec dejanja je v posameznih primerih lahko potisnjen v ozadje, npr.: Ali kadar feje s'Gomerjom merilu nej ta vezh nafhal, kateri je vezh bil pobral (DB 1584: I,45b). Vsi so tožilniško prehodni. Tipični predmeti so tisti, ki označujejo to, kar se da meriti ali tehtati: meriti hišo, les, steno, vodo; vagovati denarje, kruh, zlato. Z njihovo netipičnostjo je opozorjeno na pomenski prenos: kateri te vifty fpoftavami merio (DB 1584: II,127a). Na nepre-hodnost in na glagole z morfemom se je pogosto, vendar ne obvezno, vezana sprememba besedotvornega pomena: npr. vagati ^ 'imeti vago' (fe nej védilu, kuliku je ta Bron vagal (DB 1584: I,235b)). V posameznih primerih je bila oddaljenost leksikalnega pomena od besedotvornega 280 V žepni izdaji Lutrove Biblije je v razdelku, namenjenem pojasnjevanju ne več uporabljanega besedja, naveden in razložen tudi glagol eivern - eifersüchtig, leidenschaftlich, zornig, neidisch sein, eifersüchtig wachen über (LB 1545: 319*). 162 Besedotvorni pomeni izsamostalniških glagolov v Dalmatinovi Bibliji že zelo velika, npr. Inu on fe je trykrat meril nad tem Ditetom, inu je klizal na GOSPVDA (DB 1584: I,196b) 'raztegoval'.281 Ponovitev podstavnega samostalnika v bližnjem sobesedilu pri teh glagolih ne ustvarja isto-rečnosti, saj sta samostalnik, ki stoji sam zase, in tisti, ki predstavlja podstavo tvorjenke, pomensko različna: prvi označuje npr. pripravo za tehtanje, drugi pa težo (vajh Kruh fe ima s'vago vagovati (DB 1584: I,77a)). Glagol meriti v Dalmatinovi Bibliji spremljajo tvorjenke izmeriti, nameriti, odmeriti, premeriti, razmeriti in zmeriti, glagol vagati pa odvagati, prevagati in zvagati. Leva obrazila jih pomensko oddaljujejo od izhodiščnih glagolov, na spremembo besedotvornega pomena pa ne vplivajo. V okviru tega besedotvornega pomena je tvorbeno izrazitejše samo obrazilo -ati (2 glagola). Obrazili -iti in -ovati (zadnjega je zaradi vidske neizčiščenosti para vagati - vagovati le pogojno mogoče šteti zraven) pa se pojavljata vsak samo pri enem glagolu. Glagoli masati in vagati - vagovati so v kasnejših stoletjih zaradi tujosti podstavnega samostalnika izginili iz knjižnojezikovne rabe. 4 Glag + Sam6 4.1 'Pokrivati/pokriti, obdajati/obdati, oskrbovati/oskrbeti kaj/koga s tem, kar izraža PoSam': flaštr-ati (pot) (^ flaštran pot) ^ 'pokriti pot s flaštrom'; flikati, soliti, špuntati, štupati, tablati, tunihati (^ tunihanje), žalbati. Prav toliko je tudi levo obraziljenih glagolov, čeprav v paru nastopata le glagola flaštrati (poflaštrati) in tablati (potablati) : obsenči-ti, obšrangati, okrpati, omadežiti - omadežovati, opasati - opasovati, odpasati, pofarbati, pozlatiti, ublatiti ^ 'umazati z blatom', zasmoliti. Izbor levih obrazil (izvorno predpon ali predlogov) poteka v mejah, ki jih določa besedotvorni pomen, saj je z njimi poleg dovršnosti izražena usmerjenost na površino (po-) in okoli česa (ob-/o-). Tudi tu je v ospredju izpeljava z obrazilom -ati -am (11 glagolov), obrazilo -iti -im številčno precej zaostaja (4 glagoli). Obrazilo -ovati -ujem je zaznavno le pri drugotno tvorjenih nedovršnikih, zato ga v okviru tega besedotvornopomenskega odtenka ni mogoče šteti med produktivne besedotvorne tipe (opasovati, omadežovati). Razvrščevalne težave povzročajo glagoli, pri katerih podstavni samostalniki označujejo rezultat dejanja (npr. gruntati, gvelbati). S tem ustvarjajo povezavo z besedotvornim pomenom 'delati/narediti, ustvarjati/ustvariti to, kar izraža PoSam', čeprav se od glagolov s tem besedotvornim pomenom ločujejo po prehodnosti. Prav zato, ker sta pogosto vzporedno zaznavni dve pomenski sestavini (npr. ustvarjanje in dajanje), absolutna razmejitev besedotvornih pomenov ni vedno možna. Vsi našteti glagoli so tožilniško prehodni. Predmet, s katerim se vežejo, običajno označuje stvar, le redko osebo (flikati čerpine, mreže; poflaštrati pot; gruntati uto; gvelbati nebo; okrpati črevle; špuntati hišo; žalbati glavo, kamen, prebivališče, koga). Neprehodno rabo je pri njih komaj mogoče zaslediti; če se pojavlja, je izrabljena za izražanje ekspresivnejšega pomena, ki se ne ujema več z besedotvornim pomenom. Npr: Inu aku lih Arzat dolgu na nym flika, taku vuner h'koncu letaku gre (DB 1584: II,157b); Tedaj je on fhe taushent komulceu meril, inu je bilu taku globoku, de nefim mogel vezh *gruntati - *brefti (DB 1584: II,83b). Drugi primer kaže, da je Dalmatin neosnovno pomensko vrednost glagola gruntati skušal bralcem približati s pomočjo ustreznice, dodane na robu.282 Skupino tesneje povezuje tudi konkretnost podstavnih samostalnikov, saj označujejo predmete (flašter, krpa, šranga, tabla), snov (zlato) ali pojave (senca). Med njimi je veliko prevzetih 281 Prim. messen, sich m. uber - sich ausstrecken uber (LB 1545: 352*). 282 Prim. Novak 1986a. 163 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja izrazov, ki jih Dalmatin tudi sicer uporablja (npr. farba, flašter, štupa, žalba).283 Prav ti so v naslednjih stoletjih sprožili iskanje primernih nadomestil. Potek procesa je že po dveh stoletjih mogoče preverjati z Japljevim prevodom. Npr.: (1) Dalmatin: Inu ony fo Davida shalbali h'Krajlu zhes Israela (DB 1584: I,170b); Japelj: inu Davida sa krajla zhes Israel máshejo (JB 1802: II,167); (2) Dalmatin: Kateri eniga Norza vuzhy, ta Zhérpine flika (DB 1584: II,162a); Japelj: Kdór norza vuzhy, je kakor tá, kateri zhépine vkup fklejúje (JB 1798: V,295). Sobesedilno dodane primične sestavine, ki lastnostno določajo glagolske tvorjenke, kažejo bodisi na splošnost podstavnih samostalnikov ali pa že na zastrtost besedotvornega pomena. Npr.: inu je fhpuntal snotraj s'lejfom, inu je tla te hijhe potablal, Smrekovimi shaganizami (DB 1584: I,186b); Ti shalbafh mojo glavo s'Oljem, inu moj Pehar poln natakafh (DB 1584: I,285a) 'mažeš, maziliš'. Večja ali manjša stopnja leksikaliziranosti besedotvornega pomena je ugotovljiva tudi pri drugih glagolih. Npr. štupati meso 'začiniti meso', ublatiti noge 'umazati noge', kar dokazuje tudi primerjava z Lutrom: Ieftfim moje noge vmila, koku bije supet vblatila? (DB 1584: I,333a) - Jch habe meine Füsse gewasschen /wie sol ich sie wider besuddeln? (LB 1545: 1155). Številni primeri vzporednega nastopanja podstavnega samostalnika in tvorjenke v okviru iste povedi tipološko ne presegajo že znanih vzorcev. Najštevilnejši so primeri, kjer izpostavo opravičuje kakovostno pojasnjevanje podstavnega samostalnika: shalbaj tvoje ozhy s'ozhefno shalbo (DB 1584: III,139a). Zanimivi so primeri, kjer je izpostava kljub skladnosti z Lutrovo predlogo razvidno stilno pogojena. Z njo je dosežena simetrija, ritmična uravnoteženost, posredno pa poudarjeno tudi vsebinsko nasprotje. Npr.: Ti néfi moje Glave s'ojlem shalbal; Ona je pak moje noge s'sahalbo [prav: sh-] shalbala (DB 1584: III,35a) - Du hast mein Heubt nicht mit öle gesalbet / Sie aber hat meine Füsse mit salben gesalbet (LB 1545: 2090). 4.2 'Obdelovati/obdelati kaj/koga s tem, kar izraža PoSam': brus-iti nožič ^ ostriti nožič z brusom', gajžlati Jezusa ^ 'tepsti Jezusa z gajžlo', lotati železo ^ 'spajati železo z lotom', prešati vino ^ 'iztiskati vino s prešo' (pomen je razvit preko vmesne stopnje: prešati grozdje ^ 'stiskati grozdje s prešo'). Isti besedotvorni pomen izpričuje tudi več sestavljenih glagolov, ki se v nesestavljeni obliki v Dalmatinovi Bibliji ne pojavljajo: pokositi, raz-/ skvasiti, razžagati, zarigljati, zažiglati pravico (^ zažiglana pravica) ^ 'potrditi pravico z žiglom'. Vršilec dejanja je praviloma oseba. Tožilniško izraženi predmet, na katerega je usmerjeno dejanje glagola, je običajno stvar, le pri gajžlati oseba. Oddaljitev od teh dveh stalnic je navadno znak prenesenega pomena ali pomenske širitve (npr. En nushizh ta drugi brufsi, inu en Mosh tiga drusiga (DB 1584: I,326b). Redke neprehodne rabe so opravičljive bodisi s sobesedilno naslonitvijo, lahko pa kažejo na povečano stopnjo leksikaliziranosti pomena, npr.: Kadar on sazhne gajshlati, taku on prece vbye (DB 1584: I,269a);284 inu fo brali fvoje Vinograde, inu fo prefhali, inu fo na ples delali (DB 1584: I,138b). Podstavni samostalniki 283 M. Orožen (1977: 87-98) ugotavlja, da je Dalmatin za otipljive pojave materialnega sveta imel na voljo več sinonimov domačega in tujega izvora. Za abstraktno izrazje pa je značilna manjša izrazna raznolikost. 284 Prevod citiranega primera v »Japljevi Bibliji«: Aku tépe, (bi kdó rekal) naj na enkrat vmory (JB 1801: III,574). Primerjava z Japljem kaže, da se je glagol gajžlati že v 16. stoletju uporabljal v pomenski vrednosti, ki se je prekrivala z besedotvornim pomenom, in v pomenski vrednosti, pri kateri je bila prav sestavina, karakteristična za besedotvorni pomen, že zastrta. 164 Besedotvorni pomeni izsamostalniških glagolov v Dalmatinovi Bibliji označujejo orodje (brus, gajžla, kosa, preša, žaga) ali snov (kvas, lot). Zveza lotano železo je terminološkega značaja, kar kaže tudi sopomensko besednozvezno nadomestilo iz Registra: Lotanu shelesu (Crajnlki) svarjenu shelesu (Slovenlki, Besjazhki) (DB 1584: III,CcVb). Primerjava z Lutrom odkriva zastrtost besedotvornega pomena pri glagolu razkvasiti ^ 'narediti kislo', na kar kaže tudi prevodno nastala istorečna zveza: Inu fo vji red Prejhujhniki, kakor ena Pezh, katero Fifhter resbeli, kadar omefsi, inupufiy Qvasfkusi resqvafsiti (DB 1584: II,106a) - Gleich wie ein Backofen den der Becker heitzet / wenn er hat ausgeknetet / vnd lesst den Teig durchseuren (LB 1545: 1580). Istorečnost je včasih le navidezna, npr. Vinu fe v'prefhah vezh neprefha (DB 1584: II,7a): preša - 'prostor za stiskanje grozdja'; preša v vlogi podstavnega samostalnika - 'naprava za stiskanje grozdja'. S primerjanjem Dalmatinove Biblije in Lutrove prevodne predloge postaja jasno razvidna utečenost besedotvornega postopka, ki skoraj brezhibno vključuje tudi glagolski vid. Ugotovljiva sta dva besedotvorna tipa: PoSam + -ati (6 glagolov) in PoSam + -iti (4 glagoli). Produktivnost sta ohranila do danes. Dve predponski sestavljenki v Bibliji spremljata samo glagol brusiti (nabrusiti, zbrusiti). Njegovega besedotvornega pomena ne spreminjata. V vmesnih štirih stoletjih so glagoli s tem besedotvornim pomenom doživeli več sprememb. Iz zborne rabe je izginil glagol gajžlati. Nadomestil ga je besedotvorno enako strukturiran glagol bičati. Pri glagolu zažiglati je zamenjava tekla v smeri (pečatiti) zapečatiti. 5 Glag + Sam kot del primične sestavine 5.1 Psovati 'zmerjati s psom'; izlakotovati ^ 'izčrpavati z lakoto'. Podstavni samostalnik je v obeh primerih del načinovne prislovne zveze, ki kot neobvezno okoliščinsko določilo spremlja jedrni glagol. V prvem primeru označuje žival, v drugem pa stanje, kar je že znak, da glagola glede besedotvornega pomena nista povsem izenačena. Oba sta prisojevalna in prehodno rabljena. V vlogi vršilcev dejanja in predmetov je pričakovano pojavljanje oseb (oz. živih bitij v vlogi predmetov). Odstopi kažejo na preneseni pomen: de bodo S. Evangeli islakotovali (DB 1584: II,93a). Glagol psovati je bil že v 16. stoletju uporabljen z zastrtim besedotvornim pomenom. Na to kažeta primerjava z Lutrom in ustreznični niz iz Registra. Npr. fvariti (Crajnlki) pfuväti, pokarati, kleti (Slovenlki oli Besjazhki) (DB 1584: III,DdIIb); Sakaj jeft JliJhim, koku nyh veliku mene pfuje (DB 1584: II,37a) - DEnn ich höre wie mich viel schelten (LB 1545: 1309). Glagol psovati je v Bibliji izpričan le v nesestavljeni obliki, izlakotovati pa le v sestavljeni. Oba sta se v rabi ohranila do danes. 5.2 Križati koga ^ 'dati/pribiti koga na križ'; slediti koga ^ 'biti komu na sledi' ter le ilustrativno še potiti - potovati ^ 'biti na poti' iz tretjega stolpca v Registru (slovensko, bezjačko). Vsebinsko konkretni podstavni samostalniki so deli krajevnih prislovnih zvez, ki dopolnjujejo jedrna glagola dati (s konkretizacijo pribiti, ki jo narekuje biblijsko okolje) in biti. Glagola križati in slediti sta v Dalmatinovi Bibliji rabljena prisojevalno in prehodno. Netipični predmet signalizira preneseni pomen: Kateri pak Criftufu flifhio, ty krishajo fvoje mefsu, sred njegovimi lufhti inu shejlami (DB 1584: 111,104a). Pri prehodnem glagolu herpergovati se odpira dvojna možnost pretvorbe ('dajati komu erperge' in 'imeti koga na erpergah'), s tem pa tudi različna razlaga besedotvornega pomena. Dileme za današnji čas ni potrebno reševati, saj je glagol, ki je imel v podstavi tujo samostalniško tvorjenko, že skoraj izginil iz rabe.285 285 Glede današnje rabe glagolajerprgovati prim. Gjurin 1986: 463. 165 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 5.3 Zimovati ^ 'biti čez zimo'. Podstavni samostalnik označuje letni čas. V skladenjski pretvorbi kot del časovne prislovne zveze dopolnjuje jedrni glagol. Pravilnost take razvezave potrjuje obstoj sopomenskega opisa, s katerim je Dalmatin izmenično prevajal glagol wintern iz Lutrove Biblije: Inu kadar je ta Brud neleshozh bil, de bi zhes Symo tamkaj ofiali (DB 1584: III,77a) - Vnd da die Anfurt vngelegen war zu wintern (LB 1545: 2249). Razen glagola križati so bili vsi drugi v Dalmatinovi Bibliji redko rabljeni. Majhno število primerov in odsotnost vzporednih tvorjenk dajeta slutiti omejeno produktivnost nakazanih besedotvornih vzorcev. Iz navedenih primerov je komajda mogoče izluščiti potencialno tvorbeno prodornejše priponsko obrazilo -ovati -ujem. 166 Raba izsamostalniških glagolov in nadomestnih besednih zvez v Dalmatinovi Bibliji 0 Končno število izsamostalniških glagolov v Dalmatinovi Bibliji je težko določljivo, čeprav je ugotavljanje potekalo v sicer obsežni, pa vendarle zaključeni besedilni enoti. Z večjo mero gotovosti je določljivih pribl. 240 nesestavljenih izsamostalniških glagolov in prav tako le približno 220 predponskih glagolov s samostalnikom v podstavi.286 Velik problem predstavlja ugotavljanje motiviranosti nasploh, saj je v vmesnih štirih stoletjih tudi pri marsikateri od izsamostalniških glagolskih tvorjenk leksikalizacija napredovala do takšne stopnje, da je vsaj zameglila, če ne povsem zabrisala prvotno besedotvorno motiviranost. Pogosto je vprašljiva tudi smer motivacije. Nejasno je, ali poteka od samostalnika h glagolu ali obratno. Takšno dilemo največkrat ustvarjajo oblikovno netipični samostalniki, če nimajo značilnega priponskega obrazila in če tudi pomensko ne določajo smeri motivacije. 0.1 Že bežna primerjava sestava izsamostalniških glagolov Dalmatinove Biblije z današnjim stanjem pokaže, da jih je veliko do danes že izginilo iz splošne rabe. Med zastarelimi iz-samostalniškimi glagolskimi tvorjenkami so take, ki so bile v Dalmatinovi Bibliji frekvenčno šibke, pa tudi take, ki so bile trdno vpete v Dalmatinovo rabo in v rabo drugih protestantskih piscev 16. stoletja. V pozabo so skorajda brez izjeme šle vse glagolske tvorjenke s tujim samostalnikom v podstavi, čeprav so bile glasovno in oblikovno prilagojene slovenskemu jeziku: npr. antvertati, arcnovati, buhrati, cviblati, erpergovati, gvantati se, nidati, ofertovati se, pofarbati, štupati, trovrati, žalbati itd. V rabi jih mestoma ohranja le še posebna stilna vloga (glagolfarbati se npr. rabi le še nižje pogovorno s pomenom 'goljufati, lagati').287 V sodobnem knjižnem jeziku prav tako ni tvorjenk, ki so kot narečni izrazi ostajale na leksičnem obrobju že v Dalmatinovi Bibliji: npr. celovati, očemeriti,pavkati, repikovati, poletkovati itd. Rabo nekaterih (v DB 1584 uporabljenih) izsamostalniških glagolov so zamajali družbeni in socialni premiki v zadnjih stoletjih ali pa usihajoča poimenovalna potreba npr. bogovati, osebenjovati. 1 Ob upoštevanju zastarelosti dela izsamostalniških glagolov Dalmatinove Biblije, procesa leksikalizacije in dejstva, da je pri tovrstnih glagolskih izposojenkah osnovno motivacijsko razmerje besedotvorno delovalo v tujem (nemškem) jeziku, postaja jasno, da je sinhrono ugotavljanje govorne288 oziroma skladenjske podstave,289 ki jo sodobna slovenska besedotvorna 286 Njihov delež je dobra desetina celotnega glagolskega besedišča Dalmatinove Biblije (pribl. 3300 glagolov). Število je bilo ugotovljeno na osnovi abecedno urejenega gradiva, zbranega s popolnim izpisom Dalmatinove Biblije. 287 Prim. SSKJ I (1970): 616. 288 Toporišič, ki je na Slovenskem uveljavil sodobno strukturalno pretvorbeno jezikoslovje, imenuje skladenjski opis tvorjenke govorna podstava. Prim. Toporišič 1966: 93-120; 1976b in 1984c: 114-174; 1980b: 141-151 in drugod. 289 A. Vidovič-Muha, ki poleg Toporišiča intenzivno razvija sodobno slovensko (skladenjsko) besedotvorno teorijo, imenuje skladenjski opis tvorjenke skladenjska podstava. Prim. Vidovič-Muha 1984b: 305-319; 1985: 47-61, 1988a: zlasti 7-32. 167 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja teorija opredeljuje kot prvi korak k tvorjenki290 (oziroma tvorjenko kot pretvorbeno varianto določene strukturne ali funkcijske skladenjske enote),291 treba dopolniti z dodatnimi kriteriji. Ti naj bi pravilnost postopka vsaj okvirno preverjali. V takšnih primerih si je sicer mogoče pomagati z izsledki etimologije, ki rekonstruira genetično opravičljive izpeljavne verige in tako odkriva tudi smer delovanja motivacije pri razmerjih, v katera so vključeni glagoli in samostalniki.292 Če upoštevanje teh podatkov bistveno ne prispeva k rešitvi vprašanja, ali so bile glagolske tvorjenke v 16. stoletju občutene kot motivirane ali ne, jih je mogoče šteti le za okvirno usmerjevalne. 1.1 K pravilni določitvi skladenjske podstave usmerja sobesedilna presoja glagolske tvorjenke. Ta pravilnost istočasno tudi preverja, saj skladenjski opis, če je sinonimen tvorjenki, mora vzdržati preizkus sobesedilne zamenjave. Glagol prašiti je npr. mogoče ustrezno skladenjsko razvezati le z zvezo delati praho, ker samo ta lahko pomensko enakovredno nadomesti Dalmatinovo rabo glagola prašiti v stavku: Orje li, ali prajhi li, ali dela li en Orazh fvojo nyvo vfelej k'fetvi? (DB 1584: 11,11b).293 1.2 Drugo merilo, ki prav tako objektivizira postopek, nudijo v Bibliji nastopajoče sopo-menske opisne možnosti oziroma nadomestne besedne zveze glagolskih tvorjenk.294 Ker so vzete iz Dalmatinove jezikovne prakse, jo istočasno pomagajo tudi predstavljati. 1.2.1 Osnovni pogoj zanje je izpolnjen, če podstavni samostalnik v besedilu samostojno nastopa. Med njegovimi tipičnimi zvezami295 je mogoče poiskati take, ki se strukturno in pomensko izenačujejo s pretvorbenim vzorcem. Enako dokazilno moč imajo tudi zveze, ki se strukturno ujemajo s sinhrono določeno skladenjsko podstavo, pomensko pa od nje nekoliko odstopajo. Take odmike navadno povzročajo glagolske konkretizacije. Čim bolj so pomensko specifične, tem več možnosti je, da jih spremljajo pomenske sestavine, ki jih sicer v dokaj posplošenem pretvorbenem vzorcu ni. Predvidljivo skladenjsko podstavo glagola gruntati ^ delati/narediti grunt v Dalmatinovi Bibliji zrcalijo zveze položiti/polagati, postaviti grunt,296 pri katerih predpona po- kot besedotvorna sestavina jedrnega glagola aktualizira pomen usmerjenosti na 290 Prim. Toporišič 1980b: 141-151; Vidovič-Muha 1988a: 9-10, 291 Prim. v opombi 289 navedena dela A. Vidovič-Muha. Ista avtorica je na osnovi sinhrono pojmovane tvornosti določala skladenjsko podstavo glagolskih tvorjenk v Trubarjevi Cerkovni ordningi, s tem pa tudi njihovo strukturiranost; prim. Vidovič-Muha 1984a: 245-256. 292 Upoštevani so bili naslednji etimološki slovarji: ESSJ 1976-2005; F. Kluge, Etymologisches Wörterbuch, 1957; Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, I-IV (1971-1974); Snoj 1997 in 2003. Informacije so vzete tudi iz knjige H. Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Slovenischen, 1963. 293 Lutrov prevod navedenega mesta: Pflüget oder brochet oder erbeitet auch ein Ackerman seinen acker jmerdarzursaat? (LB 1545: 1210). 294 Na to, kakšna je bila vloga besednih zvez v jezikovnem sistemu slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, je mogoče sklepati tudi na osnovi njihove zastopanosti v Bohoričevi slovnici, ob kateri Toporišič (1987b: 314) ugotavlja, da je njen skladenjski del skladnja besednovrstnih zvez; prim. tudi Toporišič 1984b: 159-181. Primeri razvezovanja glagolskih tvorjenk s sopomenskimi opisi kažejo na praktično izmenljivost obeh možnosti: npr. Pluit, dèsh gré oli déshi; Diefcit, je dani, dan gori gre (BH 1584: De sintaxi 13). 295 Strokovni izraz tipična zveza je pomensko nespremenjeno prevzet iz razprave F. Novaka: Vloga skladnje pri določanju in dokazovanju pomenskih lastnosti besedja (Novak 1975: 37-48). Tipične zveze so v razpravi definirane kot zveze, ki dokazujejo pomen (Novak 1975: 38). 296 Nadomestne besedne zveze so predstavljene oblikovno posplošeno, saj so različne pojavitve osebnih glagolskih oblik nadomeščene z nedoločnikom: npr. položiti/polagati grunt za zveze: bofh gruntpolushil (DB 1584: II,23b), kadar grunt poloshy (DB 1584: III,40b), kadar je grunt polushil (DB 1584: I,196b), je /.../grunt polagal (DB 1584: I,319b), fo /.../Grunt polagali (DB 1584: I,252a) itd. Oblikovni posplošitvi ustreza tudi pisna posodobitev. 168 Raba izsamostalniških glagolov in nadomestnih besednih zvez v Dalmatinovi Bibliji površino. Nadomestne besedne zveze za glagol dežiti so poleg pričakovane in najsplošnejše dež gre tudi dež kapa in dež pride. Zadnja, pri kateri je poudarek na nastopu glagolskega dejanja, opravlja vlogo, ki bi jo sicer zveza faznega in tvorjenega glagola začeti dežiti. 1.2.2 Frekvenca pojavljanja pokaže, katero od nadomestnih besednih zvez je treba šteti za neposredni ustreznik tvorjenke. Če se strukturno ali samo jedrno razlikuje od predvidene skladenjske podstave, je slednjo mogoče po tako dobljenem vzorcu primerno preoblikovati. Npr.: glagol potiti je opisno pogosteje nadomeščen z zvezama iti/hoditi po poti kot pa s predvidljivo biti na poti. Glede na Dalmatinovo rabo je mogoče jedrni glagol predvidljivih pretvorbenih vzorcev za glagole raniti (^ narediti rano), škoditi (^ delati/narediti škodo) itd. zamenjati z glagolom storiti; zvezo imeti marter za martrati se s konkretizirano trpeti marter, imeti mašo z zvezo držati mašo, ki je strukturno pod vplivom nemškega jezika, kakor tudi držati nid, pravdo, stražo itd.297 1.2.3 Barvitost Dalmatinove ubesedovalne prakse se zrcali tudi v glasovnih in/ali oblikovnih dvojnicah in prilagoditvah podstavnega samostalnika, v dvojničnih vezavnih možnostih glagolskih zvez, pa tudi v besedotvornem neparalelizmu, ki je največkrat posledica besedotvornega prilagajanja tujih glagolskih podstav slovenskemu jeziku. Glagol arfati, ki se v Dalmatinovi Bibliji pojavlja samo enkrat, ustrezno nadomeščajo besedne zveze igrati na arfi, igrati na arfah, igrati z arfami, gosti na arfi in biti na arfe. Poleg značilnih konkretizacij jedrnega glagola je iz njih ugotovljiva tudi alternativnost edninske in množinske oblike pod-stavnega samostalnika, pa tudi dvojnična vezava: igrati na arfe/igrati z arfami. Glagoloma kurbati in kurbati se pomensko ustrezajo besedne zveze s samostalnikoma, ki se razlikujeta po spolu: biti kurba in biti kurbar. Glagol štrajfati v Dalmatinovi jezikovni praksi pogosto zamenjujejo zveze, v katerih nastopa z obrazilom -inga izpeljani samostalnik štrajfinga, ki sistemsko nadomešča neprevzeto, motivacijsko pa izhodiščno besedo Strafe: udariti koga s štrajfingo, storiti štrajfingo nad kom. Sinhrono sicer težko predvidljivi skladenjski podstavi glagola bogovati ^ biti (kot) bog, ki jo opravičujejo tudi etimološka dognanja,298 Dalmatinova praksa postavlja nasproti pogosto rabljeno zvezo biti bogovec. Tudi v tej nastopa samo-stalniška izpeljanka, ki povedkovodoločilno označuje vršilca dejanja. Pomensko prekrivanje glagola in zvez dokazujejo primeri iz Dalmatinove Biblije, resda včasih s pomočjo sinonimov, potrjuje pa ga tudi primerjava z Lutrovim prevodnim zgledom in z dvesto let mlajšim Japlje-vim prevodom. Npr.: Dalmatin Luter Japljeva Biblija (1) Saul je bil tudi is Deshele pregnal vfe te, kateri fo bogovali inu zuprali (DB 1584: I,166a) So hatte Saul aus dem Lande vertrieben die Warsager vnd Zeichendeuter (LB 1545: 563) Inu Saul je zopernike, inu v^deshe is deshele isgnal (JB 1802: II,132) (2) Sakaj v'Iacobi nej obeniga Zupernika, Inu v'Israeli Bogouza (DB 1584: I,93a) Denn es ist kein Zeuberer in Jacob / vnd kein Warsager in Jsrael (LB 1545: 308) V'Jakobu ny vrashe, ne bo-govanja v'Israeli (JB 1791: I,632) 297 O glagolskih primitivih biti in imeti (ob delati) ter o njunem pomenskem prepletu v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku prim. Vidovič Muha 2000: 243-275. 298 Glagol bogovati je kalk po latinskem divinare 'čarati'. Prim. Bezlaj 1976: 30. Z oblikovno kalkiranostjo in s prevzetostjo pomena je pojasnjena tudi neskladnost med sinhrono določeno skladenjsko podstavo biti (kot) bog in dejanskim pomenom glagola 'čarati, vedeževati', ki je sicer asociativno premostljiva. 169 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 1.2.3.1 Sinhrono določljivo sladenjsko podstavo je občasno treba Dalmatinovi praksi prilagoditi tudi drugače: npr. s prilastkom kot novo skladenjsko sestavino, ki pomensko ustreza tipičnemu okoliščinskemu določilu tvorjenega glagola. Glagolu lebati bi sicer ustrezala skladenjska podstava imeti leben, toda ker se v Dalmatinovi Bibliji dvanajstkrat od trinajstih pojavitev pojavlja v zvezi dobru lebati, enkrat pa v zvezi lebati po gosposkim, je treba skladenjsko podstavo določiti celi zvezi: imeti dober leben. Da je samo takšna pretvorba pomensko opravičljiva, dokazujejo številne pojavitve samostalnika leben v Dalmatinovi Bibliji: Nu vshe, jeft hozhem dobru lebati, inu dobre dny imeti (DB 1584: I,328b); Inu kadar tudi zhafsi ludje mejnio de hozheo ftuprou na tem Svejti sazheti dober leben imeti, taku pride Smert (DB 1584: I,aVa); kateri imajo dober leben (DB 1584: I,330a). 1.2.4 Pri celi vrsti glagolskih tvorjenk je pravilnost sinhrono določene skladenjske podstave mogoče preverjati le posredno, vendar prav tako zanesljivo: ne z nadomestnimi besednimi zvezami, ker teh v Dalmatinovi Bibliji ni, pač pa s sopomenskimi opisi parne, običajno vidsko ali pomensko komplementarne možnosti. Slednjo največkrat oblikujeta glagola z nasprotnim pomenom ali pa glagola, ki sta v vzročno-posledičnem razmerju izvršitve dejanja in nastopa stanja. Ker opisi lahko nadomeščajo najrazličnejše glagole, jih je po njihovem zgledu mogoče podobno sistemsko urediti. Tudi pri njih so določljivi vidski pari ter različne vrste pomensko soodnosnih dvojic: npr. postaviti mero - postavljati mero, delati rane - storiti rano, metati los - vreči los, dati lon - prejeti lon, postati hlapec - biti hlapec, delati škodo ter prejeti škodo - imeti škodo itd. Sistemska trdnost nastopanja v parih zato brez večjega tveganja omogoča rekonstrukcijo manjkajočega člena na osnovi prisotnega. Zveza jemati mita, ki je določljiva na osnovi različnih stavčnih uresničitev, posredno opravičuje predvidljivo pretvorbo glagola podmititi ^ dati mito, ki sicer ne pokriva celotnega pomena glagola ('z dajanjem mita doseči, da kdo kaj naredi'). Zveza biti svak dovoljuje sklepanje, da je zveza postati svak pravilna pretvorba za predponski glagol posvačiti se. Z zvezami narediti riglje in streti riglje je posredno potrjena tudi pretvorba glagola zarigljati ^ zapreti z rigljem itd. Naštete zveze, ki posredno preverjajo pravilnost sinhrono določene skladenjske pod-stave, so dobljene na osnovi sledečih in tem podobnih sobesedilnih rab. Npr.: (1) Preklet bodi, kir mita jemle (DB 1584: I,114a); (2) Sakaj on je bil Svak v'Ahabovi hifhi (DB 1584: I,208a); (3) Inu je Jturil Rigle (DB 1584: I,60a); Ieft hozhem *medena vrata resbiti inu she-lesne Rigle ftreti (DB 1584: II,18b); Vfa leta Mefta fo terdna bila inu fo viffoke syduve, vrata inu rigelne imela (DB 1584: I,102a). 1.2.4.1 Pravilnost predvidljive (sopomenske) skladenjske podstave tvorjenega glagola je mogoče posredno preverjati tudi s pomočjo opisov sopomenk, prav tako prisotnih v Dalmatinovi Bibliji. Predvidljivo pretvorbo glagola erpergovati (^ sprejeti na erperge) potrjuje zveza prijeti na stan, ki sicer sopomensko zamenjuje glagol prestanuvati. V Registru so vse tri možnosti linearno povezane, čeprav vidska neizenačenost opisa rahlja povezavo:299 Erpergovati (Crajnlki) preftanuvati, naftan prieti (Slovenlki, Besjazhki) (DB 1584: CcIVa). Trdno oporno točko za preizkus pravilnosti sinhrono določene skladenjske podstave glagola družiti se (^postajati/biti drug) predstavljajo zveze s samostalnikom tovariš, ki je najbližji sinonim podstavnega samostalnika. Ker glagolske tvorjenke tovariševati v Dalmatinovi Bibliji ni, je tovrstna sistemska paralelnost povsem običajna in praktično uporabljiva. Tekmovalna zaostrenost lahko nastopi šele pri naslednjem krogu nadomestnih besednih zvez, ki jih 299 Vidska neizenačenost narečnih ustreznikov preprečuje popolno sinonimijo. Prim. Orožen 1973: 45-58; 1983/84: 196-201; Gjurin 1984: 183-208, zlasti 204. 170 Raba izsamostalniških glagolov in nadomestnih besednih zvez v Dalmatinovi Bibliji predstavljajo zveze z besedotvorno sekundarnima izpeljankama tovarištvo in družba: vdati se v tovarištvo, storiti tovarištvo, imeti tovarištvo s kom - biti v družbi (s kom), imeti družbo (s kom), držati se k družbi. Npr.: Nevlejcite naptujim larmu s'Nevernimi. Sakaj kakovo dru-shbo ima Praviza s'krivizo? Kakovu tovarifhtvu ima Luzh stemmo? (DB 1584: III,98b). Na sopomensko razmerje osnovnih in izpeljanih samostalnikov kažeta tudi navedbi v Registru: Drug (Crajnlki) Tovarifh (Hervazki, Dalmatinlki, Iltrianlki, Crafhki) in Drushba (Crajnlki) Tovarufhtvo (Slovenfki, Besjazhki) Tovarifhtvo (Hervazki, Dalmatinfki, Iftrianfki, Crafhki) (DB 1584: III,CcIVa). 1.2.5 Glagolska tvorjenka in sopomenski opis predstavljata vzporedni sistemski možnosti, ki sta v medsebojnem odvisnostnem razmerju. Na eni strani obstoj glagolske tvorjenke pogojuje nastanek nadomestnih besednih zvez, na drugi pa pojavitev skladenjskih opisov deluje spodbujevalno pri tvorbi glagolov. Tako določen sistemski položaj nadomestnih besednih zvez opravičuje tudi presojanje, kolikšna je odvisnost njihovega pojavljanja od frekvence glagolske tvorjenke in podstavnega samostalnika. Ugotavljanje številčne moči tvorjenk in podstavnih samostalnikov v Dalmatinovi Bibliji je razkrilo naslednje odvisnostne povezave: • Čim pogostejša je raba podstavnega samostalnika, toliko več možnosti je, da so realizirane vse predvidljive tipične zveze, med njimi pa tudi sopomenski opis glagolske tvorjenke. Ker pogosto rabljeni glagoli v besedilu potrebujejo razbremenilno nadomestilo že zaradi potrebe po izraznem spreminjanju, je visoka frekvenca tvorjenke lahko istočasno spodbudna tudi za nastajanje nadomestnih besednih zvez (npr. čast - častiti, delo - delati, kralj - kraljovati, kjer sta samostalnik in glagol zastopana od dvesto do tisočkrat). • Drugo možnost, ki se kaže v izraziti številčni neuravnovešenosti, predstavlja pogosta raba glagolske tvorjenke in redka raba podstavnega samostalnika oziroma nadomestnih besednih zvez ali obratno. Npr.: arfa se v Dalmatinovi Bibliji uporablja sedeminpetde-setkrat, glagol arfati pa le enkrat. Podobno razmerje je še med: cvibel - cviblati, dar -darovati, greh - grešiti, grunt - gruntati, lon - lonati, muja - mujati, pravda -pravdati/ pravdati se, škoda - škoditi/škoditi se/škodovati itd. • Obrnjena frekvenčna slika, ki se kaže v pogostejši rabi glagola, je značilna za pare cir -cirati, gnus - gnusiti se, goljuf- goljufati, kaštiga - kaštigati, nuc - nucati, žalba - žalba-ti/žalbati se itd. Možnost, ki je v rabi zmagala, je običajno funkcionalno polno izrabljena in samozadostna. • Obstajajo tudi primeri, ko med sicer pogostimi rabami podstavnega samostalnika ni tipičnih zvez, ki bi ustrezale skladenjskemu opisu glagolske tvorjenke. Arcnija se npr. v Dalmatinovi Bibliji pojavlja desetkrat, glagol arcnovati pa le dvakrat in arcnovati se enkrat, vendar sinonimnih opisov zanju med tipičnimi zvezami samostalnika ni. Neredko je ugotovljivo tudi vzročno pojasnilo za popolno odsotnost podstavnega samostalnika in s tem tudi opisa ali pa za odsotnost glagolske tvorjenke ter za prisotnost nasprotne možnosti. Izbor opisa namesto tvorjenke je lahko znak, da besedotvorni proces, ki se začne s skladenjsko podstavo, konča pa s tvorjenko, še ni bil izpeljan. Več premikov od opisa k tvorjenemu glagolu, ki so lahko (tvorbeno)razvojnega značaja, je ugotovljivih s primerjavo Dalmatinovega in Japljevega biblijskega prevoda, ki ju ločita dve stoletji. Za ilustracijo širine pojava je dodan še primer, ki kaže premik od opisa k izpridevniški glagolski tvorjenki: 171 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (1) Dalmatin: Inu Pekah, Remalia, njegoviga Viuda syn, je zhes njega en Punt fturil (DB 1584: I,212b); Japelj: Fazee pak fyn Romelia njegovi vojvod, fe je zhes njega fpuntal (JB 1802: II,487); (2) Dalmatin: Bulfhi je ozhitu fvariti, kakdr fkriunu nyd dershati (DB 1584: II,161a); Japelj: Kaku boljhi je fvariti /.../kakdr fe jesiti! (JB 1798: V,287); (3) Dalmatin: Inu Moses je bil ftu inu dvajffeti lejt ftar, kadar je vmerl, njegove ozhy nefo bile temneperfhle (DB 1584: I,119a); Japelj: Mojses je bil ftu inu dvajfs^t lfjt ftar, kadar je vmerl: njegove ozhy nifo otemn^le (JB 1791: I,841). Japljeva Biblija - naslovnica prve knjige Analiza glagolskih tvorjenk iz Dalmatinove Biblije, ki jih ne spremlja podstavni samostalnik (30 primerov), ugotavlja več vzročnih pojasnil. Vsi ti glagoli so redko rabljeni. Pri nekaterih je raba z osamelo navedbo v Registru opredeljena kot narečna (antvertati, celova-ti, repikovati). Opisnih besednih zvez za glagole s prevzetim samostalnikom v podstavi ni mogoče pričakovati, če podstavni samostalnik ni bil tudi samostojno prevzet ter glasovno in oblikovno prilagojen slovenskemu jeziku (npr. špuntati, trovrati - trurati, žmagati - žmago-vati). Odsotnost opisnih paralel je lahko tudi znak, da glagoli v 16. stoletju niso bili občuteni kot samostalniško motivirani. 172 Raba izsamostalniških glagolov in nadomestnih besednih zvez v Dalmatinovi Bibliji 1.2.6 Ob sistemski vzporednosti tvorjenke in sopomenskega opisa, še bolj pa ob njuni sobe-sedilni zamenljivosti, se postavlja vprašanje, ali je njuno soobstajanje res funkcionalno opravičeno in ali ne povzroča konkurenčnega razmerja. 1.2.6.1 Ker sta tvorjenka in sinonimni opis običajno rabljena medsebojno razbremenjevalno in ker izmenični izbor ene ali druge možnosti učinkovito razbija izrazno monotonijo, je pravo konkurenčno razmerje, ki bi težilo k razrešitvi in s tem k izločitvi enega od členov razmerja, med njima komajda možno. Izmenična raba je pogosta celo znotraj stavka. Npr.: (1) Sakajjeft hozhem GOSPODNIEIme zhaftiti, dajtezhajtfamimu Bogu (DB 1584: I,117a); (2) Ieft Jim vam tudi deshja kratil, dokler je Jhe try Mefce bilu do Shetve, inu jeft Jim puftil deshiti zhes enu Meftu, inu na tu drugu Meftu neJimpuftil deshiti: na eno nyvo je desh fhal, inu ta druga nyva, na katero nej defh fhal, je pofahnila (DB 1584: 11,111b); (3) Satu hozhem jeft tebe vseti, de krajlujefh zhes vfe tu, kar tvoje ferze shely, inu imaJh Krajl biti zhes Israela (DB 1584: I,192a). 1.2.6.2 Raba nadomestnih besednih zvez je še drugače funkcionalno utemeljena. Z izborom opisa namesto tvorjenke se odpirajo nove skladenjske možnosti, ki so praktično izkoriščene za lastnostno (količinsko, svojilno, vrstilno, kakovostno ali vrstno) določanje podstavnega samostalnika, ki sicer v tej zvezi opravlja vlogo razvijajočega člena. Npr.: biti manjši gospod, storiti prevelik greh, obleči vdovski/platnen gvant, biti njegov hlapec, pokriti lepo krono, staviti komu zlato krono, biti gost prah. Z današnjega vidika določena skladenjska podstava je preverljiva tudi s takim, skladenjsko razširjenim vzorcem, čeprav pomenske izenačenosti zaradi prilastka kot dodatne sestavine ne more biti. 1.2.6.2.1 Potreba po lastnostni določitvi podstavnega samostalnika je povzročila nastanek številnih zvez z izpostavljenim podstavnim samostalnikom oziroma z istorečnim predmetom: npr. ajfrati z božjim ajfrom, snažiti koga z zlatimi snagami, kušati s kušom svojih ust, ofrati žgane ofre itd. Zgledi stavčnih uresničitev: (1) Inu jeft Jim tebe Jkopal s'vodo /.../ inu Jim te gvantal s'piffanim gvantom (DB 1584: II,66a); (2) Ioannes je karfzhoval s'karftom tepokure (DB 1584: III,72a); (3) tu on vsame inu srisla /.../ inu je pofarba s'erdezho inu belo farbo (DB 1584: II,144a); (4) AKu gdu vidi fvojga Brata grefhiti en greh, nikar k'fmerti (DB 1584: III,126a). Zveze z istorečnim predmetom je zaradi dvakratne - posredne in neposredne - omembe istega samostalnika mogoče šteti za obvestilno prenasičene, razen če besedotvorni pomen ni v tolikšni meri zakrit z nadaljnjim pomenskim razvojem, da samostalniška motiviranost ni več občutena kot pomensko določilna. Pri zvezah trobentati s trobento, žalbati z žalbo, pa tudi pri takih, kot je lavtati na strunah, je očitno, da glagol uzavešča predvsem dejanje (v navedenih primerih dvakrat 'igrati' in enkrat 'mazati'), ne pa tudi samostalniške motiviranosti. Na to kažejo še druge konkretizacije sredstva, kakor tudi potreba po razlagalnem dopolnilu, dodanem na robu. Npr.: 173 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (1) je pernefla en glafh shalbe /.../ inu je njegove noge kufhovala, inu je s'to shalbo shalbala. Shalbe) tu je, ene drage inu veliku vrejdne vode (DB 1584: III,35a); (2) Ti shalbaJh mojo glavo s'Oljem, inu moj Pehar poln natakafh (DB 1584: I,285a); (3) kufhaj ga, inu sdajci mu ozhy shalbaj Jtem sholzhom od Ribe (DB 1584: II,152a). Takšno tendenco pomenskega razvoja posredno dokazuje tudi primerjava z Lutrom: (1) Dalmatin: Inu Joab je s'Trobento trobental, inu vus folk je molzhe obftal (DB 1584: I,169a); Luter: Vnd Joab blies die Posaunen (LB 1545: 573); (2) Dalmatin: Peuci gredo odfprejda, potle ty, kir na Jtrunah lautajo, Mej Dezhlami, katere bobnajo (DB 1584: I,296a); Luter: Die Senger gehen vorher /Darnach die Spielleute vnter den Megden die da paucken (LB 1545: 1022). Navedena primera nakazujeta tudi bolj ali manj izrazito ubesedovalno odmikanje od Lu-trovega prevoda. Ker pa se v Dalmatinovi Bibliji le redko uveljavlja samo ena tendenca, kar je navadno posledica nepopolne normativne ustaljenosti jezika,300 je tudi pri razmerju Luter - Dalmatin realno pričakovati še drugo. Pri vzorcih s korensko izenačenima glagolom in predmetom je predstavljena tesna vezanost na Lutrov prevodni zgled. Primerjava Dalmatinove Biblije z dvesto let mlajšim Japljevim prevodom pa kaže, da je pri Japlju zvez z istorečnim (tavtološkim) predmetom že veliko manj. Vzročno pojasnjevanje tega pojava, kakor tudi očitne tendence k racionalizaciji stavčne strukture, ki je značilna za Japljev prevod, je zapleteno. Upoštevati je treba součinkovanje različnih dejstev: drugo prevodno predlogo, pripadnost gorenjski narečni skupini, drugačno ideološko naravnanost dobe in še kaj.301 Poleg težnje k skrajševanju je v Japljevem prevodu prisotna še druga, ki se kaže v prizadevanju za nadomestitev Dalmatinovih glagolskih tvorjenk s prevzetim samostalnikom v podstavi z domačimi ustrezniki. Npr.: Dalmatin Luter Japljeva Biblija (1) fi supet puftil nyh Shene inu Hzhere poloviti, inu nje obrupati fkusi tvoje Hlapze, kateri Jo v'tvoim ajfri ajfrali (DB 1584: II,135b) Vnd hast jre Weiber vnd Töchter widerumb fahen / vnd sie berauben lassen / durch deine Knechte / die da in deinem eiuer geeiuert haben (LB 1545: 1687) Ti Ji tfh shenf dal v'röp, njih hzhfre v'fiushnofi, inu vüfs röp v'räsdejlenje tvojim flushabnikam, katfri fo sa tvojo zhaft vshgani bily (JB 1801: 111,469) (2) Inu kadar je v'Beerfebo bil prifhal, je on offre offral fvojga Ozheta Isaaka Bogu (DB 1584: I,30b) VND DA er gen BerSeba kam / opfferte er Opffer dem Gott seines vaters Jsaac (LB 1545: 113) inu je prifhäl k'ftudenzu tf perffge: inu /.../ je tam fvojga Ozhfta Isaaka Bogu saklane shivali offral (JB 1791: I,196) 300 Na to, da jezikovna norma pri slovenskih protestantskih piscih še ni bila trdna, kažejo tudi številne glasoslovne in oblikoslovne variante v različnih protestantskih besedilih. V preteklosti so jih omenjali številni avtorji: npr. Ramovš, Oblak, Škrabec, Breznik in drugi, v novejšem času pa Rigler (1968), Orožen (v številnih razpravah), T. Logar (1976), Neweklowsky (v številnih razpravah; npr. 2006b in 2008-2009). 301 Prim. Orožen 1984a: 153-179, 1984b: 249-274; 1984/85: 217-223. 174 Raba izsamostalniških glagolov in nadomestnih besednih zvez v Dalmatinovi Bibliji 1.2.6.3 Kadar katera od pričakovanih sistemskih možnosti izsamostalniškega glagola v Dalmatinovi Bibliji ne nastopa, bodisi da še ni bila razvita ali da njena raba iz kakršnegakoli razloga ni bila utrjena, jo lahko nadomestne besedne zveze polno funkcionalno nadomeščajo. Z zvezama odpreti pečate in razlomiti pečate je npr. zapolnjena vrzel, ki nastaja zaradi odsotnosti glagolov odpečatiti ali razpečatiti kot dovršnih vidskih nasprotij k tvorjenki pečatiti. 1.2.6.4 Na zavesten izbor glagolske tvorjenke ali nadomestne besedne zveze je lahko vplivala tudi potreba po glasovnem ujemanju znotraj stavka, s katerim se krepi ritmični učinek. Večkrat ga je pogojevala tudi zahteva po enaki strukturiranosti dvodelnih in trodelnih stavčnih vzorcev.302 (1) De greha nenarejam, inu velike smote neperpravim, ter velikiga slega nefturim (DB 1584: II,162a); (2) My fmo grefhili, krivu fturili, inu fmo hudobni bily (DB 1584: I,237a). 1.2.6.5 Obvladovanje obeh izraznih možnosti, tvorjenke in sopomenskega opisa, je Dalmatinu omogočalo prevodno oddaljevanje od Lutrovega zgleda, ne da bi bila okrnjena sporočilnost ali predrugačena vsebina. Na osnovi rezultatov primerjave Dalmatinove Biblije z nemško Lutrovo in slovensko Japljevo je mogoče sklepati, da je obstoj sopomenskih opisnih možnosti deloval besedotvorno spodbujevalno. Npr.: (1) Dalmatin: Tedaj je Marcus /.../s'eno palizo /.../okuli njega v'pejffek per Morji /.../ sakroshil (DB 1584: II,88a); Luter: Da machet Marcus /.../ mit einem Stabe /.../ einen Kreis im sande (LB 1545: 1514); (2) Dalmatin: Inu Samuel fe je refserdil, inu je vpyl h'GOSPVDV vfo nuzh (DB 1584: I,157b); Luter: Des ward Samuel zornig / vnd schrey zu dem HERRN die gantze nacht (LB 1545: 533-534); (3) Dalmatin: IMej fkerb, de fe Bogu ijkashejh (DB 1584: III,117a); Luter: BEuleissige dich Gotte zuerzeigen (LB 1545: 2399); (4) Dalmatin: Bulfhi je ozhitu fvariti, kakör Jkriunu nyd dershati (DB 1584: II,161a); Luter: ES ist besser frey straffen /Denn heimlich hass tragen (LB 1545: 1778); (5) Dalmatin: ta je kakör en kruleu na nogah, inu fhkodo prejme (DB 1584: I,326a); Luter: Der ist wie ein Lamer an füssen / vnd nimpt schaden (LB 1545: 1129). Našteti primeri kažejo, da je Dalmatinovo prevodno razmerje do Lutra zelo različno: sega od popolnih skladenjskih kalkov do individualnih rešitev, vmesno stopnjo pa predstavljajo prilagoditve, ki jih pogojujejo besedotvorne in skladenjske zakonitosti slovenskega jezika. S primerjavo Dalmatinovega in Lutrovega prevoda je večkrat ugotovljiva besedilno nevzporedna raba kalkov, ki skupaj z njihovo pogostnostjo vodi k sklepu, da je pojav treba presojati kot posledico dolgotrajnega soobstajanja slovenskega in nemškega jezika na istem ozemlju in v istem družbenem okolju, torej izven razmerja Dalmatin - Luter.303 302 Prim. Pogorelec 1972: 305-321, Pogačnik 1976: 69-87. 303 Prim. Orožen 1983: 153-175. 175 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 2 S prikazom nadomestnih besednih zvez kot pogosto rabljene vzporedne sistemske možnosti glagolskih tvorjenk je bila iz enega od možnih zornih kotov osvetljena Dalmatinova ube-sedovalna in prevajalska praksa. Čeprav se je pokazalo, da nadomestne besedne zveze problema motivacijske usmerjenosti ne razrešujejo in da je tudi na stopnjo leksikaliziranosti pomena glagolskih tvorjenk z njihovo pomočjo možno le posredno in zelo previdno sklepati, je kriterij nadomestnih besednih zvez zelo dragocen pri objektivizaciji sinhronega določanja skladenjske podstave glagolskih tvorjenk. 176 Izpridevniški glagoli v Dalmatinovi Bibliji 0 Med glagoli Dalmatinove Biblije, ki so izpeljani iz besednovrstno različnih podstav, se tvorjenke s pridevnikom v podstavi na pogostnostni lestvici uvrščajo neposredno za najobsežnejšo skupino izsamostalniških glagolov (Merše 1988). Primerjava obeh skupin odkriva več razlik. Izpridevniški glagoli številčno močno zaostajajo za izsamostalniškimi. Orientacijsko razmerje je 460 : 210.304 Pri izpridevniških glagolskih tvotjenkah pripada večji delež predpon-skim glagolom, pri izsamostalniških pa nepredponskim. 0.1 S skladenjskim razvezovanjem305 so določljivi osnovni besedotvorni pomeni izpridev-niških glagolov Dalmatinove Biblije. Primerjava z rezultati že opravljene strukturne analize glagolskih tvorjenk v Trubarjevi Cerkovni ordningi306 ne nakazuje niti zvrstno pogojenega razhajanja niti razlik med Trubarjem in Dalmatinom, kar pomeni, da tudi besedotvorno-pomenske-mu opisu izpridevniških glagolov, uporabljenih v Dalmatinovi Bibliji, splošnejše veljavnosti za 16. stoletje ni mogoče odrekati. 1 'biti tak, kot kaže podstavni pridevnik (PoPrid)': skop-ova-ti ^ biti skop'; tako še cagovati, cartljati se, divjati, glihati se, hiteti, lakomnovati, noreti, veseliti se. Besedotvorni pomen je v primerjavi z drugimi, ki jih je pri izpridevniških glagolih Dalmatinove Biblije še mogoče ugotoviti, številčno najbolj bledo zastopan. Jasneje ga izpričuje le 16 glagolov. Mednje sta šteta tudi kesniti in zakesniti, ki se zunaj tretjega stolpca v Registru, namenjenega sopomenskim ustreznicam kranjskih iztočnic z vzhodnega jezikovnega območja, ne pojavljata. Trije od štirinajstih različnih podstavnih pridevnikov so prevzeti iz nemščine: cagav, ki je tvotjen s pripono -av/(-ov)301 ter cart in glih. 1.1 Izpeljava je potekala s priponami -iti/-im, -ati/-am, ovati/-ujem in -eti/-im. Izrazitejšo tvorbeno živost izpričuje le besedotvorni tip PoPrid + -iti, po katerem je tvorjenih 8 glagolov. Drugi tipi so zastopani s po tremi ali celo samo z dvema glagoloma, kar kaže na manjšo produktivnost. 304 Številčno razmerje je bilo ugotovljeno s pomočjo kartoteke, ki predstavlja popolni izpis Dalmatinove Biblije. 305 Postopek je oprt na tvorbeno-pretvorbeno metodologijo sodobnega slovenskega besedotvorja. Njen začetnik na Slovenskem je Toporišič 1976a, 1976b: 114-174, 1980b. Za primer podajanja podstave pri posameznih pomenih prim. 1976b: 159: »biti tak, kot pove podstava«; tako še: »delati tako /.../, postajati tak /.../, delati se takega /.../, delati takega /.../, imeti za takega /.../, dajati tak glas, kot pove podstava«. Deloma različno jo je v več razpravah razvila A. Vidovič-Muha. Njene ugotovitve so strnjene v knjigi Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk, Ljubljana, 1988. 306 Prim. A. Vidovič-Muha 1984a. 307 Na narečni razvoj oblike cagav (iz srvn. zage 'strahopeten, plah, obotavljiv, obupan' ali stvn. zag 'isto') ^ cagov opozarja tudi Jazbec 2007: 87; na razširjenost obrazila -av pri pridevnikih, tvorjenih iz glagolske podstave, pa Legan Ravnikar 2009: 79. 177 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 1.1.1 Svojski odklon od norme predstavlja par cagati - cagovati. Natančna primerjava z Lutrovo Biblijo kaže, da je z njim običajno zajeto pomensko nasprotje 'zagen - verzagen'. Tudi sobesedilna presoja dokaj zanesljivo odkriva dovršnost glagola cagati in nedovršnost parnega glagola cagovati. Npr.: (1) Dalmatin: Bodi ferzhan inu nezagliu, nebuj fe inu nezaguj (DB 1584: I,230b); Luter: Sey getrost vnd vnuerzagt/fürcht dich nicht vndzage nicht (LB 1545: 777); (2) Dalmatin: inu je sazhel shaloften perhajati, inu zagovati (DB 1584: III,17a); Luter: Vndfieng an zu trawren vnd zu zagen (LB 1545: 2022); (3) Dalmatin: de bi h'puflednimu nezagali, inu nevolni nepoftali (DB 1584: I,301a); Luter: Das sie nicht zu letzt verzagen oder vngedultig werden (LB 1545: 1040); (4) Dalmatin: Ieft terpim tvoj ftrah, de fkoraj zagam (DB 1584: I,302a); Luter: Jch leide dein schrecken /Das ich schier verzage (LB 1545: 1042). Glagola tudi besedotvornopomensko nista dokončno ustaljena, čeprav je prevladujoči besedotvorni pomen vsakemu posebej mogoče določiti s precejšnjo gotovostjo. Vzrok za tolikšno odstopanje od norme je nedvomno v prevzetosti podstave ter v oblikoslovnem prilagajanju slovenskemu jeziku, za katero očitno ni bil odbran najprimernejši vzorec.308 1.2 Med tvorjenkami z besedotvornim pomenom 'biti tak, kot kaže PoPrid' so tudi glagoli s se, kar je dokaz za to, da izpeljava z morfemom se v teh primerih ne povzroča spremembe besedotvornega pomena (cartljati se, glihati se, veseliti se). Za vse naštete glagole je značilna prisojevalnost. Neprehodnost je le prevladujoča, ne pa obvezna skladenjska lastnost. Redke prehodne rabe puščajo besedotvorni pomen nedotaknjen (npr. cartljati se z ditetom, veseliti se Gospoda/besede/na njegovo pomoč, prenagliti koga). Vršilec dejanja oz. nosilec stanja je najpogosteje oseba. Najrazličnejše poosebitve zanesljivo kažejo na opravljeni pomenski razvoj oz. na prenesenost pomena.309 Npr.: Satu fe vefsely moje ferce, inu moja zhaft je veffela (DB 1584: I,283a); njegovu ferce super GOSPVDA divja (DB 1584: I,323b); De je nyh Dufha od britkofti zagovala (DB 1584: I,307b) itd.310 1.3 Podstavni pridevniki označujejo bodisi duševne lastnosti človeka, ki običajno sovpadajo z značajskimi potezami (lakomen, skop, cagav, mil, nor), pa tudi zunanje lastnosti, ki se nanašajo na premikanje (hiter, nagel, pozen). Med njimi je en sam barvni pridevnik (zelen). Pridevniki, ki predstavljajo besedotvorno podstavo glagolov, so tudi sicer v Dalmatinovi Bibliji pogosto rabljeni. Med najbolj tipične rabe sodijo zveze s pomožnimi glagoli, ki so sopomenske tvorjenkam. Dalmatin je z njimi neredko zapolnjeval sistemske ali le naključne vrzeli. Prav majhno število izpridevniških glagolov z besedotvornim pomenom 'biti tak, kot kaže PoPrid' odkriva takšno sistemsko vrzel, ki je v Dalmatinovi Bibliji z rabo sopomenskih opisov spretno zakrita. Izmenljivost tvorjenk in sopomenskih opisov je ugotovljiva pri vseh besedotvornopomensko poenotenih skupinah izpridevniških glagolov v Dalmatinovi Bibliji. Na osnovi sobesedilno izrabljenih možnosti so sestavljive različne sistemske kombinacije. Npr.: 308 O tem, da je pripona lahko zgolj sredstvo za formalno slovenizacijo izposojene glagolske podstave, prim. Orzechowska 1978: 57. 309 Prim. Novak 1984. 310 Novak (2004: 174-176, 246-247 in drugje) npr. poosebitev ali personifikacijo uvršča med postopke, po katerih prihaja do novih pomenov; obravnava jo kot pomenski zakon, novonastale pomene pa uvršča med večpomenskostne vrste. 178 Izpridevniški glagoli v Dalmatinovi Bibliji 1. biti nizek; ponižati se -ponižavati se; ponižati koga; 2. biti pijan (s konkretizacijo ležati pijan); opijaniti se / upijaniti se - postati pijan; pijaniti koga - opijaniti koga / upijaniti koga; 3. biti sit ter ostati sit; sititi se - nasititi se /postati sit; sititi koga - nasititi koga; 4. biti temen; otemneti /postati temen ter priti temen; storiti koga temnega itd. S premišljenim izborom tvorjenk ali sopomenskih opisov, večkrat pa celo z zaporednim nizanjem obeh možnosti, je Dalmatin dosegal tudi pomembne stilne učinke. Na izbor je kot pri vseh tovrstnih primerih pogosto vplivala Lutrova prevodna predloga, neredko pa je bil tudi samostojen.311 Npr. Dalmatin: Ty Pravizhni pak fe bodo veffelili, inu bodo veffeli pred Bugom, inu fe bodo is ferza veffelili (DB 1584: I,295b) - Luter: DJe Gerechten aber müssen sich frewen vnd frölich sein fur Gott / Vnd von hertzen sich frewen (LB 1545: 1021). 1.4 Predponski glagoli zaradi dovršnosti praviloma niso nosilci tega besedotvornega pomena. Izjemo predstavljajo s predponama pre- in za- sestavljeni glagoli: prenagliti se, prenagliti koga, zapozniti se, zakesniti. Zaradi pomenskih sestavin, ki jih vnašajo predpone, je pri naštetih glagolih ugotovljiva razširitev besedotvornega pomena: zapozniti se ^ 'biti bolj/zelo pozen'; prenagliti se ^ 'biti prenagel';prenagliti koga ^ 'biti naglejši od koga';prehiteti koga ^ 'biti hitrejši od koga'. Dvojna razvezovalna možnost, ki je izraz manjše razvidnosti besedotvornega pomena oz. ne več idealne skladnosti besedotvornega in leksikalnega pomena, se ponuja tudi pri glagolih: divjati ^ 'biti divji' ali 'ravnati divje'; hiteti ^ 'biti hiter' ali 'premikati se hitro'. Pri nekaterih glagolih je besedotvorni pomen razširljiv še s pomensko sestavino navidezne podobnosti: npr. noreti ^ 'biti (kot) nor'. Glagol ljubiti (ljubiti se in ljubiti koga) danes učinkuje nemotivirano. Pogosta izmenjava prehodno rabljenega glagola s sopomensko zvezo imeti koga za ljubo v Dalmatinovi Bibliji (36 od 67 pojavitev samostalniško rabljenega pridevnika ljubi) pa kljub veliki skladnosti z Lutrovo prevodno predlogo daje slutiti, da je bil občutek tvorjenosti v 16. stoletju še živ.312 Npr.: (1) Dalmatin: SErzhnu jeft tebe sa lubu imam (DB 1584: I,283a); Luter: HERTZLICH LIEB HABE ich dich HERR (LB 1545: 978); (2) Dalmatin: Ionatan /.../je Davidafilnu lubil (DB 1584: I,160b); Luter: Aber Jonathan /.../hatte Dauid seer lieb (LB 1545: 544). Razvidnost besedotvornega pomena neredko zmanjšuje nadaljnji pomenski razvoj izpri-devniških glagolov. Pomenski premik take vrste je npr. ugotovljiv pri glagolih lakomnovati in skopovati, saj sta večinoma rabljena v pomenu 'z lakomnostjo/s skopostjo pridobivati kaj'. Npr.: k'Exemplu vfem Pregrefhnikom, kirfaBoshjo beffedo inu fluhbo [prav: flushbo] nifhter nemara-jo, inu le vfvoj shakel fkopujo (DB 1584: II,124a); vfaki gleda na fvoj pot, vfakateri lakomnuje sa fe v'fvoim ftanu (DB 1584: II,22b). 1.5 V naslednjih stoletjih so glagoli iz Dalmatinove Biblije, ki jih povezuje besedotvorni pomen 'biti tak, kot kaže PoPrid', doživeli veliko sprememb. Glagoli s prevzetim podstavnim pridevnikom danes niso več stilno nevtralne besede. Močno pomensko okleščeni ostajajo le še na uporabnostnem obrobju. Cagovati ima starinski (SSKJ I (1970): 231), glagol glihati pa 311 Na to, da Dalmatinov izbor izpričuje tako ujemalnost s predlogo kot odmike od nje, je opozorila M. Orožen 1986c. O tem tudi Merše 1995a. 312 Dilemo glede besedotvornopomenske uvrstitve glagola ljubiti pomaga razreševati slovnična teorija, ki glagol imeti uvršča med pomožne, pomensko nepopolne glagole s povedkovim določilom ob sebi. Prim. Toporišič 1982: 103-110. Tako tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ II (1975): 26-28). 179 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja socialni predznak (SSKJ I (1970): 697); prav tako tudi crkljati, ki nadomešča pri Dalmatinu uporabljeni glagol cartljati se (SSKJ I (1970): 266). Glagola kesniti in zakesniti sta z jezikovnim razvojem uspela prestopiti narečno zamejenost. V obliki kasniti in zakasniti sta postala širše znana in rabljena. Lakomnovati in skopovati sta do danes iz knjižnega jezika izginila, kar pomeni, da je produktivnost pripone -ovati/-ujem po 16. stoletju še opešala. Primerjava z Japljevo Biblijo,313 ki zrcali stanje po dveh stoletjih jezikovnega razvoja, kaže, da se je sled za tvorjenkama že začela izgubljati, saj ju dosledno nadomeščajo bolj ali manj natančni sinonimi ali sinonimni opisi. Npr.: (1) Dalmatin: Mnogoteri fkopuje inu fhpara, inu je Jkusi tu bogat (DB 1584: II,158a); Japelj: Eden je Jkusi to bogat, k$r fkopu dgla, inu to je dfjl njegoviga plazhila (JB 1798: V,257); (2) Dalmatin: VE timu, kateri lakomnuje, k'nefrezhi fvoji hifhi (DB 1584: II,121b); Japelj: Gorjf t$mu, kateri s'hudobno shelnoftjo vkup fpravla blagu safvojo hifho (JB 1800: VIII,120). Vezavna zožitev je razvojno ugotovljiva pri glagolu prenagliti, saj se je v rabi obdržal le povratni glagol (SSKJ III (1979): 1069), v zvezi s tožilniškim predmetom pa ga je nadomestil sopomenskiprehiteti. Primerjava z Japljevo Biblijo napoveduje tudi to spremembo. Npr.: (1) Dalmatin: Hitite, de gremo, de on nas neprenagli (DB 1584: I,176a); Japelj: hitite vun jiti, de ki ne pride, nafs ne sgrabi, inu nafs ne pokonzha (JB 1802: II,214); (2) Dalmatin: fo ony zagovi poftali, inu te globofzhine fo je prenaglile (DB 1584: II,135b); Japelj: Njih nogf fo v' globozhini (morja) obtizhale, inu vode fo nj% pokrile (JB 1801: III,470). 2 'postajati/postati tak, kot kaže PoPrid': brej-i-ti se ^ 'postajati brej', na-brej-i-ti se ^ 'postati brej'. Tako še: blazniti se, boljšati se, čistiti se, kriviti se, sititi se, skruniti se, sušiti se, trditi se, zeleniti se. Brez dovršnega para v Dalmatinovi Bibliji nastopata množiti se in rjaveti, brez nedovršnega člena vidskega nasprotja pa glagoli zbositi se, ogoliti se, pohujšati se in polakomniti se. 2.1 Glagole s tem besedotvornim pomenom povezuje enotna izpeljava z morfemom se. Pri-ponska izpeljava je manj poenotena, saj poteka z različnimi obrazili. Pogostnostno vrednotenje odkriva izrazito prednost pripone -iti/-im saj jo izpričuje 43 do 73 glagolov. Priponi -ati/-am in -eti/-im močno zaostajata, vendar tvorbeno živost še ohranjata. Pripona -eti/-im v premeni z -iti/-im ustvarja trdno povezavo z besedotvornim pomenom 'delati/narediti koga/kaj takega/tako, kot kaže PoPrid'. Izpeljava s pripono -ovati/-ujem je razvidna pri sedmih drugotnih nedovršnikih. Sistemsko nedoslednost glede priponske izpeljave predstavlja nedovršni glagol okrepneti ^ 'postajati krepen' ('otrpel, mrzel'; ESSJ I (1976): 98): taku sazhne tellu okripneti, zhe dajle vezh gnyti (DB 1584: I,aVa). Dovršnost je izražena s predponami, ki se pogostnostno razvrščajo takole: o- (19 x)/ ob- (3 x), po- (13 x), z-/s- (6 x), raz- (4 x), na- in u- (3 x) ter do-, iz- in za- (2 x). Čeprav s svojim pomenom običajno dovolj jasno sooblikujejo besedni pomen tvorjenega glagola, na spremembo besedotvornega pomena ne vplivajo, pa tudi njegove razvidnosti ne zmanjšujejo. Tako je isti 313 Prvi celotni katoliški prevod biblije, ki ga je konec 18. stoletja oskrbel J. Japelj s sodelavci, je citiran kot kot »Japljeva Biblija« (JB). 180 Izpridevniški glagoli v Dalmatinovi Bibliji besedotvorni pomen ugotovljiv pri glagolu sušiti se ^ 'postajati suh' in pri njegovih predponskih uresničitvah izsušiti se, osušiti se, posušiti se, razsušiti se, čeprav predpone s svojimi pomenskimi vrednostmi modificirajo pomen izhodiščnega glagola v naslednjih smereh: iz- 'odstranjevati od znotraj navzven', o- 'okoli',po- 'postopno in docela', raz- 'narazen'. 2.2 Vsi podstavni pridevniki so slovenski, le glih je prevzet iz nemščine. Uvrščajo se med najosnovnejše pridevniško besedje 16. stoletja, ker so tudi lastnosti, ki jih poimenujejo, zares splošne in znane. Označujejo duševne lastnosti človeka, telesna stanja živih bitij ter zunanje, vidne lastnosti predmetov in rastlin (blazen, boljši; sit, brej; čist, suh, kriv, zelen itd.). Pridevniki so tudi posamično zelo pogosto rabljeni. Glagola rjaveti in dreveneti sta drugostopenjski tvorjenki, saj sta rjav in dreven izpeljana iz samostalnikov rja in drevo. Prevladuje izpeljava iz osnovniških podstav; iz primerniških pa so izpeljani glagoli boljšati se, pohujšati se, ponižati se, povišati se. Razpoznavnost stopnje podstavnega pridevnika pomensko zadošča le v primerih, kjer sta besedotvorni in besedni pomen skladna. Popuščanje skladnosti pogosto nakazuje pomensko relativnost osnovniške oz. tudi primerniške podstave: zeleniti se ^ 'postajati (bolj) zelen'; razširiti se ^ 'postati (bolj) širok'. 2.3 Besedotvorna pomena 'postati/postajati tak, kot kaže PoPrid' in 'delati/narediti koga/kaj takega/tako, kot kaže PoPrid' sta sistemsko razmejena z že omenjeno priponsko ti-piziranostjo (-eti/-im : -iti/-im) in vezavno različnostjo glagolskega para, saj so inhoativni glagoli neprehodni, faktitivni pa tožilniško prehodni, npr. oslepeti - oslepiti koga; obnoreti - obnoriti koga itd. Drugi, nič manj ustaljen in produktiven način tvorbe inhoativnega glagola predstavlja izpeljava z morfemom se. Tako tvorjeni inhoativni glagoli nastopajo parno s tožilniško prehodnimi faktitivnimi (dejnimi), npr. blazniti se - blazniti koga; sušiti se - sušiti kaj; opijaniti se - opijaniti koga itd. Tudi Dalmatinova jezikovna praksa ponuja primere za tvorbo inhoativnih glagolov na oba načina, kar v jezikovnorazvojni perspektivi ob pomenski prekrivnosti pomeni odvečnost ene od možnosti.314 Inhoativni glagol starati se, ki se sistemsko dopolnjuje s faktitiv-nim parom starati koga/kaj, ima v Dalmatinovi Bibliji varianto starati ^ 'postajati star': Sturite Ji mojhne, katere neftarajo (DB 1584: III,39a). V Japljevem prevodu je uporabljena večinska, pričakovana dvojnica: Sturite Ji mojhne, katere fe ne ftarajo (JB 1800: IX,328). Variantnost se v Dalmatinovem jeziku ohranja tudi pri predponski izpeljavi (ostarati se in ostarati ^ 'postati star/starejši'), hkrati pa se razširja v novo tekmovalno razmerje, ki ga ustvarjata glagola ostarati se in ostareti. Npr.: Semla fe bo kakor en gvant oftarala (DB 1584: II,21a) - IeJtpakJim miJlil, ona je v'preJhuJhtvi vshe oftarela (DB 1584: II,71a). 2.3.1 Z ustaljenostjo tvorbe in pogostnostjo parnega nastopanja besedotvornopomensko različnih dvojic se poleg zavesti o različnosti besedotvornega pomena utrjuje tudi spoznanje o njuni sistemski povezanosti,315 ki ima za posledico stremljenje k dograjevanju. Neredko prisotnost enega člena predstavlja tvorbeno spodbudo za nastanek drugega. Nasprotno pa je iz sekundarne sistemske nezapolnjenosti, ki sem ter tja nastaja z opustitvijo enega člena razmerja, mogoče sklepati na slabljenje občutka tvorjenosti. Tako je npr. v Pleteršnikovem slovarju še navedeno razmerje omedleti - omedliti koga (PS I (1894): 823), danes pa raba faktitivnega glagola ni več živa (SSKJ III (1979): 382). 314 Celovitejšo obravnavo glagolov obeh skupin prinaša poglavje »Slovnične in pomenske značilnosti izpri-devniških glagolov na -eti in -iti v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja« v pričujočem delu. 315 A. Šivic-Dular opozarja na dejstvo, da so inhoativni glagoli na *-eje-/*-eti in faktitivni prehodni glagoli na *-i-/*-iti že v praslovanščini oblikovali pomensko strnjeni skupini (Šivic-Dular 1986). 181 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 2.3.2 Kljub zgledni sistemski urejenosti, ki jo izpričujejo tudi inhoativno-faktitivni pari, pa v jeziku Dalmatinove Biblije med besedotvornimi pomeni izpridevniških glagolov ni trdne meje. Besedotvorni pomen 'postajati/postati tak, kot kaže PoPrid' je nezamejen tako v smeri pomena 'biti tak, kot kaže PoPrid' kot v smeri pomena 'delati/narediti koga/kaj takega/tako, kot kaže PoPrid'. Kadar se poudarek premakne s pridobivanja oz. pridobitve lastnosti na lastnost samo, tvorjenka uresničuje besedotvorni pomen 'biti tak, kot kaže PoPrid'. Npr. glihati se ^ 'biti glih' ali 'postajati glih'; ca-govati ^ 'biti cagav' ali 'postajati cagav'. K pravilni določitvi besedotvornega pomena tvorjenke usmerja sobesedilo, zateči pa se je mogoče tudi k primerjavi. Npr. zeleniti se ^ 'postajati (bolj) zelen' ali 'biti zelen': INu teh dvanajftPrerokoukoftyfefheselene, ker leshe; pojasnilo na robu: selene) tu je, fo v'zhafti (DB 1584: II,173b) - VND der zwelff Propheten gebeine grunen noch / da sie ligen. Pojasnilo na robu: (Grunen) Sind in ehren vnd wirden (LB 1545: 1823). Na spremembo besedotvornega pomena vpliva tudi preusmeritev od zgolj pasivnega sprejemanja k večji aktivnosti vršilca dejanja oz. nosilca stanja, na kar je mogoče sklepati iz sobesedila. Npr.: Natu je Ptolomeus fam Jhal h'Krajlu v'njegou palazh, ker fe je on hladil (DB 1584: II,197a) ^ 'postajati hladen'; Inu fo fe nad nym blasnili (DB 1584: III,10a) ^ 'postajati blazen'. Nasprotno pa: Vmite fe, ozhijtite fe (DB 1584: I,bVIa); De bi fe jeft lih s'Snishnizo vmel, inu bi moje roke ozhiftil s'ftudenzom (DB 1584: I,269a) ^ 'narediti sebe čistega'; Inu on je fam febe ponishal (DB 1584: III,107b) ^ 'narediti sebe nizkega/nižjega'. Besedotvornopomensko manj ohlapni so glagoli, ki so sobesedilno rabljeni z netipičnim vršilcem dejanja. Pri njih resnične akcije ni mogoče pričakovati, torej tudi spremembe besedotvornega pomena ne. Npr.: Kadar je pak Pharao vidil, de fe je enu malu bil odehnil fe je njegovu ferce v'terdilu (DB 1584: I,38b) ^ 'postati trd/trši'; Sakaj ta madesh fe je fcelil (DB 1584: I,70a) ^ 'postati cel'. V zadnjem primeru je ugotovljivo rahlo neskladje med besedotvornim in leksikalnim pomenom ('pozdraviti se'), ki ga odkriva tudi primerjava z Lutrovim prevodnim zgledom: denn das mal ist heil worden (LB 1545: 228). Oddaljevanje od naravno tipičnega vršilca dejanja oz. nosilca stanja tudi pri glagolih z besedotvornim pomenom 'postajati/postati tak, kot kaže PoPrid' signalizira pomensko spreminjanje, najpogosteje preneseni pomen. 2.4 Tudi izpridevniški glagoli te skupine se v Dalmatinovi Bibliji živahno izmenjujejo s so-pomenskimi opisi. Z njimi se je v posameznih primerih mogoče izogibati dvoumnosti glede po-menskopodstavne pridevniške stopnje. Npr. en drugi fkopuje, ker bi neimel, inu viner vboshijhi poftane (DB 1584: I,320b). Opise je kot sopomensko nadomestilo tvorjenke mogoče srečati tudi v ustrezničnih nizih iz Registra. Npr.: Obushyti (Crajnlki) vbogipoftati (Corolhki) (DB 1584: III, CcVIb); Obnemagal (Crajnlki) doli jemal, truden oli flab perhajal (Corolhki) omedlil, nemozhän poftal (Slovenlki, Besjazhki) (DB 1584: III,CcVIb). Takšna alternacija je ugotovljiva tudi pri glagolih z besedotvornim pomenom 'delati/narediti koga/kaj takega/tako, kot kaže PoPrid': Okuriti (Crajnlki) Terdo, okorno vzhiniti (Slovenlki Besjazhki) (DB 1584: III,CcVIb).316 Čeprav so sopo-menski opisi pri izpridevniških glagolih omejeni predvsem na stolpce, ki so namenjeni neosred-njim govorom, bi bilo težko zagovarjati misel, da gre pri izmenjavi opisa kot analitične možnosti in tvorjenke kot sintetične možnosti za narečno utemeljeno razliko. Odsotnost posamezne tvorjenke je morda res utemeljena z izraznim sistemom narečja, lahko pa je tudi povsem naključna.317 2.5 V vmesnih stoletjih je bil z živo rabo opravljen tudi izbor med različicami, ki so se povečini z že izoblikovanim razmerjem moči pojavljale v Dalmatinovi Bibliji. Izbor med obožati in obo-žiti je bil npr. že sočasno opravljen, saj se glagol obožati v biblijskem besedilu 6x rabi, obožiti pa je naveden samo enkrat v Registru. Potrjuje ga tudi primerjava z Japljevim biblijskim prevodom. 316 Prim. geslo okurica v ESSJ II (1982): 246. 317 Takšnega tipa tudi M. Orožen pri tipološki predstavitvi kranjske in koroške jezikovne razlikovalnosti od 16. stoletja naprej ne navaja (Orožen 1973). 182 Izpridevniški glagoli v Dalmatinovi Bibliji Npr. Dalmatin: KAdar tvoj Brat obusha, inu raven tebe obnemaga (DB 1584: I,76b) - »Japeljeva Biblija«: Aku en tvój obóshani bratfvojo berazhio proda (JB 1791: I,502). Glagol obožati je do danes nadomestila predponsko neokrnjena varianta obubožati (SSKJ III (1979): 237).318 Glagol omehčati se, ki mu je v prid tudi razvidnejša izpeljanost iz osnovniške podstave,319 je danes trdneje zakoreninjen v rabi kot varianta omečiti se iz Dalmatinove Biblije (SSKJ III (1979): 382). V vmesnih stoletjih je verjetno stilno nezaznamovanost izgubil tudi glagol okrepe-neti (SSKJ III (1979): 364). Ker je pomensko zožena in redka tudi raba podstavnega pridevnika krepen,320 postaja vse bolj vprašljiva tudi razvidnost besedotvornega pomena. Namesto glagola rjaveti se se danes uporablja nepovratni glagol. Primerjava z Japljevim prevodom kaže, da je bila sprememba opravljena že do začetka 19. stoletja. Npr. Dalmatin: raunu kakor shelesu vfelej fefpet erjavi, taku on tudi fvoje falfh mifli nepufty (DB 1584: II,158a) - Japelj: kakor je bronafta pofóda, takú njegova hudobia rujovy (JB 1798: V,261). S pomenskim razvojem povzročeno in stopnjevano neskladje med besedotvornim in leksikalnim pomenom povzroča spremenjeno zaporedje pomenov v slovarskih predstavitvah. Npr. glagol rjaveti, ki se je uveljavil namesto rjaveti se ^ 'postajati rjav ('rjast')', je v Pleteršnikovem slovarju (PS II (1895): 428) predstavljen s pomenoma 1. rostig werden, rolten; 2. braun werden, fich bräunen; danes pa je razvrstitev pomenov že drugačna: 1. postajati rjav; 2. postajati rjav, rjast (SSKJ IV (1985): 518). Med vidnejše razvojne spremembe sodi tudi zastarevanje nekaterih predpon v določenih pomenskih vrednostih, kar se sočasno odraža v izpeljavi s sopomenskimi predponami. Npr. izceliti se /sceliti se ^ zaceliti se; ostarati se ^ postarati se; obeseliti se /obveseliti se ^ razveseliti se itd. 3 'delati/narediti koga/kaj takega/tako, kot kaže PoPrid': blazn-i-ti koga ^ delati koga blaznega'; z-blazn-i-ti duše ^ 'narediti duše blazne'. Tako še: celiti, čistiti, falšati besedo ^ 'delati besedo falš ('napačno')', glihati, glušiti, irati, kratiti, kriviti, manjšati, množiti, noriti, ostriti, pijaniti, polniti, rovnati, sititi, slepiti, starati, sušiti, trditi, veseliti. Ta besedotvorni pomen izpričuje 26 izhodiščnih in 96 predponskih glagolov. Zraven bi bilo mogoče šteti še sobese-dilno neizrabljena glagola iz tretjega stolpca v Registru (slovenski, bezjački): batriviti ^ 'delati (koga) batrivega ('pogumnega')'321 in odduriti ^ 'narediti (koga) durega ('mrzkega')'.322 Do-vršnost je izražena s trinajstimi različnimi preponami. Število pojavitev določa naslednje zaporedje: ob- (5x)/o- (22x), po- (22x), z- (3x)/s- (8x), u- (7x), raz- in za- (7x), iz-, na- in pri- (per-) (po 4x), do- (2x) ter od- in pre- (po lx). V okviru tega besedotvornega pomena nastopa veliko glagolov brez izhodiščnih nedovršnih parov: npr. poboljšati, sfrišati, zagvišati koga ^ 'narediti koga gvišnega', pohujšati, okruljoviti, okrvaviti, ponoviti, opustiti, povekšati itd. Prevladuje izpeljava s pripono -iti/-im (74 glagolov). Pripona -ati/-am je redkejša, vendar kot besedotvorno sredstvo še vedno produktivna (23 glagolov). Drugotni nedovršniki so po večini tvorjeni s pripono -ovati/-ujem (21 glagolov), pri treh se -ovati izmenjuje z manj pogosto -avati/-avam (po-višovati/povišavati, ponižovati/ponižavati, napolnjovati/napolnjavati), poboljšavati in opušča-vati pa sta tvorjena samo z -avati/-avam323 Pri fertigovati ^ 'narediti fertig' pripona ne izraža 318 Prim. Miklošič, Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen, Syntax, Wien, 1868-1874, 264: nsl. obožati für ouboshati. 319 Prim. Šivic-Dular 1986: 143. 320 Prim. krepen, 'otrpel, zmrznjen' v ESSJ II (1982): 89-90 ter krepén 'otrdel, otrpel od mraza' v SSKJ II (1975): 482. 321 Prim. Bátriv. Szerchen, Szeguren v BG 1740: 8. 322 Prim. Oddurjávam. Abominor, abhorreo, abhorefco, execror, deteftor, averfor v BG 1740: 294; dur 'plašen, boječ, divji', prekmursko 'zasovražen' (ESSJ I (1976): 121). 323 M. Orožen (1974: 20) ugotavlja, da se produktivnost pripone -ava-, ki je značilna za Dalmatina, pa tudi za Trubarja in Krelja, stopnjuje pri notranjskih pisateljih (Kastelec, Vilhar), in sklepa, da je njena raba rezultat narečnega razvoja. Preverjanje današnje razširjenosti ponavljalnih glagolov, tvorjenih s pripono -ava-, na slovenskem jezikovnem ozemlju takšno sklepanje potrjuje. Iz gradiva za Slovenski lingvistični atlas, ki ga hrani 183 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja ponavljalnosti. Ker glagol obstaja brez vidskega nasprotja in ker mu je mogoče določiti en sam besedotvorni pomen, tudi porazdelitve funkcij z različnim obraziljenjem ne potrebuje. Izpeljava s pripono -ovati zato ne moti, saj ni nevarnosti, da bi bilo obrazilo homonimno. 3.1 Glagolov s prevzetim pridevnikom v podstavi je tudi v tej besedotvornopomensko izenačeni in številčno najmočnejši skupini malo (falšati, sfrišati, fertigovati, irati, zažihrati, za-gvišati). Glagol okrvaviti je izpeljan iz izsamostalniškega pridevnika. Strukturno, ne pa tudi besedotvornopomensko se mu približuje glagolposrebrniti ^ 'pokriti s srebrom'. Izpeljava je pri glagolih te skupine potekala tako iz osnovniških kot iz primerniških podstav. 3.2 Vsi glagoli so prisojevalni in prehodni. Besedotvornopomensko določevalna in razločevalna je njihova desna vezljivost. Redke neprehodne rabe so pomensko ekspresivne. Pozornost je ob izpustu oz. neimenovanju predmeta osredinjena na dejanje samo. Npr.: Vejdenje napuhuje, ampak lubesan pobulfhava (DB 1584: III,92a); Cerkou nemore irrati ali krivu vuzhiti (DB 1584: II,36b); Ampak kriva prizha obnori (DB 1584: I,321a). Zelo redke so tudi neosebne rabe: Meßu inu Greh feglufhy, jkusi krish (DB 1584: III,80b). 3.3 Podstavni pridevniki večinoma označujejo zunanje, vidne lastnosti predmetov (bel, cel, čist, kratek, kriv, manjši, oster, poln, raven, suh, trd), redkeje človekovo telesno stanje (pijan, sit, gluh, slep) ali duševne lastnosti (nor, vesel, boljši, hujši). 3.4 S pomenskim razvojem postaja besedotvorni pomen tudi pri glagolih te skupine vse manj razviden in težje prepoznaven. Domnevo o uzaveščenosti besedotvornega pomena tvor-jenk v 16. stoletju je mogoče opirati na obstoj sopomenskih opisov, posredno pa tudi na pogostost rabe tvorjenke. Npr.: besedotvorni pomen glagola opustiti kaj (deželo, hiše, mesta, gase itd.) ^ 'narediti kaj pusto' je bil v 16. stoletju nezastrt: ony fo mojo lepo nyvo h'pufzhavi fiurili, ony fo jo opuftili (DB 1584: II,33b); Inu hozhem vafha Mefta pufta fturiti (DB 1584: I,77a). Sopomenski opisi polnovredno nadomeščajo neuporabljene oz. sistemsko izostale tvorjenke ali se izmenjujejo z njimi. Izbor se suče med zvestobo Lutrovemu prevodu in izrazitejšo neodvisnostjo. Npr.: (1) Dalmatin: de bi mogli Pfhenizo predajati, inu ta Epha manfhi fturiti, inu Sekel povekfhati, inu vago krivo fturiti (DB 1584: II,113a); Luter: das wir Korn veil haben mügen / vnd den Epha ringern / vnd den Sekel steigern / vnd die Woge felschen (LB 1545: 1606); (2) Dalmatin: ta prediga od krisha nje flipy inu norre dela (DB 1584: II,11b); Luter: das wort des Creutzes macht die alle blind tol vnd töricht (LB 1545: 1212); (3) Dalmatin: taifti bo vas, kir en majhin zhas terpite popolnoma perpravil, terdil, mozhne delal, inu gruntal (DB 1584: III,122a); Luter: Derselbige wird euch / die jr eine kleine zeit leidet /volbereiten / stercken / krefftigen /gründen (LB 1545: 2416). Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je razvidno, da je pripona -avakot edina možnost ali kot dvojnica razširjena na Primorskem in Goriškem, v Istri, na Notranjskem, na Dolenjskem in v Beli krajini. Rigler (1968) tvorbe ponavljalnih glagolov s pripono -ava- med Trubarjevimi, Dalmatinovimi ali Kreljevimi dialektizmi ne omenja. Prim. tudi Toporišič 1973b: 233 ter 237-238 ter poglavje z naslovom »Glagolski priponi -ova- in -ava- v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja« v pričujočem delu. 184 Izpridevniški glagoli v Dalmatinovi Bibliji 3.5 S prehodnostjo glagolov se množijo tudi možnosti sobesedilnega odkrivanja pomenskih sprememb. Na prenesenost ali ekspresivnost pomena poleg netipičnega vršilca dejanja ali nosilca stanja kažejo še netipični predmeti. Vendar te pomenske spremembe redkeje zares zastrejo besedotvorni pomen tvorjenke. Npr.: (1) Inu jefit fie fiufihim kakor trava (DB 1584: I,305a); (2) Ajfranje inu fierd okrate leben (DB 1584: II,165b); (3) KRIviza vfie deshele opufizhava (DB 1584: II,141a); (4) VE tem Pififiarjem, kateri krive Pofitave delajo /.../de teh vbosih rezh perkrive (DB 1584: II,5a); (5) Refihiri Bug Iapheta de prebiva v'Semovih uttah (DB 1584: I,7a); (6) Iefithozhem mojefitrile s'kryo v'pyaniti (DB 1584: I,117b); (7) On nepufity mojmu duhu k'vekupriti, temuzh me s'shalofitjoJiti (DB 1584: I,269a) itd. V primeru De on Jiti shejno dufiho (DB 1584: I,307a) na pomensko spremembo opozarja prisotnost novega, še neutrjenega protipomenskega razmerja (sit - lačen ^ sit - žejen). Preneseni pomeni, ki jih je v tolikšnem številu mogoče odkrivati tudi pri izpridevniških glagolih, so tako kot druge izrazne možnosti, s katerimi je podana abstraktna vsebina, ena od osnovnih značilnosti biblijskega jezika nasploh.324 Zastrtost besedotvornega pomena je večja pri frazeologemih in besednih zvezah terminološkega značaja, npr. povišati glavo, ostriti besede; čistiti srebro itd. Kadar je logika pomenskega spreminjanja zabrisana ter asociativna navezava motena, jo Dalmatin vzpostavlja s konkretnejšim robnim pojasnilom. Spodbudo zanj je največkrat res treba iskati v Lutrovi prevodni predlogi, vendar ga Dalmatin pogosto samosvoje preoblikuje. Npr. Dalmatin: Inu lete befifiede /.../ imafih Ji k'fierci vseti, inu je imafih tvoim otrokom oftriti (DB 1584: I,104b). Opomba na robu: Oftriti tu je brati, od nje perpovedati, pejti, otroke inu drushino vuzhiti (DB 1584: I,104b) -Luter: Vnd diese wort /.../soltu zu hertzen nemen / vnd solt sie deinen Kindern scherffen (LB 1545: 347). Opomba: (Scherffen) Jmer treiben Gottes Gebot zu halten etc. vnd üben / das sie nicht verrosten noch vertunckeln (LB 1545: 347-348).325 Tipično oddaljitev od besedotvornega pomena tudi pri glagolih te skupine predstavlja razširitev od dejanske stopnje podstavnega pridevnika na sistemsko komplementarno (osnovniška ^ primerniška ali obratno). Ponazarja jo variantna pretvorba: trditi mesto ^ 'delati mesto trdo ('trdno') / trše ('trdnejše')'; kratiti čas ^ 'delati čas kratek / krajši'. Stopnjo, ki jo razkriva besedni pomen, večkrat pomaga določiti sobesedilo, npr. s pomensko nasprotnim glagolom ali opisom: Sakaj kateri feponishajo, te onpovifha (DB 1584: I,272b); Inu kadar ti meneponishujesh, taku me velikiga delafh (DB 1584: I,181a). Besedotvornopomenski odtenek odkriva tudi skladenjska razvezava glagola ponoviti mesto ^ 'narediti mesto kot novo'. Pri ugotavljanju skladnosti besedotvornega in besednega pomena tvorjenke je sem ter tja treba upoštevati tudi možnost večpomenskosti podstavnega pridevnika. Npr. beliti peč ^ 'delati peč belo ('žarečo')'.326 3.6 V nadaljnjih stoletjih so številne razvojne premike doživeli tudi faktitivni glagoli. Hierarhično jih je težko urediti, saj ni mogoče docela zanesljivo oceniti širine pojavov. Jezikovna raba se je v vmesnih štirih stoletjih odrekla marsikateri pomensko neosamosvojeni in nefunkcionalni različici. V preglašeni obliki sta se ohranili že v Dalmatinovi Bibliji pogosteje rabljeni različici posvečovati in utrjovati, posvetovati in utrdovati pa sta pozabljeni. 324 Prim. Rajhman 1977: 104-125. 325 Prim. Novak 1984: 288. 326 Prim. bel 'albus, candidus, pallidus' v ESSJ I (1976): 16. 185 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Iz rabe so izginili glagoli s prevzetim pridevnikom v podstavi. Primerjava z Japljevim prevodom kaže, da se je proces naglo razmahnil. Npr.: (1) Dalmatin: nefalfhamo Boshje befsede (DB 1584: III,97b); Japelj: tudi Boshjo befedo nepazhimo (JB 17861: X,287); (2) Dalmatin: Tiga priasniviga govorjenje je fatovje, dufhe trofhta, inu kofty sfrifha (DB 1584: I,322b); Japelj: L^pe befqde fo medeni fat (on$ fo) dufhe fladkoft inu telgfa sdravje (JB 1798: V,50).327 Razvojno nastale, na živo rabo oprte spremembe v razvrstitvi pomenskih vrednosti predpon se zrcalijo v drugačni predponski izpeljavi: npr. omanjšati ^ zmanjšati, ponoviti ^ obnoviti itd. Glagol kratiti ^ 'delati kratko/krajše' se je ohranil z zoženim pomenskim obsegom. V pomenu, ki se izenačuje z besedotvornim, ga je nadomestil iz primerniške podstave izpeljani glagol krajšati. Zveza kratiti čas je zastarela (SSKJ II (1975): 473). Zamenjava podstavnega pridevnika je bila dosledno opravljena tudi pri predponskih glagolih: obkratiti - okračovati, prikratiti ^ prikrajšati, skrajšati. Do danes je iz knjižne rabe izginil pridevnik vekši, ki je bil sam zase in kot podstavni pridevnik v Dalmatinovi Bibliji zelo pogost. V obeh položajih ga je nadomestil primernik večji. SSKJ ne navaja več glagolov okruljoviti, prenoriti, omanjšati, razlobiti. Glagol dopolniti kaj (obljubo, govorjenje, besede) je zastarel v pomenu 'izpolniti, uresničiti kaj' (SSKJ I (1970): 469). Glagol pijaniti je kot nepotrebno različico izrinil drugotni nedovršnik opijanjati (SSKJ III (1979): 593, 404). Beliti se v pomenu 'močno segrevati' redko rabi (SSKJ I (1970): 115). Uporabnostno zožen je tudi glagol blazniti (SSKJ I (1979): 148) itd. V splošni rabi se tudi ni moglo ohraniti veliko število na biblijsko okolje in biblijsko sobesedilo vezanih abstraktnih pomenov (npr. zveze ostriti besede, prikriviti resnico itd.). 4 Besedotvornopomenski spekter izpridevniških glagolov Dalmatinove Biblije se do danes ni izraziteje spremenil.328 Produktivnost so ohranili tudi vsi besedotvorni tipi: izpeljava s priponami -iti/-im, -ati/-am, -eti/-im ter pri drugotnih nedovršnikih še -ovati/-ujem (oz. -evati/-ujem). Ker pridevniki, ki predstavljajo besedotvorno podstavo glagolov v Dalmatinovi Bibliji, označujejo najbolj tipične lastnosti živih bitij in predmetov, so bili trdna sestavina slovenskega jezika, zvečine podedovani že iz praslovanščine. Le redki so bili prevzeti iz nemščine. Medtem ko je pri izsamostalniških glagolih Dalmatinove Biblije prav veliko število prevzetih podstavnih izrazov jezikovnorazvojno sprožalo iskanje sopomenskih domačih nadomestil in posledično spreminjalo tudi njihov sestav, so izpridevniški glagoli doživljali predvsem pomenske spremembe. Iz rabe so postopno izginile tudi vse variante, ki niso bile posebej pomensko ali stilno osmišljene. 327 O načrtni Japljevi selekciji nekaterih pojavov na različnih jezikovnih ravninah prim. Orožen 1984a in 1984b, o izločanju prevzetega izrazja tudi Merše 1998a: 149-150). Prim. tudi Breznik 1917: 333-347. 328 Prim. Toporišič 1976b in 1984c: 159; Vidovič-Muha 1985 in 1988a: 17-24. 186 Glagolski priponi -ova- in -ava- v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja 0 Med posebej opazne besedotvorne alternacije v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja spadajo tudi glagolske dvojice, izpeljane s priponama -ova- (s preglašeno različico -eva-) in -ava-. 0.1 Na tekmovalno soobstajanje obeh pripon v obdobju nastanka slovenskega knjižnega jezika je v okviru razvojne predstavitve tvorbe iterativov opozorila že Martina Orožen (Orožen 1974 (2003): 98-91).329 Iterative obravnava kot posebno pomensko skupino znotraj glagolske kategorije vida. Ponavljanje omenja kot eno od treh vrst dejanja; drugi dve sta trajanje in izvršitev. Preverjanje Trubarjevega in Dalmatinovega načina tvorbe ponavljalnih glagolov jo je privedlo do naslednjih ugotovitev:330 da so že protestantski pisci pravilno uporabljali iterative starejše razvojne stopnje, kakršni so hoditi, letati, voziti; da so se pri samostojni tvorbi iterati-vov ravnali po navidezni analogiji in se pri tem neredko oddaljevali od glasoslovno upravičene tvorbe; da so tako iterative kot durative tvorili s priponama -uva-, to je -ova-, in -ava- ter da je zadnja uveljavljena zlasti v Dalmatinovem jeziku. Pri sistemski obravnavi glagolskega vida in vrstnosti v knjižnem jeziku 16. stoletja (Merše 1995b) pa je bilo ugotovljeno, da so -a-, -ova-in -ava- tipične ponedovrševalne pripone, pri tvorbi vidskih parov pa sta bili priponi -ova- in -ava- udeleženi le tedaj, kadar so z njima izpeljani glagoli označevali dejanja, ki se razvijajo k ciljni oz. mejni točki. 0.2 Namen tokratne obravnave je: • predstaviti obseg vzporedne rabe pripon -ova- in -ava-, preverjen glede tvorbenih tipov in glede besednodružinske širine,331 • pokazati razlike glede izbora pripon pri posameznih protestantskih piscih ter • odkriti in pokazati morebitne razlike glede uresničevane pomenskosti oz. t. i. delnih pomenov nedovršnega vida;332 • posebna pozornost bo namenjena njihovi sobesedilni prepoznavnosti. 329 Navedene strani so - enako kot v vseh podobnih primerih - iz novejše objave razprave. 330 M. Orožen ugotavlja, da je število iterativnih glagolov naraščalo od Kopitarjevega odkritja glagolske kategorije vida dalje, da so se priponske premene tipa poročiti ^ poročati ^ poročevati, kupiti ^ kupovati, delati ^ delovati ter bledeti ^pobledevati in goreti ^ izgorevati ustalile od srede 19. stoletja dalje in da gre pri tvorbi iterativov za bistvene sistemske razlike med osrednjim in vzhodnim knjižnojezikovnim razvojem (Orožen 1974 (2003): 86-101, zlasti 88-95). 331 Posebno obravnavo bi zahtevala pomenskost izglagolskih samostalnikov, zlasti glagolnikov in tvorjenk tipa spoznavec, saj v številnih primerih ni povsem jasno, ali je (prvostopenjska) izpeljavna podstava dovršna ali nedovršna (Bajec 1950: 12-17). Na podstavno neenotnost poimenovanj za vršilce dejanj(a) je že sredi 20. stoletja opozarjal Tomšič. Ločevanje je zapleteno, ker so pri tovrstnih tvorjenkah razvidnost izpeljave iz glagola, glagolskega pridevnika -v (npr. dremav ^ dremavec) in opisnega deležnika -l razvojno zabrisale številne analogije, pa tudi umetni pravopisni posegi (Tomšič 1950: 471-476, zlasti 471-473). 332 Prim. Merše 1995b : 47 in 2001: 115. 187 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 1 Pregled gradiva, zbranega s popolnim izpisom protestantskih del, je potrdil ugotovitev, da je v 16. stoletju izpeljava nedovršnikov v celoti pogosteje potekala s pripono -ova- kot s pripono -ava-.333 1.1 Preglašena različica pripone -ova- (zapisane kot -uva-), -eva-, je značilnost Juričičevega jezika. Izkazujejo jo glagoli kot izvoljevati, obsluževati in zaduševati. Pri drugih piscih pa se pojavlja kot povsem nepričakovana izjema. Enkrat samkrat je izpričana v DB 1578. Nastopa kot besedotvorna sestavina glagolnika, navedenega v okviru vsebinskooznačevalne opombe na robu besedila: Meftu tiga ozhifzheuania (DB 1578: 168b). Zapisana je npr. tudi v ENIH DVHOVNIH PEISNIH, Tübingen, 1563: Inu ny ushe vezh, nepufti Vezhnu zhes nas kraleuati (*P 1563: 130).334 TV iE, VS/GA S VE* riGATlSMA TEI^VI T>E1L, V ¡{A* TE RIM SO TE PET MOSESSOVE BVQyE, »dii pcrurch is drugih ieiikouvia Slemen jk« tutiftu fiolmazhene, irtd Kratkimi inu potrebnimi argumenti ihi* vfak Capirul, inU ialtopnimi istagami nekoitrih rethkeiihih bef«d, inu seno potrebno Slouemko Prcdguuorio, vkattriie kratki iuromijpridiminushlftih Buquisapo» paden, skusi luria Dil' 9(Jt /(ONZV1E TVT>! SNUß. gtihtf T.vkaterim fo,« Haniatou inu drugih Slouenou volcj nckotcTc Kranske inu druge befsedc vnih ,£«ik itoi« iniilicnc, dt bodo lete» inu druge najhe Slouenske Bucjuc bult «aftopitu m ^unft'^Mer^Df^/fam&i fur^it 3ftgumi lucn/rnnt riitbnirvti^en Qejpolittt. Jom: Cap' P13 h i n»th COSP VD inu oJTtiihtnšk CHCtus:Dc trfvy Mm st&uvr(aujli,tiVubi vy ^üiihnu tudi nvni vcrouali; Saks on it od meni pi&at» VLVS LJANI rrj-i teiripo Ci-ifUireUimRoiPuUikmilo nßi Mandflsa •IV. T>. LXXV1) Jurij Dalmatin, BIBLIE... PERVIDEIL, 1578 - naslovnica 1.2 Na večjo uveljavljenost pripone -ova- poleg konkretnih številčnih razmerij kažejo tudi številne člensko bolj izpopolnjene besedne družine. Redkeje uporabljano pripono -ava- je kljub temu mogoče zaslediti pri večini protestantskih picev (pri Trubarju, Dalmatinu, Krelju, Juričiču, Trostu in Znojilšku; v Bohoričevi slovnici glagolov s pripono -ava- ni), vendar obstajajo razlike glede pogostosti njene rabe. 333 Na priponsko variantnost -ova-/-ava- in na pogostnostno prevešenost rabe k glagolom, izpeljanim z -ova-, je pri popisu strukture glagolskih tvorjenk v Trubarjevi Cerkovni ordningi opozorila tudi A. Vidovič-Muha. Pri tvorjenkah s pripono -ova- je posebej izpostavljen ponavljalni pomen. Uvrščen je med modifikacijske pomene: npr. izroč-ova-ti ^ [večkat] izročiti (Vidovič-Muha 1984a: 255). 334 Različica se pojavlja v (nepodpisanem) dobesednem prevodu Lutrove velikonočne pesmi z naslovom ChriJt lag in Todtes banden, narejenem za izdajo v pesmarici ENE DVHOVNE PEISNI, 1563 (Smolik 1963: 155). Zaradi omejenosti pojavljanja pripone -eva- na Juričičev jezik, je obliko z veliko gotovostjo mogoče pripisati Juričiču, ki je bil glavni prireditelj (Rigler 1968: 111). 188 Glagolski priponi -ova- in -ava- v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja 1.3 Pripona -ava- izkazuje največjo trdnost pri drugotnih nedovršnikih, ki so tvorbene paralele prvotnih, izpeljanih s pripono -a-. Vmesna stopnja je predponsko tvorjeni dovršnik z ohranjeno pripono prvotnega nedovršnika (glagoli so vpeti v tvorbene nize, kakršen je npr. peljati - izpeljati - izpeljavati).335 Dvanajst glagolov, izpeljanih s pripono -ava-, v knjižnih izdajah slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja nima tekmovalne priponske različice; poleg že omenjenega izpeljavati še: izsekavati, obropavati, odkopavati, ogoljufavati, podko-pavati, prevečavati, prevrtavati, razteptavati, spoznavati, srečavati, vpeljavati. Šest od teh jih je uporabnostno omejenih na eno samo delo (izsekavati, prevrtavati in srečavati se na DB 1584, obropavati na TT 1577, ogoljufavati na TPo 1595, prevečavati pa na JPo 1578), drugih šest je mogoče zaslediti v več delih istega ali različnih avtorjev (vpeljavati je uporabljen v štirih Trubarjevih delih, spoznavati pa so uporabljali Trubar, Dalmatin in Juričič). Presenetljivo je spoznanje, da Krelj, ki je bil rojen v Vipavi, ni posegal po priponi -ava-, čeprav je značilna prav za zahodne govore.336 Edino izjemo predstavljata glagola odkopavati in razkopavati, ki pa spadata v osnovno skupino tovrstnih tvorjenk in sta še danes v rabi brez tekmovalne variante. Enkrat samkrat je v Postilli slovenski zapisan tudi glagolnik gostavanje (petkrat pa gostovanje), vendar je v tem primeru nadomestitev o-ja z a-jem razložljiva kot glasoslovni pojav analogičnega izvora, povezan s spremembo naglasnega mesta, ta pa s sklonsko obliko: par hohzeitih inu goftavaniu (KPo 1567: CVIII). Odsotnost glagolov, izpeljanih s pripono -ava-, je jasen znak, da jih je Krelj uvrščal na listo posebej opaznih in zato tudi neuporabljanih dialektizmov (Rigler 1968: 138).337 1.3.1 Preverjanje trdnosti rabe naštetih glagolov v današnjem knjižnem jeziku (po SP 2001, SSKJ in korpusu Nova beseda) kaže, da se brez priponskih različic uporabljajo odkopavati, prevrtavati in spoznavati, da je v rabi trdno uveljavljen podkopavati, podkopovati pa je označen kot starinski glagol, da se glagol izpe-ljavati uporablja ob pomensko bolj obremenjeni različici izpeljevati in da so glagoli izsekavati, srečavati in vpeljavati v primerjavi z različicami izsekovati, srečevati in vpeljevati prikazani 335 Na besedotvorno zakonitost, da se prvotni priponi -a-, če se ta pri tvorbi nedovršnikov ohranja, dodaja razločevalni va, je opozorjeno tudi v sodobni slovenski slovnici (Toporišič 2000: 350). 336 Prim. Merše 1989a: 196-197 in Jakop 2002: 87, ki prav tako na osnovi gradiva za Slovenski lingvistični atlas ugotavlja, da je iterativ glagola kupiti v sedanjiku tvorjen s petimi različnimi glagolskimi priponami: pripona -av-a- (kupavam) je značilna za nadiško, kraško, istrsko, notranjsko in kostelsko narečje. 337 Pleteršnikovo opozarjanje na Krelja kot pojavitveni vir se pri vseh nedovršnikih s pripono -ava- dejansko nanaša na Juričičevo Postillo iz leta 1578. Jurij Juričič, POSTILLA, 1578 - naslovnica Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja kot manj uporabljane, umikajoče se različice (različica z -eva- je v SP 2001 razlagalna). Glagola obropavati in prevečavati sta se iz rabe izgubila do 19. stoletja, saj ju že Pleteršnikov slovar ne navaja več: prvega sopomensko nadomešča glagol ropati (uveljavitev prvotnega nedovršnika namesto sopomenskega drugotnega je večkrat opažena raznočasna izbira: npr. glihati -priglihovati (Merše 1995b: 163)), drugi pa je člen ne več uporabljane besedne družine (dovršni parprevečati je v Pleteršnikovem slovarju še naveden (PS I (1894): 287). Primerjava je hkrati tudi pokazala, da so predponsko različne sestavljenke z istim podstavnim glagolom lahko doživljale različno usodo (npr. odkopavati inpodkopavati). 1.3.2 Ker našteti glagoli v 16. stoletju ob sebi niso imeli ogrožujočih priponskih variant, tudi možnosti za delitev vlog pri izražanju pomenov nedovršnega vida ni bilo. Pregled konkretnih rab je pokazal, da pomenski spekter ni segal preko pričakovanih meja. Najpogosteje uresničevani pomen nedovršnega vida je neomejena ponavljalnost oz. neomejena kratnost dejanja.338 Število ponovitev dejanja je predvidoma veliko, hkrati pa tudi nedoločljivo oz. ga sploh ni smiselno ugotavljati, saj je informativni poudarek na sami večkratnosti dejanja, ki je pogosto v navado prerasla ali celo značajsko označevalna dejavnost vršilca dejanja.339 Prepoznaven je sobesedilno. Nanj hkrati ali posamično kažejo naslednja opozorila: • raba sedanjika s pomenom splošne veljavnosti (1. zgled), • osebek ali/in predmet v množini, ki omogočata večkratno uresničitev dejanja: prvi kot vršilec dejanja, drugi kot prizadeti (ali kot prejemnik), • značilna okoliščinska določila, npr. prislovna določila časa (ponoči) ali kraja (povsod), ki dajejo dovolj širok časovni ali prostorski okvir za številne ponovitve dejanja (2. zgled), • niz sorodnih dejanj, izraženih z nedovršniki (3. zgled) itd. Zgledi: (1) Ti prekleti Duh, ti Ji nje pelal vgreih inu Smert, ti ogoljufavajh inu oblajhejh nje, inu vfaj nej fo tvoy (TPo 1595: I,39); (2) Po nozhi fe povfod moje kofty prevertavajo, inu kateri mene pojajo, ty negredo fpat (DB 1584: I,274b); (3) Tako vshe tukai imamo da snamo kay ie Zahei bil: Slafti, poglauiza Zolnarski, pra-ui Stareshina Rasboinizhki inu Patriarha te Buhernie, ker ie vfe Liudy Galiuffal, hinil inu Preuezhaual (JPo 1578: III,112b). V tretjem zgledu so navedena dejanja, ki so bila značilna za predstavljano osebo. Ponavljalnost dejanj je usklajena s posredno nakazanimi značajskimi potezami vršilca, ki so pogojevale njegovo ravnanje, ter s številčnostjo predmetov, ki jih je njegovo ravnanje lahko prizadevalo (vfe Liudy). 338 V sodobni vidoslovni teoriji se ponavljalnost oz. iterativnost obravnava kot eden izmed osnovnih semantičnih tipov (druga dva sta multiplikativnost in distributivnost; vsak od njih pa lahko izkazuje več delnih pomenov) semantične kategorije, poimenovane kot množinskost situacij (»množestvo situacij«). Semantična lastnost množinskosti je hkrati sestavina funkcionalno-semantičnega polja množinskosti, ki ima naslednje sestavine: 1. pomenski razredi glagolov, ki so združljivi z lastnostjo množinskosti; 2. besede in besedne zveze s pomensko sestavino množinskosti; 3. slovnične kategorije, specializirane za izražanje množinskosti; 4. elementi konteksta (zunaj meja povedi), ki omogočajo enkratno ali večkratno uresničitev glagolskih oblik (Hrakovskij 1997b: 128-139). 339 Kadar se značilna dejavnost vršilca dejanja spremeni v pravi lastnostni pomen, postane ponavljalnost dejanja nebistvena (Hrakovskij 1997b: 129). 190 Glagolski priponi -ova- in -ava- v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja 1.3.3 Dvajset glagolov tega tvorbenega tipa je v 16. stoletju imelo ob sebi različico s pripono -ova-: dokonavati se, iziskavati, končavati, napeljavati, obiskavati, oblagavati,i40 odmrmravati, odpeljavati, poboljšavati, pokopavati, ponižavati, poteptavati, povišavati, pregledavati, pribli-žavati, primoravati, razgledavati, spričavati, zakopavati in zapeljavati. Jasno sliko o njihovem medsebojnem pogostnostnem in pomenskem razmerju je mogoče dobiti le s primerjavo členov vsakega para posebej. Na večjo uveljavljenost ene ali druge različice je mogoče sklepati na osnovi števila del, v katerih se uporabljata, na osnovi števila avtorjev, ki so se odločali zanju, na osnovi števila vzporedno izpričanih glagolskih oblik ter drugih členov besedne družine, zlasti pa na osnovi konkretnih številčnih razmerij znotraj del. Na osnovi naštetih meril je na večjo uveljavljenost različice s pripono -ava- mogoče sklepati le pri šestih parih: končavati - končovati, obiskavati - obiskovati, odpeljavati - odpe-ljovati, poteptavati - poteptovati, zakopavati - zakopovati ter zapeljavati - zapeljovati/zapeljevati. Končavati je npr. uporabljen v 13 delih: uporabljali so ga Trubar, Dalmatin, Tulščak in Znojilšek. Izpričan je tudi obstoj deležnika, glagolnika in povratne različice (končavan, končavanje in končavati se). Tekmovalna različica končovati je uporabljena le v treh delih. Medsebojno številčno razmerje, ki je preverljivo v vseh treh delih, se odločno preveša v korist tvorjenke s pripono -ava- (v TPs 1566 je razmerje 10 : 1, v TT 1577 9 : 2, v DB 1584 pa 33 : 2). Tekmovalnost glagolov poteptavati in poteptovati je omejena na Trubarjevo rabo.341 Obe tvorjenki sta hkrati uporabljeni le v dveh njegovih delih (TT 1577 in TT 1581-82). Varianto zapeljavati, ki jo spremlja glagolnik zapeljavanje, izkazuje 15 del različnih avtorjev (Trubar, Juričič, Dalmatin, Tulščak), glagol zapeljovati, ki ima ob sebi glagol-nik in povratno različico, pa je uporabljen v šestih delih treh avtorjev (Trubar, Juričič in Dalmatin). Glede na število del, ki so tudi avtorsko različna, izkazujejo sočasno dokaj uravnoteženo razmerje členi parov napeljavati - napeljovati, poboljšavati - poboljšovati, pokopavati - poko-povati, le da glagol napeljovati spremljata tudi pričakovani glagolski obliki napeljovan in na-peljovanje, glagol poboljšavati pa refleksivna različica. Pari dokonavati - dokonovati, oblagavati - oblagovati, odmrmravati - odmrmrovati so omejeni samo na Trubarjevo rabo. Pri prvem paru je glede na število del, v katerih se uporabljata različici, mogoče pripisovati prednost glagolu s pripono -ova- (pojavlja se v treh delih, spremlja pa ga tudi povratna različica), člena drugih dveh sta pogostnostno uravnotežena. Že v 16. stoletju pa je pri naslednjih parih v rabi odločno prevladovala različica, tvorje-na s pripono -ova-: ponižavati, ki je zapisana le v DB 1584, ter širše rabljena ponižovati, ki jo spremlja tudi povratna različica (v DB 1584 sta glagola v številčnem razmerju 1 : 7); povišavati - povišovati/poviševati, ki jo spremlja 340 Na obstoj nedovršnika oblagovati je mogoče sklepati na osnovi glagolnika oblagovanje, zapisanega v TC 1555. 341 V DPr 1580, kjer se poteptavati prav tako pojavlja, ni sopojavljanja različice, izpeljane s pripono -ova-. TA CELI NOVI TESTAMENT NASHf- •j JI GOS?VDI I HV «VELI-S$toU Itfupt Crißufd, tudmt méHtné JtilU ru£2t»,ytm ie tigaßariga T«jlxmnt sivji TrimofitJrubtria Çt&H- m MATTH- xiIIH. Itpndiubitir dîdtChiH ba< Küttig» tam rcgnt in vsinafa Grbejn n ftjftaaiumoia »&Bi{Catibul,Si tunc vcoie t Emi, 'CafiîKttîefïitmft wfagfyv* rt* ml» er%iMt&ire ©wttK/iis fWcuHrtüfKfla'---*---------------- ------- «/J mn rotim tUdI Werft (lin be D JBJI-Bito jttritift. F TI HINGT, V. ft LXXX1I. Primož Trubar, TA CELI NOVI TESTAMENT, 1581-82 - naslovnica 191 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja tudi povratna različica; v DB 1584 sta v razmerju 3 : 16; pregledavati - pregledovati, ki ima ob sebi glagolnik; Dalmatin je v Bibliji uporabljal samo glagol s pripono -ova-, v TPo pa sta različici v razmerju 1 : 3; približavati - približovati, obe imata ob sebi tudi povratni različici, glagol s pripono -ova- pa tudi deležnik in glagolnik; različici sta v DB 1584 v pogostnostnem razmerju 1 : 30; primoravati, ki ga je mogoče zaslediti v 5 delih; uporabljali so ga Trubar, Juri-čič in Dalmatin, naveden pa je tudi v Megiserjevem slovarju iz leta 1592 -primorovati, ki ima ob sebi tudi deležnik, glagolnik in refleksivno različico; izpričan je v 19 delih, poleg Trubarja, Juričiča in Dalmatina sta ga uporabljala tudi Bohorič in Trost, naveden pa je tudi v obeh Me-giserjevih slovarjih; v DB 1584 so pojavitve v razmerju 26 : 17, v TT 1581-82 pa v razmerju 2 : 3; razgledovati (izpričan je le v JPo 1578) - razgledovati (poleg Juričiča ga uporabljata tudi Trubar in Dalmatin; v JPo 1578 sta glagola v razmerju 1 : 1, ravnovesje pa ruši dvakratna navedba glagolnika razgledovanje); spričavati, ki se pojavlja v dveh delih - spričovati, ki je uporabljen v 19 delih. Omejenost rabe priponsko različnih glagolov na dela različnih avtorjev ustvarja značilne polarizacije: iziskavati je npr. rabljen samo v DB 1584, iziskovati pa v JPo 1578. 1.3.3.1 Izmed do danes ohranjenih glagolov, med katerimi pa ni para dokonavati - dokono-vati, ki ga zamenjuje dvojica dokončavati - dokončevati, in že v 16. stoletju omejeno rabljenih dvojic iziskavati - iziskovati, odmrmravati - odmrmrovati ter primoravati - primorovati, so zares uveljavljene različice s pripono -ava- glagoli odpeljavati, pokopavati, poteptavati in zakopavati. Pri parih končavati - končevati, napeljavati - napeljevati, obiskavati - obiskovati, pregle-davati - pregledovati, približavati - približevati, razgledavati - razgledovati ter zapeljavati -zapeljevati je v priročnikih kot izbirno priporočljiva navedena različica s pripono -ova-/-eva-.342 Med pozabljene različice se uvrščajo s pripono -ava- izpeljani izpridevniški glagoli pobolj-šavati, ponižavati, povišavati, iz drugega tvorbenega tipa pa spričavati. Navedene ugotovitve skorajda v celoti potrjuje preverjanje pogostosti rabe priponskih različic v Novi besedi, le da ta različic končavati in napeljavati ne izkazuje, še vidni pa so sledovi rabe glagolov ponižavati in povišavati. 1.3.3.2 Opaznejših razlik glede realizacije delnih vidskih pomenov nedovršnega vida pri tekmovalnih različicah znotraj te skupine ni mogoče zaznati. 1.3.3.2.1 Tako pri glagolih, izpeljanih s pripono -ava-, in različicah, tvorjenih s pripono -ova-, prevladujejo rabe z neomejenokratnim pomenom, prepoznavnim po značilnih, že omenjenih sobesedilnih elementih. Uresničevanje pomena omogoča ohlapna prostorska in časovna zamejenost ali celo izrazita nezamejenost, prepoznavna po značilnih prislovnih določilih (npr. čestu, ponoči, vselej inu povsod), po množinskosti vršilcev dejanja in predmetov (npr. mrtveci brez čisla; 1. in 2. zgled), po številčnosti sredstev, s pomočjo katerih se uresničuje dejanje (nanjo kaže uporabljena množina; 3. zgled) itd. Najprimernejša časovna oblika za izražanje neomejene oz. kratno nedoločene ponavljalnosti je sedanjik s pomenom splošne veljavnosti. Uporabljajo se tudi preteklik ter prihodnjik in pogojnik, ki pa prispevata odtenek pogojne uresničljivosti ponavljajočega se dejanja. 342 Tudi O. S. Plotnikova pri obravnavi imperfektivizacije v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku ugotavlja, da so glagoli, izpeljani s pripono -ova-/-eva-, tekmovalno močnejši kot glagoli, izpeljani s pripono -ava-. Obstoj obeh različic omogoča pomenska diferenciacija, ki pa je redko zaznavna (Plotnikova 1970: 83-84). 192 Glagolski priponi -ova- in -ava- v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja Zgledi: (1) Inu ony Jo vji k'malu Mertvizou pres zhijla imeli, kateri fo bily ene fmerti vmerli, de teh shivih nej sadofti bilu, de bi je bily pokoppavali (DB 1584: II,146a); (2) Ali Tobias fe je vezh bal Boga kakor Krajla, inu je Jkrivfhi vkup snafhal te pobyene, inu je nje fkrival v'fvoji hifhi, inu po nozhi je on nje pokoppaval (DB 1584: II,148b); (3) falsh Preroki inu vuzheniki, Ty bodo shnih Hudizheuimi zaihni, zudefi, hynaufzhino, te ludi od praue vere odpelouali, Te praue Pridigary inu vfe verne preganeli, louili inu moryli (TT 1577: XIII) - Per tim ena druga Beshtia, fuelikimi zaihni te ludi od Vere odpelaua, de fo oni pokorni (TT 1577: 371). 1.3.3.2.1.1 Do pomenske spremembe, ki se uresničuje kot sorodni pomen neomejene krat-nosti, vodi obvestilna osredinjenost na (priložnostno ali poklicno) opravljanje privajene dejavnosti (1. zgled), k nadaljnji pomenski diferenciaciji in k lastnostnemu pomenu pa poudarjanje njene značajske pogojenosti (npr. 5. zgled). Na splošnoveljavni pomen, ki izpostavlja dejavnost, ne aktualizira pa (števne) ponavljalnosti dejanja, kaže sedanjik z izvenčasnim pomenom343 ter uporaba v primerah (3. zgled), v pregovorih (6. zgled), pri biblijsko pogostem navajanju večnih resnic, pri zapovedih in prepovedih itd. (npr. 7. zgled). Na splošnoveljavni pomen mestoma posredno kaže tudi navedba v povzemalnih in pojasnjevalnih opombah in predgovorih (npr. 7. zgled). Da gre pri določenem opravilu za šego ali navado, je sobesedilno večkrat poudarjeno, v JPo 1578 npr. v vprašanjih in v odgovorih nanje (zgledi pod številko 8). CATEHISMVŠ SDV E I M A 1 S L A G A* M A. ENA ril D IG A OD STARO- iti tcprautitiukriuc Vere ,KcTilzhouanc,Masha-ujne,ztic!tzhe:ra tihSuctnikou, od Ccrkounih inudocmzhin Bosh^ti slushbi. Is S. Cronik inu Vuzhtnikou vkupc sprana. Tjn:*-h i/u Agf n di» O rro z h i e M olituc, skti £ Primo slu Tmb erife t. Prt. J. Situ parati ai rtffnntitnium tuu Uit t pet t nt i raticnm tiwJj>ei, fu* in "volit ffatecijifhtutf mtf Uš ijerrert BiratijtmOT.Č- Difc^rre au fj f cgung/ct n piti bijj bomDifpiuirgfettiflltir ttijrric^trnra&faU fcfjit! tSIflutai» tmO ®e!tfBbtfn)t0/ £>lt iJauKMfftl/ tnnS tk Hcin< Agendi. VTI^Bl^gh %t, 7). LXXr. inukriiK Ve K, 4 i tkjffi %htri'6 ffl« finiudtm j. ;iftin]prjuiti, u G/finkt" juf'J"'~t* i? tip* KI TJtt ff* J j i; Ji vfl ikUht lud'< wfutlu,iy jin. ¿¡JudnnuTittl^i,pe rlJiir/j tnu^¡iiouii. I"'!" jJ^i Paimu it tU 'Hfgjtjf tn\d (rirjiu slmiiii , triirtrm hiij itt (Jrtsin:kf r1"" shcrjiJj, ttdtlvt iul/1, SAiufrJontiibU' "'^"p.,-BifijU^nfiJtJio, ^huiint 'fioil>yt lhnil rte- iun,ijm ni A tO, i^iinmi i/iltvii ffIJ MC, ™ ■■ ™' OJfm^lnitt *t[tb Gtth»*, 14 ntiijji, Jnit »Vil nmjuft" felfii, dtAn itudft i!h-¡tim , ¡mitju Dtfr^hgaJJtl/t au iJffib OlTulfprcgnjii.l/ti :j itgsii di il lu di, ¡t j>ri):i( ¡'trt, nt umirit) *F'ii)i , tnuptrjUril/ "Bftti, Otiptr nijjj}epnibfjrjhiHH%Ji- Itibib. Olileiy ltjit 1 ititiy>, TV[&ri itipi.id tj FL>ni fuitptmttiinu Surtobt* fatltM ludi t, Vr» r...!c tfmmujlujtn^, itr t, uiiihm nug& ¡r, Čfa j ,u i,t w,, m" l*(t Primož Trubar, CATEHISMVS SDVEIMAISLAGAMA, 1575 - naslovnica in odlomek iz besedila 343 Npr.: Ti pak fe vfak dan cell dan boifh, pred slobnoftjo tiga Silnika, kadar Ji naprej vsame konzhovati? Kej tedaj oftane tiga Silnika slobnuft? (DB 1584: II,21b). 193 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Zgledi: (1) Ti Ajde fvarijh, inu konzhavajh Nevernike: Nyh Ime ti satirafh vfelej tar vekoma (DB 1584: I,281b); (2) inu on pojde vunkaj s'veliko slobnoftjo, te mifli, de bi hotil veliku satirati inu kon-zhavati (DB 1584: II,92a); (3) En vbogMosh, kateri vboge reshali, je kakor ena erja, katera shitu konzhava (DB 1584: I,327a); (4) Kateri beffedo ferahta, ta fam febe konzhava: Kateri fe pak sapuvidi boji, timu bo povernjenu (DB 1584: I,321b); (5) fa volo ti [prav: tih] neframnih, lashniuih, nefaftopnih Papeshnikou, kir vfelei inu poufod zhes nas vpijo, refnashaio inu oblagauaio, De mi Luterski, eno Nouo, kri-uo, shkodliuo Vero gori nareiemo (TC 1575: 16-17); (6) OD Malikoufkih offrou pak vejmo my: sakaj my vfi imamo tu vejdenje. Vejdenje napuhuje, ampak lubesan pobuljhava (DB 1584: III,92a); (7) Na konzu de imaio, kadar fe nim fyla inu kriuiza gody, volnu terpeti, nekar od mer-mrouati oli kolniti po Criftufeuim Exempli (TT 1577: 147 - predgovor) - Verni Sboshym Imenom ne shentuio Bogu ne odmermrauaio (TT 1577: 231 - opombe); (8) Kakoua nauada ie bila pokopouania teh Martuih? (JPo 1578: II,161b); Kako fe tada imaio Kerfzhenikipokopouati? (JPo 1578: I,133b); Tada fo vshe vseli to Telo Iesufouo, So ie obuuili inu vzhifte Ruhe obuefali ftemi fpeceryami: kakor ie shega bila Iudouska mertuepokopouati (JPo 1578: I,132a) - Sakai fe imaio Karfzheniki Zhaftno inu Sposhteniem Pokopauati? (JPo 1578: II,162b); (9) Ktimu ie tudi letu neglih pokopauanie: Lasara fo Angeli nefli na Krilo Abraamo-uo, Bogati mosh pak ie pokopan Vpaklu, na hudizheuom Cimiteru ali Britofu (JPo 1578: II,91).344 V prvem primeru je na pomen dejavnosti same (prikazane v okviru dvojne formule in hia-zemske strukture) posredno opozorjeno tudi s klišeizirano dvojno formulo vfelej tar vekoma, s katero je dejavnost časovno uokvirjena, v drugem primeru jo aktualizira zgolj poimenovanje dejanja oz. sorodnih dejanj; predmeti, ki bi omogočali ponavljalno razumevanje, niso navedeni, v tretjem pa primerjalno-ponazarjalna omemba podobne dejavnosti, ki spontano poteka v naravi. 1.3.3.2.2 Kombinacija procesualnega in ponavljalnega pomena nastaja v primerih, kadar je z glagolom na -ava- ali -ova- izraženo dejanje, ki se zaporedno izvršuje na večjem številu predmetov, proces pa še ni končan. Npr.: Sakaj kadar je Bug ta Mefta v 'tehiftih kraih konzhaval, je on na Abrahama fpumnil (DB 1584: I,12a). Obe tvorbeni varianti lahko izražata tudi konkretno-procesni pomen,345 vendar so taki primeri redki. Osnovni pogoj, to je naravnanost na ciljno oz. mejno točko, občasno zagotavljajo izpridevniški glagoli, ki označujejo razvoj do končne stopnje (npr. poboljšavati/poboljšovati 'delati boljše'. Npr.: 1. De ti tuio Cerkou miloftiuo gori dershish, gmerash, pobulshauash inu refteguiesh (TO 1564: 92a) - de ta tuia fueta beffeda umei nami obylnu prebiua /.../rafte inu po ufim fueitu fe refteguie, de fe ferzhnu ozhytu prou prydiguie, inu skufi to ifto tu Kerfzhanftuu 344 Zadnji zgled kaže na prehajanje poimenovanja konkretnega dejanja v splošnejše poimenovanje. Opis, sestavljen iz prilastka in odnosnice (neglihpokopavanie), bi ob širši rabi lahko prerasel v stalno zvezo in se ter-minologiziral (prim. Novak 2004: 157-158). 345 Tudi v primerjalno zasnovani študiji o glagolskem vidu v (sodobnem) slovenskem jeziku (in v drugih slovanskih jezikih), kjer so obravnavane značilne rabe ter glavne funkcije in pomeni dovršnega in nedovršnega vida, je kot prototipična funkcija slovenskega nedovršnega vida izpostavljen procesualni pomen, posebej omenjena pa sta še ponavljalni in splošnoveljavni pomen (Dickey 2003: 188-194). 194 Glagolski priponi -ova- in -ava- v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja pobulshuie (TO 1564: 119a); 2. Satu perhaja ta zhas, ta dan feperblishuje (DB 1584: II,62b). Zadnji zgled je hkrati primer retorično posebej učinkovite hiazemske strukture, temelječe na dvojni formuli. 1.3.3.2.3 Obe priponski različici lahko izražata tudi trajajoče dejanje. Trajanje je mestoma natančneje določeno (4. zgled). Na aktualizacijo tega pomena lahko kaže tudi manj tipično pri-slovno določilo, kakršno je npr. načinovno (6. zgled). Zgledi: (1) Lih kakor ty Ajdje, katere GOSPVD konzhava pred vafhim oblizhjem, taku bote tudi vy konez vseli, sa tiga volo, kir nebote pokorni tej fhtimi GOSPVDA vafhiga Boga (DB 1584: I,105b); (2) Inu Bug je Angela v'Ierusalem poflal, nje konzhavat. Inu mej tem konzhavanjem je GOSPVD pogledal, inu ga je tiga hudiga grevalu. Inu je rekal h 'timu Angelu, kateri je konzhaval: Sadofti je, pufti doli tvojo roko. Angel GOSPODNI pak je ftal per Gubni Arnana, tiga Ievusiterja (DB 1584: I,230a); (3) Sakay fo ty Euangelifti tako rauno fapifali to pokopauaie Criftufouo? (JPo 1578: I,132a); (4) inu bodo tu fuetu Meiftupoteptouali dua inu shtiri deffeti mefceu (TT 1577: 341) - Anticrisht bo te Pridigarie tyu dueiu Teftamentou moryl, inu tu S. Pifmu en zhas snogami poteptaual (TT 1582: 402); (5) IEft hozhem tebe povifhovati, moj Bug, ti Krajl, Inu tvoje Ime hvaliti vfelej tar vekoma (DB 1584: I,315b); (6) On pak je nyu filnu permoraval: inu ona fta k'njemu noter fhla, inu fta prifhla v'njegovo Hijho, inu on je nyma enu goftovanje fturil, inu je oprefne Pogazhe pekel, in ona fta jedla (DB 1584: I,11b). 1.3.3.2.4 V naštevalnih nizih, ki imajo za podlago dvojno ali trojno formulo, je razmerje med vidsko in vidskopomensko izenačenimi členi lahko pomenska sorodnost, v številnih primerih pa tudi sopomenskost ali protipomenskost (npr. GOSPVD vboge dela, inu bogate dela, on ponishuje inu povifhuje (DB 1584: I,150a) ali Sakaj kateri fe fam povifhuje, ta bo ponishan: Inu kateri fe famponishuje, ta bopovifhan (DB 1584: III,14b)). Na sopomenskost primerjanih priponskih različic kaže tudi uporaba v istih zvezah: npr. odpeljovati/odpeljavati od (prave) vere. Glagola pregledovati in pregledovati se hkrati pojavljata v TPo 1595, vendar sta rabljena pomensko različno: pregledovati v pomenu 'ne videvati, ne opažati', ki ga danes uresničuje glagol spregledovati, pregledovati pa v pomenu 'z gledanjem navadno kritično ugotavljati ustreznost, pravilnost česa'. Pomensko različnost mestoma spremlja tudi razlika glede uresni-čevanega delnega vidskega pomena: pregledavati izraža ponavljalnost dejanja, pregledovati pa bodisi trajno ali ponavljajoče se dejanje. Npr.: Na letu Jim jeft sdaj sa letiga volo hotel fpumniti, de fe more viditi, koku je Bug ta nevaleshni [prav: nehvaleshni] Svet tefhku bil fhtrajffal, de je on Papeshu pregledaval, kir je le eno fhtalt /.../ puftil vun diliti (TPo 1595: I,190) - Inu kadar Jim jeft tudi nekateri krat od Gofpuda Feliciana Truberja /.../ profhen bil, de bi jeft njemu tudi s 'tem maihinim /.../Darum inu Funtom imelperftopiti, inu takovo njegoviga Ozheta rainciga Poftillo pomagati pregledovati (TPo 1595: I,):( ):(5b). 1.4 Zunaj tega tvorbenega tipa si glagolske priponske različice, tvoijene s priponama -avain -ova-, redko stojijo nasproti kot edine, neposredne tekmice. Tako razmerje npr. izkazujeta še naslednji dvojici: napolnjavati in napolnjovati/napolnjevati - par podvajata povratni različici 195 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja napolnjevati se in napolnjovati se - ter posmehovati in posmehovati se. Že v 16. stoletju je v obeh primerih močno prevladovala še danes uveljavljena različica s pripono -ova-l-eva-. Ker je glagol napolnjavati uporabljal samo Dalmatin, je tudi tekmovalno razmerje lahko vzpostavljeno samo v DB 1584, posmehavati pa je priponska različica, ki jo navaja Megiserjev slovar iz leta 1592. 1.5 V jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja pa je hkati mogoče zaslediti kar 14 tročlenskih nizov, ki nastajajo z različno priponsko izpeljavo. Na prvem mestu je bila v 16. stoletju (in je še danes) izpeljava s pripono -a- kot najpogostejšo ponedovrševalno pripono. Tako tvorjenim nedovršnikom se pridružujejo še izpeljanke, tvorjene s priponama -ava- in -ova. Priponsko različni nedovršniki sestavljajo naslednje nize: a) domišljati se - domišljavati se - domišljovati se, izkušati - izkušavati - izkušovati, opuščati - opuščavati - opuščovati, pomišljati - pomišljavati - pomišljovati, premišljati - premi-šljavati - premišljovati, razmišljati - razmišljavati - razmišljovati, zmišljati - zmišljavati - zmišljovati; b) posipati -posipavati -posipovati; c) prepovedati - prepovedavati - prepovedovati, špotati - špotavati - špotovati, zapovedati -zapovedavati - zapovedovati, zašpotati - zašpotavati - zašpotovati, zaupati se - zaupavati se - zaupovati se ter žegnati - žegnavati - žegnovati. Glede na nedoločniško pripono prvotnega nedovršnika sestavljajo tročlenski nizi mešano skupino. Sedem nizov povezuje prvotna i-jevska nedoločniška pripona (za pet od njih je tvorbeno izhodišče ena izmed predponskih uresničitev glagola misliti). Tvorbena osnova niza posipati - posipavati - posipovati je bodisi brezpriponski glagol suti, v primeru dovršne rabe glagola posipati pa najverjetneje nedovršnik sipati, petim nizom pa je mesto v skupini zagotavljala dvovidskost glagola, izpeljanega s pripono -a-. Prvi člen niza je v teh primerih enakoizrazni nedovršnik, ki se od dovršnika loči po spregatvenem vzorcu (npr. zapovedati zapovedam namesto zapovem). 1.5.1 Premoč glagola domišljati se/si dokazuje uporaba v delih treh različnih avtorjev (Trubarja, Krelja in Juričiča), vzporedna izpeljava z -ova- in -ava- pa je izpričana samo v Trubarjevem jeziku.346 Nasprotno pa so bili v rabi trdno zasidrani vsi trije členi niza izkušati - izkušavati - izkušovati (izpričani so v 16, 9 oz. 12 delih različnih avtorjev;347 njihovo uveljavljenost potrjujejo tudi povratne različice ter prisotnost deležnikov in glagolnikov: npr. izkušovati se, izkušo-van, izkušovanje; izkušajoč; izkušavan). Pri nizu premišljati - premišljavati - premišljovati je na osnovi števila del, v katerih se glagoli pojavljajo, mogoče predvidevati naslednje pogostnostno zaporedje: premišljati (uporabljen v 13 delih različnih avtorjev: Trubarja, Krelja, Dalmatina, Juričiča in Felicijana Trubarja) - premišljovati (v 7 Trubarjevih delih) - premišljavati (v dveh delih: DB 1584 in ZK 1595). Potrjujejo ga tudi preverbe glede notranjih pogostnostnih razmerij, 346 Domišljavati se je enkrat samkrat rabljen v TC 1575, glagolnik domišljovanje, ki ga je Trubar uporabljal v Eni dolgipredguvori k izdaji prvega dela novega testamenta (TT 1557), pa kaže na obstoj glagola domišljovati se. 347 Glagol izkušati je npr. izpričan v treh Dalmatinovih delih, v KPo 1567, v JPo 1578 ter v 11 Trubarjevih delih, ki so izhajala od 1550 do 1595. Vsi našteti avtorji - razen Krelja, ki je vztrajal pri izboru glagola izkušati - so uporabljali tudi glagol izkušovati, pridružuje pa se jim še Tulščak, ki pa ni uporabljal različic izkušati in izkušavati. Izkušavati so uporabljali trije pisci: Dalmatin (DB 1578 in DB 1584), Trubar (v šestih delih) in Juričič. Pregled rabe členov najpogosteje uporabljanega niza kaže, da je bila ta v 16. stoletju pogostnostno opazno rangi-rana, da pa so obstajale razlike glede individualnega izbora in da je te mestoma pogojevala ustaljenost izražanja delnih vidskih pomenov nedovršnega vida. Glagolski priponi -ova- in -ava- v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja ki pa lahko hkrati upoštevajo le po dve različici, saj vse tri v istem delu niso uporabljene.348 Pri nizu razmišljati - razmišljavati - razmišljovati so členi pogostnostno zelo zbližani, po glagol-niku kot spremljevalni glagolski obliki pa je prepoznavna prevladujoča različica, ki je razmišljovati. Dokaj izravnani glede širine rabe sta tudi različici posipati in posipovati,349 različica s pripono -ava- pa je redkejša. Kjer se tekmovalno razmerje dodatno ali izraziteje omejuje na glagole s priponama -ova- in -ava-, se to praviloma razrešuje s pogostejšo izbiro glagola na -ova-ti (prepovedovati - prepovedavati ter zaupovati se - zaupavati se, zmišljovati - zmišljava-ti). Slednja prevladuje tudi pri nizih zašpotati - zašpotavati - zašpotovati in žegnati - žegnavati - žegnovati, saj glagola zašpotati in žegnati tekmovalno omejuje njuna dvovidska narava. Različice, tvorjene s pripono -ava-, so večinoma omejene na Dalmatinovo rabo ali celo samo na Biblijo 1584 (opuščavati, posipavati, zapovedavati850), redkeje hkrati tudi na Trubarjevo (žegnavati se npr. pojavlja samo v Dalmatinovih delih, žegnavavec pa v TPo 1595) ali samo na Trubarjevo (zašpotavati). Obstoj sopomenskih priponskih različic omogoča nastanek nasprotij, ki jih ustvarja različna izbira dveh avtorjev (glagolapomišljavati inpremišljavati npr. uporablja Dalmatin, glagola pomišljovati in premišljovati pa Trubar) ali različna izbira v posameznih delih istega avtorja. Možnost za zaostreno tekmovalno razmerje ustvarja prisotnost vseh treh členov niza znotraj enega samega dela (npr. opuščati - opuščavati - (opuščovanje opuščovati* v DB 1584), vendar pregled pogostosti pojavljanja posameznega člena navadno odkrije številčno prepričljivo odločeno razmerje,351 za soobstajanje pa večkrat tudi pomenske razloge. Preverjanje pogostnostnega razmerja med različicami znotraj enega samega dela je pokazalo na obstoj treh osnovnih tipov. V večini primerov je znatno močnejša raba glagolov, izpeljanih s pripono -a-, različici s priponama -ava- ali -ova- sta redkeje ali celo posamično rabljeni in zato predvsem medsebojno tekmovalni. Glagoli izkušati - izkušavati - izkušovati so npr. v JPo 1578 glede pojavitev v številčnem razmerju 14 : 1 : 1, v TC 1575 pa v razmerju 8 : 1 : 1. Podobno pogostnostno razmerje v DB 1584 oblikujejo glagoli posipati - posipavati - posipovati (17 : 3 : 1). V Dalmatinovem jeziku se večkrat v ospredje prebija različica z -ava- (v DB 1578 je npr. izkazano naslednje pogostnostno razmerje med glagoli izkušati - izkušavati - izkušovati: 5 : 6 : 1), v Trubarjevem jeziku pa različica z -ova- (v TT 1557 sta glagola izkušati in izkušovati pogostnostno precej približana, kar kaže razmerje 10 : 9), čeprav so pri obeh piscih možne tudi izjeme (v DB 1584 npr. glagola žegnavati in žegnovati, ki se pojavljata poleg dvovidske-ga žegnati, izkazujeta razmerje 29 : 3). Špotavati in špotovati (zastopana sta z deležnikoma 348 V DB 1584 se izmenično pojavljata različici premišljati in premišljavati. Izkazujeta številčno razmerje 13 : 3. V TT 1557 in TT 1581-82 sta hkrati rabljeni različici premišljati in premišljovati. V obeh delih izkazujeta enako številčno razmerje: 1 : 2 (v TT 1557 večjo uveljavljenost glagola premišljovati potrjujeta tudi povratna različica in glagolnik). V celoti kot najbolj uveljavljena izstopa različica s pripono -a- . 349 Glagol posipati je izpričan v dveh Trubarjevih delih ter v dveh Dalmatinovih biblijskih prevodih: v izdaji Pentatevha (DB 1578) in celotne Biblije (1584), posipovati pa v petih delih: štirih Trubarjevih ter v DB 1584. Številčno razmerje, ki ga je zaradi hkratne prisotnosti obeh glagolov mogoče ugotavljati v treh delih, pa izkazuje naslednje odnose: v TT 1557 in TT 1581-82 je razmerje med posipati in posipovati enako: 2 : 1; v DB 1584 so uporabljene vse tri različice: posipati 17x - posipavati 3x - posipovati 1x. Na osnovi ugotovljenih pogostnostnih razmerij med različicami je določljiva tudi najpogostejša, to je dvovidsko rabljeni glagol posipati. Prav zaradi njegove dvovidske narave je bila verjetno potrebna sistemska »okrepitev«, ki jo predstavljata drugotna nedovrš-nika, izpeljana s pripono -ava- ali -ova-. 350 V DB 1584 sta različici zapovedavati - zapovedovati v številčnem razmerju 4 : 1. Rabljeni sta sopo-mensko. Obe označujeta opravilo. Zapovedavati se rabi v opombah na robu in v predgovoru, zapovedovati pa v novozaveznem besedilu. Npr.: Gdu je leta: Sakaj on sapoviduje Vejtru inu Vodi, inu ony fo njemu pokorni? (DB 1584: III,35b) - tipak bofh njemu sapovedaval na moim mejfti, kaj ima v'moim imeni govoriti (DB 1584: I,36a). 351 Preverjanje pogostosti pojavljanja členov niza opuščati - opuščavati - opuščovati* (^ opuščovanje), izpričanega v DB 1584, kaže na večjo uveljavljenost različice opuščavati: opuščati 2x - opuščavati 5x - opuščovanje 1x. 197 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja špotavan in špotuvan) pa se razkrivata kot pogostnostno enakovredni »slovarski« različici, saj sta navedena le v Megiserjevih slovarjih: *špotavati - špotavan contempus, Carniol. fhpotavan, verahtan, verachtet (MTh 1603 (1977): 193); *špotovati, schmähen, ausschelten /.../ špotovan (shpotuvan, Veracht, contemtus) (MD 1592 (1967): 136). Glagol špotati in njegova refleksivna različica sta bila splošno znana. 1.5.2 V današnjem knjižnem jeziku nobeden izmed naštetih nizov ni neokrnjeno ohranjen. Večinoma jih zastopajo že v 16. stoletju najpogosteje uporabljane različice, tvorjene s pripono -a-: npr. opuščati, skušati, zmišljati.352 Drugačno izbiro povzročata le zastarelost ali popolno izginotje različice z -a-: npr. izbor glagola prepovedovati, ker je predpovedati, prepovedam povsem pozabljena možnost, in zapovedovati, ker je zapovedati, zapovedam že zastarel (SSKJ V (1991): 738). Z opozorilom na starinskost in s tem na neaktualnost rabe, ki je najverjetneje posledica prevzetosti podstave, je opremljen tudi glagol zašpotovati (SSKJ V (1991): 787) kot edini ohranjeni člen niza zašpotati - zašpotovati - zašpotavati, niz žegnati - žegnavati in žegno-vati pa je bil iz istega vzroka prav tako v celoti izločen iz rabe. Kjer je izpričana tudi vzporedna raba ene od tvorjenk z daljšo priponsko različico, je ta večinoma drugotnega pomena, na kar opozarja razlagalna vloga glagola, izpeljanega s pripono -a-. To velja za glagole domišljevati, pomišljevati, razmišljevati ter posipavati in zaupavati (npr. domišljevati -ujem nedov. (a Ü) domišljati (SSKJ I (1970): 462)). Brez posebnega opozorila na medsebojno razmerje sta v SSKJ in SP 2001 navedeni različici premišljati in premišljevati, ki pa izkazujeta različen, le delno prekriven pomenski spekter. Korpus Nova beseda z zgledi potrjuje le niz premišljati - premišja-vati - premišljevati, vendar je različica premišljavati z eno samo potrditvijo, vzeto iz starejšega literarnega dela,353 dejansko tekmovalno izločena.354 1.5.3 Preverjanje pomenskega razpona rabe posameznega člena niza mestoma kaže na pomensko specializiranost, mestoma pa na sopomensko rabo pripon. Med najpogosteje uresničevane pomene se tudi pri glagolih te skupine uvrščajo: omejeno in neomejeno kratni oz. pona-vljalni, konkretno-procesni ter trajnostni pomen. Prepoznavni so sobesedilno. Njihovi nosilci so lahko glagoli s pripono -a-, -ava- ali -ova-. Ker gre za tročlenske, torej najdaljše možne nize raziskovanih tvorbenih različic, je treba upoštevati tudi dejstvo, da najširši pomenski spekter praviloma izkazuje najpogosteje rabljena različica, redkejša ali celo enkratna raba posamezne različice znotraj posameznega dela pa pomensko širšo izrabo onemogoča. 1.5.3.1 Najpogosteje uresničevan je ponavljalni pomen, tako omejene kot neomejene kra-tnosti, ki je združljiva s pomenom splošne veljavnosti. Pomen omejene kratnosti je ugotovljiv iz sobesedila. Pri vsebinskopovzemalnih opombah ga razkriva vzporedno biblijsko besedilo: 1. Sludi Iosefa skusi negouo Gofpo iskushaua - Ona ie pak lete beffede vfak dan Kioseffu gouorila (DB 1578: 36b); 2. Iacob predfuoio fmertio po-rozha, inu shegnuie fuoie Syni (DB 1578: 46a). Na neomejeno kratni pomen npr. kažejo izrazi z nedoločnim ali poljubnostnim pomenom (npr. kadar koli), prislovna določila časa, prislovna določila načina, omembe sredstev, s pomočjo katerih se dejanje uresničuje, predmet v množini, odsotnost predmeta, kar osredinja obvestil- 352 Glagol je v SSKJ označen kot star. (= starinsko) (SSKJ V (1991): 914). 353 Fran Erjavec, Huzarji na polici: Ali naj premišljava, kakor hoče, naposled se le vedno zmisli na Matizlja. 354 Podobno razmerje med glagolskimi dvojnicami, izpeljanimi s priponami -a-/-ava-/-ova-, je v slovenskem knjižnem jeziku v šestdesetih letih 20. stoletja (v tej skupini in tudi v drugih) ugotavljal Toporišič: razmerje med -ova- in -ava- opredeljuje kot razmerje med novejšim in narečno osrednjim proti starejšemu in narečno obrobnej-šemu. Glagoli, izpeljani s pripono -ava-, se večinoma kažejo kot nesodobne in narečne dvojnice tudi v primerjavi z dvojnicami, izpeljanimi s priponama -a- ali -ova- (Toporišič 1973b: 237-238). 198 Glagolski priponi -ova- in -ava- v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja ni poudarek na dejanje, itd.: npr. Alli kakor kuli nas Bog viffoko iskusha, tako fe vfai nikuli ne imamo puftiti sblasniti (JPo 1578: I,90b); Szhim Hudizh Chriftufa iskusha? (JPo 1578: I,84b); Hudizh te verne fgreihi, fzaganem, fnadlugami, slushti iskusha (TT 1581-82: II,181) - De bi ta hudyzh nas taku teshku ne iskushoual, inu nas vti veri fmyrompuftil (TO 1564: 149b) - kadar ta Hudyzh nas taku ftakimi miffalmi inu fteim zbiulanem, na milofti inu pomuzhi Boshy, okuli nas hodi, inu iskushaua, imamo fmisliti, de mi fami tacih Sludieuih iskushnau ne terpimo (TO 1564: 151b); Glih taku ie te lude vti pufzhaui shtiri deffeti leit po redu vmnogeteri vishi iskushoual (TC 1575: 139). V ta pomenski okvir se uvrščajo tudi primeri, ki kažejo na privajena oz. značilna opravila, najpogosteje izražena z neaktualnim sedanjikom, kar dokazujejo tudi nekateri iz že navedenih zgledov; npr.: Sakai ta Hudizh ie Boshij inu vfih Karfzhenikou vezhni Sourashnik, kateri drusiga ne dela, tamuzh da nas iskusha (JPo 1578: I,84a); Hudizhouo dianie ie Zhloue-ka iskushati inu sapeliati (JPo 1578: I,94a); Letu ie edan Exempel, kako Bog te fuoie vkrishu iskusha: Inu tako po redu te skushniaue edna sa drugo gredo (JPo 1578: II,202b); taku mi go-uorimo, nekar de bi mi hoteli tim Ludem dopafti, temuzh Bogu, kir ta nasha ferza iskushaua (TT 1581-82: II,214).355 Z enkratnim Trubarjevim izborom glagola domišljavati se je poudarjena nepreštevna pona-vljalnost dejanja, ki jo daje slutiti na začetku povedi omenjeni osebek ter sedanjik s pomenom splošne veljavnosti: Sakaj vfi shlaht ludie nafvetu/.../po naturi inuzhloueiski Pameti veido, De ie en Bug, de fe ima nemu slushiti /.../ Satu fe domishlauaio, vprashaio, zhudne Boshye slushbe nareiaio, skaterimi hote od Buga milost /.../faslushiti (TC 1575: 43). Pomenske specifičnosti glagola domišljovati se* na osnovi dvakratne Trubarjeve rabe funkcijsko spremenjenega glagol-nika ni mogoče povsem zanesljivo ugotavljati, na prevladujočo rabo za izražanje ponavljalnosti dejanja pa je vendarle mogoče sklepati (npr. Sakai en zhlouik na take Perglihe inu na taku zhlo-uesku Domishlouane oli praulene fe ne more /.../ fenefti (TT 1557: q2b). Na (omejeno) ponavljalnost je mogoče sklepati tudi v primeru naklonske rabe glagolov izkušati/skušati in izkušovati: npr. Kadar fo pag bili prishli hti Myfij, fo iskushalipoiti skufi to Bitynio, inu nim nei ta Duh dopuftil (TT 1557: 384); Kadar pag Saulus utu Ierufalem pride, ie iskushoual fe htim Mlaishim perdrushiti (TT 1557: 360). Različice so pogosto uporabljene v prepovedih, kjer je razlika med enkratnostjo in več-kratnostjo dejanja zabrisana, saj je prepovedano dejanje samo, na kar posredno opozarja tudi sedanjik s splošno veljavnim pomenom: npr. 1. Pifano ftoij: Neiskushai Boga tuoiega Gofpoda (JPo 1578: II,110b); 2. Boga neimamo iskushouati (DB 1578: 154b); 3. Vy neimate GOSPVDA vashiga Boga iskushati, kakor fte ga iskushali vMafsi (DB 1578: 154b). Drugi in tretji zgled sta zapisana vzporedno: prvi v vsebinskopovzemalni opombi na robu, drugi na začetku vzporednega besedilnega odstavka. Prav vključenost v napovedno ali (večji preglednosti vsebine namenjeno) povzemalno opombo funkcionalno spreminja rabo: namesto pravega konkretno-procesnega pomena zgled dobiva splošno veljavni pomen, ki mu ga zagotavlja mesto navedbe. V tej vlogi (1. in 2. zgled) - in v drugih (3. zgled) - v Dalmatinovih biblijskih prevodih pogosto nastopajo glagoli, izpeljani s pripono -ava-. Npr.: 1. Ioseffuoie brate iskushaua (DB 1578: 39b); 2. koku fo Farij ta Folkshegnouali (DB 1578: 117b); 3. Dokler Nevernikfe offertuje, morajo reuni terpeti. Ony fe eden na drusiga obefhajo, inu smifhlavajo hude kunfhti (DB 1584: I,282a). Podoben pomenski odtenek uresničujejo tudi naslovno izpostavljena, posploševalna vprašanja tipa Szhim Hudizh Chriftufa iskusha? (JPo 1578: I,84b). Značilna so zlasti za postile. Splošna veljavnost zabrisuje tudi ponavljalni pomen priponskih različic, rabljenih v primerah, npr. Ta beffeda SKVSHNA ie tulikain, koker enu probirane, inu guishnu ozhitu veidene, koker fe tu Slatu oli Srebru vtim ognu iskusha (TC 1575: 118). 355 V DB 1584 so za izražanje ponavljajočega se dejanja splošne veljave sopomensko uporabljeni tudi glagoli zapovedati zapovedam, zapovedovati in zapovedovati. 199 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 1.5.3.2 Tekmovalnost nastaja tudi zaradi rabe vseh treh priponskih različic v konkretno-procesnem pomenu, ki ga razkriva na različne načine poudarjena enkratnost in z njo konkretnost (npr. kej, koku itd.). Značilen primer ponuja DB 1578, kjer sta v zgoščeni vsebinski napovedi na začetku poglavja in v biblijskem besedilu samem uporabljena različna glagola: 1. Koku je Bug Abrahama iskushal, inu velil - PErgudilu Je ie pak po letim diaini, de ie Bug Abrahama iskushoual, inu ie dial knemu (DB 1578: 18a); 2. key pak Hudizh Chriftufa iskusha soblaftio inu Gofpoftuom? (JPo 1578: I,86a); KAdar ie vshe Esau vidil, de ieIsaakIacoba bilshegnal/.../ inu de ie nemu sapouedal, kadar ga ie shegnaual, inu je rekal (DB 1578: 25b). Ker je pri teh primerih kljub predvidljivi naravnanosti na cilj, ki se pogosto izenačuje z uresničitvijo namena, obvezna sestavina tudi trajnost dejanja, jih je večkrat težko ločevati od primerov s trajnostnim pomenom brez razvojne sestavine. 1.5.3.3 Vse tri različice, med katerimi je najpogostejša izpeljava s pripono -a-, lahko izražajo tudi trajnostni pomen; dejanje je bodisi aktualno (npr.: 1. En Doctor tih praud uftane gori, ta iskusha nega inu pravi (TT 1557: 199); 2. On pag /.../praui knim /.../ kai vi mene iskushuiete? (TT 1581-82: II,191); 3. IEfus pag /.../ie bil pelan od tiga Duha uto pufzhauo, inu ie shtirideffeti dni bil iskushouan od tiga Hudizha (TT 1557: 169) - IEsus pak /.../je bil od Duha v'pufzhavo pelan, inu je bil fhtirideffet dny ifkufhavan od Hudizha (DB 1584: III,32a); 4. Inu eden vmei nimi en Vuzhen vti poftaui, ie nega vprafhal iskushaiozh (TT 1557: 67); 5. Inu ie resmishlouala, kakouu dobru ufdane bi letu bilu (TT 1557: 157) - Inu utim kadar on to rezh refmishlaua, pride htiMarioui hishi (TT 1557: 371)), še ne uresničeno ali potencialno (npr. ieft fem pet parou uollou kupel, inu gre te ifte iskushouati (TT 1557: 215), ali dejanje s sopome-nom splošne veljavnosti in zato krajevne in časovne nedoločenosti (nanjo npr. kaže vezniška zveza s poljubnostnim pomenom kakor koli: Alli kakor kuli nas Bog vifoko iskusha, tako fe vfai nikuli ne imamo puftiti sblasniti, alli nasai pognati (JPo 1578: I,90b)), pogosto s sopomenom zabrisane oz. možne ponavljalnosti, na katero bi se dalo sklepati na osnovi množinskosti osebka ali predmeta dejanja. Primerjava kaže, da se je za različico s pripono -ava- večkrat odločal Dalmatin. Npr.: Ierufalem, Ierufalam, kir morysh te Preroke Inu ie skaminempoffipash, kir fo htebi bili poslani (TT 1557: 71) - Ierusalem, Ierusalem, kir morifh Preroke, inu s'kamenjem pofsipavafh, te, kateri fo h'tebi poflani (DB 1584: III,15a). 1.5.3.4 Več istovrstnih primerov razodeva očitno Trubarjevo stremljenje po specializirani rabi priponskih različic, ki pa v trdnejše pravilo ni preraslo: za izražanje ponavljajočega se (ali trajnega) dejanja v preteklosti (ali prihodnosti) se uporablja različica s pripono -ova-, za izražanje enakega dejanja v aktualni ali splošno veljavni sedanjosti pa glagol s pripono -a- (ali izjemoma -ava-). Npr.: (1) Lete try Iskushnaue, skaterimi ie Sludi Criftufa iskushoual, fo nom poftaulene naprei, de is tih fe vuzhimo, Szhim ta Sludi to Cerkou, te Verne ner vezh iskusha na tim fueitu (TR 1558: E2b); (2) Inu Bug tudi fto hudo Gofpofzhino tudi te fuie Verne ludi iskusha fo li ftonouiti inu volni vti Veri, Koker ie to ftaro Cerkou iskushoual vtim Egipti /.../Dauida fteim Saulufom, te Iude (TR 1558: x3b); (3) Inu ga ispahno uunkai isMeifta inu ga skamenem poffipaio (TT 1557: 354) - Inu oni fo Stefana skamenem poffipouali (TT 1557: 354); (4) Mi fmo pag fe fauupouali, de ie on ta, kir bi imel ta Ifrael odreshiti (TT 1557: 252) - veliku dershi odfebe, fe preufame, famu na fe, na fuio kunsht, blagu, oblaft inu lipoto, fe feuupaua, Bogapoffabi (TT 1557: cc3a). 200 Glagolski priponi -ova- in -ava- v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja Na izbor različice s pripono -ava- (ali s pripono -ova-) bi mestoma utegnila vplivati navidezna večkratnost oz. ponavljalnost dejanja, na katero kaže udeleženost večjega števila vršilcev dejanja. Dalmatinova raba variant s priponama -ava- in -ova- občasno kaže manjšo pomensko specializiranost, npr. med ponavljajočim se dejanjem splošne veljave, izraženim (z glagolom) s pripono -ava-, in aktualnim, trajajočim, običajno navidezno ponavljalnim dejanjem, izraženim s pripono -ova-. Npr.: Ierusalem, Ierusalem, kir morifh Preroke, inu s'kamenjempofsipavafh, te, kateri fo h 'tebipoflani (DB 1584: III,15a) - Inu ony fo Stephana s'kamenjem pofsipovali, kateri je klizal inu djal: GOSPVD lesus vsami moj Duh gori (DB 1584: III,65a).356 2 Priponi -ova- in -ava- lahko tudi posamično vstopata v sopomensko razmerje s ponedo-vrševalno pripono -a-. Skupini, ki jo oblikujejo po dve ali tri priponske različice, nista ostro razmejeni, saj krajši ali daljši niz lahko sestavljajo tako glagoli z neokrnjenimi predponami kot glagoli z glasovno obrušenimi ali zvenečnostno preoblikovanimi predponami (npr. iz- kušati - izkušavati - izkušovati in skušati - skušavati; obpuščati - obpuščavati in opuščati - opuščavati - opuščovati). 2.1 Šest glagolskih parov izkazuje priponsko nasprotje -a- : -ava-. Med njimi sta dvakrat po dve predponsko razlikujoči se dvojici dopuščati - dopuščavati in obpuščati - obpu-ščavati (z varianto opuščati - opuščavati) ter pokušati - pokušavati in skušati - skušavati, poleg njih pa še opominjati - opominjavati, pogubljati - pogubljavati. Glagoli, izpeljani s pripono -a-, so prevladovali že v 16. stoletju.357 Dopuščati sta npr. uporabljala Trubar in Dalmatin; izpričan je v petih delih, obpuščavati pa le v dveh Trubarjevih. Glagola opominjati in skušati so npr. uporabljali različni pisci,358 opominjavati pa je izpričan le v dveh Trubarjevih delih. Za različico skušavati je značilna omejenost na Dalmatinovo rabo. Pogoji za opaznejšo tekmovalnost nastajajo s hkratno rabo v istem delu: pri dopuščati - dopuščavati npr. v TT 1557, pri opominjati - opominjavati v TT 1557 in TT 1581-82, pri obpuščati - obpuščavati in pogubljati - pogubljavati v DB 1584 (izven DB 1584 se para ne pojavljata), glagol pokušavati navaja Megiserjev slovar (MD 1592 (1967): 96),359 pokušati pa je rabljen v DB 1584. 356 Spet drugje je glagol s pripono -ava- lahko uporabljen za izražanje trajajočega konkretnega dejanja, hkrati pa sopomensko različici z drugo pripono: Npr.: Inu hozhe de imajo vfi Verni inu Bogabojezhi, v'leti fveti Biblij vfe fvoje shivozhe dny, dan inu nuzh Jhtudirati inu fe vuzhiti, jo premifhlati inu od nje govoriti (DB 1584: I,cVIIb) - Kadar fe je vshe Mardoheus bil prebudil po tej fajni, je on premifhlal, kaj bi Bug ftem pomenil, inu je to fajnjo v'fvoim ferci ohranil, inu jo do vezhera premifhlaval, inu bi bil rad vejdil, kaj pomeni (DB 1584: II,207a). Tudi primerjava Trubarjevega in Dalmatinovega prevoda mestoma razkriva izbor, ki odstopa od bolj ustaljenega: npr. Inu kadar fo nega bili fashpotauali, sleko ta plafzh is shnega, inu ga obleko shnega guantom (TT 1557: 88) - INu kadar fo ony njega bily safhpotovali, fo is njega ta Plafzh flejkli, inufo ga v'njegou Gvant oblejkli (DB 1584: III,18a). Dalmatin se je v navedenem primeru odločil za širše uveljavljeno različico, ki jo je pri prevodu vsebinsko podobnega mesta v Markovem evangeliju uporabil tudi Trubar: Inu potle kadar fo ga fashpotouali bili, nega sleko is karmishina, inu ga obleko, shnega laftnim guantom (TT 1557: 150). 357 Danes se rabijo brez spremnih priponskih različic. V SSKJ je kot zastarel omenjen le še glagol opominje-vati (SSKJ III (1979): 411), različice, izpeljane s pripono -ava-, pa niti med zastarelimi ali starinskimi oblikami ni več. Zaradi prevzetosti je bil na rob rabe že zdavnaj izrinjen tudi špotati. 358 Glagol opominjati je npr. izpričan v 34 protestantskih delih: v 16 Trubarjevih, ki zaobsegajo časovni razpon 1550-1595, desetih Dalmatinovih in dveh Kreljevih; uporabljali so ga tudi Juričič, Felicijan Trubar, Tulščak in Trost. 359 Navedena je zveza vinupokushavati, Weinversuchen. Razumeti jo je mogoče na dva načina: kot oznako za ponavljajoče se dejanje ali celo za ustaljeno opravilo. 201 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 2.2 Priponski različici izsipati - izsipovati se pojavljata samo v Dalmatinovem jeziku. Zares tekmovalni sta le redko, saj se glagol izsipati lahko rabi tudi dovršno.360 2.3 Sopomenska raba je vzrok za tekmovalna razmerja, ki so bolj zaostrena znotraj del, kjer se pogostnostno vsaj približno izenačene različice hkrati pojavljajo. Tudi pri teh dveh skupinah so pri obeh priponskih različicah ugotovljivi naslednji pomeni nedovršnega vida: izražanje konkretnega, trajajočega dejanja (1. zgled), bodisi s predvidljivim približevanjem cilju ali brez očitne naravnanosti nanj; izražanje stanja (2. zgled); izražanje ponavljajočega se dejanja (3. zgled), ki ga prvostopenjsko lahko nadalje niansira pomen splošne veljavnosti (4. zgled), drugostopenjsko pa sobesedilno prepoznaven sopomen navade ali značilne dejavnosti. Zgledi: (1) Inu kadar jo ony Shakle isjipovali, je flejdni fvojo zulzo denarjeu nafhel v'fvoim Shakli (DB 1584: I,28b); (2) Gofpud Bug tei Cerqui tulikain inu take velike teshke nadluge inu terplene na tim fueitu dopujzhe inu poshila (TT 1557: cc3b) - Criftus sagouarie ta Sakon inu ga vfem ludem dopuszhaua (TC 1575: 342); (3) Inu drugih rizhi veliku ie on opominaual inu ofnanoual tim ludem (TT 1557: 167) - Iudas pag inu Silas, kadar fta onadua tudi Preroka bila, jta te Brate opominala fdoftimi beffedami (TT 1557: 383); (4) Raunu kakor pezh noue lonze skusim, taku shaloft skusim zhlouezko mifsel (DJ 1575: 111) - Iosef sdenarmi fuoie brate skushaua (DB 1578: 39b).361 3 Preverjanje slovarske evidence vzporedne rabe priponskih različic, tvorjenih s ponedovr-ševalnimi priponami -a-, -ova- in -ava-, v času od 16. do 20. stoletja je pokazalo, da so slovarji zajeli le majhno število različic, ki so jih uporabljali slovenski protestantski pisci. V Kastelec-Vorenčevem slovarju je od petinpetdesetih glagolov, tvorjenih s pripono -ava- in znanih iz protestantskih del, navedenih samo pet: odkopavati, ki je naveden v zgledu z vidsko neusklajenim nizom glagolov (ablaquerare, enu drivu, ali terto s'perltjo obfuti, odkopavati, otrebiti, odvesati, odmetati (K-VD 1680-1710 (1997): 243-244)), odpeljavati,pokopavati,pregledavati, izpričan pa je tudi parpovišavati -povišovati. Od dvojic razgledavati - razgledovati in zakopavati - za-kopovati sta zabeleženi le različici s pripono -ova-. Na še aktualno tekmovalnost ponedovrše-valnih pripon -a-, -ava- in -ova- kažejo pari kot izkušavati (^ izkušavan) - izkušovati,prepelja-vati - prepeljovati, pokopavati - pokopovati; odpirati - odpirovati, razmišljati - razmišljovati, spotikati - spotikovati itd., na veliko tvorbeno uveljavljenost pripone -ova- pa glagoli kot npr. izdelovati, iz iskovati, menjovati, napeljovati, spominovati itd.362 360 Vpetost v niz dovršnih glagolov mestoma usmerja k dovršnemu razumevanju glagola izsipati, kar bi kazalo na manj tipično tvorbo dovršnika s predpono, dodano nedovršniku sipati. Pravilnost sklepanja potrjuje dvoje: podobnost rabe glagola posipati ter primerjave biblijskih prevodov. Dovršni pomen pri obeh glagolih navaja tudi Pleteršnikov slovar. Zabeležen je bil na Štajerskem (prim. PS I (1894): 342; II (1895): 166). Npr.: 1. Inu en zhift Mosh ima ta pepel od te Krave pograbiti, inu ijsipati, isvuna tiga Kampifzha na enu zhiftu mejftu, de bo ondukaj s'hrajnen (DB 1584: I,90a) - Mož pa, ki je čist, naj pobere pepel krave in ga zunaj tabora odloži na čist kraj. Naj se hrani skupnosti Izraelovih sinov za očiščevalno vodo (SP 1996: 208); 2. GOSPVD pak je rekal k'Moseffu: Ta Mosh imafmerti vmreti, vfa Gmajna ga ima s'kamenjem pojsipati, isvuna Kampifzha (DB 1584: I,87b) - Tedaj je GOSPOD rekel Mojzesu: »Ta človek mora biti usmrčen. Vsa skupnost naj ga zunaj tabora posuje s kamenjem.« (SP 1996: 203). 361 Zgled je zapisan na robu in opravlja vlogo vsebinskopovzemalne opombe. 362 Na večjo uveljavljenost obrazilne glagolske pripone -ova- v primerjavi s še vedno pogosto -ava- opozarja tudi A. Vidovič-Muha. Pripono -ava- opredeljuje kot narečno. Pri obeh izpostavlja pomen kratnosti, izražen z 'večkrat' (Vidovič-Muha 1989: 282 in 287). 202 Glagolski priponi -ova- in -ava- v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja V več kot sto let mlajšem Murkovem slovarju (slovensko-nemški del), ki navaja tudi velik del besedja, rabljenega na severovzhodnem delu slovenskega jezikovnega ozemlja, je izpričanih veliko več glagolov s pripono -ava-, kot jih izkazuje protestantska raba, saj se ti uvrščajo med vzhodnoštajerske in panonske jezikovne značilnosti.363 Nekaj glagolov je - verjetno zaradi neizkazane sočasne rabe - iz njegove evidence izpadlo: npr. ogoljufavati, prevrtavati, dokonavati se - dokonovati se, odmrmravati - odmrmrovati itd. V primerih, kjer se je Murko zadovoljeval z navajanjem dovršnih členov vidskih nasprotij (npr. izsekati, oblagati, obropa-ti itd.), izostaja tudi informacija o morebitni tvorbeni variantnosti soodnosnih nedovršnikov. Ohranjena je velika večina priponskih različic tipa napeljavati - napeljovati. Varianta s pripono -ava- je običajno navedena prva (npr. Polmehavati le, am und pofmehovati le, ujem le v. r. impf. /.../ lpotten, hohnlachen (MB 1833: I,393)). Tročlenski nizi praviloma niso ohranjeni, med navedenimi variantami pa so pogosto glagoli, tvorjeni s pripono -ava-: Premilhljavati, am vnd premilhlovati, lujem v. impf. überlegen, erwägen, betrachten (MB 1833: I,432); Islipati, pljem v. pf. und islipavati, am v. impf. ausltreuen (MB 1833: I,103). Na razvojno usihajočo tvornost ponedovrševalne pripone -ava- zgovorno kaže Pleteršnikov slovar. V njem je neredko s pripisanimi oznakami virov posredno opozorjeno tudi na časovno in pokrajinsko omejenost rabe različic, tvorjenih s pripono -ava-. Pri glagolu ogoljufavati je npr. opozorjeno na Trubarjevo rabo, pri prevečavati na Kreljevo, pri razteptavati na Dalmatinovo, priprimoravati med drugim tudi na Megiserjevo, Trubarjevo, Kreljevo in Dalmatinovo; prepovedovati ima pripis, ki opozarja na Murkov slovar kot vir in na rabo v Prekmurju (ogr.) itd.364 Pleteršnikov slovar ne navaja več nekaterih glagolov, znanih iz 16. stoletja: npr. obropavati, oblagavati in oblagovati, odmrmravati in odmrmrovati, ponižavati, razgledavati, obpuščavati. Z opozorili na sopomenskost je v številnih primerih hkrati opravljeno tudi vrednotenje glede aktualnosti rabe posamezne različice. Bolj uveljavljene sopomenke so pomensko natančneje predstavljene. Sestavni del predstavitve so pogosto tudi zgledi. Pri dvočlenskih parih se večinoma kot bolj uveljavljena kaže različica s pripono -ova-/-eva-, pri tročlenskih nizih pa različica s pripono -a-. Npr.: obiskavati, am, vb. impf. = obiskovati, Mur.; obiskovati, ujem, vb. impf. Beluche machen, beluchen; frequentieren, Cig., Jan. (PS I(1894): 728); razmišljavati, am, vb. impf. = razmišljevati, kajk.-Valj. (Rad); razmišljevati, ujem, vb. impf. = razmišljati, Cig., Jan.; razmišljati, am, vb. impf. ad razmisliti; nachdenken, überlegen, erwägen, Cig., Jan., Trub.-Mik., nk. (vse PS II (1895): 393). Ker so v starejših večjezičnih slovarjih pomeni zaobseženi in razloženi s tujejezičnimi eno-besednimi ali opisnimi ustreznicami, polni pomenski obseg priponskih glagolskih variant ni predstavljen. Na uresničevane delne vidske pomene je na osnovi navedkov omejeno in pogojno mogoče sklepati šele v Pleteršnikovem slovarju. 363 Prim. Rajh 1999: 72. 364 Prim. ogoljufavati, am, vb. impf. ad ogoljufati, Trub. (PS II (1895): 801); prevečavati, am, vb. impf. ad prevečati, Krelj (PS II (1895): 287); razteptavati, am, vb. impf. adrazteptati: razteptavali in razbijali so izraelske otroke, Dalm. (PS II (1895): 405); primoravati, am, vb. impf. adprimorati,Meg., C., Trub., Krelj, Dalm., Levs.(Zb. sp.) (PS II (1895): 319); prepovedavati, am, vb. impf. = prepovedovati, Mur, ogr.-Valj.(Rad) (PS II (1895): 266). Slovnične in pomenske značilnosti izpridevniških glagolov na -eti in -iti v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja 0 Glagolski sestav, ki ga izkazujejo dela slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, dokazuje, da je bila pri izpridevniških glagolih možnost izražanja prehodnosti in neprehodnosti z menjavanjem pripon trdno uveljavljena že v času nastanka slovenskega knjižnega jezika. Priponsko različni glagoli, ki se običajno pojavljajo sobesedilno nepovezano, so zaradi delne paradigemske prekrivnosti pogosto težko prepoznavni. K zanesljivejšemu ločevanju365 lahko pripomore le sistemski prikaz, ki vključuje oblikoslovno, pomensko in skladenjsko analizo njihove rabe. 1 Pregled sobesedilnih rab glagolov, izpeljanih z nedoločniškima priponama -e- in -i-, je pokazal, da je v knjižnem jeziku 16. stoletja obstajalo več skupin. 1.1 Osnovno skupino oblikujejo pari izpridevniških glagolov, ki jih sestavljata neprehodni in prehodni glagol: prvi je izpeljan z nedoločniško pripono -e-,366 drugi pa s pripono -i-. V knjižnem jeziku 16. stoletja so izpričane naslednje dvojice: blaznetP67 - blazniti (s predponsko različico zblazneti - zblazniti), noreti - noriti (s predponsko različico obnoreti - obnoriti), sle-peti - slepiti (tudi oslepeti - oslepiti), živeti - živiti (tudi oživeti - oživiti). 1.1.1 Nekaj sistemsko predvidljivih dvojic izpridevniških glagolov je zastopanih le s po enim členom: a) samo z neprehodnim glagolom: obogateti - *obogatiti,368 odreveneti - *odre-veniti, okrepneti - *okrepniti, omedleti369 - *omedliti itd.; b) samo s prehodnim glagolom: *be-leti - beliti, *črneti - črniti, *glušeti - glušiti, *globeti - globiti, *okruljaveti - okruljaviti, *okruleti - okruliti, *obpusteti - obpustiti, *oslabeti - oslabiti, *otemneti - otemniti, *obtrdeti - obtrditi, *ozdraveti - ozdraviti, *pozlateti - pozlatiti itd.370 365 Na potrebo po zanesljivem ločevanju členov tovrstnih glagolskih parov in nizov sta pokazala pregled gradiva, zbranega za slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, in izdelava geslovnika. Oboje spada med pripravljalna dela za slovar. 366 O glagolih na -im -eti (npr. norim) kot o posebni skupini nevezavnih glagolov prim. Toporišič 1982: 86. 367 Glagol ni povsem zanesljivo izpričan. Pojavlja se le enkrat, pa tudi v tem primeru v soseščini glagola z morfemom se. Se bi po tedanji navadi lahko bil tudi izpostavljen, kar bi pomenilo, da gre dejansko za glagol blazniti se: TY ludi /.../Je Jmotio, blaJno, ne veido od kot tu pride (TO 1564: 38b). 368 Zvezdica označuje predvidljivi parni (prehodni ali neprehodni) glagol. 369 Glagol omedleti se v nedoločniku pojavlja v KPo 1567 in JPo 1578. Polglasnik je v obeh primerih zapisan z a (omadleti). K isti iztočnici vodi tudi Trubarjev zapis ženske oblike opisnega deležnika -l: Jo te vboge Ouzhize omadlele (TPo 1595: II,168)). Dilemo glede nastavitve iztočnice pa odpirajo tri pojavitve moške oblike deležnika -l iz DB 1584: 1. On pakje safpal, je omadlil, inu vmerl (DB 1584: I,135a); 2. je on omadlil, inu na Semlo padel (DB 1584: II,961; prav: 196a); 3. Obnemagal (Crajnfki) /.../omedlil, nemozhan poftal (Slovenfki, Beshazhki) (DB 1584: III, CcVIb). Registrski zapis omedlil je v navideznem nasprotju z zapisom je omadlil, kjer je nenaglašeni polglasnik zapisan z a. Znano je, da v Registru uporabljena naglasna znamenja niso enopomenska in da ne označujejo nujno tudi naglasnega mesta (Gjurin 1984: 200). V vseh treh primerih je zato mogoče predvidevati (kratko) naglašenost zadnjega zloga (omadlil = omadlel), kar kaže, da je deležnik oblika glagola omedleti. 370 Pravilnost nastavitve predvidljivih parov na osnovi enega samega izpričanega člena je potrdilo preverjanje prisotnosti navedenih glagolov v slovenski knjižnojezikovni tradiciji, kot jo zrcali Pleteršnikov slovar. V njem je navedena večina naštetih glagolov (npr. črneti - črniti, globeti - globiti, okruljaveti - okruljaviti, oslabeti - oslabiti, ozdraveti - ozdraviti itd.). 205 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 1.2 V posebno podskupino je mogoče uvrščati tričlenske nize, ki nastajajo zaradi vzporedne uresničenosti dveh možnosti izražanja neprehodnosti: s specializirano pripono (-e-) ali s prostim morfemom se, kar je splošno uveljavljena možnost. Izpričana je tudi ob glagolih, izpeljanih iz besednovrstno drugačnih podstav in z drugimi priponami (npr. boljšati - boljšati se, cediti - cediti se, ogreti - ogreti se, martrati - martrati se itd.).371 Pri treh polno uresničenih tričlenskih nizih (blazneti - blazniti - blazniti se, noreti - noriti - noriti se in obnoreti - obnoriti - obnoriti se) ter pri nizih, ki so predvidljivi na osnovi izpričanih členov (npr. zeleneti - *zeleniti - zeleniti se),372 obstaja možnost sopomenskosti neprehodnih glagolov (npr. blazneti in blazniti se), ki pa je zaradi novih pomenskih uresničitev glagolov s se redka in ozko zamejena. Sopomenskost je sobesedilno in s primerjanjem slovenskih prevodnih različic ter njihovih prevodnih predlog npr. ugotovljiva pri glagolih zeleneti in zeleniti se: Kateri fo fafaieni vti hyshi tiga Gofpudi, Ty bodo vti Veshi nashiga Boga feleneli (TPs 1566: 170a) -Kateri fo faffajeni v'tiga GOSVPVDA Hyfhi, Ty fe bodo v'teh veshah nafhiga Boga selenili (DB 1584: I,303b) - Die gepflantzt sind in dem hause des HERRN/ Werden in den Vorhöfen vnsers Gottes grünen (LB 1545: 1047) - Kateri so vsajeni v GOSPODOVI hiši, v dvorih našega Boga poganjajo (SP 1996: 869).373 V navedenih zgledih se sopomenskost omejuje na preneseni pomen. Nasprotno pa npr. med živeti in živiti se (ter živeti se) ni popolne sopomenskosti, saj je pri živiti se poudarjena povratnost dejanja, kar pomeni, da je osebek hkrati tudi objekt. Pomenska različnost primerjanih glagolov, ki jo izkazujejo sobesedilne rabe, zato v omiljeni obliki zrcali pomensko različnost neprehodnega glagola živeti in prehodnega živiti. Npr.: Kako ie pak, kada edan prav uzhi, inu hudd shivi? (KPo 1567: CXXXb); Zhlovik ne shivi od famiga kruha (KPo 1567: CVb) - Mnogoteri bi fe mogel dobru shiviti, ali on neho-zhe delati, preveliku fadei inu falotruje (TPo 1595: III,27). Značilna in hkrati razločevalna so dodana prislovna določila.374 Med njimi kot Trubarjeva posebnost izstopa prislovno določilo sredstva, izraženo z brezpredložnim rodilnikom: fe ony bodo shivili fvojeh rok della (TPo 1595: III,182).375 1.2.1 Širše gledano pa so bila tekmovalna razmerja med neprehodnimi glagoli, tvorjenimi na različne načine, odločena že v 16. stoletju, saj je bila druga možnost (-iti + se) pogosteje uresničevana od prve.376 371 Večje število tovrstnih parov je naštetih v Tomšičevi razpravi o refleksivnih glagolih v slovenščini (Tomšič 1939: 162). Glagole kot blediti se, celiti se, črniti se, zeleniti se itd. uvršča med t. i. »eventivne refleksivne glagole«, ki se od »objektivnih povratnikov« razlikujejo po tem, da označujejo stanje, ki ga povzroča neko prehodno dejanje (Tomšič 1939: 160-162). 372 Na osnovi zgleda Sakaj raunu kakdr shelesu vfelej fe fpet erjavi, taku on tudi fvoje faljh mifli nepufty (DB 1584: II,158a), v katerem se v sedanjiški spregatveni obliki domnevno pojavlja glagol rjaviti se, je mogoče sklepati na včlenjenost v niz, ki ga sestavljata tudi neizpričana glagola rjaveti in rjaviti. 373 Tekmovalna razmerja, ki so posledica sopomenskosti neprehodnih različic, je mogoče zaznati tudi pri glagolih (izpridevniških in drugih), izpeljanih z drugimi priponami: npr. gvant ostara - zemlja se bode osta-rala. V DB 1584 v tekmovalno razmerje z obema navedenima glagoloma vstopa še glagol ostareti (npr. ona je v'preJhuJhtvi vshe oftarela (DB 1584: II,71a)), čeprav tekmovalnosti nekaj ostrine jemlje precejšnja ustaljenost povezav z različnimi nosilci stanja ali poteka (živimi pri glagolu ostareti in neživimi pri glagolih ostarati in ostarati se). 374 Slednja so hkrati tudi običajne sestavine sobesedilne rabe prehodnih glagolov: npr. Tako ie Bog tudi zhudnd shivils'Manno te Israelzhizhe v'pufchavi ftiridefetLet (KPo 1567: CXXVIIIb). 375 Primerjava s prevodno predlogo je pokazala, da je Trubar glede vezave sledil Lutru: das fie fich jrer hende arbeyt nehren (LH 1566: III,CVIb). 376 Primerjava Trubarjevih in Dalmatinovih prevodnih rešitev kaže, da se je za različico -iti + se pogosteje (večkrat tudi v nasprotju s Trubarjem) odločal Dalmatin. 206 Slovnične in pomenske značilnosti izpridevniških glagolov na -eti in -iti ... 1.3 Prav zaradi uveljavljenosti izražanja povratnosti s pomočjo morfema se se je tvor-bena različica -iti + se v 16. stoletju in v slovenski jezikovni zgodovini nasploh pogosto pojavljala kot del nasprotja, ki ga sestavljata istokorenska izpridevniška glagola: prehodni in neprehodni. Npr. zaceliti (rane) - zaceliti se, čistiti (kaj) - čistiti se, ogrditi (kaj) - ogrditi se, oskruniti (koga/kaj) - oskruniti se, veseliti (koga) - veseliti se (razmerje se ohranja tudi pri glagolih, sestavljenih s predponami o-, ob- in z-), obtrditi (kaj) - obtrditi se, zakasniti (kaj) -zakasniti se, ozdraviti (koga) - ozdraviti se itd. Naštetim dvojicam bi bilo mogoče dodati še nekaj predvidljivih parov: *brejiti - brejiti se, *ogoliti - ogoliti se, *jasniti - jasniti se, *ome-čiti - omečiti se itd. Npr.: 1. En moder Syn s'veffely ozheta (DB 1584: I,322a) - Naj tebe nje lubesan vfaki zhas nafsiti, inu fe vfelej sveffeli shnje lubesanjo (DB 1584: I,318b); 2. On bo Levitove otroke ozhifzhoval inu zhiftil, kakdr slatu inu frebru (DB 1584: II,131b); Narejajte fteso, zhiftite pot, denite is pota vfe opotikanje mojga folka (DB 1584: II,23a) - Sakaj tu je en sdrau shivot, kateri fe taku fam zhifti, kakdr Jkusi Garje inu druge krafte (DB 1584: I,68b); 3. Tebe pak hozhem jeft fpet osdraviti, inu tvoje rane saceliti (DB 1584: II,42a) - Kadar bo kej komu vnjega Meffej na njegovi Koshi, ena Shlesa, inu fe fpet saceli (DB 1584: I,68b). Prvi zgled za prehodno rabo glagola čistiti je hkrati dokazilen za sopomenskost prvotnega in drugotnega nedovršnika (čistiti - očiščovati),377 drugi zgled pa kaže na vključenost glagola v tričlenski naštevalni niz, v katerem sta prva dva člena s simetrično zgradbo trdno povezana še v stilno posebej učinkovito dvojno formulo.378 1.3.1 Ker je bila v knjižnem jeziku 16. stoletja z morfemom se pogosto izražena povratnost glagolskega dejanja, je tudi pri glagolih na -iti + se treba razlikovati rabe, kjer gre za neprehodni, to je stanjski ali potekovni pomen, ter rabe, kjer je s se izražena povratnost kot ena izmed oblik prehodnosti. Predhodno našteti primeri spadajo v prvo skupino. 1.3.2 Število parnih kombinacij prehodnega glagola na -iti in neprehodne različice, tvorjene s se, zmanjšujejo trpniške zgradbe, tvorjene s se. Mnoge so očitne in nedvoumne, nekaj pa jih je mogoče odkriti šele po primerjalni poti. Npr.: (1) Meßu inu Greh fe glufhy, Jkusi krish (DB 1584: III,80b) - Das fleisch vnd sünde wirdgeteubt durchs Creutz (LB 1545: 2266); (2) Slejherni greh je kakdr en ojfter mezh, inu rane dela, de nihzhe nemore isceliti (DB 1584: II,161b) - lokajte fe nad njo, vsamite tudi shalbe k'nje ranam, aku bi fe lahkaj mogla iscejliti (DB 1584: II,53b) - Heulet vber sie /Nemet auch Salben zu jren Wunder /ob sie vieleicht möcht heil werden (LB 1545: 1372) - Tulite nad njim! Prinesite balzama za njegovo bolečino, morebiti le ozdravi (SP 1996: 608). 1.3.3 Pregled izpričanih in predvidljivih dvojic, ki jih sestavljajo neprehodni in prehodni glagoli, ter razmerij med njimi kaže, da je bila v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja potreba po rabi prehodnih glagolov večja kot po rabi neprehodnih, kar se odraža v številu izpričanih glagolov, v pogostosti rabe posameznega glagola in njegovih oblik, pa tudi v njihovem pomenskem obsegu. 1.3.4 Običajna smer tvorbe je -iti ^ -iti + se, manj običajna pa -eti ^ -eti + se. Če se uresničita obe, nastaja podvojitev tipa obnoreti - obnoreti se : obnoriti - obnoriti se. Rezultat so trije neprehodni glagoli. Tudi ustaljeno neprehodno-prehodno kombinacijo, ki jo sestavljata 377 Glagola sta sestavini dveh različno tvorjenih vidskih parov: predponsko tvorjenega čistiti - očistiti in priponsko tvorjenega očistiti - očiščovati. Prim. Merše 1995b: 139. 378 Prim. Pogorelec 1972: 307 in drugje. 207 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja neprehodni glagol živeti ter v 16. stoletju močno razširjeni glagol živiti, dopolnjujeta tvorbeni različici živeti se in živiti se: prva kot redka posebnost, uporabljana predvsem v besednozakla-dno svojskih postilah (KPo 1567, JPo 1578 in TPo 1595), enkrat samkrat pa tudi v DB 1584,379 in širše uporabljani glagol živiti se. Npr.: 1. imajo supetpod njegovo fenzo fedeti, od shita fe imajo ony shiveti, inu zvefti kakdr ena Vinfka terta (DB 1584: II,108a) - kateri Evangeli osna-nujo, ty fe imajo odEvangelia shiviti (DB 1584: III,92b); 2. Sakaj to hudo naturo imamo my vfi nad nami, de fe nam fdy, kateri veliku ima, timu nej potreba fkerbeti, inu more s 'tem bujle vun priti inu fe shiveti (TPo 1595: II,171) - vfakateri fkarby dan inu nuzh, koku fe hozhe shivyti (TPo 1595: II,223). Primerjava s prevodno predlogo je pokazala, da je bil v TPo 1595 glagol živeti se vključen po Trubarjevi lastni izbiri: Denn die vnart haben wir alle an vns / das vns duncket / wer viel habe / der bedürfe defte weniger fahr beforgen / vnnd könne befte weyter revchen (LH 1566: II.CII). Martin Luther, HaußpoftiU, 1566 - naslovnica 1.3.5 Redko »motnjo« sicer jasne funkcij-sko-pomenske delitve izpridevniških glagolov na -eti in -iti je mogoče zaznati v Juričičevi Postilli, kjer je glagol oživeti nedvoumno prehodno rabljen: Kako bi nas tadai neotelo oshi-ueti inu neumartelne ftoriti, leto ker my leimo niegouo Tello inu pijemo niegouo Kry? (JPo 1578: II,204b).380 1.4 Kot kažejo navedeni primeri, se tako osnovni pari kot drugotni tričlenski nizi večkratno podvajajo z ustaljeno predponsko tvorbo, ki praviloma zaobseže vse člene obeh kombinacij: npr. *blazneti-blazniti : zblazneti - zblazniti itd. 1.5 Že v 16. stoletju se je jasno kazala zanimiva sistemska posebnost, da pri drugotnih ne-dovršnikih razlikovalnost glede tvorbene navezanosti na prehodni ali neprehodni dovršnik odpoveduje. Nanjo opozarja tudi sodobna slovenska slovnica (Toporišič 2000: 354). Z istim drugotnim nedovršnikom (oživljati) se npr. lahko vidskoparno povezujeta tako neprehodni glagol oživeti kot prehodni oživiti. Vlogo odsotne glasoslovno-besedotvorne razlikovalnosti prevzema sobesedilo z značilnimi obvestili. Kadar drugotni nedovršnik izraža lastnost ali navado, kar običajno omogoča delni vidski pomen 379 V DB 1584 sta glagola živeti se in živiti se v razmerju 1 : 24, v TPo 1595 pa v razmerju 1 : 10. Sprega-tvene oblike, ki bi lahko pripadale obema glagoloma, so obravnavane kot del paradigme pogosteje rabljenega glagola živiti se. K izbiri in osameli pojavitvi glagola živeti se je v DB 1584 zelo verjetno pripomogel prvi člen naštevalnega niza (imajo /.../fedeti), saj je bila z obema vzpostavljena stilno učinkovita glasovna poenotenost glagolskih koncev, ki deluje kot notranja rima. 380 Prim. razdelek 2.1.1.1.1. 208 Slovnične in pomenske značilnosti izpridevniških glagolov na -eti in -iti ... ponavljalnosti, omemba predmeta ni nujna, zato tudi prehodnost ni več ugotovljiva na prvi pogled.381 V takih primerih jo pogosto pomaga odkriti primerjava različnih prevodov ali tuje prevodne predloge in slovenskega prevoda. Npr.: Sakaj tigaDuhaPoftava, kateri oshivla v'Crifiufi Iesufu, je meneproftiga fturila (DB 1584: III,84b) - Denn dasgesetz des Geistes /der da lebendig macht in Christo Jhesu / hat mich frey gemacht von dem Gesetz der sünden vnd des todes (LB 1545: 2281). Več neprehodnih različic je v 16. stoletju spremljalo tudi prehodni glagol zeleniti: zeleneti, zeleneti se in zeleniti se. Prvi dve sta bili tekmovalno nemočni, saj ju je (redko) uporabljal samo Trubar.382 V rabi je prevladoval glagol zeleniti se, ki ga je dosledno uporabljal Dalmatin. 1.6 Izpridevniška tvorba glagolov na -eti in -iti odpira možnosti za rabo pomensko nedvoumnih nadomestnih besednih zvez tipa oživiti - storiti živo.383 Več naštevalnih nizov vključuje obe izrazni možnosti, čeprav na oba načina izraženi členi niso vedno v sopomenskem razmerju. Npr.: Sakai iestfem shiu inu vi bote shiueili (TT 1581-82: II,435); Satu on tu mertuu korene, felene, dreuie, shitu, kir fe po fimi mertuu, fuhu inu gnilu vidi, Spet fpomlad oshiui inu lipu felenu, fdrauu, veffelu, te Ikre, Iaiza inu druge rizhi, ki fo mertue, shiue fturi (TC 1575: 96); Onu ie dobru ne Ieifti meffa, ne pyti vina, ne kai drufiga fturiti, skufi kateru fe tui brat opotakne, oli sblafne oli shibag rata (TT 1582: 50). Opisna in enobesedna sopomenka sta pogosto sopostavljeni v okviru iste povedi. Kot iztočnica in ustreznica si sledita tudi v registrskih stolpcih DB 1584. Npr.: k'vekuperpraviti (Crajnlki) - oshivyti, k'mozhi oli k'pokoju perpraviti (Corolhki) (DB 1584: III,CcVa); jeft hozhem oshiviti, inu k'veku perpraviti te re-shalene (DB 1584: II,23a). Slovenski protestantski pisci so z njuno pomočjo sestavljali stilno učinkovite dvojne formule, ju izmenično uporabljali v pojasnjevalni vlogi ali pa s pomočjo opisa »gladili« pot novi tvorjenki. Npr.: On je rejs *rodovit prejden Sonce pride - (opomba) *fe seleni (DB 1584: I,268b). 2 Razločevanje med neprehodnimi glagoli na -eti in prehodnimi na -iti olajšujejo pojavitve v nedoločniku. Slednji so se tudi v 16. stoletju pojavljali v povezavi z naklonskimi in faznimi glagoli, le da je besedni izbor le-teh nekoliko spremenjen, saj v skladu s tedanjo besednozakladno strukturo tudi ta kaže na dolgotrajni vpliv nemščine na slovenščino. Npr.: tako fe vfai nikuli ne imamo puftiti sblasniti, alli nasai pognati (JPo 1578: I,90b); imamo lusht inu veffeliepo Boshy voli shiueti (TT 1581-82: II,**6b); po njegovi volipegerujo shi-vejti (TPo 1595: I,274) itd. V primerih, kadar tudi nedoločnik ni razločevalen, k pravilnemu razumevanju običajno lahko prispeva sobesedilo oz. nekateri njegovi segmenti: npr. členi istega naštevalnega niza (kadar hozhe Bug fhtrajfati, taku pufty ludy oflepiti inu obterpneti, de pres vfe milofti hud konez vsameo (DB 1584: II,27a) - wenn Gott straffen wil / das er die Leute verstocken lesst / Auff das sie ja on alle barmhertzigkeit vntergehen (LB 1545: 1270)). V primeru neznačilnega sobesedila ali pri pojavitvah izven njega je razločevanje oteženo predvsem zaradi prekrivnosti sedanjiške in velelniške paradigme, ki je lahko samo pisna, saj bi izgovor nasprotje izkazoval. 381 Prim. razdelek 3.3.2. 382 Znana je ena sama pojavitev glagola zeleneti (v TPs 1566), navedena v razdelku 1.2. 383 O obstoju in izmenljivosti izpridevniških glagolov ter sopomenskih opisov v Dalmatinovi Bibliji prim. Merše 1989a: 195 (kot npr. veseliti se - biti vesel; otemneti - postati temen/priti temen), o pomenskem, vzročnem in pogostnostnem razmerju med izsamostalniškimi glagoli in nadomestnimi besednimi zvezami v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pa Merše 1989b. 209 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 2.1 Na spregatveno prekrivnost384 naj pokaže nekaj glagolskih paradigem, sestavljenih iz konkretnih rab. V razpredelnicah so navedene najpogostejše različice (glasovne in pisne). Primerjava se opira na posamezne oblike, ker predvsem redka pojavnost nekaterih priponsko tvor-jenih neprehodnih glagolov in neizpričanost vseh oblik onemogočata celovitejše preverjanje obsega paradigemske prekrivnosti. Preglednica 1 Sedanjiške oblike blazneti blazniti (koga/kaj) blazniti se noreti noriti (koga/kaj) noriti se Sedanjik 1. os. ed. sblasnem, sblasnim norym norym 2. os. ed. blasnijh Je sblasniJh obnoriJh 3. os. ed. blasni; sbla-sni, sblasne Je blasni; Je sblasne, Je sblasni nori, nori; obnori, obnorri, obnory Je (ne) obnori 3. os. dv. 1. os. mn. Je blasnimo obnorimo, obnor-rimo 2. os. mn. blasnite blasnite Je sblasnite obnorite 3. os. mn. blasne, blasnijo; sblasnejo, sblafneio Je blasne, Je blasnio; Je sblasno, Je sblasnijo obnorre norio; obnorio, obnoryo, obnorre, prenorio Velelnik 2. os. ed. ne blasni Je ne blasni ne nori; ne obnorri 2. os. mn. ne sblasnite neobnorite ne obnorite Je del. -č blasnezh (koga) Nedoločniške oblike nedoločnik sblasniti Je sblaJniti norrejti noriti, noryti; obnoviti, obnorriti del. -l je blasnilo, Jo blasnili itd. Je ne bodeJh blasnil; Jo Je sblasnili itd. Jta norela, Jo norreli; Jte obno-relij je noril, bi norila, bi norrila; neboJh obnorril, je obno-rila, Jo obnorilli, je prenoril itd. del. -n blaJnen; sblasnjen, sblashnien obnorjen, bomo obnorjeni glagolnik sblasnie-nia sblasnenje obnoriene, obnor-jenje 384 Toporišič navaja, da gre predvsem za sedanjiške oblike (Toporišič: 2000: 354; 2003b: 276-277). 210 Slovnične in pomenske značilnosti izpridevniških glagolov na -eti in -iti ... Preglednica 2 živeti živiti (koga) živiti se živeti se 1. os. ed. shiuim/shivim, shiuem/shivem, shyuem, shiueio Sedanjik 2. os. ed. shiuijh, shiuejh/shivejh oshivijh S rt t e 3. os. ed. shiue/shive, shivee, shiui/shivi, shivy shiui, shivi, shivy; oshivy, nevshiue 0 1 2. os. dv. shiveta, shivita k rt 1. os. mn. shiuimo/shivimo, shiuemo/ shivemo, Jhyvimo, shyuemo Jhivimo 2. os. mn. shivite 3. os. mn. shiue/shive, shivee, shyue, shiuo, Jhiveo/shiveo, shiueio/ shivejo, shyueio, shyueiu, shi-vio; oshiue, oshiuo shivee, shivejo Je shivio Velelnik 2. os. ed. shive, shivi oshivi Je Jhivi 1. os. mn. shiuimo, shivejmo 2. os. mn. shiuite del. -č shivozh N rt nedoločnik shiueti/shiveti, shiueiti, shivej-ti, shiveti, shyueti, shiuiti shiuiti, shivyti, oshiviti Je shiuiti Je shiveti, Je shiveti, Jhivejti Pl o o< i k rt o l rt del. -l je/bode shiuel/shivel, nej shivel, je shivel, bi shivil, bomo shiue-ili, bodo shiveli, buJte shyueli, ie shiueila, je shivela, bode shivela; ie oshiuil, je oshivel itd. ie/bo/bi shiuil/ shivil; Jo oshivili itd. Je bodeJh shivil/ shivyl, Je ie shiuila, Je bodo shivili; Je ie oshivil, neJo Je oshivili itd. del. -n shiven bodo shivlena; oshiuen glagolnik oshivlenje 2.1.1 K variantnosti, ki ni razločevalna glede pomenov ter prehodnosti ali neprehodnosti, prispeva preplet starejših in mlajših spregatvenih oblik (pri glagolu živeti so npr. za prvo osebo ednine izpričane tri oblike: živejo - živem - živim, za tretjo osebo množine pa štiri: žive - živo - živeo/živejo - živijo itd.) ter različnih odrazov nenaglašenega in zato oslabelega ter izgovorno manj jasnega i-ja, ki se pojavlja v spregatvenih oblikah in oblikah deležnika na -l izpridevniških glagolov. 2.1.1.1 Prekrivnost spregatvenih oblik istokorenskega neprehodnega in prehodnega izpri-devniškega glagola povzroča prisotnost izpeljavne pripone -i- (npr. noreti - norim in noriti - norim). Druga preglednica razgrinja oblikoslovno in glasoslovno variantnost sedanjiških in 211 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja nedoločniških oblik glagolov živeti in živiti, ki sta bila v 16. stoletju najpogosteje rabljeni ne-prehodno-prehodni izpridevniški glagolski par. Rabe glagola živeti kažejo na soobstajanje in prepletanje dveh spregatvenih vzorcev: starejšega živeti - živem in novejšega živeti - živim. Vzorec z ohranjeno nedoločniško pripono -e-, ki izkazuje skoraj vse sedanjiške in velelniške oblike (npr. živem, živeš, žive, živemo, živete, žive/živeo itd.), je pogosteje uporabljan kot vzorec s pripono -i-. V DB 1584 so npr. spregatvene oblike, tvorjene s pripono -i-, zelo redko ali celo posamično rabljene.385 2.1.1.1.1 Nekaj redkih zapisov kaže na odstopanje od norme, ki jo ustvarja izkazana na-glašenost drugega zloga nedoločnika (živeti) in drugega zloga spregatvenih oblik (npr. živem). Zapis kratke oblike nedoločnika živeti - shiuit v primeru Kadar nemore dle shiuit, fe iame veliku toshit (*P 1563: 175) je razložljiv s spremembo naglasnega mesta, ki jo je verjetno povzročila podreditev verznemu ritmu. Od Trubarjeve, Kreljeve in Dalmatinove rabe se oddaljujejo tudi primeri iz JPo 1578: npr. Kakor Lilye mey Tarnyem, shyueti inu oftati (JPo 1578: II,156b); Tuoi Syn shyue (JPo 1578: II,187b). Pogosto izpričan zapis i-ja z znakomy, ki praviloma označuje tudi naglašenost samoglasnika, kaže na naglašenost prvega zloga, kar bi lahko bil še eden izmed avtorjevih hrvatizmov,386 razložljivih z njegovim poreklom.387 2.1.1.2 Ostanek starega stanja je npr. v TT 1557 (enkrat samkrat) zapisana oblika živejo z ohranjeno nedoločniško pripono -e-.388 Razvojno pojasnjevanje spregatvenih različic, izpričanih za 3. osebo množine, pa je zarisalo naslednje razvojno zaporedje: najstarejši, končniško nagla-šeni, kratki obliki žive se je pridružila analogično nastala oblika živo, pod vplivom drugih spre-gatvenih tipov pa je z dodatkom končnice -jo (živejo) nastala še razširjena različica, ki obstaja tudi v obliki z zevom (živeo) (Ramovš 1952: 137). Izbor iste (npr. kratke) različice povečuje zvočno učinkovitost nizov: vaufeh grosouitih oftudnih Grehih inu hudoby ozhito leshe, inu ftem ta brumna Sarza blasne inu mote (JPo 1578: II,24b); veliko Liudy blasne ali pohushuio (JPo 1578: III,73b).389 2.1.1.3 Različici za prvo osebo ednine glagola zblazneti (sblasnem in sblasnim) sta razlo-žljivi s pripadnostjo različnima naglasnima tipoma: zblazneti - zblaznem in zblazneti - zbla-znim. Nasproti si stojita: oblika z e-jevskim odrazom nenaglašenega i-ja in oblika z naglašenim i-jem pred končnico -m (prim. SSKJ I (1970): XL-XLVIII): npr. de ficer nikogar nesblasnem ali nepohuisham (TkM 1579: 95b). Tudi variantnost opisnega deležnika na -lprehodnega glagola oslepiti je razložljiva z različnim zapisom nenaglašenega, izgovorno oslabelega in zato slušno nejasnega i-ja: npr. koku ga ie Iefus /.../doli pobil inu osleipel (TT 1582: 579) - ie te misli tih neuernih osleipil (TT 1582: 119).390 385 Npr.: ti u'veliki gfarlikofti shivefh (DB 1584: II,158b) - Inu kaj fe snajhajh super Boshjo volo? ter Ji shivifh deffet, ftu ali taushent lejt? (DB 1584: II,170a). Spregatveni obliki živem (1. os. ed.) in žive (3. os. ed.) sta npr. trdni sestavini sklicevalne formule, ki potrjuje resničnost izjav: Kakdr rifnizhnu GOSPVD shive, inu kakdr rifnizhnu tvojaDufha shive, le ena ftopinjaje mej mano inu mej fmertjo (DB 1584: I,161a). 386 O številčnosti Juričičevih hrvatizmov prim. Rigler 1968: 194-195; o njihovem sestavu že Oblak 1894: 209-211. Zapis domnevno razkriva hrvaško naglasno podobo glagola živeti/živjeti (prim. Skok 1973: 681-682). 387 Na isti način je verjetno razložljiva tudi oblika, omenjena v razdelku 1.3.5. 388 Sakaj ieft shiueio, inu ui bote shiueli (TT 1557: 306). 389 O stilskosti Trubarjevih oblikoslovnih variant (in besedotvornih morfemov), še zlasti pa o glagolskih končnicah za prvo osebo ednine in tretjo osebo množine prim. Orožen 1996: 130-147, 148-160, zlasti 149. 390 O izgovoru in zapisu kratkega i-ja v 16. stoletju, zlasti pri Trubarju, je na več mestih pisal Škrabec (npr. JD I (1994): 194, Cv IV (1883), 12; JD I (1994): 416, Cv IX (1890), 7, č). Zapisi kot sblasnem in osleipel bi sodili v niz, ki ga sestavljajo primeri kot vejeca, ruteca, vsvejste, doseče, vdare, štemati, duhuve itd. (Merše 2005b: 53-54). 212 Slovnične in pomenske značilnosti izpridevniških glagolov na -eti in -iti ... 2.1.2 Tudi pri opisnih deležnikih na -l razlikovanje glede nanašalnosti glagolskega dejanja na osebek oz. na predmet mestoma odpoveduje. Do prekrivnosti večinoma prihaja pri edninskih oblikah moškega spola. Npr.: 1. Nai jeimo inu fe vejjelimo, fakai leta mui Syn, ie bil mertou, ie oshiuil, ie bil fgublen, inu ie naiden (TT 1582: II,307) - de jemo inu fe vefselimo: Sakaj leta moj Syn je bil mertou, inu je supet shiu pofial: on je bil sgublen, inu je supet najden (DB 1584: III,40b); 2. je on nas s'Criftufom red oshivil (DB 1584: III,105a). Prvi primer, v katerem sta vzporedno navedena Trubarjev in Dalmatinov prevod, kaže tudi na značilno ubesedovalno razliko med obema avtorjema. Nadaljnja primerjava odkriva, da je Dalmatinova opisna različica posneta po Lutrovi predlogi.391 Vzrokov za enakoizraznost opisnih deležnikov na -l je lahko več: npr. vplivnost prehodnega glagola (npr. živiti) ali prirejanje oblike zvočnemu vtisu verzov oz. zvočni poenotenosti posameznih delov proznega besedila. Npr.: 1. Neiga kijr bi prav Boga snal//392 Po volij niega shivil dial (KB 1566: H6); 2. Inu ta ie k'velikiftarofti bilaprijhla, inu ieshivila bila s'Moshomfedam Let od divizhtva fvoiga (KPo 1567: XLII).393 Do pravilnega razumevanja dvoumnih primerov neredko pripelje šele primerjava s prevodno predlogo, ki pa v primeru manj zvestega (npr. Trubarjevega) prevoda lahko tudi odpoveduje: npr. jeftfim fe tudi poftil, inu terdu ali oftru shivil (TPo 1595: III,89) - ich hab auch gefaftet /vndftreng gelebt (LH 1566: III,LIIb). Domnevno analogična je pisava v primeru razvidne rabe neprehodnega glagola: Nu taku fe je onu pergudi-lu, de je Krajl Erodefh vozhitim snanim pohuifhainju shivyl (TPo 1595: III,94) ali kakor dolgu Jhyvimo na Sveiti (TPo 1595: I,159). Preseneča zapis nenaglašenega i-ja z znakomy, ki se sicer tudi v TPo 1595 dokaj dosledno uporablja za označevanje naglašenega i-ja. 394 2.1.2.1 Od ustaljene prakse odstopata tudi zapisa oblik opisnega deležnika na -l v TT 1577, ki sta ohranjena tudi v ponovni izdaji besedila v okviru TT 1581-82. Npr.: 1. Inu fo shiueli inu Kralouali Scriftufom Tiffuzh leit. Ampag ty drugi mertui ne fo oshiuili, dotle ne fo bili doperneffeni Tiffuzh leit (TT 1581-82: II,438); 2. imaio ti Beshty, katera ie to rano odMezha imeila, inu ie oshiuila, en Pildfturiti (TT 1577: 46).395 Izolirana raba, ki ne more biti jedro nove variantnosti, je razložljiva z vplivnostjo oblik glagola živiti. 2.1.3 Na naglasno mesto glagolskih oblik, ki je občasno lahko razločevalno glede izhodiščnega glagola, kaže bodisi izpričani odraz samoglasnika (npr. ie osleipil, kjer na naglasno mesto kaže odraz ei za e), zapis samoglasnika (npr. oflaby (3. os. ed. sed.), kjery opozarja na naglaše-nost samoglasnika, ali slipee, kjer na naglasno mesto opozarja zapis ozkega e-ja z ee), pri piscih, ki uporabljajo naglasna znamenja (npr. Krelj in Dalmatin), pa opremljanje samoglasnikov z njimi: npr. ojlepi (velelnik za 2. os. ed.). 3 Glede na obseg rabe prehodnih glagolov, ki se z enako močjo širi tudi k predponskim tvorjenkam, prav tako izpeljanim s pripono -i-, je pričakovana tudi prisotnost trpnih deležnikov na -n. Slednji se s sobesedilno pojavnostjo večinoma bolj ali manj jasno navezujejo na prehodne 391 Lasset vns essen vnd frölich sein / Denn dieser mein Son war tod / vnd ist wider lebendig worden / Er war verloren / vnd ist funden worden (LB 1545: 2113). 392 S poševnicama, ki ju v originalnem zapisu ni, je zaznamovan konec verza ali konec vrstice. 393 Deležnik na -l je kot sestavina predpreteklika hkrati sestavni del oblikoslovno-glasoslovnega in skladenjskega figuriranja. 394 V DB 1584 je npr. na različnost velelnika za drugo osebo ednine in sedanjiške oblike za tretjo osebo ednine pokazano prav s funkcionalno izmenjavo znakov y in i: O GOSPVD, oshivi ti mene (DB 1584: I,315b) -tvoja beffeda me oshivy (DB 1584: I,310b). 395 Primerjava z Dalmatinovim prevodom istega mesta je pokazala, da je v prvem primeru uporabil obliko glagola živiti se, v drugem pa opis: 1. Dufhe /.../ te fo shivele inu s'Criftufom krajlovale, taushent lejt. Ty drugi mertvi pak nefofe supet oshivili, doklerje taushent lejt minilu (DB 1584: III,150a); 2. bi imeli tej Svirini en Pild fturiti, kateraje rane od mezha imela, inu shiva bila poftala (DB 1584: III,145b). 213 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja glagole. Najpogosteje na prehodnost kažejo sosednji členi iz sopomenskih nizov (npr. Pofuetna Gofpodfzhina /.../ ie sa oblafti volio dalshna /.../ te sblasniene inu sapeliane Liudi Kboshy befedi inu Euangelski refniciprytiskati (JPo 1578: II,97)). 3.1 Deležniki v grobem prezrcaljajo tudi pomensko širino matičnih glagolov. Na pomenske odtenke najizraziteje kažejo odnosnice, ob njih pa okoliščinska določila (npr. (z)blazniti koga ^ (on je) zblaznjen): Kateri pak Boga inu njegovo volo hozhe prou fposnati, ta ima po pravim potu jiti, taku on ne bode blafnen, temuzh pobulfhan (TPo 1595: I,125); tako dobrouolno vfe Liudi blasnezh ali mutezh, nigdar nepomifle, dabife pokorili inu fuoi Leban pobulshali (JPo 1578: II,99b). V drugem zgledu je s časovno ohlapno določenim, trajnim delovanjem na ljudi zarisan tudi okvir za posamična, sočasna dejanja. 3.1.1 Nekateri tovrstni deležniki bi bili glede na sobesedilo in ubesedeno situacijo lahko razumljeni tudi kot označevalci stanja, ki lahko sledi dovršitvi neprehodnega dejanja.396 Npr.: ako Rana nei snutrai Isceliena, tako nesdraua inu neisceliena oftane, da fe vekomai mora masati inu obuesouati (JPo 1578: II,46b). Med protestantskimi pisci ni večjih razlik glede tvorbe deležnikov na -n. Glasoslovna različica zblažnjen, ki se pojavlja ob prevladujoči zblaznjen, je značilna za postilo, ki jo je po naročilu stanov za Kreljem prevzel in nadaljeval Juričič, Hrvat iz Vinodola. Nejotirana različica oshiuen pa je Trubarjeva posebnost, ki po pogostosti zaostaja za jotirano:397 Kako ie tedai, de ie tolikain Liudy ob tem Euangeliu inu Boshy befedi sblashnie-nih? (JPo 1578: II,20b); ta nega duh ie oshiuen od vas vfeh (TT 1282: 129) - te Ptyzhize tiga obeniga neimajo, inu one vfaj bodo shiulene (TPo 1595: II,229); nafha mertvafhka Telefsa letukaj na Semli, bodo shivlena Jkusi eno nemartvafhko Shpifho, kvezhnimu lebnu (TPo 1595: III,195). 3.1.2 Številni deležniki po konverziji prestopajo med samostalniške besede in prevzemajo zanje značilne skladenjske vloge. Npr.: Te hude kashtigaiu, brumne troshtaiu. Te sblasniene inu odpadezhe fpet sduigneiu (JPo 1578: III,119b). 3.2 K prepoznavnosti tvorbene navezanosti sicer enakoizraznih glagolnikov prav tako vodi le natančna sobesedilna analiza. V primerih kot Inu jeft molim satu /.../ de bote zhifti inu pres blasnenja (DB 1584: III,127a) in pride ta zhas tiga oshivlenja pred oblizhjem tiga GOSPVDA (DB 1584: III,62b) sobesedilno okolje kaže na izpeljavo iz neprehodnega glagola. Čeprav tudi glagolniki zrcalijo vidskost prvotnega glagola, ki jo neredko potrjuje tudi sobesedilno okolje,398 je ta pogosto nevtralizirana. Glagolnik, ki je oblika dovršnega glagola, je pogosto nosilec delnega vidskega pomena ponavljalnosti, lahko pa izraža tudi ciljno neusmerjeno stanje. Npr.: (1) Pole, Ieft poloshim vZioni en kamen tiga opotikanja, inu eno Skalo tiga sblasne-nja (DB 1584: III,86a); (2) taprediga odKrisha je vjimu Svitu enu sblasnenje inu norroft (DB 1584: II,11a) - diepredigt vom Creutz/ist aller welt ein Ergernis vndnarheit (LB 1545: 1210); (3) Kateri fvojga Brata lubi, ta oftane v'luzhi, inu nej obeniga sblasnenja per njemu (DB 1584: III,124b).399 396 O deležnikih stanja prim. Toporišič 1992b: 22 in Orešnik 1994: zlasti 34-35. 397 V TPo 1595 sta različici živen in življen v razmerju 1 : 3, živenje in življenje pa v razmerju 1 : 27. 398 Tudi zaporedno našteti glagolniki so praviloma vidsko izenačeni: Pufti naj nyh Misa bo k'enimu fhtriku, inu v'lovlenju, inusblasnenju, inu nym h'povernenju (DB 1584: III,86a). 399 V drugem zgledu na stanjski pomen kaže tudi prevodno zvesto prezrcaljeni drugi člen sopomenskega para. 214 Slovnične in pomenske značilnosti izpridevniških glagolov na -eti in -iti ... 3.3 Pomenski razpon analiziranih glagolov na -eti in -iti je prepoznaven iz sobesedila. Pri neprehodnih glagolih so obvestilni predvsem vršilci dejanja oz. nosilci stanja ali poteka ter oko-liščinska določila, pri prehodnih glagolih pa poleg naštetega predvsem predmeti. Aktualizirane pomene pri neprehodnih in prehodnih glagolih pomagajo odkrivati tudi sopomensko rabljeni glagoli. Na prenesene pomene npr. kažejo odmiki od tipičnih vršilcev dejanja, personifikacije abstraktnih pojmov ter netipične predmetne aktualizacije: zblazniti koga ^ zblazniti nedolžno srce; Trebushna skarb inu lakomnoft, katera Jlushbeno inu oblaftno skarb blasni (JPo 1578: II,158b); temme fo njegove ozhy ojlepile (DB 1584: III,124b); Bug supetfvojo gnadlivo fhtimo pufty flifhati, inu fpet ferce ohlady inu oshivy (DB 1584: I,3a). 3.3.1 Osnovni pomenski razpon glagolov na -eti uokviijata dva pomena, ki nista obvezno uresničena: ciljno naravnani (in zato vidskoparni) procesualni (npr. zeleneti 'postajati zelen') ter stanjski (npr. zeleneti 'biti zelen'). Pregled pomenskih uresničitev prehodnih glagolov na -iti pogosto odkriva tudi pomene, ki niso pričakovane vzporednice pomenov neprehodnih glago-lov.400 Prehodno rabljeni glagol živiti je npr. nosilec pomena 'preživljati, vzdrževati' z odtenkom 'oskrbovati koga z življenjsko nujnimi materialnimi dobrinami', kar dajejo slutiti tudi v dvo- ali veččlenske (občasno tudi vidsko nepoenotene) nize povezani glagoli: npr. fhpifhati inu shiviti (TPo 1595: II,167); Gdo je omiflil inu shivil tiga OzhancaIakopa kateri ie ob palici zhesIordan fhal (KPo 1567: LXIXb); on tu fhiui inu verdei/ glih koker ta gofpud to Cerkou (TC 1550: 133 (75a)). Glagol noreti označuje stanje zmedenosti, glagol noriti401 pa je poleg pričakovanega pomena 'spravljati koga v blaznost', izkazoval tudi druge pomenske vrednosti, na kar med drugim kažejo tudi sobesedilno navedene sopomenke. Npr.: 1. tu fe rezhe s'dobrimi beffedami golu-fati, inu noriti, kadar eden fvoje laftne rizhy pres Boshje beffede govory (DB 1584: II,65b); 2. Sakaj Papeshi fo taifti zhas od sazhetka Bonifacia tiga ofmiga, tiga nar hujfhiga lotra (kir je narpoprej ta Svejtftem slatim lejtom norril inu sapelaval) zhudne ygre ygrali (DB 1584: II,89b (prav 90b)); 3. Noryti (Crajnlki) kanjuvati (Slovenlki, Besjazhki) (DB 15584: III,CcVIa). Na pomensko oddaljevanje od glagola noreti opozarja tudi redka vezava tipa noriti koga ob kaj (De bi oni /.../tim Menihom prepouedali, fteimi Odpuski, te boge ludi ob nih denarie noriti inu nih Dushe fepelati (TA 1562: 18b)). Pri povratnih glagolih, ki izkazujejo (tudi) dajalniško ali rodilniško prehodnost,402 je občasno mogoče zaznati večje pomensko osamosvajanje. Glagol ogrditi se npr. pomeni 'iztrebiti se', pojavlja pa se tudi kot sestavina frazema ogrditi se komu v roko,403 ki ga je mogoče razložiti 'povrniti komu dobro s hudim'. 3.3.2 Tudi v knjižnem jeziku 16. stoletja so pogoste rabe prehodnih glagolov brez dodanega (in razločevalnega) predmeta. Skladenjski izpust, ki ne prizadeva razumevanja, omogoča trdna sistemska umeščenost prehodnih glagolov, tvorjenih s pripono -i-. Npr.: 400 Pomenu neprehodnega glagola, ki ga je mogoče zaobseči z razvezavo 'postajati tak, kot kaže podstavni pridevnik', bi pri prehodnem glagolu ustrezal pomen 'delati/narediti koga/kaj takega/tako, kot kaže podstavni pridevnik'. 401 ALi Vinu offertnigaMosha nori, de nemore oftati (DB 1584: II,121a); Ta Suesda nas ie obnorila (JPo 1578: I,40a). 402 O prehodnosti glagolov s se prim. Tomšič 1939: 162-166. 403 Npr. 1. Pfuj Sludi, koku fi fe vletu Ole ogerdil (TC 1595: 168); vtim tudi kriuu deio, de tu bogu nagu ditece, fto merslo vodo obliuaio, de fe zhaßi ofzhi inu ogerdi (TC 1575: 166); 2. Kadar Ji ti tvoje buljhe fturil, inu fe ludje tebi timu pruti v roko ogarde, de ti poterpleinje imafh (TPo 1595: II,220) - wenn du dein beftes gethan haft / vndman dir dagegen in die hand fchmeijfet / du gedult habft (LH 1566: II,CXXXIb). 215 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (1) Sim li jeftBug, de bi mogel vmoriti inu oshiviti, de on k'menipofhle, de bi jeft tiga Mosha od njegovih Gob osdravil? (DB 1584: I,205b); (2) Bug fhe na ta danafhni dan per nas tu zhudu dela, kateru je on taifti krat vtej Pufzhavi fturil, de on senim maihinim, Jkusi fvoj shegen more vun priti, veliku fhpifhati inu shiviti (TPo 1595: II,167); Ta Duh je, kateri oshivy (DB 1584: III,51a) - DER GEISTISTS / DER DA LEBENDIG MACHT (LB 1545: 2152) - Duh je tisti, ki oživlja (SP 1996: 1614);404 (3) On [Chriftus] poprei porasi, kakor osdraui, poprei rashali kakor suefeli, poprei vbye kakor oshiui, poprei obfodi kakor isuelizha (JPo 1578: II,189); (4) Ne kradi fhuhai ne norri405//Dobitag tiga deilla vufi ti fgori (TC 1550: 155 (86a)); (5) Euangelium /.../nam daieMiloft inupruizhnoft/.../kadar fe ta ifti naide: Tako on suefeli: To ie, ftori vefelo Veift, katero fe snijednim delom nemore sadobiti (JPo 1578: III,130b). V posameznih primerih na prehodnost preverjanega izpridevniškega glagola posredno kaže širše sobesedilo, navadno členi naštevalnega niza, ki so lahko rabljeni samo prehodno (kot npr. v prvem zgledu glagol vmoriti ali s predmetom opremljeni glagol ozdraviti iz sledečega odvisnika). V četrtem zgledu ob nepovedni spregatveni obliki ne norri na prehodno rabo in s tem na uresničevani pomen dovolj zanesljivo kaže bližina glagola krasti, pa tudi v drugem stavku posredno navedeni rezultat dejanja. V zadnjem zgledu pomanjkljivo obvestilnost sobesedila oblike suefeli izravnava v nadaljevanju dodana razvezava. Nenavajanje predmeta je praviloma povezano s posplošitvami, narejenimi na osnovi ustaljenih konkretnih rab z jasno izraženo prehodnostjo. Med omenjene posplošitve se uvrščajo ugotovitve, ki imajo splošno veljavni značaj, prepovedi, ki so rezultat dolgotrajnih življenjskih izkušenj itd. 3.3.2.1 Neprehodno rabljeni glagol živeti v 16. stoletju poleg tipičnih okoliščinskih določil izkazuje tudi (danes neznano) dajalniško vezavo, s katero je dodano prislovno določilo namena. Npr.: (1) Ta Prauizhni bode is fuie Vere shiuel (TT 1581-82: II,3); (2) brumsku poshtenu shiueti (TT 1581-82: II,Ab); (3) Inu fo shiueli inu Kralouali Scriftufom Tiffuzh leit (TT 1581-82: II,433, prav 432); (4) Sakai kateri na Meffei terpi, ta neha od Grehou, de vshe naprei ta zhas, kir ima vtim Meffei shiueiti, ne shiui tim zhloveiskim lushtom, temuzh tei voli Boshy (TT 1581-82: II,333). 4 Tako redki glagoli na -eti kot številni na -iti (ali -iti se) so kot prvotni nedovršniki ali na predponsko tvorbo vezani dovršniki sobesedilno pogosto vpeti v (vidsko poenotene) dvo- ali veččlenske nize, med katerimi so zlasti retorično posebej učinkoviti dvočlenski pogosto sopo-menski. Tudi za te glagole je značilna usklajenost vidskega pomena z besedotvorno zgradbo, ki 404 Vidsko razliko med dovršnim glagolom oživiti v DB 1584 in zvezo LEBENDIG MACHT iz LB 1545, ki označuje ponavljajoče dejanje, je povzročila nevtralizacija delnih vidskih pomenov, saj sedanjik s splošnoveljav-nim pomenom omogoča ponavljalno razumevanje glagola oživiti. Vidska korekcija je (na drugem mestu) opravljena že znotraj DB 1584, kjer je izbrani glagol tudi vidsko usklajen z izražanim pomenom: Sakaj tiga Duha Poftava, kateri oshivla v'Criftufi Iesufu,je mene proftiga fturila, odPoftave tiga greha, inu tefmerti (DB 1584: III,84b). Odsotnost zanesljivega podatka o prehodnosti drugotnega nedovršnika povzroča tudi negotovost glede neprehodne rabe. Slednjo ukinja primerjava z najnovejšim slovenskim prevodom: Kajti postava Duha življenja v Kristusu Jezusu te je osvobodila postave greha in smrti (SP 1996: 1693-1694). 405 Spregatveno obliko Rigler pripisuje glagolu noreti (Rigler 1968: 113). 216 Slovnične in pomenske značilnosti izpridevniških glagolov na -eti in -iti ... jo v dokaj urejeni obliki kaže večina glagolov, uporabljenih v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Med ustaljene sopomenske pare, ki so v prevedenih delih uporabljeni bodisi v skladu s prevodno predlogo ali neodvisno od nje, spada npr. dvojica blazniti ali motiti. Navajata jo Trubar in Dalmatin406 kot prevajalca Nove zaveze, v ustreznih evangelijskih odlomkih ali v njihovih razlagah pa se je znašla tudi v Kreljevem in Juričičevem prevodu postile itd. Npr.: Inu da bi fe lih vfi nad tabo blasnili, tako fe vfai nezho blasniti alli motiti nikuli vezh (JPo 1578: I,114b). Priljubljena in učinkovita razširitev v dvojno formulo je pogosto potekala neodvisno od prevodnih predlog. Npr. Kadar pak nifhter taku dobriga nej, meßu omamiti ali glufhiti, kakor kruh inu terplenje (DB 1584: III,80b) - Weil aber nichts so gut ist /das Fleisch zu teubern /als Creutz vnd leiden (LB 1545: 2266). Obstajajo tudi vidsko nepoenoteni nizi, ki so pričakovani, kadar so v razmerju dejanja in stanja kot nanj vezane posledice. Nekajkrat gre za slovnično ohlapnost, ki se je večkrat dogajala Krelju, razložljiva pa je kot posledica slovenskemu jeziku neustreznega prevajanja vidsko ne-diferenciirane nemške iztočnice. Posamične tovrstne primere je mogoče najti tudi pri Trubarju, Dalmatinu in drugje. Zaporedno, hkrati pa na koncu odvisnikov, sta npr. uporabljena glagola zmotiti in zblazniti: inu fo vas s'beffedami smotili, inu vafhe Dufhe sblasnili (DB 1584: III,70a). V prevodno neodvisni (stvarni) register so bile npr. strnjevalno vključene kar tri sopomenke, čeprav jim je do polne sopomenskosti manjkala vidska poenotenost: Vfe tu kar naspohujfha, blasni ali moti, pred tem imamo beshati (DB 1584: I,)((1)VIb). Glagol živeti se pogosto pojavlja v protipomenskem paru z umreti (npr. aku mi shnimi red vmeriemo, taku mi tudi shnim red bomo shiueli (TT 1581-82: II,249)), glagol živiti pa v paru z umoriti (npr. Sim li jeft Bug, de bi mogel vmoriti inu oshiviti (DB 1584: I,205b)). V vidsko nepoenotenem nizu, ki ga opravičuje glasovna ujemalnost glagolskih oblik, pa si npr. sledita protipomenska glagola moriti inu oživiti: Sakaj Puhfhtab mory, ampak Duh oshivy (DB 1584: III,97b). 406 Inu kadar bi fe vfi sblasnili nad tabo: taku bife vfiaj jefit nehotil sblasniti (DB 1584: III,27b) - Vnd wenn sie sich alle ergerten /So wolte doch ich mich nicht ergern (LB 1545: 2062). 217 Predponska glagolska tvorba in njen vpliv na skladenjsko okolje v jeziku Dalmatinove Biblije 0 Predponski glagoli predstavljajo dve tretjini glagolskega besedišča Dalmatinove Biblije. S takšnim deležem zastopanosti (pribl. 2000 glagolov) se uvrščajo med pomembnejše sestavine Dalmatinovega besednega zaklada. S predponsko tvorbo so izhodiščni glagoli raznosmerno pomensko preoblikovani, praviloma pa je izrabljena tudi za spreminjanje njihovih vidskih vrednosti. Pomenski učinki predponske tvorbe, ki se kažejo v spremenjenem, navadno ožje zamejenem pomenu, so ugotovljivi tudi skladenjsko, saj je vezava odvisna od pomena glagolske podstave, ki jo predpone kot besedotvorno sredstvo sooblikujejo.407 Predponska tvorba spreminja vezavne oblike, lahko pa tudi širi ali oži vezavne možnosti podstavnega glagola.408 1 Najbolj tipičen primer širjenja vezavnih možnosti, ki se v Dalmatinovi Bibliji pogosto pojavlja, je nastop prehodnosti prvotno neprehodnih podstavnih glagolov: npr. pasti za koga ^ popasti koga; pihati vpobijene ^podpihati ogenj; skočiti čez zid ^preskočiti titul na začetku; dišati ^ obdišati osmojenje, podišati rožo; hoditi po poti ^ obhoditi deželo.409 Vezava je najpogosteje tožilniška, dajalnik se kot vezavna oblika redko pojavlja (npr. rasti ^ odrasti jarmu; bežati od mesta, pred gospo ^ ubežati meču). Vezava z dvema predmetoma ali združena vezava je redka: npr. teči k studencu ^ zateči vodo komu. Izjemoma se kot vezavni obliki pojavljata še rodilnik, ki je odvisen od refleksivnosti, in predložni tožilnik: npr. gibati se na zemlji ^ ogibati se prijatelja; tekati po hišah ^ vztekati zoper koga. Prehodnost sprožajo različne predpone: pogosteje po-, pre-, ob-/o- in za-, redkeje pa na-, pod-, pri-, do-, od- in vz-. Pomensko so neize-načene, saj lahko izražajo različne krajevne usmeritve (obleči deželo, ogibati se česa, preskočiti titul, podpihati ogenj), signalizirajo majhno ali veliko mero (podišati rožo, obhoditi deželo), kontaktno razmerje (obcoprati koga), dovršitev dejanja (dostati čas, prestati farlikost) in še kaj. Več pomenske homogenosti kaže presoja podstavnih glagolov, saj med njimi prevladujejo glagoli premikanja (hoditi, pasti, sesti, skočiti), sledijo pa jim glagoli stanja (dišati, spati, stati). 407 Obravnava se osredinja na opazovanje sprememb, ki jih predponska tvorba povzroča v desnem skladenjskem okolju, ker so te v Dalmatinovi Bibliji zaradi pogostosti posebno izrazite. Predponska tvorba lahko vpliva tudi na spremembo levega delovalnik - osebka, pri čemer je najmočneje zastopana oblika s tipološko spremembo osebka: npr. lilije dišijo - podišati rožo. O spreminjanju levega delovalnika prim. Toporišič 1976b: 462 in 472; Toporišič 1982: 82-86; Križaj 1982. 408 Razprava, ki je bila objavljena leta 1986, se opira na teoretično osnovo, kakršno je tedaj zagotavljalo slovensko in tuje jezikoslovje (vlogo predpon pri spreminjanju vezljivostnega polja podstavnih glagolov v slovenskem knjižnem jeziku je npr. raziskoval Dular 1983a: 281-287, predvsem pa 284-286). V nadaljnjih dveh desetletjih se je slovenska vezljivostna teorija (ob navezavi na tujo, zlasti slovansko) intenzivno razvijala. A. Žele je s tega področja objavila vrsto razprav, dve monografiji (2001 in 2003), zlasti na osnovi vezljivosti, izkazane v SSKJ, pa izdelala vezljivostni slovar slovenskega jezika (Žele 2008). 409 Za prikaz posameznih tipov vezavnih sprememb so izbrani primeri iz Dalmatinove Biblije, ki so najpogosteje vsebinsko nepovezani, čeprav bi prehode in spremembe najbolje ilustrirali vsebinsko sorodni primeri: npr. skočiti čez zid - *preskočiti zid; skočiti na koga - *naskočiti koga. Vsebinsko paralelni primeri bi hkrati ponazarjali prvi algoritemski korak in tvorjenko kot rezultat šeststopenjskega algoritemskega procesa. Prim. Toporišič 1980b: 141-151. 219 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 1.1 Pomenska razdalja med neprehodnim podstavnim in prehodnim sestavljenim glagolom se nemalokrat zmanjša, če pri primerjanju upoštevamo posebne pomenske odtenke podstavnih glagolov, ki so nastali z leksikalizacijo glagolskih metonimij. Pomenski premik spremeni vezavo, saj prej prosto dodano primično določilo postane vezavno in obvezno, kar pomeni, da je glagol prehoden, prehodnost pa izražena s prostim predložnim morfemom: hoditi + za Kristusom ^ hoditi za + Kristusom 'nazorsko slediti' ^ obhoditi deželo. 1.2 Razvrščevalno dilemo ustvarjajo tisti tvorjeni podstavni glagoli, ki so formalno sicer neprehodni, s pretvorbo pa jim je mogoče določiti notranji predmet: npr. grešiti ^ delati greh. V Dalmatinovi Bibliji se lahko nekateri od teh glagolov pojavljajo z notranjim predmetom, ki je največkrat korensko izenačen: npr. grešiti en greh, hoditi pot, služiti službe. Tako se po formalni plati uvrščajo med prehodne glagole, pri katerih predponska tvorba lahko vpliva le na tipološko spremembo tožilniškega predmeta: npr. grešiti en greh ^ zgrešiti Davida; služiti službe ^ zaslužiti odpustek. Primerjava Dalmatinove Biblije z Japljevim prevodom kaže, da ta tip vezavne spremembe razvojno slabi, saj zveze z istorečnim (tavtološkim) predmetom nasprotujejo prizadevanju za racionalnost, ki je v jeziku nenehno živo. Npr.: AKu gdu vidi fvojga Brata grejhiti en greh (DB 1584: 111,126a) - Kateri vqj, de njegov brat en gr$h jtury (JB 17861: X,544). 2 Izhodiščnemu glagolu dodana predpona lahko prehodnost tudi odpravlja, kar je v Dalmatinovi Bibliji znatno redkeje izpričano kot obratna možnost: npr. boleti koga kaj, boleti komu kaj (Ali meni tu v'ferci boly, Inu me bodde v'moih obyftih (DB 1584: I,297b)) ^ zboleti; dahniti komu v nos ^ zadahniti; gledati človeške otroke, na to trdnost ^pregledati 'spregledati'; čuditi se česa ^ prečuditi se. Pregled predpon, ki sprožajo takšno, po frekvenčni plati neizrazito spremembo, kaže dokaj pester izbor: iz-, od-, pre-, z-, za-. Zanje je značilna tudi pomenska približanost, saj večinoma izražajo začetno ali končno dovršitev dejanja podstavnega glagola. 3 Vrsta primerov iz Dalmatinove Biblije kaže, da sta tudi prosti morfem se oz. z njim izražena povratnost prehodnega ali neprehodnega podstavnega glagola tesno povezana s predponsko tvorbo. 3.1 Predpone na-, od-, raz- in druge spreminjajo neprehodne podstavne glagole, ki se pomensko večinoma uvrščajo med glagole premikanja, v glagole s prostim morfemom se: npr. leči na posteljo ^ naleči se na špejs; leteti v puščavo ^ razleteti se; teči okoli dežele ^ razteči se, uteči se. Čeprav naštete predpone največkrat res izražajo različne prostorske usmeritve, pomensko niso docela homogene, saj npr. predpona u- izraža zmanjšanje ali izrabo. 3.2 Pojav refleksivnosti se lahko ujema z izgubo prehodnosti podstavnega glagola:410 npr. pisati kaj, kaj komu ali pisati od česa ^ podpisati se; ajfrati za Gospoda, čez hudobne, zoper koga ^ doajfrati se do smrti; gledati obraz, na to trdnost, k tvoji hiši ^ dogledati se do sitosti, nagledati se do sitosti. Spremembo bi bilo mogoče uvrstiti med primere oženja skladenjskega okolja. Povzročajo jo različne predpone, ki se tudi pomensko razlikujejo: npr. do-, na-, od-,pod-, za-. Trdnejše pomensko jedro predstavlja le izražanje 'polne mere', saj ta pomen uresničujeta predponi do- in na-. 410 Glede recesivnosti kot spremnega pojava prostega zaimenskega morfema v slovenskem knjižnem jeziku prim. Dular 1983a: 282; Vincenot 1975: 260-261 in Toporišičeva ocena tega dela »Poskus slovenske slovnice C. Vincenota« (Toporišič 1979: 487). 220 Predponska glagolska tvorba in njen vpliv na skladenjsko okolje v jeziku Dalmatinove Biblije 3.3 V Dalmatinovi Bibliji je pogosto mogoče naleteti na primere, kjer podstavnim glagolom dodane predpone sicer sprožajo refleksivnost, vendar s tem vplivajo le na zamenjavo vezavne oblike (praviloma najpogostejše tožilniške s »sistemsko« rodilniško), ne povzročajo pa nepre-hodnosti: npr. misliti kaj ^ domisliti se česa; govoriti kaj ^ izgovoriti se punta, odgovoriti se tožbe, podgovoriti se s kom, zgovoriti se s kom; vzeti kaj ^ anvzeti se česa; nesti kruglo na rami ^ zanesti se dobrega. Tudi tovrstno skladenjsko spremembo lahko povzročijo različne predpone, ki pa pomensko ne oblikujejo trdnejših stičišč: an-, do-, iz-, od-, po-,pod-, za-. 4 Zamenjava vezavne oblike se kot končni rezultat pojavlja tudi pri obratnem postopku -opuščanju morfema se ob predponskih glagolih. Tovrstni premiki so v Dalmatinovi Bibliji redko uresničeni: npr. špotati se komu ^ zašpotati koga; sramovati se česa ^ zasramovati koga. V obeh primerih povzroča premik predpona za-, ki nastopa v kontaktnem pomenu. 5 Predponska tvorba v Dalmatinovi Bibliji pogosto povzroča spremembo vezavnih oblik. 5.1 Zamenjava največkrat poteka v smeri dajalnik ^ tožilnik (npr. služiti komu ^ zaslužiti odpustek)411 ali obratno (npr. nesti ovco ^ zanesti komu 'prizanesti'). Rodilnik se kot zamenje-vana ali kot nadomestna vezavna oblika pojavlja veliko redkeje (npr. grešiti resnice ^pregrešiti Gospodu; sekati drva ^ nasekati drv). Na tej točki so tudi diahronično ugotovljivi odmiki od Dalmatinove prakse. Tako je npr. pri Dalmatinu rodilniška vezava glagola grešiti, ki je bila resda posneta po Lutrovem prevodnem zgledu, zanesljivo kazala na pomenski vrednosti 'zgrešiti' in 'ne upoštevati' (grešiti pota; grešiti pravd, resnice, zapovedi). V naslednjih stoletjih se je ta pomen izgubil, skupaj z njim pa je šla v pozabo tudi rodilniška vezava. Tudi raba predponskega para pregrešiti z dajalniško vezavo je do danes že zastarela (SSKJ evidentira le zveze pregrešiti kaj in pregrešiti se nad očetom, zoper očeta412). Dalmatin Luter Japljeva Biblija 1 On me pufty pota grifhiti (DB 1584: II,56b) Er lesst mich des weges feilen (LB 1545: 1384) Moje Jtfse je prevernil (JB 1802: VI,444) 2 Ti vfe te poteptafh, kateri tvoih Praud grifhe (DB 1584: I,311a) Du zutrittest alle die deiner Rechte feilen (LB 1545: 1074) ' Ti savershefh vfe, kateri od tvojih sapöved odftopio (JB 1798: IV,313) Naštete spremembe vezavnih oblik povzroča razmeroma majhno število predpon, ki se frekvenčno razvrščajo takole: za-, u-, pre-, na-. Čeprav pomensko niso izenačene, občasno le prihaja do večje pomenske sorodnosti med njimi. Zamenjava tožilniške vezave z rodilniško je skoraj tipična za predpono na- v vlogi izražanja določene količine ali polne mere. Zamenjavo rodilnika ali dajalnika s tožilnikom rada sproži predpona za-, kadar signalizira kontaktno razmerje. Nadomestitev tožilniške vezave z dajalniško je zaznavna pri predponah, ki označujejo oddaljevanje ali usmerjenost mimo česa (npr. zanesti komu, pregledati komu). Jezikovni razvoj, ki ga je mogoče ugotavljati s primerjanjem Dalmatinovega in Japljevega biblijskega prevoda, po dveh stoletjih ne potrjuje več vseh nakazanih tipov vezavnih sprememb. 411 Pri tem tipu, kjer tožilnik in dajalnik nastopata kot zamenjevani ali kot nadomestni vezavni obliki, bi bilo treba natančneje razlikovati med pravimi, vezavno neokrnjenimi zvezami in tistimi, pri katerih tožilnik ali dajalnik predstavljata položajsko upravičene, eliptično skrajšane polne strukture, to je primere združene tožilni-ško-dajalniške vezave. O tem Dular 1983/84: 289-293. 412 SSKJ III (1979): 1024. 221 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 5.2 Na predponsko tvorbo se veže tudi premik od vezavne oblike, ki jo predstavlja predložni sklon, k nepredložnemu sklonu. Zanimivo je, da izrazitejših primerov za obratno pot v Dalmatinovi Bibliji ni moč zaslediti. Zelo pogosto se spreminjajo tožilniške, mestniške in orodniške predložne zveze, rodilniške in dajalniške pa redko: npr. lagati čez ali zoper koga ^ oblagati koga; skrbeti za koga ^ oskrbeti koga; dišati pred Gospodom ^ obdišati osmojenje, podišati rožo; jokati pred kom ^ objokati koga. Jasno zaznavna je tendenca k tožilniški vezavi predponskih glagolov, dajalniška pa se pojavlja le izjemoma413 (npr. grešiti pred kom ali grešiti zoper očeta ^pregrešiti očetu). Tovrstne spremembe v Dalmatinovi Bibliji povzročajo različne predpone, ki so tudi pomensko raznosmerne: npr. ob-/o-, za-, po-, pre-, do- in u-. Več enotnosti kaže pomensko sistematiziranje izhodiščnih glagolov, saj med njimi prevladujejo glagoli premikanja: npr. bežati, hoditi, iti, teči, sledijo pa jim glagoli stanja: npr. dišati, spati, trpeti, ter glagoli, ki označujejo govorno dejavnost: npr. govoriti, posredno pa tudi glagoli kot lagati, pričati itd. Veliko predložnih vezav izhodiščnih glagolov je do danes že zastarelo. V pozabo so šle predvsem tiste, ki so bile posnete po Lutrovem prevodnem zgledu: npr. molčati, pisati, govoriti od koga ali česa ^ molčati, pisati, govoriti o kom ali o čem; dišati pred Gospodom ^ dišati Gospodu. Premike od kalkiranih vezav je v prvi vrsti pospeševala pomenska »netipičnost« posameznih predlogov414 ter predstavna neustreznost predložnih zvez, ki je nujna posledica prevzetosti pomenov. 5.3 Posebna pomenska vrednost, ki jo glagol dobi z dodano predpono, neredko zahteva skladenjski premik od enojne k združeni vezavi, kar skladenjskopomensko pomeni vključevanje drugega delovalnika, ki je predstavljen z dajalniško vezavno obliko: npr. sekati les ^ usekati glavo gostu, odsekati roko komu; pahniti koga na tla ^ spahniti vrat psu; meriti cimper ^ odmeriti lon komu. Skoraj polovico manj je primerov nadomeščanja združene vezave z enojno. Najpogostejši je premik od tožilniške vezave k tožilniško-dajalniški. Druge možnosti so manj tipične: npr. molčati od česa ^ zamolčati kaj komu; dvojiti parklje ^ razdvojiti človeka zoper očeta; kazati na sebe ^ izkazati prijazen Gospodu. Pri prevladujočem tipu (T ^ T + D)415 se pogosteje uveljavlja le predpona od- (npr. odmeriti mero komu, odpustiti grehe komu, odsekati roko komu, odšteti kožice kralju), ostale (pod-, pri-, s-, u- in za-) so redke. Pomenski spekter naštetih predpon ni preširok, kar posredno kaže na uveljavljanje določene tendence pri tem tipu vezavne spremembe: predpone najpogosteje označujejo ločitev dela od celote ali oddaljitev. Ta pomen po zakonu nasprotja dopolnjuje druga jasno izoblikovana pomenska vrednost, ki jo predstavlja dodajanje. Oddaljevanje z različnimi smernimi odtenki izražajo tudi predpone od-, u- in s- (npr. odsekati, usekati, spahniti). Pomenska sestavina oddaljevanja ali oddaljenosti je bolj ali manj jasno vidna tudi pri pomenih predpon za- in od- (npr. zamolčati kaj komu, odpustiti grehe komu). 5.4 Kadar skladenjski učinek predponske tvorbe zaradi izenačene vezave formalno ni razviden, je na pomensko specifičnost, ki jo vnašajo predpone, možno zanesljivo sklepati tudi na podlagi vsebinskih sprememb predmeta: npr. kopati rude, železo, studenec - pokopati pobijene, zakopati koga; govoriti kaj (vezavna oblikaje navadno nepredložni tožilnik ali predmetni odvisnik) 413 Zveze z dajalnikom so po mnenju B. Pogorelec (1968: 145-150) pomensko intenzivnejše in zato tudi stilno bolj učinkovite kot številčno prevladujoče zveze s tožilnikom, pa tudi bolj kot zveze z rodilnikom. 414 Npr.: vloga izražanja 'določenosti vsebine' pri predlogu od- (npr. prerokuie od Chriftufa) zavzema ob konkretni pomenski vrednosti, to je izražanje 'premikanja od središča navzven', ter ob izražanju 'izvora' in 'vzroka' le obrobno mesto. O tem M. Orožen 1975: 13-26, zlasti 19-20. 415 V razpravi so uporabljene ustaljene okrajšave za sklone (R - rodilnik, D - dajalnik, T - tožilnik, M -mestnik, O - orodnik). Predložne zveze so prav tako skrajšane na že ustaljeni način: tako, da so predlogi dodani okrajšavam za sklone (npr. Tna). 222 Predponska glagolska tvorba in njen vpliv na skladenjsko okolje v jeziku Dalmatinove Biblije - nagovarjati koga; piti vino - zapiti deklice; valiti kamen - razvaliti mesto, altarje, tabre; mleti ječmen, man - razmleti gore. Pomenskemu okviru, ki ga zarisuje izhodiščnemu glagolu dodana predpona, ustreza večje ali manjše število predmetov, kar je neredko povezano z bolj ali manj intenzivnim pomenskim razvojem: npr. buditi koga - obuditi preroka, ohranjenika, junaka, rih-tarja; ajfer, greh, kreg, vero, besedo, ime; nositi ime, dolg, križ - *obnositi rute (^ obnošene rute); pljuvati slino, ogenj, norost - zapljuvati koga. Tipološke razlike med predmeti je mogoče predstaviti z ohlapnejšimi ali bolj natančnimi določevalnimi nasprotji: npr. konkretno - abstraktno, živo - neživo, človek - predmet ali snov -predmet, predmet - prostor itd. Naštetim vsebinskim spremembam predmetov se pridružuje tudi nasprotje med edninskostjo in množinskostjo ter med neobvezno in obvezno edninskostjo ali množinskostjo,416 ki je v prvi vrsti oprto na pomenske vrednosti predpon, hkrati pa tudi na vid-sko komplementarnost izhodiščnega in predponskega glagola: npr. trgati rože, klasje, koprive - utrgati list; loviti človeka, kralje - poloviti lisice; trpeti nujo - potrpeti nadloge. Množinskost predmeta nedvomno terja predpona po-, ki izraža uveljavljanje dejanja podstavnega glagola na večjem številu predmetov. Krog predpon, ki zaradi svojih pomenskih vrednosti zahtevajo vsebinsko različen izbor predmetov, je dokaj širok: za-, po-, ob-/o-, na-, raz-, u- itd. Njihov pomenski spekter je barvit in brez izrazitejših vsebinskih jeder. 5.5 V Dalmatinovi Bibliji je mogoče opaziti več parov izhodiščnih in predponskih glagolov, ki imajo v skladenjskem okolju poleg obveznega tožilniškega predmeta tudi prislovno določilo. Ločeno obravnavo zaslužijo predvsem tisti, pri katerih predponska tvorba povzroča naslednjo zamenjavo skladenjske vloge dopolnil: tožilniški predmet podstavnega glagola vstopa v predložno zvezo, ki pri predponskem glagolu stavčnočlensko opravlja vlogo prislovnega določila sredstva. Samostalniški del predložne zveze, ki v vlogi prislovnega določila kraja obvestilno osvetljuje izhodiščni glagol, pa postaja tožilniški predmet predponskega glagola, torej njegovo prvo desno dopolnilo: npr. šivati zaplato na gvant ^ zašivati gvant z zaplato; lučati kamenje v koga ^ razlučati koga s fračo; streliti špejs v kralja ^ prestreliti mladenče z lokom, ustreliti kralja s strelo. Zamenjava prislovnih določil pri opisani skladenjski konverziji navadno poteka v naslednji smeri: prislovno določilo kraja ^ prislovno določilo sredstva, le izjemoma je lahko tudi drugače enosmerna: prislovno določilo načina ^ prislovno določilo izvora (npr. kupiti dušo za denarje ^ izkupiti veliko denarjov od sužnjov) ali prislovno določilo izvora ^ prislovno določilo namena (npr. delati lonec iz gline ^ podelati zlato k maliku). Pregled predpon, ki povzročajo tovrstne skladenjske premike,417 kaže pester sestav: za-, po-, pre-, raz-, ob-, u-, iz-. Pomensko so raznolike, prevladujejo pa različne prostorske usmeritve (npr. povleči, prestreliti, razlučati, zašivati itd.). 6 Med skladenjske učinke predponske tvorbe je mogoče šteti tudi redukcijo možnih oko-liščinskih določil, ki skladenjsko neobvezno razširjajo okolje izhodiščnega glagola. Predpone do-, iz-, na-, od-, po-, pod-, pri-, s-/z-, u-, v- in za- uresničujejo smerne pomene, s tem pa pomen ožje zamejujejo in specializirajo. V skladenjskem okolju pomensko širših podstavnih glagolov je mogoče odkrivati prislovna določila kraja, ki dejanje pojasnjujejo z ozirom na izhodišče, pot ali cilj, pri sestavljenih glagolih pa se običajno pojavlja le ena ali dve možnosti: npr. gnati koga iz mesta, gnati živino pred sabo, gnati ovce v puščavo - izgnati človeka iz paradiža in izgnati koga vunkaj od mene; iti za nami, iti na polje, iti iz lete dežele, iti iz Lejinega šotora v Rahelin šotor - zaiti v puščavi; ptica leti skozi luft, leteti iz barke, postojen leti k 416 Glede odvisnosti predmetne samostalniške fraze od glagola prim. Toporišič 1976b: 472. 417 Prim. A. Bemova 1982: 143-148. 223 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja špendij - prileteti k meni, prileteti od koder koli. Predpone s prostorskim pomenom delujejo usmerjevalno pri izboru predložnih zvez, ki opravljajo vlogo okoliščinskih določil. Posledica tega je pogosta predponsko-predložna harmonija: npr. izgnati koga iz dežele, naslanjati se na roko, obiti kožice okoli rok, odvaliti kamen od luknje, potresti sol po njih, podložiti rute pod pazduhe, vlesti v jame. Takšna okoliščinska določila so vezavna, kar pomeni, da je bil s predponsko tvorbo opravljen premik od primičnega k vezavnemu dopolnilu.418 Tipična oko-liščinska dopolnila, ki so na pomenski ravni obvezna ali intencijska,419 zahtevajo tudi glagoli s kvantitativnim pomenom predpon: npr. počakati eno malo, ukusiti eno malo medu, udeliti komu manje, napiti se dobro, narezati kolokvint svoj gvantpoln, objesti se do smrti, razzlobiti se silno, zakesniti se dolgo. Predpone po-, u-, na-, ob-, raz-, za-, ki izražajo majhno ali veliko mero, visoko stopnjo, oddaljenost v času in podobno, zahtevajo ob sebi načinovna in količinska prislovna določila. Ker našteta okoliščinska določila zanesljivo kažejo na pomensko vrednost predponskih glagolov, so dragocen pripomoček pri njihovi pomenski interpretaciji z večje časovne oddaljenosti, še posebej v primerih, ko so predponski glagoli že občuteni kot zastareli. 7 Zgledi iz Dalmatinove Biblije kažejo, da predponska tvorba lahko povzroči tudi premik od pomožnega oz. nepolnopomenskega glagola k polnopomenskemu in obratno. 7.1 Biblija ponuja nekaj več primerov za pomensko okrepitev, ki nastaja pri sestavljenih glagolih. Premik sprožajo različne, pomensko nepribližane predpone: do-, ob-, od-, po-, pre-, z-, za- in še nekatere (npr. moči Gospodu služiti, moči erbati, moči mesto noter vzeti ^ pomoči Izraelu, premoči koga, premoči en ubog ofer; pustiti očeta žalbati ^ odpustiti dolg komu; reči komu vunkaj pojti ^ obreči svojo ženo; misliti umoriti Jerobeama ^ zmisliti kunštno delo). Predponska tvorba prav tako lahko odpravlja možnost vezave izhodiščnega glagola premikanja z namenilnikom ali nedoločnikom v vlogi izražanja cilja glagolskega dejanja: npr. iti ovce strič, iti čredo .striči ^ zaiti na polju, doiti koga. 7.2 Sestavljenost s predpono lahko povzroči nepolnopomenskost, ki jo skladenjsko signalizira nedoločnik kot obvezno vezavno dopolnilo modalnih glagolov: npr. kazati pot komu, kazati ropanje komu ^ ukazati govoriti, ukazati jesti telo; povedati kaj komu ^ zapovedati izraelske otroke v porodu umoriti, zapovedati komu kaj storiti; tožiti Jonatanu svojo nujo ^ vztožiti se žnjo okoli hoditi. Spremembo povzročajo redke predpone, ki se pomensko le delno prekrivajo: u-, vz-, za-. 8 Pri opazovanju desnega skladenjskega okolja predponskih glagolov v Dalmatinovi Bibliji je mogoče odkriti več vezavnih oblik, ki opravljajo isto skladenjskopomensko vlogo, kar pomeni, da so variantne ali dvojnične420 in zato tudi potencialno konkurenčne. Na osnovi pogostnosti je mogoče ugotavljati stopnjo zaostrenosti posameznih tekmovalnih razmerij in stopnjo uveljavljenosti vezavnih dvojnic, z upoštevanjem še nekaterih dejstev (prevzetost, narečnost itd.) pa se približevati tudi njihovi stilni vrednosti tako v istočasnem prerezu kot pri raznočasni primerjavi. Kot konkurenčne dvojnice najpogosteje nastopajo nepredložni in predložni skloni (npr. R in Mna, R in Tčez, D in Mna ali Onad, D in Tzoper, T in Onad), še večkrat pa samo predložnosklonske vezavne oblike (npr. Tzoper in Tpred; Dk in Dproti; Mna, 418 Glede vezavnosti prislovnih določil prim. Toporišič 1976b: 463; Dular 1983a: 285; M. Križaj 1982: 189-213. 419 Prim. A. Bemova 1982: 143-148. 420 Strokovni izraz je posnet po Dularjevi rabi v 1983b: 187-207 in 1983/84: 290, kjer je pojasnjena tudi pojmovna razlika med dvojnično, dvojo in dvojno vezavo. 224 Predponska glagolska tvorba in njen vpliv na skladenjsko okolje v jeziku Dalmatinove Biblije Onad, Dproti in Tzoper). Konkurenčna napetost med nepredložnimi skloni kot vezavnimi oblikami je v Dalmatinovi Bibliji redko zaznavna (npr. R in D: navaditi se česa - navaditi se čemu). Konkurenčno razmerje navadno oblikujeta dve vezavni obliki, redkeje pa tri ali celo štiri (npr. navaditi se česa, čemu, k čemu; pregrešiti se na kom, nad kom, proti komu in zoper koga). Ugotavljanje številčno močnejših in domnevno tudi stilno nevtralnejših vezavnih različic v Dalmatinovem jeziku kaže naslednjo podobo: zveza navaditi se česa je pogostejša kot navaditi se čemu, pomanjkati na enem možu pogostejša kot pomanjkati enega moža, usmiliti se čez koga se rabi pogosteje kot usmiliti se koga, izkazati milost komu pogosteje kot izkazati milost nad kom ali na kom, pregrešiti komu pogosteje kot pregrešiti zoper koga, približati se komu pogosteje kot približati se proti komu, pregrešiti se nad očetom pogosteje kot različice pregrešiti se na očetu, proti očetu, zoper očeta itd. Zveza objokati koga odločno prevladuje nad osamelo pojavitvijo zveze objokati nad očetom, ki je očitna posledica vklenitve: Ti nebojh Jkusi mezh vmerl: temuzh ti bojh v'myru vmerl: inu kakdr fo nad tvojmi ozheti /.../ shgali inu objokali: Ah Gofpud. (DB 1584: II,44b). Konkurenčna napetost med nepredložnimi in predložnimi skloni se nekoliko pogosteje razrešuje v korist zadnjih.421 9 Več vezavnih različic, ki so bile sodeč po pogostnosti pri Dalmatinu še nevtralne, je do danes že izginilo iz rabe: npr. usmiliti se čez koga, izkazati milost nad mano; neaktualni sta tudi obe vezavni različici: pregrešiti komu in pregrešiti zoper koga itd. Jezikovna raba se je v vmesnih stoletjih postopoma nagibala k izboru vezavnih oblik, ki niso bile oblikovane po tuje-jezičnem vzoru. Izbor vezavnih možnosti predponskih glagolov pa so v Dalmatinovi Bibliji v precejšnji meri razširjale prav te. Odkrivati jih je mogoče s primerjanjem Dalmatinove Biblije in Lutrovega prevodnega zgleda. Takšna primerjava lušči tudi primere tekstovno nevzporedne rabe, kar ne dokazuje le trdne vpetosti v Dalmatinovo ubesedovalno prakso, ampak običajno kaže tudi na tolikšno stopnjo posvojenosti, da so jo razrahljala šele naslednja stoletja. Vezavno skladnost najpogosteje izpričujejo številni frazemi in stalne zveze, ki so bile dobesedno prevedene. Npr.: (1) Dalmatin: Inu letu, jeh'Grehupoftalu (DB 1584: I,193a); Luter: Vnd das geriet zur sunde (LB 1545: 655); (2) Dalmatin: Kadar je on pak ta Saulou fhkriz bil odresal, je on fam v'febe vdaril (DB1584: I,163b); Luter: Aber da er den zipffel Saul hatte abgeschnitten / schlug er in sich (LB 1545: 554); (3) Dalmatin: Neli tukaj oben GOSPODNIPrerok, de bi GOSPVDA fkusi njega fvejta vprafhali? (DB 1584: I,203b); Luter: Jst kein Prophet des HERRN hie / das wir den HERRN durch jn rat fragten ? (LB 1545: 686). Pri delu teh zvez je leksikalizacija nastopila že v matičnem jeziku, zato so pogosto občutene kot nemotivirane. Po Lutrovem vzorcu so izoblikovane tudi pleonastične zveze: take, pri katerih se objekt kot vezavno dopolnilo korensko izenačuje z glagolom, in take, pri katerih je informativno neobvezno dodan sestavljenemu glagolu. Npr.: 421 Dular ugotavlja, da je prizadevanje za analitičnost ena od temeljnih razvojnih usmeritev v zadnjih stoletjih, ki so se pokazale pri razreševanju konkurenčnih razmerij vezavnih dvojnic (Dular 1983b: zlasti 190). 225 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (1) Dalmatin: Ali GOSPVDje menipokasal, da on bofmerti vmerl (DB 1584: I,207b); Luter: Aber der HERR hat mir gezeigt / das er des tods sterben wird (LB 1545: 699); (2) Dalmatin: inu fmo Ziklag s'ognjomposhgali (DB 1584: I,167a); Luter: vnd haben Ziklag mit fewr verbrennet (LB 1545: 566). Vezavno odvisnost od nemških vzorcev je mogoče odkrivati tudi v primerih, kjer Dalmatin besedotvorno trdno stoji na domačih tleh, saj zna tujemu nesestavljenemu ali sestavljenemu glagolu poiskati pomensko enakovreden in besedotvorno neodvisen domač ustreznik. Npr.: (1) Dalmatin: fe neisneverite od GOSPVDA (DB 1584: I,86b); Luter: Fallet nicht ab vom HERRN (LB 1545: 286); (2) Dalmatin: Inu pole, ony nas pufite tiga vplatiti (DB 1584: I,242b); Luter: Vndsihe /Sie lassen vns des entgelten (LB 1545: 820). Da bi podoba le ne bila preveč enostransko izrisana, je treba omeniti, da je vključevanje predponskih glagolov kot domačih besedotvornih ustreznikov v prvi vrsti določevalo uporabo vezavnih možnosti slovenskega jezika. Npr.: (1) Dalmatin: Ioab je njopodvuzhil, kaj bi imela govoriti (DB 1584: I,175a); Luter: Joab gab jr ein /was sie reden solt (LB 1545: 594); (2) Dalmatin: Perpafhi vfiakoteri fivoj Mezh k'febi (DB 1584: I,164a); Luter: Gürte ein jglicher sein schwert vmb sich (LB 1545: 556-557). 9.1 Nekaj izrazitejših premikov pri izboru vezavnih oblik je mogoče zaznati že po dveh stoletjih jezikovnega razvoja. Jasno jih pokaže primerjava Dalmatinovega in Japljevega biblijskega prevoda. Japljeva faza se pogosto približuje današnji ali se celo izenačuje z njo. Tako je npr. v Dalmatinovi Bibliji uveljavljeno dajalniško vezavo glagolov siliti in posiliti, ki jo je mogoče pojasnjevati s sugestivnostjo pogosto rabljene, pomensko širše zveze storiti silo komu, pri Japlju že nadomestila tožilniška; nepredložno rodilniško pri glagolu začuditi se predložna tožilniška ali orodniška itd. Npr.: (1) Dalmatin: ony fivoim lafitnim Seftram fylio (DB 1584: II,70a); Japelj: brat fivojo feftro /.../pojili (JB 1802: VII,120); (2) Dalmatin: vus vulni Svejt fe je sazhudil te Svirine (DB 1584: III,145b); Japelj: Inu z^l fivj fe je zhes to fverino zhudil (JB 17861: X,592). V Japeljevem prevodu je mogoče zaznati opuščanje predložnosklonskih različic v korist nepredložnih, čeprav zamenjava ni potekala strogo dosledno in ni bila dokončna: npr. zveza usmiliti se čez koga še prevladuje nad usmiliti se koga, zvezo približati se h komu pa že začenja izrivati različica približati se komu. Vezavne razlike med Dalmatinovim in Japljevim biblijskim prevodom je ustvarjalo tudi Japljevo422 razgrajevanje in opuščanje biblijskih frazemov423 (primer 1), njegovo prizadevanje za predponsko-predložno usklajenost (primer 2) ter opuščanje informativno nenujnih predmetnih dopolnil oziroma ukinjanje tavtoloških predmetov (primera 3 in 4). Npr.: 422 Mišljeni so vsi prevajalci, ki so sodelovali pri prvem slovenskem krščanskem prevodu Biblije. 423 Prim. M. Orožen 1984a: 153-177 in 1984b: 249-274. 226 Predponska glagolska tvorba in njen vpliv na skladenjsko okolje v jeziku Dalmatinove Biblije (1) Dalmatin: On je tudi fvojo Mater, Maeho, od te flushbe poftavil (DB 1584: I,195a); Japelj: Zelu Maaho fvojo mater je odftavil (JB 1802: II,363); (2) Dalmatin: is roke tvojga Synu, hozhem je [Krajleftvu] jeft odtergati (DB 1584: I,191b); Japelj: is roke tvojiga fyna bom toiftu istergal (JB 1802: II,338); (3) Dalmatin: vse velike hijhe je on s'ognjom feshgal (DB 1584: I,219b); Japelj: vfe hijhe je poshgal (JB 1802: II,539); (4) Dalmatin: INu ondi je bil en flovezh sanikerni Mosh /.../ta je s'Trobento satrobental, inu je djal (DB 1584: I,179b); Japelj: Sgodilu fe je pak, de je tam en flovezh hudobni mosh bil /.../Ta je satrobgn-tal, inu rqkal (JB 1802: II,242). Med vzroki za nastale razlike v desni vezljivosti sta poleg odstranjevanja skladenjskih kal-kov vsaj še dva: pojmovni premiki in v tesni povezanosti z njimi tudi spremenjena razvrstitev predložnih zvez in sklonov. Kljub vsemu pa Japljeva praksa še ne predstavlja odločilne zareze med starim in novejšim stanjem.424 Že Breznik ugotavlja, da je skladenjske germanizme dosledno odstranjeval šele Ravnikar in v zvezi s tem uvajal tudi slovensko vezavo glagolov.425 10 Osnovni namen pregleda skladenjskih učinkov predponske tvorbe je bil podati elemente »delujočega« sistema v Dalmatinovi Bibliji. Popolnejši sinhronični in diahronični prikaz bi bilo mogoče doseči z natančnejšim vzročno-posledičnim pojasnjevanjem sprememb v desni vezlji-vosti predponskih glagolov, predvsem z osvetlitvijo pomenskih premikov, s katerimi so pogosto povezane. 424 M. Orožen pri raziskovanju razvoja predložnih zvez ugotavlja, da zakonitosti, ki so veljale za pretekla obdobja, prenehajo z Ravnikarjem in Ciglerjem (Orožen 1975: 16). 425 Prim. Breznik (1917: 170 in dalje). Med drugim s primerom ilustrira tudi premik usmiliti se čez koga ^ usmiliti se koga. Konkurenčna razmerja glagolov v Dalmatinovi Bibliji 0 Za Dalmatinovo Biblijo je značilna precejšnja besedotvorna in pomenska razgibanost glagolskega besedja. Težka prevodna naloga, ki jo je predstavljala prva slovenitev biblije, je Dalmatinu v veliki meri uspevala tudi zaradi premišljenega izbora in izrabe glagolov. Med pribl. 3300 glagoli je mogoče odkriti veliko število oblikovno različnih, pomensko pa izenačenih in zato sobesedilno zamenljivih glagolov, ki zaradi take neskladnosti med obliko in pomenom dobivajo značaj konkurenčnih razmerij. Ker se je knjižni jezik normativno šele ustaljeval, visoko število takih razmerij ne preseneča. Potreba po odstranjevanju napetosti, ki je v jeziku nenehno prisotna, je znano gibalo jezikovnega razvoja,426 saj povzroča pomembne sistemske preureditve. Ravnovesje se ponovno vzpostavlja z izločanjem odvečnih členov iz rabe ali pa s pomensko diferenciacijo, ki opravičuje njihov obstoj. 0.1 Obstajanje raznovrstnih variant zagotavlja možnost izbire. S tem je izpolnjen tudi pogoj za različno stilno vrednost.427 Kot osnovno presojevalno merilo stilnosti, ki mu je mogoče pripisati objektivnejšo veljavo, je bila upoštevana pogostnost, saj so večinske različice praviloma stilno nevtralnejše od redko rabljenih. Vlogo pomožnih pa so opravljali: narečna ali pokrajinska pripadnost in v tesni zvezi s tem morebitni »govorni« značaj različice, arhaičnost in prevzetost. Vendar je tako dobljene oznake težko šteti za dokončno veljavne. Take bi lahko bile šele ob uporabi izpopolnjenih meril, predvsem ob natančnejši sobesedilni presoji in ob upoštevanju zvrstnosti besedila.428 Najaktualnejša konkurenčna razmerja v Dalmatinovi Bibliji oblikujejo prav stilno izraziteje nediferencirani ali stilno težje opredeljivi glagolski pari. Različna stilna vrednost členov v takih primerih običajno postaja jasno vidna šele v nadaljnjem razvojnem procesu. 0.2 Glagolska konkurenčna razmerja v Dalmatinovi Bibliji so lahko podedovana iz preteklosti. Nekatera so tako ali drugače razrešena že v sami Dalmatinovi praksi. Druga se v Bibliji šele porajajo, zato je njihovo odpravljanje najpogosteje prepuščeno prihodnosti. Tretja so sin-hrono komaj nakazana ali še povsem neizoblikovana. Njihova zaostritev in običajno tudi že pomiritev pripada poprotestantskemu obdobju. 1 Pri predstavitvi glagolskih konkurenčnih razmerij v Dalmatinovi Bibliji bo poleg tipičnosti kolikor mogoče upoštevan tudi morfemski vrstni red (predpona, koren/podstava, pripona in prosti morfem). 426 Prim. Nemec 1968: 41. 427 Izbiro kot osnovo za stilno vrednotenje jezikovnih prvin slovenskega knjižnega jezika npr. upoštevata Toporišič (1973b in 1974) in Dular (1983b), M. Orožen (1986b) pa na osnovi odstopanja od normativno sistemskega in nezaznamovanega odkriva obseg stilno zaznamovanih pojavov v Trubarjevem jeziku. 428 Na osnovno zvrstno dvojnost biblije, ki jo predstavljata proza in pesemsko besedilo, opozarja Pogačnik (1976). Glede odvisnosti izbora stavkov od zvrstnosti besedila prim. Pogorelec (1968, 1972, 1974). Prim. tudi Novak 1983/84. 229 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 1.1 Najizrazitejša in za Dalmatinovo Biblijo tudi najznačilnejša konkurenčna razmerja oblikujejo predponski glagoli. 1.1.1 Napetosti nastajajo med glagoli, ki so sestavljeni s pomensko prekrivajočimi se predponami. Te še posebej prihajajo do izraza tedaj, kadar sopomenski predponi merita moč ob istem podstavnem glagolu. Na osnovi preverjanja, ali ima pomenska vrednost predpone osrednje ali le obrobno mesto v pomenskem spektru, in na osnovi ugotovitev, koliko je besedotvorno produktivna in kolikšna je njena frekvenca, je mogoče sklepati, v kateri smeri se je nasprotje razreševalo. O prevladi enega ali drugega govorijo tudi podatki o pogostnosti členov razmerja, o razraščenosti pripadajočih besednih družin in ne nazadnje tudi to, ali je izraz vključen v biblijsko besedilo ali pa je uporabljen v pojasnjevalnem delu besedila, bodisi na robu Biblije ali v Registru. Konkurenčna napetost obstaja med glagoli: dogledati se do sitosti - nagledati se do sitosti, iziskati pisma - preiskati Jeruzalem, objesti se - najesti se, oteti koga - odteti koga, usekati glavo - odsekati glavo, ubrisati usta - obrisati solze, udeliti mero - podeliti nekoliko duhovskiga daru itd. Medtem ko je npr. izražanje velike mere ena od osrednjih pomenskih vrednosti predpone na-, je isti pomen pri predponi do- le obroben, saj je ugotovljiv komaj pri dveh redko rabljenih glagolih (doajfrati se in dogledati se). Predpona u- je bila v vlogi izražanja majhne mere manj prodorna kot predpona po-, predpona u- pri izražanju oddaljevanja manj kot o- ali od- itd. Z besedotvorno neproduktivnostjo predpon, ki se praviloma kaže v številčni šibkosti glagolskih sestavljenk, je bila dana osnova za njihovo stilno označenost in za postopno zastarevanje. Raba nadomestnih sinonimov ali pomensko enakovrednih opisov v Japljevem biblijskem prevodu je zanesljiv znak, da so bili tovrstni glagoli »neaktualni« že na prelomu 18. in 19. stoletja. Npr.: (1) Dalmatin: IeftJim enu maluMedu v'kuJsils'palizo (DB 1584: I,157a); Japljeva Biblija: S'konzampalize/.../Jim enu malu medupokuJil (JB 1802: II,61); (2) Dalmatin: Taku je tudi ene Prefhufhnice pot, ta poshre inu vbriJhe fvoja ufta, inu pravi: Ieft nefim nifhter hudiga fturila (DB 1584: I,328a); Japljeva Biblija: Taka je tudi pot ene pr^fhufhnize, katera inu po tem, kir Ji je vufta obriJala, pravi: Nifim hudiga fturila (JB 1798: V,95). Že pred 16. stoletjem sta se besedotvorno izčrpali predponi pa- inpro-. Prva se je umaknila predponi po- druga pa predponi pre-. V Dalmatinovi jezikovni praksi sta neposredno konkurenčna le še glagola predati in prodati. V naslednjih stoletjih je napetost med njima začela popuščati, ker sta glagola nastopala v pomensko vse bolj omejenih zvezah. Npr.: (1) Dalmatin: inu Jo ga Ismaeliterjem predali, sa dvajffeti frebernikou (DB 1584: I,24b); Japljeva Biblija: Jo ga sa dvajfs^t frebernikou Ismaelitarjam prodali (JB 1791: I,155); (2) Dalmatin: Pojdi inu prodaj tu Olje (DB 1584: I,204a); Japljeva Biblija: Pojdi, prodaj olje (JB 1802: II,426). 1.1.2 V tipološki niz izrazitih konkurenčnih nasprotij se uvrščajo tudi razmerja pred-ponsko polnih in predponsko obrušenih glagolov. Osnovo zanje predstavlja pojavna dvojnost predpon ob-, iz-, raz- in vz-, ki lahko nastopajo tudi v skrajšani obliki: predpona ob- 230 Konkurenčna razmerja glagolov v Dalmatinovi Bibliji kot o-, predpone iz-, raz- in vz- pa odvisno od soglasniške soseščine kot s- ali z-.429 Pred-ponsko obrušeni glagoli so rezultat mlajše razvojne faze jezika. Stilno jih označuje dejstvo, da v knjižno rabo vdirajo iz živega govora.430 Ker obrusitev ni zajela vseh primerov, je v konkurenčna razmerja vključen le del glagolov. Njihovo število je odvisno od izhodiščne predpone, hkrati pa tudi od različnih pomenskih vrednosti predpon. Kadar je bila oblikovna razlika med dvema glagoloma, ki jo ustvarja sestavljenost z neokrnjeno predpono na eni strani in z njeno obrušeno dvojnico na drugi, tudi pomensko izrabljena, razlogov za oblikovanje konkurenčnega razmerja ni bilo. Tako ni napetosti med pomensko specializiranima glagoloma obteči in oteči, saj predpona v prvem primeru izraža usmerjenost okoli časa (npr. Ony me vJak dan obdade, kakdr voda, Inu me vkup obteko (DB 1584: I,302a)), v drugem pa označuje nastop stanja (npr. Moj obras je otekal od jokanja, inu moje oberve Jo kolne poJtale (DB 1584: I,271a)). 1.1.2.1 Napetosti, ki nastajajo zaradi vzporednega nastopanja glagolov, sestavljenih s predpono ob- in z njeno krajšo različico o-, so v Dalmatinovi Bibliji povečini že odločene: večjo prodornost izpričuje krajša varianta (opuščati zmaguje pred obpuščati, ostrupiti pred obstrupiti itd.). 1.1.2.2 Skoraj vsi pari, ki jih oblikujejo glagoli, sestavljeni s predponsko trojico iz-, raz- in vz-, ter njihove obrušene paralele, so prava konkurenčna razmerja, saj je oblikovna dvojnost le izjemoma pomensko opravičljiva. 1.1.2.2.1 Tekmovanje med predponsko polno in obrušeno obliko je najpogosteje vzpostavljeno pri glagolih, sestavljenih s predpono iz-. Polna varianta je številčno močnejša od obrušene v primerih, ko predpona označuje gibanje ven iz česa, kar je hkrati tudi njen najbolj tipičen prostorski pomen: npr. izvirati se pojavlja pogosteje kot zvirati. Intenzivnejšo rabo dokazuje tudi večje število izpeljanih členov: izvirati, izviranje, izvirajoč - zvirati, zviranje. Kadar predpona označuje gibanje stran od česa ali dol s česa, je razmerje številčno še uravnovešeno (npr. izbrisati - zbrisati, izpahniti - spahniti). Kadar predpona signalizira poškodbo ali uničenje, nastop stanja ali dovršitev dejanja, je krajša predponska različica običajno v številčni premoči: npr. scimprati je pogostejši od izcimprati, sprazniti od izprazniti, zgoditi se od izgoditi se. 1.1.2.2.2 Drugačno sliko kažejo glagoli z nekdanjo predpono vz-. Obrusitev je bila zgodnejša, zato je bilo tudi časa za izločitev odvečnega člena nekoliko več. Dalmatinova praksa kaže, da so se v rabi ohranili le še predponsko obrušeni glagoli: spomniti, spovedati, strepetati, zdržati, zlesti. Zaradi odločne prevlade neokrnjene predpone vz- (številčno razmerje je 39 : 1) je konkurenčno razmerje med glagoloma vzdati in zdati, ki sega še v protestantsko obdobje, naravnost izjemno. 1.1.2.2.3 Razmerje med glagoli, sestavljenimi s predpono raz- in z njeno obrušeno dvojnico, pa kaže, da je tam, kjer je bilo vzpostavljeno, raba dajala prednost predponsko polni in s tem pomensko nazornejši obliki: npr. raztrgati je pogosteje rabljen kot strgati in razveseliti pogosteje kot zveseliti. 429 Tovrstne različice v ustreznih poglavjih omenja tudi Bajec 1959. Ilustrira jih tudi z zgledi iz del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (npr. spovedati, vzdajati - Dalmatin (Bajec 1959: 119-121)). 430 Že Breznik (1917 (1982): 31) opaža, da je bil Dalmatin pri uvajanju predponsko skrajšanih glagolov modernejši od Trubarja. 231 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 1.1.2.3 Primerjava z Japljevim prevodom kaže, da raba v vmesnih dveh stoletjih ni dosegla večje ustaljenosti. Iz gradiva sta ugotovljivi dve tendenci:431 prvo in pričakovano predstavlja nadaljnji vdor redukcijsko skrajšanih predponskih glagolov, drugo in presenetljivo pa občasen odklon od Dalmatinove usmerjenosti h krajšim različicam, ki se tu in tam kaže z izborom daljše predponske paralele, čeprav bi se skrajševalni tendenci, ki je značilnost Japljeve ubesedovalne prakse, krajše oblike bolje prilegale. Npr.: (1) Dalmatin: Ti ji na moim Ozhetu Davidu /.../ veliko miloft ijkasal (DB 1584: I,184b); Japljeva Biblija: Ti ji /.../mojimu ozhetu Davidu veliku vfmilenje jkasal (JB 1802: II,287); (2) Dalmatin: inu jefvojo roko ijtegnil, inu jepryel sa Nosh (DB 1584: I,14a); Japljeva Biblija: Inu je fvojo roko jtggnil, inu sa nosh pri^l (JB 1791: I,78); (3) Dalmatin: nikogar nej bilu, de bi tu bil vidil ali pozhutil, ali je sbudil (DB 1584: I,165a); Japljeva Biblija: nikogar ny, kateri bi nj% vidil, ali zhutil, inu je isbudil (JB 1802: II,126); (4) Dalmatin: Inu je jterl te Pilde (DB 1584: I,218b); Japljeva Biblija: Inu rasjtarepodobe (JB 1802: II,529); (5) Dalmatin: KAdar jepotle David letu svejdil, je on djal (DB 1584: I,170a); Japljeva Biblija: Kadar to David isvq, rezhe (JB 1802: II,162). Zaradi ponovnega uvajanja predponsko neokrnjenih oblik je Japljev prevod na posameznih mestih celo bolj arhaičen kot Dalmatinov. Zastarevanje dela Dalmatinovega glagolskega besedja, ki je posledica sinhrono različne stilne učinkovitosti predponskih različic, je povzročilo, da je nekaj konkurenčnih razmerij do začetka 19. stoletja že izgubilo ostrino. Napetost med glagoloma obplakati koga in oplakati koga, ki sinhrono še ni bila razrešena, je v Japljevem prevodu že presežena z izborom sinonimnih nadomestil: jokati po kom, žalovati po kom. Raba je do 19. stoletja opustila tudi frazema vzdati komu dobro in spove-dati komu srečo. Japelj ju dosledno zamenjuje z glagolom pozdraviti. Npr.: (1) Dalmatin: Inu Israelovi otroci jo Moseffa obplakali v'Moabiterfkim puli (DB 1584: I,119a); Japljeva Biblija: Inu Israeljki otrozi jo na Moabitarfkim poli po njemu shaluvali (JB 1791: I,841); (2) Dalmatin: Inu David je h 'timu Folku ftopil, inu je nym priasnivu dobru vsdal (DB 1584: I,167a); Japljeva Biblija: David pak ftopi k'lud$m, inu nj$ myrnu posdravi (JB 1802: II,142). 1.1.3 Napetosti ustvarjajo in množijo tudi druge glasoslovne in besedotvorne variante predpon, ki ne učinkujejo pomensko razločevalno. Nedosledno pisno razreševanje težko izgovorlji-vega soglasniškega sklopa ustvarja kar trojni zapis: izgnati, izegnati in izignati. V tem primeru številčno prevladuje razširjena oblika, pri paru izbrati - izebrati pa je pogostejši glagol izbrati. Različica izebrati je narečno označena. Tudi različno glasovno reševanje sklopa -bv-, ki se pojavlja na meji med dvema morfemo-ma, povzroča soobstajanje variant, ki imajo značaj konkurenčnih razmerij: npr. obveseliti se 431 Prim. tudi Orožen 1984a: 153-179. 232 Konkurenčna razmerja glagolov v Dalmatinovi Bibliji in obeseliti se ter oveseliti se. Izpad v-ja ali b-ja iz sklopa ima narečno podlago.432 Po številu pojavitev in po številu členov pripadajoče besedne družine v Dalmatinovi Bibliji prevladujejo narečne oblike: npr. obezati, obezan, obezovati - obvezan. Japelj je v svojem biblijskem prevodu ponovno uveljavljal nereducirane oblike. Npr.: (1) Dalmatin: Kadarfo ony to Svesdo v'gledali, fofeJilnu obeffeliti (DB 1584: III,3b); Japljeva Biblija: Kadar fo pak ony svesdo vglfdali, fo fe filnu obvefselili (JB 1800: IX,6); (2) Dalmatin: Obarujmene kakor serklu v'ozhefsi (DB 1584: I,283a); Japljeva Biblija: Obvaruj mene kakor serklu v'ozh$fsi (JB 1798: IV,32). Konkurenčno razmerje med glagoloma obnemagati in omagati pri Dalmatinu številčno odločno izzveneva v prid tvorbeno redke dvojnice z negacijsko pripono433 (številčno razmerje je 12 : 1), vendar ta razvojno ni prodrla. Že Japelj se ji je izogibal z vključevanjem sinonimov, danes pa učinkuje starinsko (SSKJ III (1979): 208). 1.1.4 Nekaj napetosti je v glagolskem besedju Dalmatinove Biblije povzročila tudi ponovna prefiksacija (npr. podpolzniti - spodpolzniti, prebuditi se - sprebuditi se), še več pa jih je na isti način nastalo v naslednjih stoletjih (npr. prehajati se - sprehajati se, pregledati - spregledati, podmakniti - spodmakniti). Ponovna prefiksacija običajno nastopa pri motivacijsko manj jasnih glagolih oz. pri glagolih s pomensko izpraznjeno prvo predpono: npr. podpolzniti - spodpolzniti, *potakniti se - spotakniti se. Druga, prvi levo dodana predpona praviloma predstavlja le oblikovno okrepitev,434 pomenskih sprememb ne povzroča in tudi ne spreminja vidskega pomena enopredponskega glagola. Do današnjih dni so se vsa tovrstna razmerja že prevesila v korist dvopredponskih glagolov, enopredponski členi razmerja pa so zastareli. 1.1.5 V opisani in v naslednji problemski sklop, ki ga oblikuje soobstajanje prevzetih glagolov ter domačih sopomenskih nadomestil, sodijo tudi glagolski pari, sestavljeni z domačimi in tujimi sopomenskimi predponami. Izid tovrstnih konkurenčnih razmerij, ki v Dalmatinovi Bibliji še niso vselej dokončno zaostrena, je že vnaprej določen, saj imajo prevzeta besedotvorna sredstva v slovenskem jeziku manjšo življenjsko silo kot domača.435 Razvojno se je konkurenca razrešila v korist domače predpone (npr. feržmagati - zažmagati, fercerati -pocerati) ali pa v korist domače sopomenke, ki v Dalmatinovi Bibliji običajno še nosi oznako narečne ali pokrajinske pripadnosti (npr. ferderbati - zatreti, feratati - izdati) ali pa se v njej sploh še ne pojavlja. 1.2 Pogosto soobstajanje glagolskih izposojenk ter domačih sopomenskih nadomestil povzroča konkurenčno napetost, ki pa se je večinoma odločilno stopnjevala šele v naslednjih stoletjih in z razreševanjem privedla do izčiščenosti glagolske leksike (Orožen 1983: 156). 1.2.1 Neizrazita in težko ugotovljiva, pogosto pa za 16. stoletje komajda potencialna so konkurenčna razmerja med pogosto rabljenimi prevzetimi besedami na eni strani ter redko rabljenimi domačimi sinonimi, ki so kot možna nadomestila našteti v Registru, na drugi. Frekvenčna neizenačenost in premočna narečna ali pokrajinska »označenost« domačih sopomenskih 432 Prim. Orožen 1977: 92-93. 433 Prim. Bezlaj 1977: 42. 434 Prim. Bajec 1959: 104-105. 435 Prim. Toporišič 1972: 306-307. 233 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja vzporednic preprečuje, da bi sinhrono naraščala napetost med členi parov: žegnati - blagosloviti (prvi se v besedilu pojavlja preko dvestokrat, drugi pa je kot vzhodna narečna sopomenka v Registru omenjen le dvakrat), martrati - mučiti, erpergovati - prestanovati, vandrati - potovati itd. Prava konkurenčna razmerja ustvarjajo pogostnostno bolj izenačeni glagolski pari: npr. tadlati - grajati, gmerati - množiti. Ker se je vtis narečne pripadnosti domače sopomenske vzporednice s pogosto rabo zabrisal, prevzeti izraz pa na hitro ni mogel zastareti, sta izraza vsaj krajše obdobje tekmovala kot stilno neoznačeni varianti. Dalmatinova praksa ponuja tudi primere za frekvenčno premoč domače vzporednice. Umikanje iz rabe je npr. značilno za glagol trovrati, prodirajoča varianta je glagol žalovati; cirati peša pred opozicijskim snažiti, regirati pred ravnati, zarajhati pred zamazati itd. Primerjava z Japljem potrjuje, da se je razvojno uveljavljala samo zadnja smer razreševanja, ki jo je omogočala tudi splošna besedna in s tem tudi terminološka rast jezika. Npr.: (1) Dalmatin: Vy Israelfke Hzhere jokajte fe po Sauli, kateri je vas gvantal v'Shkerlat (DB 1584: I,168b); Japljeva Biblija: Israelfke hzhere, jokajte nad Saulam, kateri vafs je k'vefelju s'fhkarlatam oblekel (JB 1802: II,151); (2) Dalmatin: Inu ony fo Davida shalbali h'Krajlu zhes Israela (DB 1584: I,170b); Japljeva Biblija: inu Davida sa krajla zhes Israel mashejo (JB 1802: II,167); (3) Dalmatin: GOSPVD Bug v'Nebefsih /.../je meni porozhil njemu eno Hifho zim-prati (DB 1584: I,251a); Japljeva Biblija: Gofpod Bog neb^fs /.../je meni sapovgdal, de bi jeft njemu sydal tempel (JB 1801: III,287-288); (4) Dalmatin: Inu fo ga ferahtali (DB 1584: I,155a); Japljeva Biblija: inu fo ga sanizhuvali (JB 1802: II,42). 1.2.2 Podobne napetosti nastajajo, kadar se soočajo intenzivno rabljeni glagolski kalki in pomensko enakovredna domača nadomestila, ki jih predstavljajo nesestavljeni ali predponski glagoli, lahko pa tudi opisi: npr. doli leči in leči, doli jemati in upadati ter doli jemati in postajati truden/slab, gori postaviti in narediti, tjakaj umreti in umreti. Visoko število glagolskih kalkov v Bibliji dokazuje, da je bilo kalkiranje v 16. stoletju živ in produktiven besedotvorni način. Njegovo uveljavljanje so spodbujale ubesedovalne potrebe, zlasti primanjkljaj ustreznih, predvsem vsebinsko abstraktnih poimenovanj. Kalke iz Dalmatinove Biblije, ki so nastali po tujejezičnem besedotvornem modelu, je Japelj že nadomeščal z besedotvorno domačimi glagol-skimi sinonimi. Npr.: (1) Dalmatin: On je doli djal te Viffokote (DB 1584: I,214b); Japljeva Biblija: On je vifozhine rasdjal (JB 1802: II,501); (2) Dalmatin: INu Samuel Prerok GOSPODNI /.../je gori naredil enu Krajleftvu (DB 1584: II,172a); Japljeva Biblija: Samuel Gofpodovi prerok /.../je enu novu oblaftdvanje napravil (JB 1798: V,391); (3) Dalmatin: Sakaj od vas fe je vun resglafsila tiga GOSPVDA befseda (DB 1584: III,111a); Japljeva Biblija: Sakaj od vafs fe je befseda tiga Gofpoda rasglafsila (JB 1786: X (1. izd.),386). 234 Konkurenčna razmerja glagolov v Dalmatinovi Bibliji 1.3 Podstavni in sestavljeni glagol se kot konkurenčna nasprotnika redko pojavljata. Pogoj za njuno sopomenskost je vidska izravnanost členov razmerja, predvsem pa pomensko neizrazita predpona: npr. ta Garter bo do Polovice Altarja dofegel (DB 1584: I,52b) - Inu ta Altar feshe gori notar do kraja (DB 1584: II,81b). Redko pojavljanje tovrstnih razmerij posredno kaže na močno funkcijsko izkoriščenost predpon. Na osnovi vidske izravnanosti ni mogoče zanesljivo sklepati na pomensko enakovrednost glagolov, čeprav se uvršča med osnovne pogoje zanjo. Npr.: glagola dokončati in končati v Dalmatinovi Bibliji ne oblikujeta konkurenčnega razmerja, čeprav sta na videz pomensko enakovredna. Razmerje se ne more zaostriti tudi zaradi njune različne stilne vrednosti. V biblijsko besedilo je vključen le glagol končati v pomenu 'uničiti', ki danes učinkuje starinsko (SSKJ II (1975): 396). Glagol dokončati se mu kot nasprotni člen pridružuje s skromno navedbo v Registru, ki ga tudi ožje pokrajinsko določa. Njegovo pomensko vrednost je mogoče odkriti iz vzporednega niza sinonimov: Dopernefti (Crajniki) - Do-konzhati, sverfhiti (Sloveniki, Besjazhki) (DB 1584: III,CcIVa). Možnost delnega pomenskega prekrivanja obstaja tudi pri glagolih umeti in razumeti, toda sobesedilne povezave jasno kažejo, da sta pomensko različno rabljena: umeti dobro govoriti, prerokovati, les sekati 'znati' - razumeti besedo, jezik, molitov, štimo. Več predponskih glagolov se je v konkurenčnem razmerju s podstavnimi znašlo šele v kasnejših stoletjih. Japljev izbor izhodiščnih glagolov namesto sopomenskih predponskih, ki so ugotovljivi pri Dalmatinu, kaže, v katero smer so se prevešala konkurenčna razmerja, ki so se razvila šele v poprotestantskem obdobju: odrešiti je npr. nadomeščen z rešiti, vprašati z neproduktivno in kasneje zastarelo variantoprašati, razločiti z ločiti itd. Npr.: (1) Dalmatin: Kakdr rifnizhnu GOSPVD shive, kateri je mojo Dufho odrefhil is vfe nuje (DB 1584: I,183a); Japljeva Biblija: Kakdr refnizhnu Gofpod shivy, kateri je mene od vfih britkoft r^Jhil (JB 1802: II,273); (2) Dalmatin: Sakaj me vprafhafh koku je meni ime. (DB 1584: I,22a); Japljeva Biblija: Kajprafhafh sa moje im$? (JB 1791: I,134). 1.4 Dvovidskost enega od členov razmerja je običajno vzrok, da se občasno pojavlja napetost tudi pri glagolskih parih kušniti - kušati, mojstriti - mojstrovati, ofrati - ofrovati, škoditi - škodovati itd. Oblikovno-pomenska neskladnost in s tem konkurenčnost nastopa, če po obliki dovršni glagol označuje trajno dejanje ali če se formalni nedovršnik uporablja za izrazitev končnega dejanja (Orožen 1974: 15-29). Npr.: Inu on je nyu kufhal, inu je nyu objel (DB 1584: I,32a) 'kušnil'; Kateriga jeft kufhnem, taifti je (DB 1584: III,17a). Ker so odstopi redkejši od pravilne rabe, je mogoče domnevati, da se oddaljujejo od stilno nezaznamovane splošnosti. Dvovidskost je v prvi vrsti značilna za glagole s prevzetim izrazom v podstavi. Tovrstna konkurenčnost se prav zato, ker je le občasna, v 16. stoletju izraziteje ne zaostruje. Kasneje je s postopnim opuščanjem glagolov, ki taka razmerja oblikujejo, vzporedno pa tudi s pomenskim ustaljevanjem besedotvornih sredstev za izražanje vida, pojenjala sama od sebe, saj so prevzete glagole kar po vrsti izrivali vidsko pravilno sistematizirani domači. 1.5 Tudi glasovno variiranje korenov in pripon je pogosto vzrok za nastanek konkurenčnih razmerij. Sproži ga npr. lahko nedosleden zapis polglasnika436 (pomakniti se - pomekniti se, dotakniti se - dotekniti se), premena končnega soglasnika prvotne govorne podstave (potrdovati -potrjovati) ali pa nanj vpliva časovno različen prevzem (npr. ferdamnati - ferdamati). Medtem ko razmerja tipa dotakniti se - dotekniti se v Dalmatinovi Bibliji pogostnostno še niso odločena, 436 Prim. Rigler 1968: 227 in Ramovš 1971: 127. 235 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja je pri parihpotrdovati -potrjovati in ferdamnati - ferdamati »močnejši« in stilno nevtralnejši člen zlahka ugotovljiv: v prvem primeru zmaguje glagol potrjovati, v drugem pa kasneje prevzeti glagol ferdamati. Priponsko dvojnost najpogosteje ustvarja intenzivnejši pritisk narečnih prvin: iz Dalmatinovega narečja je pripona -ava-,437 ki številčno zaostaja za osrednje bolj uveljavljeno in splo-šnejšo -ova-: napolnjovati - napolnjavati, odpeljovati - odpeljavati, primorovati -primoravati itd. Narečno in stilno označeni sta tudi dvojnici predavati ob predajati in kuštnoti ob kušniti. Konkurenčno razmerje med glagoloma obožati in obožiti je pri Dalmatinu razrešeno v korist prvega, ki je v biblijskem besedilu šestkrat uporabljen. Glagol obožiti se kot kranjska iztočnica pojavlja le enkrat v Registru. Osamela pojavitev in narečna nalepka ga stilno določata. 1.6 K medsebojnemu izrivanju vodi tudi pomensko neupravičeno soobstajanje sobesedilno zamenljivih glagolov brez morfema se in z njim: npr. dotakniti kaj in dotakniti se česa, bojovati in bojovati se, vojskovati in vojskovati se. V prvem primeru je pogostejša raba povratne različice že v 16. stoletju kazala, da je napetost začela popuščati, pri drugih dveh pa je raba tako tendenco razreševanja potrdila šele v kasnejših stoletjih. Pri Dalmatinu izrazito prevladujeta različici brez morfema se. Povratni različici sta manj običajni, s tem pa je že dana osnova tudi za njuno stilno označenost. V nasprotni smeri pa se je razrešilo šele diahrono vzpostavljeno konkurenčno razmerje med sopomenkama rjaveti se in rjaveti. Npr.: (1) Dalmatin: PHiliJterji pak fo bojovali super Israela (DB 1584: I,167b); Japljeva Biblija: FiliJtejzi pak fo fe zhes Israelze vojfkuvali (JB 1802: II,144); (2) Dalmatin: raunu kakor shelesu vJelej fe Jpet erjavi, taku on tudi Jvoje falJh miJli nepuJty (DB 1584: II,158a); Japljeva Biblija: kakdr je bronaJtapoJoda, taku njegova hudobia rujovy (JB 1798: V,261). 1.7 S sopomenskostjo oz. možno sobesedilno zamenljivostjo enobesednih glagolov (predvsem izsamostalniških in izpridevniških) na eni strani ter fraznih glagolov (Toporišič 2000: 612), ki nastopajo skupaj s predmetnim ali prilastkovim dopolnilom na drugi, je prav tako dan pogoj za oblikovanje konkurenčnih razmerij: delati grehe - grešiti, dati komu ime - imenovati koga, postati vesel - oveseliti se, imeti koga za ljubo - ljubiti koga itd. Toda tako iz Dalmatinove kot tudi iz Japljeve ubesedovalne prakse je mogoče sklepati, da v jeziku niti prva niti druga možnost ni bila občutena kot nekaj odvečnega. Razlogov za ohranjanje in soobstajanje obeh je bilo dovolj. Frazni glagoli so se v 16. stoletju in kasneje uveljavljali kot živa ubesedovalna alternativa enobesednim glagolom. Dalmatinu so v prvi vrsti služili za razreševanje ubesedovalnih zadreg, saj se je z njimi lahko brez vsebinskih posledic za prevod oddaljeval od Lutra.438 Npr.: (1) Dalmatin: Natu Jo ony njega vunkaj pred MeJtu pelali, inu fo ga s'kamenjom pofsypali (DB 1584: I,200a); Luter: Da fureten sie jn fur die Stadhin aus /vndsteinigeten jn (LB 1545: 677); (2) Dalmatin: DAvid pak je mozhan poftal v'GOSPVDV Jvojmu Bogu (DB 1584: I,167a); Luter: DAuid aber stercket sich in dem HERRNseinem Gott (LB 1545: 566). 437 Prim. Orožen 1974: 20. 438 Primerjava je bila izpeljana s pomočjo reproducirane izdaje Lutrove Biblije, 1545: D. Martin Luther, Biblia, Das ist Die gantze Heilige Schrift Deudsch Auffs new zugericht, Wittenberg 1545, München, Deutscher Taschenbuch Verlag, 1974, Band I—III. 236 Konkurenčna razmerja glagolov v Dalmatinovi Bibliji Dalmatin in Japelj sta jih izrabljala tudi kot sredstvo za razbijanje izrazne monotonije, npr.: Ieft fim to vodo osdravil, naprej nema vezh obena Smert ni nerodovitoft is nje priti. Taku je ta voda sdravapoftala /.../Po Elisavi beffedi (DB 1584: I,203a). Soobstajanje obeh možnosti ter njuna medsebojna zamenljivost sta nedvomno delovali tudi besedotvorno vzpodbudno, za kar je s primerjanjem mogoče najti več raznočasnih potrditev. Ker se je jezik v dveh stoletjih, ki ločita Dalmatinov in Japljev biblijski prevod, močno okrepil z izsamostalniškimi in izpridevniškimi glagolskimi izpeljankami, pogosta Japljeva raba enobe-sednega glagola namesto besedilno vzporedno rabljeno rabljenega fraznega pri Dalmatinu ne preseneča. Takšna substitucijska usmerjenost se hkrati tudi lepo ujema s tendenco k skrajševanju in racionalizaciji stavčne strukture, ki je za Japlja zelo značilna. Npr.: (1) Dalmatin: inu fo te Ammoniterje pobyli, dokler je dan vrozh poftal (DB 1584: I,155a); Japljeva Biblija: Ammonze pobija, dokler fe dan fegrgje (JB 1802: II,44); (2) Dalmatin: Inu dotler fe je tu inu unu delalu, je Nebu zharnu poftalu (DB 1584: I,197b); Japljeva Biblija: Inu kadar fe fem ter tje oberne, glgj, nebu otamny (JB 1802: II,384). Iz Registra Dalmatinove Biblije je mogoče izluščiti več sopomenskih nizov, v katere so kot pomensko enakovredni členi vključeni tudi frazni glagoli. Ožja pokrajinska določenost jih hkrati stilno označuje, npr.: Obnemagal (Crajnlki), doli jemal, truden oli Jlab perhajal (Corolhki), omedlil, nemozhan poftal (Slovenlki, Besjazhki) (DB 1584: III,CcVIa); Okuriti (Crajnlki), Terdo, okorno vzhiniti (Slovenlki, Besjazhki) (DB 1584: III,CcVIa). 2 Glagolska konkurenčna razmerja v Dalmatinovi Bibliji so hkrati znak Dalmatinovih izraznih zadreg in njegovih ubeseditvenih prizadevanj. Zrcalijo tudi več aktualnih dilem jezika v drugi polovici 16. stoletja in odkrivajo usmeritev nekaterih razvojnih procesov. Veliko število že razrešenih razmerij je na eni strani znak izrazite razvojne dinamike, na drugi pa dokazuje, kako živa je bila potreba po večji sistemski urejenosti in po normativni utrjenosti jezika. Iz dia-hronega preverjanja pa izhaja, da je veliko Dalmatinovih pobud ohranjalo normativno veljavo tudi v naslednjih stoletjih. 237 Prislovi v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja med narečno in nadnarečno rabo 0 V delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja je poleg neupoštevanih pisnih439 mogoče zaslediti veliko število besedotvornih in glasoslovnih različic prislovov različnih vrst.440 Namen prispevka je ugotavljanje sestava prislovov, njihove tvorbene raznolikosti ter pogostno-stne razvrstitve različic. Slednja je določljiva na osnovi gradiva, ki je bilo v slovarske namene zbrano s popolnim izpisom vseh del slovenskih protestanskih piscev 16. stoletja. Na tej osnovi bodo odkrite tudi razlike glede individualne izbire prislovov in njihovih različic (zlasti glede rabe pri Trubarju, Dalmatinu in Krelju kot osrednjih protestantskih piscev, pa tudi pri Juričiču, ki je nadaljeval Kreljevo delo) ter rabe, ki jo povzemata oba Megiserjeva slovarja, v skromnejših okvirih pa tudi Bohoričeva slovnica. Ob tem bodo izločeni tudi najjasneje izoblikovani tipi različic, hkrati pa bo opravljen poskus razmejitve redke, individualne ali še narečne rabe od (splošno) razširjene, knjižnojezikovno uveljavljene in zato domnevno nadnarečne. 1 Izpridevniški prislovi,441 izpeljani z obraziloma -o (pisno praviloma -u,442 pri Krelju o/o, pri Juričiču o/u), ki je lahko naglašeno ali nenaglašeno, ali -e, so bili tudi v 16. stoletju tvorbeno najbolj običajni in najpogosteje rabljeni (npr. bogato, čedno, dobro, dolgo, lepo443 itd. ter divje, rdeče, vroče itd.).444 Večinoma izkazujejo splošno rabo, redkeje le individualno. Toda tudi v primerih, kadar so uporabljeni pri enem samem piscu, je omejenost rabe razložljiva na dva načina: prvi je, da so prislovi ali njihove različice prepričljiva sestavina individualnega besednega 439 Pisne različice so npr. posledica različnega zapisa posameznih glasov, pri izpredložnozveznih prislovih ločene ali stične pisave sestavin (npr. v DB 1584: k'malu/kmalu, odsdolaj/odsdolaj, snotraj/s'notraj itd.) itd. V prispevku so navedene samo tiste pisne različice, ki dopolnjujejo ali pojasnjujejo prikaz glasoslovne in besedotvorne variantnosti prislovov. 440 Nekaj različic v obširni razpravi o prislovih navaja že Bajec (1954: 195-226; omenja npr. Trubarjevo rabo oblik ondukaj, tukaje, dotle, dotlej, sice, zdikaj itd.; Kreljevo rabo oblik dolikaj, zadnjič, zdajci, drugako itd.; Dalmatinovo rabo oblik semkaj, semkaje, ličkaj, pešico, sedaje, vrhu itd.), na poskuse formalizacije z dodajanjem različnih obrazil pa na osnovi preverjanja v daljšem zgodovinskem obdobju in na celotnem slovenskem ozemlju opozarja M. Orožen: npr. vjutro; vuezher, sguda, suezhera; dave / davi, dreve / drevi; vundukaj, ondukaj, tjakaj, tjale, lesem; drugazhe / drugako; blisu / bliso, pejjhzo /peš itd. (Orožen 2003: 59; 136-143). A. Vidovič Muha (1986: 365-366) deli tvorjene prislove iz TO 1564 glede na način tvorbe: prevladujejo izpeljani prislovi, med uporabljenimi obrazili pa po pogostosti izstopajo -o (npr. lepo), -ski, -i/-o, -krat, -č, ki se razvrščajo tudi na besednovrstno različne podstave; med sestavljenimi prislovi izstopa nekaj tipov tvorjenk: nemogoče, predaleč, narveč, ozgora, polahko; za sklapljanje gre v primerih kot posili, počasu, zavoljo; modifikacijski tvorjenki pa sta češčeše, čestče. 441 Glede na vrsto so to lastnostni, glede nadaljnje delitve pa načinovni prislovi. 442 O zapisu izglasnega etimološkega o-ja v prislovih pri Trubarju prim. Rigler 1968: 27, kjer navaja, da ga je Trubar zapisoval z u, primeri kot Sgudo, viutro itd. pa so najverjetneje posneti po izgovoru v centralnih narečjih, čeprav so oblike znane tudi iz dolenjščine in notranjščine. Krelj ga je v začetku (KB 1566) še zapisoval z u, v KPo 1567 pa z o/o, kar se ujema s kraškim izgovorom (Rigler 1963: 66-67, 1968: 136). 443 Dela izkazujejo zelo raznoliko pisno podobo prislova: npr. lipu, lepu, lepu v DB 1584, lepd v KPo 1567, lipu v TT 1581-82. 444 Primeri so navedeni v pisno posodobljeni obliki. Na glasoslovne posodobitve je opozorjeno v oklepaju. 239 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja zaklada, kar pogosto potrdi primerjava avtorsko različnih redakcij istega (prevedenega) besedila (npr. biblijskih knjig ali postil), drugi pa, da gre pri redko rabljenih prislovnih različicah pogosto za navidezno individualnost, saj bi več priložnosti za rabo oblike verjetno razširilo tudi okvire njenega pojavljanja. 1.1 Ugotavljati je mogoče več tipov pogostnostnega razmerja med izhodiščnim pridevnikom in izpeljanim prislovom: 1.1.1 Skorajda pravilo je, da se ob pogosto ali splošno rabljenem pridevniku pojavlja prav tako pogosto uporabljani prislov, čeprav je ta navadno nekoliko redkeje rabljen. Večinoma so prekrivna tudi dela, v katerih se pojavljata obe tvorbeno povezani, besednovrstno pa različni besedi. Npr.: pridevnik bogat (pojavlja se v 32 delih) in prislov bogato (pojavlja se v 17 delih) sta bila splošno rabljena. V podobnem pogostnostnem odnosu so tudi naslednji členi razmerij: bridek (24 del) - bridko (16 del), častit (24 del) - častito (10 del), časten (18 del) - častno (13 del), čuden (35 del) - čudno (29 del), debel (20 del, pridevnik je bil splošno rabljen) - debelo (izpričan je v šestih Trubarjevih delih); široko in pogosto rabljena sta bila tudi člena razmerja dober - dobro; drz (izpričan je v sedmih delih treh piscev: Dalmatin, Juričič,445 Tulščak) - drzo (v DJ 1575 in v DB 1584; v DB 1584 se pridevnik drz dvakrat pojavlja (drzi ljudje, norci), prislov drzo pa le enkrat: Aku merkajh, de dersu okuli febe gleda, taku dobru gori gledaj (DB 1584: II,163b)). Splošno rabljena sta bila tudi pošten (36 del) in pošteno (26 del). Pogostnostno zaostajanje rabe prislova za podstavnim pridevnikom neredko izravnava pojavljanje oblike v novih besednovrstnih vlogah, npr. povedkovniški in (redkeje) členkovni.446 Glede pogostosti rabe, avtorske izbire in sopomenskosti sta posebne omembe vredni razmerji gnadiv - gnadivo ter gnadljiv - gnadljivo. Gnadiv se pojavlja v enajstih delih (poleg Trubarja ga uporablja tudi Znojilšek), prislov gnadivo je izpričan v *P 1563, kjer sta dva izmed treh zapisov Juričičeva. Različici gnadljiv (pojavlja se v 17 delih) in gnadljivo (uporabljen je v 12 delih, ki so jih napisali Dalmatin,447 Tulščak, Trost, Znojilšek in Trubar (izpričan je v TPo 1595)) sta bili splošno rabljeni. 1.1.2 Pridevnik se pogosto pojavlja, prislov pa presenetljivo redko, kar je lahko tudi posledica obstoja večjega števila variant. Brumen je npr. izpričan v 40 delih, prislov brumno pa samo v KPo 1567 in TPo 1595, vendar se v TPo pojavlja še splošno razširjena in prevladujoča besedotvorna različica brumsko, v KPo pa prislov brumski, ki se pogostnostno razvršča za različico brumno. V podobnem pogostnostnem odnosu so tudi členi razmerij pretesen - pretesno, prost - prosto, divji, ki se pojavlja v 23 delih različnih piscev, večinoma kot sestavina terminoloških poimenovanj (npr. divji golob, divji osel, divji kozel v MD 1592) - divje, ki se pojavlja samo dvakrat v JPo 1578 (npr. tako celo diuie inuprespametno shiueyo (JPo 1578: III,126)), kecarski - kecarsko, klagov, ki je izpričan v petih Trubarjevih delih - klagovo pa samo v TR 1558 (kla-gouu inu mylupifcati (TR 1558: y2a)), nepokoren - nepokorno, nezastopen - nezastopno itd. 1.1.3 Glede na razširjenost rabe sta npr. primerljiva člena razmerja glasen (v 18 delih) -glasno (v 19 delih).448 445 KPo 1567 in JPo 1578 se razlikujeta tudi po tem, da Krelj uporablja različico drzen, Juričič pa drz, potrebe po uporabi izpeljanega prislova pa ni bilo pri nobenem od njiju. 446 Ob prislovu dobro sta izpričana tudi povedkovnik (Nej dobrupravizhnimu fylo fturiti (DB 1584: I,323a)) in členek (npr. Jeft dobru k'njemupojdem, onupak k'meni ne pride (DB 1584: I,174a)). 447 V DB 1584 pridevnik gnadljiv in prislov gnadljivo izkazujeta razmerje 39 : 8. 448 Na pomensko sorodnost, ki je predvidljiva na osnovi tvorbene povezanosti, kažejo tudi zveze, v katerih se npr. v DB 1584 pojavljata pridevnik glasen (37 pojavitev) in prislov glasno (51 pojavitev). Prevladujejo zveze 240 Prislovi v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja med narečno in nadnarečno rabo 1.1.4 Primeri manjše razširjenosti in manj številčne rabe pridevnika od prislova so redki: hiter se npr. pojavlja v 26 delih, hitro pa v 31; neprestan in neprestano sta izpričana samo v JPo 1578, po številu pojavitev pa prevladuje prislov (razmerje je 1x - 6x). Še večjo razliko glede obsega rabe izkazujeta pridevnik brz, ki je izpričan v štirih delih (v DB 1584 in v BH 1584 ter v obeh Megiserjevih slovarjih), in prislov brzo, ki ga je Trubar uporabil že leta 1562, skupno pa se pojavlja v devetih delih različnih piscev. 1.2 V problemsko območje razmerja pridevnik - prislov spadajo tudi enakoizrazni pari prevzetih besed. Izhodiščni so prvotni pridevniki, ki se v slovenščini praviloma ne pregibajo in ki (kot v nemščini) privzemajo nove besednovrstne vloge: prislovno in povedkovniško (npr. falš, flisig, fraj, grob itd.). Glede na pogostnost je najmočnejša pridevniška raba, prislovna je redkejša, vendar izpričana pri istih piscih kot pridevniška. Npr.: Inu Bogu bodi toshenu vNebu osgo-raj, de fe najdejo hlapzhizhi inu Deklize, od defset, dvanaift lejt, kateri /.../fo tudi s'befsedami neframni inu grob (TPo 1595: III,161) - Ty tretji Shularji /.../ tiga nikar taku grob vun neifreko (TPo 1595: I,171).449 Flisig kaže v okviru biblijskih prevodov izrazito skrčitev glede rabe prislova, saj je izpričan samo v DB 1584, medtem ko sta pridevnik uporabljala Trubar in Dalmatin. Primernik in presežnik v obeh besednovrstnih vlogah pa izkazuje TPo 1595: kateri fe nar vezh ponysha, inu s 'tem nar fliffigijh tem ludem flushi s'fvojo Slushbo, daruvi inu gnado (TPo 1595: III,121). Poleg tega najdemo v TPo 1595 ob pridevnikuferm tudi besedotvorno razvidno osamosvojeni prislov fermo. Par je eden izmed poimenovalnih prispevkov tega Trubarjevega dela.450 1.3 Med značilnosti Juričičeve postile451 se uvrščajo tudi številna deležja na -(v)ši (padši, pogledavši, pokleknuvši, razdrvši itd.), ki jih Toporišičeva slovnica (Toporišič 2000: 228) obravnava med prislovi iz glagolske podstave. Npr.: Kakor kadar kei edan grosouitopadshi Ruko ali Nogo slomi (JPo 1578: III, 34b); Inu ie pogledaushi Vnebo vsdahnil (JPo 1578: II,140). 2 Pregled besedja, uporabljenega v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, odkriva več sopomenskih nizov prislovnih različic. Pari in veččlenski nizi so sestavljeni iz besedotvorno in glasoslovno različnih oblik, ki pripadajo različnim stopnjam izpeljave. Nekateri so izpričani le v jeziku posameznega pisca, drugi pa se zaradi ponavljajočih se rab pri različnih piscih kažejo kot značilnost obdobja. Pregled sestave posameznih nizov ter njihova medsebojna primerjava odkrivata osrednje tvorbene tipe ter obseg in značilnosti njihove rabe. s samostalniki, ki označujejo pojave s pomensko sestavino zvočnosti: glasna štima, glasen šum, glasno kričanje, trobentanje, ukanje, vpijenje, ter samostalnikov, ki ustvarjajo zvoke: glasne trobente, cimbali, zvončiči. Prislov glasno pa kakovostno natančneje določa glagole, ki označujejo zvočno uresničevana dejanja: glasno jokati, klicati, vpiti, zavpiti, peti, odgovarjati, šrajati, zgoniti. 449 Primerjava z Lutrovo prevodno predlogo kaže, da je bila beseda grob v obeh primerih (v pridevniški in prislovni vlogi) prevzeta iz nemščine: Vnd Gott fey es geklagt im Himel droben / man findet knaben vnnd meg-dlein / von zehen / zwölffjaren / die /.../ fonft mit worten fchambar vnnd grob find (LH 1566: III,XCIIII) - Die dritten fchuler/find/.../ es nichtfo grob heraußfagen (LH 1566: I,CIb). 450 Npr. ta tudi nemore fpati, temuzh ferm inu zhujezh biti (TPo 1595: 42) - Dezhle pak inu fravve, imajo /.../ kadar imajo na gafsojiti, lipu, fermu, hitru inu snafhnupujti (TPo 1595: III,128). Prim. Merše 2007: 80-81. Pridevnik je konec obdobja prišel tudi v slovarsko evidenco: Vegetus. /.../ Germ. frifch / gefund/ wolmögend/ wacker/mutig/freudig /.../ Sclav. ferm, perrozhen, ofter (MTh 1603: II,676). 451 Prim. Merše 2007: 73, pred tem pa je na primerjalno ugotovljeno, izstopajočo pogostost deležnikov sedanjega časa na -oč/-eč in -ši v Kreljevem in Juričičevem jeziku na več mestih opozorila M. Orožen (1996: 183-184; 2003: 103-105). Prim. tudi Jesenšek 1998: 277-286, zlasti 277 in 283-284. 241 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 2.1 Najznačilnejše tvorbene tipe odkrivajo naslednji pari in nizi: 2.1.1 Izpeljava prislovov z obraziloma -i in -u(/-o):452 Blizi - blizu - blizo: Prvi dve različici sta bili splošno rabljeni. Obe sta rabila Trubar in Dalmatin. Preverjanje njunega številčnega razmerja v vzorčnih delih je pokazalo, da je bil blizi širše uveljavljen kot blizu (v TT 1581-82 je npr. izkazano razmerje: blizi 16x - blizu 1x, v TPo 1595 pa je njuna raba bolj uravnotežena: blizi se (v različnih besednovrstnih vlogah) pojavlja 14x - blizu 15x). Polariziranost ustvarja šele vključitev oblike blizo, ki je zapovrstno in deloma medsebojno povezano izpričana v Kreljevi in Juričičevi postili (pogostnostno razmerje v JPo: blizu 14x - blizo 8x (KPo in JPo)). Čeprav je pisna realizacija enaka kot pri variantah številnih načinovnih prislovov, je na večjo osamosvojenost rabe in na obstoj tročlenskega niza mogoče sklepati na osnovi etimologije in današnjega stanja. Primerniške različice bliž (JPo 1578: 2x),453 bliziše (v TT 1577), bliže in bližej (v TPo 1595)454 ter presežniki kot najbližej (KPo 1567) bi morda odločneje prevesili razmerje, če bi bilo povsem jasno, h kateri obliki spadajo. Prislovne različice blizi - blizu - blizo so se uporabljale kot prostorski prislovi, saj so odgovarjale bodisi na vprašanje kje ali na vprašanje kam: Vta Grob fta vshe Iesufa poloshila /.../ kadar je tu tudi Groh [pravilno Grob] lyh blisu bil (JPo 1578: I,132a); Ie blishe perftopila (JPo 1578: I,89a). Vse pojavitve različice blizo so iz prvega dela postile. Blizo455 je mogoče pridružiti skupini narečno rabljenih prislovov na -o, značilnih za Krelja: npr. kada blisopride, vprajha ga rekoch (KPo 1567: Cb).456 Pogostnostno zaostaja za osrednje uveljavljenima različicama blizi in blizu. Prislovno rabo je od predložne mogoče ločevati po posebnem skladenjskem okolju. Vanj npr. spada vzporedna navedba prislova in predložne zveze, občasno pa tudi poudarjalnega členka, nanašajočega se na prislovni pomen. Če bi tovrstnih znakov ne bilo, bi bilo obliko v veliki večini primerov mogoče razumeti kot predlog: Taku blisu fe on nej kobeni Stvari perdrujhil (TPo 1595: III,69); Potehmal fe je on taku blisu k'nam reunim inu v'bofim zhlovekom perdrushil (TPo 1595: 111,70) - Sintemal er fich fo nahend zu vns Menfchen befreudet vnd gethan hat / das er nicht allein in vns wohnen (LH 1566: III,XLIb). Osnovnemu tekmovalnemu paru časi - času451 se pridružujeta še sestavljeni (splošno razširjeni) različici včasi458 in iz JPo 1578 znani včasu, ter par počasi - počasu, ki je prav tako nastal iz predložne zveze, izkazuje pa splošno uveljavljenost drugega člena. 2.1.2 Na daljšanje nizov sopomenskih različic sta vplivala predvsem dva tvorbena načina: priponski, ki je z uporabo različnih obrazil in večstopenjsko gradnjo najpogosteje širil izbiro, ter predponski, pri katerem so se v predponski vlogi pogosto pojavljali tudi predlogi. Med uporabljenimi besedotvornimi sredstvi so bila splošno znana predponska in priponska obrazila. 452 Izpeljava s priponskima obraziloma -i in -u, ki jo izkazujejo prislovne različice, je kot značilno tvorbeno nasprotje izpostavljena tudi na osnovi današnjega stanja. Obrazilo -u še vedno izkazuje prostorski prislov blizu, ki ga Bezlaj (1976: 27-28) razlaga kot genitiv csl. pridevnika blizi,. 453 Različica je domnevno nastala z govorno onemitvijo končnega nenagašenega i-ja. 454 V TPo 1595 prevladuje različica bliže (pisno: blifhe, blishe itd.), blifhei je zapisan samo enkrat: De ta Turek taku s'fylo, od dan do dne blifhei knam fe rine (TPo 1595: I,253). 455 Različica je uporabljena tudi v Juričičevi postili, vendar izkazuje le predložno in povedkovniško vlogo. 456 S primerjavo izpeljano preverjanje Juričičeve izbire ni pokazalo, kateri različici je dajal prednost, saj je zvezo prislova in glagola nadomestil s sopomenskim predponskim glagolom: inu kada fe ie kniemu priblishal, gaje vprashal rekozh (JPo 1578: I,76b). 457 Različica, tvorjena z obrazilom -i, je bila splošno razširjena, različica času pa se pojavlja samo v Trubarjevih delih. V isti sopomenski niz spada tudi glasoslovno označena različica čajsi 'Etwann', ki jo navaja MD 1592, kar bi kazalo na zapis pogovorne različice. 458 Različice včasih v delih slovenskih protestantskih piscev še ni bilo. 242 Prislovi v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja med narečno in nadnarečno rabo V dolge sopomenske nize sta se npr. z dodatki razrasla prislova sem in tja: sem + ka (semka) +j (semkaj) + e (semkaje); tja + ka (tjaka) + j (tjakaj) + e (tjakaje). Predponsko se je neredko dodajalo tudi obrazilo le-: npr. lesem, lesemkaj459 (ali letam, letamkaj), ki je bilo pisano narazen ali skupaj. Pregled razširjenosti rabe posameznih tvorbenih tipov prislovov je pripeljal do številnih ugotovitev glede uveljavljenosti posamezne oblike, hkrati pa osvetlil navade piscev glede tvorbe prislovov, posledično in delno pa tudi njihove ubesedovalne postopke. 2.1.2.1 Pregled členov niza, ki ga uvaja sem, kaže naslednjo sliko: prislova sem in semkaj sta bila v 16. stoletju splošno uveljavljena. Večina piscev je uporabljala oba, le Krelj in Znojil-šek samo sem. Semkaje je redkeje izpričan in pojavitveno omejen na Trubarjeva in Dalmatinova dela ter na Juričičevo postilo. Tudi lesem in lesemkaj, ki številčno sicer ne dosegata različic sem in semkaj, so uporabljali številni pisci: lesem poleg Trubarja in Dalmatina tudi Juričič, Felicijan Trubar, Tulščak in Znojilšek, redkeje rabljeno različico lesemkaj pa Juričič, Dalmatin v Bibliji, Trubar v prevodu Lutrove Hišne postile ter Trost in Znojilšek. Semka in tjaka sta enkratna Trubarjeva zapisa: Puidita femka gori (TT 1577: 343); prauim kanimu puidi tiaka, taku gre, inu hdrugimu pridi fem, taku on pride (TT 1582: 28).460 V Registru, dodanem Dalmatinovi Bibliji iz leta 1584, sta v tretjem stolpcu, ki prinaša vzhodnoslovenska poimenovanja, parno navedeni tudi različici simo in tamo (Jimo tar tamo (DB 1584: III,CcVb)). Podobno razširjenost izkazujejo tudi členi nizov, ki označujejo oddaljeni prostor ali prostorski cilj in ki jih uvajata prislova tja in tam. Splošno razširjeni in pogosto rabljeni sta bili različici ja/je461 in tjakaj,462 bodisi samostojno rabljeni ali kot sestavini glagolskih kalkov. Oblika tjakaje je zapisana samo v TPo 1595, nova oblika tjaki pa samo v DB 1584. Podobno stopnjo uveljavljenosti izkazujejo tudi različice tu - tukaj - tukaje, letu - letukaj in letukaje ter tam - tamkaj - tamkaje. V prvem nizu je prevladovala različica tukaj, tu se je redkeje pojavljala, tukaje pa najredkeje.463 Tudi predponsko razširjeni različici letu in letukaj sta bili splošno znani, čeprav sta bili redkeje rabljeni kot besedotvorno izhodiščna dvojica. Protestantski pisci so prednost dajali drugi (letukaj), letukaje pa se je pojavljala v DB 1584 in v postilah (KPo 1567, JPo 1578 in TPo 1595). Tudi pri členih tretjega niza je bila najmanj znana različica tamkaje, po kateri so sicer izmenično segali različni pisci (Trubar, Dalmatin, Juričič, Tulščak),464 vendar je pri večini zaostajala za tam in tamkaj.465 Čeprav so pomensko nasprotni mestovni prislovi v besedilih pogosto rabljeni povezano, tvorbena usklajenost izbranih različic ni vedno uresničena. Pri različnih piscih izstopajo različne parne povezave: pri Trubarjevem delu CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA, 1575 npr. letukaj in tamkaj (npr. letukai oli tamkai (TC 1575: 237)), v HISHNIPOSTILLI, 1595, tukaj in 459 Obliki lesem in lesemkaj se v delih protestantskih piscev pojavljata od leta 1578 dalje, vendar prva redkeje od druge. 460 Drugi zgled kaže, da Trubar ni izrabil možnosti stilnega učinkovanja z izbiro tvorbeno izenačenih prislovov, saj si sobesedilno sledita protipomenki tjaka - sem. 461 S preglasom, ki je bil razširjen na Dolenjskem in Notranjskem (prim. Rigler 1963: 76; 1968: 96-97, 138), je nastala različica tje. 462 Krelj npr. uporablja le obliko tja, Juričič pa v drugem in tretjem delu postile, ki ju v Kreljevi izdaji še ni bilo, tudi tjakaj. 463 Preverjanje števila pojavitev znotraj istega besedila je potrdilo razvrstitev, ki jo nakazuje število del, v katerih se različice pojavljajo. V DB 1584 sta zelo pogosto (večstokrat) rabljeni le različici tu in tukaj. V TPo 1595 opazno prevladuje različica tukaj (rabljena je večstokrat), tu je rabljena 66x, tukaje pa 14x. Drugačno pogost-nostno razvrstitev izkazujejo različice v KPo 1567: tukaj 75x, tukaje 37x, tu 11x. Na uveljavljenost tvorbenega tipa v Kreljevem jeziku posredno kaže tudi pogosta raba prislova venkaje. 464 V DB 1584 so različice tam, tamkaj in tamkaje v razmerju 137x : 138x : 1x, v TPo 1595 so v razmerju 38x : 72x : 1x. 465 Svojsko izbiro izkazuje JPo 1578, kjer se tamkaje pogostnostno uvršča takoj za izhodiščnim prislovom tam (tam 36x, tamkaje 22x, tamkaj 13x). 243 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja tamkaj, letukaj in tamkaj, le izjemoma tudi tu in tamkaj (npr. Kradi letukaj, prefhuftvaj tu, mori tamkaj (TPo 1595: I,46);466 Ali ti tezhefh tjakaj na tvojo nyvo, imafh tukaj inu tamkaj kopravilu (TPo 1595: II,264)); v DB 1584 npr. letukaj in tamkaj ter tukaj in tamkaj, pa tudi tu in tam (npr. tu en kupp, tam en kupp (DB 1584: I,38b); katero on letukaj na tem Svejti /.../ refVejti, inu tamkaj vekoma isvelizha (DB 1584: I,cIIIa); de bodo od Buga tukaj na tem Svejti fhtrajfani, inu tamkaj vekoma ferdamani (DB 1584: I,bVa)); pri Krelju v paru s tam nastopajo tu, tukaj in tukaje (npr. fmo petlali tukai en kofaz, tam edan Zhlovefkih del (KPo 1567: CV); Tukai ga obletio ti Valovi tigapohotenia /.../ Tukaie vftane fard inu nyd: Tu gapreoberne Geytikoft, tam ta, tam uni Greh (KPo 1567: LXXXII)), pri Juričiču npr. letu in tamkaje, letukaj in tamkaje, pa tudi letukaje in tamkaje (npr. inu nyh troshta letukai vletem, inu tamkaie Vuezhnem Shyuotu (JPo 1578: II,67); tako hozhmo letukaie sadobiti Miloft Boshyo, inu tamkaie vezhno zhaft inu Vezhni leban (JPo 1578: II,77b) itd.). 2.1.2.1.1 Členi omenjenih sopomenskih prislovnih nizov (sem - semkaj, tja - tjakaj, letu - letukaj, tam - tamkaj) in še nekaterih neomenjenih so hkrati sestavine ločeno pisanih dvodelnih prislovnih kalkov,467 sestavinsko prevedenih po nemških besedotvornih vzorcih. Preverjanje je pokazalo, da prevodne predloge ne usmerjajo k izboru besedotvornih različic tipa sem / semkaj / semkaje / lesemkaj, ampak je na izbor vplivala sočasna uveljavljenost različice v slovenskem knjižnem jeziku, deloma pa tudi individualna izbira, ki je bila lahko pogojena z narečno pripadnostjo. Npr.: (1) inu pofhle enu takovu zhaftitu selftvu od Nebes fem doli htem v'bofim Petlerjem (TPo 1595: I,40) - vnndfchicktfo ein herzliche botfchafft vom Himel herunter zu den armen bettlern (LH 1566: I,XXV); (2) kateri je od Neba femkaj doli prifhal (TPo 1595: 11,114) - der vom himel ift herunter kommen (LH 1566: II,LXVTIIb); (3) Nihzhe ne gre v'Nebu, temuzh ta kateri je lefem doli prifhal (TPo 1595: III,90) -Niemand feretgen Himel/den der herunter gefaren ift (LH 1566: III,LIII). 2.1.2.2 Značilno tekmovalno razmerje oblikuje tudi sopomenski prislovni par, ki nastaja z dodatkom obrazila -j prislovu, ki se končuje na samoglasnik: npr. noco - nocoj, napre - naprej, nekada - nekadaj/nekedaj, ozgora - ozgoraj, ki obstaja tudi v glasovno neokrnjeni različici odzgoraj,46S včera - včeraj itd. Pri naštetih parih različice z -j opazno prevladujejo, različice brez j pa so večinoma individualno rabljene: noco npr. rabi samo Krelj, v postili je to celo trikrat ponovljena edina oblika. Napre in ozgora je mogoče zaslediti samo v TO 1564, kjer sta zapisani po enkrat. Nekada sta ob prevladujoči različici nekadaj uporabljala le Krelj in Juričič (v KPo 1567 sta nekada in nekadaj v razmerju 5x : 9x, v JPo 1578 pa v razmerju 4x : 9x). Manj preve-šeno pogostnostno razmerje členov izkazujejo pari kot zada - zadaj, iznotra - iznotraj, izvuna - izvunaj, kjer pogosto rabo izkazujeta oba člena. Pri nekaterih členih je opazna tudi izrazita omejenost na individualno rabo: iznotra se pojavlja samo v Trubarjevih delih, iznotraj pa v DB 1584; izvuna prav tako v Trubarjevih delih, v DB 1584 pa sta izmenično rabljeni obe obliki, vendar v drugačnem številčnem razmerju: izvuna 5x - izvunaj 9x. Od splošne rabe svojsko odstopa 466 Primerjava s prevodno predlogo je pokazala, da je bila izbira variant delno usmerjena z njo: Stil hie / Ehebreche da / würge dort (LH 1566: I,XXVIII). 467 Pisava skupaj je le redko izpričana. Nekaj primerov je mogoče zaslediti v Trubarjevem zadnjem delu (TPo 1595), kar je mogoče pripisati popuščanju uzaveščenosti uporabljanega knjižnojezikovnega sistema. Tvor-benemu tipu bo tudi z vidika iskanja ustreznega modela slovarskega prikaza kalkiranih zvez namenjena posebna obravnava. Prim. o tem Merše 2003a: 90-91. 468 Slednja je bila prav tako splošno znana, vendar redkeje rabljena kot v živi rabi glasoslovno preoblikovana različica ozgoraj. V TPo 1595, kjer se pojavljata obe, izkazujeta številčno razmerje 91x (ozgoraj) : 5x (odzgoraj). 244 Prislovi v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja med narečno in nadnarečno rabo Kreljeva, saj je v Postili slovenski namesto izvunaj v rabi še danes ohranjena različica zunaj. Na uveljavljanje predponsko obrušenih različic kažeta predvsem v Dalmatinovih delih uporabljani različici zvuna in zvunaj469 pa tudi pojavitvena mesta oblike znotraj. Slednja se pojavlja pri Dalmatinu, Krelju in Juričiču, na vse večjo uveljavljenost pa kaže tudi navajanje v Bohoričevi slovnici, v obeh Megiserjevih slovarjih in v delih z letnico 1595. Pregled razširjenosti rabe besedotvornih in glasoslovnih različic je pokazal, da so se kasneje ali še danes rabljene različice pogosto začele pojavljati in uveljavljati šele proti koncu stoletja.470 Veččlenski sopomenski nizi nastajajo tudi z različno samoglasniško izpeljavo: zada - zadaj + zadi;471 zdavna - zdavnaj + zdavno (pisno npr. fdaunu/sdauno), ob izdavna tudi izdavne - iz-davno; zgoda - zgodaj + zgodo itd. Pregled razširjenosti rabe naštetih različic ni pokazal enotne slike, čeprav je v večini primerov ugotovljiva splošna raba različice, izpeljane z -j. Pri trojici zdavna - zdavnaj - zdavno je redkejša raba ugotovljiva pri zdavna, ki jo poleg Juričiča uporablja predvsem Dalmatin, zdavnaj in zdavno pa sta primerljivo pogosto rabljeni različici, čeprav je prva splošno razširjena, zdavno pa je poleg Krelja in Juričiča uporabljal predvsem Trubar.472 Trojica izdavna - izdavne - izdavno je značilna za Trubarjev jezik. Različice se razlikujejo po pogostosti rabe: v TT 1581-82 se izdavna pojavlja 3x, izdavno pa 1x: fakai on bi ga bil rad ifdauna vidil (TT 1582: 346) - Sakai vi bi imeili isdaunu vuzheniki biti (TT 1582: 378). Izdavne je uporabljena samo v TT 1560. Novo tekmovalno razmerje nastaja z zamenjavo obrazila -j z -d, vendar je tudi v veččlen-skem nizu, ki ga sestavljajo različice napre (Trubarjeva značilnost) - naprej - napred,473 osrednja različica, ki se je obdržala do danes, še vedno naprej.474 Druga možnost tvorbene širitve se je odpirala z uporabo obrazila -r: npr. potle475 - potler. Različica potler, ki splošno razširjene potle ni dohitela, se je začela uveljavljati šele v zadnjih dveh desetletjih protestantske ustvarjalnosti. Od DB 1578 dalje jo je uporabljal Dalmatin, za njim pa tudi Bohorič, Trost, Znojilšek, znašla pa se je tudi v TPo 1595, kjer sta potle in potler v razmerju 313 : 79. 2.1.2.3 Več različic spremlja tudi prevladujočo obliko lahko (pisno lahku): lahki (tudi loh-ki), ki je bila rabljena zlasti v Trubarjevih delih, in lahke iz JPo 1578, kjer je mogoče zaslediti tudi širše uveljavljeni različici lahkaj in lahkej (tudi lohkej). Ramovš (1921 (1997): 209-211) obliki lahko in lahki (enako kot kasneje uveljavljeno obliko lehka/lohka) razlaga kot arhaični sklonski obliki, različici lahkaj in lahkej pa z nastankom po analogiji. Po njegovem mnenju so vse končniško naglašene.476 469 Preverjanje številčnega razmerja v DB 1584 je pokazalo na pričakovano pogostejšo rabo različice zvunaj (zvuna 4x - zvunaj 88x), ki večkrat nastopa v paru s protipomenskim znotraj: npr. svunaj fe vy predLudmy bru-mni vidite, ampaksnotraj fte vy polni hinaufzhine inu hudobe (DB 1584: III,15a). 470 M. Orožen (2003: 142-143) v okviru obravnave prislovov v slovenskem jezikovnem razvoju ugotavlja, da je od 16. stoletja dalje opazen znaten porast ojačevalnih partikul pri krajevnih in časovnih prislovih zaim-kovnega izvora (npr. -j, -aj, -ej, -ci, le- ali -le itd.). Na tvorbeno raznolikost prislovov je pokazal tudi pregled časovnih prislovov v današnjih slovenskih narečjih (Smole 2000). 471 V različici zadi etimologija odkriva stcsl. sklonsko obliko zadi, sb zadi »retro, a tergo«; v csl. pa so izpričane predložne zveze z naslednjimi oblikami: sb zada »retro, a tergo«, na zadb, na zade, na zadb, na zadi »zadaj« (Bezlaj 2005: 377-378). Na različico zadi kot stcsl. mestniško obliko je opozoril že Ramovš (1914 (1971): 23). 472 V TPo 1595 je različica zdavnaj izpričana 12x, zdavno pa 6x, v JPo 1578 pa je najpogostejša zdavno (5x), sledita pa ji zdavna (3x) in zdavnaj (1x). 473 Prim. tudi narprej in narpred- obe obliki sta znani iz Trubarjevega in Dalmatinovega jezika. 474 Isto velja tudi za sopomenski niz popre (v DJ 1575 enkrat zapisana različica) - poprej - popred (v DB 1584 enkrat zapisana različica). 475 V JPo je zapisana za Juričiča in verjetno tudi za določeno govorno okolje značilna oblikapotlje: Da vfaki Karfzhenik smei vfeh rizhi naipoprei ima Moliti /.../potlie k delu inu Kiedi iti (JPo 1578: II,121b). Razmerje med njo in uveljavljeno različico potle je 1 : 110. 476 Prim. tudi Ramovš 1920 (1971): 129-130. 245 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Različice, nastale z dodatkom obrazila -ko (daleč - daleko)477 ali -ka (danas/danes - da-neska), ki se mestoma podaljšuje z j (-kaj: daneskaj),478 sta uporabljala Krelj in Juričič.479 Obe različici se pojavljata tudi v *1563, tudi tam v pesmih, pod katerimi je podpisan Juričič. Sopo-menski niz, ki ga pričenja že v 16. stoletju splošno razširjeni prislov danes, daljšata še glaso-slovni različici donas in dones,480 ki sta ju Trubar (donas) in Bohorič (dones) posnela po živi rabi v osrednjih slovenskih govorih. Rigler (1968: 207) obliko donas pri analizi Znojilškovega jezika pripisuje ljubljanskemu vplivu. Na uveljavljenost obrazil -ko in -j (z različico -je) kaže še nekaj sopomenskih različic, uporabljanih predvsem v Kreljevi in Juričičevi postili. Ob splošno uveljavljenem prislovu drugači, ki obstaja tudi v glasoslovnih različicah drgači, dregači, drigači,481 se pojavljajo še oblike dru-gačej, drugačije, drugačje in drugako. Na uveljavljanje tvorbe prislovov z obrazilom -j kažejo tudi druge sopomenske različice. So-pomenski par davno - davnaj npr. sestavljata različica davno (pisno davnu/davno),482 ki so jo uporabljali različni pisci, in redkejša različica davnaj, ki jo navaja Bohoričeva slovnica, za njo pa oba Megiserjeva slovarja. Njena prisotnost v obeh tipih jezikovnih priročnikov kaže, da so oblike v knjižni jezik prodirale iz žive rabe in da je slovar upošteval tudi govorjeno besedje. Uveljavljenost oblike davno potrjujejo še sopomenke, tvorjene iz predložnih zvez: izdavno (v Trubarjevih delih) in pogosto rabljena različica zdavno, ki sta jo prav tako uporabljala Trubar in Krelj.483 2.1.2.4 Splošno razširjenemu prislovu kadaj/kedaj se v JPo 1578 pridružuje tudi različica, izpeljana z obrazilom -si: kedajsi. Podobno razmerje nastaja z izpeljavo prislova tedaj s -ci: tedajci. Oblika je znana iz Kreljeve in Juričičeve postile. 2.1.2.5 V sopomenskem nizu prostorskih484 prislovov dol - doli - dolun/dolum - dolikaj485 prvima dvema členoma, ki sta splošno uveljavljena, sledita dva, ki se pojavljata le pri posameznih avtorjih: obliki dolun in dolum sta navedeni v Bohoričevi slovnici in v Megiserjevih slovarjih, dolikaj pa bi bilo glede na značilno obrazilo -kaj mogoče pripisovati Krelju ali Juričiču. Preverjanje pojavitev je pokazalo, da je različica rabljena v Juričičevi postili. Na vprašanje kam? odgovarjata tudi splošno razširjeni prislov domov486 ter redko rabljena različica domu,487 ki ju Bajec (1954: 205) razlaga kot okamenela sklona in uvršča med oblikovne starine. 477 Pri paru daleč - daleko gre za nadomestitev enega obrazila z drugim, pri paru danes - daneska pa za dodajanje obrazila. 478 Obrazilo -kajizkazuje tudi različica dolikaj, nastala drugostopenjsko iz prostorskega prislova doli + -kaj. Tudi ta spada med značilno besedje JPo 1578. 479 Na Kreljevo rabo v 16. stoletju in na sočasno narečno (štajersko in prekmursko) je opozoril že Bajec (1954: 198). 480 O nastanku različice dones je na več mestih govoril Škrabec. Razlaga jo z izgovorno okrepitvijo prvotnega polglasnika, ki jo je sprožila sekundarna naglašenost (JD I (1994): 404). Drugačno teorijo o nastanku oblike je razvil Ramovš (1930-31 (1997): 202-204). 481 Povzroča jih različen zapis nenaglašenega samoglasnika. 482 Npr.: Ne Ji li pak JliJhal, de Jim jeJt daunu poprej letu Jturil (DB 1584: I,216a) - To ie prorok Esaia sdavnopoprei v'tim JvoimProrokovaniupoftavil (KPo 1567: XXXI). 483 Npr.: V TT 1577 sta npr. različici davno in zdavno v razmerju 1 : 3. 484 Prim. Toporišič 2000: 406-407. 485 Vsi prislovi odgovarjajo na vprašanje kam. 486 V Etimološkem slovarju slovenskega jezika (Bezlaj 1976: 108) sta za nastanek prislova domov navedeni dve razlagi: iz dativa cilja (bolj verjetno) ali iz lokala (manj verjetno). 487 Različica domu, ki jo Bajec razlaga kot lokal, se pojavlja le v DB 1584 ter v Juričičevi in Trubarjevi postili. Npr.: tu maJzhovainje meni isrozhite inu domu poftavite (TPo 1595: II,311) - die rache mir heimstellet (LH 1566: II,CLXXXIIII). Domu je običajno sestavina glagolskega kalka. 246 Prislovi v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja med narečno in nadnarečno rabo Tudi splošno znani kam, ki ga sodobna slovenska jezikoslovna teorija opredeljuje kot pri-slovni zaimek (SP 2001: 731) je bil izhodišče novih, manj znanih prislovnih tvorjenk: kam + -o (kamo) + -j (kamoj). Različico kamo sta po enkrat uporabila Krelj in Juričič, kamoj pa je znana iz Bohoričeve slovnice in iz obeh Megiserjevih slovarjev (npr. kamoj quorum, kam?, wo auß? wohin? (MTh 1603 (Stabej 1977): 56). Medtem ko med kam kot vprašalnico in kamoj obstaja sopomensko razmerje, se kamo pomensko izenačuje s kamor: npr. nai gredo kamo ote (KPo 1567: CV) - Nai gre kamor ozhe (KPo 1567: CXVb). 2.1.2.6 Prislova dosehmal in dosegamal sta okameneli predložni zvezi, razlikujeta pa se glede na številsko različno rodilniško obliko zaimka si: pri splošno razširjeni različici dosehmal je si v rodilniku množine, pri dosegamal, ki se je začela pojavljati šele konec obdobja (npr. dvakrat v TPo 1595) pa v edninski.488 Krajevno omejena (verjetno koroška) je bila raba sopo-menskega prislova dosej, ki ga navaja samo MTh 1603. V TPo 1595 je mogoče zaslediti tudi nasprotji drugikrat - drugimal in taistikrat - taistimal, ki sta posledica nadomestitve domače besedotvorne sestavine s prevzeto. Prevladovala sta sklopa z domačo sestavino krat. 2.1.2.7 Okamenele predložne zveze so tudi prislovi kmali in kmalu, kviški in kvišku itd., kjer gre za soočenje dajalniških oblik dveh sklanjatev: i-jevske in u-jevske. Prevladovali sta še danes uveljavljeni obliki kmalu in kvišku. 2.1.2.8 Z obrazilom -oma, ki se je v zgodovini slovenskega jezika pri tvorbi prislovov pokazalo kot dokaj produktivno, so (poleg neutegoma, strahoma in vekoma489) tvorjene različice, ki kažejo na glasoslovno spremenljivost obrazila: dopolnoma, popolnoma, popelnoma, popol-nama, popolnema, popolnima. Glasoslovno variantnost je povzročal različen zapis prvotnega samoglasniškega l ter vokalnoharmonično preoblikovanje glasovne podobe obrazila. Prevladovala je oblika popolnoma, sledila pa ji je popolnama. Najmanj ustaljen izbor izkazujejo Trubarjeva dela, od koder je tudi osamela raba oblike dopolnoma (TT 1557).490 2.1.2.9 Sopomenske različice, ki jim je skupna zaimenska podstava drug, kažejo na uporabo različnih obrazil. Tvorjenke se glede pogostosti in širine rabe razvrščajo takole: splošno uveljavljeni sta drugdi in drugod, drugde je mogoče srečati pri Krelju in pri Juričiču, drugdod pa je različica iz TPo 1595 (npr.: Sakaj on vidi, de takovu od drugdod nigdir femkaj ne pride (TPo 1595: II,115)). Danes uveljavljeno različico drugje je napovedovala navedba koroške oblike druge v MTh 1603.491 Med značilno besedje Kreljeve in Juričičeve postile spada tudi tvorbena različica vdrugoč, ki je (tudi v tem besedilu) spremljala splošno uveljavljeno različico drugoč. 488 v TPo 1595 sta različici dosegamal in dosehmal v razmerju 2 : 47: kar je dofegamal govorjenu, lahku fe faftopi (TPo 1595: I,218) - Dofehmal vy nejfte nifhter profsili v mojem Imeni (TPo 1595: II,61). 489 Ob splošno uveljavljeni različici vekoma se je pri večini piscev vzporedno pojavljala tudi redkejša različica vekomaj, razširjena z dodatkom j-ja. V JPo 1578 sta različici razmejeni tudi glede pojavitvenega mesta: pri izbiri različice vekoma Juričič večinoma sledi Krelju, zato se oblika v prekrivnem prvem delu postile pojavlja kar 24x (od skupno 32 pojavitev); vekomaj, ki pa ga v KPo 1567 ni, se pojavlja le v neprekrivnem drugem in tretjem delu postile (31x). V DC 1584 sta obliki vekoma in vekomaj v razmerju 16x : 2x, v ZK 1595 pa v razmerju 18x : 1x. Npr.: bude shiuel vekoma (JPo 1578: I,133b) - ta bu Vekomai Shiu (JPo 1578: II,121). 490 Različica, ki je domnevno nastala po pomoti, je zapisana v robni opombi: Criftus ie vfe fapuuidi dopolnoma doperneffal (TT 1557: 10). V TPo 1595 npr. prevladuje popolnoma: my ne bodemo lete Pridige letukaj na semlipopolnoma sapopadli (TPo 1595: I,38), popolnima pa je le enkrat zapisan (depopolnima bomo Ifvelizhani (TPo 1595: I,217)). 491 Prim. drugeprisl. alibi, Carinth. druge, anderswo (MTh 1603 (Stabej 1977): 29). 247 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 2.1.2.10 V bolj izrazite tekmovalne pare bi prerasle tudi različice tipa kupe - vkupe, ki so domnevno nastale z onemitvijo ali obrusitvijo predložnega dela prvotne zveze, če bi bila njihova raba številčno bolj uravnotežena. Toda krajša različica je praviloma posamično ali zelo redko in hkrati individualno rabljena: kupe enkrat v TT 1557 (niz podaljšuje različica vkupej, ki je ena izmed besednih značilnosti vseh treh postil, uporabljal pa jo je tudi Znojilšek, ter vkupa, ki se trikrat pojavlja v TC 1574); mejs (kot Kreljeva posebnost, pojavljajoča se ob vmes) - vmes, ki je bila splošno uveljavljena, jutro (enkrat samkrat zapisana v TT 1557: Iutro ie Bug nima pridigal (TT 1557: i4b)) - vjutro itd. Zadnjemu paru se je v delih različnih avtorjev pridružil proti koncu obdobja vse bolj uveljavljeni par zjutra in zjutraj. 2.2 Kot je razvidno iz že naštetega, daljše nize različic oblikujejo tudi primerniške in pre-sežniške oblike prislovov. Njihova številčnost, ki je posebej opazna pri Trubarju in Juričiču,492 daje slutiti manjšo tvorbeno ustaljenost, kot jo kažejo prislovi v osnovniški obliki, domnevno pa tudi večjo odprtost za narečne vplive. Prislov često (pisno navadno zheftu) npr. v Trubarjevih delih spremljajo naslednje primerniške in presežniške oblike: čestče, ki je najpogosteje rabljena, ter redkejše čestiše, česteše in češčeše. Veliko število različic je povzročila Kreljeva in Juriči-čeva tvorba prislovnih presežnikov s predpono naj- (npr. najbrzo, najbližej, najdlje, najpoprej itd.), ki je odstopala od splošno razširjene nar-lner- (npr. narpoprej493 itd.). 2.2.1 Tekmovalni par boljše in boljši pripada tvorbenemu tipu -e/-o : -i, ki se v večini primerov razvidno preveša v korist prislova, izpeljanega z -e, če se ta dodaja podstavi, ki se končuje na c, j, č, ž ali š, ali z o, če se podstava končuje na druge soglasnike. K njegovi uveljavitvi je v veliki meri prispevala besednovrstna specializiranost oblike. 2.2.2 Izredno barvitost izkazujejo prislovi, izpeljani iz pridevnikov z obrazili -ski, -ški, -čki, -cki ali še katero glasoslovno prehodnih variant.494 Pregled razširjenosti rabe posameznih različic kaže naslednjo padajoče urejeno pogostnostno razvrstitev: -ški, -ski, -čki in -cki. Ugotovljivih je več izbirnih tendenc: Prislovi na -ški prevladujejo v Trubarjevih delih in v MD 1592. Tudi oblike na -ski je uporabljal Trubar, poleg njega pa še Krelj in Juričič. Prislove na -čki je uporabljal Dalmatin, različice na -cki pa so zajete v MD 1592.495 2.2.2.1 Vse tvorbene različice so bile hkrati sestavine tekmovalnih parov, oblikovanih s končnima samoglasnikoma -i inlali -o (pisno -u): npr. latinski/latinsko (prislov latinski sta npr. 492 Pri Trubarju so se tvorbene različice domnevno izraziteje nakopičile predvsem zato, ker v začetnih delih slovnični sistem še ni bil dokončno izoblikovan. Zadnje Trubarjevo delo - prevod Lutrove Hišne postile - pa predvsem zaradi dolgotrajnosti nastajanja in obsežnosti besedila ter Trubarjeve starosti in številnih sodelujočih večje tvorbene poenotenosti pri prislovnih primernikih in presežnikih spet ne izkazuje: npr. bliže in bližej. V Kreljevi postili sta npr. prisotni primerniška in presežniška oblika prislova brzo: brž in najbrzo, v DB 1584 pa presežniški narbrže, narbržejše. 493 Med redkejše različice se uvršča Trubarjeva napoprej, ki bi lahko bila tudi narečnega izvora. Trubar jo je rabil v zgodnejših delih (1550-1558), večkrat ob različici narpoprej, ki se je kasneje dokončno uveljavila. 494 O poprislovljenju pridevniških izpeljank na -ski (z različicami -ški, -čki in -cki) in o razširjenosti različic (tudi na -sko) v slovenskih biblijskih prevodih 16. stoletja prim. Legan Ravnikar 2008a: 56. 495 Na pojavitveno vezanost obrazila -čki na Dalmatinovo, -ski/-ški pa na Trubarjevo rabo je bilo v preteklem stoletju že večkrat opozorjeno. Na razmejenost rabe je večkrat opozarjal Škrabec (npr. JD I (1994): 330; JD IV (1998): 221-222; JD II (1994): 102; JD III (1995): 512-513) (o tem Merše 2005b: 60-61). M. Orožen (1996: 191) npr. omenja sicer pridevniški obrazili -ski in -čki kot značilni za Dalmatina, hkrati pa jih uvršča med osrednje besedotvorne vzrorce začetnega razvojnega obdobja slovenskega knjižnega jezika. Z narečnim izvorom pojasnjuje v Dalmatinovem jeziku opažene prislovne različice, ki so nastale z disimilacijo soglasniških sklopov (npr. ozgoraj ^ odzgoraj) (Orožen 1996: 193). 248 Prislovi v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja med narečno in nadnarečno rabo uporabljala Trubar in Dalmatin, različico latinsko pa samo Trubar), junački/junačko, mojstrski/ mojstrsko itd. Različici so pisci uporabljali vse od leta 1550 dalje, bodisi vzporedno ali ločeno, že v 16. stoletju pa so prevladovale naslednje oblike na -o: ajdovsko, bratovsko, brumsko itd.; in naslednje oblike na -i: bezjački, bukovski, hrvatski (obliko sta uporabljala Krelj in Juričič) itd. 2.2.3 Iz različic, uporabljenih v različnih delih, je sestavljiv naslednji sopomenski niz: bru-mno - brumski - brumsko. Različice so z različnimi obrazili izpeljane iz iste (pridevniške) pod-stave. V rabi je močno prevladovala različica brumsko. V KPo sta s po eno pojavitvijo izpričani različici brumno (v primerniški obliki) in brumski, kar ne kaže na to, da bi bila dokončna izbirna razvrstitev že opravljena.496 2.2.4 Obstajajo tudi tekmovalni pari in nizi, ki jih sestavljajo enako tvorjeni prislovi (npr. z obrazilom -o (pisno -u), vendar izpeljani iz obrazilno različnih pridevnikov: npr. goljufasto497 (ZK 1595) - goljufno falsd gulufnu, Fälschlich (MTh 1603 (Stabej 1977): 39).498 Istemu nizu pripadata tudi predvsem v Dalmatinovih biblijskih prevodih uporabljani različici goljufski in goljufsko (npr. Obaruj /.../ tvoja uftna, de goluffki negovore (DB 1584: I,287) - ony fvoim lesi-kom golufjku rounajo (DB 1584: III,82b).499 2.3 Nize prislovnih različic daljšajo tudi različne glasoslovne spremembe, ki so izgovor-no povzročene in zato razložljive z vplivom živega jezika. Značilno variantnost npr. ustvarja zvenečnostno prilagajanje soglasnikov na morfemskih mejah (npr. bridko/britko) ali na koncu besed (npr. flisig/flisik).500 Na prevladujočo izbiro izgovorno nemodificirane različice je najverjetneje vplivala zavest o glasovni podobi podstavne besede (npr. bridek ^ bridku), kar pomeni, da je zapis etimološko utemeljen. Prislova gnadivo in gnadljivo (prvi je zapisan v P* 1563, drugi se pojavlja v številnih Trubarjevih in Dalmatinovih delih) sta izpeljana iz pridevnikov, ki se glasovno razlikujeta po prisotnosti nejotirane in jotirane različice soglasnika iz podstave (d : dlj). Posledica labializacije, ki jo sproža končni m, je tudi različica drugom, ki se pojavlja ob splošno razširjeni obliki drugam.501 Obliko je mogoče zaslediti v Kreljevem in Trubarjevem jeziku. Rigler (1968: 93-94, 138) pojav razlaga kot Trubarjev in Kreljev dialektizem. Različice množijo tudi primeri preglašanja o z e: npr križom gledati (v MD 1592) - križem). V MTh 1603 je splošno uveljavljenemu prislovu čez dodana še različica črez, ki jo narečno opredeljuje skupina -čr-.502 Sopomenska para enako - ednako ter enkrat - edankrat sta posledica izbire različne oblike števniškega besedotvornega izhodišča. Obliki ednako in edankrat sta znani iz Juričičeve postile, razložljivi pa z vplivnostjo hrvaščine. Vir variantnosti so tudi različni tipi glasoslovnih sprememb, ki so spremenile podobo prislovov, nastalih iz predložnih zvez. Predlog iz, ki je sestavni del prislova iznov (izpričan je pri Trubarju in Dalmatinu), lahko nastopa tudi v govorno običajnejši, obrušeni obliki znov, ki jo je mogoče srečati pri Dalmatinu, pa tudi v vseh treh postilah. 496 Prim. Ah da bi fe bil brünijhi dershal (KPo 1567: CXVII) - inu fe brumjki neffo, kako da bi fvetuftio poslazheni bili (KPo 1567: LXXXVI). 497 Prislov obstaja le v primerniški obliki: Koku bi tu on mogelkunjhtnijhi inugolufajtijhi sazheti (ZK 1595: 21). 498 Pridevnika goljufen in goljufast sta v Pleteršnikovem slovarju predstavljena kot sopomenki (PS I (1894): 228). 499 Goljufski in goljufsko sta v DB 1584 v številčnem razmerju 2x : 11x. 500 O zapisovanju zvenečnostno nasprotnih nezvočniških parov (p - b, t - d, k - g) v značilnih položajih prim. Merše - Jakopin - Novak 1992: 329-330. 501 Prim. tudi izpredložnozvezni različici knogom - knogam; knogom je značilna za Trubarja. 502 Rigler (1968: 92) npr. v Trubarjevem ohranjanju skupine -čr- prepoznava vpliv raščičanskega govora. 249 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 2.4 Na Juričičevo poreklo kljub jasno izraženemu in že predstavljenu namenu, da bi se približal osrednji normi in ostal pri splošni in zato nevpadljivi rabi, kaže iz hrvaščine prevzeto besedje ali zgolj značilna glasoslovna obarvanost: npr. prudno. Redle je npr. splošno razširjena različica, jotirana oblika redlje, ki je nedvomno narečnega izvora, pa je Juričičeva posebnost.503 3 Na osnovi natančnega pregleda sestave nizov in na osnovi podatkov o razširjenosti posamezne različice, ki jih nudijo popolni izpisi del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja ter njihovi delni popisi, opremljeni s slovničnimi podatki,504 je mogoče sestaviti tudi skupine prislovov, ki so značilne za individualno rabo: različice noco, blizo, dovoli/dovolje itd. so npr. značilne za Kreljevo ali za Kreljevo in Juričičevo rabo, prislovi z obrazilom -čki (npr. bezjački, hrvački), pa tudi črez, lezdi, marikej itd. za Dalmatinovo, dole, dopolnoma, grški/grsko, napo-prej in narpopred, ondukaje itd. za Trubarjevo, Megiserjeva slovarja pa zlasti z vključevanjem številnih glasoslovnih različic zrcalita sočasno potekajoče glasoslovne procese (Merše 2006a: 127-128). 3.1 Prisotnost številnih pojavitveno omejenih različic je narečno razložljiva. O nadnarečni rabi je mogoče govoriti pri prislovih (npr. jutri, nazaj, povsod) ali njihovih različicah, ki so bili v knjižnem jeziku 16. stoletja splošno razširjeni in pogosteje rabljeni, zlasti pa pri ustaljeno tvorjenih lastnostnih prislovih na -o (pisno -u; npr. brumsko, često, dobro, gosposko, gosto, lepo, silno itd.). Tako v individualni praksi (zlasti Trubarjevi in Dalmatinovi, ki sta dolgoročno preverljivi) kot v celotnem petdesetletnem knjižnojezikovnem razvoju je mogoče zaslediti zo-ževanje izbire. Proces je tesno povezan z oblikovanjem knjižnojezikovne norme. Proti koncu obdobja pa je izpričanih tudi nekaj novih različic, ki jih je raba v kasnejših stoletjih dodatno utrdila. 503 O pojavitvah sekundarnega j pri Krelju in Juričiču prim. Merše 2007: 81. Omenjeni so primeri kot gnjil, gnjusan, dodati pa bi jim bilo mogoče še več primerov iz JPo 1578 (npr. petljati, petljar, petljarski). 504 Prim. Merše, Ahačič, Legan Ravnikar, Narat, Novak, Premk 2006. 250 III RAZPRAVE O GLASOSLOVNI IN PRAVOPISNI PROBLEMATIKI Megiserjeva slovarja in oblikujoča se knjižnojezikovna norma v 16. stoletju 0 Zasledovanje razvoja in normativnega ustaljevanja slovenskega knjižnega jezika v drugi polovici 16. stoletja, ki so ga zavestno sooblikovali predvsem štirje protestantski pisci (Primož Trubar, Sebastijan Krelj, Jurij Dalmatin in Adam Bohorič), kaže, da so se do konca stoletja, s katerim se končuje tudi obdobje protestantske književnosti, na vseh ravninah jezikovne zgradbe namnožile variante, ki jih je glede na uveljavljenost in pogostost pojavljanja mogoče razvrščati na osrednje in obrobnejše. Nemški leksikograf in polihistor Hieronim Megiser je konec stoletja slovenščino kot neprvi (ustreznični) jezik uvrstil v dva večjezična slovarja: v nemško-latin-sko-slovensko-italijanski slovar DICTIONARIVM QVATVOR LINGVARVM iz leta 1592 in v Thefaurus Polyglottus iz leta 1603. Soočenje knjižne podobe slovenščine in njenega sočasnega slovarskega prikaza, ki je hkrati tudi prvi obsežnejši slovarski prikaz slovenskega jezika, kaže, da je slednji povzel več značilnih potez slovenskega knjižnega jezika druge polovice 16. stoletja. Zaradi tipološke pripadnosti slovarjev (oba sta večjezična) in osredinjenosti slovarskih informacij na izbrane ravnine, je bogato obvestilnost mogoče pričakovati predvsem glede zajetega besedja. Na osnovi izkazanih pisnih in glasoslovnih dvojnic se je mogoče seznanjati z aktualno problematiko na pisni in glasoslovni ravnini. Posamično, nesistemsko in zvečine posredno izkazani podatki o pregibanju505 in vezljivosti besed pa za seznanitev z značilnimi potezami sočasnega oblikoslovnega in skladenjskega sistema ne zadoščajo.506 1 V Megiserjevih slovarjih izpričani pisni sistem kaže individualne poteze. Kljub možnosti zgledovanja odstopa od pravopisa, uveljavljenega v Dalmatinovem prevodu Biblije iz leta 1584, ki je naslednji dve stoletji veljala kot normativni jezikovni vzor, pa tudi od pravopisa, ki ga teoretično in praktično predstavlja prva slovnica slovenskega jezika, ki jo je leta 1584 napisal Adam Bohorič. Razlikovanje nastaja zaradi manj ustaljenega zapisa sičnikov in šumevcev (npr. defhela/deshela, pifati/piffati, gnuffiti/gnufsiti/gnufyti, fufchez/Sushez),507 drugačnih navad pri zapisovanju drugih soglasnikov (npr. mehkega l'in n': vola/volia/voilia/volja/vojlia/vojlja/ volya, biieinie/bijejnie, rotene/rotenje/rotejnje, ognen/ogein/ogajn, cilu/cillu/zilu, lok/lock itd.), 505 S tipom priročnika pogojeni primanjkljaj deloma izravnava štirijezičenemu slovarju iz leta 1592 dodani Appendix, ki na enaintridesetih straneh (Y(a) - Z(8a)) prinaša izbrane sklanjatvene (za samostalnike in samostal-niške besede: Ta Gofpud, Ta Gofpa, Ta Ozha, Ta Mati, Ta dober - ta bulshi - ta nar bulshi, lest, mi, Ti, Vi, Leta - leta - letu, Taifti - taifta - tuiftu, On - ona - onu, Kateri - katera - kateru) in spregatvene vzorce (Biti in Imejti v vseh časih in načinih, Lubiti, Oteti, Snati, vediti ter jiti, puiti, hoditi pa v sedanjiku, pretekliku, prihodnjiku in velelniku). Janez Logar (1933: 86) domneva, da naj bi Megiser navedene zglede izpisal iz Bohoričeve slovnice. Obsežnejšo obravnavo slovničnega dodatka Megiserjevemu štirijezičnemu slovarju je prispeval Ahačič (2007: 215-223). V njej se problemsko osredinja na ugotavljanje pobud za nastanek t. i. »male slovnice« ter možnih vplivov nanjo. 506 Prim. Merše 2005a. 507 Nekaj redkejših pisnih variant je razložljivih z Megiserjevim vključevanjem pisno nespremenjenega besedja iz Registra, dodanega Dalmatinovi Bibliji, in iz večjezičnih besednih seznamov iz Bohoričeve slovnice, namenjenih ponazarjanju slovničnih kategorij. Prim. Vrtovčeva 1940: 68-70. Tudi na nemški način zapisan glas [i ] (s fch) je izpričan v Bohoričevi slovnici (npr. v prevzetih besedah Firfcht, Frufchtuk itd.). 253 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja redkejše, hkrati pa manj ustaljene rabe naglasnih znamenj (npr. kratek/kratek) itd. Raba nagla-snih znamenj je posredno namnožila variante zapisov dolgih in kratkih oz. naglašenih in nena-glašenih samoglasnikov. Z ostrivcem je praviloma opozorjeno na dolgo naglašeni samoglasnik (npr. Gospa, lan, me/far, ozhanftvo, obeshen, pepel, beshati, leteti, odftrashiti, mokrota), zato se npr. odrazom za cirkumflektirani o pridružuje še zapis z o (Bug/bog, mokrota), odrazom za jat pa (od Krelja dalje znani in uporabljani) zapis z e: Jlep/Jlep (MD 1592: A2a), povedati, vlejzhi, jimeiti/jimejti/jimeti itd. Občasno se v isti vlogi pojavlja tudi manj pričakovani krativec (npr. barshlan),508 ki sicer usklajeno s protestantsko prakso pogosto označuje polglasniški izgovor v naglašenem ali nenaglašenem zlogu (npr. perst, kerhak; konez, padez, ogein, pameten, shelesen) in se tako uvršča med osrednje pisne različice. Te so: e/e, a/a ter i kot zapis, posebej značilen za Megiserja: terden, zuertje, garba, mirsliza; moker, dobar, teffan, nujen, zhirnilu, poshreshin itd. ©fuf|c6. Litin¿ SJintí/tf. IrjÜJ. (Bímuinvolíf- vulgut, jfjnrjw volgo. <&ot>rr wvjmlt» pirímpjr, ¿ir (piro f difpal-íi, pají o caffio, GatftfibAhb. dcxcri. ¿ifri^t. mindcRn. ÍKin drÍKii ©ir«, libenKr. n/ít votontierí,rpínilin tjmen; ( H, dj sí ftefjDjCOnpror.tü mimo, vulor; (riíiímíntf, tfjtchub luiot. ^fríf, (Jtorr, Cjrr í rfi (¡ gtj [ u ft' [ :s -frjvj^j. jjiuil jt il, t qu ¡[J, tíítrfUMif, ptinitife. fi í¿jjni. ¿tevai penuria Otrichr, i ndicLuni, fcdíi,piiM¿j,ni>a ^mdicaot Bering, l Itgií,, vilc. UiTo.ib- (J < [ [ú, lf ggKTO. d a potttj íi puoco p reZííí, í da niiun vitar*, ÍJtWTj/lJftfjJtl-, flJÍ, AíjAjr, Gctwt* Hieronymus Megiser, DICTIONARIVM QVATVOR LINGVARVM, 1592 - naslovnica in stran iz slovarja Megiserjeva slovarja ponujata veliko zgledov za nezapisovanje neobstojnega polglasni-ka iz zadnjega besednega zloga (npr. bafin, zhlink, facenetl, comulz; pametn, preshern, reun, frezhn, vem, nevern, vezhn). Možnost zapisa ali izpusta polglasnika ustvarja dvojnice, ki si neredko sledijo v okviru istega ali pomensko sorodnih slovarskih sestavkov: npr. Efiel /.../ofil. Cr: ofifial (MD 1592: D3a); Gemüeth509/.../mifil, misal (MD 1592: E7a); Gehorfiam /.../pokorn 508 Beseda je enkratno uporabljena tudi v Dalmatinovi Bibliji, vendar je zapisana brez naglasa: V'kranzelnih isBerfihlana (DB 1584: 11,198a). 509 Preglasi so zapisani na sodoben način. 254 Megiserjeva slovarja in oblikujoča se knjižnojezikovna norma v 16. stoletju in Gehorfam fein /.../pokoran biti (oboje MD 1592: E6a); Fluchen /.../shentvati in Fluch /.../ shentovanje (oboje MD 1592: D8b). Pojav se glede na izpričani obseg približuje stanju v Bohoričevi slovnici, odstopa pa od širše uveljavljene knjižnojezikovne prakse. Nekaj tovrstnih primerov je mogoče zaslediti tudi pri Trubarju, Krelju in Dalmatinu, vendar so redki ali celo omejeni na posamezne besede. Ponuja se več razlag za tovrstni zapis, med najverjetnejšima pa sta: izgovorno slabljenje nenaglašenega polglasnika v soseščini izgovorno močnega zvočnika (ali zvočnikov; zlasti med v in n, r in n, v bližini l itd.), določanje izhodiščne slovnične oblike na osnovi odvisnih sklonov (in spregatvenih oblik), iz katerih je polglasnik že izpadel. Izpad je značilen tudi za izposojenke (npr. Angfter /.../angfhtr (MD 1592: A1b); Frawenzim-mer /.../ fravnzimer (MD 1592: E1b)). Eno izmed opaznejših pisnih posebnosti zlasti prvega Megiserjevega slovarja predstavlja zapis i-ja, s katerim se končuje beseda, z j-jem.510 Zapis je v večini primerov položajsko vezan: gre za i-jevski končaj zadnjega člena ustrezničnega niza, ki stoji pred razmejevalno piko. Za njo se (v MD 1592) začenja italijanski ustreznični niz. Običajno gre za glagolski ustreznični niz. Npr.: Enden/.../pogubiti, isgubiti, fatrejti, konzhati, dokonjatj. (MD 1592: C7a); Entwerffen/.../ sariffati, sazherkatj. (MD 1592: C8a). Sklepanje potrjujeta tudi naslednja, neglagolska zgleda: Etwann /.../nekadaj, zhaisj. (MD 1592: D3a) in Ey lieber /.../ lubi, profiim te. Cr: dragj. (MD 1592: D3a). Sicer prepoznavna pisna navada zaradi nedosledne izvedbe in širitve zapisa na manj tipične položaje ni mogla prerasti v trdnejše pravilo (npr. Entfliehen /.../ vbeshati. (MD 1592: C7b); Goldfinger. /.../zhetirtjperst (MD 1592: F3b); Gottgeh wo hin /.../kamez511 kulj bodj, kamez bug da (MD 1592: F3b)). 1.1 Megiserjevi zapisi v slovenskih razdelkih slovarjev razkrivajo še dve vrsti pravopisne variantnosti, ki se v knjižnem jeziku nista pojavljali kot težja izbirna dilema. Gre za pisavo skupaj ali narazen pri glagolskih kalkih (npr. Eingehen /.../noterpojti (MD 1592: C6b), Auff-mercken /.../ gorimerkati (MD 1592: A4b) - Furdern. promovere. naprejpomagatj. (MD 1592: D7b)) in za pisavo enozložne predpone skupaj z izhodiščnim glagolom ali ločeno z opuščajem (npr. vkasati in v'kasajnje, v'kuriti - vkoreniti; Fertigen /.../fertigovati, s'verfhiti, Cr: sgoto-viti (MD 1592: D6b) itd.). V protestantskih delih prevladuje ločena pisava sestavin glagolskih kalkov. Pisava skupaj se je uveljavila pri glagolnikih, pri glagolih pa je redka.512 Na uveljavljanje pisave skupaj je v večjezičnih Megiserjevih slovarjih nedvomno vplival zapis nemških glagolskih iztočnic, večkrat pa tudi uresničevani pomen, zlasti če v njem prislov, ki nastopa v vlogi predpone, pomensko ni bil osamosvojen in jasno viden. Tudi primeri ločenega zapisa predpone, ki jo od izhodiščnega glagola loči vmesni opuščaj, so v manjšini. Opozarjajo na obstajanje pisnega modela, ki se je pojavil že v Kreljevi Postilli slovenski (1567),513 z večkratno uporabo pa postal bolj opazen v Dalmatinovi Bibliji in Bohoričevi slovnici. Slovarski in so-besedilno uporabljeni primeri kažejo celo na različen zapis pri istem glagolu in pri glagolih z enakim glasovnim začetkom. Na uporabo modela je mestoma vplivala potreba po nazornejši razmejitvi zapisanih glasov, mestoma pa je njegova raba razložljiva z analogičnim vplivom pisave predložnih zvez homonimnega enozložnega predloga. V takih primerih je zapise mogoče obravnavati kot hiperkorekture. 510 Pojav v slovenski pisni tradiciji ni nov. Izpričan je že v Starogorskem rokopisu, ki je nastal med leti 1492-1498 in je zapisan v gotici (Logar 1973/74: 195), kar navaja k misli, da gre za prevzem nemškega pravopisnega modela. Zapis končega -i z j-jem je občasno mogoče zaslediti tudi v delih slovenskih protestantskih piscev (npr. fo fe isvolilj druga mejfta (TPo 1595: II,88)). 511 Glas [r] v besedi kamer je obakrat zapisan z znakom z. 512 Merše 2003a: 87-88 in 97-98. 513 Prim. Novak 2006. 255 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 2 Megiserjeva slovarja izkazujeta splošno znane glasoslovne variante, ki večinoma zrcalijo še potekajoče, aktualne glasoslovne procese.514 Z njimi so prikazane najbolj značilne samo-glasniške in soglasniške spremembe. Variante različnih tipov (divji - divje (prešič); mogoč, slobodnost, satiga vojljo (MD 1592: Cb) - apateka, magoč, pašast, slaboden, fatiga vojlja (MD 1592: C2b); cagav, grintau - cagov, mertou, prov, redkov, rounati; sirota - sorota; priseči -persegati; bičevje - bičovje) zrcalijo spremembe, ki so prizadele nenaglašene samoglasnike. Na njihovo glasovno spreminjanje je pogosto vplivala soseščina močnega soglasnika, navadno zvočnika, ali naglašeni samoglasnik iz naslednjega zloga. Variante tipa nezastopnost - nezestop, deseči, ki jih je Rigler (1968: 97 in drugje) obravnaval kot Trubarjeve dialektizme, kažejo, da se je e namesto a širil v nova okolja (prvotno okolje so bile predpone in predlogi na, za, nad). Do dvojnic so razvojno vodili predvsem naslednji procesi: redukcija, asimilacija, preglaševanje, akanje. Na spreminjanje soglasnikov in soglasniških skupin kažejo naslednje dvojnice: pišče, puščati, puščava - ognjiše, pišal, plaš, pušati, šet, vrbiše (prehod skupine šč ^ š); črešnja - češnja (v MTh 1603) (prehod skupine čr ^ č); vrabez (MD 1592: O6b) - grabez (MTh 1603: II,213), zvun - zgun (v MTh 1603) (diferenciacija soglasniških skupin); benečki, človečki, junački, kme-tički - človeški, mrtvaški (prehod skupine čk ^ šk); slišati - šlišati, našičenje (prekozložna asimilacija); petkrat, odpelati (MD 1592: A1a), obtizhati (MD 1592: P2a) - offemkrad (MD 1592: A1b), fe oppotakniti (MD 1592: A3b), britkust (MD 1592: A3a), glatku, gladek (MD 1592: F2b) (redki primeri zvenečnostnega prilagajanja glasovni soseščini in prevladujoči primeri, ki prilagajanja ne izkazujejo)515 itd. Z zgledi kot veuniza (MD 1592: T7a), mouzhe516 (MD 1592: P3a), fukavnik (MD 1592: O8a) itd. slovarja zrcalita prehod i v u, ki je bil v koroških govorih opravljen nekoliko prej kot v osrednjih.517 Z navedenimi glasoslovnimi dvojnicami, ki jih je mogoče zaslediti tudi v protestantskih knjigah 16. stoletja,518 so predstavljeni rezultati procesov, ki so potekali v različnih narečjih519 in ne le v koroških, s katerimi se je Megiser seznanil v času svojega bivanja v Celovcu in ki so nanj močneje vplivali.520 Kadar je izbor omejen na eno samo varianto, gre praviloma za bolj uveljavljeno možnost, ki je bila tudi lažje prepoznavna. Navedena je npr. splošno rabljena varianta ajd - ajdovski. Potrjena je tudi z drugimi členi besedne družine (ajdinja/ajdenja, ajdovsku, ajdovščina). Ni pa navedena protetična varianta hajd - hajdovski, zapisana v prvi Trubarjevi knjigi, uporabljena pa tudi pri Krelju in v zgodnejšem obdobju pri Dalmatinu. V primeru nerazrešenega tekmovalnega razmerja med variantami ali 514 Nekaj glasoslovnih variant je bilo v dosedanjih obravnavah obeh Megiserjevih slovarjev že omenjenih. Breznik (1926: 113) omenja z zgledi izpričan prehod skupin čre, žre ^ če, že, s parom shenin - fhenen pa ilustrira približevanje živi rabi. A. Lagreid (1967: XII-XV), ki je izdelala obrnjeno različico Megiserjevega slovarja iz leta 1592, ugotavlja podobnost Trubarjevega in Megiserjevega jezika. Odkriva jo v nadomeščanju a z e v nenaglašenih predlogih in predponah (raz ^ rez, na ^ ne), o z e v enakih položajih (doseči ^ deseči) in v vzporedno izpeljani prekozložni asimilaciji (služba ^ šlužba). M. Orožen (1989b: 121-133) v okviru primerjave Megiserjevega slovarja iz leta 1592 ter ponovne izdaje leta 1744 izpostavlja naslednje glasoslovne značilnosti Megiserjevega jezika, izkazane v slovarju iz leta 1592: primere delne in popolne redukcije nenaglašenih samoglasnikov ter primere, ki dokumentirajo prehod i v u/u ter šč v š. 515 Zvenečnostne prilagoditve nezvočnikov njihovemu glasovnemu okolju, ki jih izkazujeta Megiserjeva slovarja, je glede obsega in tipologije mogoče obravnavati tudi kot vzorčne za stanje v knjižnem jeziku 16. stoletja. Prim. Merše - Jakopin - Novak 1992: 329-331. 516 Primer bi bil Megiser lahko prepisal tudi iz Bohoričeve slovnice, kjer se pojavlja na str. 148 (Kolarič 1971: 35). 517 Prim. Škrabec 1881a: 38-40 in 1906: 124-126; Ramovš 1924: 25-26. 518 Popolni izpisi del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja omogočajo ugotavljanje števila pojavitev posameznih različic ter določanje njihovega medsebojnega uporabnostnega razmerja. 519 Prim. Rigler 1968: 92-97 520 Povečan vpliv koroških govorov je v Megiserjevih slovarjih viden na različnih ravninah, zlasti pa na glasoslovni, besedotvorni in besedni (npr. abuon, abuvsku drivu, atej). 256 Megiserjeva slovarja in oblikujoča se knjižnojezikovna norma v 16. stoletju težje prepoznavnosti prevladujoče variante je v slovarski prikaz vključena tista, ki je bodisi pogovorno ali pokrajinsko bolj uveljavljena, pri prevzetih besedah pa lahko tudi tista, ki je bližje tuji iztočnici (npr. kandla).521 Med jezikovne značilnosti Megiserjevih slovarjev spadajo tudi primeri, ki ne izkazujejo splošno veljavnih, pričakovanih glasoslovnih prilagoditev (zapis tastča namesto pričakovanega tašča). Med tekmovalne glasoslovne dvojnice je pogojno mogoče uvrščati tudi abstraktne samostalnike, tvorjene z obraziloma -ost in -ust (npr. edinost, ljubeznivost, zastopnost - grobust, svitlust). Ugotovitev, da obrazilo -ust v knjižnem jeziku 16. stoletja razodeva končniški naglas (Rigler 1968: 17-19), v veliki meri potrjujejo tudi navedbe enako tvorjenih samostalnikov v Megiserjevih slovarjih. Le redki primeri kažejo, da izbor obrazila -ust ni bil pogojen z naglaše-nostjo, izbor -ost pa ne z nenaglašenostjo (npr. velikost, brumnost/brumnust (MD 1592: E2b)). 2.1 Slovarski prikaz različnih stopenj podomačenosti besed, ki so neredko sorazmerne času uporabe (npr. bandrati - vandrati, alspant - alsbant - alsband, anhora - ankora), zrcali opazno značilnost protestantske knjižnojezikovne prakse. Izkazujejo jih besede, ki so jih uporabljali protestantski pisci, pa tudi novo besedje, najpogosteje vključeno pod vplivom dvojezičnega koroškega okolja ali nemških iztočnic (npr. alsband 'Halsband', cehati 'Zechen'), oboje zlasti ob pomanjkanju uveljavljenih domačih poimenovanj. 2.2 Megiserjeva slovarja z zajetimi pisnimi in glasoslovnimi različicami zrcalita obstoječo raznolikost znotraj knjižnega jezika, ne dajeta pa zanesljivih podatkov o njihovi pogostnostni razvrščenosti ter o medsebojnem količinskem in hkrati tekmovalnem razmerju. Navedene dvojnice so predvsem dokaz nedokončne normativne ustaljenosti začetnega razvojnega obdobja slovenskega knjižnega jezika ter spremenljivega razmerja med govorjenim jezikom in oblikujočo se knjižnojezikovno normo. 3 Pri večini slovarsko posredovanega tvorjenega besedja, bodisi že znanega ali novega, je mogoče ugotavljati tvorbo po uveljavljenih besedotvornih modelih (npr. številni samostalniki z abstraktno vsebino so tvorjeni s pripono -ost: dostojnost, dragost, gnilost; samostalniki, ki označujejo ženski par k moškemu s pripono -(i)ca: kosica h kos; enako tudi manjšalnice: ladjica k ladja). Iz slovarskih navedkov je razvidno, da so se zaradi velikih poimenovalnih potreb med funkcionalne besednozakladne sestavine uvrščali tudi glagolski kalki (npr. gori merkati 'zuhören, aufmercken', gorivfeti 'auffnemen'). Značilnost knjižnega jezika 16. stoletja, ki je prav tako slovarsko izpričana, so besedotvorne različice, ki so večinoma posledica sopomenskosti besedotvornih obrazil (npr. baržagar - baržager; vrabič (iz Megiserjevih slovarjev) - vrabčec in vrabčič (besedi je uporabljal Trubar); bukov - breskva; plešiv - plešast522 itd.). Obrazilo -ar je v obeh Megiserjevih slovarjih in v knjižnem jeziku 16. stoletja pogosto uporabljeno kot besedotvorno sredstvo za podomačitev prevzete besede. Npr.: Fechter /.../fehtar, shtritar (MD 1592: D5b); Glafer /.../glashar (MD 1592: F2b); Gerber /.../vußinar, ledrar (MD 1592: D5b); Bader /.../padar (MD 1592: A6b) itd. Tudi besednozvezna poimenovanja in opisi, ki nadomeščajo in pomensko približujejo tuje tvorjene iztočnice, hkrati pa polnijo izrazne vrzeli in kot skladenjske razvezave opravljajo vlogo predstopenj novih besednih tvorb, se naslanjajo na modele, ki so jih pri prevajanju uporabljali 521 Glasoslovna različica kandla (iz. bavarsko-avstrijske besede Kändeleien; prim. Striedter-Temps 1963: 144) izkazuje širšo in pogostejšo rabo kot kangla (v DB 1578 sta različici v razmerju 3 : 1, v DB 1584 pa v razmerju 3 : 2). Kandla je uporabljena tudi v TPo 1595 in navedena v obeh Megiserjevih slovarjih. 522 Beseda plešast je bila prvič navedena že v drugem, to je koroškem stolpcu Registra iz DB 1584, zapisana pa je tudi v MTh 1603. Besedotvorna različica plešiv je bila širše poznana, saj je uporabljena v DB 1578 in DB 1584 ter v obeh Megiserjevih slovarjih. 257 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja slovenski protestantski pisci.523 Razvezava je odvisna od sestava tvorjenke in od njene besedno-vrstne pripadnosti. Nemške zloženke npr. v slovenskih razdelkih slovarjev nadomeščajo različno strukturirane samostalniške besedne zveze Npr.: Federbufch /.../pushlperja (MD 1592: D5b); Oeltrüfen /.../ droshie od ojla (MD 1592: L1a); Fechtplatz /.../ meiftu k'fehtanju (MD 1592: E1a); Franckreich /.../ Franska deshela (MD 1592: E1a); Brotkorb /.../ krushna korba (MD 1592: B7a), Aderlaffen /.../na shilipushati (MD 1592: Ab). Tipološka novost je poimenovanje, sestavljeno iz dveh samostalnikov: Gaißhirt. caprarius. kosàr paftir (MD 1592: E4a) ali Dantzer /.../plés mastèr (MD 1592: Cb). Opisi tipa Vorgänger /.../ker naprej gré (MD 1592: T4a); Federhans /.../kir fe vfakorezh vtika (MD 1592: D5b); Liberey. bibliotheca. ker fe Buqvi hranu (MD 1592: I4a); Gläublich /.../kar fe lehku veruje (MD 1592: F2b); Fähig /.../kir lahku sapopade (MD 1592: D5b) in drugi so se kot vzorci pomenskih razlag v slovarskem jeziku ohranili vse do danes.524 Doživeli so le nekaj razvojno pogojenih izraznih posodobitev. Tudi navedeni tipi besednozveznih nadomestil, ki so jih utrdile in uzavestile večkratne ponovitve, spadajo v sklop slovarsko izkazanih razlik med soočenimi jeziki, zlasti med nemškim in slovenskim jezikom, ki sta bila v času in okolju nastanka slovarjev v vplivanjsko najbolj tesnem medsebojnem stiku.525 4 Z opisi, stalnimi zvezami in zgledi, ki ponazarjajo pomen, so v omejenem obsegu in posredno izpričane splošno znane slovnične lastnosti pregibnega besedja: pri samostalniških in pridevniških besedah so izkazani spol, sklon in število (npr. divji česin - divja roža - drenovu drevu, gnezda delati, tavžent barti), z njimi pa tudi uvrščenost v sklanjatev. Primeri spolske neusklajenosti prilastka in odnosnice, ki pogosto sestavljata termin, so v večji meri značilnost Megiserjeve jezikovne prakse kot pa znak neurejenosti uveljavljenega knjižnojezikovnega sistema. Morda je kateri izmed njih razložljiv celo kot tiskarska napaka. Npr. Freyherr /.../flabodni Gofpud, frayer (MD 1592: E1b) - Frey ort /.../flabodèn mejstu (MD 1592: E1b); Geltfchuld /.../ denarsku dolg (MD 1592: E6b). Zapis besednozvezne ustreznice mlad lejtu v slovarskem članku Früeling. ver. fpomlad, mlad lejtu. Primavera (MD 1592: E2b) kaže prej na sklop z nesklonljivim prvim delom kot pa na spolsko neujemalnost. Pri pridevnikih in prislovih je mestoma opozorjeno tudi na primerniško in presežniško obliko (npr. buli, nerbulši), pri glagolih na glagolski vid526 (npr. delati - sturiti, pisati - napisati, zaiti - zahajati) ter spregatvene in druge oblike (npr. obaruj Bug, točabije 'es hagelt', ležeče blagu). Glagolniki so uvrščeni med ustreznice (npr. besedenje, bijenje). Z zgledi je opozorjeno na obstoj variantnih paradigem (npr. Ainaugig /.../ne enim okiflép : flep na enim ozhesi (MD 523 O tem Orožen 1986/87, ki na osnovi primerjave Dalmatinove Biblije z Lutrovo prevodno predlogo izpostavlja opisne poskuse slovenjenja iz nemščine prevzetih besed ter opisne načine nadomeščanja nemških tvorjenk (npr. Armpantlni - ročne rinke; Probirstein - skušnjavni kamen (str. 45) oz. Edelstein - žlahtni kamen ali Tannenholz - smrekov les (str. 40) in drugi. 524 Prim. verjeten 'ki se zdi v skladu z resničnostjo' (SSKJ V (1991): 406); predhodnik 'kdor je pred kom drugim imel, zavzemal njegov položaj, funkcijo' (SSKJ III (1979): 997); knjižnica 'prostor ali stavba, kjer so urejene in shranjene knjige' (SSKJ II (1975): 352). 525 Nemške samostalniške zloženke, sestavljene iz dveh samostalnikov, od katerih prvi določa drugega (o sestavinah nemških samostalniških zloženk (»die Substantivzusammensetzungen«) prim. Duden 1998: 481), nadomeščajo v slovenskem razdelku slovarjev različni tipi samostalniških besednih zvez (prim. Toporišič 1982: 41-56). Najpogostejši so: a) slovenski ustreznici drugega (jedrnega) nemškega samostalnika sledi desni neuje-malni prilastek: npr. Federbufch ^ pushl perja; b) ustreznici jedrnega nemškega samostalnika sledi predložna zveza: npr. Oeltrüfen ^ droshie od ojla; c) ustreznico jedrnega nemškega samostalnika spremlja (tvorjeni) levi ujemalni prilastek: Brotkorb ^ krushna korba. Enako strukturirane slovenske besednozvezne ustreznice so izpričane tudi v Gutsmanovem nemško-slovenskem slovarju iz leta 1789. Njihovo tipologijo je predstavila Ada Vidovič-Muha (Vidovič-Muha 1997). 526 Vidsko nasprotna glagola sta kot ustreznici neredko pripisana nemškim iztočnicam, ki omogočajo dovr-šno in nedovršno vidsko uresničitev: npr. Senden /.../poflati, poshilati (MD 1592: O3a). 258 Megiserjeva slovarja in oblikujoča se knjižnojezikovna norma v 16. stoletju 1592: A2a), ki pa glede živosti rabe niso karakterizirane. Izkazane so tudi redke, sistemsko težje predvidljive oblike, ki so razložljive kot arhaizmi ali kot analogične tvorbe (npr. Zanloß /.../pres soby527 (MD 1592: V8b); Harnifchkammer /.../ kamra ker fe arnoshi hramo528 (MD 1592: F8b), Schuchblentzer /.../zhreul flikar 'Schuhflicker' (MD 1592: N7a)). V sobesedilni rabi znotraj protestantskih besedil jih običajno ni mogoče zaslediti. Zveze tipa mekak delati 'weich machen' je mogoče obravnavati kot slovarske abstrakcije, odmaknjene od žive rabe. V govorni in knjižnojezikovni rabi prav tako nima potrditve umetno tvorjeni nedoločnik mečeti, ki ga je Megiser izpeljal iz sedanjiške osnove529 (Werffen /.../ Cr: hitati, vrezhi, luzhiti, mezheti (MD 1592: V2b)). Na zapletenost procesa uveljavljanja besednih zvez terminološkega značaja kaže tudi neu-staljenost glede izbora določne pridevniške oblike, ki se neredko izmenjuje z nedoločno. Npr. Vifchmarckt/.../ribni trg (MD 1592: R8a) - Windfpil/.../hertiza, lovenpeß (MD 1592: V5a).530 Številsko razlikovanje je v slovarju uporabljeno za razločevanje homonimov. Postopek je s ponovitvami prerastel v trdno slovaropisno metodo. Pomenska sprememba, ki nastaja s prenosom poimenovanja za rastlino na njen sad, je npr. osvetljena s prikazom v samostojnem slovarskem članku: Maulbeer. morum. murve. mora (MD 1592: I7b) - Maulbeerbaum. morus. malice, murva. moraro (MD 1592: E1b); Feigen. ficus. fige. Cr: fmokva (MD 1592: D5b) -Feigenbaum. ficus. figovu drevu (MD 1592: D5b). Z množino je opozorjeno, da gre za sad in ne za rastlino.531 5 Glede na to, da je Megiser v oba večjezična slovarja sprejel le enote iz dotedanjih del slovarskega značaja, ni pa besedja načrtno odbiral iz protestantskih knjižnih izdaj, je mogoče pričakovati samo delno skladnost. Veččlenski ustreznični nizi, ki znotraj slovenskih razdelkov slovarja združujejo uporabljane sopomenke, kljub temu zrcalijo tipično sestavo besedja, rabljenega v knjižnih delih: poleg domačih besed so vanje vpletene starejše in mlajše izposojenke -večinoma iz nemščine, manjši del je iz drugih jezikov, npr. iz latinščine, italijanščine, hrvaščine itd.532 Npr.: Ambofs/.../kovalnik, nakovalu. Carn: ampaß (MD 1592: A2b); Antwort/.../antvert, odguvor (MD 1592: A3b); Goldfchmid/.../flatar, goldshmid, frebernar (MD 1592: F4a); Lerch. alauda. skurianez. Cr: lodola. allodola, lodola (MD 1592: I2b) itd. V vlogi ustreznic pogosto nastopajo tudi starejše izposojenke, ki običajno izkazujejo večjo vraščenost v slovenski jezik (npr. Kefig /.../ kletka, foglaush (MD 1592: H1a)), ali le rahlo (npr. pisno) podomačene nemške iztočnice (npr. Fuermann /.../fuerman, vofnik (MD 1592: E3a)). Čeprav imajo slovenski ustreznični nizi v Megiserjevih slovarjih praviloma več členov, ki so sopomenski ali vsaj delno 527 Preverjanje listkovnega gradiva, dobljenega s popolnim izpisom protestantskih del, je pokazalo, da se je v imenovalniku množine splošno uporabljala (različno pisana) oblika zobje, v rodilniku pa zob. Rodilniško različico, ki se ujema z obliko, izpričano v slovarju, je mogoče zaslediti le na enem mestu v Dalmatinovi Bibliji (1584): fim ta roup is njegovih soby isderl (DB 1584: I,274b). 528 Dela slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja za tretjo osebo množine glagola hraniti izkazujejo obliko hranio, v Juričičevi Postilli (1578) pa je dvakrat zapisana tudi oblika hrane (Ali ijm nyh oblaftniki inu Shpitalmeftri iemliu kai nym flishi, inu ijh hudu hrane? (JPo 1578: III,73b). 529 Prim. Lagreid 1967: 60. 530 O procesu oblikovanja krščanske terminologije v drugi polovici 16. stoletja prim. Legan Ravnikar 2003 in 2008b. 531 V delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja je pomenskorazlikovalno vlogo prevzelo sobesedilo. Npr. V'tej eni Korbi fo bile filnu dobre Fige, kakdr fo te pervizh srele Fige (DB 1584: II,39a); IEft je hozhem taku obrati /.../de /.../obena Figa na Figovim driveJsi neoftane (DB 1584: II,31b); Murve fo poffekane, ali my hozhemo na nyh meftu Cedre saffaditi (DB 1584: II,4b). 532 Prim. Breznik 1926: 110-116; Lagreid 1967: XV-XVI; Stabej 1977: XXII-XXIV, glede sestave sopo-menskih nizov v starejših slovarjih pa tudi Orel-Pogačnik 1991. 259 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja pomensko prekrivni, pa z navedbeno razvrstitvijo ni zanesljivo opozorjeno na njihovo vlogo v knjižnojezikovni (ali živi) rabi niti na morebitno stilno različnost.533 Analiza besedja, ki sta ga v besedno zakladnico 16. stoletja prispevala oba slovarja, je pokazala,534 da gre za nove tvorjenke (npr. pozlatiten, jadren k jadro; bukvarica 'Buchladen' itd.), za nove besednozvezne termine, sestavljene bodisi iz že znanih ali iz prvič zapisanih besed (npr. Leimruth. calamus. limna shiba (MD 1592: I2a)), za besedje s prepoznavnimi narečnimi potezami; za pogovorno rabljeno, večinoma nenevtralno besedje (npr. ajželj 'Haimlich gemach'), za prevzeto besedje, večinoma površno in do najnujnejše stopnje prilagojeno slovenskemu jeziku (npr. apt/abbat, popesrati 'bessern oder verbessern' itd.). Megiserjeva slovarja prinašata tudi vrsto do tedaj še ne zapisanih poimenovanj, npr. za poklice (ferboltar, furman, volna česar 'carminarius, wüllkratzer, wollenstreich' itd.), za realije, ki npr. v biblijskih prevodih niso bile omenjene, ker izvirajo iz drugega naravnega, kulturnega ali zgodovinskega okolja (npr. številna rastlinska in živalska imena: artičoka, endivija, breza, jel; brinovka, cajzlica, drozg, finkovec, forel, gad itd., poimenovanja peciv in jedi: npr. poprtnjak, presta, mer: gisfas, kvinteljc itd.). 533 Na osnovi popolnih izpisov del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja je bila vzorčno preverjena raba členov niza kovalnik - nakovalo - ampafi. Pokazalo se je, da je kovalnik naveden le v obeh Megiserjevih slovarjih, nakovalo je bil splošno rabljeni izraz, ampas pa je bil kot koroški izraz vključen že v Register, dodan Dalmatinovi Bibliji. 534 Prim. Merše 2006b. 260 v Skrabčev prikaz protestantskega pravopisa 1 Škrabec je v 32 letnikih Cvetja in v drugje objavljenih spisih z bolj ali manj obsežnimi in natančnimi obravnavami posameznih pravopisnih vprašanj sestavil skoraj celotno podobo pravopisa slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Pravopisna problematika tega obdobja je bila redkeje poseben predmet njegovega zanimanja. Navadno so ga k njej usmerjale pravopisne zadrege njegove sodobnosti. Škrabčeva odločitev za zgodovinski pravopis,535 to je za upoštevanje (dosledne, občne) izreke določenega kraja in časa, konkretno kranjske izreke 16. stoletja kot prvotne podlage slovenskega knjižnega jezika, je terjala dobro poznavanje jezika tega obdobja (Cv I (1880), 2; III (1882), 2, 4; prim. JS 1/1 (1916): 62-63). z vertov sv. Frančiška. v o: raci HM. Stanislav Škrabec - portret in Cvetje z vertov sv. Frančiška - naslovnica 1.1 Škrabčeva vednost o njem je bila vezana na vire, ki so mu bili dostopni. Pri presoji Trubarjevega jezika, zlasti njegove (iz)govorno-pisne prakse, se opira na večje število del: obravnavane pojave nekajkrat dokazuje z zgledi iz najzgodnejših del (TA 1550, TA 1555, TE 1555, TKo 1557, TT 1560, TAr 1562). Matevžev evangelij iz TT 1581-82 in nekatera druga Trubarjeva 535 »Moje pravopisno načelo je torej to, da se deržim tako rekoč natorne meje, začetka slovstva našega. Kar v jeziku takrat več ni bilo navadno, tistega ne pripuščam, pa reci etimologija in stara slovenščina, kar jima ljubo in drago. Glede stvari, ki so se pozneje izcimile pa terjam, da naj bodo v soglasju z jezikom 16. stoletja, t. j. take, da bi tudi tedaj ne bile nemogoče.« (Cv III (1882), 2.) 261 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja dela upošteva posredno, z zgledi, navedenimi v Levčevi razpravi Die Sprache in Trubers »Matthäus«, 1878 (prim. Cv IX (1889), 5), in v Miklošičevi slovnici (prim. Cv III (1882), 4). Preverjanje navedb iz Novega testamenta v kasneje pripisanih opombah, ki so izšle v JS 1/3 (1918): 384-385, je pokazalo, da so izpisane iz TT 1581-82. Največ zgledov navaja iz Trubarjevega prevoda Lutrove Hišne postile (TPo 1595), to je njegovega zadnjega in zato vzorčno manj primernega, čeprav istočasno najobsežnejšega dela.536 Pri seznanjanju s Kreljevim jezikom je bil vezan na odlomke iz postile, ponatisnjene v Kopitarjevi slovnici. Isto velja tudi za »ljubljansko izdanje Spangenbergove postile, ki se navadno omenja pod Kreljevim imenom« (Cv II (1881), 9), to je za Juričičevo POSTILLO, 1578. Primanjkljaj do določene mere izravnava s Kreljevimi pesmimi, natisnjenimi v pesmarici TA CELI CATEHISMVS, ENIPSALMI iz leta 1595. Dalmatinove biblijske prevode je očitno poznal, saj je razlikoval med zgodnjo (DJ 1575, DPa 1576, DBu 1580) in zrelo razvojno fazo njegovega jezika (DB 1584). Temeljito je poznal jezik DB 1584, od koder navaja tudi največ zgledov.537 Poznal je tudi Bohoričevo slovnico, za Megiser-jeve slovarje pa leta 1880 pravi, da jih do tedaj še ni imel v rokah (Cv I (1880), 9). Zgledi v Cv XVIII (1900), 3 in 9 kažejo, da mu je vsaj slovar iz leta 1592 (DICTIONARIVM QVATVOR LINGVARVM) kasneje uspelo dobiti. 1.2 Za Škrabčevo obravnavanje knjižnega jezika 16. stoletja je značilno nenehno prepletanje dveh pogledov: prvega, usmerjenega na celoto, ki ga razkrivajo navadno večkrat ponovljene oznake kot: »Trubar in njega verstniki«, »Dalmatin in drugi«, »naši šestnajststoletniki«, »pisatelji 16. stoletja«, »naši stari pisavci«, »naši stari pisatelji«, »naši stari« itd., in drugega, osredinjenega na posameznega pisca. 2 Pisava 2.1 O bohoričici nasploh, predvsem pa o deležu posameznikov pri urejanju pisave v 16. stoletju govori Škrabec ob različnih priložnostih. Že v drugem letniku Cvetja (1881), 6 je pri obravnavi veznika kakor predstavljen Kreljev prispevek k izpopolnitvi pisave, uveljavljene v zgodnejših Trubarjevih delih. Protestantske pisne navade so kot osnova za primerjanje prosevale tudi pri Škrabčevem prikazu pisave slovenskih odlomkov v Cusanijevi knjigi Christianus moribundus iz leta 1749. O »pervi porabi latinskih črk in naglasnih znamenj za pisanje naše slovenščine« je spregovoril v uvodu v razpravo Nekoliko slovenske slovnice za poskušnjo (Cv XII (1893), 1), naj-izčrpneje in hkrati povzemalno, kar je pozna letnica nastanka tudi omogočala, pa je bohoričico in stopnje njenega izpopolnjevanja predstavil v razpravi Naša fonetika v prozi in poeziji (Cv XXXI (1914), 11, 12). Njegov opis ni nastajal povsem na novo. Trdno osnovo so mu dajale v Kopitarjevi slovnici (KG 1808: XXXIII-XLI in 13-57) navedene ugotovitve o obstoju dveh pisnih sistemov v delih slovenskih protestantskih piscev in o njuni različnosti. Čeprav so bile zapisane skoraj (ali celo že) pred stotimi leti, popravkov niso potrebovale, spodbujale pa so k razširitvam. 536 Škrabec se je jasno zavedal, da TPo 1595 ni najboljši vzorec Trubarjevega jezika. Na to kaže njegovo pritrjevanje Ramovševi oceni, »daß die echte Sprache Trubers, wie wir sie z. B. im Jahre 1557 vor uns haben, in der Post. (1595) nicht mehr so rein ist und daß ihr die Bearbeiter sehr vieles aus ihren Dialekten beigemischt haben« (JS 1/4 (1919): 434-444, opomba 2 k Cv IX (1889), 2). 537 Škrabec je zglede iz protestantskih del večinoma navajal v delno prečrkovani obliki (npr. z' našimi synmi inu z' našmi hčerami, z' našmi ovcami inu z' našimi govedami (2. Moz. 10 B; Cv II (1881), 10) za S'najhimi Synmy, inu s'najhmiHzherami, s'najhmi Ouzami, inu s'najhimi Govedami (DB 1584: I,41a)) in le redko neprečr-kovane, tudi če jih je opremljal s podatkom o mestu pojavitve (npr. Nam poslal Synu svojega (Ta celi katehismus, 1595: 442; Cv II (1881), 9) za Nam poslal Synu jvojega). 262 Škrabčev prikaz protestantskega pravopisa Iz vsega, kar je bilo v njegovih delih povedanega o pisavi, je mogoče izluščiti nekaj osnovnih dejstev, ki so po zaslugi dosedanjih obravnav že splošno znana.538 2.1.1 Trubar je pri knjižnem zapisu slovenskega jezika uporabljal latinske črke v pomenih, ki so jim ga dajali Nemci pri branju latinščine.539 Med glasovi [s] in [z], [š] in [ž], [u] in [v] ter [i] in [j] pisno ni razlikoval. Veliki S ter obe mali črki (f in s) je po zgledu latinščine uporabljal za označevanje [s] in [z], ustrezna dvočrkja, ki so nastala z dodajanjem h-ja, pa za označevanje [š] in [ž]. Po latinskem in nemškem zgledu je črke u in v ter i in j uporabljal brez razlike v pomenu. Delna položajska ustaljenost črk v in u (v-ja na začetku besed ter u-ja na sredi ali na koncu besed) je bila posneta po latinščini in ni bila pomensko utemeljena (npr. vkratkim, vuk, gouore, prou) (Cv XII (1893), 1; XXXI (1914), 12). Kot posebno Trubarjevo zaslugo tudi Škrabec omenja vpeljavo h-ja za nemški ch, z-ja za glas [c] in dvočrkja zh za [č]. V primerjavi s starejšimi spomeniki jih Škrabec ocenjuje kot velik napredek - bodisi zaradi kratkosti in priličnosti, pri že znanih (zh npr. iz kranjskega rokopisa) pa zaradi stanovitnosti njihove rabe540 (Cv XXXI (1914), 12). Trubarjev pravopis so nasledniki močno izboljšali. 2.1.2 Krelj je glasove [s] in [z], [š] in [ž] ter [u] in [v] že pisno razlikoval: f je uporabljal za [s], s za [z], fh za [š] in sh za [ž]; u-ju je določil samoglasniško, v-ju pa soglasniško vrednost. S ch je označeval [e], s fch pa [še], česar Bohorič in Dalmatin od njega nista prevzela. Latinska naglasna znamenja je funkcionalno razmejil: s krativcem je označeval kratko in nedoločno iz-reko, z ostrivcem dvoglasniški izgovor, s strešico pa protetični ali »topljeni« izgovor. Škrabec že v Cv II (1881), 6 ugotavlja, da je bilo Krelju važnejše naglasno znamenje kot pa črka pod njim, kar dokazujejo zapisi polglasnika z e, a, d (npr. verhu, merdal, ter, kadar, čarkom, tamuč, kakor). Med Kreljevimi novostmi Škrabec omenja tudi uvedbo opuščaja pri predlogih k, s in v (npr. k'prizhi, fhvalo, v'drusih (Cv XXX (1914), 12)). 2.1.3 Večino Kreljevih sprememb sta Dalmatin in Bohorič prevzela. Bohorič je s pisnim ločevanjem glasov [i] in [j] pisavo dokončno uredil. Črko j sta z Dalmatinom uporabljala tudi za označevanje topljene ali mehčane izreke. V DB je bilo Kreljevo pomensko razlikovanje med u in v ohranjeno, po Bohoričevi zaslugi pa z večjo položajsko ustaljenostjo še izboljšano, predvsem zaradi večjega upoštevanja izgovora in posledično manjšega upoštevanja etimologije (Cv XXXI (1914), 12).541 Škrabec poudarja, da je bila slovenščina glede pomenskega razlikovanja med črkami i in j ter u in v celo pred latinščino, ki je tovrstno ločevanje vpeljala šele v 18. stoletju (Cv XII (1893), 1 in XXXI (1914), 12). Omenja tudi pomenskorazločevalno rabo y v različnih položajih: na začetku besed označuje ji, na koncu besed pa dolgi i, kar omogoča pomensko razlikovanje med govori 'sprich' in govory 'spricht'. Na vse omenjeno Škrabec opira sklep, da »je bila latinska abeceda za našo slovenščino primeroma jako dobro vrejena« (Cv XII (1893), 1).542 538 Škrabčev delež pri poznavanju bohoričice je zlasti v razmerju do predhodnega Kopitarjevega vedenja in kasnejše Ramovševe ter Riglerjeve predstavitve ovrednotil Toporišič 1986: 271-305. Prim. tudi Toporišič 1970: 179-217. 539 Kakšen je bil nemški izgovor latinskih črk v Trubarjevem času, je v posebni razpredelnici, natisnjeni v prvem delu slovnice (KG 1808: 15-16), pokazal že Kopitar. Razpredelnici sledi naslednja ugotovitev: »Diele Buchftaben nun gebrauchte Truber zur Schreibung des Krainilchen alle, nach eben dieler Auslprache und Methode: nur das y galt ihm, (wenn er lich nicht vergaß) für lang i« (str. 16). 540 Tudi o tem natančneje Toporišič 1986: 273-274. 541 Tako imenovani angleški w je Dalmatin pisal na sredi in na koncu besed za samoglasniki z u-jem (npr. ouca, žerjau), na začetku besed pa z v (npr. vse, vmerje; Cv IX (1889), 1). 542 Z natančnim popisom rabe črkovnih znamenj pri Trubarju na eni ter Krelju, Bohoriču in Dalmatinu na drugi strani je oba protestantska pravopisna sistema predstavil tudi Fran Ramovš v razpravi Delo revizije za 263 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 3 Glasoslovje 3.1 Samoglasniki 3.1.1 Pri obravnavi izreke in zapisa posameznih glasov slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja glede na pogostost omemb in širino problematike posebej izstopa polglasnik. Protestantski pisci so ga zapisovali zelo različno: z a/à, e/è, z i in celo z à. Zapise viner, vinèr in vinàr je torej treba brati enako: vinar (Cv I (1880), 7). Ob polglasniški izgovor v 16. stoletju zadeva že v zgodnejših spisih pri obravnavi zaimkov in veznikov, npr. ka, kadar, kar, kakor, kado v Pravopisnih opazkah iz leta 1878 ter obedan, gdo, kado, kateri, kakar v Cv II (1881), 3-7. K zadnjemu se zaradi načina označevanja polglasnika v njegovi dolgi zgodovini na platnicah Cvetja pogosto vrača. 3.1.1.1 Škrabec meni, da se je pred začetkom našega slovstva govorilo kakor ali kakur. Spremembo besede je povzročil naslednji glasoslovni zakon: »Glasnik pred končnim zlogom adverbijalnih besed, ki se na e končavajo, se izgublja, ali še pred končnim e, ali ob enem, ali pa pozneje«. (Cv II (1881), 7.) Trubar je besedo sprva zapisoval s koker, Krelj pa običajno s kakàr, s čimer je hotel hkrati zadostiti etimologiji in izreki. V JPo 1578 je bila uveljavljena oblika kakor, v DB pa pod Kreljevim vplivom kakàr. Trubar je v HISHNIPOSTILLI 1595 pisal koker ali kakor. Kasnejša posplošitev zapisa brez krativca nad o-jem je usmerjala k napačni - to je polnoglasni - izreki, pred katero skuša Škrabec obvarovati tudi svoj čas (Cv II (1881), 7). Iz istega razloga tudi Kopitarjeve odprave Kreljevega načina označevanja polglasniškega izgovora, ki je ostal brez nadomestila, ne odobrava (npr. Cv XXX (1913), 5). Škrabčevemu razvojnemu videnju veznika kakor in njegovi oceni uporabnostnega razmerja med oblikami kakur, kokur in koker je oporekal Oblak (1880: 178). Njegov pomislek, da krativec nad o ne pomeni istega kot nad e in a pred r (v Cv IX (1890), 9) zavrača s trditvijo, da končni o s krativcem pri prislovih lahko, lepà, globoko označuje gorenjsko polglasniško izreko (npr. lahka ipd.). V Cv XXX (1913), 5 pa glede tega ni več prepričan, saj pravi: »Ali imamo tudi »dobrà, velikà« brati nekako po gorenjsko »dobrb, velikb«, ni tako gotovo«. Zgled za takšno pisavo je po Škrabčevem mnenju Krelj lahko našel v starih latinskih knjigah ali pa je z njo hotel opozoriti na ozki o (Cv XXX (1913), 5).543 3.1.1.2 V 16. stoletju se je stari polglasnik govoril sredi besed med dvema zlogoma v naslednjih primerih (Cv X (1891), 3): • snopike, lystike, trezivi, repikovati, zajčici, strelici (zgledi ijevskih zapisov polglasniškega izgovora so iz DB 1584); • pri glagolih na -tati: capatati, laskatati, magatati. Drugi polglasnik je v sedanjiku dobival naglas in prehajal v a: laskače, magačeo, rizače, šapačeo/šipačeo/šepačeo; • pri sestavljenih glagolih za predlogi iz-, od-, raz- ter s-, v- in vz- ter pred korenom, ki se začenja z dvema soglasnikoma (npr. izibrane, izignati, isegnati, izešlu, odegnali, setkan). Pred dvoglasniškim v polglasnik po pravilu potemneva v o: rezouméte. Dalmatinovo biblijo, ki je bila za tisk pripravljena že leta 1914, izšla pa je v Časopisu za slovenski jezik, književnost in zgodovino leta 1918, str. 113-147 (Ramovš 1918b (1971): 140-174). Dalmatinovo oddaljitev od Trubarjevega pravopisa, ki je vplivno obvladoval njegovo zgodnejše ustvarjalno obdobje, razlaga z vplivom komisije, ki je opravljala revizijo Biblije. 543 O kakor pri slovenskih protestantskih piscih je pisal tudi Ramovš (Slovenische Studien, 1920 (1971): 124-125/315-317). Različnost oblik razlaga kot posledico počasnega oz. hitrega govorjenja. Kreljev zapis kakor naj bi zrcalil počasen izgovor, kakar in kaker hitrega, »učena oblika« kakdr pa naj bi ustrezala obema. 264 Škrabčev prikaz protestantskega pravopisa 3.1.1.3 Rabo polne oblike so- za stsl. sa- dopušča le v imenskih sestavah tipa sosed, ohranjenih iz najstarejših časov. Oblike sostaviti, sozidati z o-jem namesto polglasnika Škrabec obravnava kot napake, za katere ne najde opravičila niti v domači zgodovini niti pri drugih slovanskih jezikih (Cv X (1891), 6). Ker jih iz protestantskih del ne pozna, njihov nastanek pripisuje sodobnemu »jezikovnemu modrovanju«. Kreljevih tovrstnih oblik (sognati, sozidati, sošteti) ni opazil, ker mu celotno besedilo KPo 1567 ni bilo dostopno. Predlog s se je v daljši obliki ohranjal pred koreni, ki se začenjajo s s, z, š, ž, vs, vz, vš, vž, v sestavah pa tudi pred drugimi soglasniki; npr. zovsemi, signye/segnylu, sešteti (Cv X (1891), 6). 3.1.1.4 Polglasnik v bližini močnejših soglasnikov, kakršni so [l] in [v] (w) izgovorno po-temneva. Trubar npr. piše logati/lugati za lagati (Cv I (1880), 11), vsi protestantski pisci pa bukou, cerkovjo, ledovje, zo vsemi za bukaw, cerkawjo, ledawje, za wsemi (Cv IX (1889), 3; XII (1893), 4; XIII (1894), 3; XVIII (1901), 11). V glasovni moči predhodnega r se polglasnik lahko izgubi ali pa ga slednji vzame pred se. Npr. erdeč, ardeč, erdeč, ardeč (Cv X (1891), 5) ter jarem, jarem, jaram, jaram polegjarm (Cv XII (1893), 4). Na podlagi izreke, uveljavljene v 16. stoletju, konec 19. stoletja zavrača oblike rudeč, rudeti in rujav, ki so nastale z zgledovanjem pri rumen, kjer je u glasovno opravičen (Cv X (1891), 5 in XII (1893), 5). Na neobstojnost polglasnika kažeta osnovni pravili, ki določata, kdaj se polglasnik govori za pisani e: (1) »v vseh zlogih, v keterih se e, ako dobi naglas, v a spremeni« (npr. danas - dan); (2) »vsaki e, ki se zgubi, ako dobi beseda na koncu prirastek: samoglasnik, ni e temuč a« (npr. vas - vsa) (Cv X (1890), 1). Dokazilne zglede za neobstojni polglasnik je mogoče najti tudi med primeri iz protestantskih del. Predstavljata jih npr. Dalmatinovi rodilniški obliki pas in čabar, ki ju je Škrabec navedel za dokaz, da obstaja tudi množinski rodilnik brez -ov poleg običajnega na -ov (Cv II (1881), 4); npr. sahniti - sahnem; Dalmatin: senu sahne, naše kosty so izsahle (Cv X (1891), 8). Listo 69 različnih morfemov s težko prepoznavnim polglasnikom (Cv X (1891), 4-7) - ker se ne izgublja, ker se ne premenjuje z a in ker pisno ni enopomensko predstavljen - je Škrabec dopolnil tudi z 19 morfemsko različnimi protestantskimi zgledi. Namenjal jim je potrditveno, pojasnjevalno ali dopolnjevalno vlogo, npr. daska', -e'; dašče'n -a -d (Dalm. Sirah 29 c: pod tvojo lastno, daščeno streho) (Cv X (1891), 4). 3.1.2 Slovenščina je v 16. stoletju še ločila polglasnik od kratkega i-ja in u-ja (Cv IV (1883), 7). Kratka i in u sta bila nepolna in izgovorno manj določna glasova. Prvi se je izgovarjal med i, e in polglasnikom, kar dokazujejo tudi protestantski zapisi z e (npr. spesnejo, ruteca, veyeca, do-seče, duhuve (im. mn.), kaj se tebe zdi, po človeske nature (večina primerov v Cv XXX (1913), 6), drugi pa med u in o. Zapisi verih/veroh namesto viruh zrcalijo izgovorno nedorečenost, ne pa približanosti i-ju (Cv IV (1883), 5).544 Škrabec meni, da sta se kratka i in u večkrat mešala, ker sta si bila podobna po slabenju. V Cv IV (1883), 12 ob drigači in verih omenja tudi obliki h Bugi in k serci, vendar s pripisom, da ju »gre menda pripisovati vplivu mestnika«. V kasnejših letnikih Cvetja navaja iste in še nove zglede, opažene pri Trubarju in Dalmatinu, zgolj kot dokaz za oslabelo izreko kratkega u-ja: k'navuki, k Bugi, kferzi/nevernimu ferzei (Trubar); h'bugi/h'Bugu (Dalmatin) (Cv XII (1893), 5; XXX (1913), 6). Razloček med kratkim i-jem in u-jem se je že v 17. stoletju izgubil: v odprtih srednjih zlogih sta izpadla, v zaprtih pa sta se zbližala in približala polglasniku (Cv IX (1889), 5). Kratki e so protestantski pisci zapisovali z i, e ali e (Cv XII (1893), 5): npr. zhlovik, diteta, grijhe, fmil, imel, fnega, zherpina. V Cv XII (1893), 5 Škrabec ugotavlja, da so imeli kratki samoglasniki i, e, o in u v 16. stoletju »nekoliko oslabelo izreko«. 544 Ramovš (Slovenische Studien, 1918b (1971): 174/97) nasprotno dvojnost verih/veroh razlaga z menjavo pripon -bchb, -uchb, -ychb (-ichb). 265 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 3.1.2.1 Kratki samoglasniki so v bližini močnejših glasov - samoglasnikov ali soglasnikov - doživljali različne spremembe: • V bližini močnega r-ja so lahko oslabeli do popolne onemitve, kar dokazujejo zapisi per/pri, dergači/drigači/drugači, verjo, verjem / verujo, verujem, doktorca, petlarca (Cv IV (1883), 12; XII (1893), 5; XXX (1913), 7). • Oblike kot momu/mumu za mimo ter sorota za sirota Škrabec od leta 1883 dalje razlaga s t. i. vokalno harmonijo, do katere prihaja zaradi podleganja šibkejšega samoglasnika vplivno močnejšemu oz. naglašenemu samoglasniku iz sledečega zloga. Škrabec v Cvetju listo zgledov iz 16. stoletja postopoma množi in izpopolnjuje. Nanjo uvršča tudi dobru-mu, koku za kaku, toku za taku, sadanji, tadanji itd.545 • Oblike kot tje za tja, češčen, dušem, hudiče (namesto hudiča) razlaga s prehodom kratkega a ^ e za j in drugimi topljenci; obliki zgodej namesto zgodaj in zdrov namesto zdrav pa s prehodom kratkega a ^ e pred končnim j oz. a ^ o pred končnim v (Cv XII (1893), 10; XIII (1894), 3, 4).546 3.1.3 Škrabec v 16. stoletju v izgovoru razlikuje tri dolge e-je: širokega, dolgega in ozkega ter dvoglasniški odraz nekdanjega jata. O kratkem in dolgem jatu govori skupaj, kar utemeljuje takole: »V 16. stoletju se piše ta glas (= kratki jat) navadno z i, včasih z e; v natančni znanstveni pisavi pa bi bilo najprimernejše znamenje e. Stoji pa povsod v kratkih zlogih, kateri imajo, ako dobe dolg naglas, e, to je nekak dvoglasnik, ki se iz e preliva ali zožuje v i« (Cv X (1891), 9). Dolgi jat je Krelj zapisoval z e. Dalmatin je pisno razlikoval med sredinskim in končnim položajem naglašenega e v besedi: sredi besede ga je označeval z e, na koncu pa z ei/ej, e pa je v istem položaju uporabljal za označevanje navadnega naglašenega e-ja. Dvoglasnik ei je ohranil knjižno veljavo do Kopitarja, ki ga je kot Gorenjec iz pravopisa odstranil. Škrabec: »Po krivici!« (Cv I (1880), 12; XVIII (1901), 11). Nasproti si torej stojijo naslednji odrazi dolgega in kratkega jata: lepiga, lepimu / lejpiga, lejpimu : človik, divica, lipota (Cv II (1881), 10). 3.1.3.1 Dolgi jat je bil v 16. stoletju ohranjen v naslednjih sklonskih oblikah: • v mestniku ednine samostalnikov (m. in s. spola) z naglasom na zadnjem zlogu, če spredaj stoječemu predlogu naglasa ni uspelo potegniti nase. Ohranja se tudi za topljenimi soglasniki, kjer ga je stara slovenščina nadomeščala z i; zgledi iz DB 1584: blagej, mesej, morjej; • v mestniku množine pri končniško naglašenih samostalnikih (m. spola): npr. boje'h, grade'h, liste'h (Cv X (1891), 9); • v mestniku ednine števnikov m., ž. in s. spola ter v ženskem edninskem dajalniku; • v imenovalniku in tožilniku dvojine števnikov ž. in s. spola: pri Dalmatinu npr. opaža oblike dvej gubej, dveh okej, hkrati pa tudi roki in nogi, kjer je i odraz kratkega jata (npr. Cv II (1881), 10; X (1891), 10). 3.1.3.2 Odraz i kratkega jata se je zaradi posebne soglasniške soseščine lahko izgubil že pred 16. stoletjem (npr. djanje, nermilostiushimu (Cv VIII (1889) 8; XXX (1913), 6). 545 Ramovš (Slovenische Studien, 1918b (1971): 314-315/123-124) med vzroki za spremembo šibkejšega samoglasnika poleg soseščine naglašenega u ali o omenja še bližino glasu z veliko zvočnostjo (l, r, j, n) in meh-konebniško okolico. 546 Ramovš poleg tipov, ki jih navaja Škrabec, omenja še prehod ra ^ re, ki ga npr. zrcali sprememba predpone raz- ^ rez- (Trubar: resbunik, reftegovati poleg rasbunik, rafdiliti); prim. Slovenische Studien, 1918b (1971): 318-322/127-131. 266 Škrabčev prikaz protestantskega pravopisa 3.1.4 Škrabec posebej omenja t. i. »dolenjski u«, to je u-jevski odraz nekdanjega dolgega o-ja. Pisno se mu je opazneje izneverjal Krelj, kar dokazujejo zapisi »Gospod, Bog, gdo, pismo, slovensko« (Cv III (1882), 8). Kopitar je tak u zamenjal z gorenjskim o-jem, s tem pa po Škrab-čevem mnenju knjižni slovenščini odvzel jasno določenost, saj sta se npr. oblikovno izenačila prislov ter pridevnik v tožilniku ženskega spola ednine. 3.2 Soglasniki 3.2.1 Zapis trdega l je bil v 16. stoletju skladen s splošno izreko: npr. dolg, volk.547 K pravemu izgovoru t-ja sta bralce s posebnimi navodili, ki jih navaja tudi Škrabec, usmerjala Trubar in Bohorič. Iz Bohoričevih opredelitev se vidi, da je bil t najtemnejši pred soglasniki in na koncu besed (Cv XX (1903), 10). Na Koroškem je t tedaj že prehajal v v, kar npr. dokazuje sopostavitev kranjske oblike kokalnica in koroške kokaunica v Registru DB (Cv I (1880), 9), dvakratna raba Mauhe v DB, ki jo Škrabec pojasnjuje s prevzetostjo iz nemščine in s koroškim posredništvom, ter primeri iz Megiserjevega slovarja DICTIONARIVM QVATVOR LINGVARVM, 1592, ki zrcalijo izgovor v-ja: obliki zamovčati in zamolčati sta npr. navedeni ena ob drugi (Cv XXII (1906), 6). Med redke primere, ki dokazujejo prehod t v v, Škrabec z nekoliko manjšo odločenostjo prišteva še Trubarjevo enkrat zapisano obliko bugamo (bugati ^ bougati ^ bolgati ^ folgati; Cv XII (1893), 4), vendar se Ramovševemu mnenju, da je l izpadel zaradi prepodobnosti b-ju, ne pridružuje (JS 1/4 (1919): 434-444; opomba 2 k Cv IX (1889), 2). V DB izpričana dvojnost spominauni in kadilni ter delavec in tkalec je po Škrabčevem mnenju besedotvorno upravičena in ne zrcali prehajanja l-ja v v (Cv I (1880), 9). Oblika deshelnik, ki se je ob disheuniku enkrat samkrat zapisala Dalmatinu, je spodrsljaj (Cv XII (1893), 4). Škrabec ugotavlja, da je bila »/k/orektnost Dalmatinova v tem oziru /.../ potemtakem popolna« (Cv I (1880), 10). Posebej poudarja, da je bila »pisava z l natorna, ne učena in vmetalno vpeljana« (Cv XXI (1904), 2). Kopitarje bil nasprotno prepričan, da so protestantski pisci l namesto v vpeljali zaradi drugih Slovanov (o čemer Škrabec v Cv XXI (1904), 2). 3.2.1.1 Trdoelovski izgovor je prepoznaven tudi po učinkih na glasovno okolje, npr. na polglasnik, ki ga spreminja v temnejši glas (logati/lugati za lagati). V besedi solnce se je l že pred 16. stoletjem priličil skupini nc in izginil (Cv I (1880), 2), zato Škrabec v svojem času odsvetuje rabo te oblike. Njeno pojavljanje pri Krelju ocenjuje kot etimološko prilagoditev in kot oddaljitev od resnične izreke (Cv III (1882), 3). Na osnovi Trubarjevega zapisa imena Urich namesto Ulrich pa sklepa, da se je trdi t zaradi težke izgovorljivosti izgubljal pred r (JS 1/4 (1919): 434-444; opomba 2 k Cv IX (1889), 2). 3.2.1.2 Tudi pri iskanju rešitve aktualnega vprašanja glede rabe besed na -vec in -lec se Škrabec pogosto zazira v 16. stoletje. Na osnovi zgodovinskega pregleda ugotavlja, da je »naša končnica imen delavnih oseb -vac in ne -lac« (Cv XXII (1905), 8). Po protestantskem zgledu občasno zagovarja rabo obeh oblik, če ju osmišlja pomenska razlika: npr. prebivavec, če se misli na kraj, in prebivalec, če se misli na prebivanje (Cv XVIII (1900), 9). 3.2.2 Škrabec ugotavlja, da je slovenščina v 16. stoletju poleg lj in nj imela še naslednje zmehčane ali topljene, »t. j. z j stopljene« glasove (Cv IX (1889), 2): tj, dj, kj, gj (Cv XII (1893), 9). Mehki lj je v DB 1584 zapisan z lj/jl/ll (npr. olje, ojle, molji, molli, mojli (Cv X (1890), 2), nj 547 Ramovš predstavlja prehod t ^ u in moderno vokalno redukcijo kot časovno vzporedna procesa, potekajoča v 16. stoletju. Prehod t ^ u, ki je stekel na zahodu, naj bi v sto letih zaobsegel vsa narečja z neznatnimi izjemami v Beli krajini in Reziji (Ramovš 1924: 23). Podaljšan seznam izmeničnih zapisov z l ali u (za u) v protestantskih delih razlaga s tem, »da sta si bila t in u po akustičnem vtisu že zelo blizu« (Ramovš 1924: 25-26). 267 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja pa z nj alijnj.548 Zapisi z izstopajočimj-jem so bili zelo pogosti: npr. krajl, ojle, vojla. Izkazujejo jih tudi samostalniki na -telj iz tretjega registrskega stolpca DB (slovenski, bezjački): npr. uzhi-tejl, osloboditejl, odkupitejl (JS 1/4 (1919): 462; opomba k Cv X (1891), 3). Škrabec povzema, da je bila celo pri Bohoriču in Dalmatinu grafika »nepopolna zlasti glede topljenih soglasnikov nj in lj« (Cv XVIII (1900), 7).549 3.2.2.1 Mehko izreko je v primeru nerazločevalnega zapisa mogoče odkrivati tudi posredno, to je po vplivih na glasovno okolje (Cv IX (1889), 2). Dokazujejo jo npr. zapisi postila, prijatil, znaminje, kaminje (pa tudi ogin/ogen in vogile/vogele; o tem v Cv IX (1889), 6 in X (1890), 2,3), ki izpričujejo zadnjo razvojno stopnjo, predhodne pa so bile prijatil ^ prijatejl ^ prijatelj, znaminje ^ znamejnje. Glas i v zadnjem ali predzadnjem zlogu je iz dvoglasnika ej, ki je nastal iz e in iz izstopajočega, pred l zapisanegaj-ja.550 Tudi obliko Jerni iz DB 1584 Škrabec razlaga z zamenjavo dvoglasnega odraza dolgega jata z i-jem (Cv VIII (1889), 8). Trubarjeva zgleda zhreuleu inpreganene kažeta na preglašenost o v e in a v e. Sprožil jo je mehki soglasnik (Cv IX (1889), 2). 3.2.2.1.1 Ker je vplivna moč glasoslovnega zakona, ki določa, da se je moralo o za j oz. za mehkimi soglasniki spremeniti v e, pojenjala že pred 16. stoletjem, soobstajanje oblik licom/ licem, oznanjovati/oznanjevati, pričovati/pričevati ne preseneča (Cv XIII (1894), 2). 3.2.3 Iz redkih Škrabčevih omemb zapisov zlogotvornih r in l v 16. stoletju sta prepoznavni naslednji spoznanji: prevladuje zapis z er in ol, Trubarjeva praksa pa z različicama al in el izkazuje posebno pestrost (npr. kelno, obmelzhal, talkal; JS 1/3 (1918): 395; opomba k Cv IX (1889). 4).551 3.2.4 Škrabec ugotavlja, da sta bila j in v pred samoglasniki prava soglasnika (jilu, vusta), na koncu zlogov pa po kakovosti samoglasnika, kar dokazuje pisava glau, kosty za kostij (Cv XII (1893), 8). Daljši niz potrditvenih zgledov za soglasniškost j-ja navaja v Cv XXX (1913), 11. Z njim je hkrati ponazorjena razlika v pisavi med Dalmatinom in Bohoričem oz. Megiser-jem. Dalmatin: yskra, ygrajo, yščem, yskati; Bohorič: jigla, jigra, jime, jigram, jimam, jiščem, jidem; Megiser: jimeiti, jigrati, jiskati. 3.2.4.1 Oblike kot Juri (za Jurij) in povete (za povejte) kažejo, da se je j za i in e v 16. stoletju izgovorno izgubljal, pri Trubarju opažena dvojničnost tipa ranciga/rainciga, rainik pa je dokaz, da se je j izgubljal tudi v drugačni glasovni soseščini (Cv XX (1903), 7).552 548 Ramovš za DB 1584 navaja drugačno pogostnostno zaporedje zapisov obeh mehkih soglasnikov: lj, jl in l za [lj] ter nj, jn (redkeje), n in ni (redko) za mehki [nj]. Prim. Delo revizije za Dalmatinovo biblijo, 1918a (1971): 120-121/147-148. 549 Dosledni zapis mehkega lj je ob upoštevanju gorenjske izreke in etimologije vpeljal šele Kopitar (Cv XIX (1901), 4). 550 Škrabčeve razlage i-ja v naštetih besedah Ramovš ni prevzel: i v prijatil je po njegovem mnenju razlož-ljiv z redukcijo e pred sledečim, istozložnim l, i v postila, znaminje in kaminje pa razlaga kot prilikovanjsko spremembo kratkega samoglasnika, nastalo pod vplivom sledečega mehkega soglasnika (Slovenische Studien, 1920 (1971): 300-306/109-115). Prek i-jevske izgovorne stopnje se je kratki samoglasnik kasneje lahko tudi reduciral (prim. Ramovš 1936: 238). 551 Ramovš pri Trubarju omenja prevladujoči zapis zlogotvornega r z er in redkejši z ar, v DB pa z er, ar, er in ar. Pri kratkem zlogotvornem l (dolgi zlogotvorni l je že pred 16. stoletjem prešel v ol) pri Trubarju ugotavlja zapise z al in el, redko z ul, v DB pa z al, el in il. Prim. Ramovš 1918a (1971): 126/153. 552 Pri Ramovšu sta tako nastanek novega prehodnegaj-ja kot izginotje etimološko upravičenegaj-ja enako ovrednotena. Oba imata značaj narečno sporadičnega oz. individualnega pojava. Pred istimi glasovi, pred katerimi prehodni j nastaja (to je pred zobniki), lahko »vsled anticipacije sledečega glasu« tudi izginja (Ramovš 1924: 170-176). 268 Škrabčev prikaz protestantskega pravopisa 3.2.5 Pri nezvočnikih je Škrabec opazoval predvsem njihovo zvenečnostno prilagajanje glasovni soseščini.553 Pisno dvojnost neredko ustvarja upoštevanje etimološkega načela na eni strani in izgovorne resničnosti na drugi. Razmerje se spreminja od pisca do pisca. 3.2.5.1 Trubarjeve pisne dvojnice tipa kratig/kratik, fazhetig/fazhetka, fpomlat/fapuuid so Škrabca napeljale na misel, da pisci 16. stoletja glasov niso vselej natanko razločevali »ali vsaj pazili niso na njih razloček« (Cv XII (1893), 4). Pri Dalmatinu se zadovoljuje z dokaj splošno oceno, da je končne soglasnike pisal zdaj po izreki, zdaj po korenu: npr. isfiplejo, skladivi, s'fvojemi, fladzhizami, vfakdani, petdeffet ter iftegnil, fpriimkom, potplati, flatka, shelotca, vfagdajni, Jheftu.554 Na osnovi širšega zgodovinskega pregleda ugotavlja, da je korenoslovna pisava zmagovala postopno (Cv XII (1893), 4). 3.2.5.2 Škrabec omenja tudi izgovorno variiranje predloga k. V DB 1584 se h namesto k piše dosledno pred vsemi zaporniki (k, t, p, g, d, b, c in č). Dalmatinovo doslednost Škra-bec razumeva kot posledico narečne izgovorne navade in ne jezikoslovne zavesti (Cv XX (1903), 4).555 3.2.5.3 Trubarjeve oblike ke, kiakaj, gial, giane za tje, tjakaj, djal, djanje (Cv XIII (1894), 3; tudi XXIX (1912), 9 in XXX (1913), 6) Škrabec razlaga z oživljanjem starega glasoslovnega zakona, da j vpliva na soglasnike pred seboj.556 3.2.5.4 Obstoj in vzporedno rabo oblik velikiga in fuhiga ter nasiga in vbosiga v DB Škrabec razlaga s procesom mehčanja k, g, h — c, z, s pred e ali e in kot posledico vpliva edninskega imenovalnika (npr. veliki, suhi), ki ni zaobsegel vseh oblik (Cv XIII (1894), 2). 3.2.5.5 V 16. stoletju so že zaznavni prvi prehodi skupine čk ^ šk, kar dokazuje vzporedna raba oblik. Npr. nembški (Trubar in Krelj) za govorjeno nempški,po beziašku, kmetiški; človeski (Trubar); bezjački, kmetički, človečki (Dalmatin). Obliko človeski, ki jo je kmalu nadomestila različica na -ški, Škrabec razlaga z izpadom č pred s. Sopojavljanje oblik kot farski/farški (Trubar) dokazuje, da se je končaj -ški širil tudi na mesta, kjer razvojno ni bil pričakovan (Cv VII (1888), 10).557 553 Pravila, kako se soglasniki premenjujejo glede na mesto pojavitve in kakšen je njihov medsebojni vpliv, Škrabec postavlja na osnovi sodobnega stanja (Cv XIII (1894), 3). Stanje v 16. stoletju omenja le za potrditev izhodiščne (omenja npr. Dalmatinovo kitlo ob narečnem spreminjanju tl — kl) ali končne (dokaz za prehod ščc — šc npr. ponuja Trubarjeva oblikapiščac, pišca), redkeje pa vmesne razvojne faze. 554 Zapisovanje zvenečnostno nasprotnih nezvočniških parov v oblikoglasno zanimivih položajih pri piscih 16. stoletja je bilo natančneje pregledano v novejšem času. Razprava Merše - Jakopin - Novak 1992 prinaša natančna razvrstitvena pravila. 555 Ramovš vzporedno omenja tudi Bohoričevo svojevoljno zahtevo, ki je niti sam ni spoštoval, da naj se h namesto k piše pred k, g in c (Ramovš 1924: 232). 556 Tudi Ramovš prehod tj ^ kj uvršča med soglasniške spremembe, nastale po naliki. Trubarjevo pisno vzdrževanje obeh oblik si razlaga na dva načina: z ohranjenostjo obeh v njegovem narečju ali z obstojem izgovorno težko določljivega, vmesnega glasu, hkrati približanega t-ju in k-ju (Ramovš 1924: 226). 557 Ramovšev veliko daljši in glede pogostnostne razvrstitve natančnejši prikaz soglasniških skupin -čki, -ški, -ski, -čski se v osnovnih potezah docela ujema s Škrabčevo predstavitvijo razvojnih usmeritev (Ramovš 1924: 296-300). 269 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 4 Oblikoslovno pravopisje 4.1 Z omenjanjem različno povzročenih sprememb samoglasnikov, ki povzročajo nastanek dvojničnih sklonskih oblik, Škrabec hkrati vstopa v oblikoslovno pravopisje. Npr.: • Jagnetam/jagnetom, vratam/vratom (Cv II (1881), 4). Sprememba -om ^ -am je bila analogično povzročena. Kljub njeni nedokončni izpeljanosti so bile oblike na -am dovolj pogoste za vtis navadnosti (Cv II (1881), 4). • H'Bugi/h'Bogu; prim. razdelek 3.1.2. • Z'moim Bogum / z'Bugom, pred Gospudom Bogum / pred Bugom, z'čistim zlatum / z'zlatom. Glasovna različnost končnic je posledica trdnega pravila, da »predlogi, ki ne delajo zloga, vlečejo dolgi potisneni naglas k sebi« (Cv III (1882), 9). Vzporedni pogoj je, da mora predlog (lahko tudi zložni) stati neposredno pred samostalnikom. Škrabec oblike na -um prišteva med primere dolenjskega u-ja. • Mislami/missalmi. Različica mislami ob misalmi je razložljiva z vplivom samostalnikov 1. ženske sklanjatve (Cv IV (1883), 10). • Duei rokei / te duei rybi (opomba 2 k Cv X (1891), 9; JS 1/4 (1919): 498); prim. razdelek 3.1.3.1. • Med predložnim orodnikom in orodnikom brez predloga v 16. stoletju ni bilo več resnične možnosti izbire, saj je brezpredložni orodnik kljub sledem pri Trubarju (npr. (Maria) gre hitrim hodum) izumrl že pred tem (rokopisna opomba k Cv XIV (1895), 9). 4.2 Škrabec razširja oblikoslovno pravopisje s prikazom petih značilnih sklanjatvenih vzorcev tujih imen moškega in ženskega spola (Cv XIV (1895), 10). Vanje se uvrščajo: • Nekatera imena moškega spola s samoglasniško imenovalniško končnico, ki se pri sklanjanju ne upošteva: Simri - Simra, Manaffe - Manaffa; tvorba svojilnega pridevnika: Simrov, Manaffov. • Imena na -a, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi. Odstopa orodnik, pri katerem je imenovalniški obliki dodan m: Adonia, Adoniam; tvorba svojilnega pridevnika: Esrave buque. • Ženska imena na soglasnik, ki se sklanjajo po prvi ženski sklanjatvi: Ruth - Ruthe; enako tudi Naemi, Naemo. • Nekatera imena, ki se ne sklanjajo: Jehu, Vasti. • Nekateri samostalniki moškega spola s končnico -us ali -as ali -es, ki je razvidna le v ime-novalniku, v odvisnih sklonih pa jo izgubljajo: Ptolomeus, Ptolomea; Oseus, Osea, Oseu. 4.3 Omeniti je treba še dvojnične spregatvene oblike za 1. osebo ednine in 3. množine, npr. hozho/zhom, prido/prideo/pridejo, ter dvojnične oblike deležnikov sedanjega časa, npr. hodezh/ hodeozh/hodeiozh (Cv IX (1889), 12; XIII (1894), 4, 5; XXXI (1914), 3, 4). Navedena zaporedja so bila razvojno vzpostavljena, v rabi so pa prevladovale oblike na -eo oz. -eoč, čeprav tudi primeri zapiranja zeva z j-jem niso bili redki.558 4.4 Obstajali sta tudi dve možnosti izražanja svojilnosti: s svojilnim zaimkom (njegov) ali rodilniško (njega), kar je bilo v 16. stoletju bolj navadno (Cv II (1881), 11). 558 O razširjenosti starejše oblike verujo/verjo in mlajše verujem za 1. os. ed. v delih slovenskih protestantskih piscev prim. Ramovš 1952: 133-134, o izmenjavi oblik za 3. os. mn. piše na str. 137-138, o tvorbenih različicah deležnikov oz. deležij -č pa na str. 147 istega dela. Prim. tudi Jesenšek 1995: 93-102. Škrabčev prikaz protestantskega pravopisa 5 Velike črke Glede rabe velikih črk v protestantskih knjižnih izdajah se Škrabec zadovoljuje z omembo dveh značilnosti znotrajstavčne rabe: z veliko začetnico so označeni »po pomenu v kakem oziru znamenitiš/i/ samostavnik/i/« (Cv XII (1893), 3) in iz njih izpeljani pridevniki, z velikimi črkami dveh velikosti pa še beseda GOSPVD v pomenu 'Bog'. 6 Zvrstnost Z razmišljanjem o primernosti rabe različnih imenskih oblik je Škrabec vstopil tudi v problemsko območje zvrstnosti in z njo stilnosti. Trubarjeve rabe imena Gera oz. Jera za sv. Gertrud svojim sodobnikom ne priporoča. Sklepati je mogoče, da jo kot Jedrt in Špelo ob Elizabeti prepušča uporabi v »priprostem narečju« (Cv III (1882), 1). Da Elizabete ni mogoče ob vseh priložnostih zamenjevati s Špelo, je zaslutil že Trubar.559 7 Pregled Škrabčeve obravnave protestantskega pravopisja je pokazal, da je segla zelo široko, saj je zunaj njenih meja ostala samo raba ločil, pisanje skupaj oz. narazen ter deljenje. 559 Škrabec v opombi k Cv III (1883), 1 v JS 1/2 (1917): 193 pravi: »V poslednjem primeru je Trubar menda sam čutil, da ne gre imenovati Špela ne kneginje Elizabete, ne matere sv. Janeza kerstnika. Vendar mu je res enkrat ušlo Špela: »Gabriel Zahariu osnanuie, de nega shpela bode S.Jansha rodila« (Luka, 1. poglavje)«. 271 v Trubar v Skrabčevem jezikoslovju 0.1 Osnovni namen obravnave je nakazati obrise Škrabčevega poznavanja značilnosti različnih ravnin Trubarjevega knjižnojezikovnega sistema.560 Z omembami, ki se pojavljajo skozi celotno Škrabčevo ustvarjalno obdobje, so bile predstavljene predvsem tri ravnine: pisna, gla-soslovna in oblikoslovna, v manjši meri pa skladenjska ravnina. 0.2 Trubar je bil za Škrabca nepogrešljiva »zgodovinska priča«561 vsaj iz dveh razlogov: ker je bil začetnik slovenskega knjižnega jezika in ker je bilo 16. stoletje za Škrabca obdobje, v katerem je iskal pojasnila in dokazila za razumevanje jezikovnorazvojnih procesov in sprememb, pa tudi podatke, usmeritve in utemeljitve za reševanje jezikoslovnih dilem njegovega časa.562 Znano je tudi (večkrat izraženo) Škrabčevo prepričanje,563 da naj bo »kranjska izreka 16. stoletja /.../ podlaga našemu pravopisu« (JD IV (1998): 70; tudi JD I (1994): 114, Cv III (1882): 4, b)564 in da prav Trubarjev jezik najverneje izkazuje tedanjo izreko, saj je pisal tako, kot je slišal govoriti in kot je bil sam vajen izrekovati (JD IV (1998): 31).565 Obsežnejšega jezikoslovnega znanja, ki bi ga oddaljevalo od govorjenega jezika, pa Trubar po Škrabčevem mnenju ni imel.566 560 Velik del naslovne problematike je bil v sestavkih, ki se ukvarjajo s tematiko Škrabčevega dela, že predstavljen. Zgledi iz Trubarjevega jezika so bili (pogosto skupaj s Škrabčevo analizo stanja in problematike) npr. upoštevani pri obravnavi Škrabčevega prikaza jata (Zorko 1995: 74-77), njegovega normiranja časovnih oblik (Orožen 1995: 83) in prikaza deležniških skladov na -č in -ši (Jesenšek 1995: 95), njegove obravnave samostalniškega oblikoslovja (Lazar 1997: 99) in drugje. Predstavljena je bila Škrabčeva ocena Trubarjeve vloge pri oblikovanju bohoričice (Toporišič 1986: 272-276), pa tudi njegove vloge pri ustaljevanju protestantskega pravopisa (Merše 1997b), Trubarjeva raba samostalnika Slovenec pa je bila upoštevana v okviru celovitega prikaza rabe besede v 16. stoletju (Müller 2003). 561 Škrabec je Trubarja obravnaval kot prvo oz. kot zgodovinsko najpomembnejšo pričo. »Zgodovinske priče« pa je potreboval, da bi ugotovil, kako so »Sloveni« govorili nekoč, in kako govorijo tam, kjer sam ne more preveriti. Z njihovo pomočjo ugotovljena dejstva naj bi pripomogla k spoznanjem glede tega, »kaj je slovensko in kaj ni slovensko, kaj je zgodovinski razvitek domače kali in kaj je korupcija vsled tujega vpliva« (JD III (1995): 49-50, Cv XX (1903), 12, c-č). 562 Ena takih dilem se mu je zastavljala glede zapisa besede kakav, ki naj bi se ne pisala kakor, »ker se tako mej ljudstvom po vsem Slovenskem nikjer ne sliši, ne le dandanašnji, temuč gotovo že čez 300 let, kar se sploh kranjsko-slovenske knjige tiskajo« in »Naš pervak, Primož Trubar z Raščice, piše v svojih pervih delih le koker, to je, kokar« (JD I (1994): 75, Cv II (1881), 6, c). 563 Škrabec obravnava 16. stoletje kot odločilni mejnik tudi takrat, kadar njegov jezikoslovni razgled sega v preteklost vse do Brižinskih spomenikov in kadar npr. vključuje tudi Celovški in Kranjski rokopis itd.: »Ali ker mi ne pišemo stare slovenščine, zato se mi zdi, da imamo pisati tako, kaker se beseda izgovarja v novi slovenščini in sicer v nje zgodovinski dobi. Trubar nam je mejnik, ki čezenj ne sezimo nazaj, ker se za njim ne vemo kje vstavljati« (JD I (1994): 79-80, Cv II (1881), 7, c-č; podobno tudi v JD II, 120, Cv XII (1893), 5, b). 564 Seveda je za Škrabca imela veljavo le resnična raba v 16. stoletju, ne pa etimološko napak razložena ali potvorjena (JD IV (1998): 70). 565 Preverjanje Trubarjeve prakse je npr. utemeljevalo tudi naslednjo odločno Škrabčevo misel: »Ako je smel Trubar pisati: peivac, delavac, silan /.../ tudi zdaj ne bo tak smrtni greh« (JD IV (1998): 285: Pismo Valentinu Majarju iz leta 1878). 566 Oceno Trubarjeve jezikoslovne izobraženosti je Škrabec večkrat tvegal. Kot pomembno in zanesljivo je izpostavil dejstvo, da po slovnici slovenskega jezika ni mogel seči, ker je v času, ko je začenjal pisati, ni bilo (JD IV (1998): 31: O glasu in naglasu našega knjižnega jezika v izreki in pisavi). 273 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 0.3 Škrabec je Trubarja omenjal kot osebnost, ki je zaznamovala in hkrati simbolizirala obdobje. Pogoste so omembe »v Trubarjevem času«, »za Trubarja« 'v Trubarjevem času', (v času) »od Trubarja do Kopitarja«567 itd. Večkrat je navajal samo pojave in dokazila, opažena v njegovih delih in vzeta iz njih. Čeprav so v prvi vrsti opravljala vlogo dokazil za stanje v knjižnem jeziku 16. stoletja, je z njimi hkrati neposredno ali posredno opozarjal tudi na specifičnost Trubarjeve rabe, ki jo predstavlja bodisi obravnavani jezikovni pojav ali le njegova pojavitvena gostota (pri Trubarju je npr. pogosto zaznavna »utopitev« j-ja v sledečem soglasniku: poleg rainciga, rainik piše ranciga, pa tudi Rasbunike, mahine, mlashi, Crishate (za križajte) itd. (JD III (1995): 34, Cv XX (1903), 7, č)). Škrabec je Trubarja pogosto omenjal ob drugih osrednjih piscih 16. stoletja: najpogosteje ob Dalmatinu in Krelju, redkeje ob Bohoriču, večkrat pa tudi v povezavi z manj določno množinsko omembo (npr. »Trubar in njegovi vrstniki«,568 »Trubar in njegovi sotrudniki« itd.). Če je razvojna pot posameznega pojava zarisana od Brižinskih spomenikov do Škrabčeve sodobnosti in je protestantska faza le ena izmed omenjenih, so njeni predstavniki navedeni po zaporedju, ki ga vedno pričenja Tru-bar.569 Z vzporednimi omembami več avtorjev je najpogosteje poudarjena širša uveljavljenost jezikovnega pojava.570 Z navajanjem primerov iz del dveh ali več avtorjev je Škrabec hkrati širil listo izbranih dokazilnih zgledov (npr. z omembami vokalnoharmonično razložljivih primerov). Občasno so z navedenimi primeri izpostavljene tudi razlike v individualni rabi (npr. Trubar človeski - Dalmatin človečki ali Dalmatin gdu, negdu, gdur, Trubar pa du, nedu, dur (JD II (1994): 21, Cv X (1891), 4, c)).571 Tako individualne kot splošno razširjene različice so z omembo njihove arhaičnosti, redke pojavnosti, stilne neprimernosti ipd. hkrati tudi vrednostno hierarhizirane. Zgled za to se npr. ponuja z udomačenim imenom Špela, ki ni primerno za poimenovanje kneginje Elizabete ali matere Janeza Krstnika.572 Obravnavani jezikovni pojavi so neredko natančneje vrednostno opredeljeni tudi posredno, navadno primerjalno s starejšim ali mlajšim stanjem, pa tudi s stanjem v narečjih in pri drugih slovanskih narodih. 0.4 Z navajanjem vzorčnih primerov Trubarjeve rabe (zlasti s področja pisave in pravopisja ter glasoslovja in oblikoslovja) je Škrabec postopno dograjeval tudi širši sistemski oris Trubarjevega jezika, ki bi ga bilo mogoče dopolniti še z omembami pojavov, zajetih s splošnejšimi oznakami tipa »v 16. stoletju« ali »naši stari«, »kranjski pisatelji 16. stoletja«, »naši stari protestantski pisatelji« itd. 567 Škrabec npr. omenja, da je dvoglasnik ei kot odraz za dolgo naglašeni jat imel od Trubarja do Kopitarja tudi knjižno veljavo, od Dalmatina dalje se je pisal ej kot znamenje enozložnosti (JD II (1994): 434, Cv XVIII (1901), 11, č). 568 Npr.: »Svojilnik njegov je /.../ že star; pišejo ga Trubar in njega verstniki« (JD I (1994): 95, Cv II (1881), 11, c). 569 Npr. »imajo ga [-am; opomba M. Merše] že tudi naši pervaki Trubar, Dalmatin itd.« (JD I (1994): 66, Cv II (1881), 4, b) ali »v sestavi nekoteri pa nahajamo o tudi še pri Trubarju in njegovih verstnikih« (JD I (1994): 70, Cv II (1881), 5, b). 570 Pri obravnavi jata navaja primere kot boje'h, grade'h, konje'h, liste'h itd., izpričane v Trubarjevem in Dalmatinovem jeziku. Jat je zapisan z ei, ej ali e (JD II (1994): 42, Cv X (1891), 9, č). 571 Škrabec med drugim opozarja na razliko med Trubarjevim in Kreljevim načinom zapisovanja glasov i, j ter zlogaji. Krelj je po latinskem načinu pisal fodnij, tretij, Trubar pa je namesto zapisa ij pogosto uporabljal črko y (ftoy, pryel itd.), ki jo je rabil tudi za zapisovanje glasov [i] in j]: pfy, ludy, obhayati (JD III (1995): 584-585, Cv XXXI (1914), 12, c-č). 572 Npr. de nega shpela bode S.Jansha rodyla (JD I (1994): 455; op. 2 k str. 103 Cv III (1882), 1, c). Okoliščinam primerno morajo biti rabljeni tudi členi drugih, podobno sestavljenih imenskih parov: npr. Gera/Jera ob Gertrud, Anica ob Ana. 274 Trubar v Škrabčevem jezikoslovju 1 Škrabec je do podrobnosti predstavil Trubarjev pisni in glasovni sistem. Praviloma ju je obravnaval povezano.573 1.1 Trubarjev način zapisovanja glasov Škrabec ga je v osnovnih potezah prikazal že leta 1893 v poglavju »O pervi porabi latinskih čerk in naglasnih znamenj za pisanje naše slovenščine«. V njem opozarja na odlike in slabosti njegovega pisnega sistema, ki ga primerjalno z Brižinskimi spomeniki in Kranjskim rokopisom ter zasledovanjem kasnejšega izboljševanja hkrati tudi zgodovinsko in funkcionalno umešča. Osnovne ugotovitve glede Trubarjevega pisnega sistema so naslednje: Trubar je uporabil latinske črke. Tudi gotica, uporabljena v prvih delih, je (drugače lomljena) varianta latinice. Pri večini črk je zadržal pomen, kakršnega so imele v nemščini. Črka z ima npr. pomen, kakršnega je imel v nemški izreki c pred e in i. Spremembe, ki jih je Trubar opravil, so bile premišljene in prirejene slovenskemu glasovnemu sistemu. Nemški ch je smiselno nadomestil s h,574 kar je logično povzročilo nadomestitev nemškega tričrkja sch z dvočrkjem sh, ki je služilo za označevanje glasov [š] in [ž]. Za nemški tsch je pisal zh, namesto shzh pa szh/fzh. Tudi S je po nemškem zgledu rabil za dva glasova. Znakafin s je uporabljal brez razlike v pomenu. Označevala sta bodisi [s] ali [z] (JD II (1994): 104, Cv XII (1893), 1, b). Na Trubarjevo pisno nerazločevanje glasov [s] in [z] ter [š] in [ž] je priložnostno večkrat opozoril (npr. pri analizi Cusanijevega načina zapisovanja glasov v Christianus moribundus (JD I (1994): 391, Cv IX (1889), 1, c)). Predstavljal ga je kot najbolj opazno in motečo pomanjkljivost. Med nadaljnje, prav tako večkrat očitane pomanjkljivosti se uvrščata tudi pisni nerazločevanji med [u] in [v] ter [i] in [j], glede česar se Trubarjeva praksa ni razlikovala od latinščine (JD II (1994): 433, Cv XVIII (1901), 11, c). Škrabec je Trubarja hvalil, ker se je glede rabe znaka v bolj zgledoval pri latinščini in italijanščini kot pri nemščini. Nemškega w ni sprejel, ker je pri Nemcih označeval bodisi b ali srednji glas med b in dvoustničnim v. Črko v, ki je imela v minuskuli dve obliki (v in u), je rabil po latinskem načinu: za samoglasnik u in soglasnik v. Trubarju se je zdelo potrebno natančneje določiti njeno soglasniško vrednost, da bi glasu ne zamenjevali z nemškim f Zato pravi v opombi k prevodu sv. Mateja iz leta 1555: »mi ne fmo mogli sdai vnashi faitopnofli drigazhi naiti, temuzh, de fe ta H fa Ch, ta V fa pul F pifheio inu poftauio«. Čeprav funkcionalna razmejenost rabe znakov v in u pri Trubarju še ni mogla biti vzpostavljena, so pa sledovi praktične položajne vendarle obstajali. Trubar je znak v praviloma rabil na začetku, u pa v sredi in na koncu besed: npr. vkratkim, vuk, na vlicah (»beri: na ulicah«), oku sa vku (»beri: oku za uku, t. j. oko za oko«), v oči, Krashouci, gouore, prou, nauuk; pa tudi v začetku: ueidil, uidil, utim itd. (JD III (1995): 582, Cv XXXI (1914), 11, č), pred tem pa že v JD I (1994): 75, Cv II (1881), 6, c). Z iskanjem boljših (pravo)pisnih rešitev so se ukvarjali Trubarjevi nasledniki. Velike zasluge pri izboljševanju in ustaljevanju pravopisa je Škrabec priznaval Krelju (JD III (1995): 584; Cv XXXI (1914), 12, b).575 1.1.1 Zapisovanje samoglasnikov 1.1.1.1 Zapisovanje polglasnika in kratkih samoglasnikov576 1.1.1.1.1 Izgovorna nejasnost polglasnika in drugih kratkih samoglasnikov je bila osnovni vzrok njihove pisne neustaljenosti. Trubar je polglasnik zapisoval z e, i ali a. Škrabec je leta 1883 menil, da sta upravičena zapisa z e in a, zapis z a celo bolj kot z e, saj se polglasnik pod dolgim 573 Prim. Toporišič 1986: 273-276. 574 To zamenjavo Škrabec omenja kot velik Trubarjev dosežek, v primerjavi z Brižinskimi spomeniki pa kot napredek, logično izpeljana znakovna kombinacija zh za glas [č] pa naj bi bila posneta po Kranjskem rokopisu, vendar pri Trubarju zavestno dosledno rabljena (JD III (1995): 584, Cv XXXI (1914), 12, b). 575 Prim. Narat 2006. 576 Prim. Toporišič 1986: 275-276 in Merše 1997b: 32-35. Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja naglasom običajno ojačuje v a577 (JD I (1994): 160, Cv IV (1883), 3, č).578 V razpravi »O glasu in naglasu našega knjižnega jezika v izreki in pisavi« (JD IV (1998): 32) ugotavlja, da polglasnik ni nič manj podoben glasu i kakor e, čeprav (preverjeno pri Trubarju in Bohoriču) prevladujejo zapisi z e, izpričani pa so tudi zapisi z i: pravizhin, sazhetig, kojnizhik, pejviz. Trideset let kasneje poudarja, da so tako Trubar kakor Krelj, Dalmatin in drugi za polglasnik pogosto stavili a (vedan, tar, tada, kada, kadar, kateri, šal, martvac itd.),579 čeprav je bolj navaden e in včasih tudi i (npr. pianic, požrešin itd.). Tej ugotovitvi sledi priporočilo, da bi morali tudi v njegovem času polglasnik zapisovati z e (npr. geni, geniti, genil, pehni, pehniti, pehnil, spotekni, spotekniti, spoteknil; ob tem še ganem,pahnem itd. (JD III (1995): 504, Cv XXX (1913), 4, c-č)). Ob analizi t. i. »nedoločnega samoglasnika« je Škrabec navedel veliko protestantskih zgledov in pojasnil veliko Trubarjevih besed in njihovih pojavnih oblik. »Nedoločni samoglasnik« se je npr. ohranjal med dvema zlogoma: capatati, laskatati, magatati itd. Kadar je drugi polglasnik v sedanjiku dobival naglas, se je spreminjal v a: laskače, magače, razače itd. Za spremembo je Škrabec (z Miklošičevo pomočjo) poiskal zglede v Trubarjevem (npr. razmekače), Kreljevem in Dalmatinovem jeziku (JD II (1994): 17, Cv X (1891), 3, c). Če enako situacijo vzpostavljajo predložne zveze, se polglasnik lahko pojavi tudi za predlogi s, v in vz. Pri predlogu vz se lahko pojavljata kar dva polglasnika, od katerih se ohranja prvi ali drugi (npr. Trubarjevo wzašai: sonce je vzešlu (JD II (1994): 18, Cv X (1891), 3, č; JD III (1995): 577, Cv XXXI (1914), 10, c) itd. Isto zakonitost, ponazorjeno z zgledi iz Trubarjevega in Dalmatinovega jezika, desetletje kasneje razkriva tudi ugotovitev, da polglasnik ob predponi s/z pred soglasniki s, z, š, ž v 16. stoletju pisno sicer ni izpričan (npr. Dalmatin: s'fujho inu s'fnity, s'Jhpotom, s'Sydmy itd.; Trubar: s'Jluvefsom), je pa nedvoumen v sestavljenkah: fejhli, feshgali, fesidali itd. (JD III (1995): 18, Cv XX (1903), 3, č). Primeri kot današnji, sadanji, tadanji, kjer je v prvem zlogu a namesto polglasnika, čeprav je zlog kratek, so vokalnoharmoničnega izvora. Nepoudarjeni ali kratko poudarjeni polglasnik se ohranja tudi v drugih primerih, pod dolgim naglasom pa se spreminja v a (prim. opombo 578); npr. lahki, lahko, lažje (Trubar) (JD III (1995): 504, Cv XXX (1913), 4, b). Več Trubarjevih zapisov je pojasnjevalno in dokazilno dodanih besedam, uvrščenim na »polglasniško« listo. Glagolu maščeva'ti je npr. pripisano opozorilo, da Trubar piše meščenje (od mastiti) in meščovanje (JD II (1994): 22, Cv X (1891), 4, č)580; pri samostalniku načke', nača'k ali nčke', nča'k in ančke, anča'k, pa je z dodanim zgledom iz Trubarjeve HISHNEPO-STILLE581 opozorjeno tudi na izgovorno različico manjšalnice iz 16. stoletja: enih ničic (JD II (1994): 25, Cv X (1891), 5, c) itd. Dokaz za to, da je tudi nenaglašenost (oz. prednaglasni položaj samoglasnika) lahko bila vzrok za različen zapis, ponujata hkrati navedena Trubarjeva in Dalmatinova zgleda: v Trubarjevem jeziku opaženi obliki nekoteri in nekateri ter Dalmatinovi vsakoteri in vsakateri (JD I (1994): 70, Cv II (1881), 5, b).582 Kot nepričakovana je posebej izpostavljena Trubarjeva izključna raba oziralnega zaimka kateri ter odsotnost različice keteri. 577 To prepričanje je Škrabca oddaljilo od Kopitarja, ki meni, da bi bilo »eigentlich krainisch« eden, seršen, liubezen itd. (JD I (1994): 160, Cv IV (1883), 3, č). 578 Na prehajanje dolgo naglašenega polgasnika v a kažejo tudi primeri, vzeti iz Trubarjevega jezika: npr. lahki (prim. hgak), -a, -d, na lahko, lažje; (hgati) lažem (JD III (1995): 504, Cv XXX (1913), 4, b) 579 A-jevski zapis polglasnika je bil vzrok za napačno izreko v Škrabčevem času: kateri, kardelu, maščevanje, čeprav je Trubarjev zapis meščevanje, meščevati in mestiti jasno kazal na polglasniški izgovor (JD III (1995): 505-506, Cv XXX (1913), 4, c-č). 580 Zgled je vzet iz Levca. Vrsto (neprečrkovanih) zgledov navaja v opombi 6 k str. 22 Cv X (1891), 4, č (JD II (1994): 498): npr. Meni slishi tu mefzhene, Nekar fe fami ne mefzhuite. 581 TrubarjevaHISHNA POSTILLA iz leta 1595 je bila za Škrabca izredno bogat vir primerov. 582 Iz navedbe bi bilo mogoče sklepati na avtorsko razmejenost rabe oblik. Preverjanje gradiva, zbranega s popolnim izpisom protestantskih del, sklepanje razveljavlja, saj vse štiri besede uporabljata tako Trubar kot Dalmatin, le da se vsakoteri pri Trubarju pojavlja mnogo redkeje kot vsakateri. 276 Trubar v Škrabčevem jezikoslovju 1.1.1.1.2 Na osnovi zapisov kratkih samoglasnikov i, e, o, u Škrabec ugotavlja, da so že v 16. stoletju imeli nekoliko oslabelo izreko (JD II (1994): 120, Cv XII (1893), 5, b). 1.1.1.1.2.1 Kratka i in u sta se v 16. stoletju še govorila, kar dokazujejo (delno prečrkova-ni) zapisi:583 birizh, shiuina, prauimo, štrik, našiga, tovarištvu, ribiča, Raščica. Nadomestni polglasniški izgovor še ni bil v navadi. Pojavljati se je začel šele v 17. stoletju, ko se je razlika med njima že izgubljala. V Škrabčevem času bi bila že navadna polglasniška izreka, ki bi jo zrcalil naslednji zapis: berzh, shuina, praumo, fterk, nashga, touarshtuu, ribzha, Rajhza (JD IV (1998): 31: O glasu in naglasu našega knjižnega jezika v izreki in pisavi). Škrabec ugotavlja, da v 16. stoletju niti kratek i niti u nista bila čista in polna glasova. Kratki i (prvotni kratki i ali prvotni kratki e) je bil nedoločen glas med i in e (tak, kot ga je prvotna stara slovenščina pisala s črko jeri), zato je bil možen tudi zapis z e namesto z i. Dokazujejo ga zgledi v prečrkovani, delno prečrkovani ali neprečrkovani obliki: npr. spesnejo, vejeca, rute-ca, vsvejste, doseče, vdare, štemati, duhuve (JD I (1994): 194, Cv IV (1883), 12, b); smerte, strebe, po zhloueiske nature584 (JD I (1994): 416; Cv IX (1890), 7, č); ruteca, veyeca, kaj se tebe zdi, po naši izkažene naturi, v svejste, doseče, po človeiske nature (JD III (1995): 513, Cv XXX (1913), 6, c); ruteza, veyeza, fpesnejo, vfvejfte, dosezhe (JD II (1994): 120, Cv XII (1893), 5, b); veyeza, po nafhi ifkashene naturi, po zhloueifke nature, vfvejfte (JD IV (1998): 227-228: Pojasnila in nadaljnja razglabljanja). Kratki u je bil izgovorno nekje med u in o. Prav zaradi izgovorne nedoločnosti sta se v 16. stoletju kratka i in u tudi mešala, kar dokazujejo zapisi mumu namesto mimd (JD I (1994): 312, Cv VIII (1887), 5, c), drigači namesto drugači585 (JD IV (1998): 32; O glasu in naglasu našega knjižnega jezika v izreki in pisavi; JD IV: 235: Pojasnila in nadaljnja razglabljanja), pa tudi verih poleg veroh (namesto viruh) ter (pri Dalmatinu) kserci, kBugi za k srcu itd. (JD III (1995): 514, Cv XXX (1913), 6, č). Škrabec pojav, izkazan z navedenimi primeri, obravnava kot vokalno harmonijo, pojasnjuje pa ga z glasoslovno zakonitostjo, da se »V nekih redkih primerih /.../ ravna samoglasnik nepovdarjenega zloga po samoglasniku naslednjega povdar-jenega ali tudi poslednjega nepovdarjenega« (JD II (1994): 154, Cv XIII (1894), 1, č). Lista dokazilnih zgledov, vzetih iz Trubarjevega in Dalmatinovega jezika, se je z novimi letniki Cvetja postopoma daljšala (npr. priduguje poleg pridiguje, kladuvu poleg kladivu, vunner poleg vinner, viner, vener; dobrumu586 (JD I (1994): 312, Cv VII (1887), 5, č), sorota, nastala 583 Na izgovorno razlikovanje med polglasnikom in kratkim i-jem v 16. stoletju kljub občasni pisni izenačenosti Škrabec opozarja tudi v JD III (1995): 512-513, Cv XXX (1913), 6, b-c. V pisno posodobljeni obliki navaja naslednje dokazilne zglede iz DB 1584 in TPo 1595: kladivu, gosenica, priatelica, stariša, tovariš, varih, varuje, veruje itd. 584 Več zgledov je iz TPo 1595. 585 Na dejstvo, da Trubar kratki u mestoma zapisuje z i (drigazhi poleg drugazhi, peiftinja ter k'navuki, k Bugi, k ferzi (poleg nevernimu ferzei), je Škrabec opozoril že leta 1893. Na istem mestu je navedel tudi nekaj pri Trubarju opaženih primerov izgubljanja kratkih samoglasnikov i, e in u: marfkaka, merfkaka, kulkaj, dergazhi, doctorza, merdrarza, petlarza. Zaradi vzporedno navedenih polnih oblik, opaženih pri Dalmatinu (marizhkak, marizhkaj, marikaj), je nasprotje dobilo značaj razlikovalnosti med Trubarjevo in Dalmatinovo prakso (JD II (1994): 121, Cv XII (1893), 5, c). 586 Glede oblike dobrumu se je Škrabec zapletel v »pravdo« z Oblakom, ki ni pristajal na Škrabčevo razlago z vokalno harmonijo. Sam jo je iskal v analogičnem vplivu imenovalnika (srednjega spola), kar pa ni prepričalo Škrabca. Ta bi razlagi verjel le v primeru, če bi Oblak uspel najti dokazilni zgled, ki bi ne bil imenovalnik srednjega spola (npr. obliki dobruga, dobrum) (JD IV (1998): 356: Pismo Vatroslavu Oblaku, 1887). Tudi glede razlage oblike mumu se Oblak ni strinjal s Škrabcem. Dvomil je o naglašenosti zadnjega u-ja, kar je Škrabec poznal iz lastnega, ribniškega narečja - torej bi tudi Trubarju ne smelo biti tuje (JD IV (1998): 360: Pismo Vatroslavu Oblaku, 1887). 277 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja iz sirota581 (JD I (1994): 194, Cv IV (1883), 12, b) ter kissulu ob kissilu588 (Dalmatin) (JD II (1994): 13, Cv X (1890), 2, c).589 Nanjo je Škrabec uvrstil tudi primere, ki kažejo na izgovorne prilagoditve drugih samoglasnikov, npr. dana'šnj'i, tada'nj'i ali koko', toko' namesto kako', tako' (JD II (1994): 154, Cv XIII (1894), 1, č), ter kokove (Dalmatin)590 (JD IV (1998): 360 -Pismo Vatroslavu Oblaku, 1887). 1.1.1.1.2.2 Škrabec opaža, da za nenaglašeni kratki jat pišejo Trubar, Dalmatin in »vsi naši stariši pisatelji« navadno i: zhlovik, diteta, ditece, Sapuvid, fmil itd.591 Občasno ga pišejo tudi z ele ali izpuščajo (JD II (1994): 122, Cv XII (1893), 5, č). Zaradi i-jevskega izgovora in enake pisave kratkega jata se je že v 16. stoletju zabrisala razlika med pridevniki in zaimki na »topljene in netopljene« soglasnike (JD IV (1998): 42: v poglavju o jatu). V primerih, kadar je isti zlog v drugih sklonih ali v sorodnih besedah imel naglas, so »stari kranjski pisatelji« nenaglašeni jat pisali z e, npr. lepu, ker je obstajalo lep, lepa, drevu, ker je obstajalo drevje, in resnica, ker je obstajal res itd. (JD IV (1998): 356: Pismo Vatroslavu Oblaku, 1887).592 1.1.1.1.2.2.1 Že v 16. stoletju se je skrajšani jat izgubil v besedi djal, djanje. D in j sta se ponekod tudi že sprijela v topljeni d'ali g', na kar kaže Trubarjev zapis gial,gianie. Moderna pisava dejal, dejanje po Škrabčevem mnenju ni opravičljiva, saj sega nazaj čez zgodovinsko mejo naše fonetike. Edino opravičilo zanjo je beseda zlodej, ki je samoglasnik korena dej še ohranila. Da se je govorilo zludija tudi še v 16. stoletju, priča »protestantovska pesemska knjiga«593 (JD III (1995): 512-513, Cv XXX (1913), 6, b-c). Zaradi upoštevanja pravila o enakem številu zlogov v verzu, je zapis zludjem treba obravnavati kot trizložno besedo. 1.1.1.1.3 Kratki samoglasniki so v posebnih glasovnih okoljih, zlasti ob močnih soglasnikih (npr. i in u pred m, pred ali za r, ali prehod polglasnika pred w - in v zaprtem zlogu - v o, že v 16. stoletju izkazovali večstopenjsko oslabelost (npr. Trubarjev in Dalmatinov zapis drigazhi in dergazhi namesto in poleg drugazhi; oba pišeta tudi sherbe, sherbe) (npr. JD I (1994): 416, 587 Škrabec rabo sorote pripisuje Dalmatinu, popolni izpis pa je pokazal, da varianto pozna tudi Trubar, navajata pa jo tudi oba Megiserjeva slovarja (v KPo 1567 sta pogostnostno uravnoteženo uporabljeni varianti sarota in sirota). Preverbe so pokazale, da imajo nakazana razmerja le redko značaj osebnostnih polarizacij, saj so Škrabca omejeni viri preprosto silili k navajanju tega, kar je opazil, in mu hkrati onemogočali dokončne sklepe o pogostnostnih razmerjih med različicami. 588 Tudi to dvojnost je Škrabec odkril pri Dalmatinu: oblikujeta jo osamela pojavitev pridevnika kifsulu ter pogosteje rabljena oz. splošno razširjena različica kifsilu (npr. Enu majhinu qvaffa, vfe teftu kifsulu ftury (DB 1584: III,103b) - enu mallu qvafsu, vfe teftu kiJsilu ftury (DB 1584: III,91a). 589 Na osnovi izgovora v 16. stoletju, ki je dokazljiv z zapisi (npr. Trubarjevim kissilim iz TPo 1595 (JD II (1994): 13, Cv X (1890), 2, c)), je Škrabec pri besedi kisel svetoval sodobni zapis kisel, kisela, kiselo, kar naj bi se izgovarjalo ki'sew, ki'sela. Izgovor v 16. stoletju je rekonstruiral s pomočjo »stare slovenščine« ('stare cerkvene slovanščine' (Toporišič 2003a: 9)) kot starejše razvojne faze. 590 Obliko kokov je Škrabec sicer opazil pri Dalmatinu, najti pa jo je mogoče tudi v Trubarjevem jeziku, kjer ji glede na pogostost pojavljanja relativno pripada celo večji delež kot tekmovalni dvojnici kakov (obliki kakov - kokov sta npr. v DB 1584 v razmerju 192 : 3, v TAr 1562 pa v razmerju 16 : 2). 591 Na i-jevski izgovor kratkega jata v 16. stoletju in kasneje (vse do Kastelca) je Škrabec opozarjal že leta 1881 (v JD I (1994): 90, CV II (1881) 10, b). Ponazoril ga je z naslednjimi zgledi: diuica, l[j]ubiga, l[j]ubimu. Kasneje se je tudi ta i spremenil v polglasnik (JD IV (1998): 40: v poglavju o jatu). Trubarjeva pisava se je ohranila celo do najnovejših časov, ko se je začelo v rodilniku, dajalniku in mestniku ednine pisati e namesto prejšnjega i, česar Škrabec ne odobrava, čeprav se zaveda, da ni vedno jasno, ali gre v teh primerih za navadni e ali za kratki jat (JD IV (1998): 42: v poglavju o jatu). 592 Škrabec je na variantni e-jevski zapis kratkega jata opozarjal ob zapisih iz TPo 1595: fvojej fhtraifingi poleg kfvoy zhafti in vfvojejBefsedi (JD IV (1998): Pojasnila in nadaljnja razglabljanja, 227). 593 Gre za TfC 1595. 278 Trubar v Škrabčevem jezikoslovju Cv IX (1890), 7, b), lahko tudi do stopnje polglasnika, kar dokazujejo zapisi nikomer, nezhemer namesto nikomur, ničemur ter koker, kakershen namesto kakor, kakorš'n (JD IV (1998): 32 -O glasu in naglasu našega knjižnega jezika v izreki in pisavi) ali celo do popolne onemitve. Škrabec opaža, da se to praviloma dogaja v končnem zlogu pred r, n ali m oz. da se za močnim soglasnikom r oslabeli i ali u lahko tudi izgubi. Trubar piše petlarca, merdrarca, doktorca, dergači, per, periatel, Dalmatin paper, žerbe, čerpina, šantMarnih rož (JD III (1995): 514, Cv XXX (1913), 6, č). Na dejstvo, da Trubar opušča i ob r, je opozorjeno na več mestih, pa tudi na to, da ga opušča ob s: marskake skušnjave, ena marskaka baissen iz Ezopa (oboje iz TPo 1595) (JD I (1994): 240, Cv V (1884), 11, č).594 Škrabec hkrati opozarja tudi na druge glasoslovne pojave, ki so razložljivi z odvisnostjo od glasovne soseščine. Navaja primere iz Trubarjevega jezika: de (^ da), per za pri (spremembo izkazujeta tudi pridevnikperiafniui in samostalnik Periafen)595 ali tje ^ tja, jest ^ jast itd. Večino sprememb pojasnjuje pravilo, da se »zaj in drugimi topljenci in šumevci l...l rad spreminja kratki a v e: jest, tje, češčena«. V Trubarjevih spisih je Škrabec našel tudi naslednje primere: Vishigafarye (JD II (1994): 142, Cv XII (1893), 10 č), pa tudi dušem, hudiče, obhajel (JD II (1994): 160, Cv XIII (1894), 3, b), gospodarje (JD IV (1998): 349 - Pismo Vatroslavu Oblaku iz leta 1887). 1.1.1.1.3.1 Škrabec je na osnovi zgledov iz Trubarjevih del, tako tistih, ki jih je sam našel, kot tistih, ki jih je povzel po drugih avtorjih (npr. po Levcu ali Miklošiču), rekonstruiral nekdanji izgovor in z njim utemeljeval sodobni zapis - bodisi že uveljavljeni ali šele predlagani. Pri besedi prijatelj je tudi na osnovi Trubarjevih zapisov (periatliua in periatliuu) sklepal, da je med soglasnikoma t in l obstajal samoglasnik, najverjetneje polglasnik (JD I (1994): 414, Cv IX (1890), 7, b; JD I (1994): 479; op. 1 k str. 408, Cv IX (1889), 5, d). Gre za polglasnik, ki je naslednik jata. Ker se je ta v 16. stoletju izgovarjal kot zamolkel srednji glas med e in i, ga Trubar piše z i:peryatila (o tem v JD II (1994): 468, Cv XIX (1902), 8, b in JD III (1995): 116, Cv XXII (1905), 3, č). Razmišljanje prehaja v odločno prepričanje: »naši stari ne pišejo nigdar prijatla; torej tudi v sedanjem pravopisu to ne gre« (JD II (1994): 14, Cv X (1890), 2, č). 1.1.1.2 Zapisovanje dolgih samoglasnikov Škrabec ocenjuje, da Trubar dosledno po dolenjski izreki piše u za dolgi naglašeni o in ei za jat, in s tem povzema tudi zapis dveh najpomembnejših in najbolj razločevalnih dolgih samoglasnikov (JD IV (1998): 31 - O glasu in naglasu našega knjižnega jezika v izreki in pisavi). Škrabec omenja, da je Trubar dolgi naglašeni jat pisal z ei (ostreimi, hudeimi, sueteimi), Dalmatin pa z ej, »vendar ne v pomenu popolnoma ostrega dvoglasnika, ker se je i vendar dostikrat tudi izpustil« (JD IV (1998): 39, 41 - v poglavju o jatu). Postopoma je naštel veliko Trubarjevih zapisov, večinoma z ei, pa tudi primere z e, ene in druge neredko v dvojnični vlogi (npr. fpesnejo poleg sleto leipo Peifanjo, Peifam, pefsamjo, k'obadvejma Regimentama ter mej letema dvema dolfhnikama itd. (JD IV (1998): 228 - Pojasnila in nadaljnja razglabljanja)).596 Prvotni Škrabčev vtis, izoblikovan na osnovi zapisov v TPo 1595, da je obstajala razlika glede 594 Prim. opombo 585. 595 Njuno glasovno podobo, prepoznavno iz navedkov iz Trubarjevih del (npr. poshteni, periafniui pruti vfem, rizhi kir fo periafniue, Puite periafniuu v tim vashim ferzei, ta lepa Periafen tiga Gofpudi), razlaga z naglasom na a. Če bi bil naglas na i, bi Trubar pisal e namesto a, »ker kratki in nepovdarjeni a za topljenimi celo v končnicah semtertja nadomešča z e« (npr. Anriha Ceffarie, od tiga vupane) (JD II (1994): 493, op. 1 k strani 16, Cv X (1891), 3, b). 596 Škrabec ne prikriva negotovosti, kadar so primeri razlagalno dvoumni. Poleg fvojej se npr. v TPo 1595 pojavlja tudi fvoje, kjer je e mogoče razlagati kot odraz za dolgi jat, kot navaden e ali celo kot e-jevski zapis kratkega i-ja (kot npr. v besedi veyeca in drugod) (JD IV (1998): Pojasnila in nadaljnja razglabljanja, 227-228). 279 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja zapisa posameznih besed (da se piše samo zhlovek in ne zhloveik, pa tudi samo befseda in flovenfki itd.), se je razblinil, ko je lahko zapise preveril tudi v zgodnejših Trubarjevih delih (npr. v Novem Testamentu iz leta 1557 in Psaltru iz leta 1566, kjer je Trubar pisal zhloueika, zhlo-ueisku, zhloueistuu, floueinski, pa tudi sleiga poleg slega) (JD IV (1998): Pojasnila in nadaljnja razglabljanja, 223-230). 1.1.1.2.1 Škrabčevo zasledovanje in vzročno osvetljevanje razvojnih sprememb v območju glasoslovja, hkrati pa tudi oblikoslovja, saj so se glasoslovne spremembe običajno odrazile tudi na tej ravnini, je ob preverjanju znotraj daljšega časovnega obdobja praviloma vključevalo tudi drugo polovico 16. stoletja in Trubarja. Omenjeni so npr. skloni z jatom: imenovalnik dvojine in množine (»Truber in Mzmič, imata poleg oke tudi roke, noge« (JD II (1994): 157, Cv XIII (1894), 2, c)), edninski dajalnik duše' (Trubar), mestnik množine (npr. boje'h iz Trubarja, Dalmatina in Kastelca), zlasti dajalnik in mestnik ednine končniško naglašenih samostalnikov srednjega spola (npr. meso, mese' (Trubar in Dalmatin) ali primeri iz TPo 1595: ferzei (dajalnik), fkerbei (mestnik) (JD II (1994): 160, Cv XIII (1894), 3, b). 1.1.1.2.2 Več glasoslovnih pravil je Škrabec osvetlil s primeri iz 16. stoletja, bodisi iz Trubarjevega jezika, še večjo težo pa jim je dajalo sklicevanje na splošnejšo rabo, npr. »pri Trubarju in Dalmatinu«. Na njuno rabo se je npr. skliceval tudi pri dokazovanju naslednjega glasoslov-nega pravila: »Ako stojita dva samoglasnika neposredno skupaj, bodi si da že pervotno ni bilo soglasnika vmes, ali da je pozneje izpadel, se v mnogih primerih spajata v enega, ki je seveda prvotno dolg.« Če je novonastali samoglasnik e, se po kasnejši izgubi dolžine spremeni v e: vevo'da je npr. nastalo iz vojevoda. Pri Trubarju in Dalmatinu se pojavljajo tudi oblike viuda, vivuda, vyuda (JD II (1994): 156, Cv XIII (1894), 2, b). 1.1.2 Zapisovanje soglasnikov 1.1.2.1 Zvočniki 1.1.2.1.1 Trdi l. Škrabec se je zavzemal za znamenje (i), ki bi označevalo trdoelovski izgovor, oz. za znamenje, »ki bi bilo zgodovinsko opravičeno in bi fonetični natančnosti ravno tako vstrezalo, kaker oziru na vzajemnost slavensko«.597 Trditev o »zgodovinski opravičenosti« dokazuje s stanjem v 16. stoletju, to pa s Trubarjevim (»ta L časi debelu po bezjašku izreči; das L zu Zeiten grob auf Ungarisch oder Bisyakisch«598 (JD I (1994): 39, Cv I (1880), 9, c ter 42, Cv I (1880), 10 b)) in Bohoričevim citatom. Škrabec je hkrati opozoril na trojni l v Trubarjevem jeziku (in hkrati tudi v jeziku vseh protestantskih piscev): trdi (ali temni) i,599 srednji (ali navadni) l in »mehčani ali topljeni« l' oz. Ij (JD II (1994): 136; Cv XII (1893), 9, b). Na medsebojno razmejitev, ki je Trubarjev zapis ni nedvoumno izkazoval, je ekonomično pokazal z dvema ugotovitvama: da se je trdi i govoril pred samoglasniki a, o, u, a in na koncu ali pred soglasniki (razenj) (JD II (1994): 136; Cv XII (1893), 9, b) in da se je t. i. nemški l izgovarjal samo pred 597 Za enoten zapis z l se je pred Škrabcem zavzemal tudi Kopitar, vendar (po Škrabčevem prepričanju) brez jasne zavesti, da je bila pisava z l v 16. stoletju »natorna« in ne sprejeta od drugih Slovanov (JD III (1995): 61, Cv XXI (1904), 2, c). 598 Citat ni opremljen z navedbo mesta pojavljanja. Večkratno navajanje istega citata razkriva Škrabčev dokaj svoboden odnos do predloge: črkovno dokaj zvest prepis »ta L zhafi debelu po Beljashku ilrezhi, das L zu Zeiten grob auf Ungarisch oder Bisyakisch« (JD II (1994): 408, Cv XVIII (1900), 5, b; JD III (1995): 50, Cv XX (1903), 11, č in JD IV (1998): 43: v poglavju o 1) se izmenjuje s prečrkovanim (JD I (1994): 39, Cv I (1880), 9, c ter 42, Cv I (1880), 10 b), spreminja pa se tudi zaporedje slovenskega citata in nemškega prevoda. 599 Med dokazila za ohranjenost l Škrabec uvršča tudi Trubarjev zapispul nozhi (v pomenu 'halbe Nacht' in v pomenu 'Mitternacht') (JD I (1994): 471; op. 2 k str. 394, Cv IX (1889), 2, b). 280 Trubar v Škrabčevem jezikoslovju i in e (pravim e in e) (JD II (1994): 408, Cv XVIII (1900), 5, b). Pripominja pa, da je na osnovi Trubarjeve in Bohoričeve pripombe mogoče sklepati na nepopolno pisavo, saj bi v nasprotnem primeru na način izgovora ne bilo treba opozarjati (JD IV (1998): 47 - v poglavju o I). K preverjanju stanja v 16. stoletju in k Trubarju je Škrabca usmerjala tudi oddaljenost pravopisa njegovega časa od uveljavljene izreke besed s končnim l. Ugotavljal je, da se je že v 16. stoletju trdi I ponekod izgovarjal kot u.600 Dokazila za prehajanje I v w je odkrival zlasti v Megiserjevih slovarjih in v DB 1584 (JD III (1995): 94, Cv XXI (1904), 10, č). Menil je, da bi tudi Trubar lahko izjemoma kaj zapisal po taki izreki, npr. bugamo601 (JD I (1994): 470; op. 2 k str. 394, Cv IX (1889), 2, b). K problematiki nastanka oblike bugati (ki nadomešča bolgati, kar je iz nemškega folgen (JD II (1994): 117, Cv XII (1893), 4, c)),602 se je večkrat vračal in jo postopno skušal zadovoljivo razvojno pojasniti (Merše 1997b: 37; 2003b: 51; Orel 1997: 92-93). Zlogotvorni I je po Škrabčevem mnenju živel še v 16. stoletju (v nepoudarjenih zlogih v besedah kakor dlžan, sIzen, jabIko itd.). V 16. stoletju, ponekod pa že davno prej, se je b zavoljo temnega naslednjega glasu spremenil v o: poln, cf. cerkou za cerkbw (JD IV (1998): 368 - Pismo Vatroslavu Oblaku, 1889). Škrabec navaja, da Trubar piše v Novem Testamentu603 pred sonantnim l namesto o tudi e ali a: kelno, obmelzhal, pelt, felfami za kolnejo, obmolčal, polt, solzami terpogalnite, talkal zapogolnite, tolkel (JD I (1994): 479; op. 1 k str. 402, Cv IX (1889), 4, b). V 16. stoletju se je dolg še govoril s trdim l, različico soInce pa je pisal le še jezikoslovno bolj razgledani Krelj, Trubar in Dalmatin pa sta rabila glasovno poenostavljeno obliko sonce (JD I (1994): 110, Cv III (1882), 3, b).604 V Trubarjevem Kolendarju je mogoče zaslediti tudi sv. Uriha, ki nadomešča starejšo polno različico Ulrih (JD I (1994): 456; op. 1 k str. 128, Cv III (1882), 7, č in JD I, 474; op. 2 k str. 394, Cv IX (1889), 2, b). Na učinkovalno sposobnost I, da lahko temno pobarva polglasnik v svoji soseščini, bodisi spredaj ali zadaj stoječi, je Škrabec večkrat opozarjal: »Tako stoji že pri Trubarju logati za fogati« (JD I (1994): 47, Cv I (1880), 11, c). Oblike z o so čez deset let še enkrat omenjene, vendar kot pojav, značilen za 16. stoletje: v TPo 1595 npr. neoblogan (JD II (1994): 38, Cv X (1891), 8, č). 1.1.2.1.2 Mehki ali »topljeni« l'. Škrabec je tako ob zgledih iz Trubarjevega jezika kot ob zgledih, ki so veljali na splošno za 16. stoletje, opozarjal na primere težavnejšega razločevanja med »topljenima« l' in n'ter soglasniškima dvojicama l + j ter n + j, ki sta lahko nastajali tudi zaradi starejšega izpada vmesnega b ali i. Na primere samostojnosti j-ja (izraziteje vezane na nekaj oblik - npr. na orodniško končnico -jo - (JD III (1995): 90, Cv XXI (1904), 9, č)) je kazal tudi z zgledi, vzetimi iz Trubarjevih del (npr. Peifanjo poleg fpesnejo), pri zapisu u'vefelej pa je predvideval topljeni l' (JD III (1995): 92, Cv XXI (1904), 10, b). 600 Proces prehajanja I v v je bil narečno omejen. Verjetno je tekel na Koroškem, od koder ima Dalmatin Mauho in Kokaunizo (Crajnlki Kokalniza - Corolhki Kokauniza) (JD I (1994): 470; op. 2 k str. 394, Cv IX (1889), 2, b). 601 Obliko je odkril v TPo 1595. Glede Trubarjevega jezika v tem delu opaža, da ni bil več tako čist kot v zgodnejših delih. Domneva, da bi bili za manj pričakovane narečne primesi lahko vzrok Trubarjevi sodelavci (JD I (1994): 470; op. 2 k str. 394, Cv IX (1889), 2, b). O tem tudi Merše 1997b: 30. 602 Škrabec govori o glagolu bogati kot o enkratnem primeru prehoda I v u pri Trubarju. Pregled popolnih izpisov del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, namenjenih za izdelavo slovarja, je pokazal, da je bil glagol splošno rabljen. Izpričan je v številnih Trubarjevih delih (tudi v zgodnjih in ne šele v TPo 1595, kjer ga je opazil Škrabec), pri Dalmatinu, pa tudi pri Krelju, Juričiču, Tulščaku in Trostu. 603 Preverjanje popolnih izpisov TT 1557 in TT 1581-82 je pokazalo, da se omemba nanaša na TT 1557, saj v TT 1581-82 ni glagola obmelčati. 604 Škrabec je izginotje I v tej besedi pojasnil z njegovim priličenjem soglasniški skupini nc (JD I (1994): 111, Cv III (1882), 3, c). 281 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Na Škrabčevo razlago prijatela, postelje, znamenja in kamenja se je odzval Oblak (Letopis slov. Matice za 1890) in Škrabcu ugovarjal. Kot protiargument mu je navedel nekaj Kreljevih zgledov, ki pa Škrabca niso prepričali. Še naprej je vztrajal pri ugotovitvi, da je »Izrekajnj za n' in jlj za l' /.../ zgodovinsko zagotovljena« in da j iz n' lahko skoči celo čez kak soglasnik (prim. ogajn in ojgan ter samajn (Trubar semin)). Trubarjevperiatliuu je po Škrabčevem mnenju treba razlagati po analogiji pridevnikov na -ljiv. Dalmatin besede prijatljiv ne pozna, rabi pa prija-zniv, kar je prvotnejše (JD II (1994): 16, Cv X (1891), 3, b). Čeprav Trubar nima posebnega znamenja za topljene glasove, je po Škrabčevem mnenju njihova prisotnost dokazljiva s spremembami, ki jih le-ti povzročajo. Za njimi npr. o ustaljeno prehaja v e: zhreulem, novejši pa je prehod a v e: preganeio za preganjajo. Trubar pozna tudi oblike: Snatanaelem, fteim Belialem (JD I (1994): 479; op. 1 k str. 396, Cv IX (1889), 2, d). 1.1.2.1.3 R. Tudi sočasno dilemo glede upravičenosti pisave preširen ali prešeren (aktualne tudi zaradi pisave priimka največjega slovenskega pesnika) je Škrabec razrešil ob upoštevanju prevladujoče rabe v 16. stoletju, posnete po Dalmatinovi rabi v Bibliji in Trubarjevi v HISHNI POSTILLI iz leta 1595. Zadoščalo mu je 8 odkritih primerov (prešerniši, prešernosti, prešernu, prešern, prešerni), ki so kazali na koren šer-. Pri analizi zapisa prešeren se je kot najverjetnejša pokazala razlaga, da sta se v 16. stoletju naglašeni i in e pred r še razlikovala, medtem ko je razlika med nenaglašenim i in polglasnikom pred r605 že bledela, kar npr. dokazujeta dvojici berič - birič, serov - sirov606 (JD IV (1998): 71: Prešeren). Jezikoslovne ugotovitve so vodile k sklepu, da se »našemu pravopisnemu sestavu primerno /.../ piše prešeren in torej tudi kot lastno ime Prešeren« (JD IV (1998): 73: Prešeren). Šestnajsto stoletje in z njim zlasti Trubar sta omenjana tudi ob besedah, v katerih se je r razvojno izgubljal, prodiral pa je j: farmašter ^ fajmošter (JD I (1994): 102, Cv III (1882), 1, b). V takih primerih Škrabec svetuje vztrajanje pri različici z r, saj so tako pisali »našega knjižnega jezika začetniki« (Trubar npr. od Judouskih Farmoštrou). 1.1.2.1.4 J in cv. Škrabec ju je opredelil kot soglasna samoglasnika, to je kot glasova, ki sta po kolikosti soglasnika, po kakovosti pa samoglasnika oz. do soglasniške kolikosti skrajšana i in u. Nekoč sta bila v pred u inj pred i prava soglasnika, kar dokazujejo primeri kot jilu, vusta. Na koncu zlogov sta nasprotno že dolgo po kakovosti samoglasnika: glau, cerkou, Juri. V kasnejših stoletjih sta se j za i in e ter tv za o izgubljala. Trubar in Dalmatin na koncu besed še pišeta -ou/ov: bogou, domou,607 za sam o pa u (Dalmatin izjemoma tudi ou: posloupje) (JD II (1994): 133, Cv XII (1893), 8, c). Med aktualnimi glasoslovnimi vprašanji, na katera je Škrabec neutrudno iskal odgovore, je bilo tudi naslednje: kje in kdaj se je govoril