YU ISSN 0351-2851 I LETNIK M VOLUME II ŠTEVILKA 7 NUMBER 7 JUNIJ 1981 JUNE 1981 ACROCEPHALUS dvcmesečro glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije bimonthly journal of Bird watching and bird study association of Slovenia naslov uredništva editorial address urednik v editor uredniški svet editorial council oblikovalec designer tehnično risanje technical drawing tipkanje typing lektorja readers tisk print cena price Acrocephalus, Langusova 10 61000 Ljubljana, tel. 061 262017 Iztok Geister, Naklo 246 64202 Naklo, tel. 064 47170 dr. Sergej Matvejev, dr. Andrej Župančič, Janez Gregor i, Pado Smerdu, Božidar Magajna, Dare Sere, Ivo Božič, Iztok Geister Iztek Geister Marija Lavrič Lojzka Žvokelj Janko Kovačič (za slov. - for slov.) Irena Jurak (za angl. - for engl.) Andrej Košir, Žeškova 5, Kranj 100 din za številko DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLWENIJE BIRD WATCHING AND BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLOVENIA naslov address predsednik president tajnik secretary blagajnik treasurer izvršni odbor executive board letna članarina subscription rate Langusova 10, 61000 Ljubljana tel. 061 262017 Janez Gregori, Podkoren 72 64280 Kranjska gora Božidar Magajna, Langusova 10, 61000 Ljubljana, tel. 061 262017 Dare Sere, Glinškova ploščad 12 61000 Ljubljana, tel. 061 348274 Miha Adamič, Ivo Božič, Iztok Geister, Janez Gregori, Peter Grošelj, Andrej Knavs, Božidar Magajna, Mišo Serajnik, Borut Štumberger, Dare Sere 500 din za posameznike in najmanj 1000.- din za ustanove - člani prejmejo glasilo brezplačno 1 Razširjenost svilnice Cettia cetti v Sloveniji Distribution of the Cetti's Warbler Cettia cetti in Slovenia Iztok Geister UDK 598.81(497.12) "Cettia cetti" UVOD Spektakularno širjenje areala svilnice Cettia cetti in brškinke Cisticola junci-dis, teh dveh turkestansko mediteranskih vrst v Evropi v drugi polovici tega stoletja, znanost pozorno spremlja iz najmanj treh razlogov: 1. zaradi hitrosti, s katero se \a:sti širita, 2. zaradi istočasnega širjenja areala nekaterih borealnih vrst v nasprotni smeri (npr. brinovke, rdečega kalina) in končno 3. zaradi možnosti, da gre pri teh dveh vrstah, ki sta neposredno odvisni od stopnje jakosti zime, za določene fiziološke spremembe v pogledu odpornosti. Iz sredozemskih predelov se je svilnica razširila po dolini rek Loire in Seine v letih 1927-32. Temu začetnemu ekspanzionističnemu valu je sledilo 20-letno obdobje konsolidacije v teh na novo osvojenih področjih. Leta 1962 je svilnica dosegla že Belgijo, 1968 Nizozemsko in 1973 južno Anglijo. V Švici so jo prvič opazili leta 1965, prvo potrjeno gnezdenje pa je znano šele iz leta 1975 (Schifferli, Geroudet, Winkler 1980), takrat je gnezdila tudi v Z. Nemčiji v okolici Hannovra (Rheinwald 1977). Kako dolga je bila pot od prvega opaženja do prve najdbe gnezda priča podatek, da je bilo na Nizozemskem do konca leta 1974 znanih že 28 lokalitet pojavljanja, vendar gnezda takrat še vedno niso našli (Sharrock 1977). Tudi v Bolgariji opažajo širjenje areala iz doline reke Strume na črnomorsko obalo (Robal, Königstadt 1980) . V slovenski obali smo prvo svilnico ujeli novembra 1973 (Geister, Sere 1974), prvo gnezdo pa smo našli leta 1977. Glede na to, da sta ornitologa Rucner v letih 1953-1957 obiskovala Istro in svilnice nista opazila, smemo domnevati, da je svilnica kolonizirala Istro v obdobju 1957-73, kajti leta 1974 sta Rucnerjeva opazovala več pojočih samcev ob Dragonji (Rucner 1975). Konec avgusta 1973 je Šare v Ankaranu poslušal intenzivno petje, ki ga je takrat pripisal malemu slavcu. Danes, ko ve, da svilnica poje vse leto, to petje pripisuje svilnici (šare, ustno). Po Matvejevu (1976) je svilnica razen ob severnem Jadranu, razpostranjena tudi na južnem in srednjem Jadranu, v Makedoniji, Srbiji (ob rekah Savi, Moravi in Timoku) in Panonski nižini. Ob Neretvi sega v Hercegovino. Krpan (1980) jo je v srednji Dalmaciji opazoval tudi ob reki Žrmovnici. Na otokih je ugotovljena le na Krku (Rucner 1975), podatek za Srakane Vele (Geister 1980) je žal netočen. Rucnerjeva (1975) govori o širjenju dveh populacij. Zahodnosredozemska se širi preko Italije, Istre in Kvarnerskih otokov ob obali proti jugu,medtem ko se vzhodno sredozemska populacija širi ob Jadranu proti severu, Hercegovski primerki naj bi pripadali vzhodni populaciji, primerki iz Panonske nižine in severnih predelov Balkanskega polotoka pa zahodni populaciji (Matvejev 1976). V tej luči je protislovna domneva Rucnerjeve (1975), da se je svilnica v predele Srbije razširila iz Makedonije. METODA V letih 1978-79 sem za Raziskovalno skupnost Slovenije kartiral razširjenost brškinke na slovenski obali (Geister 1981). Ob tem sem po enakem postopku kot brškinko hkrati kartiral tudi razširjenost svilnice, zlasti še, ker je opis Berto-ka (1977) iz let 1976-77 prav tako zajemal obe vrsti. Kartiral sem vse pojoče samce na slovenski obali, vključno z bregovi rek, rečic in prekopov, ki se zlivajo v morje na slovenski obali. Leta 1978 je bilo opravljenih 26, v letu 1979 pa 24 terenskih dni, skupaj tedaj 50 delovnih dni. 2 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 46 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 slika 1: razširjenost in pojavljanje svilnice v Sloveniji v obdobju 1973-80 figure 1: distribution and occurence of the Cetti's Warbler in Slovenia in the years 1973-80 REZULTATI Razen na slovenski obali živi svilnica po do zdaj znanih podatkih le še v opuščenem glinokopnem močvirju Bilje pri Novi Gorici, kjer je Grošelj 29.4.1977 opazoval speljanega mladiča (Grošelj, ustno). Izven gnezditvenega obdobja in področja je bila svilnica doslej v Sloveniji opažena trikrat: 1.10.1973 ob Savi v Tomačevem pri Ljubljani (kar je prva najdba svilnice v Sloveniji), 18.9.1978 v trstu med Škofljici in Igcm pri Ljubljani (Sere, ustno) in 5.11.1978 v Bobovku pri Kranju (Geister, v tisku). Bertok (1977) je našel svilnico v obdobju 1976-77 na otmočju ob reki Dragonji, in sicer od izliva do naselja Cerebiči pod vasjo Krkavče, v dolini reke Drnice od vasi Dragonja do mostu, preko katerega pelje cesta v Dvore nad Izolo, v Strunjan-skem zalivu ob potoku, ki se izliva v veliko laguno pod zaselkom Borgola, ob reki Rižani od izliva do Dekanov, ob Škocjanskem zatoku - pod cesto Koper Trst in na Variganeiskem polju pri naselju Šalara. Sam pa sem v obdobju 1978-79 našel svilnico, razen na lokalitetah, ki jih našteva Bertok, še glob je v dolini Dragonje (pod vasjo Labor) , pri Izoli, pri Vanganelu, v Pradišjoru in celo pri motelu ob Rižani. Bertok (1977) je leta 1976 na okmočju Kopra naštel 21 pojočih samcev, na ohnočju Dragonje in Drnice pa 33. Leta 1979 sem naštel na področju Kopra 48, na področju Dragonje; in Drnice pa 80 pojočih samcev. DISKUSIJA Svilnica/naseljuje ob naši obali doline rek in rečic, obrežja melioracijskih prekopov Lh razbreniehiliiikov, ki so porasli z drevjem in grmovjem. Med drevjem prevladujeta akacija in brest, med grmovjem črn trn, rdeči dren in robida, gnezditvene m m ittr -. V. .il&ji&t m&$m -slßBm i ff» h ff '.WJj^. r ...13 s^. /m: sfiss $ a. 3sr\A ¦# L^'Ms/\ W'm^M^i Ä- a Ä> # •¦;?ž""f-r""'w>:v"\t • •^ N *§Ö HA vMmZ Mm o -*#! |J4-.^....«ii)^<»-. ei a& m\ }^j^^mmJM^MM 3 •s Y- f MX:| ^W^S slika 2: razširjenost svilnice v okolici Kopra leta 1979 figure 2: distribution of the Cetti's Warbler in the neighbourhood of Koper in 1979 wmSM slika 3: razširjenost svilnice v okolici Sečovelj leta 1979 figure 3: distribution of the Cetti's Warbler in the neighbourhood of Sečovlje in 1979 5 pogoje pa zaokrožuje prisotnost trstovih steblik. Kot je videti iz tega bežnega opisa habitata, je svilnica konkurenčna vrsta malemu slavcu. Vedeti je, da se je mali slavec svilnici umaknil v suha obrobna grmovja in hoste, ki obdajajo odvodne doline. Da bi svilnica v slovenskem primorju naseljevala tudi aridne habitate, kot navaja Rucnerjeva (1975) za Dalmacijo, do zdaj ni bilo opaziti. V tem se razlikuje od brškinke, ki v Istri naseljuje tudi suhe travnike (Geister 1980). Kot je razvidno iz kartiranj v obdobju 1976-79, je populacija svilnice v porastu, saj je njena številčnost v tem obdobju narasla za več kot dvakrat (indeks za Koper 2,28, indeks za Sečovlje 2,42). Takšno sliko kaže tudi gibanje stacionarne populacije v dolini Drnice v obdobju 1976-79. Svilnica se oglaša s petjem preko vse zime. Tudi najdbe zaznamovanih primerkov dokazujejo, da brškinka tam, kjer gnezdi, tudi prezirnu je (glej tabelo 1) . V strokovnih krogih je še vedno živa domneva, da bo prva hujša zima svilnico (in brskinko) vrnila v izvorne okvire razširjenosti. Letošnja huda zima z dolgim obdobjem nizkih temperatur v januarju bo domnevo bržkone dokončno ovrgla ali potrdila. Naj še dodam, da je svilnica v Angliji, četudi marginalna vrsta, prav zavoljo potencialne nestabilnosti njene populacije najstrožje varovana (Sharrock 1977) . št.obročka of ring datum obročkanja datum najdbe date of ringing date of recovery kraj place obročkovalec najditelj ringer finder 1. 70327 2. T 7748 3. X 7261 4. F 3389 5. E 78008 6. 70327 7. X 5586 3. 9.1975 29. 4.1976 18. 8.1978 2.12.1978 14. 1.1979 25. 4.1977 2. 9.1979 2. 4.1980 13.12.1980 13.10.1976 4. 8.1977 3. 9.1975 12.10.1976 26. 3.1977 28. 4.1978 Sečovlje ii Sečovlje u ii Sečovlje h Sečovlje u Mirna u Sečovlje ii Bilje D.Sere u B.Magajna D.Sere, J.Gračner D.Sere. B.Magajna I.Geister D.Sere, B.Magajna B.Magajna B.Magajna, I.Geister I.Geister u D.Sere I.Geister P.Grošelj tabela 1: lokalne najdbe svilnice table 1: local recoveries of the Cetti's Warbler SUMMARY The Cetti's Warbler has been breeding in the coastal region since the 60 s. It also ne'sts in the Vipava valley where the Mediterranean climate is still strongly felt. In the continental part of Slovenia it has occurred only occasionally. The author recorded all singing male birds (n = 113) on the Slovene coast in 1979. A considerable increase in the coastal population was noted in the years 1976-1979 The increase was X 2,28 for the neighbourhood of Koper and X 2,42 for the neighbourhood of Sečovlje. In the Slovene littoral Cetti's Warblers nest in the bushes by rivers, streams and drains, where there are reeds at banks whereas in arid habitats they do not (the opposite of the Fan - Tailed Warbler). 6 LITERATURA Bertok, M.(1977): Razširjenost svilnice (Cettia cetti) in brškinke (Cisticola juncidis) na slovenski obali. Diplomsko delo. Biološki oddelek Biotehnične fakultete v Ljubljani. Geister, I., D.Sere (1974): Novo ugotovljene vrste ptic pevk v Sloveniji. Proteus 37(1) , 3-11. Geister, I.(1980): Über Ausbreitung von Wacholderdrossel (Turdus pilaris), Karmingimpel (Carpodacus erythrinus), Cistensanger (Cisticola juncidis) und Seidensanger (Cettia cetti) in Jugoslawien. Bird census Work and Nature Conservation, Proceedings, Gottingen, str. 267-270. Geister, 1.(1980): Razširjenost brškinke (Cisticola juncidis) na slovenski obali in vprašanje naraščanja in upadanja njene populacije, Biološki vestnik 28/1,str.25-44 Geister, I.(v tisku): Prispevek k poznavanju ornitofavne Bobovka, Larus, Zagreb. Gregori, J.(1976): Okvirni ekološki in favnistični pregled ptičev Sečoveljskih solin in bližnje okolice, Varstvo narave, 9, str. 81-102. Krpan, M. (1980): Srednjedalmatinska ornitofauna, Larus 31-32, str. 97-156: 137 Matvejev, S.D.(1976): Pregled faune ptica Balkanskog poluostrava. Srpska akademija nauka i umetnosti, Beograd, str. 121-122. Robal, D., D.Konigstadtf1980): Über Ausbreitung des Seidensangers (Cettia cetti) in Bulgarien, Larus 31-32, str. 371-374. Rheinwald, G.(1977): Atlas der Brutverbreitung Westdeutscher Vogelarten, Kartierung 1975. Dachverband Deutscher Avifavnisten, str. 27. Rucner, R. (1975): Novi podaci o rasprostranjenosti krovarice svilovke (Cettia cetti) u zapadnom dijelu Jugoslavije, Larus, str. 73-81. Schifferli, A.P.Ge'roudet, R.Winkler (1980): Verbreitungsatlas der Brutvogel der Schweiz, Verlag Schweizerische Vogelwarte Sempach, str. 280-281. Sharrock, J.T.T.(1977): The Atlas of Breeding Birds in Britain and Ireland, British Trust for Ornithology,Tring, str. 356-357. Yeatman, L.(1978): Atlas des oiseaux nichers de France, Societe ornitologique de France, Paris, str. 192-193. Skrivnostna fotografija ŠMARNI CA Phoenicorus ochruros ys ery p o ograp BLACK REDSTART Phoenicorus ochruros Ptica iz slikovne uganke v prejšnji številki je šmarnica. Nepoznavalci jo na široko zamenjujejo s pogorelčkcm: ne ločijo vrst in zamenjujejo imeni. K zmedi prispevata svoje tudi spolna dvoličnost (tako, da imamo opraviti s štirimi različnimi ptiči) in sestrska dvojnost samic. Lahko bi rekli, da je samica šmarnice sajasto siva, samica pogorelčka pa sivo rjava. Kot vemo, gnezdi šmarnica na hiši, pogorel-ček pa v drevesnem duplu. SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA 7 1. Katera vrsta je to? (I.Geister) Rešitev prihodnjič. MUSTERY PHOTOGRAPH 7 1. What is this species? (I.Geister) Solution in the next issue. 7 Pojavljanje rdečegrle cipe Anthus cervinus v Sloveniji Occurrence of the Red-throated Pipit Anthus cervinus in Slovenia Dare Sere UDK 598.81 (497.12) "Anthus cervinus" Rdečegrla cipa gnezdi od severnih delov Skandinavije, preko Sibirije do Kamčatke na vzhodu. S severnih delov Evrope se seli Čez Sredozemlje v Afriko, nekateri primerki pa v Sredozemlju tudi prezimujejo. V slovenski ornitološki literaturi se je ime, kakor tudi podatki o njenem pojavljanju pri nas, pojavilo šele v novejšem času. Prvi znani podatek o rdečegrli cipi v Sloveniji je iz leta 1975, ko je kolega Mastnak dne 16.3.1975 ujel na polju ob Gramozni jami pri Ljubljani primerek te vrste, ki ga je kasneje obročkal in izpustil. Ob tem bi dodal, da je omenjeni datum precej- zgoden glede na ostale podatke, vendar so tudi znani podatki o opazovanju iz Italije in Francije že v februarju. Konec aprila 1975 pa sem ob Iščici pri Igu s sodelavcema Dovičem in Božičem ugotovil rdečegrle cipe. Božiču je uspelo en poletno obarvan primerek tudi fotografirati . Prvi dokazni primerek rdečegrle cipe, ki se nahaja v ornitološki zbirki Prirodo--slovnega muzeja Slovenije, je iz Cerkniškega jezera z dne 7.5.1975, °. (Gregori 1979). Še bolj zanimiv je drugi dokazni primerek, ker izvira iz jesenskega obdobja, ko je določevanje te vrste veliko težje. Ta primerek sem ujel 7.10.1978 ob hipodromu v Stožicah. Dne 9.10.1978 pa sem na istem mestu ujel še eno rdečegrlo cipo, ki pa sem jo obročkal in izpustil. Določevanje vrste v jesenskem času je oteženo predvsem zato, ker rdečegrla cipa ni po grlu in prsih značilno obarvana kot spomladi. Zato je najbolj podobna mali in drevesni cipi. Rdečegrla cipa ima krempelj na zadnjem prstu po obliki podoben mali cipi, medtem ko je obrazec peruti podoben drevesni cipi. Določevanje v roki pa je zanesljivo le po progasti trtici, takšne trtice namreč nima niti mala niti drevesna cipa. Določevanje po oglašanju v letu pa je zanesljivo. Rdečegrla cipa se oglaša podobno kot plašica. Kot zanimivost naj dodam, da sem oba primerka ujel na kombinirani posnetek plašice in črnoglavke. Predno si ogledamo do sedaj znane podatke o rdečegrli cipi v Sloveniji, naj dodam, da trije podatki izvirajo iz slovenske ornitološke literature, ostale pa sem prepisal iz svojih zapiskov. S tem seveda ne trdim, da ne obstajajo še. drugi, vendar že ti pokažejo dovolj jasno sliko o pojavljanju rdečegrle cipe pri nas. *&> o slika 4: razširjenost rdečegrle cipe v Palaearktiki figure 4: distribution of the Red-throated Pipit in Palaearctic 8 2. rdečegrla cipa na Ljubljanskem barju (I.Božič) 2. Red-Throated on the Ljubljana Marsh (I.Božič) Zaradi lažjega pregleda si najprej oglejmo podatke o ulovljenih pticah ter primerkih, ki se nahajajo v ornitološki zbirki PMS. št. datum N° date kraj place spol dolžina zbirka izpuščen obročkovalec peruti sexs wing ______lenght skin released ringer 1. 16. 3.1975 Gramozna jama/Lj. 2. 7. 5.1975 Cerkniško jezero 3. 7.10.1978 Stožice/Lj. 4. 9.10.1978 Stožice/Lj. 81 mm 86 " 85 " X X X X J.Mastnak J.Gregori D.Sere D.Sere tabela 1: pregled ulovljenih rdečegrlih cip v Sloveniji table 1: survey of the Red-throated pipits caught in Slovenia Iz vsebine članka je razvidno, da se rdečegrla cipa od leta 1975 redno pojavlja na ozemlju Slovenije, vendar v manjšem številu. Izjemi sta le pomlad 1975 in jesen 1978. V letih 1976 in 1979 sem opazil rdečegrlo cipo samo enkrat. Težko je trditi, da rdecegrle cipe v Sloveniji ni bilo pred letom 1975. Na avstrijskem Štajerskem je bila ugotovljena že leta 1847, na Nežiderskem jezeru v Avstriji pa se redno pojavlja ob naselitvi. Iz tuje literature, ki mi je na razpolago, sem povzel zanimiv podatek, da so rdecegrle cipe, obročkane na Švedskem in Finskem v letih 1961, 1966 in 1967, bile najdene konec septembra in v začetku oktobra v Julijski Krajini in v Italiji, in to v neposredni bližini Slovenije. Iz sklepne vsebine tega prispevka ni težko zaključiti, zakaj rdecegrle cipe nismo odkrili pred 1975 letom (ker je nismo poznali, op.urednika). št. datum kraj N° date place 1. 24. 4.1975 Iščica/Ig 2. 30. 4.1975 ii 3. 6. 5.1975 Stožice 4. 3.10.1975 u 5. 14.10.1975 u 6. 18.10.1975 n 1. 6.10.1976 ii 8 25. 4.1977 Sečovlje 9. 13. 5.1977 n 10. 10.10.1977 Stožice 11. 12.10.1977 Škofijica/ig 12. 4.10.1978 Stožice 13. 6.10.1978 n 14. 9.10.1978 ti 15. 10.10.1978 n 16. 12.10.1978 n 17. 27. 9.1979 ii 18. 24. 4.1980 Koper 19. 10.10.1980 Stožice 20. 14.10.1980 n število primerkov number of specimens 4 ex 20 u 12 n 1 n I u 1 u 1 u 3 u I u I u 1 II 1 II 2 II 7 II 2 II 1 11 1 II 2 11 2 1! 1 II tabela 2: pregled podatkov o opazovanjih rdečegrle cipe v Sloveniji v obdobju 1975-1980 (opazoval D.Sere) table 2: survey of data in observations of the Red-throated Pipit in Slovenia in the years 1975-1980 (observed by D.Šere) SUMMARY The Red-throated Pipit was first noted in Slovenia in 1975. This may be attributed to the fact that its winter feathers (most of observations being done in autumn) are very much like those of the Meadlow Pipit. The first date of the observation was in spring, 16 March, the last one on 7 May, and in autumn, 3 October, and 18 October (n = 24) respectively. LITERATURA Geister, I., D.Šere(1977): Prispevek k poznavanju ornitofavne Sečoveljskih solin. Varstvo narave 10, str. 63-71, Ljubljana Gregori, J. (1979): Prispevek k poznavanju ptičev Cerkniškega jezera in bližnje okolice, Acta Carsologica 8/7, str. 301-329: 319, Ljubljana Huber, J. (1956): Was wissen wir vom Zug des Rotkehlpiepers (Anthus cervinus, Pallas), druch Europa, Larus 8, str. 76-95, Zagreb Nordström, S. (1963): Die Vogelberingung in Finland im Jahre 1961, Helsinki österlöf/ S.(1976): Report for 1967 of the Bird Ringing Office the Swedish Museum of Natural History, Stockholm Sten, I.(1969): Die Vogelberingung in Finland im Jahre 1967, Helsinki Svensson, L.(1975): Identification Guide to European Passeriformes, Naturhistori- ska Riksmusset, Stockholm D.Sere, Glinškova ploščad 12, 61000 Ljubljana 10 Ornitološki izlet na Dojransko jezero v Makedoniji Ornithological trip to Dojran Lake in Macedonia Marsikdo se bo na začetku vprašal, zakaj nas je pot vodila tako daleč na jug naše države, Ko pa imamo bliže dovolj podobnih jezer in močvirij, ki bi prav tako zadostila zahtevam vsakega ornitologa. Za Dojransko jezero smo se odločili predvsem iz dveh razlogov. Iz strokovne literature je razvidno, da živi v Makedoniji več tipičnih vrst ptic, ki jih pri nas v Sloveniji nimamo priložnosti srečati; največja verjetnost, da na njih naletimo, pa je prav na jugu Makedonije, ki je od nas najbolj oddaljena. Zanimale so nas tudi razlike v podvrstah pri običajnejših vrstah ptic. Prav tako smo računali, da bomo naleteli na ptice, ki se jeseni selijo preko Balkanskega polotoka na jug, ter videli košček še neokrnjenega naravnega okolja. Na pobudo P. Grošlja smo osnovali ornitološko ekipo v sestavi B.Lapanja iz Idrije, D. Sere iz Ljubljane in P.Grošelj iz Šp.Idrije ter 11.9.1979 odpotovali težko pričakovanemu cilju nasproti. Najprej še nekaj besed o Dojranu, ki je bil cilj našega potovanja. Dojranska kotlina z istoimenskim jezerom ter dvema večjima naseljema (Stari in Novi Dojran) leži na jugovzhodu Makedonije na sami meji z Grčijo, pokriva 43 km2 z globino do 10 m. Oddaljeno je 60 km od Egejskega morja; mediteranski vpliv je očiten, padavin je malo in še te so neenakomerno razporejene. Jezero je bogato z ribami; po celem svetu je poznan prastari način ribolova s pomočjo vodnih ptičev v zimskem času. Zaradi dolgih sušnih obdobij je vegetacije malo, predvsem ob koritih in strugah rek in hudournikov. V samem dnu doline rastejo od drevja topili, bresti, murve ter sadno drevje, po bregovih okoliških hribov pa zimzeleni hrast, ki skupaj z brinjem ter najrazličnejšim tmastim in bodečim rastlinjem tvori neprehodno makijo. Samo malo više tudi ta preide v puste kamenite pašnike, ki v vročem poletju ne kažejo nikakršnega življenja več. S seboj smo imeli vso potrebno opremo za lov ptičev, kot tudi za bivanje na terenu. Ker se je nabralo toliko stvari (dva šotora, spalne vreče, miza, stoli, ležalnik, hrana, pijača, rezervno perilo, škornji, mreže, magnetofoni, kasete itd.), smo potrebovali še manjšo tovorno prikolico. Tako opremljene nas je pot vodila preko Zagreba do Beograda, kjer smo se obrnili proti jugu. Hoteli smo priti le do Vranja, proti pričakovanju smo zvečer prispeli že v Skopje, kjer smo v avtokampu prenočili. Zjutraj nas je zbudil številen zbor pojočih vrabcev, ki so prenočevali na vrbi pred našim šotorom. Dare jih je posnel na magnetofonski trak ter nam predvajal posnetek za dobro jutro. Odšli smo na republiški zavod za zaščito naravnih spomenikov v Skopju, kjer so nas že pričakovali. Svoje lepe nove prostore imajo poleg muzeja - hotela iz turških časov, imenovanega Kuršumli han. Sprejem je bil zelo prisrčen in spontan. Kolega J.Gregori je že prej vzpostavil stik s kolegom B. Gelevskim iz omenjenega zavoda. Hitro smo dobili potrebno dovoljenje za lov ptičev in morali smo se posloviti. Z zanimanjem smo si spotoma ogledali Skopje in že se nam je mudilo naprej proti cilju. Mimo Titovega Velesa, Stobija in Valandova smo v najhujši vročini prispeli do Dojranskega jezera. Pogled na jezero nas je tako navdušil, da smo se nenadoma znašli pred zapornicami na jugoslovansko-grški meji. Odločili smo se, da bomo taborili v bližini jezera med trst jem, odmaknjeni od naselja. Kolovozna pot nas je vodila med obdelanimi njivami in vinogradi ob jezeru in že tu so našo pozornost vzbujali čopasti škrjanci Galerida cristata, ki so se dvigali s poti, najbolj pa kovački Philoscopus trochilus, ki so se spreletavali kar med suhim plevelom po njivah. Našli smo primeren prostor za bivanje, tudi mreže smo nastavili kar poleg šotora. Presenetile so nas velike površine trstja, ki je popolnoma zakrivalo pogled na jezero; visoko je bilo tudi do 5 m in povsem neprehodno. Uporno je raslo trstje celo na spomladi zoranih njivah, da meje med obdelanim in neobdelanim poljem sploh ni bilo. Paradižniki, ki so nam na jedilniku prišli še kako prav, so rasli tudi v najgostejšem trstju. Čim smo se namestili, smo z bližajočim večerom že poizkusili z lovom na lastovke, ki so se pripravljale na prenočevanje v trstju. Utegnili smo nastaviti tri mreže, naslednji dan pa še štiri, tako da so pravokotno zapirale prostor poleg šotora. Ko smo prve tri mreže 11 3. obrežni pas trsta na Dojranskem jezeru (P.Grošelj) 3. the coastel zone of reeds on the Dojran Lake (P.Grošelj) nastavili, so se nad nami že zbirale kmečke lastovke Hirundo rustica in breguljke Riparia riparia ter napravile velik črn oblak, ocenili smo jih na približno 5000 ptic. Ker sta pod njimi križarila dva sokola škrjančarja Falco subbuteo si kljub bližajočemu mraku niso upale v trst je. Nazadnje so se vse hkrati odločile ter v strmoglavem letu dobesedno padle v trst je, kar je povzročilo silen šum, še najbolj podoben letu reakcijskega letala. Kot smo videli, je bila ta taktika uspešna, saj sta sokola ostala praznih krempljev. Eden se je v nizkem letu celo ujel v mrežo, vendar je žal iz nje kasneje ušel. Z večerom sta odletela čez jezero na grško stran. Drugi dan smo ugotovili, da gre lov zares, komaj smo našli čas za hrano, o počitku pa ni bilo niti govora. Čez dan se je temperatura dvignila na 30° v senci, vendar se ptice niso skrivale pred vročim soncem, kot se običajno poleti dogaja, pač pa so vneto priletavale na jezero pit vodo. Brez taževe smo ta dan ujeli 111 liščkov Carduelis carduelis. Ker smo imeli priliko primerjati veliko število primerkov z našimi liščki, naj naštejem značilnosti po katerih se balkanska podvrsta liščka Carduelis c. balcanica razlikuje od naših: so nekoliko manjši, manj kontrastnih črno-belih odtenkov, posebno bela barva ni tako izrazita, vleče že; na rjavkasto barvo. Za razliko od naših liščkov tudi mladostni primerki že prvo jesen zamenjajo perje v repu ter letalno perje v peruti. Prav v času našega lova je bila večina ptic v fazi največje menjave perja. Podrobneje smo si ogledali tudi več samcev domačega vrabca Passer domesticus ter jih po spominu primerjali z našimi. Največja razlika je bila v obarvanosti glave, saj so imeli značilno sivino, podaljšano od kljuna preko čela vse do tilnika, rjavi sta bili le manjši lisi za očesom. Ujeli smo tudi dva travniška vrabca p. hispanioliensis; razlika v obarvanosti je očitna in ogledali smo si ju z velikim zanimanjem. Največ dela pa nam je dala raz ločitev med močvirsko trstnico Acrocephalus palustris in srpično trstnico a. scripaecus', Daretova že preizkušena metoda determinacije po peruti se je tudi tokrat izkazala kot najboljša. Naštejmo še nekaj zanimivih vrst, ki se nam jih je posrečilo ujeti: Z veseljem smo si ogledali črnoglavega strnada Emberiza melanocephala, zvečer se je ujela "nočna lastovka" podhujka Caprimulgus europaeus. Poleg rumenega vrtnika 12 vrsta - species 1. Podhujka Caprimulgus europaeus 2. Vodomec Alcedo athis 3. Kmečka lastovka Hirundo rustica 4. Breguljka Riparia riparia 5. Drevesna cipa Anthus trivial is 6. Rumena pastirica Motacilla flava 7. Rjavi srakoper Lanius collurio 8. Trstni cvrčalec L . luscinioides 9. Močvirska trstnica a. palustris 10. Srpična trstnica A. scirpaceus 11. Rakar A. arundinaceus 12. Bičja trstnica A. schoenobaenus 13. Svilnica Cettia cetti 14. Rumeni vrtnik Hippolais icterina 15. Bledi vrtnik Hippolais pallida 16. Siva penica Sylvia communis 17. Mlinarček Sylvia curruca 18. Črnoglavka Sylvia atricapilla 19. Vrtna penica Sylvia borin 20. Kovaček Phylloscopus trochilus 21. Grmovščica Phylloscopus sibilatrix 22. Prosnik Saxicola torquata 23. Repaljščica Saxicola rubetra 24. Mali slavec Luscinia megarhynchos 25. Velika sinica Parus major 26. Plavček Parus caeruleus 27. Črnoglavi strnad E. melanocephala 28. Ščinkavec Fringilla coelebs 29. Lišček Carduelis carduelis 30. Domači vrabec Passer domesticus 31. Poljski vrabec Passer montanus 32. Travniški vrabec P. hispaniolensis 33. Škorec Sturnus vulgaris Passer domesticus X P.hispaniolensis dat um dat e skupaj 12.9. 13.9. 14.9. 15.9. total 1 1 1 1 2 128 67 10 27 232 7 43 2 8 60 2 • 1 3 2 4 1 5 11 1 1 3 4 5 16 4 6 31 49 27 11 87 3 10 4 2 19 1 29 31 15 76 5 8 2 1 15 1 1 1 2 1 5 2 2 10 3 2 5 3 12 10 25 4 1 5 6 62 52 23 143 2 1 3 1 5 2 8 1 3 1 1 5 1 3 2 1 6 1 1 2 1 1 1 1 111 37 34 182 20 26 16 70 1 1 2 2 1 1 4 2 1 1 tabela 1: pregled ulova na Dojranskem jezeru table 1: survey of the catch at Dojran Lake Hipolais icterina se je hkrati ujel tudi bledi vrtnik H. pallida, tako smo imeli prvič priložnost primerjati oba živa primerka med seboj. Naše zanimanje so povzročale tudi rumene pastirice Motacilla flava, ki so v velikih skupinah prihajale prenočevati v trst je. Skupine so štele od 20 do 400 primerkov. Vsako popoldne smo opazovali okrog 20 primerkov rdečkaste lastovke Hirundo daurica, letale so skupaj z drugimi lastovkami. Čeprav je podobna kmečki lastovki po viličastem repu, je vajeno oko ne more zgrešiti. Žal nam ni uspelo nobene ujeti, saj niso prenočevale v trst ju. Zanimivo je, da nismo videli nobene mestne lastovke Delichon ur bi ca, čeprav smo videli njihova gnezda po hišah v vasi. Zaradi velikega ulova nam je že primanjkovalo otročkov, saj smo samo drugi dan lova ujeli 444 ptičev, vendar je Dare reševal problem tako, da jih je kar sproti izdeloval v senci pred šotorom. Pričakovali smo še razne druge zanimive vrste ptic, vendar je bilo očitno, da so nekatere ptice svoja poletna bivališča že zapustile.Po radiu smo kasneje slišali,da prihaja od zahoda'hladna fronta, ki je tudi verjetno vplivala, da se je s pojavom vetra število ptic tretji dan našega lova že precej zmanjšalo. Čez noč nas je prebudil tako močan veter, da je izgledalo, da nam bo podrl in odnesel šotor; nemočno smo držali vsak za eno nosilno palico šotora in upali, da ne pride do najhujšega. 13 Tudi hladno je postalo, saj je temperatura padla za več kot 20°C in potrebno je bilo obleči vse, kar je imel kdo s seboj. Bila je nedelja zjutraj, že po sobotnem slabšem ulovu smo hoteli pospraviti mreže, vendar smo bili nevozni (par-nepar), tako smo bili prisiljeni ostati cel dan v šotoru. Preizkušali smo svoje kuharske sposobnosti, vendar v eni sami posodi, ki smo jo imeli s seboj. Izdatno smo se založili še s sladkim grozdjem ter paradižniki, obojega namreč v bližini ni manjkalo. Ker nismo imeli kaj početi, smo v šotoru prebirali literaturo o ptičih, ki smo jo imeli s seboj, ter čakali nedelje opolnoči, da bi lahko krenili na pot proti domu. Žal nam je bilo, ker nismo mogli do Dojrana, da bi si ogledali zbirko prepariranih ptičev, ki jih hrani tamkajšnji muzej. Cfo polnoči smo imeli že vse pripravljeno ter takoj krenili na dolgo pot proti domu. Zopet se je izkazal Peter, ki je vozil s kratkimi postanki vse dp.Ljubljane in naprej do Sp. Idrije. V Ljubljano smo prispeli po 19 urah vožnje ob 19. uri zvečer. Na kilometrskem števcu smo odčitali razdaljo med Dojranom in Ljubljano - 1162 km ter še do Sp.Idrije 65 km, skupaj torej 1227 km. Videli smo lep del naše domovine, posebno nam bo ostalo v spominu prav Dojransko jezero. Na žalost se tudi tu že kažejo prvi znaki v bodočnosti gotovo ogroženih trstišč. S posegi agrarizacije in melioracije zemljišč se ponekod pas trstja že oži, krčijo se tudi novi dostopi do jezera, predvsem v turistične namene (avto-kampi in kopališča). Upajmo le, da bodo Makedonci pravočasno zavarovali tako specifične biotope, kot so trstišča in močvirja ob jezeru. Naj še dodamo, da smo vse stroške potovanja in lova, ki niso bili majhni, nosili sami; koristili smo svoj redni letni dopust, kot vidite pa smo bili obogateni z nekaj lepimi doživetji. • Peter Grošelj,65281 Sp.Idrija 53 Dare Sere, 61000 Ljubljana, Glinškova ploščad 12 Nove knjige New books H.Bub, Oelke H.(1980): MARKIERUNGSMETHQDEN FUR VOGEL METODE ZA ZAZNAMOVANJE PTIC BIRD MARKING METHODS Ziemsen Verlag, DDR, str.152 Med sredstvom za zaznamovanje ptic in klasičnim oštevilčenim obročkom je prav taka razlika, kot med obuvalom in čevljem. Tako kot je čevelj le eno izmed možnih obuval, tako je tudi oštevilčen obroček le eno izmed sredstev za zaznamovanje ptic. In kot nas s pomočjo pedantne sistematike prepričata H.Bub in H.Oelke v najnovejši knjigi iz slovite Brehmove knjižnice sicer še vedno najpomembnejše, čeprav tudi ne najbolj . učinkovito sredstvo identifikacije. Poleg 1) oštevilčenih kovinskih obročkov, so v knjigi enakopravno obravnavani 2) barvni obročki z napisom, 3) celuloidni obročki brez napisa, 4) barvanje perja, 5) markacije na nogah, 6) markacije na perutih, MARKiERUNGSMETHODEN FÜR VÖGEL mmm 14 7) markacije na glavi, 8) markacije na kljunu, 9) markacije na vratu, 10) markacije na hrbtu, 11) markacije s perjem, 12) neobičajna zaznamovanja in 13) radiotelonetrija. Pri vsaki kategoriji so obravnavani še nadaljni pod-tipi vsakega glavnega tipa, tehnični podatki, namembnost in uporabnost sredstva njegove pomanjkljivosti in nevarnosti. Vsako sredstvo zaznamovanja je tudi natančno in prepoznavno narisano ali fotografirano. Vsa zgodovina zaznamovanja, kot ga razumemo danes in katere bistvo je identifikacija, je stisnjena v kovinski obroček z napisom, kot ga je 1. 1899 uporabil danski šolnik Morten-ssen. V 80-ih letih se ni prav nič spremenil niti po izgledu, niti po funkcionalnosti, tako enkratna in popolna iznajdba je. Tudi vsi preostali načini zaznamovanja, opisani v tej knjigi, so v bistvu le variacije na isto temo. Doslej sta se pri pravilni uporabi pokazali le dve neodpravljivi pomanjkljivosti. Prva je ta, da se obroček sčasoma obrabi in postane nečitljiv in če je pretanek, tudi nevaren. Kot so ugotovili v raziskavi o obrabljenosti obročka pri morski sraki, ki, kot je znano, zaradi visoke starosti nosi obroček sorazmerno dolgo (v raziskavi povprečno 12,9 let), je obrabljenost bolj odvisna od temperamenta osebka, ki obroček nosi, in okolja, v katerem živi, kot pa od dolgosti nošnje. Neka druga raziskava pa je pokazala, da se je teža obročka pri vrani v 100 - 1200 dneh zmanjšala z 2,4 g na 1,8 g (n = 149). Sovjetski ornitologi so v šestdesetih in sedemdesetih letih razvili metodo, s katero so odpravili neko drugo prirojeno hibo (kovinskega oziroma vsakršnega doslej znanega) obročka, ki ni uporaben za mladiče rac in drugih vodnih ptic, dokler jim noga še raste. V obroček, ki ga poprej kalibrirajo, namestijo vložek iz plastelina, ki se tesno prilega nogi begavca ali sveže izvaljenega mahov-ca. Predvidevanja, da bo višja zunanja temperatura oz. temperatura, ki nastane pri gretju mladičev, stopila plastelin, se vsaj v severnjaških vremenskih razmerah, kot so pokazal}, rezultati obročkanja, niso uresničila. Od 3776 obročkanih račjih piščet in 3066 mahovcev črne liske je od 9^kontroliranih rac bila ena sama brez obročka, ko pa so pregledali tudi bivša račja gnezda, so našli še nadaljna 2 obročka. V DDR uporabljajo plastelin pri obročkanju mladičev pobrežnikov, galebov in čiger, le da tukaj zadostuje tanka plast plastelina, saj se noga že po nekaj dneh tolikanj ojača, da lahko nosi obroček. H klasičnemu obročku štejemo tudi eloksirane barvne obročke in svetlikajoče se (florescenčne) obročke, čeprav ti še ne rešujejo temeljne pomanjkljivosti plastičnega obročka, namreč da je potrebno ptico, če je želimo kontrolirati, tudi ujeti. Ta problem popolnoma odpravljajo šele barvni obročki s številkami in črkami. Črne črke na rumeni podlagi npr. je moč prepoznati na razdalji 300 m. Poleti 1973 sta dva raziskovalca na Spitzbergih od 1460 opazovanih belo-ličnih gosi ujela 350 odraslih primerkov in jih obročkala z barvnimi obročki iz PVC. Preko naslednje zime sta z daljnogledom identificirala kar 392 zazanova-nih gosi ali fantastičnih 94 %. Pred uporabo barvnih obročkov brez napisa, ki se uporabljajo predvsem za populacijske raziskave, si je potrebno pripraviti natančen zaznamo-valni program. Le če imamo skrbno izdelano shemo vseh barvnih kombinacij in se po njej pri delu na terenu tudi ravnamo, se bomo izognili zmedi, ki lahko ogrozi uspeh raziskave. Pri zaznamovanju direktno na perje obarvamo najbolj izpostavljen in najlažje čitljiv del telesa pri posamezni vrsti (npr. pri ujedah spodnjo stran peruti). Pri takšnem zaznamovanju, namenjenemu predvsem populacijskim raziskavam, se srečujemo s težavami, kot so obstojnost barve, omejitvami, ki jih narekuje menjava perja, in neraziskanostjo vpliva takšnega početja na signalizirajočo vlogo barve pri pticah (vedenjski problem) . Razen z obročki lahko ptice zaznamujemo na nogah z a) markacijami na luskah, b) zastavicami na kraku, c) markacijami na plavalni kožici, 15 d) markacijami na prstih. Predvsem pri najbolj markantnih zaznamovanjih moramo vsekakor upoštevati večjo smrtnost teh živali na račun njihove večje {umetno povzročene) izpostavljenosti. Pri škorcih, zaznamovanih z zastavicami na kraku, so ugotovili tudi manjšo letalno hitrost. Že več kot 160 vrst ptic je bilo zaznamovanih z nadlahtno značko, med njimi prevladujejo vrste, katerih mladiče ne moremo zaznamovati s plastičnim obročkom na nogi. Značko namestimo tako, da jo z žebljem ali žico pritrdimo skozi nadlahtno kožico (Patagium). Zaznamovanje na kljunu se uporablja predvsem za race (Anatinae) , ki s svojo mirno držo dopuščajo odčitanje napisa. Markacija se montira skozi nosnico in se uporablja predvsem za lokalne populacije. V primerjavi z uporabnostjo in preprostostjo metode se zelo malo uporablja zaznamovanje na vratu. Takšno zaznamovanje je primerno tako za dolgovrate ptice (labode, čaplje) kot (v posebni tehniki kravate) za pobrežnike in.druge, na odprtem pojavljajoče se vrste. Žal pa tudi pri tej metodi moti vpliv zaznamovanja na smrtnost (plen, lov) , veliko nevarnost pa predstavlja tudi zaledenitev obročka na vratu. V mejnih primerih, ko zaledeneli oklep preseže kritično težo, ptica ne more več poleteti (pri kanadski gosi 0,5 kg ). Davni človekovi želji slediti ptici dlje časa na daljši razdalji, recimo na njeni selitveni poti iz Evrope v Afriko in nazaj, se sodobna tehnika vse bolj približuje. Če je satelitska tehnika (Dopplerjev učinek) iz ekonomskih razlogov še stvar prihodnosti, pa je telemetrija v razvitih raziskovalnih okoljih že vsakdanja stvar. Knjigo "Metode za zaznamovanje ptic" priporočam slehernemu obročkovalcu predvsem iz dveh razlogov: 1) da se seznani z ostalimi pri nas domala neznanimi možnostmi zaznamovanja, 2) da spozna, da zaznamovanje ni samo sebi namen, ampak je le sredstvo za identifikacijo. S kakšnim namenom bomo zaznamovali in zakaj bomo identificirani primerek uporabili, pa je stvar raziskovalne pronicljivosti našega duha, Iztok Geister, 64202 Naklo 246 Paberki Notes of interest Dne 10.9.1976 sem ob Savi na Javorniku ujel popolnoma belo kmečko lastovko Hi runda rustica. Takoj naslednji dan sera jo nesel pokazati tov. Božiču v Ljubljano, kjer smo jo obročkali (št. obročka Lj X 6195) in jo spustili. Lojze Lenarčič,Tomšičeva 70/c,Jesenice V Sp. Idriji pod mostom preko Idrijce ne manjka velikih postrvi in prav tu se je poleti 1980 nespretnemu ribiču utrgala vrvica z umetno muho ter obvisela na veji nad vodo. Ker je nad vodo pod mostom dosti gnezdečih kmečkih lastovk Hirundo rustica, se je ena ujela na naključno nastavljeno muho tako, da so jo krajani komaj rešili gotovega konca, Peter Grošelj 65281 Sp.Idrija 53 23.11.1980 sem skupaj z drugimi izletniki opazoval na Toškem čelu nad Ljubljano večje število ptičev, ki so leteli od zahoda, preko travnate planote proti vzhodu v drug predel gozda. Po uri sem ugotovil, da leti mimo mene približno 1000 ptičev v 15 sekundah. Taka gostota je trajala 8 minut in 30 sekund. Potem je sledilo manjše število ptičev, katerih je bilo "premalo" za štetje. Nato je sledila druga jata, ki je bila precej manjša (približno 500 ptičev v 15 sekundah) , bila pa je nekoliko daljša, saj je trajala 10 minut in 15 sekund. Iz tega se da razbrati, da je mimo nas letelo v dobrih 18 minutah 54000 ptičev. Če so ptiči leteli ca 30 km/h, in to 18 minut, nam preprost račun pove, da je bila jata dolga 9 km. Razdalja med ptičema pa bi bila 16 cm. Računati pa moramo, da so bili ptiči tudi v več plasteh. Ta ptičja jata je bila sestavljena v glavnem iz pinož Fringi IIa montifringilla (90 %), ostale vrste pa so bile: zelenci, ščinkavci, repniki, čižki, brezovčki, rumeni strnadi, hribski in poljski škrjanci. Dare sere, Glinškova ploščad 12, 61000 Ljubljana Dne 7.7.1970 sem v Sp.Idriji ujel par (samca in samico) črtkastih astrild Estrilda astrild. Zanimivo je, kljub temu, da lahko predpostavljamo, da ste nekje ušli iz ujetništva, ste se vedli povsem običajno za zunanje ptice. Ko sta bili preplašeni, sta odleteli ter se kasneje od daleč vračali na klasje drobne trave, ki je zorela ob poti. Peter Grošelj, 65281 Sp.Idrija 53 16 Redke vrste Rare species Labod grbec Cugnus olor Mute Swan Cugnus olor Pozimi 1978 se je na ormoškem akumulacijskem jezeru pojavila jata 6 rdečekljunih labodov, od katerih se je eden zadržal v starem rokavu Drave v bližini jezu celo 7 mesecev. Poleti 1979 je nenadana izginil, pri tem pa ne vem, ali ga je ustrelil kakšen lovec ali pa je normalno, čeprav z zamudo, odle-tel. 31.12.1980 se je na jezeru zopet pojavil 1 primerek. Ptica se je v družbi z mnogoterimi racami sredi jezera hranila na sebi svojski način. Gordan Lukač, Bure Salaj a 13, 42000 Varaždin Velika bela čaplja Egretta alba Great White Egret Egretta alba Med prezimujočimi sivimi čapljami Ardea cinerea (25-25 ex.) se je 31.12.1980 na ormoškem akumulacijskem jezeru pojavila velika bela čaplja. Ptica je priletela iz severovzhodne smeri, se verjetno zaradi prehrane zadržala nekaj ur in zopet odletela. Gordan Lukač, Bure Salaj a 13, 42000 Varaždin Čebelar Merops apiaster Bee-eater Merops apiaster Zgodba o čebelarjih iz Bobovka pri Kranju ostaja kljub poskusom, da bi jo razvozijali, na pol odeta v skrivnost. Nesporno je edinole dejstvo, da so bili 22.5.1964 3 primerki, ki so bili ustreljeni v Bobovku, prineseni v gatenje. Ali so bili ubiti na preletu ali med gnezdenjem, ostaja uganka, ker prinosi tel j ni identificiran (ta, za katerega gatitetlj trdi,da jih je prineselj, to zanika in tudi preparatov pri njem doma nisem opazil). Iztok Geister, 64202 Naklo 246 Planinska vrana Pyrrhocorax pyrrhocorax Chough Pyrrhocorax pyrrhocorax Par planinskih vran sem opazoval v stenah Tičarice iznad sedmega Triglavskega jezera 30.6. in 2.7.1955. 1.7. pa je par teh ptic krožil nad drugim jezerom. Kakor je trdil tedanji oskrbnih plan. doma na Kredarici L.Straus, so avgusta 1.1954 priletele na smetišče "kavke z rdečim kljunom". Ker so bile večje in "lepše" od onih vsakdanjih z rumenim kljunom, jih je imel za samce rumenokljunih. Meteorologi, ki ostanejo na Kredarici preko cele zime, pa so trdili, da so rdečekljune ptice videvali pozimi na smetišču. Sergej Matvejev, 61000 Ljubljana, Milčinskega 14 Snežni strnad Plectrophenax nivalis Snow Bunting Plectrophenax nivalis V ljubljanski kotlini sem imel priliko opazovati snežnega strnada samo trikrat. 4.11.1973 sem videl en primerek v Zalogu pri Ljubljani, 10.11.1973 pa na isti zapleveljeni njivi dva primerka omenjene vrste. Kot zanimivost naj dodam, da se je na istem kraju ujel 3.11.1973 beloglavi strnad E.leucocephala in 4.11.1973 laponski ostroglež Calcarius lapponicus. Tretjič pa sem opazoval snežnega strnada 23.12.1975 na opuščeni njivi v Stožicah pri Ljubljani. Snežni strnad je bil med jato osmih poljskih škrjancev Alauda arvensis, ki so iskali hrano med plevelom na njivi. Dare Sere, Lj.,Glinškova ploščad 12 Bobovek — prvo zavarovano močvirje v Sloveniji Bobovek — (he first protected moor in Slovenia Na podlagi 18. Ciena o naravni in kulturni dediičini (Uradni list SRS. St. 1/81) in 183. Člena Sututa občine Kranj (Uradni vestnik Gorenjske. At. 13/77» je Skupščina občine Kranj na zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti dne 25/2-1981 sprejela ODLOK o zavarovanju jezerc z okolico v BobovKu pri Kranju 1. «len Jezerci v Robovku pn Kranju z najbližjo okolico se zaradi ornitoloških in paleontoloških posebnosti (gnezditvena prebivališča in počivališča redkih ali ogroženih vrst ptic ter najdiSče fosilnih rib in okostja mamuta) razglasita za naravno znamenito«. 2. člen Zavarovalno območje je namenjeno ohranitvi navedenih vrst ptic. znanstvenoraziskovalnemu delu, pouku in rekreaciji v naravi ter naravoslovnemu turizmu. 3. člen Zavarovano območje obsega naslednja zemljišča: 458/2-del. 885/4-del. 885/3-del. 1122/1-del. 692/1-del. 1140-del. 471/1-del. 471/2, 459/1-del. 459/2-del. 457-del. 456/1-del. 111/2-del. 111/1. 110/1. 109. 1129/1-del. 1129/2. 458/1. 116, 112. 108. 107. 106/1, 106/2. 100,101-del. 99-del. 105-del. 113-del. 115-del. 1116-del. in-del. 121/4-del. 121/5-del. 121/1-del. 1117-del. 123-del. 124-del. 151/1. 151/3-del. 152-deI. 153/2. 153/1. 122. 882/1. 882/3. 156/1-del. 157/l-del. 158/2-del. 159/2-del. 159/1. 158/1. 160/2-del. l60/7