31 flevfflMi. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upnvnfctvu prejemaj*: K 24celo leto......K 22*- I , 12-— pol leta ,.....p 11— i b*— četrt leta....... 5-50 ; teto leto pol leta četrt leta . trn mesec. 2-— i na mesec 1-90 Dopisi naj se rrankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vrccftrtffvos Kes nova ulica it S, (v pritličju levo), telefon it 34» Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po aogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari ta itsvilka velja 10 viaarfav.----- ha pismena naročila breč istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Karodna tiskarna telefon st S5. za Avstro-Ogrsko: celo leto • •••••• K 25*— po) leta . •..... četrt leta....... • 6'50 ca mesec.....• • »2*30 .Slovenski Narod- velja po poSt!: za Nemčijo: celo leto.......K H"-* za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 3fr— Vprašanjem glede mseratov naj se priloži xa odgovor dopisnica aH znamki Ipravniš'.vo: KanHova alica it 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it SS Državni zAor. Dunaj, 7. februarja. Vseuciliško vprašanje. — Seja proračunskega odseka. — Blamirani oh-strukcijonisti. Brzojavno sem poročal o važni situvaciji, ki danes vzbuja uapeto pozornost vseh parlamentarnih krogov. Takorekoč celi dan sta zborovala oba jugoslovanska kluba, da ukreneta definitivne korake v zadevi slovenskih vseučiliških zahtev ter nadaljne taktike v proračunskem odseku in nasproti italijanski fakultui predlogi .sploh. Vzbujalo je posebno pozornost, da sta zborovala oba kluba — vsak za sebe in Šele proti večeru je pomen teb ločenih konferenc postal širši parlamentarni javnosti popolnoma jasen. Ha zbit 1 visokošolski odsek. Skupni visokošolski odsek je definitivno razbit — to so dokazale ne le današnje ločene seje temveč tudi samostojne konference zastopuikov obeh klubov z vlado, ki so se danes ponovno vršile. To dejstvo ima prav lahko jako škodljive in za skupne jugoslovanske visokošolske zahteve naravnost opasne posledice, Vso odgovornost pa treba v tej stvari naložiti klerikalcem, kajti oni so, kakor srao to že opetovano poudarjali od jeseni sistematično delovali na to, da definitivno razbije.^ vsako skupnost z ostalimi Jugoslovani. V zadnji seji visokošolskega odseka je na dr. Krekov predlog bila izlkjučena taktika i z kompetence skupnega visokošolskega odseka, ter tako onemogočeno nadalnje skupno postopanje vseh Ju-goe lova nov v tej zadevi. Na kak način so klerikalci ta sklep danes vpo-rabili se bo takoj videlo. Konference z vlado. V dopoldanski s ejl » Zveze južnih Slovanov« se je ponovno temeljito obravnavalo vprašanje slovenskih kulturnih zahtev in splošno se je poudarjala neomejna volja jugoslovanskih poslancev vztrajati ua glavnih zahtevah gJr>de slovenskih in hrvaških vi-ošolskih zadev. Načelnik »Zveze« n^. f)r. P loj in prof. Spinčič -ta ponovno — dopoldan in popoldan — oferirala v imenu svojega kluba z ^lado ter v popoldanski seji »Zveze« v teh konferencah poročala. Cnva se o rezultatu vseh teh pogovorov in razprav najstrožja tajnost — vendar sem mogel že popoldan poročati, da se mi razpoloženje v vrstah članov »Zveze« kot jako dober znak, da te konference niso bile popolnoma neuspešne. Treba si pri tem predočiti, da jugoslovanski poslanci nikakor ne nameravajo zapustiti svojega sttilišča glede reciprocitete in slovenskih docentov! Danes se sme le toliko reči, da se bo uspeh današnjega dne pokazal v par mesecih ter bo najsijajnejše izpričal požrtvovalno delo »Zveze« za naše vitalne kulturne interese! Za »Zvezo« so prišli danes tudi klerikalci, katerih se v zadnjem času poloteva moraličen maček nad frivolno igro s slovensko politično javnostjo. »Neomejui obstrnkcijonisti« so danes iskali izhoda iz zagate ter se posvetovali o načinu, kako najlepše odložiti obstrukeijonistieuo krinko. Obenem kakor se v parlamentarnih krogih zatrjuje,poskusili od vlade izprešati še razne strankarske koncesije. Dr. Šusteršič je konferiral z ministrskim predsednikom, navzoč* je bil na Dunaju tudi kranjski dež. glavar pl. Šuklje. ki je imel tudi raznih opravkov glede kranjskega dež. zbora, ki bo za 18. t. m. sklican k enodnevni sesiji, in zatrjuje se, da konferenca klerikalnih voditeljev ni končala brez resni ta ta. Znova se poudarja, da bo dr. Susteršič za svoje zasluge imenovan kranjskim deželnim glavarjem. Za enkrat se ne da kontrolirati, v koliko so vse te vf*sti i*esnične tem resni^nejše T>a je dejstvo, da so danes klerikalci brez vsega obotavljanja opustili ohstrnkcijo v proračunskem odseku. Seja proračunskega odseka. Po končani plenarni seji zbornice se je ob pol 6. sestal proračunski odsek, na katerega dnevnem redu se kot prva točka nahaja italijanska fakultetna predloga. Poslanec G o s l i n e a r je v generalni debati kratko proglasil, da si pravice slovenskega jezika ne da kršiti — nakar je bil konec generalne debate sprejet i vsemi glasovi in se je pričela specijalna debata, v kateri je poslanec Korošec kot prvi govornik opravičeval obrat slovenskih klerikalcev, ki nočejo nasprotovati italijanski fakulteti. Predložil je dve od ki> likalnega kluba sestavljeni resoluciji, ki zahtevajo zagrebško reciprocit> to ter vladine obljube glede slovensk ■ univerze. S tem je menda od strani klerikalcev v slovenskem vseuueiliskem vprašanju storjen zadnji korak — v bodoče se jih ne bode moglo več smatrati za zastopnike naših vseučiliških teženj. Danes so prepustili celo delo »Zvezi« - sami pa so uganjali strankarske kupčije ... Razpad skupnega visokošolskega kluba jim je tudi na tem polju — »razvezal roke ...« Drnsri klubi in vsenciliško vprašanje. 3*jed Nemci se je danes pojavilo veiiko vznemirjenje. Bojijo se, da bi vlada dovolila Slovencem morda res kake koncesije in renionstriraii so že pri ministrskemu predsedniku proti temu. Popoldne je situvacija izgledala jako opasno - i>oročal sera o tem — šele na pomirjevalne besede barona ti i en e r t h a so se Nemci pomirili. Italijani, ki so se tekom dne tudi sestali, so s potekom današnje seje proračunskega odseka očividno zadovoljni. Parlamentarna komisija »Enotnega češkega kluba« je v popoldanski svoji seji poudarjala, da so Cehi pr^j ko slej pripravljeni podpirati jugoslovanske kulturne težnje ter pričakujejo v tem oziru nadaljnih informacij od jugoslovanske strani. Razbita »Slovanska K nota Popoldan se je prigodil prizor, ki jasno kaže, kako rnjejp naši klerikalci proti vsakemu poskusu oživiti »Slovansko Enoto«. Na češko vprašanje, kakšno stališče zavzame v proračunskem odseku »Slovenski klub«, je odgovoril načelnik tega k'uba, dr. Susteršič osorno: »to je tajnost, tega ne morem povedati .. « Seveda tak odgovor ne more pomenjati ničesar drugega, kakor navadno briskiranje. V čeških krogih je izzval ta odgovor poslanca dr. Šusteršiča nenavadno ogorčenje in poudarjalo se je od vseh strani, da se Čehi v bodoče slovenskim klerikalcem absolutno nočejo in ne bodo več izpostavljali. Nadaljna taktika. Ni dvoma, da bode razprava o italijanski fakultetni predlogi, ki je bila danes radi velikega plesa mesta Dunaj i>o Koroščevem govoru prekinjena, gladko končana. V specijalno debato posežejo še člani »Zveze južnih Slovanov«, ki je o popoldanski svoji seji Sprejela glede svoje nadaljne taktike definitivno sklepe^ o katnih pa se čuva stroga tajnost. Poslanec Hribar ima kot najl>oljši poznavalec našega vseučiliškega vprašanja pripravljene konkretne predloge, ki bodo najbrž podani še tekom razprave v proračunskem odseku. Plenarna seja. Nasproti dogodkom izven »ejniee je vzbujala razprava v plenumu malo pozornosti —■ akoravno sta bila dva važna zakona na dnevnem redu. Kakor sem že poročal, je bila prepoved ženskega nočnega dela ponovno sprejeta, nakar je zbornica razpravljala o vladni predlogi proti kros-njarsivu. Pro in contra temu zakonu so se oglašali govorniki — pri izvajanjih zionistn dr. Mahlerja je prišlo celo do jako burnega prizora, v katerem se je zopet pokazal znani Mali k kot olikani nemški kulturono-sec. Ko je dr. Mahier zagovarjal židovske krošnjarje, je prišlo med njim in krcčaii&ikimi soeijalci do prepira. Poslanec Maiik se je takoj pridružil ter začel poslanca Mahlerja psovati a opicami in smrkovci. Sunil ga je tudi prav krepko v rebra ter vlekel za sukajo. Pre/ident je komaj napravil mir in red. Razprava o krošnjurskem zakonu je bila nato prerušena. Na koncu seje je podal poslanec Hribar o spremenitvi dosedanjega ijndskosteviiega zakona. Prihodnja seja se vrši jutri ob 11. dopoldne, popoldne ob 5. nadaljuje proračunski odsek razpravo o fakultetnih predlogah. OH kočevsko - slovenske meje. Kako »e Slovenci v teh krajih zatirajo, je res vnebovpijoča krivica. Vzemimo še enkrat ljudsko štetje, o kojem je že svoječasno poročal »Slovenski Narod«. Tudi v naše zapuščene kraje je deloma pi-odrla narodna zavednost. Stevni komisarji so morali marsikatero neljubo resnico slišati in izkusiti. Z usiljevanjem nemškega »obče-valnega« jezika so mnogokrat, naleteli na hud odpor. Slovenci, »e večkrat Slovenke, čast jim, so izrecno zahtevali, naj se vpiše vpričo njih slovenska narodnost. Toda to ni ustrašilo predrznih gospodov, temveč agitirali in terorizirali so Slovence na najpodlejše načine, kot na primer oni slučaj, o kojem je že pisal »Slovenski Narod«, pretili so celo s kaznijo od strani oblasti. Po končanem štetju so se zbrali ti kočevski števni komisarji v neki gostilni in zdelo se mi je, ko sem jih opazoval, da slavijo izvršeno tekmo v zatajevanju Slovencev. Stranke, ki so občevale s temi števnimi komisarji, vedo povedati mnogo zanimivih zgodbic. Nabral sem pač dokaj gradiva. Najbolj kočljivo agitacijsko sredstvo za naše krošnjarje so si izmislili 11 pretkani gospodje pretite v, da jih bodo v nemških krajih bojkotirali, če «se ne vpišejo za Nemca. Nekateri so se dali pregovoriti, a danes obžalujejo že svoje dejanje, da so šli na led. V Kočevju samem so napeli vse moči, kolikor mogoče več Slovencev potopiti v nemško morje. Znano mi je več slučajev, poveon naj vam jih santo nekaj najnedolžnejših. Pri neki slovenski rodovini stanuje šolarček, ki prvo leto nemško šolo obiskuje. Števni komisar PorupsKi je hotel na vsak način dokazati, da je obče-valni jezik tega otroka nemški. Smešno. Otrok zna komaj kaj je miza = Tisch, riba — Fiseh in je že Nemec. Skrajna zagrizenost. Kaj bi rekli vi gospodine Porupski, če bi vpisal poslovodja Singerjeve zaloge vašo sestro kot Slovenko. Brezdvomno od svete jeze zblazmre ter z vami vse »špice« hajlarjev. Pomislite, kaki ob čutki obdajajo nas Slovence, ko nam od države zaukazano ljudsko štetje, tisoče broječo število rojakov odje. Imel sem priliko opaziti, ko je sam glavar silil, naj se Vpiše neki deček za nemški občevalni jezik (te limanice), ko stanuje pri slovenski rodovini in je pristen Slovenec. Cela kočevska sirotišnica je vpi saua kot nemška, dasi je v njej tri četrtine Slovencev in od teh polovica ne razume skoraj nič nemškega. Slovensko ljudstvo si naj tedaj samo napravi sliko, kako je izpadlo ljudsko štetje, ko se od vseh strani pritiska na nas uboge slovenske pa-re. 2e država sama nam podaja dvomljiv izraz mesto matemi »občevalni« jezik, zatem pridejo z Dunaja na nemško stran prikrojen:., navo dila za štetje, dalje se pri deželni vladi še kaj pojasni nemštvu v prilog, na vsezadnje ga polomita še glavar in števni komisar in ti ubogi Slovenec pa molči in trpi. LISTEK. Utora nos a milo. zgodovinski roman. Spisal Vladimir Vesel. (Dalje.) Pod večer se je vrnil mlinar, pa :akšen je bil! Pijan, da se je opotekal od enega konca v drugi in povaljan in blaten! Napili so ga v samostanu. sVeš Juri,« je začel pripovedovati, »prisegel sem, da u« bom nikoli nobenemu nič povedal. Pa taka prisega ne velja nič, Se držiš z drugo roko figo. Kaj ne, da ne velja?« »Seveda ne velja«, mu je odgovoril Juri, »no in kaj ste imeli v samostanu 1 »Ne vem, če ti smem povedati« se je obotavljal mlinar, a s časom je vendar prišel z besedo na dan. Ko je prišel mlinar v samostan, je moral najprej priseči, da ne bo nikdar nikomur pravil kaj se bo godilo v samostanu. Potem so ga peljali menihi v klet. Glohoko so vodile stopnice, zdaj je moral iti na desno, zdaj na levo, nazadnje so mu zavezali oči in ga obračali v krogu, tako da se mu je začelo vrteti v glavi. — V prostoru, kjer je bilo temno kot v rogu so mu ukazali, da naj zazida < kno, ki je vodilo na hodnik in pa vrata do polovice. Vse je bilo pripravljeno in lotil se je dela pod nadzorstvom dveh menihov. »Bog te kaznuje, Se Izdaš najmanjšo malenkost a tem, kur delaš«, mu je grozil eden. »Lep jx'st bo to,« se je norčeval drugi. »Molči«, ga je posvaril zopet prvi kart uzi jan. Mlinar pa, ki je bil obenem samostanski zidar, pa je zidal in zidal in skladal kamen na kamen. Okno je bilo zazidano vrata >.o se ožila. »Le delaj, delaj!« ga je priganjal prvi menih. »Plačilo ne izostane je obljubljal drugi, »za cerkev delaš in za vero. Stotero ti bo povrnjeno tvoje bo-goljubno delo.«Nosili so mu fratri vina in jedi in začelo se je mlinarju vrteti po glavi. Samo ozka špranja še je ostala v zidu, kjer so bila prej vrata. »Nehaj,« so mu ukazali menihi in ga odpeljali z zavezanimi očmi na drug konec kleti, kjer je zopet ostal pod nadzorstvom dveh menihov. Po širokem hodniku pa se je čez kratek čas začulo glasno petje, vmes pa je bilo slišati rožljanje verig in zdelo se je, kakor bi se kdo prepiral z menihi. Prišli so na oni konec, kjer je bil zazidal okno in vrata. Za trenutek je zavladala grobna tišina po kleti, potem pa je slišal patra Joahima, kako je nekaj glasno pripovedoval* vmes pa mu je nekdo kričeč ugovarjal. Zopet je utihnilo po kleti in potem se je začulo zmedeno govorjenje in psovanje, kakor bi se bili menihi stepli med seboj. Glasno jih je slišal preklinjati in upirali so se ob nekaj težkega. »Potegni za verigo!« je vpil eden »Izpodnesi mn nogo!« je kričal drugi. »Grize tudi še, ta hudič!« »Daj mu po roki!« Tako so klicali vsi vprek in se i uvali po kleti. Končno so menda opravili in priklicali so zopet mlinarja. Zazidati je moral špranjo, ki jo je bil pustil pri vratih. Roke so se mu tresle pri njegovem delu in pot mu je sta i na čelu. In kadar se je zganilo v kleti, je zapel menihov kor. Vendar pa je razumel mlinar toliko, da je notri v kleti nekdo priklenjen in klical je v eno mer Realko in preklinjal in psoval menihe, ki so peli zttnaj na hodniku svete pesmi. »To je brez dvoma«, je končal Juri svoje pripovedovanje »zazidali so Ivana.« Počasi in boječe se je ozrl na Rcziko in tudi njen brat jo je pogledal. »Rezika!« je zakričal mladi Ribič in jo stresel za ramena. »Rezika, kaj ti je?« Nemo in topo je zrla Rezika pred se v nedoločno daljino. Široko 30 se ji odpirale oči in v odprtih ustih so se ji penile sline. Groza je šinila v lovca, ko je pogledal v njen obraz. Strašno je zatulila Rezika in skočila kvišku, prste je zarila med črne kite in s kratkim sunkom si jih je razmrsila in napol razpledla, da so valovili gosti vranji kodri čez njena ramena. In prodno jo je mogel zagrabiti njen brat za roko, je stekla kakor srna po ozki stezi navzdol in izginila med temnimi smrekami. Na Steberškem gradu m imeli važno posvetovanje. Zbrali so se tu Rauber s svojim centenarjem, majhnim možicem s kr-mežljavimi očmi, ki je bil na Hasber-ški graščini za sodnika. S seboj je bil privedel Rauber še tri gospode. Bila sta to dva brata Palmberga z graščine v Lokah blizu Cerknice, tretji pa je bil župnik Jovo. Sedeli so krog težke mize v pritlični dvorani Štcber-škega gradu. »Rečem vam, tla je najbolj pametno, če pokličemo dva kmeta, podložnika Šteberškega posestva,« je razlagal Rauber Elahu. »To bi še manjkalo!« se je jezil K lah »da mi moji »kmeti nasprotujejo še pri posvetovanju!« »Pokličimo koga iz Grahovega,« je svetoval župnik Jovo. »Jaz pa pravim, da morata biti dva kmeta, ki sta podložna Šteberški graščini«, ga je jezno zavrnil Rauber. »Treba je bilo te pravde! Ce pa že mora biti, pa hočem, da sodijo tudi oni, ki so prizadeti. Ko bi imeli Ivana Šteberškega tu, bi bilo drugače, tako pa nesrečneži nimajo nobenega zagovornika.« ' »Nesrečneži!« se je nasmehnil Jovo in pljunil na tla. »Rad bi vedel kaj je z Ivanom,« je nadaljeval Rauber. »Čudne stvari se govore o samostanu ob Bistri.« »Greh je razširjati take govorice«, se je razsrdil župnik Jovo. »Najsvetejši ljudje so kartuzijani in vse govorice, ki gredo o njih je raztrosil sam hudič, da bega ljudi in jih prešlem. Greh je poslušati take govorice in neodpustljiv greh stori, kdor to verjame, hudiču pa je zapadel, kdor širi te vesti.« »Ne razburjaj se, Jovo«, se je vmešal mlajši Palmberg. »Po mojem mnenju pa je najbolj pametno, če pokličemo b krvosodni pravdi dva kmeta Šteberške graščine.« »Večino imamo, gospod Elah«. se je obrnil Rauber do gospodarja, »vam pa prepuščam, da izberete kogar hočete. Sestavilo se je krvotiodno sodišče. Predsedoval mu je Rauber kot pravdni gospodar vse okolice, njemu ob strani je sedel njegov centenar kot izveden sodnik in potem so prišli pri-sežniki kot prisedniki in presojevalci krivde obtožencev. Elah, kot gospodar je bil prvi, drugi in tretji sta bila oba Palmberga in potem sta bila pri-sežnika še dva podložnika Šteberške graščine, kmeta Andrej in Gorjan, ki se nista bila udeležila kmetske vstaje. Župnik Jovo je sedel kot priča med sodniki. Cerkvena postava mu je branila udeleževati se posvetovanja ii sodbe, vendar pa ni hotel zapustiti sodne sobe, ker se je bal, da se pravda sicer ne konča tako, kakor je hotel on. Nikdo mn ni branil udeležiti se zasliševanja, ker so si bili sodni gospodje vsi med seboj prijatelji in ket je vedel tudi župnik Jovo na avit način utemeljiti svojo prisotnost. OMje prtaotajut) Pred nekaj dnevi se je zgodilo pri c kr. postnem uradu v Štab ar jih, kar bi se mogoče niti na Pruskem ne dogodilo. Stranka je prinesla na posto ovitek s slovenskim naslovom, poštar pa je posiljatev vrnil, češ, da ne ve kje je Celovec To je višek nadutosti, nemška prevzetnost je razvneta do skrajnosti. Omenjeni slučaj je ovadeu pri c. kr. poštnem ravnateljstvu v Trstu. Radovedni smo, kaj ona poreče k temu. Pripravljen sem verjeti, da se vzradoste nad tem slavnim činom. Povedati bi mi bilo še, kako ee postopa g Kočevarji v primeru z nami Slovenci, kako se sploh godi tem priviligirancem, pa še vedno nas psu-jejo, da smo jim mi dolžni krivice, ki se jim godi. Skoro v vsaki vasi je vodovod aH javni vodnjak, kmalu bo v vsaki goreki vasici šola in cesta, mi smo pa v tem oziru slabši kot v Rusiji, a mirno molčimo. Slovenci se v nekaterih krajih ne upajo sosed s sosedom v materinščini pogovoriti, kajti navadno se jih na-bruli in izlije se germanska brutalnost nad njo. Vendar bi takim Slovencem svetovali, naj se ne dajo terorizirati, ampak naj tem kočevskim izgnancem povejo, kar jim gre. Nevarnost je velika. Ce se nihče ne zavzame za zatirance med Kočevarji, bomo lahko sešteli na prste Slovence na Kočevskem. V Zdihovem je med 15 posestniki en Nemec in vendar govori celo selo hinder-hander. Malo vas bo ubil šulferajn, malo nemški agitatorji, narodna mlačn je že tu, polagoma bodo popolnoma izginili sledovi slovenstva. Razmere za naše kočevske Slovence so tako v narodnem, kakor v drugih ozirih naravnost obupne. Kličemo merodajne faktorje na pomoč proti nemškemu molohu, ki odpira svoje strahovito žrelo in nam preti izginiti v njem. Politična kronika. Državni uradniki in časovni avanzma. Vodstvo centralne zveze drust-v avstrijskih uradnikov je v ponedeljkovi seji, ki je bila zelo burna, označilo svoje stališče napram postopanju vlade v vprašanju časovnega dvanzmaja. V debati so naglašaii, da mora vzbujati splošno začudenje, da je avstrijska vlada v nasprotju z žalostnim stanjem avstrijskega državnega uradništva, ki ga je priznal ministrski predsednik baron Bie-nerth. zavzela negativno stališče. Iz dopisov, ki so došli iz cele Avstrije, se je konstatiralo, da je uradništvo povsod zelo razburjeno in da bo vodstvo centralne zveze le težko preprečilo nameravane skrajne korake. Državno uradništvo je osnovalo akcijski komite, ki se naj posvetuje z ozirom na izjavo, katero je podal notranji minister v odseku za državne nastav-Ijence, v nadaljnih korakih državnih uslužbencev. Pri tem je najveČie važnosti vprašanje pasivne resistenee vs^ara avstrijskega državnega uradništva. * • * Veterinarski odsek poljedelskega ministrstva se je včeraj konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen posl. Fink, za glavnega delegata pa vitez Hobenblum. Poljedelski minister j° pozdravil odsek, ki s^ je takoj pričel posvetovati o nekaterih vprašanjih srlede uvoza mesa. O nemških goljufijah pri ljudskem Štetju na Dunaju piše tudi krakovski »Gzas« in kritikuje otročji odgovor župana dr. Neumaverja na interpelacijo socijalno - demokratskih Članov dunajskega občinskega sveta. »Dunajski župan« — piše »Czas« — ki ni podedoval po svojem predhodniku političnega talenta, je dosegel s komentarjem, ki mu ga je predložil magistrat, edinole ta učinek, da nihče ne more več smatrati dunajske narodnostne statistike za resno. Ta statistika je izgubila vso svojo znanstveno vrednost. In dandanes se ne ve, čemu so to rubriko pravzaprav pustili v števnih listih. Toda komentar dunajskega župana ne sme ostati brez odgovora. Minister za notranje zadeve ga mora popraviti, in če se sam ne zaveda te dolžnosti, tedaj ga morajo interpelacije v poslanski zbornici prisiliti k temu, da prizna, kakšno stališče zavzema v tem vprašanju. Ali bode minister za notranje zadeve priznal, da se &ine tudi v večinoma nemškem mestu priznati k drugemu oh-čevalnemu jeziku, tedaj bode uradno potrjena zloraba dunajskega magistrata, ali bo pa soglašal s komentarjem Neumaverjevem — potem pa ne bo nihče imel pravice na podlagi ob-čevalnega jezika presojati narodnostnih razmer. Pokazal se bo, da v Avstriji do zdaj sploh nimamo narod* nostne statistike, kar. bo na vsak način 6posobneiše. nego operirati s ponarejeno statistiko. V hrvaške« sabora je protestiral včeraj poslanec Medakovič v imenu koalicije proti svojevoljnemu postopanju podpredsednika Papra-t o v i ć a , ki je sabor poslal 8 dni na dopust, ter se ni zmenil sa vlogo, v kateri zahteva 20 poslancev, da skliče izredno sejo. Med odgovorom fjod-predsednika Papratoviča je prišlo do burnega nasprotstva nad njim in poslancema Medakovi-čem in dr. Budisavljevieem. V nadaljni seji je razžalil dr. Radi 6 z medklioom poslanca P o p o -v i 6 a , vsled česar mu je ta poslal svoje zastopnike. — Poslanec Nikola Petrovič jo poslal predsedstvu hrvaško - srbske koalicije pismo, v katerem javlja svoj izstop iz stranke. — Včeraj po noči so imele vfc stranke konference. Posebno važno je bilo zborovanje hrvaško - srbske koalicije, katerega se je udeležilo 16 poslancev, in na katerem se je govorilo o iz«t^>pu nekaterih članov. a Postuplmski sestanek ni razbil rusko - francoske zveze, pač pa je postal vir raznih intrig, ki dela s pomočjo časopisja in vpliva na francosko javno mnenje, ki naj bi prišlo v konflikt z Rusijo. Vsled tega bi se potem zveza razbila. Pred par dnevi so se v časopisju pojavili tel'-gr. iz Pariza, v katerih se poroča, da je dnevnik »Journal« pomitisnil razgovor s francoskim vojnim ministrom Brunom, ki se je izrazil, da je rusko-francoska zveza prenehala že v tem tre-notku ,ko je Rusija odpoklicala svoje vojaštvo z zahodne meje, tako da rusko - nemški sporazum v Postupimo ni mogel ničesar izpremeniti pri t dejstva. K temu poroča Ruski koresp. biro« iz Petrocrrada: 1. General Brun sploh ni podal te izjave; 2. v dnevniku »Journal« ni bil objav-Hen nikak razgovor i generalom Brunom. i Angleško - nemško razmerje se je poslabšalo vsled rusko - nemškega sporazuma, tako meni berolinski dopisnik »Koln. Volkszehunge«, ki je nedvomno pod vplivom nemškega zunanjega ministrstva. Angleži se maščujejo nad Nemčijo zaradi udarca, katerega je dobila anghško - francosko - ruska zveza v postupimskem sestanku. Angleško - nemški razpor je prevelik, ima prevelike vojaške in trgovske povode, da bi se ga moglo odstraniti s stremljenjem po angleško-nemškem zbližanju. Nemci ne pozabijo airitacijskega potovanja imetnika »Timesa« lorda Northcliffa in admirala Beresforda po Kanadi in Severno - ameriških združenih državah. Ti angleški politiki so govorili po Kanadi in Združenih državah, da si hoče Nemčija z bodočo evropsko vojno pridobiti denarja, ozemlja in politične moči ravno tako. kakor je to dobila z vojnama I. 1866. in 1. ISTO. — Nemški listi tudi ne prenehajo ščuvati zoper Anglijo. »Tagl. Rund-schau« pripoveduje, da se že več tednov nahaja v španskem morju močna angleška eskadra, ki ima tam vaje, kakor bi to morie ne bilo špansko, temveč ansrleško. iranski senator Oa-razza je baje izjavil, da se ansrl^ški porr»orski manevri vrse ob severozahodnem španskem obre^in zaradi tega, k^r potrebuje Anglija za slučaj bodoče vojne, katero smatra C'* i/za za neizopribno. m svojo morr» »rjco o»*oro med Angino in G»bralta*\j"»»t. Vsl°d tega -e hoče Anglija polastiti tudi kanarskih otokov. ■ Angleška poslanska zbornica se je v svoji ponedeljkovi seji posvetovala o adresi, s katero naj se odgovori na prestolni govor. B a 1 f o u r se ni dotaknil zunanje politike in izjavil, da so zvišani izdatki v svrho obrambe brezpogojno potrebni. Ministrski predsednik A sq u i t h je rekel, da so se mednarodna prijateljstva v tekn let poglobila in okrepila. Omenjal je tudi petdesetletnico ustanovitve zpdinjene Italije ter poudarjal prijateljstvo, ki vlada med obema kraljevinama. Na to je govoril ministrski predsednik o razmerju med obema zbornicama parlamenta. Vlada je pri zadnjih volitvah dobila od ljudstva dovoljenje, da sme izvesti svoi načrt o reformi konstitucije, in večino, katero je vsak angleški minister smatral za popolnoma zadostno, da opraviči največje konstitucijonel-ne in socijalne reforme. Upa, da bodo predlogi vlade kmalu postali zakon in da bodo še pravočasno predloženi lordski zbornici, ki naj jih reši še pred kronanjem. — V lordski zbornici je govoril lord Landsdowne o sredstvih, ki so se rabili v Makedoniji pri razoroževaniu. Minister Edvard G r e j je obljubil, da se bo poročilo o barbaričnem ravnanju s prebivalstvom pri razoroževanju z največjo skrbnostjo presodilo. — Na to <*o sprejeli adreso. Perzijski finančni minister Sani ed Dauleh je vsled dobljenih ran umrl. Policija je prijela cba napadalca. Ker sta oba ruska podanika, zahteva rusko poslaništvo, naj se ju izroči. — V Ispahanu vlada vePko ■ razburjenje, ker rndd konzul noče istočiti onega napadalca, ki je 1. februarja z ve* streli ranil guvernerja. Govori se, da duhovništvo ščuva prebivalstvo, naj s silo prepreči otvoritev filialke ruske banke. Jtmtnto. Čudni naraščal Nemcev v konji-škem trgu pri ljudskem štetju. Leta 1880. je bilo po imenikn krajev c. kr. stat centralne komisijo v konjiškem trgu 449 Nemcev, 564 Slovencev, na Blatu Nemcev, 95 Slovencev, na Prevratu 6 Nemcev, 73 Slovencev, v Zg. Pristovi 10 Nemcev, 173 Slovencev, oziroma po občevalnem jeziku 465 Nemcev in 905 Slovencev. — Leta 1880. se je naštelo že za trg Konjice z zgoraj imenovanimi vasmi, ki tvorijo eno občino, 634 Nemcev in 672 Slovencev. — Leta 1900 je bilo že 715 Nemcev in 555 Slovencev in leta 1910., kakor se čita v listu »Deutsche Wacht« št. 6, 1206 Nemcev in 264 Slovencev. Kot števui komisar je bil letos imenovan občinski tajnik in velik German Antonič, ki je desna roka našega nemškega župana in velikega Nemca čevljarja Kovača. Ta rezultat je presenetil posebno okrajnega glavarja pl. Lehmaua, ki se je pač spominjal pregovora: »Quem Deus perdere vult, demen-tit« in je le-ta takoj odredil dva nova števna komisarja, in sicer enega Nemca, in enega Slovenca, ki bodeta skupaj, brez sile in prigovarjanja prebivalcev, povprašala po njih občevalnem jeziku, oziroma narodnosti. Podajamo te podatke brez nadaljne-ga komentarja, da se vidi, kako so delali števni komisarji v občinah na Štajerskem, kjer imajo Nemci očinski zastop v rokah. Ljudsko štetje v Št. II j a v Slov. goricah je za Slovence častno izpadlo. V šentiljski občini so našteli 1176 prebivalcev, med temi 002 Slovenca, 203 Nemce in 71 tujcev. (Leta 1900 je bilo 819 Slovencev in 267 Nemcev). Na slovenski strani je torej napredek, na nemški strani nazadovanje. Delo »Siidmarke« očividno ne rodi sadov. — V Ciršaku, kjer je nemški Sehulverein nedavno osnoval nemško šolo, so našteli 491 Slovencev in — 26 Nemcev (I. 1900 je bilo 395 Slovencev in 31 Nemcev). Torej tudi tu napredek. Isto poročajo iz Cirknice, V Šmarje t i pri Ptuju obhajata danes, dne 7. februarja zakonska Tomaž in Ana Miki zlato poroko. Neprijetni gostje. Posestnik Juri Lamežnik v Št. Ilju v Slov. goricah je v soboto, dne 4. februarja poti jči opazil, da ima v svoji vinski kleti nepovabljene goste pri polnih sodih. Prižgali so si v kleti celo luč, kar jih je izdalo. Lamežnik jih je šel pozdravljat, a odzdravili so mu s streli iz revolverjev in ga težko ranili, nato pa zbežali. TiČke baje že imajo orožniki. »Kmečki shod« sklicujejo »Štajerci janci« za nedeljo, dne 12. februarja v Slov. Bistrico. Seveda ne javen, ampak društveni shod. Zborovali bodo menda zopet v senci bajonetov, kakor v Št. Lenartu. Zavarovanje bregov oh Sotli. Poljedelsko ministrstvo je dne 6. februarja odobrilo načrt, da se na trt h mestih zavarujejo z varnostnimi napravami bregovi Sotle. Vlada prispeva 40% (5700 K), pod pogojem, da tudi dežela da primerno vsoto in da se pričnejo dela že to leto pod nadzorstvom državnega tehnika. Tatvine v cerkvah so zadnji čas v Celju in okolici na dnevnem redu. Tat je so se posebno vrgli na pušice za milodare. Nedavno so jih izpraznili v celjski nemški cerkvi. Porotno zasedanje v Mariboru. Za prvo letošnje zasedanje so določeni: kot predsednik L. Perko, predsednik okrožne sodni je; kot njega namestniki višji deželnosodui svetniki dr. Fr. Vovsek, dr. Fraidl in A. Mo-roeutti. Klub slovenskih trgovskih so-trudnikov v Celju ima v soboto, dne 11.februarja ob pol 9. zvečer v »So-kolskem domu« občni zbor. Slovensko gledališče v Celju. V nedeljo, dne 12. februarja ob 7. zvečer bodo celjski diletanti predstavljali v »Narodnem domu« Kadel-burg - Blumentalovo glumo »Veliko-mestni zrak.« Iz Maribora. Slovensko gledališče. Burka »Svet brez mož« (Pereant možje) je dosegla v Mariboru v nedeljo, dne 5. februarja drugič lep uspeh. Odbor »Dramatičnega društva« jo je postavil drugič v repertoar, sicer le vsled nujne sile, kajti nameravana uprizoritev »Roberta in Bertrama« se vsled nepričakovanih ovir ni mogla izvršiti, dasiravno je igra že celo naštudirana. — Vloge so ostale pri reprizi večinoma v istih rokah, le hišnika Svobodo je igral tokrat g. režiser Berhič, mesto g. Sa-vina in uradnika Rahneta g. Juro-vič. Pohvaliti moramo predvsem zopet gdč. Zinko (Gusti) in g. Majerja (koncipijent dr. Trdini). Režija je bila akrbnejša, ko prvič, obisk pa precej slabši. Zanikrnost občinstva naj ne moti odbora in ne slabi energije marljivih igralcev. P. P. Is Hrastnika. V zadnjem času pričel se je zoper eno najvzornejših ter pridno delujočih posojilnic na Dolu pri Hrastniku bojkot, češ, da bode posojilinca, ker je pri celjski zvezi, »falirala«. Bes se je dal marsikateri delavec pregovoriti, da je vzel težko prihranjene vinarje ven ter jih naložil drugam (v celjsko s par kaso) ali pa mu brez obresti leži doma. Posojilnica je razpisala velikansko nagrado dvajset kron onemu, ki pove, kdo je trosil laži o posojilnici. Posojilnici svetujemo, da naj da istih 20 kron družbi sv. Cirila in Metoda ter naj citira pred sodnijo posestnika Alojzija I g r i č n i k a na Brnici, kajti ta je bil najbolj zoper ta zavod ter tudi sam svoj denar odpovedal. Prič je na razpolago dovolj, bodita imenovani samo dve: Juri Babic, preužitkar na Pleskom, ter Jože D o-1 a n c, penzijonist v Hrastniku. Da je Igričniku pri tem poslu pomagala njegova suha klepetava polovica, menda ni treba naglašatt. Prebivalstvo v Gradcu je naraslo od 1. 1900 za 13.703 osebe, namreč od 138.080 na 151.783. Toliko se je namreč letos naštelo prebivalstva v Gradcu z vojaštvom vred (brez vojaštva 146.509). Prebivalstvo je naraslo za 0 * 9%. Ruše. Javna zahvala. Uslužbenci c. kr. priv. južne železnice so priredili dne 2. februarja v .restavraciji tukajšnjega kolodvora plesni venček. Čisti dobiček, v znesku 40 K. so darovali tukajšnji šoli za ubogr učence. Bodi pridnemu in požrtvovaluemu komiteju, kakor tudi vsem darovalcem izrečena v imenu ubožnih otrok prisrčna zahvala! — Ruše, dne 5. februarja 1911. — Josip Lasbacher, šol. voditelj. Kcroiko. Strojno in stavbno ravnateljstvo južne železnice v Beljaku. Vozni mojstri in vozni pazniki južne železnice na glavnem kolodvoru v Beljaku so se obrnili do strojnega in stavbnega ravnateljstva, zakaj se jim ni izplačala remuneracija povodom novozgradbe beljaškega glavnega kolodvora. Od 2. novembra 1910 pa do danes niso dobili odgovora, ravnateljstvo pa molči in niti ne mara razložiti, zakaj se tem mojstrom in paznikom ni izplačala remuneracija še do danes, dočim se je drugim uslužbencem že zdavnaj izplačala. Pogreb z zaprekami. 30. jan. so pokopali v Hodižah neko staro ženico. Pred cerkvijo se je bil napravil led in enemu izmed žalujočih sorodnikov je spodrsnilo, padel je in se znatno poškodoval na glavi. Ko so hoteli spustiti rakev v jamo, se je izkazalo, da je bila jama preozka. Sredi jame je obtičala rakev in niso je mogli niti spustiti na dno, niti potegniti zopet nazaj. Ko so hoteli rakev vendar spraviti v jamo, se je odtrgal pokrov in mrlič je padel napol iz nje. Šele po dolgem trudu se je posrečilo spraviti mrliča v jamo. Naravno je, da so ljudje godrnjali posebno nad cerkovnikom, ki tudi v drugem oziru opravlja svojo službo skrajno nemarno. Rop. Posestnika Vrtnika iz Šva-beka je te dni neznan storilec na cesti napadel in mu s silo vzel denarnico s približno 30 K vsebine. Sedaj so aretirali hlapca Gridišnika v Prevalih kot sumljivega in ga oddali okrajnemu sodišču v Pliberku* Primorsko Vojaške i spremembe na goriško-laškl meji. V Gorici se mudi te dni armadni nadzornik fem. Potiorek in govori se, da je to v zvezi s pomno-ženjem obmejnih posadk na goriško-laški meji. Nove. posadke pridejo baje v Plave, mal oddelek tudi v Ala-rijacelje in Srednje na Kanalskem. V Tolmin dobe cel bataljon lovcev iz Trsta za stalno, istotako v Vol če in Sv. Lucijo. Ce so vesti resnične, sezidajo blizu Kobarida trdnjavo.V Gorici pa pride iz Slovenske Bistrice na Štajerskem cela konjeniška divizija. Deli te divizije se porazdele tudi po raznih krajih Furlanije. V Craulju pri Strassoldu v Furlaniji je kupila vojaška uprava že prostor za en eskadron dragoncev. Ob enem s temi izpremembami se zopet oglašajo vesti, da pride korno poveljstvo v Ljubljano. " Veliki planinski ples v Trsta. Zanimanje za ta ples, ki se bode vršil dne 11. februarja 1911 v Trstu, raste od dne do dne in iz raznih krajev prihajajo poročila o udeležbi na piiljubljeni planinski ples. Prav pridno se pripravljajo naše brhke Gorenjke in čvrsti Gorenjci, ki pobite v mnogobrojne m številu v svoji pestri narodni noši dne 11. februarja v Trst A tudi naši hrabri planinci in planinke nočejo zaostati, saj bode ta dan sestanek znancev in pri- jateljev iz vseh krajev naše lepe slovenske domovine. Na tem večeru bode sprejet sleherni z ono prisrčnostjo, s ko jo sprejemajo vsakega nase divne solnčne planine. Le pridite vsi, ko vabimo na ta naš ples, kjer bode veselje tako pristno, kakor takrat, ko se razlega spev vrhu divnih solnčnih planin. Stekel pes. Poročali smo že, da je pred nedavnim časom v Trstu ugriznil stekel pes pet oseb. Štiri teh oseb so poslali v Pasteurjev zavod,ker se je izkazalo, da je bil pes res stekel. Petega, OOletnega starčka, ki je mnogo preslab, da bi ga poslali na Dunaj, opazujejo zdravniki v bolnišnici. Ob enem se je razglasil čez Trst in okolico pasji kontumac ter se poživljajo vsi, ki so bili morda še ugrizneni ali pa so videli, da je stekel pes ugriznil kakega drugega, da se zgjaso na policiji. Žrtev alkohola. Zavod Treves v Trstu je oddal na opazovalnico v bolnišnici predvčerajšnjem 32Ietuo, v ulici Prelazer št. 6 stanujoČo Ano Kral, ki je bila zelo udana pijači. Ogenj. Na pošti na Borznem trgu v Trstu je nastal predvčerajšnjem proti 9. uri zvečer vsled prehudo zakurjene peči, neznaten ogenj, katerega jc požarna bramba hitro pogasila. Umobolni ulema. S parnikom »Amphitrite«, ki je priplul včeraj dopoldne iz Aleksandrije v Trst, se je pripeljal tudi neki bosenski ulema, kateremu se je med romanjem omračil um. Oddali so ga v bolnišnico. Ca stik raja. Istrski deželni poslanec dr. Albanese je denuncira! sodnemu predsedniku v Pulju sodnega oficijala Milotiča, da je nekemu ko-čijažu potvoril naznanilnico za ljudsko štetje in mu vpisal kot občevalni jezik hrvaščino. Kočijaž pa je pri obravnavi izjavil, da je sam vpisal hrvaški jezik. Nato je oficijal Milotic tožil dr. Albanesa, ki je bil potem obsojen na 50 K globe ali pet dni zapora. Sladkor v morju. Na pomolu Va-leria na Reki so zavozili trij? ŽV lez-niški vozovi polni sladkorja v morje. Uničenega je 300 meterskih stotov sladkorja. Iz finančne službe. Kontrolor pri solnem uradu v Trstu A. Lazarie je imenovan za upravitelja, računski podčastnik I. razreda R. Bach pa za asistenta pri solnem uradu, nadalje sta bila imenovana provizorični računski oficijal H. Garrarri za računskega oficijala in provizorični računski pristav A. Požar za računskega pristava. MM V petek, dne 3. t. m. so bili razpoloženi volilni imeniki za bodoče občinske volitve v mestni svet. Z razpoloženjem imenikOF se začne tudi tako] reklama-cijska doba. Somišljenike prosimo, da si gredo pogledat imenike, da se prepričajo, če niso sami ali pa mogoče kak drug naš pristaš izpuščeni iz volilne liste, da se jih takoj rekla mira. Vsa pojasnila glede reklamacije daje tajništvo narodno - napredne stranke, ki uraduje vsak dan od 9. do 12, dopoldne in od 3. do 5. popoldne v Woifovl ulici it. 10, I. nadstropje. Centralni volilni odbor pa Je strankam na razpolago vsa*r dan od pol 8. do pol 9. zvečer In daje vsa pojasnila, ki se tičejo bodočih volitev In vodi' vso reklamacijo. MmM odbor narodno-oapredne stranke v Ljubljani. Dnevne vesti. -h Dr. Šusteršič — vladni sluga. Korespondenca »Centrom« poroča, da so klerikalni Slovenci postali naj-ponižnejša vladna stranka. Po presenetljivi izjavi Šusteršičevi v proračunskem odseku, da bodo Slovenci (klerikalci namreč!) glasovali za vse vojaške izdatke, je sledil danes v proračunskem odseku votuin, naj se preide v specijalno debato. Iz izjave Korošce ve se je jasno pokazalo, da Slovenci ne bodo več ovirali predlogo o laški pravni fakulteti. To se je zgodilo pol ure po posvetovanju parlamentarične komisije češkega kluba, pri katerem sta poslanca UdržalinChocše verjela opozi-cijonalnemu stališču klerikalnih Slo- S3Y vencev ter se kar najbolj zavzemali ia to, naj tudi enotni češki klub ostane z ozirom na Slovence na svojem opozicijonalnem stališču napram laškemu fakultetnemu vprašanju. O predlogu Udržalovem pa ni prišlo do glasovanja, ker se je sprejel širši predlog Pacakov. Potem naj bi predsedstvo enotnega češkega kluba po predidoči konferenci s klerikalnimi Slovenci določilo nadaljno taktiko Čehov v proračunskem odseku. Ko so ta predlog sprejeli, so šli vodilni poslanci Češkega kluba v proračunski odsek, sporočili dr. SusteršiČu sklep češkega kluba ter ga prosili za informacijo, kakšno stališče bodo zavzeli v proračunskem odseku pri laškem fakultetnem vprašanju. V največje razočaranje čeških poslancev pa dr. Šusteršič ni hotel dati zahtevanega pojasnila ter se skliceval na to, da je sklep njegovega kluba tajen in da bo itak kmalu prišel Korošec do besede, iz česar bodo Cehi prav lahko spoznali stališče klerikalnih Slovencev. Da bodo klerikalni Slovenci glasovali za to, da se preide v specijalno debato, tega se češki deputaciji sploh ni posrečilo. Tako je postopal napram Cehom tisti dr. Šusteršič, čegar politika in taktika napravila je češkim poslancem toliko ezkoč in katerega so svoječasno češki agrarci in radikalei do skrajnosti podpirali in za čegar dozdevno opozicijo so se še danes bojevali v parlamentarni komisiji Češkega kluba. Vendar je pa dobro — pravi »Centrom« — da je tako prišlo. Bodo vsaj spoznali pravo barvo dr. Šusteršiča tudi tisti poslauei, ki so hoteli v nasprotju z ostalimi češkimi poslanci nadalje podpirati njegovo politiko in taktiko. Upati je, da bo češka de-esracija prišla do spoznanja, da na-jaljna zveza s šustersičem ni mogoča niti v ? Slovanski Enoti«, niti izven nje. t Deželni glavar Šuklje in volilna svoboda. Vsakemu avstrijskemu državljanu je v državnih temeljih zakonih zajamčena svoboda vesti in prepričanja. Ta zakon pa ne elja za kranjske deželne uradnike, zakaj samolastno ga je za Kranjsko razveljavila njegova presvetlost deželni glavar Šuklje. Upravitelj de-,:r]ne bolnice, Nemec Nebenfiihrer. je namreč te dni poklical k sebi vse uradnike, ki so nastavljeni v bolnišnici, ter jim sporočil, da ukazujejo zospod deželni glavar, naj se uradniki vzdrže vsake politične agitacije, sicer pa da žele, da glasujejo deželni uradniki pri bodočih občinskih volt va h ljubljanskih s sedaj v deželi vladajočo stranko (to je klerikalno. Prav isto željo deželnega glavarja, naj volijo pri mestnih občinskih vo-litvah s klerikalno stranko, je sporočil uradnikom tudi eden izmed od-delnih šefov v deželnem dvorcu. — Vprašamo gospoda deželnega gla-arja, ako je res ukazal šefom polnih uradnih oddelkov, naj na ta način vplivajo na podrejene uradnike, in če misli, da se ta ukaz strinja z državnimi temeljnimi zakoni in z zakonom v varstvo volilne svobode? Zahtevamo točnega in preciznega odgovora! In če je deželni glavar za-biČal deželnim uradnikom, naj se ne idoležujejo politične agitacije, kako je mogel obenem ukazati, naj šefi samezaih uradnih oddelkov na tako protipostaven način agitirajo ta--:)rekoč uradno agitirajo za klerikal--tranko? To je skrajna brezvest-in nesramnost, ki jo je zmožen •amo človek, ki mu je deveta briga vsaka politična poštenost in ki je že zdavna izgubil zadnjo trohico značajnosti. Kaj je bil in kaj je sedaj Oemenih ^uklje. to ve vsa javnost '.n bilo bi odveč, še o tem razpravljati, a eno bi vendarle smeli od uje-gs pričakovati — to namreč, da bi vsaj drugim pustil poštenje in značajnost, ako je že on sam izgubil vsa-čustvo značajnosti in poštenosti! + Klerikalno agitacijsko sred-^o. Te dni je bila seja okrajne bolniške blagajne, katere se je udeležil udi deželni odbornik dr. Zajec. Prijel je k seji s smehljajočim, mnogo obetajočim obrazom. Po sobi je sto-nal ponosno in samozavestno in vsa-mi je vabila po časnikih in privatnim potu na svoj koncert, ki ga je imela dne 5. t. m. Kmetice in kmete z dežele so na ta koncert zlasti Adamičeve skladbe zvabile. Koncertni spored je povedal, da se prične koncert točno ob polu osmih in se konča ob desetih zvečer. Koncert se je pa pričel netočno ob tri četrt na osem in končal menda okolo enajstih pred polnočjo. Ker smo se kmetje z Gorenjskega morali z zadnjim vlakom ob desetih deset minut < Kipel jati domov za peč, smo s tem zamudili menda najboljšo tretjino koncert ovo. Nismo torej slišali niti ene Adamičeve skladbe, tedaj skladbe, ki so na* najbolj na koncert zvabile. — Pozor, slovenski planinci! Dne 11. februarja se vrši v Trstu v »Narodnem domu (hotel Balkan) veliki planinski ples tržaške podružnice. Slovenski planinci, udeležite se mnogoštevilno te prireditve! Začetek ob 8. zvečer. Ljubljančani lahko odpotujejo z večernim brzovlakom ob 6. in pridejo v Trst že ob 9. zvečer. — Osrednji odbor S. P. D. _ Varnostna oblast in hotel »Union«. Opetovano smo že opozarjali na to, kako slabo je skrbljeno za varnost pri prireditvah v veliki dvorani hotela »Union«. Znano je, da se nahaja proti policijskim predpisom ob vsaki strani dvorane garderoba, ki je tako ozka, da nastane v nji pri vsakem najmanjšem navalu smrtuonevarna gnječa, da se je sploh čuditi, da se še dosedaj ni prigodila nobena nesreča. Varnostna oblast je bila že opetovano opozorjena na te nedostatak, a ne ukrene ničesar. Ali mora šele kak« nesreča opomniti varnostne organe na njihovo dolžnost! Takisto proti policijskim predpisom je, da so pri prireditvah v veliki dvorani zaklenjena vsa stranska vrata. Kam se naj občinstvo reši, ako nastane na primer v garderobi požar? Sicer pa, kje so tu predpisani izhodi za silo? In če so tukaj, kaj pomagajo, ako so v slučaju nesreče zaklenjeni? Pozivamo g. vladnega komisarja Lascuana, naj nemudoma vse potrebno ukrene, da bo pri velikih prireditvah v »Unionu« skrbljeno tudi za varnost človeškega življenja. — Skrbimo za sgedoviiutke starine. Starejši Ljubljančani 6e gotovo se spominjajo velikanskega razpela pri Sv. Krištofu, ki je do leta 1865. stalo na starem pokopališču blizu grobuiške kapelice grofov Lichten-hergov. Na hrastovem, rjavo preples-kanera križu je pod široko pločevinastim ostrešjem visel neposredno na debelo železno pločevino naslikan božji trpin, čigar telo je merilo vzdolž 1*80 m, razpeti roki pa 170 m. Ko se je imenovanega leta povečala »božja njiva« šenkrištovska, se j« ta križ umaknil svojemu nasledniku iz litega železa. Novo razpelo je premaknila cerkvena oblast nižje doli proti vzhodu, kjer je stalo do otvoritve novega grobja pri Sv. Križu in se tja preselilo leta 1906. — Kaj pravite, kam je pa šel »corpus« opisanega starega križa, ki je, vsaj pe naši sodbi, zgodovinsko /namenit predmet ljubljanski t Gotovo v kake cerkvene prostore ali vsaj v kak cerkveni zid, ali v deželni muzej! Motite se! Ta, jako dobro ohranjeni Krist, se valja v prahu in nesnagi gori na podstrešju šentkrištovske mežnarijc, čakajoč že cel lustrum, da se ga spomni in usmili krščanska duša, ki Ima malo pietete iu nekoliku smisla za zgodovinsko važne predmete' In to barbarstvo se godi v neposredni bližini mesta Ljubljane, torej na živem, zelenem lesu! Kaj šele se godi v enakem slučaju na suhem —-tam zunaj na kmetih?! Čemu pač eksistira škofijski muzej??? — Umrl je v Ljubljani včeraj ?x>poldne čevljarski mojster Fran Sedlar. P. v m.! — 1120 znamk js poslala nase mu uredništvu gdč. Miroslava Gor-jnp v Trbovljah. Izročili smo jih družbi sv. Cirila in Metoda. Nezgode. Pri trgovcu s pohi-štvom Mathianu v Ljubljani je prišel mizarski pomočnik Jožef Fajon z desne roko v nek stroj, ki mu je odtrgal palec. — Hude opekline sta dobila v obrazu rudarja Jožef Jelen in Franc Erbežnik v premogokopu v Kočevju, ker se je predčasno razpočil smodnik s katerim sta mislila razstreliti neko skalo. — Železniškemu delavcu v Borovnici Antonu Cerku je odskočil drobec premoga v leve oko in mu je znatno poškodoval. — Na žagi v Golem si je Žagar Jožef Korošek t^žko poškodoval desno roko. — Med igranjem je sunil lOletne-ga posest ni ko vega sina Jožefa Jereta v Iški Loki njegov brat v oko in mu je težko poškodoval. Ponočnjaki. 26. m. m. so se step-li na mostu v Pristavi fantje. Ko so imeli že krvave glave so šli 4 fantje k hiši mizarja Alojzija Pogačarja, razdrli leseno ograjo pri vrtu in metali na hišo kamu je in blato. Napad. 2. t. m. je napadel posestnikov sin Franc Jamnik brez povoda pri Gačniku nastavljenega hlapca Antona Škulja na cesti v Šmartno, ga vrgel na tla iu hodil po njem, razrezal mu je tudi krivec in mu poškodoval klobuk. Tatvina. 161etni hlapec Brezovce iz litijskega okraja je ukradel 26. m. ra. hlapcu Jožefu Klančarju iz Stare vasi srebrno žepno uro. Aretirali so ga in oddali sodišču. Streljanje na novomeški gimnaziji. Kakor znano, je večina novomeških dijakov naznanila ravnateljstvu, da se streljanja neče udeležiti. Ravnatelj pa tega naznanila ni hotel vzeti v vednost in nikomur no dovoli, da bi odstopil. Ob sebi se razume, dn ravnatelj sploh ni opravičen siliti dijakov k streljanju. Pod voz je prišel dne 4. februarja hlapec J. T r k o j. Vozil je z novomeškega kolodvora železo v Kandijo. Pred Skabernetovo hišo je mal klan-ček. Ker je bilo zelo zmrznjeno, je začel voz dričati na stran, malu nato pa se je prevrnil in padel na Trkoja, ki so ga prepeljali v bolnico v Kandijo. Ne ve se še, ali je poškodba nevarna ali ne. Divje race so prišle po Krki prav d<» človeških stanovanj, štirje pari divjih rac so se čisto brez strahu pre-peljavali po Krki prav prod okrožnim sodiščem. Mestoma so prišle tako blizu obrežja, da bi jih človek lahko z roko dosegel. Pri sodišču so bile tako blizu, da bi jih s slabo puško lahko skozi okno okrožnega sodišča ustrelil. Prišle so od gradu Otoceca, kjer jih je videti na Krki včasih po dvesto skupaj. Žival se čuti namreč popolnoma varno, ker jih ne pustita streljati grofici Marghcri, katerih last je Otočec. Gosp.Vladimir Vojska je z lahkoto ustrelil pred sodiščem eno izmed divjih rac, druge so odnesle dolge vratove zopet na Otočec, Vsled nkasa e. kr. poljedelskega ministrstva bode jamo-slovee in jamski tajnik g. And. Per-ko sistematično raziskal velike kapniške in vodne jame na Notranjskem. Raziskovanja se bodo vršila v kotlinah pri Ložu, Cerknici, Planini, Postojni in po kraški planjavi med Planino in Logatcem. Temeljito raziskovanje vseh votlin po teh krajih je pripravljalno delo za osuševanje notranjskih kotlin. Elektroradiograf »Ideal« ima od srede 8. do petka 10. februarja sledeči spored: Ponarejen denar. (Komično.) Starine iz Pozzuoli. (Naravni posnetek.) Prava materina ljubezen. (Drama.) Muzej kraljev. (Naravn* posnetek.) Anarhist brez veselja. (Komično.) Dodatek k zadnjima dvorna predstavama ob 7. in pol 9.: Šport v indijski armadi. (Slika v barvah.) S ceste. Včeraj zvečer je padel vsled pijanosti v Wolfovi ulici na tlak nek 561etni delavec, katerega so nezavestnega prepeljali na magistrat. Na Radeckega cesti je snoči nek dobrovoljček nadlegoval mimoidoče občinstvo. Poklicani stražnik ga je odvedel v zapor. Na Dunajski cesti je nek brezposelni natakar beračil od hiše do hiše. Ker je bil preveč nadležen, ga je stražnik aretiral. Na Zaloški cesti je neka ženska iz sovraštva prišla pod okno nekega železniškega uslužbenca, ter mu tolkla tako, da jo je moral stražnik odstraniti. Nesreča. Včeraj popoldne je na dvorišču na Dolenjski cesti št. 2 zidar Jožef Zamljen tako nesrečno padel, da se je- na glavi težko telesno poškodoval. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. V Ameriko se je včeraj z južnega kolodvora odpeljalo 24 Slovencev in 18 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, odnosno najden nahrbtnik, v katerem je bila volnata jopica, spodnje hlače in nekaj papirja; zavitek, v katerem ie bil klobuk in robci; dežnik in črn klobuk. — Sobarica Kat i Martinčeva je izgubila srebrno žensko uro z dolgo, rumeno ovratno verižico. Damska godba svira danes in jutri v kavarni ;>Leon« na Starem trgu. V em vclllccm in voillhom šentlaliobsHesa okrola! »Gospodarsko napredno društvo za Šentjakobski okraj« Ima razgrnjene volilne imenike za prihodnje občinske volitve v Ljubljani v Četrtek, il ne 9. februarja v gostilni Srakar-Bablč na Dolenjski cesti, v petek, dne 10. februarja v gostilni Č e š n o -var na Dolenjski cesti, v soboto, dne 11. februarja v gostilni prt »Sodčku« v Hrenovi ulici; v nedeljo, dne 12. februarja v gostilni pri Zupanu na Sv. Jakoba trgu. V četrtek in petek so razgrnjeni od 5. popoldne do 8. zvečer, v soboto od 5. popoldne do 10. zvečer, v nedeljo pa od 10. dopoldne do 8. zvečer. — Ker so volilni imeniki skrajno pomanjkljivi, se gg. volilci in vo-lilke v svojo in strankino korist pozivajo, da se pridejo prepričat, če so vpisani v volilnem imeniku, ali kako so vpisani, ali če sploh niso vpisani! Narodna obramba. Podružnica sv. Cirila in Metoda v Mostah priredi v nedeljo v gostilniških prostorih g. Elije Predovića po domače pri »Miškotu« na Selu veliko predpustno veselico. Za zabavo je preskrbel odbor kar najbolje. Svi-ral bo domač šramcl - kvartet, postavljeni bodo paviljoni in uprizori se Murnikova burka »Napoleonov snmovar«. Podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda« Vič • Glinee je priredila preteklo nedeljo pri Končanu v Rožni dolini lepo uspelo veselico, ki se je je udeležilo izredno mnogo rodoljubnega občinstva. Družbo je zastopal na veselici g. potovalni učitelj A. Beg. Prireditev je imela prav lep gmoten uspeh. Društvena naznanila. Dramatično drnštvo v Ljubljani ima dne 8. t. m. od borovo sejo ob 6. zvečer v kavarniški sobi Narodnega doma, h kateri č, gg. odbornike s tem najuljudneje vabi — predsednik. VII. družabni večer Narodne čitalnice v Ljabljani se vrši v soboto, 11. februarja v vseh čitalniških prostorih Narodnega doma. Ker je to najbrže edin večer v tem mesecu in ho torej prihodnji šele sredi marca, pričakujemo, da bode sobotna prireditev enako dobra ko dosedanje po udeležbi in zabavi. Trlglavanski ples 19. februarja v Ljabljaai. Pripravljalna dela sa veliko slavje 351etnioe nkartcmHasfp tehničnega društva »Triglav« ia Gradca so sedaj končana in vabila po večini razposlana. Končajo se slovesnosti, kakor znano, z velikim plesom v prvem nadstropju ljubljanskega Narodnega doma. Ker se ples pred 9. uro ne bo pričel, se udeleže vsi slavnostni gosti gledališke predstave in sicer bo 19. februarja zvečer Hrvata Albinija opereta »Baron Trenk«. Gledališče se prične ob 7., da se omogoči vsem obisk gledališča in Trigla-vanskega plesa, pri katerem sodeluje celotni orkester Slov. Filharmonije. Razven nficijalne slavnostne polone-ze je ves večer posvečen neprisiljeni zabavi, zato naj se brez strahu glede toaletnega vprašanja udeleži tega plesa vsak naroden Slovenec. 351etniea akad. teh. društva »Triglava«. Te dni so se razposlala vabila na slavnost, ki jo priredi akad. Aeh. društvo »Triglav« v Gradcu ob priliki svoje 351etniee dne 19. t. in. v Ljubljani. Da ne bo kakih nesporazumi jen j, smo pooblaščeni izjaviti, da veljajo dotična vabila ne samo za gospode, ki so jim bila doposlana, marveč tudi za njihove rodbine. Maškarada ljubljanskega Sokola. Tradicijonalna niaškarada ljubljanskega Sokola na pustni torek se letos vrši pod devizo »Emona — Ljubljana (Ljubljanska zgodovinska redu ta) .<■: Društvo za zgradbo in vzdrževanje sokolskega doma tel. društva Sokol I. v Ljubljani je imelo včeraj svoj H. redni občni zbor v gostilni br. Zupančiča na Ahaci je vi cesti. Predsednik društva br. Ivan Kostevc otvori zborovanje, pozdravi vse navzoče ter se spominja umrlih članov br. Jerneja Bahovca in br. Ivana Škarde, nakar se navzoči v znak žalosti dvignejo raz sedeže. Nato se zahvali Sokolu L, Ženskemu tel. društvu, naprednemu časopisju in cenj. damam za naklonjenost ter da besedo tajniku br. Drmelju, ki poroča, da je imelo društvo začetkom preteklega leta 129 članov. Med letom jih je pristopilo 44 in izstopilo 23. Danes šteje društvo 150 rednih in 5 ustanovnih članov. Društvene zadeve so se obravnavale v šestih sejah. Poročilo blagajnika br. Mulačka izkazuje, da je im"do društvo v preteklem letu 1150 K 57 v dohodkov in 442 K 22 v izdatkov, torej prebitka 708 K 35 v. Skupno premoženje znaša 2371 K 83 v. V imenu veseličnega odseka pereča br. Bukovic, da je društvo priredilo ljudsko veselico, ki je vrgla 134 K 62 v čistega dobička. Pri sledečih volitvah je bil izvoljen predsednikom zopet br. Kostevc; ker pa ta izvolitev odločno odkloni se izvoli per acclamationem br. dr. Pavel Pestotnik predsednikom In br. Anton Bončar podpredsednikom. V odboT se izvoliio bratje, oziroma sestrp Zupančič, Skubic, Mula-eek. Jug, Verovšek, Počivalnik, Tvoz-man. Črne ter Ana Didekova in Marija Grmova. Namestnika brata Poljšak in Osterman, preglednika računov pa Adamič in Jernej. Sledijo različni predlogi, kako pridobiti društvu čim več članov. Ko je predsednik br. dr. Pavel Pestotnik izdavil, da bo odbor v prihodnji seji vzel vse te predloge v pretres, je zaključil občni Zbor. Slovenski športni klub. V gornjih prostorih »pri Roži« se je vršil snoči IV. občni zbor slovenskega, športnega društva. Predsednik gosp. inž. Prelovšek se je spominjal v svo-iera poročilu umrlega člana dr. Friedricha, člani so se v znak žalosti dvignili s svojih sedežev. Zahvala gre tudi mestni občini ljubljanski, ki je brezplačno prepustila les za na-nravo, oziroma popravo dveh mostov. Iz drugih odborniških poročil povzamemo sledeče. V klubu se je gojil zimski Šport, veslanje in tenis, izpo-sloval je svojim članom znižane vozne listke za progo Ljubljana-Bohinj-**ka Bistrica. Priredila sta se 2 izleta. Klubovo sankališče se je otvorilo 16. januarja, napravila sta se dva nova mostova in izvršile poprave. K čolnarni so se napravili novi nasadi, čolnov je 20, 5 dirkalnih, 15 zabavnih čolnov. Društvo je podpiralo tudi zanimanje med srednješolsko mladino, vendar se to ni moglo v toliko izvršiti, kakor je to klub želel, ker ministrstvo ni podpiralo to akcijo. Tehnično vodstvo veslarstva je imel dr. Lavš, gospodarske funkcije je opravljal g. Jenčič. Za tenis je nalel klub prostore Sokola na dirkališču, vendar pa je v tej stroki zanimanje nazadovalo. Članov šteje klub 120, od katerih je igralo tenis 32. 39 pa se je udeleževalo vesljania. Klub je v prijateljskih stikih z Veslaškim klubom Slavija v Pragi, Češko lawu tenis associjacijo v Pragi in Hrvaškim akademičnim športnim klubom v Za-grebn. Denarnega prometa je imel športni klub v preteklem letu 9033 K 75 v in sicer prejemkov 5036 K 20 v in izdatkov 4897 K 55 v. Premoženje društva obstaja v Čolnarni in drugih športnih napravah ter znaša nad 5000 K, dssiravno izkaznic bW«jui-kovo poročilo nepokritih 2982 K 24 v. Proračun za leto 1911 izkazuje 2300 kron prebitka. G. svetnik Retch predlaga blagaj. absolntorij s zahvalo. Sklenilo se je nadalje pritegniti tudi srednješolce k veslanja, tenis pa se Ifcpremsui v toiito, da se vsema t nn- Jem seino eno icr&te, pobira od članov mesečno z« igranje Mnp 2 K, da pa ai morajo kupiti člani sami log«. Pri volitvah je ostal stari odbor, s vzklikom pa sta bila izvoljena rexi-sorja gg. Korenčan in kfejač, v razsodišče pa istotako gg. dr. Janko vi-tez Bleiweis in Demeter vit Bleivreis, dr. Kokajj, Pavlin, dr. Prauoseis, dr. Triljer, Trnkoczy in Poklukir. Na občnem zboru Sokola na Viču, ki 6e je vršil v nedeljo, dne 5. t. m. je bil izvoljen sledeči odbor: starosta Jos. Tribun, podstarosta Fr. Boltežar, načelnik Avg. Praprotnik, odborniki: Iv. Gašperin, J el očni k Viktor, Ferdo Balija, Josip Lojk, Mihael Mihelčič in Iv. MihelČič. Namestnikom pa Fr. Gradišar in Oto mar Herman. Vodnikova beseda Čitalnice v Šiški je imela najlepši moralni uspeh. Pevski zbor nam je zapel pevske točke z največjo preciznostjo, zlasti so ugajale koroške narodne, ki jih je izdala Glasbena Matica. Kvartet (J. Burger, Fr. Zajec, D. Mohar, L. Burja) je zapel »Oj slovenska zemljica« tako dovršeno, da smo se čudili. Pevski zbor je še tudi po vzporedn zapel vrč pesmi, izmed katerih je nekatere kakor »Lepa nrša domovina« vse občinstvo stoje pelo. Tamhnraški zbor je pridno in izvrstno sviral ves čas in izpolnjeval program v največjo zadovoljnost. Tudi ta je pokazal, da vidno napreduje, tako da lahko nastopi na vsakem glasbenem večeru. Sploh je bila zabava tako prisrčna in domača, da je pustila pri zbranem občinstvu najlepši vtisk in da je vsakdo izrazil željo, naj bi Čitalnica priredila še več takih večerov. Splošno je bilo občinstvo zadovoljno tndi z izborno postrežbo g. restavraterja Zajca, ki je točil izvrstna svoja vina in postrepr**! z izbornimi jedili. -- Čitalnica v Šiški na.i ostane na zncrtani poti in uspeh ne bo izostal nikdar. Prosueta. Slovensko deželno gledališče. Jutri, v četrtek, se poje drugič za nepar - abonente Srečka Albinija velika opereta »Baron Trenk«, ki ugaja čim dalje bolj ter spada med najlepše operete poslednje dobe. — V soboto se igra prvič za par - abonente velezanimiva komedija iz vojaškega življenja »Na dolovskem gradu«, spisal Fran Herczeg. V tej komediji imajo glavne vloge gdč. Wintrova, gdč. Setrilova, g. Nučič, g. Bohu-slav. g. Bukšek in g. Skrbinšek. — V nedeljo popoldne ob 3. se poje Fallo-va opereta »Ločena žena«; — zvečer pa prvič v sezoni G. Puceinija najlepša opera »Boheme« (iz življenja ciganskih umetnikov). Vlogo Rudolfa poje kot gost g. Pavel Gosar. — V torek »Boheme«. Milit pa španskem svetu. — Odlikovanje poslanca dr. Tresle • Pavičiča. ^lavjansko obšče-^t-vo« v Sofiji, eegar predsednik jc vseučilišči profesor S. S. JBobčev, je na svojem drugem občnem zboru imenovalo za svojega častnega člana hrvaškega državnega poslanca dr. Tre-sić - Piiv i čiča. — Korporal — pesnik. Pri 7S. pehotnem polku v Osjeku služi korporal Pavel Šimić. Poveljnik tega polka, polkovnik pl. Matašić je opazil, da se Šimić mnogo bavi pesništvom. Poklical je Šimiča pred se ter mu velel, naj mu predloži svoje pesni. Polkovniku so korporal-j ve pesmi zelo ugajale. Izročil jih je pisatelju dr. Ivanu Krnicu v presojo. Dr. Krnic je pesmi prečital ter izjavil, da ima Šimić brezdvoma pesniški talent in da bi se razvil, ako bi imel priliko se temeljito izobraziti, v prav dobrega pesnika. — Hrvaški umetniki iu mednarodna umetniška razstava v Rima. Oddelni predstojnik za u k in bogo-častje dr. Milan Amruš je lansko leto v hrvaškem saboru obljubil, da bo Hrvaška dobila na mednarodni umetniški razstavi v Rimu svoj poseben paviljon. Ta obljuba pa je bila zgolj obljuba, zakaj Hrvaška ne dobi na razstavi svojega paviljona, da, ogrska vlada je celo odbila zahtevo, da bi se hrvaškim umetnikom odkazala v madžarskem paviljonu posebna 6o-'ba za razstavo njihovih umotvorov. Z ozirom na to je del hrvaških umetnikov sklenil, da se mednarodne umetniške razstave v Rimu sploh ne udeleže, ostali hrvaški umetniki na čelu jim kipar Ivan Meštrovič pa so se odločili, da bodo razstavili svoje umotvore v paviljonu kraljevine Srbije. _ Rožne stw«m * Kuga v Aziji. Iz Fudsjabaua, predmestja Cbarbina javljajo še ved* ©o, da umre tam na dan kakih 150 ossb sa trata, tabo da bo t mio dneh ▼se prebivalstvo popolnoma isnarla. Kljub strašnemu mraan ss rasiirja po mestu nem osen smrad, V Hala«' Čanga, Asihnu, Zisikarju, Kvan-čengeiju in Mukdenu umre na dan več sto ljudi za kugo. V Hulančengu so nagrmadili mrliče na samrslo reko, da jih spomladi voda odnese. V Zizikarju so pomrli skoro vsi zdrav-niki. Poročevalec »Nosroje Wremje« piše, da je skrajno potrebno, da brani Rusija svoje meje proti razširjanju kuge s močnimi vojaškimi posadkami. Kuga v Mandžuriji je prolog velike tragedije izumrtja kitajskega plemena. — V Charbinu je umrlo za kugo včeraj 20 Kitajcev iu 2 Evropejca. Izmed ruskega sanitetnega vojaštva je zbolelo včeraj in predvčerajšnjim 10 moš. — Kitajska vlada mti vse evropske velevlasti, da naj pošljejo na Kitajsko svoje zdravnike, sicer izumre velik del vsega prebivalstva. — Iz Japonskega gre te dni bakterijolog Kitasato v Mandžurijo študirat varnostne odredbe proti kugi. Japonska vlada je zahtevala od parlamenta kredit v mesku enega milijona jenov za boj proti kugi. Telefonsko in brzojavna porodio. Državni zbor. Dunaj, 8. februarja. V današnji seji državnega zbora je kot prvi govornik repliciral trgovinski minister VVeisskirchner na izvajanja včerajšnjih govornikov v vprašanju kroš-njarskega zakona. Med njegovim govorom je prišlo do ostrega ren-kontra med ministrom in njegovim kolegom krščanskim socijalcem Hei-lingerjem. Za njim je govoril poslanec Malik. O Snstcršlču. Dunaj, 8. februarja. Včerajšnji dogodki v parlamentu in nastop dr. Šusteršiča napram Cehom, je vzbudil v vseh političnih krogih splošno ogorčenje. CeŠki listi se obširno ba-vijo s Šustersičem in njegovim nastopom. Listi pravijo, da njegov nastop ni bil le navadna nevljudnost, temveč tudi velika nehvaležnost in briskiranje čeških prijateljev. Praška »Union« poudarja, da je dr. Šu-steršič prav izdatno upotrebljeval pomoč Cehov, posluževal pa da se je te prijateljske pomoči samo, da zasleduje svoje strankarske namene. Ko se je pa približal svojemu cilju, je za hrbtom svojih pomočnikov sklenil z vlado kupčijo in brezobzirno zapustil češke poslance ter jih briski-ral. »Narodni Listv« se bavijo s situacijo in pravijo, da so oni že izdav-na razjasnili, kaj so klerikalni Slovenci, ter je bilo to jasno češkim poslancem, samo agrarni in radikalni češki poslanci tega niso hoteli verjeti. »Narodni Listy« prinašajo potem tudi besede Poljaka Jaworskega, ki se. je izrazil o ŠušterŠiču že pred časom tako: »Ko bi bil Susteršič most, jaz bi preko tega mostu ne hotel nikdar iti.« »Narodni Listy« kritizirajo potem še dr. Šusteršicevo delovanje v »Cniji« in pravijo, da je vedno izrabljal svoje češke prijatelje. Prav nazorno opisujejo potem včerajšnje dogtidke. Ko je vprašal predsednik dr. Šusteršiča ie v proračunski dvorani, kaj namerava, mu je ta s priučeno pozo odgovoril: »Tega vam ne morem reči, to ji klubova tajnost, čez pol ure vam razjasni to Korošec« Kakih 5 minut nato je podal dr. Susteršičev adjutant dr. Korošec izjavo, da klerikalni Slovenci nimajo nič proti zaključku debate o italijanski fakultetni predlogi. »Narodni Listy« končajo svoja izvajanja nekako tako - le: »Danes zvečer je ples v »Slovanski besedi«. N<* vemo, ali se mora priti le maskirano, toda, če bi 6e pokazal tam dr. Susteršič, bi ga morali zapoditi češki poslanci: »Ven iz te dvorane, ker za vas ni prostora med nami. Doli z vašo krinko! Pojdite svojo pot!« V današnjem večernem listu prinašajo »Narodni Listv« dokaz, da je definitivno razbit edini skupni jugoslovanski visokošolski odsek, ter pristavljajo k temu: »Će je dr. Susteršič bil tako neznačajen, da je zapustil svoje jugoslovanske kolege, kako šele je ravnal s svojimi češkimi prijatelji!« Glombinskl in šnlferajnske Šole. Dunaj, 8. februarja. Glede subvencije sulferajnskim šolam v 6iski in na Jesenicah izve naš dunajski urednik iz popolnoma zanesljivih virov, da sedanji železniški minister Glombinski pri tem ni nič kriv. Ko je svoj čas prevzel reaort železniškega ministrstva Derschata, je izdal na vsa ravnateljstva, med njimi tndi na beljaško železniško ravnateljstvo, ukaz, da naj ravnateljstva iz posebnega fonda dado subvencije onim šolam, katere posečajo otroci železničarjev. Tako se je potem tndi zgodi- la, aa je beoaifeo ravnatemtvo sna-vsaeijoniralo nemške laifisrajaske šola. Glombinski js takoj, ko j* izve. del o poročila v »Slovanskem Narodu« glade subvencij šnlfsrajnskim šolam v Sinki in na J sečnica h, uvedel strogo preiskavo in obljubil tozadevno korenito remadnro. Reorganizacija »Slovanske Enote«? Dunaj, 8. februarja. Napram vestem, da se reorganizacij«ki odsek »Slovanske Enote« sploh več ne sestane, se je v parlamentarnih krogih razširila vest, da je poslanec Udržal sklical sejo tega odseka na danes zvečer. Po točnih informacijah na merodajnem mestu, je ta vest popolnoma neresnična, Res pa je, da bo imel češki odsek za reorganizacijo »Slovanske Enote« sejo, v kateri bo razpravljal o 5 točkah, tičooih se reorganizacije. Iz proračunskega odseka. Dunaj, 8. februarja. Za predsednika proračunskega odseka je bil izvoljen nemški nacijonalec dr. Skedl. Ker pa je čisto gotovo,da bodo v proračunskem odseku sprejete dr. Korošce ve vseučiliške resolucije, za kate-r? bodo glasovali razen nemških na-cijonalcev in nemških krščanskih socijalcev, lahko pride dr. Skedl, da bi moral v plenumu zastopati stališče odsekove večine glede slovenskega vseučiliškega vprašanja, kar bi bilo v nasprotju s stališčem, ki ga je zavzel nemško - nacijonalni klub nasproti temu vprašanju. Zato je nemško - nacijonalni klub pozval dr. Skodla, naj takoj odloži predsedstvo v proračunskem odseku, ako bi bile sprejete dr. Korošce ve resolucije. »Poljski klub« fn vseučiliška stavka v K rakovu. Dunaj, 8. februarja. »Poljski klub« je v svoji današnji seji sklenil, da ne bo podpiral predloga soci jal nedemokratskih poslancev, ki ga vhrže erlede dogodkov na vseučilišču v Kra-kovu. Konec semestra na krakovskem vse-uciliscu. Krakov, 8. fobruarja. Rektor je objavil sklep akademičnega senata, da se zimski semester zaključi in da se poletni semester prične lo. marca. V letnem semestru se bodo dijaki sprejemali samo proti posebnemu re-verzu. Potovanje ruskega carja preko Avstrije, Pariz, 8. februarja. »Echo de Pariš« javlja, da pride car Nikolaj poleti na južno Francosko in da bo pri tej priliki potoval preko Avstrije. Na potu bo posetil avstrijskega cesarja. Kuga. Pariz, 8. februarja. Po vesteh iz vzhodne Azije je tamkaj jela kuga polagoma pojemati, vendar pa razsaja po posamnih krajih Še s strahovito intenzivnostjo. V mestu Budziaera-nu so v zadnjih dneh sežgali 3800 mrlieev. Sedaj leže mrliči po ulicah, ker je pošel ves petrolej. Petrograd, 8. februarja. Iz Har-bina dohajajo strahovite vesti o ku-pri. V reki H urban so nakopičene cele jrore mrlieev. Mesto Budziagan je skoro popolnoma izumrlo. Preje je imelo 40.000 prebivalcev, sedaj jih štej« 4000. Izdajatelj in odgovorni urednik t Rasto Pustoslemšek. it. 94. (Par). Drast. prodal. 2098. V četrtek, 9. fsbmarja 1911. Nova oper« ta I Petit: Hevs aparata! Baron Trenk Opereta v treh dejanjih. Uglaabil Sraeko Alblal. Besedilo spisala A. SL Wilaer in g. Bodaaskj. Poslovenil Cv. tolar. Uprizoril Jos. Povhe. Kapelnik Ed. Czajanek. Blagajnica se odpre ob 7. ari. Začetek ob 7*3. irl. Konec ob 10. Žitno omnm v Budimpešti* Dne s februarja 1911. T m r m i tt- Menica sa sprli 19" . • aa 50**1140 » • oktober 1911. . za 50 kg 10*9o Rž za april 19U ... is 50 kg & 15 Ko uza za maj 1911 ... zs 50 kg 583 Oves za april 1911 ... as 90 kg 859 ■ f aktiv. Nelapremenjano. _.__ Na želodcu boleha'joctm ljudem priporočati js porabo pristnega *ftUII*fet a MdHU-aratta-, ki je preskusen© domače zdravilo In vpliva na želodce krepllno ter poapeMlno na prebavljeni« In sicer z rastočim vspehom Skatljica I K. Po postn ! vanja Stanje barometra v mm Ij I Nebo 5 i 7. * 2. pop. 74 9 -37 slab sever del. oblč. . ! 9.zv. 742 8 —7*8 sr. jug jasno 9.1 7.zj. 738 1 11-6 sr.svzhod del.oblač. Srednja včerajšnja temperatura 6*1d, norm. —l 0\ Padavina v 24 urah 0 0 mm Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da ie naš ljubi oče in stric, gospod i 521 Fran Sedlar ćevl|arsk! mojster včeraj, dne 7- t. m. ob 1. popoldne po daljšem bolehanju, v starosti 73 let, previden s tolažili sv. vere, preminil. Pogreb nepozabnega rajnika ss vrSi jutri v četrti k, dne 9. februarja %. I. ob pol 3 popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 8. februarja 1911. talvjoti ostali. ia ftall ataib* pri kaki večji opekarn«. Prevzame tudi akord. 431 Ponudbe na upravni&tvo »Slov. Naroda« pod yfDalovodla41. Ženitna ponudba, š Mlinar. 38 let star, neoženjen, kl bi rad prevzel majhno posestvo z 12.000 K ali mlin v zakup, želi, ker mu manjka po* 2nanstva, tem potom za ženo kmetsko dekle ali vdovo, 30 let staro, s 6000 do 8000 kron premoŽenja. — Dopisi pod lil" na upravniMvo »SI. Nar.« 3,1 iJđMti in muti uft, lil A z velikim vrtom inp rili Jk bližao 4 orali boste, I mil priprsvaazamkoobn llll aa okrajni cesti, aa t* pitata raka asa* — Vprašati je pri lastnika: Jssip Stalan«.««, gastUnlsaria v Trnovem 74 pri Uiraki Blstrtoi, Gostilna n Turjaškem trgu 1 (M .Katoliški ion') Natančno s° poizve pri stavbni tvrdU Subi6eva ulica it 5. 520 Hoke razpoSiliam vsako sredo in Četrtek t tedDaL Cena kg 1 K 40 v po poStnem povzetju. Manj kakor 4 kg se ne odpošilja. Ivan Krasova«, 517 ribić, Stari trg pri Rakeka. aa odda na Dolanfaki cesti nasproti Rakovnika v novozgrajeni hiši, in sicer po 2 sobi, kuhinja, klet in nekoliko vrta, tudi no 1 *oho in kuhinjo. — Poi?ve sp - Ulica na Grad 7 in pri mag. sljgi L Bavcn. 513 Dve majhni h i & i z gostilno se zaradi preselitve po nizki ceni prodasta. proda se pa tudi v privatna hiša z velikim vrtom in več parcelami za stavbišča pri glavni cesti. Odda se tudi velika klet. Več se poizve v restavraciji ,pri Zvezdi* \ .*. v Spodnji Šiški. .-. /. 388 Bela stara vina, počenši od 48 X, cviček in črna vina, slivovico, slavonsko rakijo priporoča 354 ;. En. Mmmi Beloiar. Hrvaško. J Danes in jutri domsklkoncsrt. £a obilen obisk se priporočata Leon in rani Pogačnik. Vabilo na redni občni zbor posojilnice za loški potok, Drago, Cravo in vse sosedstvo, ki se vrSi v nedeljo, dne 19. svečana 1911 ob 3, uri popoldne v prostorih gosp. Ivana Lavriča v Travnika. DNEVNI RED: 1. Poročilo oačelstva X Poročilo nadzorstva. 3. Odobreaje letnega računa. 4. Razdelitev čistegs dobička aa 11910 5. Volitev oačelstva. 6. Volitev asdiorstva. 7. Slučajnosti. V slučaju, da bi prvi občni zbor rad premalo udeleibe nt bil sklepčen, as beA vršil 1 uro pozneje drug občni zbor na iste« mestu, z istim dnevnim redom, ter bod« sklepal brez ozira na Število udeležencev 516 MAČIilTVO« lfSCCltlrt© Sip ako imae nahod ia ste hrtnevi, zsolessat tsr teika dihata, Felelrjev fluid s snsmko sEls^fluids. Mi lami mo M prepričsli pri bolsčinab v prtih, vratu itd O Oj'gofN zdtstilnero, kašelj blaiačcm, osvežujočem učinku. Tacat aa poiskosnjo 5 kroa, % tacata % fcroa dO vinarjev franku. Lsdslaje ga samo lekarnar E. V* Fsller * gtabiei« Elaia trg Ut aa HfVaatsM 3078 SEB Telefon štev. 16. L**« W- ustanovljen« delniška družbe 427 Telefon atev. tt. KRANJSKA STAVBIMSKA DRUŽBA V LJUBLJANI Stavbno podjetništvo; pisarne ia arhitekturo In etevbneteknISke atola | tseereftve in mizarstvo e strojnim obratom mm stevbna In fine dela § opekarne s strojnim obretem v Kosezah in ne Vienj kamnolomi v Posfpeel in v Opatiji. —- Priporoča ee za stevbna dele veeke vrsto. Restavracij v Prešernovi ulici 9 v Restavracija 503 M lipi". /idovsHa ulita št. 5 ss odda cd 1. avgusta 1911 naprej. Si- Lasulje za gledišča od 3 K naprej; brade 1 K i dolge 1 K 20 ?; krep za brade meter 1 K; lim za brade, šminke, puder in druge potrebščine za markiranje, vse po zmernih cenah. Barve m lase in brado „NeriU" od dr. Draileja v steklenicah po 2 K m 4 K priporoča S. STRM01I, Ljubljana Pod Trančo št. 1« ?26i Bar kakor tudi drugo zlatnino priporoča po nizki ceni FR. P. ZAJEC tL«*e v špedicijo spadajoče prevoznine iz vseh in v vse kraje, po najnižjih tarif h. — Prevaža pohištvo v novih, patentovanih pohištvenih vozeh na vse kraje, tudi v 2010 inozemstvo. s Javarski tvor. Ustanovljeno leta 1908. JavarsM dvor. Ustanovtjeno leta 1908 Sprejema na zalogo razno blago, pohištvo itd. Krasna, suha in čista skladišča so na razpolago. — Nabiralni promet Dunaj Ljubljana in obratno zastopan v vseh večjih mestih. — Mnj zastopnik na Dunaju je Kari Lawi, špediter, Dunaj I, Schulhof 6. državnim, železniškim in deželnim uradnikom pod najcenejšimi in najugodnejšimi pogoji proti dolgoletnemu odplače-Višine dveletnih prejemkov, daje Spela kredytowa czlonkdv Towarzyttwa wza-uDez pleczeu i K:akowie. Baszfova i Pojasnila se dajo gratis in franko. 264 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani D«M<*h> sia*nica k MNMW> Stritarjeva ulic« štev. 2. * Podrsialee v Splleta, Celovca, Trsta ia Sarajeva. Sprejema vloge u up« a u tena raka kr ju M 1j 01 nrutije m iae vlea a) Bsta TT |2 ' 32 Xinje m sraiajs srefte ia vreuntic papirje nek ml a |2 [O m catvaea kara. I ! aVaVJ 03 R7 Priporočamo našim gospodinjam KOLINSKO CIKORIJO iz edine slovenske *, tovarne v Ljubljani Prva kranjsk 1505 aročila sprej izvozna pivovarna in sladarna na Vrhniki priporoča svojo izborne izdelke. a tudi Ljubljanska kreditna bank a v Ljubljani. NAZNANILO PRESELITVE. 51. občinstvi1, javljam, da sem preselila svoje specijalno trgovino z izbranimi parfami in roknolcainl :: iz Sodie ulice št. 4 na :: dunajsko cesto 12, v J^athiansvo hišo. Priporočam se za obilni obisk in beležim s spoštovanjem Otilija jjraeko. X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X 96 X X X 5C X XXXXXXK^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX £ " - . j ' •! - TRMO RIME Kut lijssijS) lMjiruatuejo in oajceuejo krnio mlečni /.IhiiI. konjem in prešičera priporoči tovarna olja Orehove tropine vsebujejo K1 , proteina iu uu« seote. torej trikrat več kakor pšenični otrobi. Cena zmletim tropinam je K 18-— za 100 kg z vrečo vred. Zahtevajte vzorce in navodila. Itake brikete in kosovni premogi najboljše in najcenejše kurivo za peči, podkurilna drva nepotrebna, (navodilo zastoni) priporoča po nafnižji ceni ,,1/OŠkO skladiftCO premoga/1 Nova nI. 3. v Ljubljani. 4292 Kapajte In zahtevajte edino la 01 in METODOV Hi je najboljši. 13 Glavna »loga pri Prti slav, zalogi čaja in rama aa debelo ? Ljubljani, Rožna ulica itn. 41. Najbolj pripravne in varne moporiiniRe /a krmo, siamoreznice, preše in stiskalnice za sadje in grozdje, re bi jače, reporeznice, motorje, ielez. blagajne, na* grobne križe, stavbene potrebščine in vso drugo ieleinlno se dobiva najcenejše in najboljše pri znani 2015 veletrgovini z železnino in poljedelskimi stroji FR. STUPICA v Ljubljani Marije Terezije cesta št. 1. Zahtevajte ponudbe! Cene nizke! 13 mm trn m sa Ustanovljena leta 1832. odda stavbno pometi m Sopantit v Ljubljani. 399 Dobro vpeljana, zelo obiskana na Gorenjskem poleg železniške postaje se proda iz proste roko po primerni ceni. Zelo pripravna, brez konkurence za vsako trgovino. Cena po dogovoru. Polovica kupnega zneska zamore ostati na hiži. Kdor je ku^ec, naj /gla^i pri Aatsatu Pogačnika, posestniku in tup&nu v Fodaarta, kateri mu da natančnejša pojasnila. 4*7 Ustanovljena leta 1882. Rezervni zaklad nad pol milijona kron. Stanje hranilnih vlog s dvajset milijonov kron. (O II efska posojilnic Mil. fflnilhr! Pomiadna iit tolefta sezifa 1311. Kupon i 1 kupon 7 kron i/rrl«. riptrniH uiw$ i mmm mm n&\wm zsirup i neomejeno imu ljubljanske okolice v lastnem zažrožnem igen k jjjgjjfca testa jja 18 obrestuje hranilne vloge po čistih ♦1 2 jO brez odbitka rent-.*. nega davka. .*. Telefon mi 185 intersrtian. Račun: pri avstr. pošt hran. št. 828.406 pri ogr. pošt. hraii. št. 19 864. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dneva dviga. i Posije na nla po 574% brez amortizacije ali na amortizacijo po dogovora. Eskomptuje trgovske menice. mm Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000-— aa as Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000. Večji priložnostni nakup! Spalna soba iz crehovine, eiekfr. lesieac ia sve-tilika, o*t*ara za kaiiso ia stelaie, otroška postelja, omota, sliko > d Puckov motor s stranskim vozom 3V2 HP se zaradi poman i kan :a prostora naičpneie prof! a v Hrenovi ulici štev. 19. 482 J« Zamljen čevljarski mojster v Ljubljani, Sodna ulica št. 3 izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Izdelale iedi prave gorske ia teiavađske čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. 2-.5 9 S o3ni iSa&titifii &$i»0€t0H pzrpozoca, fiioStifie $da šficf-^anefi Sb3 JFzanco. 239 Šattti 64o6nfii vedno pti» »> hafiovi in tasne cvctficc •\ Soma izjotoućjcnč* .\ XIX Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče itd. X S X Ljubljana x m x Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski itd. X Lastnima ia tisk »Narodne tiskaraocu LSB