t./№ 12
December/Dicembre '99
letnik/anno IX
Vsem občanom občine Piran in uporabnikom naših storitev Želimo, da bi jim praznični dnevi prinesli veliko veselja, v novem letu pa ?dravja in sreče. Naj bo skupna skrb ?a lepše in čistejše okolje prisotna v naših mislih in dejanjih tudi v letu 2000. Javno podjetje OKOUC Piran d.o.o.

£

ШШТШ ШШАШМ

Spoštoi/cmi posfouni pa/itne/iji, gostje in fc/tajant!
^V tmutfcih, fco se sta/io ßeto posüai/ßja in se g nagfcco p/iibßißuje novo tisočletje, i/am ge&mo vesede logične p/iagmfce, i/eftfco fidiiavja in posCoi/mfo uspefooi/
i/ p/iifiajajo&w Vetu.
i

Občina piraN Comune di pirano
K pričakovanju začetka novega tisočletja ter ob bližajočih se praznikih voščim vsem občankam in občanom Občine Piran vesel božič in srečno novo leto.
In attesa dell'inizio del Nuovo Millennio e inpros-simita' delle Feste formulo a tutti i cittadini del Comune di Pirano i miei migliori auguri di un Buon Natale e un felice Anno Nuovo.
Županja - II Sindaco Vojka Štular, prof.
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
USTA UNITA
dei socialdemocratici
Piran - Pirano
Фладе občanke in obe ani, geßimo i/am p/iijetne bogične p/iagmfce, milino in prijavno ßeto 2000, da bi se i/am ißpoßnißa us a pričakovanja in i/am prinesßa mnogo ßdhavfa in osebnega gadoi/oüjsti/a.
Spomnejo se nas le za dan invalidov...
V tej rubriki pogosto predstavljamo bolj ali manj znane obraze. Gospe Ingrid Velikajne pa zagotovo niste imeli priložnosti velikokrat srečati, da bi se vam njen obraz lahko vtisnil v spomin. Pretežni del svojega življenja je namreč preživela za štirimi zidovi. (Novembra je dopolnila 40 let.) Ingrid Velikajne je ena tistih, ki jih je usoda priklenila na invalidski voziček. Gospa Ingrid je invalid od svojega poldrugega leta, po prebolelem meningitisu. Sama pravi, da je bila to posledica nepravilnega cepljenja proti otroški paralizi. Zlo nikoli ne pride samo, zato ima še nekaj drugih resnih zdravstvenih težav. Osnovno šolo je do šestega razreda obiskovala v domačem kraju, nato pa v zavodu za invalidno mladino v Kamniku. Tam je preživela 5 let in se izučila za šiviljo. Dolgo let je na zavodu za zaposlovanje zaman čakala na zaposlitev. Živi z izvenzakonskim partnerjem, ki tudi ima resne zdravstvene težave in triletnim sinom Luko.
Včeraj, 3. decembra, je bil dan invalidov. Kaj vam pomeni ta dan?
Do včeraj sploh nisem vedela, da obstaja tak dan. Meni ne pomeni nič posebnega; nič se ni razlikoval od vseh drugih, težkih dni.
Kako se preživlja vaša družina; oba s partnerjem sta nezaposlena?
Z materjo deliva pokojnino po očetu: 37 000 tolarjev mesečno. Ne eni ne drugi ne zadošča. Mož je nezaposlen, prejema 17 000 tolarjev socialne pomoči in 15 000 sit otroškega dodatka. Nekaj pridela na vrtu, na srečo pa imam dobrega tasta in taščo ter svaka. Včasih dobim kaj živil od Rdečega križa, a zadnje čase bolj slabo. Zelo odprtih rok sprejmem vsako pomoč, ki so jo pripravljeni dati dobri ljudje. Tega se ne sramujem.
Včasih pravijo, da so invalidi tečni, pa da zahtevajo preveč. Kakšno je vaše mnenje o tem?
To lahko reče tisti, ki ni poizkusil biti v naši koži. Nihče od nas ni srečen, ker je invalid. Že sama beseda nas zaznamuje. Moram biti trmasta, če hočem preživeti. Nekaterim je to tečnoba. Če se ne oglašamo, ljudje pozabijo na nas in se nas spomnijo na primer le za dan invalidov. Imamo pravico do dostojnega življenja, dela in pomoči.
Kaj vam pomeni vaš mali Luka?
Luka je naše veselje, čeprav je težko. Ljudje morda mislijo, kaj mi je bilo treba še otroka. Otrok ti napolni življenje tudi, če je težko. Prvič sem rodila pri petintridesetih. Fantek je umrl, ko mu je bilo pol leta. Smrt v zibelki. Bilo nam je hudo. Eno leto kasneje se je rodil Luka. Zdravniki so po pregledih v nosečnosti povedali, da bo zdrav fantek. Upam, da bo odrasel v zdravega fanta in da se bom lahko zanesla nanj, ko bo velik. On je moje upanje.
Kako se gibate po stanovanju in zunaj?
Stanovanje je zelo tesno: 35 kvadratnih metrov. V hiši se premikam brez vozička: oprijemam se pohištva, se kam naslonim. Skuham kaj enostavnega. Če je Luka poleg, ne uspem narediti kaj dosti, saj bi tudi on rad pogledal v vrele lonce. Zunaj se premikam na elektromotornem vozičku, ki ga imam komaj sedem mesecev, pa že odpoveduje. Včasih grem z njim do Lucije v trgovino in k tašči. Ima slabe gume in šibek motor - ni varen. Taksisti ne marajo zlagati vozičkov in invalidov v avto. Vedno sem v strahu, da bom ostala na cesti s praznimi gumami. Enkrat me je ustavil policist, češ da ne vozim pravilno. Ne vem, kod naj se sploh peljem. Od Parecaga do Lucije ni varno nikjer. Na Zavodu za rehabilitacijo invalidov Soča v Ljubljani sem poizkusila nov voziček, ki lahko naredi 15 kilometrov dnevno, vendar stane 3.500.000,00 tolarjev. Pripravljam dokumente, da bi preko Društva invalidov poizkusila za voziček zbrati denar od donatorjev. Upam tudi na pomoč vašega časopisa in vseh ljudi.
Kaj bi zaželeli sebi in drugim v letu 2000?
Zase si želim nov voziček, da bom lahko šla med ljudi, vsem drugim pa veliko zdravja.
Vsem invalidom želim, da bi živeli čimboljše in čimbolj neodvisno.
Milica Maslo
KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ in
i	—--, <„.,<. ........ ("^-^--■■гГ^ДИа
želita svojim krajankam
in krajanom ter vsem bralkam in bralcem radosten Božič in srečno leto 2000!
Naša nova telefonska številka: 674-42-14
PORTOROŽANOVO SRCE
Pomagajmo Ingrid do novega invalidskega vozičkal
Drage bralke in dragi bralci, združimo moči in zberimo potrebni denar! Omogočimo Ingrid nakup boljšega vozička, da se bo lahko lažje in bolje gibala in s tem pridobila večjo samostojnost! Računamo na vas, na vaše široko srcel
Kdor želi pomagati Ingrid Velikajne pri nakupu sodobnejšega elektromotornega invalidskega vozička, lahko svoj denarni prispevek nakaže na:
OBMOČNO ZDRUŽENJE Rdečega križa Piran -Pomoč gospe Velikajne Ž.R.: 51410-678-80581
Novoletni nagovor:
S staro ljubeznijo v novo tisočletje
Čeprav je čas v večnem Piranu običajno le ponižen služabnik, pa bo v naslednjih dneh prevzel glavno vlogo v epilogu iztekajoče se tisočletne zgodbe. Medtem ko z domišljijskimi barvami slika neznano, vznemirljivo prihodnost, polno želja in pričakovanj, se za trenutek s ponosom ozrimo tudi v preteklost.
Stoletje, ki ga bomo pustili za sabo, nam bo v spominu ostalo predvsem po bliskovitem napredku, blaginji, velikih znanstvenih odkritjih in umetniških stvaritvah. Številna so nastala prav v Piranu, kije s svojim toplim srcem vedno znova rojeval in privabljal cvet evropske civilizacije. ^	Žal pa se bo 20. stoletje v zgo-
} }	^ dovino zapisalo tudi kot stoletje
s	& # bolečin in tragičnih konfliktov,
stoletje svetovnih vojn, zatiranja narodov in zločinov proti človeštvu. Pirančani se vsako leto na svoj občinski praznik spomnimo, da smo se in se bomo znali postaviti po robu takšnim brezumnim politikam.
Tudi v obdobjih miru je bila pot, ki smo jo prehodili, pogosto trnova, a smo jo tako kot letos s skupnimi močmi znali izkrčiti. Zato sem prepričana, da nas tudi prihodnje leto čaka nadaljnji razcvet. Za pospeševanje razvoja našega osrednjega vira blagostanja smo v tem letu ustanovili Lokalno turistično organizacijo, ki bo imela v naši prihodnosti zelo pomembno nalogo. V občinskih procedurah so še zadnji postopki, ki bodo sprostili možnost za začetek njenega delovanja. Poleg tega smo v letu po volitvah uredili vse potrebne občinske postopke za razvoj obrtne cone v Luciji, ki bo z malimi podjetniki in podjetnicami ohranjala jedro naše skupnosti. Obogatili smo kulturno ponudbo, ki bo k nam zagotovo privabila številne goste. Prenovljeni Avditorij in nov kulturni hram, galerija Hermana Pečariča, sta pomembni popestritvi za naše okolje, ki ga bo kmalu krasilo tudi prenovljeno gledališče Tartini.
l/se to nam zagotavlja bogato kulturno življenje, ki mora postati osrednja značilnost naše občine. Seveda se nam ponujajo še številne možnosti za razvoj, še posebej bomo morali bolje izkoristiti dediščino našega slavnega someščana Giuseppeja Tartini ja. Vsekakor pa ne bo šlo brez znanja, zato bomo storili vse, da bo na Primorskem zrasla nova univerza. Trdno verjamem, da nam bo skupaj uspelo uresničiti vse zastavljene cilje in da bomo svojim naslednikom prepustili sodobno, prijazno in urejeno občino. Zato nam vsem želim, da bi prihajajoče tretje tisočletje zaznamovali z več strpnosti, humanosti in spoštovanjem drugačnosti. Da bi dnevi in leta tekli mirneje kot doslej in da bi živeli bolj srečno. Da bi znali pogosteje prisluhniti potrebam drugih in se naučili živeti drug z drugim in ne drug mimo drugega. Da bi v svojih srcih zmeraj našli prostor za staro in nove ljubezni.
Vojka Štular, prof.
Županja Občine Piran
Ml MED SEBOJ
voščimo * čestitamo * zahvaljujemo se
$ Mamicam, očijem in vsem, ki vzgajate otroke, želimo veliko veselja in uspehov pri delu, pa da bi naši in vaši otroci čimbolj brezskrbno živeli v novem tisočletju. Starši 1. razreda devetletke Portorož
Ф Člani Društva invalidov občine Piran smo tudi letos martinovali v Hotelu Barbara v Fiesi, kjer smo ob dobri večerji, glasbi in spontanem petju preživeli prijeten skupni večer. Prijaznemu direktorju in osebju - najlepša hvala!
Ф Predsednica Društva invalidov Piran, gospa Hilda Vuga se zahvaljuje vsem sodelujočim ob praznovanju 15-letnice Društva, še posebej pa izreka pohvalo Jožici SORTA, kot vodji priprav in Jolandi MEHLE za lepo in uspešno vodenje in povezovanje prireditve. Istočasno pa vsem članom DI in vsem občanom naše občine želi lepe praznike ter srečno in zdravo novo leto!
Ф 1. decembra je praznoval svoj 80. rojstni dan Janez KOSELJ iz Portoroža. Ob tem lepem življenjskem jubileju mu iz srca čestitajo hčeri Vlasta in Majda z Davorinom, še posebej pa vnuki Živa, Matjaž in Andraž. Ф Med člani Sveta občine Piran je 5. decembra praznoval svoj rojstni dan Luciano MILOK iz Pirana, sicer podjetnik in tudi vodja strankarske koalicije. Vse najboljše, posebej pa, da bi bil vselej čimbolj uspešen pri usklajevanju vseh interesov - a zmeraj v korist skupnosti!
Ф Konec novembra je svojemu rojstnemu dnevu nazdravil znani portoroški odvetnik v pokoju Dušan PUH. Iskreno mu čestitamo, želimo zdravja in da bi ohranil svoje "ostro pero" - portorožanovci.
sfc Vsem gasilkam, gasilcem, gasilski mladini, občankam in občanom
občine Piran želi srečen Božič in novo leto 2000 Občinski gasilski poveljnik Milan Matovina Mičo.
Ф Spoštovane upokojenke in upokojenci! Vesele praznike, obilo zdravja in osebne sreče v novem tisočletju vam iskreno želi Društvo upokojencev Piran.
Ф 1. decembra je imela svoj rojstni dan Ana JONTEZ MIHEVC iz Portoroža. Veliko sreče in lepih želja od prijateljic!
Ф II Gruppo filodrammatico della Comunita1 degli Italian! di Pirano augura con affetto a Giannina FILIPAS che ha compiuto gli anni il 9 dicembre. Nello stesso mese (29/12) testeggia anche Davide FILIPAS. A lui vanno gli auguri del coro misto della Comunita1.
Ф Desetega decembra je imel svoj rojstni dan Leon KLEMŠE, dan za njim pa še njegova mama. Vse najboljše od prijateljev. Čestitkam Leonu se pridružujemo tudi portorožanovci.
Igp & Vse najboljše za rojstni dan Vojki PAVLETIČ iz Lucije, ki ga je praznovala 12. decembra, Danici KEKIČ s Fornač v Piranu, ki ga praznuje 18. decembra in Viktoriji REBEK iz Strunjana (11/12) z najboljšimi željami od prostovoljk Rdečega križa Piran.
Ф In dicembre anche i fratelli SVETTINI di Pirano festeggiano il loro compleanno. A Carmen (17/12) e a Bruno (19/12) i piu affettuosi auguri dai famigliari e dagli amici!
Ф Ivanu SMREKAR-ju z Vilfanove ulice v Portorožu, ki svoj rojstni dan praznuje 26. decembra, iskreno čestita vsa njegova razvejana družina: žena, hčeri, sin, snaha, vnuki, pravnuki, skratka vsi, ki ga imamo radi. V isti hiši pa 13. decembra praznuje tudi Palmina SMREKAR. Vse naj, naj ji iz srca želijo mož, sin, hčerkica in vsi ostali!
Ф Auguri sinceri ed affetuosi ad Ondina LUSA che festeggia il compleanno il 5 gennaio - da tutti gli amici di Lucia e Portorose.
Ф Tanti auguri di salute e serenita1 vanno a Dušan FABJAN di s. Lucia che festeggia il suo compleanno il 4 gennaio, dagli amici di Portorose!
* Svoj 16. rojstni dan praznuje 13. januarja Alan BIDERMAN iz Pirana. Vse naj-najboljše in veliko uspehov v šoli mu želijo vsi domači!
Ф Konec novembra je svoj rojstni dan praznovala Nataša BUTINA-MRAKIČ z Lepe ceste v Portorožu. Z malo zamude ji iz srca nazdravljamo prijatelji!
Ф Valentini MAGAZIN vse najboljše, veliko zdravja in ljubezni za 15. rojstni dan, ki ga praznuje 29.12. - babica Marica iz Lucije.
Ф Veteranke in veterani Rokometnega kluba Piran se zahvaljujemo vsem sponzorjem in donatorjem našega turnirja Smeha in veselja ter jim želimo vse lepo in veliko dobrega v letu 2000!
$ Občina Piran in Center za socialno delo Piran sta 25. novembra 1999
i ob mednarodnem letu starejših organizirala in uspešno izpeljala osrednjo prireditev v portoroškem Avditoriju, V okviru prireditve je bila tudi razstava ročnih del, literarnih prispevkov in slik, izdelanih v različnih tehnikah, kar je pritegnilo zanimanje udeležencev prireditve in širše javnosti. Izdelke za razstavo so prispevali: članice piranskih medgeneracijskih skupin za ^y kakovostno starost, aktivistke območne organizacije RK Piran, Društvo upokojencev Piran, Društvo invalidov Piran, Združenje borcev in udeležencev NOB Piran, Združenje skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran, Obalne galerije Piran, osnovne šole, vrtci, člani literarnega krožka Likuslstra, učenci in delavci Centra za usposabljanje E. Vatovec Strunjan, varovanci DU Izola in Koper, srednja zdravstvena šola Piran in mnogi posamezniki s svojimi strokovnimi nasveti in prostovoljnim delom. Vsem iskrena hvala! Želimo vam veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v letu, ki prihaja. Center za socialno delo Piran
Bralke in bralci Portorožana lahko svoje čestitke, zahvale, voščila, pozdrave, ipd . brezplačno objavite v Portorožanovi rubriki Mi med seboj. Sporočite jih lahko po telefonu ali faxu (066/674-42-14), jih pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (Obala 16, 1. nad., Portorož, dopoldan), da jih zapišemo.
Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran čestita Mladinskemu pihalnemu orkestru Piran, ki se je od 12. do 14. novembra udeležil mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov v Ostravi in osvojil srebrno plaketo. Glasbenikom, predsednici Jasni Hojnik in dirigentu Benjaminu Makovcu pa še veliko uspehov tudi v prihodnje.
Mažoretna skupina Morje je oktobra sodelovala na III. tekmovanju mažoretnih skupin Slovenije. Za uspehe v tekmovalnem programu solo in duo iskrene čestitke Andreji Zankoč, Taji Magajna, Roberti Fičur, Mojci Podjavoršek, Zlati Okugič, Mireli Begič in Mirjani Sredojevič ter mentorici skupine Ani Rat.
i
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE PIRAN
Vam želi srečno leto 2000!
Vse za šivanje in kemično čiščenje Liminjanska 78, Lucija, Portorož Tel. 066/779-790, fax 066/779-791
S£eto 1999 je bido uspešno in ^animii/o. kemični cistiCnici in togoiini ^Коле smo p/m^no-tnCi 5. /lojstni dan. ^Vsaho Četo inm ponudimo nekaj noi/egn. v Cetu 2000 bomo skušaPi še boflj pnis-Culmti vašim gedjam in potoebam.
oMflj bo tudi p/iiliof/nje Četo takšno, da se ga bomo spominjaCi tudi goto, teh smo skupaj.
OieseC фоgic in mho uMoi/o Peto
P.S. V mesecu decembru smo posebej dobro založili trgovino z nogavicami MURA. ^čeiMzn/e, Cloeca, Prisco.
» Božiček in Dedek Mraz, obiščita nas! «
NAŠ POGOVOR Z ROBERTOM ČASARJEM
Če bi vsak počistil za sabo, ne bi potrebovali smetarjev!
Ko je prvič . postal direk-V 4 tor piranskega javnega ' \ podjetja \ Okolje, smo Roberta Čas-arja, pravnika po izobrazbi, že gostili na Portorožano-vih straneh. Bilo je to leta 1995, po naključju enako kot letos, decembra. Konec letošnjega poletja se je Robertu Časarju, domačinu, ki zdaj živi v Luciji (z ženo in dvema šoloobveznima otrokoma), iztekel direktorski mandat. Vendar ga je sedanji občinski svet ponovno imenoval za direktorja, kar pomeni, da se bo s problematiko čistoče, odvažanja odpadkov, varstva okolja, urejanja zelenic, krajevnih cest pa pešpoti, pokopališča, plaže in vse obale, deponije ter čistilnih naprav, ... spopadal še vsaj štiri leta. Ljudje smo vse bolj zaskrbljeni za svoje okolje in nam ni vseeno, kako se z njim ravna. Prav zato je javno komunalno podjetje, ki smo mu prebivalci - oziroma v njihovem imenu Občina - zaupali skrb za naše okolje, nenehno pod drobnogledom. Kot njegov direktor, je tudi sam pogosto na nabodalu. Ob vstopanju v leto 2000 se nam je zdel najprimernejši sogovornik, da bi izvedeli kar največ o tem, kako skrbimo za našo zeleno občino.
Portorožan: Pred štirimi leti, ko ste postali direktor Okolja - bili pa ste med vodilnimi že prej - ste za naše bralce povedali, kaj nameravate narediti v času svojega mandata. Omenili ste, da boste obnovili pred leti že poskusno vpeljani, a potem propadli način zbiranja, sortiranja in reci-klaže odpadkov in ga tudi posodobili. Kljub temu da je sodobni svet že zelo razvil diferencirani
način zbiranja odpadkov, žal tega niste ponovno uvedli. Ste mar pri tem naleteli na ovire?
Zbiranje oziroma reciklažo odpadkov smo obnovili in delno posodobili v okviru lastnih zmogljivosti. Dejstvo je, da cena odvažanja in ravnanja z odpadki že osmo leto ne dosega niti letne inflacije. Ekološke zahteve in količina vloženega dela na tem področju pa so bistveno večje kot pred leti. Država ni kos tem problemom, saj zakona ni spremenila vse od leta 1978, niti ni ustrezno obremenila onesnaževalcev. Sedaj, ob vstopanju v evropsko skupnost, panično sprejema dokumente, ki pa jih ni mogoče hitro uresničiti. V mojem mandatu smo uspešno zaključili izgradnjo nove sanitarne deponije komunalnih odpadkov, ki je ena najsodobnejših v državi. Uspešni smo tudi pri ločenem zbiranju odpadnega kartona in papirja: v letu '98 je bilo tega kar 130 ton; 2500 kubičnih metrov odpadkov smo predelali v kompostarni, 1300 kubičnih metrov kovinskih odpadkov pa smo iz deponije izločili. Pred sprejetjem je nov občinski odlok o ravnanju z odpadki z operativnim programom izvajanja.
Portorožan: Naslednji velik problem je promet, ki se je najprej zaostril v starem piranskem mestnem jedru, vendar se - predvsem poleti - postopoma širi na Portorož in že zajema Lucijo. V Piranu ste posodobili prometno zaporo pred mestom; v kakšni fazi pa je dolgo načrtovana gradnja garažne hiše? Vaša zamisel o garaži na Fornačah je imela najprej precej možnosti uresničitve. Ker pa je krajevna skupnost Piran imela precejšnje pomisleke na to garažo, kaže, da so načrti, vsaj zaenkrat, padli v vodo. Bi povedali svoje mnenje?
Skupaj z občinsko upravo načrtujemo izgradnjo dveh garažnih hiš: ene velike na območju Fornač (do 1000 parkirnih mest) in manjše ob pokopališču (do 300 parkirišč). Koncept gradnje je koncesijski - po sistemu BOT (Build-Operate-Trade). Na podlagi javnega mednarodnega razpisa se gradnja in upravljanje za dobo 20 do25 let odda
ustreznemu koncesionarju, kajti razpoložljivega denarja v občini v te namene ni! Obe naložbi ocenjujemo na okoli 20 mio DEM. Ta hip se mi zdi bolj uresničljiva manjša garažna hiša, saj lokacija pred Piranom nima sreče, ker se nekateri ukvarjajo zgolj s tem, kako bi neko zamisel preprečili, ne da bi ponudili drugo, strokovno podkrepljeno varianto. V Okolju podpiramo katerokoli lokacijo, da bi vendarle enkrat rešili problem mirujočega prometa! Predsednik KS Piran je imel pred leti precej več instrumentov za izgradnjo garažne hiše, tudi časi so bili ugodnejši, pa ne vem zakaj se ni potrudil (bil je na primer član izvršnega sveta občine Piran, član oziroma predsednik obrtne zbornice in podobno).
Portorožan: Obljubili ste tudi posodobitev centralne čistilne naprave na območju nekdanje tovarne Salvetti, ki žal stoji na neprimernem mestu, saj se okoli nje širi smrad. Ste morda že naredili kakšen korak, da bi rešili ta problem?
Čistilno napravo smo medtem bistveno posodobili, tako da se na Bernardinu ter širši okolici ne pritožujejo več zaradi smradu, saj smo namestili bio filter, pokrili usedalnik in stabilizator mulja, zamenjali fine grablje za ločevanje trdih delcev, obnovili kritične točke kanalizacijskega sistema. Uvajamo še laboratorij in pravkar gradimo novo črpališče. Obnavljamo pa tudi kanalizacijo v Strunjanu. Ker smo uspeli rešiti primarno stopnjo čiščenja, smo se uvrstili v vladni nacionalni program za dograditev biološke stopnje čistilne naprave, kar je ocenjeno na 1000 milijonov tolarjev. Od tega je 90 odstotkov tujih sredstev, rok za izgradnjo pa je leto 2003.
Portorožan: Nekoliko ste uspeli urediti in posodobiti piransko pokopališče. V načrtu je tudi ureditev novega pokopališča v Vinjolah. Kako je s tem?
Novo pokopališče je nujno, vendar je lokacija v Vinjolah vprašljiva , ker je na precej nedostopnem kraju in bi bila naložba - zaradi nuj- ^
%*ec n0
Teni d.o.o.
Liminjanska 96
obrtna coins Lucija
2000
tel:778-300 fax:773-225 http://www.teni.si
t-J0i V VTT1 Ob nakupu računalnika vam podarimo najnaprednejši programski paket za vodenje
1	1 Ti podjetij v Windows okolju - DataLab HERMES Light v vrednosti 52.500,00 SIT!
Spreminjamoprnlaike v dobit1 ri.'
Vsem prebivalcem občine Piran želimo miren, vesel Božič, v novem letu pa dosti osebne sreče in poslovnih uspehov.
Želimo jim tudi, da bi v novo tisočletje stopili z zvrhano mero optimizma in delovnega elana.
December 1999
poi^rožfliist.l2
5
mV nosti izgradnje spremljevalne infrastrukture - predraga. Po mojem bi bila boljša lokacija na lucijski strani Seče, z novo cerkvijo v bližini.
Portorožan: Na portoroški plaži, ki sicer slovi za najbolj urejeno (žal pa si letošnje poletje ni uspela ponovno pridobiti modre zastave, evropskega znaka za urejenost in čistočo), ste z omejitvijo dolžine obratovanja gostinske dejavnosti do 22. ure uspeli vzpostaviti več reda. Že nekaj let pa načrtujete tudi posodobitev kopališča, predvsem gradnjo bazenov. Zakaj vam še ni uspelo začeti z gradnjo?
Modre zastave letos ni dobilo nobeno kopališče v Sloveniji. Za posodobitev plaže - izgradnjo bazenov na plaži v Portorožu - smo pridobili lokacijsko dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor ter dovoljenje za uporabo in izkoriščanje vodnih površin. Imamo še pol leta časa, da zaprosimo za gradbeno dovoljenje. Če bomo uspeli pridobiti lokalne soinvestitorje, bomo z izgradnjo začeli, sicer bodo bazeni žal padli v vodo, saj Okolje svoja razpoložljiva sredstva vlaga v komunalno opremo in infrastrukturo.
Portorožan: Menda se nad vzdrževanjem čistoče ulic še najbolj pritožujejo Pirančani, čeprav zanje vsak dan skrbi vsaj pet čistilcev, v Luciji na primer pa samo trije. Zakaj mislite, da
je v starem mestu tako težko vzdrževati snago? Kako bi se lahko stanje izboljšalo?
Vzdrževanje čistoče v Piranu in ostali občini izvajamo zelo kvalitetno, saj je pripomb vse manj, pa čeprav je denarja v te namene tudi vse manj! Zlobni jeziki naj raje pometajo pred svojim pragom. Če bi vsak počistil za sabo, ne bi potrebovali smetarjev! V letu 2000 pričakujemo sredstva iz občinskega proračuna za nabavo manjšega pome-talnega stroja prav za Piran. Razpoložljivo opremo in ljudi bi potem lahko prestavili v Lucijo. Upam, da se bo ekološka zavest ljudi še povečala in s tem zmanjšala potreba po smetarjih.
Portorožan: Okolje je javno podjetje, last občine Piran in se v velikem deležu napaja tudi iz proračunskega denarja. Koliko proračunskega denarja načrtujete dobiti v naslednjem letu in za kaj ga - razen za redno dejavnost - nameravate porabiti?
Okolje iz občinskega proračuna dobiva manjši delež prihodkov (14 odstotkov celotne realizacije). Mnogi zmotno mislijo, da je odstotek bistveno večji. Pred leti je bilo tega denarja tudi do 40%. Za razliko od drugih zavodov in podjetij v občinski lasti poslujemo pravzaprav kot povsem običajna gospodarska družba. V kolikor bomo v letu 2000 dobili več proračunskega denarja za investicije, ga
bomo namenili v posodobitev kanalizacijskega sistema (agregati, črpalke) ćišćerije rnanrJraća, v opremo za kompostarno, vozilo za pranje zabojnikov za smeti, dokumentacijo za garažno hišo in novo pokopališče. Sicer pa srno doslej premoženje občine, oziroma Okolja povečali za skoraj 500 mio Sit. Kupili smo nov stiskalnik odpadkov na deponiji (kompaktor). Našemu kompostu so na Biotehnični fakulteti izdali pozitivno mnenje Obnovili smo glavni pomol v Portorožu, pokopališke objekte v Piranu, uvajamo geografski informacijski sistem komunalnih naprav (GIS), 15% vseh zbranih odpadkov zberemo ločeno in jih vrnemo industriji (slovensko povprečje je 10%), ipd.
Portorožan: Ste tudi predsednik občinskega odbora Socialdemokratske stranke v Piranu. V šali ljudje včasih rečejo, da je Okolje partijska celica SDS. Kako bi zabrusili tovrstnim jezikom?
V našem podjetju je zaposlenih 98 ljudi. Kolikor vem, jih je kakih 15 članov različnih strank. Članov SDS je 5 zaposlenih. Sami sedaj ocenite, ali je Okolje partijska celica SDS. Sam hočem delovati predvsem profesionalno in od vseh svojih sodelavcev zahtevam najprej strokovnost. Če bi bilo drugače, najbrž ne bi ostal direktor.
Pogovarjala sva se Mitja Jančar in Livija Sikur Zorman

1§ТШ IfflMMlMl
Qbfll 2,6320 Portor^Slovenija Tel.: 06Ä75-00-00, telefalJl 066/746-410
^ki i>iir;k


^УГ	_ 2£р2 Jf
*e/ I Irl В,М Ii;«""
■шттт--- :	.: ■:::.-.■ '-..-v.-	... ^	Џ
Za mrzle dni v ZALIVU NESKONCNEQil Ш№ ГЈА
'	7i: MS % ''Hl? Ä
ђ v-

'lf in užiiefi.za vfroß* jn sa>notne' ,n živa fine, za druža^e
od 7.00 do 21.00 ure - VSAK DAN Te«.: 066/475-89-02
mm
Naredite kaj zase!
Ženske smo rade lepe, zato posvetimo kar nekaj časa negi svojega obraza in telesa. Vendar pa tudi sodobni moški ne zaostajajo več kaj dosti za ženskami in postajajo vse pogostejši obiskovalci kozmetičnih salonov. Zato bo za marsikoga zanimiv podatek, da smo na Belem Križu odkrili kozmetični salon, ki ga vodi mlada Jana Božič. Pot k salonu je dobro označena s kažipoti in vas pripelje do stanovanjske hiše na Lepi cesti 1, ob kateri je lepo urejen vrt in dandanes nepogrešljivo parkirišče.
Jano Božič, ki je po poklicu farmacevtski in kozmetični tehnik, smo obiskali v njenem prijetno urejenem salonu in se pozanimali, katere storitve ponuja svojim strankam. Predvsem se Jana dobro spozna na nego obolele in utrujene kože obraza. Z limfno drenažo pa zna biti kos tudi zasta-janju limfne tekočine. Za učvrstitev povešenih obraznih mišic pa salon priporoča novost - stimulacijo mišic z ionto-liftin-gom. Če živite pod stresom, ali če se zaradi premalo gibanja srečujete z bolečinami v sklepih in hrbtu, potem je za vas indijska masaža pravi prijem. Ta masaža - pravijo ji ajurvedska - pomaga pri sproščanju fizične in psihične napetosti, izboljša krvni obtok in poveča raven hemoglobina v krvi in tonificira mišice. Ker pa deluje tudi na blokirane energijske centre, vrača življenjsko moč. Pa če se vrnemo k še vedno najbolj iskani klasični ponudbi, vam lahko priporočimo nego telesa s fango in phyto oblogami, ki pomagajo zmanjšati odvečno maščobo in celulitis. Še posebej učinkovite so te obloge, če jih podkrepimo s klasično masažo.
Vsi, ki opravljate delo stoje (npr. v gostinstvu, trgovini...) imate navadno probleme z bolečimi podplati: s trdo, vneto kožo, kurjimi očesi, zaraščenimi nohti. K Jani Božič pa se lahko odpravite tudi na pedikuro. In če imate radi lepo urejene roke, vam priporočamo še parafinsko oblogo in manikuro. Če pa vas moti poraščenost kjerkoli na telesu, vam Jana Božič opravi depilacijo s hladnim voskom.
Iz kozmetičnega salona Jane Božič boste zagotovo prišli "kot novi". Preizkušeno!
L.S.Z.
KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ IN UREDNIŠTVO ČASOPISA PORTOROŽAN OBVEŠČATA KRAJANE OZ. BRALCE, DA IMA NOVO TELEFONSKO ŠTEVILKO:
674-42-1 a
Jana Božič v elementu.
V marsovčku nabrani denar -zametek sklada za dom starejših
Za kaj naj namenijo denar, ki se za Rdeči križ nabere v tako imenovanem marsovčku*, so nedavno na svojem sestanku razmišljale članice (mogoče se jim bo v naslednjem tisočletju pridružil tudi kakšen član?!) portoroškega odbora Rdečega križa.
Prostovoljke krajevnega Rdečega križa so menile, da bi lahko v marsovčku zbrani denar postal nek zametek denarnega sklada za ureditev oz. gradnjo bodočega doma za starejše. Odboru je seveda povsem jasno, da s tako zbranim denarjem doma še dolgo ne bi bilo! Lahko pa bi bil to simbolični začetek zbiranja sredstev za dom ostarelih, ki je bil - mimogrede - tudi ena od predvolilnih obljub sedanje županje. Portoroške prostovoljke so se tudi dogovorile, da bodo pripravile dobrodelni koncert domačih pevskih zborov, o čemer pa bomo bralce še pravočasno obvestili.
Portoroški krajevni odbor Rdečega križa, ki mu predseduje dr. Milojka Kopilovič Pavletič in ima svoj sedež v stavbi KS Portorož, Obala 16, prosi krajane, naj mu pomagajo, da bo pri svojem delovanju učinkovitejši. Lahko se mu pridružite oz. z njim sodelujete: morda z opozorilom na koga od krajanov, ki bi potreboval njihovo pomoč
Dragica Mekiš
• marsovček: je tista polkrožna prozorna posoda na stojalu, ki jo lahko najdete v nekaterih marketih in od vas "pričakuje", da boste vanj vrgli kakšen tolarček (prostovoljni prispevek za Rdeči križ).
• Star pregovor pravi: Povsod je lepo, a najlepše je doma. A
zgodi se, da na stara leta postanemo betežni in ne moremo več skrbeti sami zase in svoj dom. Odrasli otroci in drugi svojci pač živijo v hitrem ritmu današnjega načina življenja, ki ne dopušča ne časa ne prostora za starejše ljudi. In kaj bi bilo lepšega, kot da bi v Portorožu imeli svoj dom starejših, ki bi mu lahko dali ime na primer Modra leta? Tak napis sem namreč nekoč opazila na neki zgradbi blizu Verone v sosednji Italiji. Tako se s to zamislijo obračamo na vas, Portorožanke in Portorožani in vas prosimo za mnenje. Lahko ga sporočite Portorožanu po telefonu (tel.št. 674-42-14), še bolje pa bo, če ga napišete. Če želite, da vaše mnenje ali predlog zapišemo mi, nas lahko pokličete na tel.št. 647-41-42 vsak dan med 19. in 20. uro!
Dragica Mekiš
SEMTERTJA PO PORTOROŽU
VIRGINIJA SE ENKRAT
V novembrski številki Portorožana je bila objavljena krajša informacija o Virginiji, ki pa jo želimo zaradi popolnejše vednosti sosedje še dopolniti.
Za vsako stavbo v Portorožu, ki ni v "pogonu" je škoda Bilo bi vsaj kakšnih 50 delovnih mest več v občini, če bi na primer obratovali stari Palace, Vojkov dom in Virginija! Od tega bi imele večji dohodek krajevna skupnost, občina in republika... Pa ne samo to. Te stavbe v razpadajočem stanju delajo Portorožu in občini škodo, ker so madež na imidžu kraja. Tudi neturistični kraji porabljajo kar precej denarja za olepševanje: za zelenice, parke, posamezna drevesa, pa tudi kipe in druge likovne stvaritve, ki kraj polepšajo. In če neka stavba (ali zanemarjen park ali kos zemljišča) kraj kazi, namesto da bi ga krasila, predstavlja to tolikšno škodo, kot bi bila vrednost ureditve kazečega objekta, preračunano, recimo, na 20-letno dobo (ali po kakšnem drugem kriteriju). Turistični kraji pač dobesedno živijo od svoje lepote in zdra-vosti!
Virginija je estetski madež za Portorož vse od časa, ko jo je v času abe-sinske vojne (1936) nek barbar na črno nadzidal za dve nadstropji. Pred tem je bila lepa sececijska vila, kar se še vedno vidi na fasadi do tretje etaže. Italija je bila v vojni dejansko od leta 1935 pa do 1945. Črnograditelj Virginije je torej imel na svoji strani vojno. Masivna gmota tako skažene stavbe deluje na opazovalca portoroške panorame kot udarec s pestjo v obraz. Zato se je javna razprava o tem, kaj z njo, vlekla vse od leta 1970, ko je arhitekt, profesor Mihevc začel z resnim urbanizacijs-kim delom za Portorož. Do leta 1992 je v neštetih razpravah v vseh mogočih organih in organizacijah dozorevala odločitev, da je stavbo treba podreti, ker je itak preveč zastarela, da bi se jo dalo adaptirati v sodoben gostinski objekt. Je pa na dragoceni poziciji, za katero zazidalni načrt (ZN) za to območje med drugim v svojem 15. členu določa: "Za
rušenje so predvideni naslednji objekti:... samski dom Virginija na parceli št. 2755." V 3, točki 18. člena pa še: "Hotelski objekt Virginija se nadomesti na istem mestu v povečanih tlorisnih dimenzijah nepravilnih oblik 45 x 20 m in podkletitev 55 x 20 m, samo do višine K + P + 2 etaži. Program novogradnje mora biti hotelsko apartmajski ali garni. Vsi funkcionalni prostori, vključno parkiranje morajo biti v kleti novega objekta, streha mora biti večkapna, krita s korci ustreznega naklona. K objektu morajo biti zagotovljeni parkirni prostori za 2/3 sob, če je garni hotel in za enako število apartmajev, če je apartmajski objekt." (iz Uradnih objav št. 17/1992).
Hoteli Palace so se trudili prav do zadnjega, da bi zazidalni načrt dovolil enako višino objekta, kakršna je sedanja. Ko niso uspeli, so Virginijo prodali. Kupec je vedel, kaj kupuje, ker je bil zazidalni načrt sprejet še preden je sklenil pogodbo s Palaceom. Svoj kapital, vložen v ta nakup, bo lahko aktiviral samo tako, da sprejme pogoje veljavnega ZN. (Ali pa se odloči objekt prodati komu drugemu.) Mora pa to storiti čim preje, ker sicer lahko dobi odškodninske zahtevke turistično-gostinskih podjetij, občine in tudi krajevne skupnosti Portorož. Lastninska pravica namreč obvezuje imetnike s celo vrsto bremen. Listava v 67. členu določa:" Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija." Po rimskem pravu je imel lastnik neomejene pravice, vključno pravico zlorabe (ius utendi, fruendi ac abutendi). V zvezi s tem je pomemben 2. člen ustave, ki določa: "Slovenija je pravna in socialna država." Občina po svojih organih ima torej pravico in dolžnost posredovati, da se lastninska pravica ne zlorablja.
Dušan Puh, odvetnik v pokoju
^stavra cija
Z1ATO SSSt SIDRO
Obala 55, Portorož tel. 674-50-74
in
ZLATO
P1ZZERIJ4
SIDRO
v Luciji tel. 770-204 z neprekinjenim obratovanjem
ŽELITA VSEM NEPOZABNO PRAZNOVANJE IN SE S SVOJO BOGATO PONUDBO
PRIPOROČATA TUDI V LETU 2000.


HOTELI MORJE
PORTOROŽ P O R T O R O S E
O 00
Za vse častilce morja, ki si želijo zdravilne soli v vseh letnih časih, bodo bazeni Hotelov Morje v Portorožu odprti vsak dan tudi v novem tisočletju! Nadaljevali bomo s kvalitetno kopališko ponudbo, prijaznimi cenami in gostoljubnostjo. V naš morski paradiž vabimo vse tiste, ki želijo svoja telesa prepustiti živahnim in zdravilnim vodnim tokovom, ter sprostiti dušo in um v prijetnem mediteranskem ambientu! Vsak dan Vas bomo v savni pričakali z novo aromo, ki bo popestrila mrzle zimske dni, še posebej v kombinaciji z morjem! Ponudbo smo popestrili z raznovrstnimi masažami, lepotilnimi programi, paketi za sprostitev, sola-rijem in lebdenjem! Dobro počutje in boljšo kondicijo pa lahko nabirate v organizirani vadbi v vodi, ki poteka preko vsega dneva!
Urnik (velja za hotelske in zunanje goste): vse dni od 7. do 21., ob torkih od 14. do 21. Cene kopanja v bazenih:
PON - PET
lx 2 uri kopanja - odrasli	650 sit
1x2 uri kopanja - upokojenci	500 sit
1x2 uri kopanja - otroci	450 sit
SOB - NED - PRAZ
lx 2 uri kopanja - odrasli 950 sit lx 2 uri kopanja - upokojenci 800 sit lx 2 uri kopanja - otroci 750 sit
Informacije na tel.: 066 / 472 - 9210!
Skratka, s HOTELI MORJE boste ostali zdravi, sproščeni in lepi... tudi v novem tisočletju!
POSREDOVANJE DEL	
ŠTUDENTOM IN DIJAKOM	
KLUB MLADIH PIRAN	
CLUB DEI GIOVANI PIRANO	
Mladinski servis	
* PIRAN, Župančičeva 14/11, tel./fax: 741-521	
* PORTOROŽ, Obala 55, tel./fax: 747-018	
želi vsem mladim in t	
poslovnim partnerjem	
čudovito praznovanje,	
v letu 2000 pa vso srečo!	
servis@klub-mp.si	
http:/www-klub-mp-si	
Silvestrovanje za vse na Tartinijevem trgu v Piranu
Se bo začelo seveda na svetega Silvestra večer - 31. decembra 99 ob 21. uri. Obljubljajo, da bo veselo, saj bo v živo igrala skupina Čudežna polja, poskrbljeno bo za animacijo, družabne igre, srečelov z bogatimi nagradami, pestro gostinsko ponudbo...Seveda pa je nujno tak zgodovinski časovni prehod, ko bomo začeli namesto 1(999) pisati 2(000), proslaviti še z ognjemetom! Na progi Piran-Lucija-Piran pa bo brezplačno vozil tudi avtobus!
ЈТП
Kje neki ste, nekdanji Pirančani...
Prejemnik letošnje plakete občine Piran je bil monsignor Pietro Fonda, rojen leta 1914 v Piranu, kjer je tudi več let opravljal duhovniško službo. Povojna leta so ga odplavila v Trst, kjer je v začetku 80-let prevzel izdajanje dvomesečnika "La Voce di San Giorgio". Tedaj je začel tudi zbirati in objavljati številna zgodovinska gradiva in pričevanja o mestu Piran, ki so za izvedence izjemnega pomena. Letos praznuje biserno mašo (60-letnico maševanja). Podelitev priznanja
občine Piran "esolu" je prelomen dogodek. Lahko je le osamljen poskus sprave in ga bomo pozabili v množici vsakršnih nagrad. Lahko pa vendarle pomeni, da smo začeli drugače razmišljati o našem mestu in o njegovi preteklosti, kot so nas učili naši zgodovinarji. Morda je zavela sapica skozi priprta vrata med nekdanjim in sedanjim domom nekdanjih Pirančanov. Morda bo zapihal prijazen veter in razpršil tudi to meglo nad Piranom.
La voce di San Giorgio
Prva številka je izšla v Piranu 1.oktobra 1922 na pobudo duhovnika Giorgia Maraspina. Posvečena je bila prvemu župnijskemu kongresu, ki je potekal v Piranu septembra istega leta ter imenovanju tržaškega in koprskega škofa Giuseppeja Bartolomasija. Izšel je kot župnijski bilten in objavljal urnik cerkvenih obredov, župnijsko statistiko in razne oglase. Po smrti Giorgia Maraspina je delo nadaljeval Egidio Malusa, časopis vsebinsko obogatil in pridobil sodelavce. Obdržal je strani o verskem življenju v mestu, strani s humorjem, veselimi vestmi, pa tudi z nesrečami, ki so doletele Pirančane. La Voce di San Giorgio v najtrših vojnih letih ni izhajal, a je poskušal preživeti v skromnejši obliki tudi prva težka povojna leta.
Po letu 1954, ko je bil Piran priključen Sloveniji, začne izhajati v Trstu, kamor se je zatekla večina Pirančanov. La Voce je potem prihajal v hiše Pirančanov, ki so se razselili po svetu: od Italije do Kanade, od Čila do Avstralije, od ZDA do Afrike, in prinašal vsem in od vseh dragocene pozdrave in spomine na njihovo mesto.
Po petdesetletnem župnikovanju je Egidio Malusa leta 1981 umrl. Njegovo delo je nadaljeval monsignor Pietro Fonda, ki je ob veliki noči leta 1982 izdal posebno številko in bralce povprašal, ali želijo, naj "La Voce" izhaja še naprej. Odziv je bil množičen in pritrdilen. Tako se je začela nova, tretja serija pod urednikovanjem monsignorja Pietra Fonde. Prva številka je izšla junija 1982. Razseljeni Pirančani z vseh strani so jo sprejeli z navdušenjem, saj je to časopis, ki so ga brali že kot otroci v Piranu in ki je tolažil in preganjal osamljenost številnih njihovih dedov! Bil je domači glas iz domače hiše!
"El tram de Piran" - Piran drugih časov in drugih ljudi...
Časopis izdaja društvo "La Voce di San Giorgio" iz Trsta in se deli zastonj.
Objavlja odlomke iz zgodovinskih kronik, dnevnikov in piranskega statuta, zapise o piranskih priimkih, osmrtnice, sezname darovalcev prispevkov za časopis ter druge namene, čestitke ob rojstvu, poroki, diplomi in raznih obletnicah, pisma Pirančanov z vsega sveta s pozdravi drugim Pirančanom, poročila o srečanjih in življenju, pa misli na Piran, pesmi, članke o praznovanju piranskega zaščitnika sv. Jurija po drugih krajih po svetu, o romanju v strunjansko cerkev, o duhovnikih, rojenih v Piranu, o piranskih cerkvah, o restavriranju, o tem, kje se nahajajo dragocenosti iz piranskih cerkva, o družabnem življenju starih Pirančanov, o dvoranah, v katerih so se zbirali... Na zadnji strani so objavljene skupinske fotografije otrok v vrtcu, šolarjev, mladeničev, športnikov, gasilcev, družinske fotogafije,
Ne omenja pa sedanjih Pirančanov in ne spremlja dogajanj v sedanjem Piranu. Morda pa bo za vse nas, za sedanje Pirančane pa še posebej, zanimiva pesem objavljena v "La Voce", v kateri se avtorica Marija Punte sprašuje, kako neki gleda Tartini na svoj sedanji Piran, na te nove ljudi pod sabo -gente nova e foresta. Edina tolažba mu je, da stoji visoko nad njim na svojem piedistalu... Zanimivi so statistični podatki o Piranu iz leta 1806: mesto Piran: 5524, Strunjan, Battifredo, Fornace, Bernardin, Fažan, Sečovlje, Molini 89 prebivalcev, Savudrija 169, Kaštel 373.
Nada Kozina
Al monumento de Tartini
(nei II Centenario della morte)
Ma cossa pensa, ma cossa prova sta zente nova qua trapiantada, co' in mezzo a I or i i se lo trova andando in strada?
Nei bel costume del Setezento, la Haida al vento, l'archeto in man, varda Tartini dal monumento la sua Piran.
Con quel soriso fin e bonario, la' solitario elхе resta', sora de tuti, sora el calvario dela zita'.
E fra sta zente nova e foresta, in alto el resta -muto conforto -e come el faro nela tempesta el segna el porto.
(Maria Punter, iz časopisa "La voce di San Giorgio)
Tudi mi smo Pirančani
Eni Pirančani živijo v Piranu, drugi Pirančani pa ne. Eni ga občudujejo, drugi črtijo, tretji objokujejo.
Pirančani danes in...
Največ je tistih, ki so se priseljevali od leta 1954 do devetdesetih let. Niso pognali korenin v mestu, ampak živijo z načrti, kako ven - v Lucijo ali kam drugam. Piran je zanje vmesna postaja, pojem revščine, saj živijo v majhnih in starih stanovanjih, v ozkih ulicah, moti jih zatohla poletna vročina in turistični vrvež, pomanjkanje parkirišč...
V Piranu živijo tudi stari Pirančani, Italijani, ki niso zbežali pred komunistično oblastjo. Ti so živa vez z nekdanjim Piranom in ohranjajo tradicijo. Posebno pozorno negujejo svoje starodavno narečje in zbirajo stare besede kot redke školjke z morskega dna, svoje ljudsko izročilo, gostijo umetnike iz matične domovine, po svoje vzgajajo mladi rod. So dragoceni pričevalci preteklosti. Izdajajo časopis II Trillo in zbornik Lasa pur dir. Zelo radi se družijo in so dejavni na kulturnem področju.
Tretja skupina so Pirančani samo napol. To so počitnikarji, Slovenci iz notranjosti Slovenije, ki so si izbrali Piran za svoj drugi dom. Ker je lepo mesto. Kupili so si stanovanje v stari hiši, ga obnovili, toliko, da se da v njem živeti v poletnih mesecih.
Četrta skupina so tisti Pirančani, ki si ga izberejo za dom, ker ga ljubijo. Piran je zanje lepo mesto z bogato preteklostjo in posebnim šarmom. Vse drugo zanje ni pomembno. Ta skupina obeta renesanso mesta. Zanje je Piran izziv: kako ustvariti udobje v srednjeveški lepoti. Vse, kar je za sodobnega, razvajenega človeka pomanjkljivost, se zanje spremeni v ustvarjalni izziv.
...nekdanji Piranesi
Eni Pirančani živijo v tujini in nosijo svoj kraj v srcu. Hrepenijo po njem, obujajo spomine na življenje v njem, ga občasno obiščejo, se zbirajo na praznovanjih piranskega zavetnika sv. Jurija in ob drugih priložnostih, izdajajo svoj časopis La voce di San Giorgio... Nekaj izvodov tega časopisa priroma v Piran. 0 meščanih, ki so morali zapustiti svoje domove, se v Piranu ne govori. A tu so pustili srce in vzeli s seboj spomine.
Med Pirančani, ki živijo v Piranu, in Pirančani, ki nosijo svoj kraj v srcu, je zid molka.
Piranski kamen je tiho. Videl je vse in slišal ječanje. Nem je, ko gredo mimo tržaški Pirančani, zatopljeni v spomine. Nem, ko opazuje nove Pirančane, ki ne vedo, kako vzljubiti to staro mesto. Kako zvabiti meščane iz stanovanj na ulice in v javne prostore, kako mimohode molčečih spremeniti v prisrčna srečanja...
Ne bo pomiritve, če se ne bomo odprli drug drugemu, se spoznavali in se
sprejeli take, kot smo, brez laži in očitkov. Pomagati moramo lajšati bolečino pregnanim.
Kako lepo bi bilo, če bi znali živeti v sožitju. Kakšno bogastvo je taka različnost! Če jo neguješ in odkrivaš drugim. Bogastvo se pomnoži, če ga deliš z drugimi.
Piran je izziv za svoje meščane. Ga imate radi?
Nada Kozina
ZD PIRAN IMA DODATNO SLUŽBO NEGE NA DOMU
V četrtek 25. novembra smo v portoroškem Avditoriju sklenili mednarodno leto starejših s prireditvijo S kakovostnim staranjem v novo tisočletje, ki sta jo pripravili piranska občina in Center za socialno delo Piran. Na odmevni prireditvi je bilo izrečenih veliko zamisli za nadaljnje delovanje na področju skrbi za starejše prebivalce.
Zdravstveni dom Piran kot eden izmed temeljnih nosilcev dejavnosti zdravstvenega varstva prebivalcev, se je dejavno vključil v skrb za starejše. V Centru za socialno delo Piran ugotavljajo naraščanje števila prebivalcev, ki so že dopolnili 85 let in tistih starejših od 65 let. Zdravstvene službe ugotavljajo povečanje potreb po zdravstveni oskrbi varovancev na domu, kar je, glede na starostno strukturo prebivalcev, povsem razumljivo. Poleg tega je trend zmanjševanja oskrbnih dni v bolnišnicah pripeljal do tega, da je vse več pacientov odpuščenih v domačo oskrbo, potrebujejo pa nadaljevanje strokovne zdravstvene nege.
Nosilke zdravstvene nege so medicinske sestre, za načrtovanje in izvedbo skrbijo patronažne medicinske sestre, v pomoč pri opravljanju vse številnejših nalog pa so jim od 1.12.1999 dalje pridružile tudi medicinske sestre iz ZD Piran, zadolžene za nego na domu. V skupini (timu) za oskrbo starostnika (ali drugih) so: patronažna medicinska sestra, srednja medicinska sestra in po potrebi delavka za pomoč na domu starejšim, ki dela preko javnih del na Centru za socialno delo Piran. Starostniku bo torej na voljo oskrba, ki jo -glede na svoje potrebe - potrebuje.
Dodatna služba nege na domu v ZD Piran naj bi izpolnila vrzel v nudenju strokovne zdravstvene nege. To dejavnost zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje in je - preko njihovega izbranega zdravnika - dostopna vsem prebivalcem.
Naj torej sklenemo mednarodno leto starejših delovno in konkretno, ne samo z obljubami in dobrimi željami!
Dobre želje naj veljajo vsem prebivalcem, posebej starostnikom, v novem letu. Zaželimo si predvsem zdravja, ki vam ga bomo po naših najboljših močeh pomagali izboljšati in obdržati.
Tadeja Bizjak, VMS
ZD Piran-Lucija
Cenjeni občani, vesele praznike ter srečno in uspešno leto 2000 Vam želi
taksi skupina občine Piran
_PIRAN PIRANU_
Slavko Gaberc
SREDNJEVEŠKI PIRAN JE IMEL SVOJE ŽIDE
Janez Peršič: Žid je in kreditno poslovanje v srednjeveškem Piranu (Ljubljana, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 1999, 137 str., 1000 SIT).
Zahvaljujoč dolgoletnemu raziskovalnemu delu dr. Janeza Peršiča in njegovi doktorski disertaciji, sedaj tudi v knjižni obliki, je naposled tudi širšemu krogu bralcev dostopen vpogled v srednjeveško preteklost piranskih Židov. Kot glavni vir je uporabljal piranske vicedomske knjige, ki so ohranjene v piranskem Mestnem arhivu. Pirančani so svoje vicedomske knjige skrbno čuvali v občinski palači, tako da so se mnoge ohranile do današnjih dni.
Židje se omenjajo med leti 1410 in 1435. Zato je seveda tudi zgodovina Židov v Piranu za ta čas najbolj dokumentirana. V vicedomskih knjigah se nahaja vrsta privatno pravnih aktov, ki so se nanašali na Žide: sodne zadeve, denarni krediti, trgovski krediti, najemi hiš, pogodbe z mestom, nakupi nepremičnin, socide, itd. Nedvomno je prihod Židov v Piran narekovala potreba mestnega prebivalstva vseh slojev po denarnih posojilih za raznovrstne namene. Te potrebe so že davno prej v Piran pritegnile tudi florentinske bankirje, vendar so jih ob koncu osemdesetih let 14. stoletja nadomestili Židje, ki so se na begu pred francoskim in nemškim preganjanjem zatekli na tedanje ozemlje Beneške republike in torej tudi v Istro. Zaradi finančne stiske in opustošenja, ki ju je prinesla vojna z Genovo, sta njihov denar najbolj potrebovali mesti Benetke in Koper, posredno pa seveda tudi druga istrska mesta. Po Peršičevih izsledkih so Židje v Piranu, tako kot drugod po srednjeveški Evropi, imeli svojo politično in versko avtonomijo. Njihovi odnosi z domačim prebivalstvom so bili relativno dobri, če izvzamemo določen pritisk tedanjega katoliškega klera (zlasti revnejših meniških redov), ki pa se ni stopnjeval do progromov, kakršnih so bili Židje deležni marsikje drugod po Evropi. Pred prihodom v mesto je vsak židovski bankir sklenil pogodbo s predstavniki Pirana. Vseh ohranjenih pogodb je le pet. Prva je bila sklenjena z Židom Mojzesom Vuluhom (Vuluchom) in sicer 1. februarja 1401 v komunalni palači pred eminentnimi piranskimi pričami. To je po Peršičevih besedah najstarejša židovska pogodba z ozemlja Beneške Istre. Opazna je skrb Židov za ohranjanje lastne religiozne in kulturne tradicije, strah pred nasiljem in preganjanjem in želja, da bi v vseh drugih zadevah (npr. sodstvo, trgovina) zavzeli enakopraven položaj s Pirančani, čeprav meščani ali prebivalci Pirana niso mogli postati. V visedomskih knjigah zasledimo tudi zanimive opise zastavljenih predmetov, zlasti dragocenih oblačil in nakita (take predmete so Židje najraje jemali v zastavo), ki orisujejo podobo razkošnega dela oprave in opreme srednjeveških Pirančanov. Pri zastavljenih predmetih kot lastniki nastopajo praviloma višji sloji piranskega prebivalstva z oznako ser pred imenom. To pa daje vedeti, da so bili tudi ti pogosto brez denarja ali pa so ga včasih raje investirali v trgovino, dolg pa začasno ali za stalno nadomestili z dragocenimi predmeti.
Atelje Duka v Piranu
V Piranu, v Partizanski ulici 2 je bila 18. decembra otvoritev večnamenskega prostora: Atelje Duka. V galerijskem prostoru s keramično delavnico bodo v prihodnje potekale tudi različne prireditve. Otvoritev so obeležili z razstavo del akademske slikarke Fulvie Zudič, razstavljeni pa so tudi keramični izdelki Dubrovke Šorel.
Otroci in starši ! Vabljeni ob nedeljah od 15.00 do 18.ure v Pergolo Portorož na otroški živ -žav ! V otroškem kotičku "Bim-bum-bam "
preživite TRI VESELE URICE:
V nedeljo, 26.12.99
obisk Božička s pravljičnim spremstvom ! V januarju 2000 "Zimske urice" organizirane ustvarjalne delavnice :
2.1. S pesmijo v Novo leto 9.1. Igrajmo se gledališče 16.1. Prstne lutke 23.1. Fantazija plastelina in gline 30.1. Otroška aerobika
Dobimo se v Pergoli!
Program v izvedbi : Comfort d.o.o.Portorož Tel : 779 400 Fax & odzivnik : 779 401
na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 066/747-101, 747-102, 747-122 Fax: 066/747-100
si je z dolgoletno kvalitetno ponudbo pridobila sloves dobre restavracije, kamor se radi
vračajo mnogi gostje. Vsem ljubiteljem dobre kuhinje in rujne kapljice se priporoča tudi v naslednjem tisočletju...
Radostno praznovanje in srečno v 2000. faiu.

O članarini lokalne turistične organizacije bo občinski svet razpravljal januarja
Na osnovi lani sprejetega Zakona o pospeševanju turizma je svet Občine Piran konec letošnjega septembra sprejel Odlok o ustanovitvi lokalne turistične organizacije (LTO) z imenom Turistična organizacija Portorož. Razporeditvi moči v novi turistični organizaciji so tedaj najbolj nasprotovali mali obrtniki in drobni podjetniki s področja gostinstva in turizma. Namen lokalne turistične organizacije je koordiniranje in vzpodbujanje razvoja turizma v naši občini in hkrati tudi povezovanje javnega in zasebnega interesa. Z njeno ustanovitvijo pa si je občina Piran pridobila še pravico do souđanovitve nacionalne turistične organizacije (NTO) in sodelovanja pri oblikovanju njenega programa dela. Od nacionalne turistične organizacije pa bo latfco pridobila tudi sredstva za sofinanciranje svojih programov za pospeševanje turizma.
Zakon opredeljuje tudi obvezno članstvo. Člani mogoče obremeniti z enakim številom točk, kot se
postanejo pravne osebe in podjetniki posamezniki, katerih dejavnost je neposredno povezana s turizmom, sobodajalci ter kmetje, ki opravljajo gostinsko dejavnost. S turizmom povezane dejavnosti je določil za turizem pristojen minister z Odredbo o opredelitvi s turizmom neposredno povezanih dejavnosti in njihovi razvrstitvi v skupine (Ur l. RS, št. 65/98), na podlagi katere so člani razvrščeni v štiri skupine dejavnosti. Zakon o pospeševanju turizma predpisuje tudi članarino, ki je na podlagi dveh kriterijev (skupina dejavnosti in obseg prihodkov v letu pred določitvijo članarine) ovrednotena v točkah. Po prvem kriteriju se število točk lahko določi glede na skupino dejavnosti od 10 do 150, po drugem kriteriju pa glede na obseg prihodka v zadnjem letu pred določitvijo prihodka od 10 do 1000 točk. Zakon opredeljuje tudi vrednost točke, ki je 1000 tolarjev. To pomeni, da lahko nekemu članu iz 1. skupine dejavnosti, z znatnim obsegom prihodka letna članarina znese največ 250.000 Sit (250 točk). Na tem je osnovan tudi občinski Odlok o določitvi višine in načina plačevanja članarine, ki je bil že predlagan občinskemu svetu, vendar ga bo obravnaval kmalu po novoletnih praznikih (predvidoma 6. januarja). Poleg dveh že omenjenih kriterijev za določanje članarine, naša občina dodaja še enega: obseg prihodka kot faktor olajšave - ponder. V občini Piran so se za ta dodatni kriterij odločili zato, ker menijo, da so z ministrovo odredbo s turizmom povezane dejavnosti določene preveč ohlapno in splošno. (V 1. skupini dejavnosti se tako na primer nahajajo vsi "veliki" člani (hotelske družbe) kot tudi člani sobodajalci, ki pa jih seveda ni
je zgodilo pri upoštevanju zgolj kriterija, ki določa skupino.) Pri oblikovanju točkovnega sistema je občina Piran izhajala iz stališča, da je smiselno maksimalno točkovati tiste člane z znatnim obsegom poslovanja (npr. hotele s po 250 točk), sobo-dajalce pa npr. s točkami od 6 do 11,9 (seveda glede na višino prihodkov). Kaže še omeniti, da za člane, ki ne dosežejo 200.000,00 Sit letnega prihodka, predvideva tudi oprostitev članarine! Odlok še določa, da so vsi člani LTO dolžni Občini
sporočati podatke o vrsti dejavnosti ter o višini svojega prihodka, kar bo osnova za določanje višine članarine. Do pridobitve podatkov pa se uporabljajo podatki državnih institucij.
Občina Piran je seveda že izračunala, koliko sredstev bi se od članarine vsako leto zbralo v lokalni turistični organizaciji. Predvidoma naj bi jih bilo za okoli 20 milijonov tolarjev.
L.S.Z.
lto bo januarja v svojih novih prostorih
Na novoustanovljena lokalna turistična organizacija naše občine nosi naziv Turistična organizacija Portorož. Svoje prostore bo imela v pritličju letos obnovljene stavbe Krajevne skupnosti Portorož, ki jih je najela za dobo desetih let. V najete prostore se bo predvidoma vselila konec januarja prihodnje leto. V njenem okviru pa bo deloval tudi turistični informativni center (TIC Portorož).
a
SLOVENICA
zavarovalniška hiša d.d.
Vsem zavarovancem, poslovnim partnerjem in bralcem želimo vesele božične praznike ter srečo, zdravja in uspehov v novem tisočletju.
Tudi v letu 2000 smo Vam na voljo v naši poslovalnici v Luciji, na Obali 120. Tel.& Fax.: 066/770-880.
Zanesljiva. Varna. Ki prisluhne.
"yfutui
W OBLAČILA ZA MOŠKE
20
gotovinski popusti v decembru. *&esel oJŠožič in srečno v novem letu.
Bernardin, Obala 4c, Portorož, tel.: 066/747-166
HORTIKULTURNO DRUŠTVO PORTOROŽ
Obala 107г Lucija; tel.: 772-503
RAZPISUJE
JAVNI NATEČAJ OZELENITVE OGRAJE MED AVTOKAMPOM LUCIJA IN FORMO VIVO NA SEČI
POGOJI OZELENITVE SO NASLEDNJI:
1.	Vse sadike morajo biti s koreninsko grudo, višina sadik je od 60 -80 cm Izbor je Viburnum Tinus, Spartium Junceum in Nerium Oleander
z enojnim cvetom v različnih barvah. Skupna dolžina žive meje je 84 m od tega je:
a)	58 m zasaditve z Nerium Oleandri različnih barv; enojni cvet,
b)	14 m zasaditve z Viburnom Tinus,
c)	12 m zasaditve s Sparticum Junceum.
2.	Ponudba naj vsebuje natančen popis vseh del in popis vsega sadilnega materiala ter reference dosedanjega dela.
3.	Rok izvedbe je do 20. februarja 2000 lela.
4.	Rok prijave je do 10. januarja 2000 leta. Komisija bo pregledala vse ponudbe istočasno in Vas o izboru obvestila do 20. januarja 2000 leta.
5.	Prijave pošljite na naslov: Hortikulturno društvo Portorož, Obala 107 Portorož 6320 s pripisom "za javni natečaj ozelenitve".
December 1999
UO Hortikulturnega društva Portorož
Predsed. Marko Moškon l.r.
PREDNOVOLETNA ANKETA O SREČI
ROSSANINA SREČA
Pred novim letom - prihodnjim, ki bo 2000 pa še posebej - navadno drug drugemu zaželimo srečo, ne da bi kaj dosti ob tem razmišljali ali se celo1 spraševali, kaj si tisti, ki mu jo zaželimo, predstavlja kot srečo. Nekateri verjamejo, da jim srečo - karkoli že si kdo pod njo zamišlja - lahko prinesejo
ROKOMETNE VETERANKE IN VETERANI
Tradicionalni veteranski turnir Smeha in veselja, na katerem so spet zaigrale veteranke in veterani Rokometnega kluba Piran, je sicer že zdavnaj minil, vendar spomini nanj še niso obledeli.
Turnir je bil letos junija v športni dvorani Lucija. Na njem so, poleg bivših piranskih rokometašic in rokometašev, sodelovali še ekipi veterank mariborskega Branika in Zagorja ter veterani iz Maribora. Na sliki so še zmeraj čili rokometni veterani.
Rosanno s stiriperesno deteljico iz svoje bogate zbirke.
najrazličnejše stvari - na primer štiri (in več) peresne deteljice. Zato smo se odpravili k poznavalki, zbirateljici deteljic s štirimi in več lističi. Doslej je zbrala že 5683 deteljic,, med katerimi ima 7 sedemperesnih, 16 šestperes-nih, 559 petperesnih, preostalih - 5101 - pa je štiriperesnih. Rossana je začela deteljice zbirati že v prvi polovici sedemdesetih, ko se je vračala iz šole in je ob cesti, kot po čudežu, naenkrat našla kar za polno pest štiriperesnih deteljic! Kakšna sreča! So ji deteljice prinesle srečo? Če nič drugega, so ji leta 1989 prinesle vpis v Guinnessovo knjigo rekordov, saj je takšnih, ki naj bi prinašale srečo, zbrala največ na svetu. 0 njej so pisali številni časopisi. Nazadnje je o Rossani in njeni nenavadni zbirki pisalo Delo, kar je gospo Štefko Kučan vzpodbudilo, da ji je napisala prijazno pisemce. Če to ni sreča?!? Tudi sama je prepričana, da ji je sreča naklonjena, saj pogosto na nagradnih igrah kaj zadene. Še zmeraj pa čaka, da nekoč zadene avto... Rossani se zdi, da je srečno roko podedoval tudi njen mlajši sin, desetletni Patrik, ki se lahko pohvali že s tridesetimi štiri ali večperesnimi deteljicami. Nihče drug kot prav Rossana Bažika-Crevatin bi torej ne mogel biti primernejši, da bi nam povedal svojo definicijo za srečo. Rossana je o sreči tako povedala: "Pregovor pravi, da je vsak svoje sreče kovač. V mojem primeru bi lahko pomislila tudi na "moč" deteljic. Vendar pa mislim, da je lahko vsak srečen že s tem, da je živ, saj so nam starši dali življenje, katerega moramo ceniti - ne glede na to ali mislimo, da smo srečni ali ne. Vsak posameznik se pač mora truditi, da mu bo v življenju čim lepše in boljše. Če smo živi in zdravi ter gledamo svoje otroke, kako rastejo in so srečni, je vse drugo npr. avto, hiša,... le ena od materialnih dobrin, ki srečo le popolnijo. Vsak pač ima svoj pogled na srečo in srečno življenje, ki si jih skušamo ustvariti po svojih lastnih močeh."
Livija Sikur Zorman
Naša sodelavka Milica Maslo iz Pirana o sreči:
"Američani so v svojo deklaracijo neodvisnosti zapisali: " Menimo, da so samoumevne naslednje resnice, da so vsi ljudje ustvarjeni enaki, da jih je stvarnik obdaril z nekaterimi neodtujljivimi pravicami, da mednje sodijo pravica do Življenja, Svobode in Sreče."
Kaj je sreča? Kako jo najti? Kako jo prepoznamo? Jo sploh kdo kdaj najde? Kdo mi lahko pokaže pot k sreči? "Vsak je svoje sreče kovač," pravi ^ narodni pregovor. In resje! Sreča je stranski učinek uravnovešenega,

raznolikega in zadovoljnega življenja, ki teši potrebe po ljubezni, svobodi, zabavi in moči oziroma veljavi. Iskanje sreče pa je odvisno od tega, da vemo kaj hočemo in da razlikujemo med tem, kar si želimo in kar v resnici potrebujemo. Lahko si želimo sanjski avto, pa smo nesrečni, ker ga
nimamo. VPRAŠAJMO SE, ALI RES POTREBUJEMO RAVNO TAK AVTO, DA BI BILI SREČNI! Ker ne moremo kar tako doseči, da bi se počutili srečnejši, zavisi naša sreča predvsem od tega, kaj počnemo in kaj mislimo. Negativne misli in čustva ne vodijo k sreči. Če čakamo, da nas drugi osrečijo, lahko celo življenje preždimo v čakanju in umremo - nesrečni. Negativne misli nas zapredejo v nesrečo in samopomilovanje. Za srečo je potreben dejaven odnos do življenja in zadovoljstvo z majhnimi dosežki, ki korak za korakom peljejo k tistemu, kar ljudje poimenujemo sreča. Vendar vsak v sebi nosi svojo podobo o sreči! Zato je vsak nasvet, kaj naj bi delali, da bi jo našli, zaman. Sama priporočam branje knjige Pravica do sreče avtorice E. Perry Good. Morda vam bo pomagala na poti k sreči, ki ni nujno sama po sebi cilj. Pot je včasih zanimivejša. Pa srečno pot v novo tisočletje!"
0 sreči so še rekli:
•	Mitja PETRONIO iz Portoroža, študent španščine in italijanščine:
"Mislim, da je sreča stvar posameznika. Jaz sem srečen takrat, ko čutim
samega sebe. Osrečujejo me tudi vse priložnosti, ko se lahko smejim."
•	Alenka KOLARIČ iz Portoroža, zaposlena v Drogi: "Sreča sta zdravje in razumevanje v družini, brez tega ni prijetnega domačega vzdušja. Toda če za hip odmislimo to samoumevnost, potem lahko rečem, da je sreča tudi to, da si znamo polepšati vsak dan, vsak trenutek in da ga z našim razpoloženjem polepšamo tudi drugim. To pa se nam posreči le tedaj, če znamo uživati v drobnih stvareh, če se znamo razveseliti vseh malih, na videz neznatnih dogodkov, prizorov in predmetov, katerih so polni naši dnevi."
•	Darij ŠVAB z Bernardina, upokojenec:
"Sreča ni bogastvo, ampak je znanje, sposobnost biti srečen. Srečen sem, kadar ne slišim slabih stvari v svetu, kadar ni prepirov, preganjanja, kadar ni vojne. Srečen sem, kadar je mir!
•	Alida GRZINIČ iz Pirana, zaposlena v Drogi: "Sreča sta zdravje in mir v družini, to čustvo pa ima seveda še druge oblike: sreča je kaj lepega povedati ali kaj dobrega narediti, sreča je živeti pomirjen s samim seboj in z vso okolico, ne biti zamerljiv, predvsem pa je sreča, če znaš ceniti bogastvo drobnih pozornosti. No, ja," se namuzne," sreča je lahko tudi trinajsta plača..."
•	Robi COCETTA iz Pirana, študent kemije:
Trenutno je zame največja sreča to, da sem našel vrednote, ki sem jih bil pozabil. Odkar pa študiram v Ljubljani, sem se zavedel, koliko mi pomeni moja družina. Ugotovil sem, da sem rad z njimi."
•	Marija RAJKOVIČ iz Lucije, zaposlena v Drogi: "Kadar slišim besedo sreča, se domislim mojih otroških in mladostniških let ter sreče, ki je vladala v moji družini. Tudi danes sem srečna. V družini gre vse, kot je treba, ničesar nam ne manjka, toda v mojih otroških letih, ko je bilo povsod več pomanjkanja kot obilja, je bil prav zato občutek sreče toliko bolj lahkoten - ni bilo zahtev, ki bi ga pogojevale. Zato pravim, da je sreča predvsem urejena družina."
•	Danica KUK iz Lucije, upokojenka: "Najpomembnejša sta zdravje in dobra volja. Srečna sem, ko vidim nasmejane ljudi."
V novem tisočletju:
Prehod v novo tisočletje je obdobje, ko smo zaposleni z "obračunavanjem" preteklosti, zraven pa se radovedno sprašujemo, kaj nam bo prinesla prihodnost. Živimo v vznemirljivih časih. Dogodki si sledijo z bliskovito naglico, živl-jenski tempo se povečuje in nam ne dovoli, da bi se ustavili, predahnili in zazrli vase. Človekova pozornost je na pragu tretjega tisočletja obrnjena navzven. Očaran je nad svojimi dosežki, nad novimi tehnologijami, ki mu omogočajo povezavo z najbolj oddaljenimi delčki sveta, hkrati pa se svojih "otrok uma", ki mu bodo v prihodnosti oblikovali svet, tudi malce boji.
Znanstveniki napovedujejo, da bodo plastika, kovina in elektronski čipi kmalu postali del našega telesa. Nekateri že raziskujejo, kako bi čip vstavili v možgane in nevrone neposredno povezali, da bi vodili vsakovrstne stroje. Na pohodu so računalniki tretje generacije, ki se nosijo kot obleka: ekran je na očalih, baterije v suknjiču, računalnik v pasu, posebna tastatura pa se uporablja v eni roki. To niso čudeži, le nekatere od tehnologij, ki jih različni znanstveniki preizkušajo v laboratorijih širom sveta. Nekateri od njih kar naravnost govorijo o novi evolucijski dobi za človeško raso, v kateri se bo tehnologija zlila najprej z obleko in potem še s človeškim telesom: o dobi cyborga, v kateri se bo meso srečalo s silicijem in bo potrebna le misel, da se bodo vrata odprla. To se danes še zdi kot znanstvena fantastika, vendar je dejstvo, da se je spoj med človekom in strojem že začel.
Računalniki nove dobe naj bi bili sposobni prepoznati tudi čustveno stanje osebe, ki nosi računalnik. Kako? Preko elektrod v tesnem stiku s telesom, ki analizirajo nekatere fiziološke dejavnike: pot, dihanje, aktivnost obraznih mišic, telesno temperaturo, srčni utrip... Obleke, čevlji in tudi spodnje hlačke ter uhani so opremljeni s senzorji, ki merijo telesne znake in jih pošiljajo računalniku v analizo. Tako računalnik - obleka lahko prepozna občutke tistega, ki ga nosi in mu zaigra žalostno ali veselo glasbo, odvisno od njegovega razpoloženja ali pa avtomatično pokliče policijo v primeru napada.
Nova tehnologija s seboj prinaša nove skrbi, pa tudi prednosti. Za turizem v piranski občini, na primer, so možnosti uporabe prav vzpodbudne. Nič več se ne bo treba sramovati propadajočega starega hotela Palace. Turistom bomo lahko na glavo posadili posebne računalnike, preko katerih propadajočega velikana sploh ne bodo opazili, ali še bolje, zdel se jim bo kot nov. Namesto kopanja v onesnaženem morju jim bomo lahko ponudili kakšno drugo obliko virtualne sprostitve. Posebna revolucija se obeta tudi na področju prometa. S posebnimi senzorji v avtomobilu bo mogoče zaznati, kje se v Piranu skriva kakšen prost kotiček za parkiranje in se takoj napotiti tja. Če ste avto parkirali na prepovedanem mestu, vas bo računalnik lahko opozoril, kdaj se mu bo nevarno približal pajek ali možje z lisicami. Po napovedih analitikov bo ta borba za parkirno mesto obiskovalce zasvojila kot najboljša računalniška igrica. Turisti, željni tovrstnih razburljivih doživetij, bodo kar drli k nam in celo ostro protestirali, ko bodo v Piranu vendarle začeli z gradnjo parkirne hiše. Nasvidenje v novem tisočletju!
Alja Tasi
•	Melanija KUČEK s Seče, zaposlena v Drogi:"Mir in razumevanje v družini sta gotovo največja sreča. Zadnje čase sem imela težave z zdravjem, zato lahko rečem, da brez zdravja ni prave sreče, saj bolnik družinskim članom nehote povzroča skrbi, žalostni so zaradi njega in bojijo se zanj. Sreča je tudi stalna, redna služba, reden zaslužek, ki staršem omogoči, da otrokom nudijo solidno šolanje, jih kdaj obdarujejo. Nezaposlenost vnaša v družine stiske, prepire in boleče, četudi neme očitke otrok, kar starše najbolj prizadene."
•	Sara DOLJAK iz Pirana, absolventka poslovne fakultete: "Srečen je tisti, ki je zdrav, ki živi v dobrih družinskih odnosih, in ki ima dovolj denarja za potovanje."
Anketirali sta: Jasmina Kozina in Sonja Požar iz Lucije
PRIPRAVLJA SE UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
Ko nastopi tretje življenjsko obdobje, ko se upokojimo, ko otroci odrastejo in odidejo, želimo ostati koristni, si ohraniti fiačno in psihično zdravje, gojiti družabne stike, ohraniti vedoželjnost in početi še kaj, za kar do tedaj nismo našli časa in volje. Zgodi se tudi, da se zapremo vase, da zagrenjeni občepi-mo in čakamo starost, bolezen ter se jezimo nad odrinjenostjo v družbi in nad svojimi malimi in velikimi tegobami.
Univerza za tretje življenjsko obdobje ponuja prvo možnost, sožitje, učenje, srečnejše in polnejše življenje starejših. Pripravljamo jo tudi v piranski občini in vas prijazno vabimo, da se vključite tudi vi. Univerza se sliši mogoče tuje, čeprav je po Sloveniji že kar nekaj mest, kjer si ne predstavljajo, da je ne bi bilo več.
Vpišejo se lahko vsi zainteresirani, ne glede na prejšnje delo ali izobrazbo. Univerza deluje v obliki študijskih krožkov, v času od oktobra do maja, kontinuirano enkrat tedensko po dve uri, dopoldan ali popoldan, kakor so pogoji glede prostora in kakšen je dogovor v skupini. Posameznik se lahko odloči za obiskovanje enega ali več krožkov.
Pretežno se je do sedaj v družbi posvečala skrb najstarejšim, onemoglim posameznikom, za mlajše upokojence pa je večina skrbi, kako in kaj naprej v življenju prepuščena njim samim. Pobudnici za izobraževanje sta bili pri nas v Sloveniji prof. Duša Findeisen in dr. Ana Krajnc. To izobraževanje je organizirano kot posebna sekcija Andragoškega društva Slovenije. Od leta 1985 deluje Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, kjer je najštevilnejša po članstvu in naj-pestrejša po dejavnostih. Sledile so ji v Velenju, Slovenj Gradcu, Idriji, Mariboru, Kranju, Novi Gorici, Domžalah, Trebnjem, Jesenicah, Ilirski Bistrici, Celju in Ajdovščini.
Študijski krožek šteje deset do največ petnajst "študentov" in ima svojega mentorja, ki strokovno in osebnostno ustreza za tak način poučevanja. Izkušnje kažejo, da je najtežje najti pravega mentorja. Prav od njega je uspešnost krožka najbolj odvisna. Mentor pripravi program za tekoče študijsko leto. Pri tem upošteva želje in predloge študentov, da študij poteka sproščeno. Mentorji se za
ta način dela tudi dodatno izobražujejo. V skupini je še animator, ki skrbi za povezovanje skupine in posreduje informacije in sporočila za celotni krožek. Prek njih se širijo vabila za razne prireditve, razstave, skupna predavanja, spremembe urnikov, izlete itd. Animator ponavadi opravlja tudi blagajniške posle. Animator in mentor imata telefonske številke vseh članov študijskega krožka in se tako lahko informacija v pol ure razširi do vseh študentov. Krožki potekajo na različnih lokacijah, v povezavi s šolami, krajevnimi skupnostmi, delavskimi univerzami, knjižnicami; dopolnjujejo pa se* z izleti, obiski razstav, srečanji z drugimi študenti po Sloveniji, ogledi, druženjem... Študent lahko postane vsak zainteresiran občan po 45.letu, ne glede na poprejšnjo službo ali izob-
razbo. To so nepolitične, pretežno prostovoljne oblike organizacije, ki so se nekako najboljše obnesle v obliki društev.
Naša županja je prisluhnila pobudi za ustanovitev univerze za tretje življenjsko obdobje v piranski občini v letu 2000. Prva informacija o tem je bila predstavljena na prireditvi S kakovostnim staranjem v novo tisočletje, 25. novembra letos in štirinajst občanov je že kar tisti večer izpolnilo anketo in izrazilo zanimanje za vpis. Tako so priprave že stekle. Z anketo želimo preveriti obseg zanimanja in dobiti pomoč pri izbiri programa, ki bo privabil in zadovoljil čimveč študentov in študentk - pretežno upokojencev.
V Sloveniji so nekako najbolj popularna sledeča področja: računalništvo, jeziki, umetnostna zgodovina, naravna in kulturna dediščina, likovna dejavnost, ročna dela, zdravo življenje, literatura, kihanje za starejše,....
Vsak se odloči za eno ali več dejavnosti, ki ga zanimajo.
Da bi ugotovili, kolikšno je zanimanje za Univerzo tretjega življenjskega obdobja oz. za katera področja je zanimanje največje, objavljamo tudi anketo. Kogar obiskovanje te Univerze zanima, prosimo naj izpolnjeno anketo čimprej dostavi na naslov: Občina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran na ime Ingrid Ličen.
Šola bo uradno začela delovati jeseni leta 2000. Posamezna predavanja ali neformalni krožki pa bodo, glede na zanimanje in možnosti, stekli že v začetku leta 2000.
Prijazno vabljeni občani tretjega življenjskega obdobja, da v novo tisočletje skupaj vstopimo z vedrostjo in vedoželjnostjo.
Fanči Kuhar
J
* nikar si sami ne belite glave, kam vložiti svoj denar, da vam bo prinesel največ; * nikar se sami ne trudite
prodajati svojih privatizacijskih delnic po najugodnejših cenah; raje prepustite to strokovnjakom
borzno posredniška družba
PFC
lnt€Pfin
Primorski Finontni Center InUrfin
Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100
vam v letu 2000 želi srečno roko pri upravljanju z denarjem.
/
★
ANKETA
V občini Piran pripravljamo ustanovitev Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki bo uradno začela delovati jeseni leta 2000, posamezni neformalni krožki in predavanja pa, glede na zanimanje, že v začetku leta 2000. Namenjena je upokojencem in tistim, ki se pripravljajo na upokojitev.
Zato vas prosimo, da izpolnite Anketo, s katero nam boste pomagali preveriti zanimanje zanjo in izbrati program, ki bo privabil in zadovoljil čimveč upokojencev.
1.	Vas zanima vpis na Univerzo za tretje življenjsko obdobje da
ne
2.	Katero področje bi želeli vpisati:
-	računalništvo, internet
-jeziki: angleščina, nemščina, italijanščina
-	umetnostna zgodovina
-	naravna in kulturna dediščina
-	likovna dejavnost
-	ročna dela
-	zdravo življenje (prehrana, gibanje, odnosi, ekologija)
-	literatura
-	kuhanje za seniorje
-	delavnica krojenja in šivanja
-	drugo (kaj)
3. ime in priimek
4. naslov
5. telefon
6. rojstni podatki
7. dosedanja izobrazba
INFORMACIJE: OBČINA PIRAN, INGRID LIČEN - 746-223, 746-201 FANČI KUHAR - 770-126
Izpolnjeno anketo dostavite do 15. januarja 2000 na naslov: Občina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran na ime Ingrid Učen.
S KAKOVOSTNIM STARANJEM V NOVO TISOČLETJE
25. novembra je bila v portoroškem Avditoriju prireditev posvečena letu starejših. Center za socialno delo Piran je skupaj s prizadevnimi sodelavci postavil razstavo ročnih del starejših. Prireditev je obiskalo 230 ljudi. Med njimi je bilo (na žalost) zelo malo ljudi iz srednje generacije, ki jo starost še čaka. V strokovnem programu je navdušil prof. Vid Pečjak z duhovitimi prispodobami najpogostejših stereotipov o starosti. V brošuri in besedi so bile so predstavljene medgeneracijske skupine za kakovostno starost. Center za socialno delo je za to priložnost v italijanskem in slovenskem jeziku pripravil vodnik storitev in uslug, ki so v naši občini na voljo starejšim. Razprava na okrogli mizi pod vodstvom Branke Knific, je pokazala, da bi bilo potrebno povezati in razvijati obstoječe dejavnosti, ki potekajo v različnih društvih. Starejši ljudje pa bi tudi sami morali živahneje sodelovali v njih. Županja je spregovorila o pospešenih pripravah za ureditev dnevnega centra, Fanči Kuhar pa je predstavila pobudo za ustanovitev univerze za tretje življenjsko obdobje.
Milica Maslo
Županjo v družbi s Pirančani iz Doma upokojencev Izola.
TURISTIČNO DRUŠTVO PORTOROŽ OBVEŠČA, DA SE DEJAVNOST DRUŠTVA OD NOVEMBRA ODVIJA V KS PORTOROŽ, OBALA 16, V PISARNI ŠT. 11 (mansarda). URADNE URE: TOREK: 15.00 -19.00 URE.
Razgovori s predsednico društva: ob ponedeljkih ter sredah
med 13. in 15.uro (po predhodni najavi).
Tel: 748 900
Fax: 748 904
E-mail: td-portoroz@siol.net
<бјк
Ф
PpR'r0R02 PQRTQ ROSE Slovenija
Krajanom, sodelavcem, našim gostom in vsem poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike ter srečno in uspešno leto 2000.
V prazničnih dneh vas vabimo v Terme Palace, da zaplavate v bazenih s termomineralno vodo,
ki blagodejno vpliva na kožo, dihala, gibalni sistem in splošno dobro počutje ali se sprostite v savni in tepidariumu. To je pravi čas, da si privoščite masažo ali katero izmed izvrstnih storitev Thalasso in lepotnega centra. Prijetne praznične večere lahko preživite tudi na nočnem kopanju
vsak dan med 21.00 in 24.00 uro razen 24.12. in 31.12.1999.
da bo najdaljša noč v letu tudi najlepša, jo preživite z nami v restavraciji Ljubljana, kjer bomo ob izbrani hrani in dobri glasbi skupaj pričakali novo tisočletje.
Informacije in rezervacije: recepcija Terme: (066) 696 5011 restavracija Ljubljana: (066) 696 9601
.. in,

SANITETNA HIŠA FARCOM KOPER, ŽUPANČIČEVA 30, TEL.: 066/272 533 ODPRTO OD 8.30 -19, Sobota od 8.30-12
INKONTINENČNI PROGRAM: Velika izbira hlačnih plenic in predlog za odrasle, pralni program za zaščito posteljnine in pralne inkontinenčne hlačke. PRSNE PROTEZE, ortopedski nedrčki in kopalke.
PROGRAM ZA DIABETIKE: Velika izbira glukometrov, vse za nego nog, čevlji za diabetike.
1 ORTOZE: Opornice za hrbtenico, vrat, zapestje, gleženj, koleno, kilni pasovi,
pasovi za korekcijo drže. KOMPRESIJSKE NOGAVICE: Preventivne in kurativne, nogavice po meri, kompre-sijske rokavice.
PRIPOMOČKI ZA NEGO IN OSKRBO STOME: enodelni sistemi za colo, ileo in urostomo.
Dvodelni sistemi za colo, ileo in urostomo, pasta za nego kože pri stomi. PRIPOMOČKI ZA NEGO IN OSKRBO PRELEŽANIN: podloge za zaščito kože,
zračne blazine, blazine za ude, preparati za nego (losioni, paste, kreme). ORTOPEDSKA OBUTEV in ortopedski vložki.
TERAPEVTSKI PRIPOMOČKI: terapevtske blazine in žoge. pripomočki za razgibavanje rok.
■ PRIPOMOČKI ZA GIBANJE, STOJO, SEDENJE: palice za oporo, bergle, hodulje, sanitarni stoli, sedeži za kopalno kad in tuš kabino, nastavki za toaletno školjko.
ZELENA ZDRAVILA, GRELNI PROGRAM MEDIMA, MERILNIKI KRVNEGA TLAKA.
IZDAJAMO NA NAROČILNICE ZA TEHNIČNE PRIPOMOČKE V BREME ZZZS Zaposleni smo zdravstveni delavci, ki vam bomo znali prisluhniti in svetovati.
Srečen Božič, v novem letu 2000pa veliko sreče, zadovoljstva in zdravja.
Dnevni center za starostnike v Piranu?
Kaže, da se županja, oziroma naša občina, zaveda želje in potrebe svojih starejših občanov, da bi starost preživljali v domačem kraju, saj je celo' imenovala akcijsko skupino za pripravo projekta izgradnje doma - centra starejših, kakršnih v Sloveniji še nimamo. Tak center imajo na Dunaju, kamor se je 7. decembra napotila skupina slovenskih strokovnjakov na ekskurzijo. Iz piranske občine so si dunajski "tageszentrum" ogledali Milica Maslo, predstojnica urada za družbene dejavnosti, strokovna sodelavka Ingrid Ličen, arhitekt Bogdan Babnik in direktorica piranskega Centra za socialno delo Nives Vogrič, ki je ogled tudi pripravila in ga vodila. V 800 kvadratnih metrov velikem centru, ki zajema območje centra avstrijske prestolnice s 17000 prebivalci nad 75 let, se dnevno zbere 45 do 50 starostnikov, oskrbujejo pa jih 150. Starostnike pripelje prevozna služba centra ali taksi in se tam zadržujejo med 9. in 16. uro. V dnevnem centru poskrbijo za njihovo prehrano, higieno, delovno terapijo, jim svetujejo, nudijo individualno pomoč in manj zahtevno zdravstveno nego, ipd... V njem ob socialnih delavcih delujejo še prostovoljci in vojaki pri civilnem služenju vojaškega roka. Življenje v tem centru bodo zainteresiranim prebivalcem naše občine v prihodnjem letu predstavili na videoposnetku, Občina Piran pa bo v sodelovanju s Centrom za socialno delo nadaljevala s pripravami za ureditev dnevnega centra v pritličju piranskega zdravstvenega doma.
L.S.Z.
N0ZZE D-0R0
Hanno festeggiato 50 anni di vita in comune i coniugi Giuseppina e Giovanni Ceroici di San Bortolo - Sezza. Tanti auguri dai parenti e amici. Agli auguri ci assocciamo noi tutti del Portorožan.
V0CI N0STRE 1999
Si e tenuto al Teatro cittadino di Buie il Festival della Canzone per l'infan-zia "Voci nostre" al quale hanno partecipato i minicantanti della Comunita degli Italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano guidati dalla Maestra Milada Monica. I bambini si sono presentati con la canzone "Le due spighe" cantata da Serena Buremi, testo di Maria Palakovič e musica di Milada Monica
Otrokova pravica do preživnine:
Ali poznamo preživninski sklad ?
Pravica do preživljanja je temeljna otrokova pravica, ki so jo starši dolžni izpolnjevati. V mnogih družinah, ko starši ne morejo ali ne želijo več peljati po skupni poti, se sporazumejo in prevzamejo tudi skupno skrb za otroka. Žal pa so tudi primeri, ko ni tako. Starša ne najdeta sporazuma. Tako se stvari še bolj zapletejo, kar povzroča dolge in mučne postopke, v katerih " krajšo" potegnejo otroci.
Številne pobude za boljšo ureditev plačevanja preživnin so narekovale ustanovitev preživninskega sklada, ki je pričel delovati oktobra letos in deluje v okviru republiškega jamstvenega sklada. Namenjen je izplačevanju nadomestil, preživnin otrokom iz materialno šibkejših družin za katere neodgovorni roditelji ne plačujejo preživnine in so zato prikrajšani za spodobno življenje. Jamstveno-preživninski sklad bo iz proračunskih sredstev izplačeval nadomestilo preživnine za tiste otroke, kjer se eden od staršev - zavezanec za preživnino - izogiba tej starševski obveznosti. Hkrati pa si bo vztrajno prizadeval od roditelja izterjati njegov dolg do otroka, skupaj z zamudnimi obrestmi in stroški postopkov. Država naj bi s tem | preživninske zavezance prisilila k rednemu izpolnjevanju obveznosti do svojih otrok.
Kdo je upravičen do izplačila nadomestila preživnine iz jamstveno-preživninskega sklada ?
•	Otrok do 15. leta starosti oziroma do 18. leta, če ni v delovnem razmerju.
•	Otrok, kateremu zavezanec preživnine ni plačal tri mesece zapored v zadnjih 12 mesecih, oziroma jo plačuje neredno, s čimer je mišljeno, da v zadnjih 12. mesecih dolguje vsaj tri povprečne mesečne preživnine.
•	Otrok, ki mu je s pravnomočno sodbo sodišča ali z dogovorom pri Centru za socialno delo določena preživnina, pa je zavezanec ne plačuje.
•	Otrok mora biti državljan R Slovenije s stalnim prebivališčem v RS ali tujec s stalnim bivanjem v RS.
•	Dohodek na družinskega člana družine, v kateri otrok živi, ne sme presegati 55 odstotkov povprečne slovenske plače (86.939 tolarjev) v preteklem letu.
•	Otrok, za katerega je pred najmanj tremi meseci na sodišče vložen predlog za izvršbo.
Otroku, ki živi v skupnem gospodinjstvu s preživninskim zavezancem ali pa je v rejniški družini, zavodu, dijaškem domu, kjer zanj država pokriva stroške preživljanja, nadomestilo preživnine ne pripada.
Višina nadomestila preživnine je določena z zakonom in znaša:
•	za otroka do 6. leta starosti 10.000 SIT;
•	za otroka od 6. do 14. leta starosti 11.000 SIT;
•	za otroka nad 14. letom starosti 13.000 SIT.
V primeru, ko je določena višja preživnina, nadomestilo ostaja v zakonskih okvirih. Razlika
ostaja obveznost preživninskega zavezancal
Pravico do nadomestila preživnine naj bi imelo okoli 8000 slovenskih otrok. V piranski občini pa naj bi tako pravico imelo okoli 50 otrok. Doba prejemanja nadomestila ni omejena, razen z otrokovo starostjo. Seveda pa bo preživninski sklad vsako leto preverjal upravičenost do te pravice.
Vloge sprejema Jamstveno-preživninski sklad R Slovenije, Kotnikova 28, Ljubljana in sicer na obrazcu Zahteva za uveljavitev pravice do nadomestila preživnin (Obr.8,42, ki je na voljo v knjigarnah). Sklad ima ob delovnikih na voljo brezplačno telefonsko zvezo (št. tel.: 080-14-14).
Piranski občani se lahko za informacije obrnejo tudi na Center za socialno delo Piran, tel. 21730.
Kako je z odgovornostjo do plačevanja preživnine v naši občini?
V Centru za socialno delo Piran smo julija 1999 med zakonitimi upravičenci opravili raziskavo o preživninski problematiki, s katero smo podkrepili pobudo za ustanovitev preživninskega sklada. Od 450 upravičencev, ki so dobili vprašalnik, se jih je odzvalo 123. To je dovolj velik vzorec za naslednje ugotovitve in predloge:
•	Slaba tretjina upravičencev do preživnine je starih od 7 do 15 let in predstavljajo skupino šoloobveznih otrok.
•	Največ preživnin se giblje v višini od 15.000 do 20.000 SIT mesečno.
•	Več kot polovica (53,7%) I upravičencev ne prejema preživni-
Ä ne, 14,7 odstotkov pa preživnino prejema neredno ali z zamudo.
• Najpogostejši razlogi neplačevanja preživnine so: nezaposlenost zavezanca, neprijavljene zaposlitve zavezanca (delo na črno), zavezanec je zasebnik ali podjetnik, dohodkov ne prikazuje in preživnine ni mogoče izterjati, zavezanec je v tujini ali neznanega bivališča, zavezanec se na različne načine izmika, plačuje kolikor hoče sam ...
•	Dobra četrtina upravičencev je poskušala preživnino izterjati z izvršbo preko sodišča.
•	Slabe tri četrtine upravičencev pa ni oz. še ni poskusila preživnine sodno izterjati.
•	Preko sodne izvršbe prejema preživnino manj kot 5% upravičencev.
•	Razlogi za neizterjavo preživnine z izvršbo preko sodišča so: dolgotrajnost, neučinkovitost in visoki stroški postopka.
•	Vsi anketiranci so menili, da je ustanovitev preživninskega sklada potrebna.
Država je prisluhnila pobudam za spremembo predpisov na področju problematike preživljanja otrok in s presenetljivo hitro ustanovitvijo preživninskega sklada mnogim otrokom oziroma preživninskim upravičencem olajšala težavno in mučno pot do svoje pravice - do preživnine.
Nives Vogrič, direktorica Centra za socialno delo Piran

SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO, STAVBNO KLEPARSTVO. KROV5TVO VSEH VRST KRITIN PREVOZNIŠTVO, GRAO&ENE STORITVt. SVETOVANJE iN NADZOR
,ng. JANEZ SEVSEK s.p.
GARANCIJA - KAKOVOST
Predel 14a
3240 Šmarje pri Jelšah
Tel.&fax: +386(0)63 822 230 +386(0)63 821 308 mobitel: +386(0)609 612 073
Drage ženske, prazniki so tudi vaši!
Bližajo se prazniki, najlepši v letu, najbolj skrivnostni. Zvezde najbolj žarijo v najtemnejših nočeh.
V	teh dneh se raznežimo in veselimo. Čas je za dobre misli. Okoli nas je lepše - lučke se bleščijo, diši po dobrotah, poštar hiti s težko torbo voščilnic po ulicah, trgovine so polne...
V	kuhinjah je toplo in živahno - diši po cimetu, rumu, orehih, začimbah... Kuharske knjige so odprte na straneh z najbolj zapletenimi recepti...
Za silvestrski večer mora biti miza bogata in dišeča jedi in pijač. V zadnjih dneh v letu se obiskujejo sorodniki in znanci in gospodinja se lahko izkaže s svojim kuharskim znanjem in gostoljubnostjo. Ženske revije so polne nasvetov, kako lahko same vse naredimo: advent-ni venček in okrasje za drevo, same zavijamo darila, naredimo voščilnice, spečemo imenitno pecivo, pripravimo neobičajne jedi, same sešijemo svečano obleko...
Skratka, vse lahko naredimo same in boljše? Ali res?
Nikar ne poskušajte, ljube ženskel Novoletni prazniki so tudi vaši.
Razmislite, koliko boste naredile, da boste še zmeraj vesele in spočite pričakale novo leto!
Poenostavite pripravel Naj ne bo na mizi preveč pečenih in kuhanih dobrot. Ponudite še suho in sveže sadje - smokve, marelice, lešnike, mandlje, jabolka, mandarine, grozdje... pa semena - bučna, sezamova, sončnična... Pojedina je le en del praznovanja. Pomembnejše so misli in čustva. Bodimo veseli in razumevajoči. Taki pričakajmo novo leto.
Nada Kozina
marina
portorož portorose
Cesta solinarjev 8, PORTOROŽ tel.: 066/471 100,471 200 fax.: 066/471-510 E MAIL: marina.portoroz@marinap.si
TENIS
tel.: 066/747 294
RESTAVRACIJA MARINA
tel.: 066/471 317
Radosten <&ožič, v prelomnem Ши 2000 pa vam žalimo vse najßoljse.
umetnost ličenja
Učenje je ena izmed obsežnih vej kozmetike in sega daleč v zgodovino. Skrbi za lepši in bolj urejen videz. Z osnovnim ličenjem osvežimo obraz, poudarimo, kar je lepo, skrijemo pa neprikupno. Če ne poznamo nekaterih osnov ličenja, lahko obrazu damo grotesken izraz. Make up - kot s tujko rečemo ličenju - moramo prilagoditi vsaki osebnosti posebej, zato je pomembno poznavanje različnih tipov. Pozorni smo na: barvo polti, las, oči, obliko obraza in -starost.
ASPETTANDO IL 2000
AI giorno d'oggi molte delle usanze dei nostri vecchi sono purlroppo superate. Stiamo vivendo un tempo che non ci permette piu di assaporare rilassati e con serenita1 i piu1 bei momenti e le piu1 belle ricorrenze della nostra esistenza. Ci siamo ormai creati un altro "modus vivendi" adattandoci alle esigenze dei cambiamenti per poter stare al passo con il ritmo della vita odierna. Ma rimane pur sempre in noi il ricordo di quando tutta la numerosa parentela si riuniva per trascorrere serenamente le festivita' del Natale e del Capodanno. Le abitudini sono cambiate, si fanno ancora le riunioni famigliari, ma sono piu' che altro l'occasione per scambi-arsi gli auguri e per brindare al futuro. Ed e' a questo punto che nonostante tutto cercheremo di ricreare l'atmosfera di una volta ornando rami d'abete con stelle e nastri scintillanti e pre-parando una tavola bene imbandita, per poter aspettare in compania i rintocchi della mezza-notte. Saranno anche le buone cose che allora porteremo in tavola a contribuire alia riuscita della festa. Saranno piatti tradizionali, ma anche quelli che si rinnovano nel contenuto e nel modo di prepararli. Rimmara' pero' un unico incoveniente che non e' mai mancato: e cioe' che per I'abbondanza del cibo preparato il nostro frigorifero sara1 pieno di buone cose da smaltire.
Ed e' per darvi I'ultimo suggerimento di quest'anno che scrivo queste righe Pertanto, com-perate subito domani una confezione di pasta sfoglia che, anche se non usata, potrete con-servare nel congelatore. Ecco come preparare del "calzoni" ripieni di baccala1 mantecato.
Stendete bene la pasta e tagliatela a quadrati (10x10 cm) che riempirete nel mezzo con del baccala' al quale avrete aggiunto del pepe, noce moscata e panna. Ripiegateli schiacciando bene gli orli per chiuderli. Ungeteli con del tuorlo d'uovo e metteteli nel forno caldo per circa 15 minuti. II ripieno puo1 anche essere di arrosto a pezzettini, oppure di verdure stufate, di for-maggio, di salumi...
Serviteli caldi e vedrete che successoü
A tutte le amiche ed agli amici i piu1 sinceri auguri per un sereno natale ed un felice e prospero anno nuovo 20G0II
Cesarina
ARCHITECTA
d.o.o./s.r.l.
TARTINIJEV TRG 15. 6330 PIRAN P HA TARTINI 15. 6330 PIRANO TEL 066/67-10 200. FAX 67 10-208
Spoštovane naše stranke in poslovni partnerji!
S prehodom v novo tisočletje zaključujemo 10. leto našega delovanja. V vseh teh letih smo imeli poslovne stike z več kot 3000 strankami, katerim smo ponudili naše storitve na področju:
-	posredovanja v prometu z nepremičninami,
-	pravnopremoženjskega svetovanja,
-	izdelave etažnih načrtov in sodne cenitve,
-	projektiranja objektov in inženiring.
Bližajoči se praznični dnevi so zato priložnost, da se vsem Vam zahvalimo za dosedanje zaupanje in Vam zaželimo
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VELIKO OSEBNE IN POSLOVNE SREČE V LETU 2000
Ločimo dva osnovna tipa: ^ hladni tip: bela, voskasta, olivno-rumena barva polti; modre ali zelene oči; lasje se pri lasišču svetijo modrikasto (blond);
topli tip: zlato-rjava, marelična polt; rjavo ali rjavo-zelene oči; rdečkast lesk las (temni lasje).
Za lažje določanje in izbiro barv, ki jih uporabljamo pri ličenju za hladnega oziroma toplega tipa ženske, nam je lahko v pomoč trikotnik s komplementarnimi in sekundarnimi barvami.
RUMENA (topla)
(hladna)	(hladna)	(topla)
Čeprav obstaja osnovni, enostavni make up, moramo vedeti, da na ličenje zelo vplivajo moda, barva oblačil, značaj in pa namen oz. priložnost, za katero se naličimo (dnevno, večerno, za koncert, gledališče, zabavo...). Če pri ličenju tega ne upoštevamo, je rezultat lahko zelo smešen. Pri ličenju pa je pomembna še ena tipologija, ki osebnosti loči na:
Športni tip: oblači se predvsem v hlače, ima rada kratke lase, nevpadljivo barvo las, krajše höhte, nizke pete, ima zagorelo polt.
Ličenje: uporabljamo naravne svetle barvne odtenke (bež do temno-rjave), glosse za ustnice v naravnih odtenkih (brez šminke).
Romantični tip: izrazito dolgi lasje, nekoliko daljše obleke in za spoznanje višje pete, svetle polti.
Ličenje: uporabljamo nežne odtenke, da polt ostane svetla; šminka in barva za sence so nežne, nikoli ne uporabljamo grobih, temnih obrob.
■t Klasični, elegantni tip: v to skupino uvrščamo predvsem poslovne ženske, oblečene v kostime umirjenih barv, z vedno urejeno pričesko,
šminka za ustnice je poudarjena, nohti dolgi.
Feminilni, ženstveni tip: deluje precej izzivalno, nosi visoke pete, oprijete obleke, močne barve oblačil in las.
Ličenje: uporabimo močne barve ličil, vendar pazimo na usklajenost senčila za veke in rdečila za ustnice: če en del močno naličimo, mora biti drugi del obraza umirjen; uporabljajo se močnejše obrobe.
^ Avantgardni tip ženske: je drugačna od drugih; ne ozira se na modo ali estetiko; je izredno samozavestna, oblači se ekstremno, tudi če se ji oblačilo ne poda. Ne pusti si svetovati. Navadno uporablja močne, temne barve ličil - črne, temno modre, temno vijolične.
■Ф Tip ženske, ki ne najde svojega stila: niha med različnimi tipi in jo je treba postopno usmerjati.
Ličenje: začnemo z nežnimi spremembami.
Najdaljša noč v letu bo letos resnično posebna,
saj bomo po njej namesto z 1 (1999) začeli leto z 2 (2000). Ste se že odločile, kje ^
KOZMETIKA - PARFUMERIJA
na
Obala 33, Portorož, Tel.: 066/748-420
V naši ponudbi na/dete takorekoč vse, kar potrebu/e sodobna ženska za nego telesa m obraza.
Poleg negovalne kozmetike najprestižnejših hiš, Vam lahko ponudimo tudi dekorativno kozmetiko in velik izbor parfumov kot so: C. DIOR, CARTIER, BULGARI, LANCOME, CALVIN CLEIN, Y.S. LAURENT, CERRUTI, VERSACE, ESCADA, ...
Vabimo Vas na ličenje s priznano vizažistko Irino Jurman, ki bo vsako soboto V -JPt<1'mniin. Naročite se lahko po telefonu 748-420.
Dober nasvet nič ne stane, lahko pa naredi čudeže.
Obiščete nas lahko vsak dan od 9. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure.
^ boste pričakale leto 2000? Če ste se odločili silvestrsko noč preživeti na slavnostnem plesu, uporabite večerni make-up. Večerni makeup je za nekaj odtenkov močnejši od dnevnega. Za to vrsto ličenja je pomembno, da je obstojno. Ličila nanašamo zmeraj na očiščeno kožol Kožo obraza najprej površinsko očistimo s čistilnim mlekom, nato speremo z vodo, nanesemo tonik in nato še hidrantno kremo.
1.	Pred ličenjem nanesemo puder korektor, s katerim prekrijemo mozoljčke, rdeče lise, podočn-jake, kapilare, ipd.
2.	Nato nanesemo puder v kremi za dobro prekrivanje gubic ali pa tekoči puder, ki je lahko hidranten ali masten (odvisno od tipa kože). Zaradi večje obstojnosti za zvečer uporabimo še puder v prahu, s katerim oblikujemo obraz. Kar hočemo, da ostane neopazno (napake, nepravilnosti) oz. manjše, temnimo; kar želimo poudariti, povečati, pritegniti pozornost, pa osvetlimo.
3.	Obrvi uredimo, poudarimo in počešemo.
4.	Senčilo za veke: vrača se moda bleščic v beli, biserni, kovinsko modri, srebrni, bronasti in zlati barvi. Lahko pa uporabite sivo-beli kontrast. Vijoličnih barvnih odtenkov ne uporabljamo, ker luči barvo "ubijejo".
5.	Trepalnice poudarimo z maskaro; na notranjo stran spodnje veke z belim kajalom potegnemo
črto, da oči še močneje zažarijo.
6. Občrtovanje ustnic v novem tisočletju izginja. Svinčniki za občrtavanje so mehki in ne puščajo močne sledi - ni več razlike med robom in šminko. Kot dodatek lahko nanesemo še gloss šminko. Učinek je bleščeč in prosojen.
Ličenje za tiste, ki nosite očala:
-	Očala močnih okvirjev: močno zarišemo obrvi, ličenje je izrazito.
-	Nežni okvirji: postopek je nasproten.
-	Očala za daljnovidnost: oči optično povečajo, zato uporabimo temne sence za veke; ne uporabljamo peri senčil, notranja črta na spodnji veki naj bo nežne barve (ne črna).
-	Očala za kratkovidnost: oči optično pomanjšajo, zato jih povečamo z nanašanjem svetila, mat senčil, z nežnimi obrisi, črna maskara.
-	Očala z obarvanimi stekli: make-up naj bo v kontrastu s stekli - npr. za očala z modro nianso stekel naj bo rjavo-bež make-up.
Vedno upoštevamo obliko očal; rdečilo prilagodimo obrazu in šele potem očalom.
Želim vam veliko veselja pri ličenju in čudovito najdaljšo noč, ki jo pričakajte urejene in mladostne.
Jana Božič, farmacevtski in kozmetični tehnik
Mercator-Degro
O R
O R O
želi vsem občanom vesele božične praznike, 7 obilo osebne sreče v letu 2000 ter da bi bili še naprej zvesti in zadovoljni kupci v vseh poslovnih enotah
Mercator-Degro
PORTOROŽ
		/	/ /		
				4'	
				''У/	
NAGRADNO VPRAŠANJE (SAMO) ZA UUBITEUE POEZIJE
V prejšnji številki Portorožana smo obljubili, da bomo z literarnimi zankami in ugankami nadaljevali v naslednji številki. In tako je tokrat pred vami nov oreh, ki ga morate streti.
Ugotovite, kdo je avtor objavljene pesmi: ISKANJE
Smisel iskal sem v trenutkih opojne pozabe, otroških iger in mladosti zabave. Našel? Ne v sreči, lepotnih rožicah in v slavi:
ampak le ko življenje - edino ceno -v tej ljubezenski igri sem zastavil.
Pravilne odgovore pošljite na uredništvo Portorožana, Obala 16, p.p. 46, 6320 PORTOROŽ do 12. januarja 2000! Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca/ko, ki ga bodo Hoteli Palace v svoji pizzeriji Ljubljana v centru Portoroža počastili s pizzo in pijačo. Prijatelji literature, splača se potruditi! K svojemu odgovoru ne pozabite pripisati imena, priimka in naslova.
Pozabljena Istra Luciana Kleve v galeriji Krka
Od 14. decembra do 13. januarja naslednjega leta v Krkini galeriji Zdravilišča Strunjan, gostuje razstava originalnih fotografij iz cikla Pozabljena Istra znanega primorskega ustvarjalca Luciana Kleve. Rojen je leta 1954 v Kopru, študiral je slikarstvo, design in fotografijo na likovni akademiji Brera v Milanu, kjer je leta 1980 tudi diplomiral. Po vrnitvi v Izolo, kjer še živi in dela, je ustanovil glasbeno skupino Istranova, ki je delovala do leta 1988. Še vedno se aktivno ukvarja z glasbo: je član skupine Istrski muzikanti, na likovnem področju pa s fotografijo, slikarstvom in oblikovanjem. Imel je petdeset osebnih razstav v Sloveniji, Italiji in Hrvaški ter sodeloval na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Prejel je trinajst nagrad, lansko leto tudi nagrado Alojza Kocjančiča. Razstavljene originalne kombinirane fotografije - avtor jih naknadno nagradi s slikarskimi intervencijami - so iz cikla Pozabljena Istra, ki nastaja že dobro desetletje in za katerega je avtor prejel že več nagrad.
Draga moja prijateljica,
Želim ti. kar si sama najbolj želiš. Veliko časa preživiva skupaj in doživeli sva že veliko lepega.
Se spominjaš tvojega rojstnega dne1 Jaz ne bom nikoli pozabila. Povabila si veliko druščino in lepo smo se zabavali, dokler ni prišlo do prepira. Kdo bo pojedel rožico, ki je bila na torti? Vsi so jo hoteli. Prerivali so se, mene pa so odrivali. Tedaj si rekla na glas: "Rožico dolu moja najboljša prijateljica.'"Pred mene si postavila velik kos torte z rožico.
Vedela sem, da si želiš rolerje. Hotela sem te razveseliti. Ker sama nisem imela dovolj denarja, sem prosila starše za posojilo. Tako sem se odpovedala večmesečni žepnimi. Nič me ni bolj osrečilo kot veselje v tvojih očeh, ko sem ti dala darilo. Res sem vesela, da s\ a prijateljici.
Urša Jakin, 6.A O.Š. Cirila Kosmača Piran
MINI NOVOLETNI SÜCM IN OTROŠKI NOVOLFTNl PROGRAM
od petka, 24.12.1999 do četrtka, 30.12.1999 vsak dan od 16.00 do 19.00 ure ^
j
NA POKRITI IN OGREVANI TERASI RESTAVRACIJE GRILL V PORTOROŽU
VABUEN1!
V petek, 24.12.99 - obisk Božička s pravljičnim spremstvom! Od sobote, 25.12. do četrtka, 30.12. - vsak dan pravljična urica i Dedkom Mrakom, otroško prednovoletno rajanje, bogastvo dobrih okusov na stojnicah!
Restavracija Grill, Obala 16 A,Portorož. 746 099
Sprejemamo rezervacije silvestrski večer; na izbiro dva sitvestrska menija, ?iva glasba.
TURISTIČNO DRUŠTVO PORTOROŽ VOŠČI
vsem svojim članom in simpatizerjem vesele praznike ter srečnih in zadovoljnih dni v Novem letu 2000 ! Podjetjem v turizmu kot posameznikom v turistični dejavnosti pa uspešno turistično sezono, mnogo dobre volje in iniciativ za doseganje skupnih ciljev - za bogatejši in še lepši Portorož v novem tisočletju!
Portorož 2000 - najlepši in gostoljuben turistični kraj - želja, ki zahteva uresničitev in sodelovanje vseh nas, lokalne skupnosti in celotne turistične strukture v turizmu. Srečno !
Predsednica Andreja Humar-Fatorič


Ze&e	tä&e/efia/iseöeaettä
/zspctfefle, družen? аЛ/год/оаме /KZft/i&pe z о^ШлгЉг аЛ v ečey>&?
ylfy & vaJ J&yiea tsewite^ cyiet v /ispetesi алг&елЈ tsi /fededa /кџ ö teče otf
üt žĆaAt/u ■ci tx&asiepa visia.
es	Com
4s
I

ш
*§r
Muse.
Za rezesvacye/га te/: 475-10-17


Т Jm

obisk pri slikarju
- Prvošolci devetletke smo obiskali slikarja Zvesta Apollonia na njegovem domu v Portorožu. Povabil nas je v atelje, kjer nam je na prijeten način prikazal delo slikarja. Ob njegovih navodilih smo slikali, se naučili pravilne drže čopiča in mešanja barv.
V spomin nam je podaril sliko, ki jo je na ta dan ustvaril posebej za nas. Za trenutke, ki so obogatili naš pouk, se mu zahvaljujemo.
Prisrčna hvala tudi Renejevi mami Lari, ki je obisk organizirala in nas pogostila.
Na sliki so učenci 1. razreda devetletke OŠ Cirila Kosmača Piran, enota Portorož, s svojima učiteljicama Ireno in Karmen ter slikarjem Zvestom Apolloniem v njegovem ateljeju.
v Luciji, nasproti diskonta tel.: 773-369, 041/695-615
Z RAZŠIRJENO PONUDBO
ODPRTA vsak dan od 7. do 13. in od 16. do 21. ob nedeljah in praznikih od 9. do 13.
Pripravijo pa Vam lahko tudi narezke in druge jedi za priložnostna praznovanja (hladni bifeji), ki vam jih lahko tudi dostavijo.
Lepo praznovanje Vam želi
internet in računalniški virusi
Zlati časi, ko smo računalniške viruse praviloma dobili preko okuženih datotek na disketah, so z uporabo storitev interneta samo lep spomin. Danes se večina virusov prenaša po elektronskih komunikacijskih poteh in preko vsebine piratskih CD-jev. Zelo hvaležno okolje za razmnošvanje virusov je okolje programov MS Office, kjer cvetijo predvsem t.i. makro virusi (spoznamo jih, ko nas program Word ali Excel opozori, da odpiramo dokument, ki vsebuje makroje).
Če so bili prvi virusi (pojavili so se leta 1986) precej nedolžni, so današnji bolj usmerjeni v to, da nam zbrišejo podatke na disku, izbrišejo BIOS (virus Win95.CIHali tudi Chernobil). Opozoril bi tudi na t.i. trojanske konje ali "trojance" (Back Orifice in NetBus), ki jih krekerji (negativno usmer-
jeni hekerji) uporabljajo za skrivno upravljanje žrtvinega PC-ja na daljavo, preko omrežja Internet. Smer razvoja kaže, da se bodo kmalu pojavili virusi, ki se bodo prenašali preko krmil ActiveX in Java programov. Moderno je tudi sprejemanje virusov preko IRC-a. Seveda strokovnjaki razvrščajo viruse po različnih kriterijih, o čemer lahko preberete v specializiranih revijah.
Kako se zaščititi?
•	namestimo si dober protivirusni program,
•	skrbimo za redno posodabljanje podatkov o virusih (glej navodila protivirusnega programa),
•	imamo stalno vključen protivirusni prestrez-alnik (scanner), ki sprotno pregleduje datoteke, s katerimi delamo (glej navodila protivirusnega programa),
•	bodimo pozorni na prejeto pošto preko interneta,
•	ne uporabljajmo nelicenčne programske opreme,
•	redno arhivirajmo najpomembnejše podatke na druge medije (diskete, prenosne diske, tračne enote,...),
•	ustvarimo si paket "prve pomoči": to je čisto BOOT disketo za naš sistem, licenčni protivirusni program na disketi ali CD-ju in vse ostale programe in krmilnike za naš računalnik (običajno jih dobimo ob nakupu računalnika). Pomembna je tudi telefonska številka strokovnjaka za to področje.
Zavedati se moramo, da ni stoodstotne zaščite pred virusil
Kdaj lahko posumimo, da imamo v računalniku virus?
•	Če računalniški virus kar sam napiše opozorilo,
•	če se ob zagonu računalnik ustavi oziroma na neki točki zagona "zamrzne",
•	če se sistem nalaga sumljivo dolgo,
•	če se programske datoteke ob vsakem zagonu programa povečujejo,
•	če se programi "čudno" obnašajo, so naenkrat počasnejši (ker jih upočasnjuje virus, ki medtem povzroča škodo ali se razmnožuje),
•	če nekatere funkcije odpovedujejo (ne moremo na primer več shranjevati ali pa orodne
Bil je svetovni dan AIDS-a: MLADI LAHKO USTAVIMO AIDS
Ob 1. decembru, svetovnem dnevu aidsa, je tudi letos tekla akcija pod okriljem slovenskega Inštituta za varovanje zdravja. Gesb: Mladi lahko ustavimo aids; poslušaj, uči se in živi
je bilo posvečeno mladim. Akcija si je zadala dva cilja: dvigniti zavest o tem, da je nujno poslušati otroke in mlade, da bi bila tako prizadevanja za preventivo in zdravljenje aidsa učinkovitejša in vzpodbujanje uresničevanja preventivnih programov namenjenih otrokom in mladim za preprečevanje okužbe z aidsom..
V Sloveniji je bil letošnji svetovni dan, posvečen boju proti aidsu, obeležen s prireditvijo Mladi lahko ustavim aids, ki je bila 30.novembra v Celju. Udeležili so se tudi učenci 8. razreda OŠ Sečovlje, ki so že prej pripravili plakat o tem, kaj vejo o aidsu. Svoje predhodno znanje o tej temi so dopolnili ali popravili nekatera napačna razmišljanja.
TRENUTNO STANJE V SLOVENIJI
V Sloveniji je relativno malo okuženih z virusom, povzročiteljem aidsa. Po podatkih našega Inštituta za varovanje zdravja jih trenutno živi najmanj 88. Od tega jih je 23 že zbolelo za aidsom. Ocenjujejo, da je z virusom HIV okužena manj kot 1 oseba na tisoč prebivalcev, morda celo manj (eden okužen na 10.000 prebivalcev). Še vedno so najbolj prizadeti istospolno usmerjeni moški in pa okuženi, ki so imeli nezaščitene spolne odnose v državah, kjer je okuženih že zelo veliko ljudi. Zaenkrat se okužba s HIV še ni začela hitro širiti med tisočimi porabnikov nedovoljenih drog, ki si jih vbrizgajo z iglo in njihovimi spolnimi partnerji. V prihodnje bo širjenje epidemije pogojeno ravno s temi skupinami prebival-

ТГ
h Џ J^^Ji
m
cev visoko tveganega vedenja.
Če torej želimo epidemijo okužbe s HIV in aidsa zajeziti, moramo naše napore usmeriti predvsem k mladim. Izkušnje kažejo, da je vse, karkoli odrasli svet naredi za zdravje in razvoj mlade populacije uspešnejše, če mladi pri tem resnično sodelujejo. To pomeni, da je treba mlade poslušati, razumeti, kako razmišljajo in delujejo, ponuditi pomoč in podporo, jih vključiti v odločanje... Predvsem pa -ne moralizirati, po šolsko predavati, jim skratka pridigati in soliti pamet!
V DOBI OKUŽBE S HIV/AIDSOM SE JE POMEMBNO ZAVEDATI:
*	Kako se modro odločati o razmerju in spolnem odnosu in za temi odločitvami tudi stati.
*	Kako obravnavati pritiske k (neželenemu) spolnemu odnosu ali k uporabi drog.
*	Kako spoznati situacijo, ki lahko postane tvegana ali nasilna.
*	Kako in kje poiskati pomoč.
*	Kako doseči zaščiten spolni odnos ali druge oblike varnega seksa, kadar smo na spolni odnos pripravljeni?
*	Kako pokazati sočutje in solidarnost do ljudi, ki so okuženi s HIV ali imajo aids.
*	Kako skrbeti za ljudi z aidsom v družini in skupnosti.
Tadeja Bizjak
Vir: Poslanica ob svetovnem dnevu aidsa Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije.
	Kozmetika Jana BOŽIČ, s.p.
	
	Lepa cesta 1, 6320 PORTOROŽ
	Tel. (066) 674-52-57
	GSM: 040/321-487
9{pzmetika Џапа Jßozic *>.p.	Nega obraza
	Nega telesa
jjcfxi ce^ta 1, 6Z2Q (foxtotöi.	Ajurveda masaža
	Klasična masaža
	Depilacija
^нншннг	Manikura
	PediHura
OBVESTILO DELNIČARJEM TURISTIČNEGA PODJETJA PORTOROŽ
Spoštovani delničarji, Obveščamo Vas, da smo zaradi zavlačevanja sklica skupščine s strani Uprave Turističnega podjetja Portorož, dne 30.11.1999 vložili na sodišče predlog sodnega sklica skupščine.
Ker je dosedanja Uprava (g. Enes Lojo, ki je obenem direktor Marine Portorož) nekorektno zapirala pretok vseh informacij do malih delničarjev (primer: 1. skupščina, ki je bila preklicana, je bila sklicana v Uradnem listu RS, ki ga mali delničarji ne berejo, kljub temu da 23. člen Statuta dovoljuje objavo v časopisu Delo), smo bili prisiljeni zahtevati sodni sklic skupščine.
Rezultat vsega navedenega je, da je skupščina končno sklicana za dne 4.1.2000 ob 10. uri na sedežu podjetja.
Skupščino Turističnega podjetja Portorož je sicer Uprava že enkrat sklicala (delničarji naj bi se na njej srečali sredi prejšnjega meseca), vendar jo je tudi preklicala, češ da ima ena njenih večjih lastnic, Borzna hiša FIDA Ljubljana, sodne težave.
V času naših aktivnosti je Borzna hiša Bona Fide Koper, ki je v lasti TPP-a in je še pred dobrim tednom cenila delnice TPP-a na 3.000,0 SIT, povišala ponudbo na 5.000,0 SIT.
In zakaj delnice TPP še niso na organiziranem trgu vrednostnih papirjev?
Cena delnic bi po našem prepričanju lahko bila višja kot njihova knjižna vrednost v kolikor bi Uprava v letošnjem in preteklem letu upravljala s premoženjem TPP bolj gospodarno in z večjimi donosi na kapital.
Sprašujemo se, kako je mogoče, da je v spremenjenem dnevnem redu skupščine Uprava očitno upoštevala večino nasprotnih predlogov enega samega delničarja, čeprav jih je pred sejo 1. skupščine zavrnila ter pisno obvestila delničarje, da so neutemeljeni.
Ali sta taka Uprava in Nadzorni svet, ki ga ta ista Uprava predlaga, sposobna skrbeti za uspešno poslovanje podjetja ter porast vrednosti naših delnic, kar je edini pravi interes delničarjev?
Skupina delničarjev menimo, da je potrebno na skupščini, ki bo dne 4.1.2000, imenovati Nadzorni svet, ki bo enakopravno zastopal vse delničarje ter imenoval sposobno Upravo, ki bo korektno in uspešno vodila podjetje v interesu vseh delničarjev.
Portorož, 14.12.1999	Skupina delničarjev


Voščimo vam vesele .-i) praznike in vabimo vas na Ц
IVI 1 L L E N M l.U/M
p.,b. limht
Pričakujemo vas, cD da z nami preživite najdaljšo noč tisočletja.
Buffet Millennium, Night Club Show, ognjemet, bogata darila za vse goste.
Za enkratno noč enkratno шШШШШШШ žrebanje: med vsemi prisotnimi gosti, ^^gBwfl bo izžreban fantastični
NOVI FIAT PUNTO.
О^/аорог/огог
vacije smo vam na razpolago na telefonski številki: 066.470 470
TINTA d.o.o.
Obala 55 - Portoro (Stavba Splošne plovbe) 066/476-220, 76-793 Odprto vsak dan razen sobote, nedelje in praznikov med 8.00 in 15.30 uro
Nudimo vam:
-	fotokopiranje A4, A3, barvno, na termo folijo
-	tipkanje in oblikovanje vseh vrst besedil
-	vezava dokumentov, seminarskih nalog...
-	izdelava reklamnih letakov A4 - A5 format
-	fotokopiranje na barvni papir A4 - A3 format
Za študente in dijake A4 -10 SIT!
Vsom naOm sbranfiam žoOmo radostno praznovatg* InmonoSOOOf
Tožba za odstranitev srednjevalovnega oddajnika se januarja nadaljuje
Kogar zanima ljudska tožba krajanov in Krajevne skupnosti Portorož zop( RTV Slovenija, Oddajniki in zveze, da bi po sodni poti dosegli prepoved odd; janja preko srednjevalovnega oddajnika na Belem Križu, lahko dogajanj sledi "v živo" preko interneta na spletni strai http://members.xoom.com/ks_portoroz.
Tisti pa, ki želite biti osebno prisotni na naslednji obravnavi, pa se je lahk udeležite na sodišču v Kopru (soba 153/1) dne 19. januarja 2000 ob 8h 3(
Citronček in Giovanin
23. decembra bo v piranski Pečaričevi galeriji in v galeriji Meduza 2 predstavitev knjižice, napisane dvojezično - v slovenskem in italijanskem jeziku : Citronček in Giovanin / Giovanin e la farfalla, ki jo je spisal Vanja Pegan, ilustrirala pa Fulvia Zudič. Knjigo bo županja Vojka Štularjeva v okviru slovesnosti ob prehodu v leto 2000 podarila vsem osnovnošolcem od prvega do četrtega razreda v naši občini.
kavarna GALERIJA
Tartinijev trg v Piranu tel.: 747-356 sc je s svojo pestro in kvalitetno ponudbo priljubila številnim Pirančanom ter obiskovalcem starega mesta, ki jih tudi v letu 2000 vabi v goste. Seveda jim želi Veselo praznovanje in vse najboljše v novem tisočletju.
PISMA PORTOROŽANU
Zadeva: A Letter to the Editor Zveza: Zadnji dve številki Portorožana
Spoštovani gospod Zorman! Odkar sodeluje pri Portorožanu gospa Nada Kozina, se mi zdi Vaše glasilo še zanimivejše! Posebno zanimiv se mi zdi njen prispevek z naslovom Vera - ali jo danes še rabimo? Želel bi, da še kaj napiše v tej smeri. Kar pa se knjižnice tiče, se pridružujem mnenjem gospoda Tomšiča, ga. Oriane Košuta Krmac in seveda tudi ga. Nade Kozina. Kjer živijo kulturni ljudje, pač knjižnica ne sme manjkati... V tem smislu Vas prisrčno pozdravljam.
Vlado Škerjanec, Portorož
IN VENDARLE ČLOVEK NE ŽIVI SAMO OD KRUHA...
Misel častitljive biblijske starosti, ničkolikokrat ponovljena v zadnjih dva-tisoč letih človeške zgodovine, še v petdesetih letih tega stoletja zapisana v naslov romana, a hkrati kot klic k uporu zoper izrojeni sovjetski komunizem - pa jo je očitno potrebno izrekati znova in znoval Sedemtisočglavo mesto vendarle potrebuje tudi svojo duhovno razsežnost, mar ne?!
Knjižnico! Saj je v knjigi shranjeno vse tisto, kar ločuje človeka od živali, mar ne?! Enostavno ni res, da tega stroška, te investicije ne zmoremo. Ob bohotnem investiranju v stanovanjsko gradnjo, ki je zadnja leta v Luciji očitna na vsakem koraku, ob čemer se že laična pamet sprašuje, če ne gre za kratkovidno, pridobitniško preobremenjevanje okolja, ki se nam bo prej ali slej maščevalo; ob nastajanju razmeroma razkošnega poslovno-trgovskega središča, ki pravkar raste iz blata nekdanjih lucijskih solin, enostavno ne more biti res, da ne zmoremo investicije v ustrezne knjižnične prostore, s čemer bi v največjem kraju v občini zarisali še tretjo dimenzijo! In s tem tudi Mestno knjižnico Piran rešili sramotne prostorske stiske, v kateri se že leta duši, da niti ne govorimo o tem, da gre za knjižnico v enem najstarejših kulturnih središč tega prostora, mesta s častitljivo kulturno tradicijo! In tudi če se izognemo velikim besedam, ki jih pragmatično pridobitniška pamet ne zaznava, kaj šele, da bi jih dojela, se spustimo na raven vsakdanjosti, smo spet tam. Velikega Einsteina je mlada gospa, mamica, vprašala, kaj naj stori, da bo njen sinek, ko bo velik, postal velik fizik. Pa je veliki fizik, eno največjih imen iztekajočega se stoletja, odgovoril: "Berite mu pravljice, da boste razgibali njegovo domišljijo." Tako! V času ko toliko govorimo o neizogibni ustvarjalnosti, kot pogoju za enakopravno vključevanje v deroče življenjske in družbene tokove, ne zmoremo prepričanja, da je za množičen razmah ustvarjalnosti nujno potrebno ustvarjati tudi pogoje. To pa je lahko v veliki meri moderna knjižnica! Biblioteka kot medioteka in mladino puščamo zdolgočaseno tavati. Pa je že dolgo znana misel, ki jo tu povzemamo po sodobnem italijanskem teoretiku." Kdor bere, ne dolgočasi ne sebe ne drugih. Branje je lahko tudi premagovanje praznosti življenja, ki se manifestira kot dolg čas; je širjenje meja svobode, je potovanje skozi neomejene in neomejive svetovne fantazije". In očitno je, da racionalistična paradigma, ki je evro-ameriško civilizacijo zgradila le na prepričanju o vsemogočnem razumu, ne zdrži več. Saj ustrezne primerjalne raziskave dokazujejo, da razgibana domišljija pomembno prispeva tudi k razvoju analitičnega mišljenja, sposobnosti predvidevanja, kombinatornih sposobnosti,... Knjiga, tudi leposlovna, je dejansko razvojni faktor in znanje bi bilo res lahko naša primerjalna prednost v 21. stoletju. A katerakoli knjiga obstaja le, če jo kdo odpre in jo začne brati! Zato je treba knjigo bralcu približati. V skladišču je mrtva.
Zato v Luciji kot kruh potrebujemo tudi knjižnico! Le tako bomo lahko mlademu mestu zarisali še tretjo, duhovno razsežnost!
Silvo Fatur, profesor
V slaščičarni
c
v Portorožu vam bodo postregli z najboljšimi sladicami lastne pekarne
v Luciji
voščita vsem lep Božič in srečno leto 2000.
V^TNA^STVO
lUZZIEi - ČEIRNSK
Parecag 1 15A, 6333 Sečovlje - SLO tel.: 066/672-21-39
OBARVAJTE SI ZIMSKI ČAS Z NAŠO PONUDBO VELIKIH IN MALIH CIKLAM, OKRASNEGA ZELJA, MAČEH...
OB PREHODU V LETO 2000 PA NAJ VAŠ DOM KRASI LEPA BOŽIČNA ZVEZDA!
Želimo vam vesel Božič in srečno novo leto!
SPOŠTOVANI PORTOROŽAN
Po dolgem času se Vam spet oglašam s prelepe in zasnežene Gorenjske z "nekdanjih" železarskih Jesenic. Vesel sem vsakega izvoda Vašega glasila in se Vam prisrčno zahvaljujem za redno pošiljanje. S tem vzdržujem stik z Vašimi kraji ter ne pozabim na prijetne "delovne" dneve v počitniškem domu GG Bled v Piranu. Ob tej priliki Vam pošiljam tudi skromen prispevek za povračilo poštnih stroškov.
Bliža se konec leta in kar hitro bomo v letu 2000. Ob tej priliki bi preko Vas vsem, ki me poznajo in se me še spomnijo, voščil vesele Božične praznike, v novem letu oziroma tisočletju pa vsem zdravja, delovnih uspehov in zadovoljstva v krogu svojih. Posebne prisrčne čestitke pa so namenjene gospodu Luču, ki v tem obdobju praznuje svoj rojstni dan. Želim mu kar najlepše praznovanje v krogu družine in njegove "mesarske" ekipe. Zanj v čast pa bom izpil čašo rujnega. Voščila ob Božiču in novem letu so namenjena šefu zelenjave, gospodu Zdravcu z družino in dekletoma v trgovini. Ne smem pa pozabiti tudi na prijazne prodajalke in prodajalce Diskonta v Luciji ter nekdanjo "šefico turistične takse" v Piranu, gospo Bredo - za novo napredovanje ji še posebno čestitam. Tudi na "sinjoro" iz Ribarnice ne smem pozabiti. Simpatični frizerki nasproti hotela Piran pa obljubljam, da pridem v novem letu na "balin kuglo".
Sam pa si želim, da bi se v novem letu oziroma tisočletju našel še kakšen počitniški dom v Piranu ali v bližnji okolici (čeprav jih je vse manj), ki bi potreboval upravnika, ekonoma ali kaj podobnega.
Upam, da nisem bil predolg, prej bi rekel, da prekratek. Za pisanje imam pozimi bolj malo časa, ker poleg službe ljubiteljsko delam v hokejskem klubu Jesenice. Redno obiskujem vse tekme in "navijam", pa naj na njih igrajo najmlajši ali pa dekleta, ki se bodo letos prvič prizadevala za prvenstvene točke.
Lep pozdrav in srečno, zdravo, uspešno novo leto 2000.
Nekdanji upravnik piranskega počit.doma GG Bled Polde Strajnar z družino, Jesenice
Pripis uredništva: Veseli smo, da so se Vam naši kraji vtisnili v srce. Hvala za voščila, ki vam jih iskreno vračamo in seveda najlepša hvala za vaš denarni prispevek.
BORZA ZNANJA MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Oktobrske revolucije 1, 6310 IZOLA
Tel./Fax: 066 647 530
E-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si
Vsak delavnik od 8h do 13h, V sredno od 8h do 13h in od 16h do 18.30
BORZA ZNANJA JE INFORMACIJSKO SREDIŠČE, KJER JE MOGOČE PONUDITI ALI DOBITI NAJRAZLIČNEJŠE OBLIKE ZNANJA. VANJO SE LAHKO VČLANITE TAKO, DA POKLIČETE PO TELEFONU ALI SE OGLASITE OSEBNO IN POVESTE, KAJ IŠČETE OZ. KAJ PONUJATE. POSREDOVANJE PODATKOV JE BREZPLAČNO. Naši člani iščejo:
•	Znanje restavriranja pohištva;
•	Kako se izdelujejo vitraže;
•	Informacije o postopkih priprave eteričnih olj in parfumov;
•	Vse o cvetličarstvu, vzgoji in aranžiranju cvetja;
•	Informacije o gojenju, nabiranju, pripravi in uporabi zdravilnih zelišč;
•	Znanje ročnih spretnosti kot izdelovanje nakita in slikanje na svilo;
•	Informacije o ladji REX.
Naši člani med drugim ponujajo:
•	Pomoč pri prevajanju tujih jezikov v slovenski jezik (italijanski, angleški, nemški, francoski, nizozemski jezik,...)
•	Inštrukcije pri učenju tujih jezikov: italijanski, angleški, francoski, nemški, nizozemski... jezik
•	Pomoč pri učenju matematike, zemljepisa, kemije, fizike, računovodstva, statistike
•	Inštrukcije na področju računalništva: WORD, EXCELL, CorelDraw, FOXPRO, INTERNET, Elektronska pošta
•	Pomoč pri učenju za osnovnošolce, tudi take z učnimi težavami
•	Lektoriranje besedil In še:
•	Vegetarijanska prehrana, ter dietna prehrana pri sladkorni bolezni
•	Znanje kuhanja in peke, poznavanje slovenske kuhinje
•	Znanje fotografije
•	Bi radi znali igrati šah?
•	Se želite naučiti rolanja ali veščin potapljanja?
•	Bi se radi naučili plesti, kvačkati, izdelovati gobeline...
•	Vas zanimajo različne tehnike masaže?
•	Vas mika, da bi se kar sami lotili krojenja in šivanja?
POKLIČITE NAS ALI PA NAM ŠP0ŠLJITE e-mail (ime in priimek, telefonska številka, čas dosegljivosti) IN VAS BOMO POKLICALI Ml.
IZOLSKA BORZA ZNANJA VAM ŽELI VESELE PRAZNIKE IN VELIKO SREČE V NOVEM TISOČLETJU
VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV
Adaptacija hiš, stanovanj, kopalnic, mavčne predelne stene, spuščeni stropovi. Vsa najmanjša gradbena in instalacijska dela opravlja
Senad Tabakovič, s.P.,
Marxova 18, PIRAN, GSM: 041/671-219, ki želi vsem prijetne praznike in veliko sreče v 2000. letu!
Kaj se nam obeta: HOROSKOP ZA LETO 2000
OVEN
I Oy V tem letu lahko pričakujete številne nove aktivnosti ter določene pozitivne spremembe v vašem življenju. Vaša družbena uspešnost, ki ste je bili deležni v letu '99, bo naraščala še vse do konca februarja. Nove zamisli vas bodo popeljale v zanimive aktivnosti. Tudi na področju ljubezni so mogoča intenzivnejša doživetja.
Srečno obdobje in določena družbena uspešnost se bodo začeli v mesecu marcu. Zaradi močnega občutja odgovornosti, boste večkrat precej zaskrbljeni. Velika angažiranost v javnem življenju bo prinesla tudi nekaj nemira ali nepredvidljivih sprememb. Morda tudi na področju ljubezni...
П DVOJČKA
Kot v prejšnjem, bodo tudi v letu 2000 določene specifične, zelo radikalne spremembe. Vse to pa bo popestrilo vaše življenje in prineslo pozitivne novosti. Številni stiki in pogovori z novimi ljudmi vam bodo prinesli tudi nove prijatelje. Ljubezen bo zaznamovana s korenitimi spremembami in novimi odnosi.

RAK
V letu 2000, se vam bo po 1. marcu sreča v življenju bolj na ^ široko nesmehnila. Poleg večjega optimizma, ki ga boste kaz-^^ ali v vsakodnevnem življenju, je verjeten tudi določen uspeh v družbi. Leto bo lahko uspešno - z novimi materialnimi pridobitvami: nepremičninami ali določenimi koristnimi naložbami.
STRELEC
Planet transformacije vas bo spremljal še v letu 2000. Zato so verjetne nekatere specifične in zelo radikalne spremembe v vašem življenju. Dobili boste veliko vzpodbud k drugačnim razmišljanjem in družbeni aktivnosti. Ljubezensko življenje bo polno globokih, razburljivih in obenem romantičnih odnosov.
KOZOROG
Btf^ ^И Morda vam leto '99, kljub spremembam, ki vam jih je prines-^^^ ^ lo družbeno življenje - niste bili povsem zadovoljni?. V 2.000 letu pa vam bo po 1. februarju Jupiter v polni meri naklonjen. Vaša racionalnost, trud in angažiranost vam bodo prinesli družbeno napredovanje in konkretne rezultate. Lahko pričakujete uspešno in radostno leto.
VODNAR
Tudi v letu 2000 si boste želeli predvsem svobode in neovi-v/ti rane9a življenja. Vaša nuja po svobodi pa bo, zaradi nekateri\Јиш "h dolžnosti, nekoliko ovirana. Zaradi konflikta med dolžnostmi in potrebo po spremembah, boste včasih nekoliko napeti. Pazite na svojevoljnost in dobro premislite, kaj želite spremeniti! Podobno bo tudi v ljubezni.
RIBA
Leto 2000 bo zaznamovano s precejšnjo uspešnostjo v družbi. Večja racionalnost, vaš trud in zagnanost vam bodo pripeljale v družbeno napredovanje in konkretne rezultate. Zaradi tega lahko pričakujete uspešno in radostno leto. Mogoče bodo tudi precej radikalne spremembe v vašem življenju.
r	LEV
Tudi to leto bo zaznamovano z željami po spremembah in uresničitvi idealov. Vsakdanje dolžnosti, obveznosti ter občasna napetost in negotovost v življenju, vas bo zato lahko močneje obremenjevale. Kljub temu bodo opazne nekatere specifične, radikalne in obenem pozitivne spremembe.
DEVICA
Vaša velika racionalnost in hkrati želja po uspešnosti vas bosta pripeljali k napredovanju in uspehu v družbenem življenju. Združili boste odgovornost in optimizem - rezultati bodo veliki in trdni obenem. Vendar pa vam nekatere korenite spremembe lahko povzročijo nekaj napetosti.
TEHTNICA
Vaša uspešnost v družabnem in javnem življenju, se bo izboljšala po 1. februarju. Odprle se bodo nove možnosti, s čemer boste bolj optimistični in zadovoljni. Tudi to leto bo polno številnih pozitivnih, globokih sprememb in novosti. Lahko se vam uresničijo tudi nekateri vaši ideali. Podobno bo tudi v ljubezni.
ŠKORPIJON
Leto bo zaznamovano s konfliktom med vašimi dolžnostmi na eni strani ter potrebo po spremembah na drugi. Želeli boste nekaj spremeniti, a se boste tudi močno zavedali svojih obveznosti. Zaradi tega boste včasih razdvojeni in zaradi napetosti prehajali v pesimizem. Razmislite, kaj želite obdržati in kaj spremeniti!
HOROSKOPI!!!
NATALNI HOROSKOP - Celotna analiza vaše osebnosti.
KARMIČNI HOROSKOP - Početja prejšnjih življenj in sedanje posledice. Globok uvid v osebnost, razpoznavanje notranjih potencialov ali talentov ter ozaveščanje in reševanje psiholoških problemov. PARTNERSKI HOROSKOP Medsebojna privlačnost in harmonija v ljubezenskih in drugih odnosih.
LETNI HOROSKOP - Vpliv zunanjih okoliščin v obdobju 1 LETA: Brezplačni povzetek! Cena horoskopa (cca. 25 strani) -sit astr. Armand Keber C.na Markovec 29, 6000 KOPER tel. 066/ 275 434, 041/568 340


POZIV OTROKOM ŽRTEV VOJNE
Novembra letos je bil v Ljubljani ustanovljen Odbor otrok žrtev vojnega nasilja, otrok padlih borcev in talcev NOB.
Odbor si prizadeva pridobiti status žrtve vojnega nasilja in druge pravice za takratne otroke, ki so jim med 2. sv. vojno ubili enega ali oba starša kot talca, ali so jih izgubili med narodnoosvobodilnim bojem ali v taborišču. Da se to doseže, je potrebna sprememba 8. odstavka 2. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja. Tak predlog je že vložila skupina 10. poslancev s prvopodpisanim mag. Francem Žnidaršičem. Državni zbor bi ga naj obravnaval januarja. Odbor želi urediti tudi evidenco teh otrok, zato prosi občinske odbore ZB in udeležencev NOB, naj jim pošljejo podatke o otrokih padlih talcev in borcev z njihovega območja (ime in priimek žrtve vojnega nasilja, navedba vzroka smrti, imena in naslov še živečih otrok). Združenje borcev in udeležencev NOB občine Piran poziva vse otroke padlih borcev in žrtev vojnega nasilja, da se čimprej oglasijo na njihovem sedežu na Župančičevi 14 v Piranu v času uradnih ur (ob ponedeljkih, sredah, petkih od 9. do 12. ure).
Štirje pravljični popoldnevi v knjižnici
Zopet je na vrata potrkal pravljični december. Otroci, radi prisluhnete pravljicam? Pridite na mladinski oddelek Mestne knjižnice Piran 27., 28., 29. in 30. decembra ob 17. uri. Pričakuje vas dedek Mraz z novimi pravljicami, ugankami,....
JVASMEJMO SE S PORTOROZANOM KAKO SE NAM JE GODILO V LETU 1999
(Povzetek iz kronike anonimnega občana)
V	novo leto smo zapluli skozi ožine matriarhata, kajti ob koncu političnega tisočletja naše občine je volitve za piranskega župana zaznamovala zmaga nežnega spola. Ker ima ta gospa (kot vse ženske) rada lep razgled, je za začetek občanom obljubila, da bo izginila s cest najmanj polovica jumbo plakatov. Pa so očitno mnogi napak razumeli te besede, kajti plakati še zmeraj veselo rastejo, se množijo in sploh živijo v božjem miru. Za razgiban začetek leta so poskrbeli tudi ribiči, ki so se - na veliko veselje cipljev - ob delovnikih prepirali z državno upravo, ob nedeljah pa med seboj, kar je ribam občutno podaljšalo življenje.
Nekje med zimo in pomladjo se je občina razdelila na dva tabora: prvi je držal pesti, da bi začeli najprej obnavljati gledališče Tartini, drugi pa je bil naklonjen strehi nad letno dvorano Avditorija. Mamica domovina pa je vrgla kocko in zmagal je Avditorij (ko je čez približno dva meseca zmanjkalo denarja za nadaljno gradnjo, je bila škodoželnost Tartinijevih navijačev neizmerna). -Po vzgledu matere županje je v tem času tudi podjetje Okolje začelo z odstranjevanjem - pa ne smeti, ampak smetnjakov za kosovne odpadke. Očitno so potuhtali, da je kupna moč prebivalstva tako zelo padla, da ljudje zlepa ne zavržejo nobene stvari in smetnjaki torej niso več potrebni.
Turistični delavci so obnovili hotela Mirna in Apollo. Tolikšna mera optimizma je zaprla sapo vsem, ki so prerokovali slabo turistično sezono. V Piranu pa so začeli z obnovo gledališke kavarne. Ker so v umetniškem svetu kavarne nekakšne kulturne depandanse gledališč, so se vsi omikani krogi v občini silno razveselili novice, saj jim je bilo jasno, da bo gledališče naslednje na vrsti za obnovo. Le kaj bi kavarna brez gledališča, lepo vas prosim! - Tudi Okolje je poskrbelo za razgibano ozračje v Piranu. Ribičem so možje s tega podjetja ukazali, naj odnesejo mreže s pomola in jih sušijo pri sebi doma. Očitno so se zakleli, da bodo prenehali z dejavnostjo odstranjevanja smeti in začeli odstranjevati vse ostalo.
V	pozni pomladi je stekla čistilna akcija Portorož '99, neznanci pa so poskrbeli, da so se smeti in navlaka spet pojavili že pred začetkom
poletne sezone. To so naredili predvsem zastran stalnih gostov Portoroža, da le-ti ne bi mislili, da so prišli v kakšen drug kraj, saj tako čistega ne bi prepoznali.
Poletje je prineslo Luciji prvo semaforsko križišče. Glede na to, koliko časa so ga gradili in kako je stvar izgledala, bi ga morali spomeniško zaščititi.Za gradnjo so namreč prabili skoraj toliko časa, kot so ga v davnem Egiptu za gradnjo piramid. Približno tako naglo poteka tudi obnova starega Hotela Palace, ki se samo še z veliko mero dobre volje drži pokonci. - Sicer pa je bilo poletje naravnost čudovito! Na plažah je prostora še ostajalo, na ulicah ni bilo mučnega prerivanja in turističnim genijem ni bilo treba tuhtati o novih, privlačnih ponudbah. Pravzaprav so novo turistično ponudbo iznašli kar turisti sami; imenovali bi jo lahko "mini camp", vsebuje pa ljubke piknike (od skromnih sendvičev s pločevinko pijače do obilnih hladnih prigrizkov, razprtih na dveh kvadratnih metrih), ki si jih turist lahko privošči kjerkoli: na plaži ali na parkirišču, na klopi v centru Portoroža, na pragu trgovine s spominki, na zelenici pred banko in celo med smetnjaki za luci-jsko pošto in sicer zgodaj zjutraj, opoldne ali katerokoli uro noči; lahko tudi samo pije, pri čemer ni časovno omejen. Vse, kar potrebuje, je malo izjajdljivosti in pomankljivi občinski odloki o javnem redu.
Jeseni gredo spat nekatere živali in turistični delavci. Nekoliko je zaspala tudi LDS. Veljaki stranke so ustrelili kozla, ko so mislili, kako bo njihova odsotnost s seje občinske vlade komu segla v srce.
Zima je letos razveselila zlasti vulkanizerje. Bili so najbolj oblegane in ljubljene osebe. Zasluge pa ima pri tem slovenska vlada, ki je izdala zakon, s katerim je pomagala izprazniti skladišča uvoznikom in domači gumarski industriji.
V teh tednih pa smo izvedeli, da nekdo na Šentjanah goji krokodila. Živalca je še mlada, pravijo pa, da se bo, ko odraste, po vsej verjetnosti posvetila politični karieri; kožo ima namreč že sedaj trdo...
Sonja Požar, Lucija
Čestitke dr. Nlalčevi iz portoroških Term
Čestitamo dr. Mirani Male, predstojnici Term - talasoterapije v Portorožu, za zmago na natečaju Simpatia 1999 v okviru turistične oddaje "Sogni di vacanze" na Radiu Koper-Capodistria. Poslušalci so izbirali najbolj priljubljen turistični kraj in turističnega delavca, ki je poslušalcem najbolj prirasel k srcu v tem letu. Med turističnimi kraji je zmagal Portorož, v konkurenci turističnih delavcev pa dr. Mirana Male, ki si je simpatije med poslušalci, svojimi pacienti, pridobila zaradi svoje strokovnosti in vestnosti pri delu, predvsem pa zaradi topline do njih.

PRAZNIČNI DNEVI V AVDITORIJU
Tu so, vsaj kar se obdarovanj, zabav in seveda kulturnih prireditev tiče, najlepši dnevi v letu. Med decembrskimi prireditvami bi radi izpostavili dva koncerta, ki si že zaradi svoje tradicije in svečanosti zaslužita posebno pozornost
*	Božični večer je že sam po sebi čaroben. Praznujemo ga v znamenju petja, glasbe in dobrih želja, natanko tako pa ga nameravamo preživeti tudi v Avditoriju. 24. decembra, ob 19.00 uri, nam bo New swing quartet s svojimi gospeli, spirituali in črnsko duhovno glasbo pripravil ravno pravo glasbeno podlago za obisk polnočnice.
*	Novoletni koncert 28. decembra, ob 20. uri je priložnost, da se pripravimo na Veliko praznovanje, saj nam bo operetni glasbeni spored s Simfoniki RTV Slovenija, dirigentom Miroslavom Homenom, sopranistko Julijo Szoka in tenoristom Joszefom Jankovitsem pričaral bleščeč večer, ki mu bodo piko na i dodali izvrstni baletniki Budimpeštanske opere z dvema solistoma. Izjemen glasbeni dogodek se bo zaključil v slavnostno okrašeni avli Avditorija, kjer bomo ob druženju s prijatelji stopili še korak bliže silvesterskemu večeru.
*	Ker bo december še prehitro mimo, si oglejmo še nekaj januarske bere.
-	Sive zimske dni bo veselo obarvala težko pričakovana monodrama Karajan C., režiserja Dušana Jovanoviča, za katero je briljantni Branko Šturbej na festivalu monodram Ptuj '99 dobil nagrado za najboljšo uprizoritev.
-	Ljubiteljem jazza in popevk, ki se jih je oprijela večno zelena oznaka, bo prvi mesec v letu popestrilOto Pestner, ki bo tokrat, namesto z New swing kvartetom, nastopil ob spremljavi Petar Ugrin banda, ki združuje izjemne glasbenike.
-	Tudi filmofilov ne bomo pustili na cedilu, saj prihaja v začetku novega leta v Avditorij kar nekaj filmov, ki smo jih že težk) pričakovali. Več o tem boste izvedeli v prihodnjič, zaenkrat naj omenim le akcijski zgodovinski spektakel 13. Bojevnik, v katerem si boste lahko ogledali Antonia Banderasa, nasmejala pa vas bo filmska uspešnica Očka po sili.
Tako, vabilo velja, zdaj pa še voščilo za prihodnje leto. Želimo vam, da bi ga čimbolj zdravo, in veselo preživeli v družbi prjateljev.
J.K.
frizerski salon metropol
Slavica Udovič s.p. GH Metropol
Portorož, Obala 75a Tel.: 066/746-254
V novem tisočletju vam želimo veliko sreče, zdravja in osebnih uspehov in seveda lepih frizur kolektiv
Slavica Udovič s.p.
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: družina RUZZIER-ČERNE iz Sečovelj 3.000 tolarjev, Polde STRAJNAR z Jesenic 3.000 tolarjev, družini s Fizin 4.000 tolarjev, Sonja DUGARO s ceste Obala 2.000 tolarjev, llonka HAJNAL iz Pirana 2.000 Sit in družina MOŠKON s Parecaga 6.000 tolarjev
Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporočal Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ , ki se je že preselilo v svojo prenovljeno stavbo na Obali 16 v Portorožu (v I. nadstr.) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana".
V MESTNI KNJIŽNICI PIRAN (DOMOZNANSKI ODDELEK) LAHKO PO UGODNIH CENAH KUPITE REVIJO "BRAZDE S TRMUNA" (št. 3, št. 4); GLASILO "ISTRSKE TEME" (št. 7/8) IN KNJIGO "GROŽNJANSKA KRONIKA" (SLOVENCI V MESTU UMETNIKOV 1965-1995).
PORTOROŽANOVI MALI OGLASI
Џ Čebelar nudi domači med na Fizinah v Portorožu po 700 tolarjev za kg. Pokličite na tel.: 674-45-09.
^ Parapsihološka delavnica ALBATROS" prireja tečaj bele magije in začetne astrologije ter slikanje vaše AURE in njena razlaga. . Inf. po telefonu: 066/647-122 od 10. do 12. in od 17. do 20. ure.
Џ Brusim in lakiram parket. Pokličite zvečer na tel.: 741-265 ali 041/222-044. џ Aloe vera (aloja) zdravilno rastlino - prodajam. Tel. 066/770-448, ob večernih urah.
Bralke in bralci Portorožana lahko v Portorožanu svoj mali oglas objavijo brezplačno. Besedilo malega oglasa lahko do 20. v mesecu sporočite po telefonu (tel. & fax.: 67442-14). Lahko pa ga pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali ga dostavite osebno na uredništvo (v prenovljeni stavbi KS Portorož, Obala 16, Portorož, 1. nad. ob delovnikih med 8. in 12. uro). Med malimi oglasi ne objavljamo brezplačno sporočil obrtnikov, podjetnikov in pravnih oseb.
Številka / Numero 12 * december / dicember 1999 * letnik / anno IX* Portorožan je vpisan v republiški register časopisov pod št. 990
* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ * izdajatelj in ustanovitelj: KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ / * UREDNIŠTVO / REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN * oblikovanje imena Portorožan: Teo TAVŽELJ, dia * urejanje: Livija SIKUR ZORMAN * računalniški prelom: EDI * tisk / stam-pa PIGRAF, d.o.o. Izola * izhajanje: mesečnik * naklada / tiratura 3.000 * cena: 0 SIT. Naslov uredništva: Obala 16, p.p. 46, 6320 PORTOROŽ, tel. 674-42-14 * V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE / A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Nada KOZINA, Dušan PUH, Slavko GABERC, Nives VOGRIČ, Fanči KUHAR, Armand KEBER, Tadeja BIZJAK, Urša JAKIN, Milica MASLO, Dragica MEKIŠ, Gesarina SMREKAR, Marjan MASLO, Andreja HUMAR-FATORIČ, Irena ŽIGO, Jana KANDARE, Jasmina KOZINA, Sonja POŽAR in še kdo.
Takojšnja odobritev:
DOSEZITE SVOJ CILJ ŠE DANES!
Imetnikom tekočega računa še isti dan odobrimo posojilo do 100.000 SIT brez čakanja in samo na podlagi osebnega dokumenta. Doba odplačevanja je 6 mesecev.
!i
Koper
mini • • I
posojila
t
If
41; lik
шшџ
//
^ RESTAURANT ^^
As
Podvozna 11, Lucija, 6320 Portorož tel.: 66/773-202
As mi\
vaJ /itteaÄr/f'e.
. -v
^eie/e ^ezte/ie/?jriz/itt/e t/г J/'ee/ie //wo /ko 2000 ter orfe/o	/'.)em	t/i /го;)/оо/ит/tart//e/y'e//1
že/t oöety'e reJta/'raet/'e

Ч ( >: ■•
%
.Äi'-ji1
Ш


ojpos/ur
Božični prazniki so tu, millenium je pred vrati, vi pa še niste utegnili nabaviti primernih daril za vaše najdražje, prijatelje, poslovne partnerje, sodelavce, ....???
Brez panike! Le pot pod noge do trgovine
OUU11Џ - T PC, &120 Luefa H.: 0WVZ-611
pri vhodu v TPC Lucija, kjer boste med številnimi eksotičnimi in domačimi izdelki zagotovo našli izvirno darilo za vsakogar. Želimo vam lepo praznovanje in srečno leto 2000!
Ustanovljena sekcija sobodajalcev pri GZS
Novembra je bila pri Združenju za gostinstvo in turizem v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v Ljubljani ustanovna skupščina sekcije sobodajalcev, kamor so se vključili tudi nekateri sobodajalci iz naše regije. Na ustanovni skupščini je bil izvoljen tudi 7-članski upravni odbor sekcije. Za območje Slovenske Istre je bila med tremi kandidati izvoljena Andreja Humar Fatorič, predsednica portoroškega turističnega društva.
Na prvi seji odbora so se s predstavniki Centra za promocijo turizma že dogovorili, da bodo v letošnji cenik vključili tudi sobodajalce, ki bodo lahko brezplačno objavili svoje osnovne podatke, imeli pa bodo tudi možnost objava reklame za svoj namestitveni objekt. Za informacije se lahko obrnete na Turistično društvo Portorož ali osebno na gospo Andrejo Humar Fatorič.
в^» vrstice izginjajo); tipično za nekatere makro viruse, itd.
Najboljši virusi se (žal) tako dobro skrivajo, da nimajo razpoznavnih znakov ali pa jih prepozno opazimo.
Kako ukrepati, če imamo virus že v sistemu?
Predvsem moramo ukrepati takoj!
Po čiščenju sistema je potrebno očistiti tudi vse ostale medije, na katere smo kopirali podatke!.
Metoda A:
•	ugasnemo računalnik,
•	prižgemo računalnik,
•	izberemo DOS-ov način dela (tipka F8 ob zagonu računalnika),
•	poženemo protivirusni program (ki teče v DOS-u).
Metoda je uporabna, če na sistemu nimamo virusov, ki se ob zagonu računalnika namestijo v RAM (delovni spomin računalnika). V tem primeru uporabimo metodo B.
Metoda B:
•	ugasnemo računalnik (s tem se izbrišejo viru-
si v RAM-u računalnika!),
•	vstavimo BOOT disketo (čisto!),
•	prižgemo računalnik in "zaženemo računalnik" z disketnega pogona (pazi, v primeru zagona s trdega diska, se virus naseli v RAM),
•	poženemo protivirusni program.
V	primeru, da protivirusni program ne izbriše vseh virusov (viruse, ki napadejo BOOT sektor na disku), nam preostane še metoda C imenovana tudi metoda Matilda.
Metoda C (Matilda):
•	ugasnemo računalnik,
•	vstavimo BOOT disketo (čisto!),
•	prižgemo računalnik in "zaženemo računalnik" z disketnega pogona,
•	poženemo ukaz FORMAT C (tako 100 odsotno zbrišemo vse podatke na trdem disku, tudi viruse),
•	ponovno naložimo podatke na računalnik (glej "prva pomoč").
V	najslabšem primeru (ko je BIOS uničen) nam tudi ta metoda ne pomaga. Računalnik mora na servis.
Nekatera obvestila o virusih dobite na naslovu
www.arnes.si/si-cert.html
Nekateri internet naslovi proizvajalcev proti virusnih programov: http://www.datafellows.com http://www.cai.com http://www.mcafee.com http://www.symantec.com http://www.sophos.com
Lep pozdrav, Marjan Maslo