G (îrapharl'
Skulptura našega rojaka Bogdana Groma krasi
veleposlaništvo Slovenije v ZDA
/
10
Tudi Slovenci med nagrajenci na pesniškemnatečaju manjšin
m
V Novi Gorici prva od proslav
vrnitve Primorske matični domovini
Primorski
ČETRTEK, 23. AVGUSTA 2007
Št. 198 (18.981) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,S0€(191,71 SIT)
Nagelj v gumbnici za vso Tržaško
Dušan Udovič
Ko si je nedavno preminuli Egon Kraus, do zadnjega spiritus agens in gonilna sila Kraške ohceti, skupaj z začetno generacijo zadruge Naš Kras omislil praznik, ki ga danes z veseljem pričakujemo, morda ni vedel, da bo zgodba doživela tolikšen uspeh. Svojim danes pravtako uspešnim naslednikom je pustil v rokah več, kot je verjetno spočetka pričakoval: imenitno etnografsko manifestacijo, kakršne po izvirnosti danes morda ne premore niti Slovenija. Na novo so oživeli dragoceni detajli običaja, ki bi bil sicer zapisan pozabi, z njo pa tudi del naše zgodovinske identitete. Oživelo je zanimanje za narodne noše, ki doživljajo za današnji čas kar neverjetno popularnost, glede na podatek, da gredo samo novi kroji v desetine in stotine. Impulz je doživela kraška kulinari-ka, vedenje o njej in strokovna pobli-cistika, domača obrt je dobila pomembno izložbo. Skratka, vsi smo malo zrasli ob tej ohceti, s katero se lahko navsezadnje pohvalimo pred vsakomer, nanjo lahko z zadoščenjem pospremimo prijatelja iz bližnjih in tujih krajev.
Velikega pomena je tudi dejstvo, da je manifestacija že lep čas prerasla okvir naše skupnosti, našla je pot v skoraj vse turistične vodnike in specializirane revije v Italiji in tujini. Če bi naredili obračun uspeha promocije naše skupnosti, bi bila Kraška ohcet najbrž na visokm mestu. Z leti se nazadnje utrjuje vtis, da je ta naš lepi običaj postal vse bližji tudi italijanskim ljudem naših krajev, mnogi ga sprejemajo kot sestavni del zgodovine skupnega teritorija, na katerem živimo, torej ga imajo tudi za svojega. Naj bo torej Kraška ohcet vse lepši nagelj v gumbnici za vso skupnost na Tržaškem.
REPEN - Sinoči v Kraški hiši uradno odprli letošnjo Kraško ohcet
Po sledovih običaja, vse do pričakovane nedelje
Nagovor rapentabrskega župana Aleksija Križmana
Sinočnjega odprtja se je poleg letošnjega para in prirediteljev udeležilo veliko število upraviteljev in predstavnikov javnega življenja
kroma
REPEN - Na borjaču Kraške hiše so sinoči uradno odprli letošnji izvedbo Kraške ohceti, ki bo po vrsti dogodkov dosegla višek z nedeljsko poroko v repentabrski cerkvi. Ob odprtju je spregovoril župan Aleksij Križman, ki je predstavil nevesto in ženina, hvaležno pa se je spomnil tudi pobudnika Kraške ohceti Egona Krausa in se zahvalil vsem, ki so se angažirali za letošnjo izvedbo manifestacije. Odprli so tudi razstavo umetne obrti, o kateri je spregovoril direktor SDGZ Andrej Šik, pozneje pa je na dvorišču Kraškega muzeja sledil pevski koncert, ki ga je priredilo SKD Lipa iz Bazovice.
Na 5. strani
Pobude ob sežanskem občinskem prazniku
Na 4. strani
Nova priletna žrtev med kopanjem v Trstu
Na 6. strani
Z goljufijo pri ameriški ruleti oškodovali družbo Hit za skoraj 200.000 evrov
Na 13. strani
Slovenski učenci se iz Foljana vračajo v obnovljeno romjansko šolo
Na 12. strani
ITALIJA - Mrtvi in ranjeni na Siciliji, posegla tudi vojska
Južna Italija v pesti ognjene ujme in brezvestnih požigalcev
MESSINA - Trije mrtvi, dva pogrešana in na desetine ranjenih je za čas ni ob ra čun po ža ra, ki je vče raj popoldne zajel kmečki turizem v kraju Patti pri Messini na Siciliji. To je bil najhujši primer ognjene ujme, ki pustoši po dobršnem delu Apeninskega polotoka. Včeraj so skupno našteli več kot 200 gozdnih požarov. Notranji minister Giuliano Ama to je po zval pre fek te, naj usta -novijo koordinacijske odbore za boj proti požarom in proti požigalcem, obrambi minister Parisi pa je odredil, naj pri gašenju pomaga vojska.
Na 14. strani
L. SANT0RI0 4 - TEL. 040/772770 UL. GINNASTICA, 7 - TEL. 040/774242
/
/	RADIO IN TV SPORED	Četrtek, 23. avgusta 2007	21
19
GLOSA
Za sodelovanje
• /» v« i • •	• V«1
z nacifasisti ni opravičila.
Jo2e Pirjevec_
Te dni sem imel za Primorske novice, za ljubljansko žensko revijo Jana in za koprski radio tri intervjuje na temo, ki zadnje tedne kraljuje na prvih straneh slovenskih časopisov: izkopavanja v okolici Maribora, kjer da so našli »največji množični grob v Evropi«. Ker sem v pogovorih s časnikarji povedal marsikaj, kar o zadevi vem, vendar nisem povsem zaokrožil svojih misli, bom to skušal storiti v današnji glosi.
Naj začnem z ugotovitvijo, da je pokopati mrtve pietetno dejanje, kije globoko ukoreninjeno v človeški naravi in psihi. Da pa ta obred lahko postane tudi predmet politične manipulacije, je jasno vsakomur, ki je kdaj obiskal Redipu-glio ali kostnico na Oslavju. Bojim se, da smo v današnji Sloveniji priče prav takšnemu početju, kakršnega si je v preteklosti privoščila fašistična Italija: kosti same po sebi niso toliko važne, pomembno je medijsko sporočilo, ki ga je mogoče z njihovim preštevanjem vsak večer posredovati prek tiska, radia ali televizijskih ekranov. V našem primeru naslednje: partizansko gibanje je bilo od samega začetka zločinsko, ker je nosilo v sebi klice krvave revolucije. Kolaboracija z Italijani in Nemci je bila upravičena, ker je šlo za samozaščito zdravih elementov slovenskega naroda, ki se z nasilnimi načrti domačih komunistov niso strinjali.
Gre za trditev, ki skuša Slovencem odreči pravico do odpora, kljub temu da so jih sile osi leta 1941 obsodile na smrt, s tem da so razkosale njihovo ozemlje in si ga priključile (ali so to nameravale storiti). Za trditev, ki obenem ne jemlje v poštev ideološkega fanatizma, kakor se je oblikoval v ljubljanski škofiji v tridesetih letih po vodstvom Ljudske stranke in lokalne Cerkve, do katerega je imel celo papeški nuncij v Beogradu rezervirano stališče. Mislim na politiko totalitarnega kova, prepričano, da med poslanstvom katoliške Cerkve in koristmi slovenskega naroda ni in ne more biti razlike. To usodno enačenje, znotraj katerega na Slovenskem ni bilo prostora za drugačno mišljenje od tistega, ki so ga narekovali škof Rožman in njegovi sodelavci, je pripravilo nadvse ugoden teren za kolaboracijo. Kajti z zornega kota omenjene skupine, kako naj bi si kaka druga politična sila - komunistična partija - prisvajala pravico, da odloča, kaj je za slovenski narod prav in kaj ni? Rezultat je bil tak, ka-
kršnega poznamo: v ljubljanski škofiji so se Osvobodilni fronti postavile po robu najprej vaške straže, nato enote, ki so jih Italijani imenovali Mili-zia Volontaria Anticomunista, pozneje, po 8. septembru 1943, pa domobranci, hlapci Wehrmachta in Gestapa. Ti ljudje so se omadeževali s številnimi zločini, predvsem z naslednjim naglavnim grehom: sodelovali so z najbolj nevarnimi sovražniki našega naroda in obenem z zakletimi nasprotniki kapitalističnega Zahoda ter komunističnega Vzhoda. Vsaj od vstopa ZDA v vojno konec leta 1941 je bilo očitno, da so obsojeni na poraz. Tega pa se v provincialni Ljubljani do konca vojne niso zavedali. Nasprotno, ko so domobranci bežali na Koroško, so si utvarjali, da se zatekajo pod okrilje naravnih zaveznikov, s katerimi bodo nadaljevali svoj križarski pohod proti »brezbožnemu komunizmu«. Niso pač računali na možnost, da jih bodo Britanci brez velikih pomišljanj izročili Jugoslovanski armadi.
Ta zgodba seveda ne bi bila popolna, če ne bi omenili še druge totalitarne sile, ki se je zajedla v slovensko telo v tridesetih letih in med vojno: komunistične partije. Partija si je pridobila velike zasluge, ker je spodbudila in vodila odporniško gibanje, s katerim se je poistovetil dobršen del našega naroda. Ni pa mogoče prezreti dejstva, da se je tudi ona videla kot osebek, ki naj v prihodnosti kroji usodo Slovencev (in v širšem kontekstu človeštva). Izhajajoč iz tega aprioristične-ga mesijanstva, je že med vojno onemogočila delovanje in razvoj zavezniških strank in gibanj, po njej pa se je krvavo maščevala nad domačimi sovražniki, komaj jih je dobila v roke. Tukaj ni prostora, da bi razlagal, kakšne so bile, poleg internih, mednarodne okoliščine tega masakra. Dovolj je reči, da se je izvršil v znaku »znanstvenega marksizma«, po svojem značaju prav tako absolutnega creda, kot je bila izkrivljena vera škofa Rožmana. Iz povedanega bi se dalo sklepati, da enačim oba totalitarizma, s katerim smo se morali soočati, in da oba enako odklanjam. Da, toda samo od konca druge svetovne vojne dalje. Prej za sodelovanje z nacisti in fašisti ne more biti opravičilo niti strah pred stalinizmom. Kako je že dejal Churchill, ko so ga leta 1941 opozorili, da išče pomoč komunistov, ko se vojaško povezuje z Moskvo? »Da premagam Hitlerja, sem se pripravljen povezati tudi s peklom.«
VREME OB KONCU TEDNA
Za fronto se bo okrepil anticiklon
Darko Bradassi
Do jesenskega enakonočja nas loči le mesec in se tako začenja še zadnja tretjina astronomskega poletja. Lahko bi rekli, da je bila v teh zadnjih dneh vremenska slika kar skladna z dolgoletnim dogajanjem. Večje vročine ni več, noči so že razmeroma osvežujoče, pa tudi vremensko dogajanje bolj spremenljivo in občasno nestanovitno.
Pronicanja bolj vlažnega atlantskega zraka so postala nekoliko pogostejša, vremenske fronte se preko srednjeevropskih držav pomikajo bližje našim krajem in povečini vplivajo tudi na vreme pri nas. Širša vremenska slika je trenutno precej razgibana, nad jugovzhodnim Sredozemljem je anticiklon, nad osrednjo Evropo ciklonsko območje, nad zahodno pa se krepi azorski anticiklon. Med hladnejšim atlantskim zrakom ter toplim sredozemskim pravkar nastaja nova fronta, ki bo še danes vplivala tudi na vreme pri nas. Predvsem od sobote pa se bo okrepil anticiklon, ki nas bo vsaj nekaj dni zaščitil pred večjimi vremenskimi motnjami. Evolucija v prihodnjem tednu je zaenkrat še negotova. Predvidoma bo prevladovalo precej sončno do spremenljivo in bolj sveže vreme, toda z občasno nestanovitnostjo.
Kakorkoli že, letošnje poletje, kar se tiče povprečnih temperatur, ni bilo izredno vroče. Resda so bila obdobja, ko smo se pošteno potili, toda bila so povečini kratkotrajna. Višek vročine smo zabeležili 19. julija, ko je Deželna meteorološka opazovalnica ARPA-Osmer v Zgoniku namerila 38,5°C, kar predstavlja za Kraško planoto nov vročinski rekord, ki za več desetink stopinje presega vrednosti iz leta 2003. Istega dne je živosrebrni stolpec ponekod v nižinah dosegel skoraj 40°C, v Kopri-vnem, denimo, rekordnih 39,7°C. Statistična protiutež teh temperaturnih rekordov pa so bile izrazite ohladitve predvsem v prvi polovici meseca, ko se je, denimo, živosrebrni stolpec na Kraški planoti ponoči
prehodno dotaknil skoraj zimskih 7°C in je kar štirikrat v mesecu padel pod 10°C. Statistični izračun nam tako pove, da je bil julij, če pogledamo nanj v celoti, skoraj v mejah normalnosti. Kot primerjavo naj navedemo, da so bile najnižje temperature na Kraški planoti v letošnjem juliju v povprečju za 2,4°C nižje kot leta 2003, najvišje pa za dobro stopinjo Celzija. Podobno velja tudi za avgust. Zanimiv je podatek, daje temperatura na pomolu Bandiera v Trstu v avgustu, podobno kot v juniju, le enkrat v mesecu presegla 30°C, običajno pa j e bila kar za nekaj stopinj nižja.
Danes bo povečini spremenljivo oblačno, pojavljale se bodo občasne padavine in posamezne nevihte. Več dežja bo v gorskih predelih. Jutri se bo vreme postopno izboljšalo in povečini razjasnilo. V noči na soboto bodo ponekod lahko nastale posamezne kratkotrajne plohe. V soboto in nedeljo bo povečini sončno in topleje, v soboto popoldne ali zvečer bo ponekod lahko še nastala kakšna manjša ploha.
Na sliki: po številnih mesecih, ko smo redno beležili temperature nad dolgoletnim povprečjem, je bil julij pri nas v mejah normalnosti. Nad zahodno in severno Evropo je bilo nekoliko hladneje, nad vzhodno Evropo pa nekoliko topleje.
PISMA UREDNIŠTVU
Chavezovi urini kazalci
Članek o menjavi kazalcev vene-zuelskih ur (PD 21. avgusta, prva stran) se mi zdi samo prilika za omalovaževanje tamkajšnjega predsednika Chaveza. V polni hladni vojni so imeli veliki svetovni časopisi v svojih uredništvih nekoga, ki je moral skrbeti, da so bile objavljene vesti, ki so vnašale zmedo v fronto protiimpe-rializma. Plačevala ga je CIA. Daleč od tega, da je PD v takem krogu. Pa vendar.
Kaj je napačnega, če se uro premakne za 30 minut? V svetu je precej takih primerov (Iran, Afganistan, Indija, Bangladeš, del Avstralije). Če je moj »de Ago-stini« pravilno ažuriran, je odmik v Nepalu celo 45 minut. Morda je bil neznani pisec kdaj v Španiji in opazil, da se tam nič ne premakne pred 10. uro in so ob 11. zvečer ulice polne življenja. Te navade so odvisne v prvi vrsti od metabolizma, kajti ob tamkajšnji 8. jutranji uri dejansko še vsi spijo. V Turčiji je na primer ura nesporno naravnana za potrebe Carigrada. Ko je tam 5. popoldan je vse še v polnem teku, medtem ko je na skrajnem vzhodu že mrak in ljudje gredo k počitku. Venezuela je navsezadnje v precejšnji izolaciji glede prometnih zvez. Ni na primer nevarnosti, kot v tesni Evropi, da bi se dva vlaka ob istem času znašla na istem tiru in bi počilo. Kmeta, ki tam v kanuju s tremi grozdi banan vesla proti najbližjemu trgu, zanima samo dnevna svetloba.
Nerazumljiva je tudi primerjava Chaveza s Nijazovim. Za imena mesecev je dovolj, da se pogleda na časopis iz Hrvaške in ni treba potovati v Turkmenistan.
In tudi če bodo morali Venezuelci delati pol ure več na dan, bo to za krepitev tamkajšnje revolucije in ne za nakupe oligarhov v Miamiju.
Slučajen nauk članka pa je, da je
vsakdo, ki se upa upreti svetovnemu žan-darju bedak in golpist (po nespretnem gol-peju, je Chavez postal predsednik preko demokratičnih volitev navzlic tedaj popolnem medijskem monopolu oligarhije in na državnih ali krajevnih volitvah zmagal že devetkrat).
Pa še manjši spodrsljaj pri pridevniku »bolivijski«. V resnici bi se moralo pisati »bolivarski«, po Simonu Bolivarju, ki je v začetku 19. stoletja izvedel povsem buržujsko revolucijo, ima pa v vsakem kraju od Venezuele do Bolivije svojo »plazo« ali »avenido« in je zato v zavesti ljudi nekakšen mesija.
Za konec: ljudje imajo svoje dostojanstvo tudi če niso popolnoma globalizi-rani in tudi če denarja (od nafte) ne pošiljajo v Miami, Švico ali na otoke Cayman.
Bruno Križman
Chavezova odločitev, da spremeni ustavo, ki mu bo omogočila dosmrtno vladanje menda ne sodi v kulturo demokracije. Prav tako ni nujno, da je vse, karje drugačno od zahodnih standardov, tudi boljše. Mimogrede: imena mesecev pa so po svoji revoluciji v 18. stoletju spremenili že Francozi. In nazadnje: prav nič ni narobe, če se kazalci na uri premaknejo za 30 minut. Vsaj nenavadno pa je, če je glavni namen tega krepitev revolucije. Pa tudi dejstvo, da se Chavezovi podporniki na Zahodu zavzemajo za krčenje delovnega urnika, ne moti jih pa, da v Venezueli delajo pol ure več. Vsak dan! (Ur.)
EVROPSKA UNIJA - Pred slovenskim predsedovanjem EU
Olga Kosmidu: Zagotovljenih le polovica slovenskih tolmačev
LJUBLJANA - V Bruslju imajo nekaj mesecev pred začetkom slovenskega predsedovanja EU zagotovljenih le polovico tolmačev za nastope slovenskih ministrov v času predsedovanja, je opozorila direktorica direktorata Evropskega parlamenta za tolmačenje Olga Kosmidu in povabila slovenske tolmače, naj pridejo v Bruselj.
Pri evropskih institucijah je po besedah Kosmidujeve trenutno stalno zaposlenih le šest tolmačev za slovenščino in 43 pogodbenih sodelavcev. Za uspešno slovensko predsedovanje Svetu EU bi jih potrebovali vsaj 80, od tega od 30 do 40 le v Evropskem parlamentu, kjer dosledno sledijo načelu večjezičnosti v uniji, in sicer tako da se za vsak dogodek v Evropskem parlamentu lahko uporablja vseh 23 jezikov povezave.
Ze izurjene slovenske tolmače je zato pozvala, naj čimprej stopijo v stik z evropskimi institucijami. Kot je pojasnila, se zaradi nujnosti razmer tisti, ki bi želeli sodelovati med predsedovanjem, lahko začasno izognejo preizkusu znanja, ki je sicer obvezen pogoj za zaposlitev pri evropskih institucijah. Druga možnost je pogodbena zaposlitev, pri kateri lahko tolmači delajo za evropske institucije, kadar jim to ustreza. Več informacij o tolmačenju v Evropskem parlamentu in Evropski komisiji ter postopku prijave je na voljo na spletnih straneh http://www.europarl.europa.eu/interp7p ublic/ in http://scic.cec.eu.int/europa/.
Kratkoročna rešitev, s katero bi omilili težave zaradi pomanjkanja tolmačev v času slovenskega predsedovanja, je po mnenju Kosmidujeve v skrbnem načrtovanju dogodkov, tako da se po-
membnejši dogodki med predsedovanjem ne bi prekrivali. Na vprašanje, kdo bi v času slovenskega predsedovanja skrbel za tolmačenje dogodkov v Sloveniji, če bi vsi tolmači prišli v Bruselj, je Kosmidujeva odgovorila, da to skrbi številne vlade. "Vendar pa to ni pravo vprašanje," je opozorila in dodala, da vsi tolmači ne bodo odšli v Bruselj, predvsem pa se bo večina pomembnih uradnih dogodkov v času slovenskega predsedovanja zgodila v Bruslju, ne v Sloveniji. "Za pomembne dogodke, ki bodo potekali v Ljubljani, pa bomo mi poslali tolmače iz Bruslja," je dejala.
Dolgoročno rešitev problema pomanjkanja tolmačev za slovenščino Kosmidujeva vidi v povečanju deleža moških med tolmači, saj ti nimajo toliko obveznosti glede družine kot ženske. Ob tem je posvarila slovenske oblasti, naj ne uvedejo študija za tolmače na več kot eni slovenski univerzi. "Tudi če bi takšno izobrazbo omogočalo več univerz, bi vse ribarile v istem ribniku," je pojasnila in dodala, da bi s tem najverjetneje trpela kakovost tolmačev, saj ne bi bilo dovolj tistih, ki bi mlade na univerzah urili za tolmače. Boljša ideja je po njenem mnenju sodelovanje z drugimi univerzami, denimo z univerzama v Trstu ali Gradcu.
Kot glavne vzroke pomanjkanja tolmačev za slovenščino je Kosmidujeva izpostavila dejstvo, da zaradi majhnega števila ljudi, ki govorijo slovenski jezik, tudi ni dovolj mladih z ustrezno univerzitetno izobrazbo, ki bi jih lahko izurili za tolmače. Druga težava je, da mladi zaradi zadostnega števila delovnih mest v Sloveniji niso pripravljeni priti v Bruselj,
tretja pa, da številni ostali slovenski tolmači niso pripravljeni potovati.
S pomanjkanjem tolmačev imajo težave tudi nekatere druge članice sede-mindvajseterice; med njimi je Kosmidujeva omenila baltske države, med starimi članicami pa Grčijo, od koder prihaja tudi sama.
Med težavami, s katerimi se pri svojem delu na splošno soočajo tolmači v Evropskem parlamentu, je izpostavila način govora. Za tolmače je namreč precej težje, če govorniki berejo besedilo, ki ga tolmač ni dobil vnaprej, ali kadar uporabljajo šale in fraze, ki jih je običajno težko prevesti v tuj jezik. Pojasnila je, da je na to težavo med obiskom v Sloveniji konec julija opozorila tudi predstavnike slovenskih oblasti, ki jim je predala seznam navodil, kako naj govorniki uporabljajo je zik.
Slovenski tolmači neposredno tolmačijo le iz angleščine, nemščine, francoščine in italijanščine, za druge jezike tolmačenje poteka posredno, torej tolmačijo angleški, nemški, francoski ali italijanski prevod. Druga posebnost slovenskih tolmačev je, da ne tolmačijo le v svoj materni jezik, temveč tudi iz njega, saj le zelo redki ostali tolmači razumejo slovensko.
Vendar pa se tolmači ne soočajo le s težavami, ampak ima to delo tudi veliko prednosti, je poudarila Kosmidujeva. "Tolmači veliko potujejo, spoznavajo nove ljudi in se naučijo veliko novega. Poleg tega so del sodobne zgodovine, saj tolmačijo na izredno pomembnih srečanjih, ki se čez čas vpišejo v zgodovino in postanejo del evropske kulture," je opisala pozitivne plati poklica. (STA)
/
ALPE-JADRAN
Četrtek, 23. avgusta 2007
3
EVROPSKA UNIJA - Po govoricah o domnevnem dogovoru med Brnikom in Ronkami	LJUBLJANA - Seminar
Za delavce zamejskih
poleti ne bodo preusmerjeni v Trst jških
Demantiji tako v uradu vlade za komuniciranje kot na letališčih v Ljubljani in Ronkah
Med predsedovanjem uniji
LJUBLJANA - Na uradu slovenske vlade za komuniciranje (Ukom), na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana in na letališču v Ronkah so za STA zanikali namige, da naj bi se v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji v prvi polovici prihodnjega leta določeni letalski poleti preusmerjali na tržaško letališče. O tem sta sicer včeraj na ministra za promet Janeza Božiča ločeni poslanski vprašanji naslovila tudi poslanca Sašo Peče (SNS) in Milan Petek (LDS), ki sta Božiča obtožila, da naj bi se predstavniki ljubljanskega letališča po navodilih ministrstva za promet dogovarjali, da naj bi del poletov preusmerili na tržaško oz. zagrebško letališče. Pri tem je Petek izpostavil, da naj bi se o tem "z direktno konkurenco letališča Brnik" - letališčem Ronke - pogovarjal slovenski generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj, oba s Pe-četom pa sta spomnila, da bi tovrstne lete lahko preusmerili na mariborsko letališče.
Na Ukomu so zanikali, da bi bil v okviru priprav na predsedovanje Slove-
SLOVENIJA
Pogovori z Deutsche Bahn se nadaljujejo
LJUBLJANA - Slovenija se po besedah državnega sekretarja Andreja Širclja z nemško družbo Deutsche Bahn intenzivno pogovarja o možnostih za sodelovanje s slovenskimi transportno-logističnimi družbami. Po Šircljevih zagotovilih nobena odločitev - ne o tem, po kakšnih vrednostih naj bi se naredilo skupno vlaganje, kdo naj bi bil v novi družbi na vodilnem mestu, kakšno naj bi bilo ime novega podjetja ipd. - še ni bila sprejeta.
Spomnil je, daje do ponedeljka odprt razpis, v katerem ministrstvo za finance išče ponudnika, ki bo ocenil vrednost Intereurope, Luke Koper in Slovenskih železnic ter izdelal analizo vpliva povezave družb s strateškim partnerjem na njihovo vrednost. "Čakamo, da se razpis zaključi. Ko bo izbran najboljši ponudnik, bo izdelal vse finančne, pravne in ostale analize," je dejal državni sekretar. (STA)
nije EU sklenjen kakršenkoli dogovor o tem, da bi tržaško letališče v prvi polovici leta 2008 prevzelo del prometa z ljubljanskega letališča. "Prenovljeno in posodobljeno Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana bo s svojimi zmogljivostmi povsem zadoščalo za potrebe slovenskega predsedovanja kakor tudi za nemoteno zagotavljanje rednega dela letalskega prometa," so zagotovili za STA.
Na Ukomu so ob tem tudi pojasnili, da bo velika večina delegatov na dogodke v času predsedovanja v Slovenijo prihajala z rednimi linijami in samo na dogodke na vrhunski ravni se bodo udeleženci pripeljali s posebnimi letali. "Slovenija je v preteklosti že gostila tovrstne dogodke in izkazalo se je, da z letalskim prometom ni bilo težav, zato jih tudi tokrat ne pričakujemo," so še dodali.
Vsakršna tovrstna dogovarjanja s tržaškim letališčem so zanikali tudi na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. "Pojavljajo se namigi, da nimamo dovolj zmogljivosti za čas predsedovanja, vendar to ni res," je poudarila predstavnica letališča za odnose z javnostmi Bri-gita Zorec. Pojasnila je, da imajo na letališču dovolj prostora, ljudi in sredstev za sprejem in oskrbo vseh letal.
Tudi na tržaški strani so zanikali, da bi se dogovarjali s preusmeritvami na letališče Ronke. Kot je pojasnil predsednik tržaškega letališča Giorgio Brando-lin, so dali Brniku zgolj na razpolago svoje logistične strukture, če bi bilo to potrebno v primeru slabih vremenskih razmer, kot so megla, sneg, led ipd., dogovorov o kakem preusmerjanju dela poletov na tržaško letališče pa ni bilo.
V tiskovnem uradu letališča Ronke so tudi pojasnili, da se je že v preteklosti dogajalo, da so letala, namenjena na ljubljansko letališče, zaradi slabega vremena pristala v Ronkah in obratno. Tržaško letališče je namreč rezervno letališče tako za Ljubljano kot tudi za Benetke in Treviso, saj je najbližje, so še poudarili.
Odzvali so se tudi na generalnem konzulatu Slovenije v Trstu in pojasnili, da se je generalni konzul Šušmelj 19. marca letos srečal z Brandolinom, ki mu je izrazil pripravljenost letališča, da brezplačno ponudi vse potrebne usluge za udeležence sestankov v Ljubljani. V tem pogovoru pa ni bilo govora o "predstavitvi možnosti, da bi po potrebi tržaško letališče prevzelo nekatere polete", zato tako trditev na konzulatu odločno zanikajo. (STA)
Prenovljeno in posodobljeno ljubljansko letališče naj bi s svojimi
zmogljivostmi zadoščalo za vse potrebe slovenskega predsedovanja EU
domov
LJUBLJANA - V Dijaškem domu Bežigrad v Ljubljani se je včeraj začel 38. seminar za strokovne delavce zamejskih dijaških domov. Seminar v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo in šport vsako leto organizira Zavod republike Slovenije za šolstvo. Vsako leto se izvaja v drugem kraju v Sloveniji, so sporočili z Zavoda RS za šolstvo. Seminarja se udeležuje 26 strokovnih delavcev iz zamejstva, ki so nastanjeni v Dijaškem domu Bežigrad. Danes se bodo udeleženci seznanili z organiziranostjo stanovanjskih skupin v Sloveniji. Ogledali si bodo stanovanjske skupine Črnuške gmajne in Prehodnega doma Jarše. Strokovni delavci iz zamejstva bodo spoznavali tudi kulturno-zgodo-vinske znamenitosti Ljubljane. Seminar se bo končal jutri s predavanjem o uvajanju preventivnih programov v dijaški dom in o osebnostnih vidikih dijakov in vzgojiteljev.
BELLUNO - »Mendranze 'n poejia«
Tudi Slovenci nagrajeni na pesniškem natečaju v jezikih narodnih manjšin
Priznanje za Marino Cernetig, Veroniko Vascotto, Jana Hussuja in Lenarta Legišo
Nagrajenci pesniškega natečaja narodnih manjšinv Livinallongu
foto novi matajur
DEMOKRATSKA STRANKA - Obiski kandidatov za primarne volitve
Včeraj Bindijeva, danes Letta
Igor Gabrovec: Podtajnik na predsedstvu vlade Letta je nosilec svežih in inovativnih idej
VIDEM - V sklopu nastajajoče De mokratske stranke je v teku kampanja za oktobrske primarne volitve. V torek je o njih v Vidmu spregovorila kandidatka za predsednico stranke Rosy Bindi, danes popoldne pa v Gradežu pričakujejo podtajnika na predsedstvu vlade Enrica Letto, ki se tudi poteguje za tajniško mesto nove stranke. Letto je	ENRIco Letto
včeraj javno podprl Igor Gabrovec.
»Kandidat za vsedržavnega tajnika Demokratske stranke Enrico Letta je najboljša sinteza tega, kar bi morala resnično nova in resnično reformistična stranka predstavljati na zatohli italijanski politični sceni«. Tako v sporočilu za javnost ugotavlja Gabrovec, deželni tajnik in tržaški pokrajinski predsednik SKGZ, v politični areni pa devinsko -na-brežinski občinski svetnik in tržaški pokrajinski svetnik v opoziciji za časa Co-darinove uprave.
»Letta je mlajši obraz italijanske levosredinske politike, kar je pomembno v sicer gerontokratsko nastrojeni družbi«, ugotavlja Gabrovec. »Star ko-
ansa
maj 41 let ima Letta za sabo solidno akademsko pripravo, bil je državni in evropski poslanec in pri 32--ih letih že minister za evropske politike. Trenutno je državni podtajnik pri predsedstvu vlade Romana Prodija. To rej mlad, a vse prej kot ne iz ku šen.
Podpora Letti je zame naravna in sledi logiki nagrajevanja programa in vsebin, po kateri sem lani prepričano podprl prav tako mladega Ettoreja Ro-sata že v fazi primarnih volitev znotraj levosredinskega tabora,« pojasnjuje Gabrovec. Udobnejša in, recimo, per-
spektivnejša bi bila po njegovem nedvomno opredelitev za Walterja Veltroni-ja, ki je zaenkrat veliki favorit primarnih volitev in uživa podporo pomembnega dela vodilnega aparata Levih demokratov in Marjetice«.
Letta, ki izhaja iz vrst Marjetice, uživa številne in tako politično kot generacijsko transverzalne podpornike v levosredinskem taboru. Na vsedržavni ravni ga med drugimi podpira tudi vodstveni član Levih demokratov poslanec Umberto Ranieri. Na Tržaškem se za Letto opredeljuje tudi pokrajinski taj-
nik Marjetice Matteo Apuzzo in z njim večji del mladinske komponente stranke.
»Program Lette sloni na idejnih stebrih, ki predstavljajo glavne izzive sodobne Italije: na svobodi, ki je nemalo vezana tudi na vprašanje zagotavljanja varnosti državljanov, na potrebi po inovaciji in resnični družbeni mobilnosti ter na politiki v podporo družine, ki je še posebej aktualna v državi, ki je na dnu lestvice rodnosti. Družba brez otrok pa j e družba brez vsake prihodnosti,« je prepričan Gabrovec.
»Logika številk narekuje običajnim stavcem, da že močno kotirajo rimskega župana Veltronija, vendar bi bila vsekakor dobra uvrstitev, če že ne zmaga, Lette najboljša popotnica novi stranki, ki ji ne sme zmanjkati inovativnih idej, mladostnega elana in novih obrazov. Zato je nekaj zdrave interne konkurence in stimulirane dialektike vsekakor dobrodošla tudi v fazi prve izvolitve novega vodstva nove stranke,« zaključuje svoje sporočilo javnosti Gabrovec.
BELLUNO - Občina Livinallongo Col di Lana je tudi letos zelo uspešno izvedla pesniški natečaj »Mendranze n'poejia« (Manjšine v poeziji v ladinskem jeziku), ki je bil namenjen pesnikom narodnih in jezikovnih manjšin v Italiji. To je druga izvedba te pobude, za katero so prireditelji (njena duša je tamkajšnja odborni-ca za kulturo Teresa Pezzei) dobili kar 287 pesmi.
V	kategoriji najmlajših so bili nagrajeni trije učenci slovenskih šol, in sicer Veronika Vascotto in Jan Hussu z osnovne šole Albert Sirk v Križu ter Lenart Legiša, učenec na nabrežinski srednji šoli Igo Gruden.
V	kategoriji odraslih je nagrado za tretje mesto dobila Benečanka Marina Cernetig z utemeljitvijo, da njene pesmi zelo dobro odražajo umetniško izražanje v narečju, ki je sestavni del slovenskega jezika. Prvo nagrado je v tej kategoriji dobil Giuseppe Tirotto iz Sardinije, drugo pa Giovanni Troiano, pripadnik albanske jezikovne skupnosti.
Strokovni žiriji je predsedoval Domenico Morelli, predsednik manjšinskega združenja Confemili, ki je tudi član paritetnega odbora za slovensko manjšino. Poezije v slovenščini je presojal Miha Obit, pesnik iz Benečije in novinar Novega Ma-tajurja. Zelo prijetno prireditev, ki je spremljala nagrajevanje, je glasbeno poživila družina Grossrubatcher iz Grodna-Gardene, ki je izvajala skladbe z ročno izdelanimi glasbili.
4
Četrtek, 23. avgusta 2007
ALPE-JADRAN
/
SEŽANA - Predstavitev občinskega praznika
Vrsta zanimivih pobud in podelitev občinskih priznanj
v
Jutri slavnostna seja občinskega sveta - Ze včeraj nagradili nekatera podjetja
SEŽANA - Na županstvu v Sežani so včeraj predstavili pester sklop pobud ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga kraška občina praznuje 28. avgusta. Občinski praznik je seveda priložnost, da župan s sodelavci poda obračun opravljenjega dela in javnosti predstavi svoje načrte za prihodnje leto. Župan Davorin Terčon je dejal, da je občina v zadnjem času zelo veliko pridobila na področju infrastruktur in objektov. Posebno pozornost je občinska uprava v zadnjem letu namenila vodovodni napeljavi, in sicer v raznih vaseh širom občine. Nekaj popravil bodo izvedli tudi v sami Sežani. Pri tem seveda računajo na pomoč države, potegovali pa se bodo tudi za evropska kohe-zij ska sred stva.
V sklopu občinskih praznovanj vsako leto župan podeli nagrade, priznanja in plakete posameznikom oz. društvom. Slovesna podelitev bo jutri, in sicer med slavnostno sejo občinskega sveta. Nagrado občine Sežana, ki jo uprava podeljuje za življenjsko delo oz. izjem ne us pe he na po sa mez nih po droč -jih življenja in dela, letos prejmeta Krajevna skupnost Dutovlje in gospodarska družba Kraški zidar d.d. Priznanja občine Sežana, ki pripadajo posamezniku oziroma društvu, ki se je izkazal/o z izjemnimi dosežki, so sklenili podeliti Društvu diabetikov Sežana, Medobčinskemu društvu invalidov Sežana in Društvu upokojencev Sežana. Plakete Srečka Kosovela za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo na področju kulture pa letos prejmeta Kulturno in športno društvo Šator iz Štorij ter Kulturno društvo Tabor iz Lokve.
Slavnostni seji občinskega sveta bo sledila postavitev temeljnega kamna za center, ki bo proizvajal velike magnetne naprave za svetlobne pospeševalni-ke. Nosilec javno-zasebnega partnerskega projekta je Sinhrotron iz Bazovice v sodelovanju s slovenskim podjetjem Cosylab, ki ga vodi Mark Pleško. Dolgoročni cilj projekta je, da družba postane vodilno podjetje za proizvodnjo teh naprav. Partnerja je Sinhrotron izbiral na javnem razpisu, zato je pomembno, da se je na prvo mesto uvrstilo prav slovensko podjetje. Kraški prostor ni zanimiv le iz kulinaričnega vidika, saj v sebi skriva velike potenciale za vsestranski razvoj, j e še dej al Pleško. Gre torej za slovensko investicijo v Italiji, hkrati pa za prvi primer javnega in zasebnega partnerstva na tehnološkem področju.
Tiskovni konferenci je sledila po-
Predstavniki nagrajenih gospodarskih družb z županom Davorinom Terčonom
kroma
delitev županovih priznanj gospodarskim subjektom, ki delujejo na področju občine Sežana in ki letos praznujejo pomembno obletnico delovanja. Slovesne podelitve sta se poleg župana Davorina Terčona udeležila tudi podžupan Božo Marinac in Stojan Gorup, predsednik Odbora za gospodarske dejavnosti in premoženjske zadeve pri občini Sežana. Župan je prisotnim podjetnikom čestital za uspeh in trdoživost ter jim voščil še veliko nadaljnih uspehov. Podžupan Marinac je prisotne spomnil, da stojijo pred njimi veliki izzivi, saj se danes svet hitro spreminja. V današnjem času pomembno vlogo igrajo mediji, ki naj s svojim delom podjetnike še dodatno spodbujajo. Stojan Gorup pa je poudaril predvsem pomemben gospodarski napredek, ki ga je kraška regija doživela v času po drugi svetovni vojni. Letos so nagrade prejela naslednja podjetja: Krasoprema iz Dutovelj, Marmor, Mitol, Zadruga Vinakras, Frizerstvo Sežana, Komunalno stanovanjsko podjetje in Kraški Zidar iz Sežane.
Občinski praznik se bo v Sežani nadaljeval vse do 9. septembra, ko bodo praznovanja sklenili z odkritjem spomenika Oskarju Kogoju in proslavo ob 60-letnici umika zavezniške vojaške uprave ter priključitve Sežane z okolico ter celotne Primorske k matični domovini.
Primož Sturman
SREČANJE
Janša in Sanader v nedeljo na Bledu
LJUBLJANA - Slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Ivo Sanader se bos ta ob ro bu le toš nje ga Stra teš ke -ga foruma Bled, ki bo v nedeljo in ponedeljek potekal na temo poglabljanja in širitve Evropske unije, na Bledu sestala v nedeljo zgodaj popoldne, so včeraj potrdili v kabinetu predsednika vlade. Ob tem so ponovili, da bosta ob vprašanjih, povezanih s temo srečanja, govorila tudi o dvostranskih vprašanjih. Da se bosta premiera na Bledu sestala v nedeljo, so potrdili tudi v kabine tu hr vaš ke ga pre mi e ra, kjer so do -dali, da bodo teme "aktualni bilateralni odnosi".
Med Slovenijo in Hrvaško od aprila poteka okrepljena diplomatska dejavnost oziroma izmenjava predlogov o možnih načinih reševanja odprtih vprašanj med državama. Slovenska vlada je svoj predlog, ki je še vedno zaupen, Zagrebu poslala sredi julija. Hrvaška je nanj v začetku avgusta odgovorila, tako da sedaj čaka na odgovor Slovenije.
PRIMORSKA - Proslavljanje 60-letnice priključitve k Sloveniji
V Novi Gorici teden pred državno proslavo na Tatrah
NOVA GORICA - Letošnjo 60-letnico priključitve Primorske k matični domovini bosta zaznamovali dve večji proslavi, in sicer državna 15. septembra v Tatrah na Brkinih ter veliko ljudsko zborovanje z naslovom Na svoji zemlji teden prej (v soboto 8. septembra) v Novi Gorici. Častni pokrovitelj slednje, ki jo skupaj pripravljajo primorske občine ter različne borčevske in veteranske organizacije, privabila pa naj bi okoji 10.000 ljudi, j e slovenski predsednik Janez Drnovšek, so na včerajšnji predstavitvi v Novi Gorici povedali organizatorji.
Z velikim ljudskim zborovanjem, na katerem bosta zbranim na travniku pred novogoriško občinsko stavbo spregovorila slavnostna govornika predsednika Zveze združenj bor cev za vred no te NOB in Društva za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske Janez Sta-novnik in Marjan Bevk, ne želijo
nasprotovati ali tekmovati z državno proslavo, je uvodoma pojasnil župan Mestne občine Nova Gorica Mirko Brulc. Proslava ob 60-letni-ci priključitve Primorske k matični domovini namreč sodi tudi v okvir ob čin ske ga praz ni ka.
Ob tem novogoriška proslava, za katero je po besedah organizatorjev po celi Sloveniji veliko zanimanja, obeležuje 65-letnico prvega primorskega partizanskega bataljona Simona Gregorčiča, letos pa mineva tudi 80 let od ustanovitve organizacije TIGR, je dodal pred-sed nik or ga ni za cij ske ga od bo ra Vladimir Krpan.
Glavni namen proslave, na kateri bodo v režiji Emila Aberška mo či zdru ži li pri mor ski in za mej -ski pevci in recitatorji, je prenos tradicij NOB na mlajše generacije, je pojasnil član organizacijskega odbora Dominik Soban. Po njegovih besedah želijo ob sporočilu pome-
na boja Primorcev za vrnitev k domovini, spomniti še na skupen boj v osamosvojitveni vojni in skupno gradnjo države oz. Nove Gorice. Prireditev, katere stroški se bodo povzpeli na 33.000 evrov, bo vključevala še prelete letal, skoke padalcev, na pri zo ri šče pa bo do pri šli tu -di nekdanji brigadirji delovnih brigad.
Organizatorji nameravajo vabilo na proslavo poslati tudi vladi, sicer pa bo potek prireditve opisan na po seb ni zgi ban ki, kjer bo do naštete tudi nekatere druge slovesnosti ob 60-letnici priključitve Primorske k matični domovini. Med temi so včeraj omenili razstavo okoli 200 zastav iz obdobja NOB, ki jo bo 5. septembra v avli novogoriš-ke občine odprl Goriški muzej ter predstavitev posebne razglednice oz. dopisnice ob dnevu domoljubja organizacije TIGR 7. septembra na Cerju. (STA)
LJUBLJANA - Župan Jankovič predstavil novo prometno ureditev TURIZEM - Transmontagne ima izgubo
Od 3. septembra mestno središče zaprto za ves promet
LJUBLJANA - Mestna občina Ljubljana bo s 3. septembrom za promet v celoti zaprla mestno središče. Spremenili bodo tudi potek prog avtobusov mestnega potniškega prometa številka 2,10, 11,13 in 20, ki so doslej ustavljale na avtobusnih postajališčih ob Tromostovju in Magistratu. Poleg tega bodo tudi podaljšali nekatere proge mestnih avtobusov, je na včerajšnji novinarski konferenci napovedal ljubljanski župan Zoran Jankovič. Spremenjeni prometni režim bo LPP letno stal dobrih pol milijona evrov.
Kot je pojasnil ljubljanski župan, bo z novimi spremembami Prešernov trg dokončno zaprt za promet; dostop do njega bo mogoč zgolj za dostavna vozila, pa še to le od 7. ure do 9.30. Prebivalcem središča mesta, ki so do sedaj imeli dovolilnice za parkiranje, bodo nova parkirna mesta ponudili na Kongresnem trgu in v bližnjih garažnih hišah. Po županovih besedah bodo vsa parkirišča, ki jih bo mesto izgubilo zaradi zaprtja središča, nadomestili. Nekaj naj bi jih nastalo ob Kongresnem trgu, okoli katerega bo od septembra sicer potekal krožni enosmerni promet.
Za promet bo zaprta tudi Cankarjeva ulica med Namo in restavracijo Joe Penas, Wolfova, del Trubarjeve, Miklošičeve, Adamič Lundrovega nabrežja, ter Stritarjeva do križišča z Mačkovo. S septembrom naj bi se po napovedih župana začela tudi obnova Wolfove ulice.
Kot že omenjeno, bo največ sprememb deležen mestni potniški promet. Na Ljubljanskem potniškem prometu bodo do konca leta zbirali pripombe meščanov na novi prometni režim, ki jih bodo po besedah župana upoštevali pri morebitni popravkih.
Kljub temu z naložbami v Bovcu naj ne bi bilo težav
BOVEC - Francoska skupina Transmontagne, ki je četrtinski lastnik družbe ATC Kanin in upravlja s kaninskim smučiščem, ima zaradi tople in s snegom skope zime po nerevidiranih podatkih okoli sedem milijonov evrov izgube. V težavah so zlasti francoska podjetja v skupini, medtem ko družbe, ki delujejo izven Francije niso v težavah, je povedal predstavnik Transmontagne Group Franc Alain Furlani.
Zelena zima je prizadela predvsem francoska zimska središča skupine Transmontagne. Tako je skupina na sodišču v Ly-onu sprožila posebni sodni postopek, nekakšno prisilno poravnavo, v okviru katerega naj bi terjatve dobaviteljev poplačali tudi z odprodajo nestrateških dejavnosti, kot so npr. trgovine za izposojo smuči, in odvečnih nepremičnin, je pojasnil Furla-ni.
Po njegovih besedah se bo Transmontagne s tem osredotočil le na upravljanje s smučišči in apartmajskimi naselji, kar pa ne bo vplivalo na družbe skupine, ki delujejo izven Francije, med drugim v Švici, Italiji, Sloveniji, na Slovaškem in v Du-
baju. To dokazuje tudi dejstvo, da bodo Francozi sodelovali pri upravljanju smučarskega središča v bližini ruskega Sočija, kjer bodo leta 2014 olimpijske igre, je poudaril.
"Težave v skupini Transmontagne za kaninsko smučišče ne pomenijo ničesar. ATC se razvija naprej in se pripravlja na nove investicije," je zagotovil Furlani. Na Kaninu, kjer so letos našteli prek 50.000 smučarjev oz. 40 odstotkov več kot v lanski zimi, tako pred novo sezono načrtujejo obnovo restavracije, še večji zagon pa bo pomenila povezava z italijanskim smučiščem na Žlebeh (Nevejsko sedlo) v sezoni 2008/09.
Težave francoske skupine ne bodo vplivale niti na več kot 20 milijonov evrov vredno investicijo v turistično naselje z 800 posteljami v Bovcu, je prepričan Furlani. Transmontagne pri projektu z bovško občino sodeluje kot partner, medtem ko naj bi investicijski denar z zakupom apartmajev zagotovilo belgijsko-francosko podjetje, s katerim bodo pogovore nadaljevali sredi septembra, je pojasnil. (STA)
IZ
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
5	Četrtek, 23. avgusta 2007
APrimorski
~	dnevnik
TRST	/
REPEN - Sinoči na borjaču Kraške hiše ob velikem številu predstavnikov javnega živlejnja
S slovesnostjo, razstavo in koncertom odprta Kraška ohcet
Nagovora župana Aleksija Križmana in predsednika SDGZ Andreja Šika - Koncert SKD Lipa
Od včeraj gre zares: začela se je 23. izvedba Kraške ohceti, ki bo svoj višek dosegla z nedeljsko poroko in ljudskim slavjem. Ob napovedanem času so se oblaki nad Rep-nom razgrnili, tako da je odprtje lahko steklo po ustaljenem scenariju - na borjaču Kraške hiše. Odprtje je v Repen priklicalo množico javnih upraviteljev, političnih in gospodarskih predstavnikov, ter mnogih drugih obiskovalcev. Med številnimi znanimi imeni so izstopali predsednica Tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, tržaški župan Roberto Dipiazza, zgoniški župan Mirko Sardoč, njegov nabrežinski kolega Giorgio Ret, predsednik Tržaške trgovinske zbornice Antonio Paoletti, predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka ter generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Jože Šušmelj.
V	imenu organizatorjev zadruge Naš Kras, društva Kraški dom in občine Repen-tabor je spregovoril župan Aleksij Križman. Njegov priložnostni pozdrav je dvakrat prekinilo ploskanje. Prvič, ko je župan predstavil letošnji poročni par, Jano in Toma ter drugič ob hvaležni misli na Egona Kravsa, akterja Kraške hiše in Kraške ohceti, ki je, tako je menil župan, od prvega trenutka verjel vanjo. Križman se je zahvalil vsem, ki so omogočili tudi letošnjo 23. izvedbo. Javnim upravam in Trgovinski zbornici za ekonomski doprinos, ostalim občinam iz tržaške pokrajine, ki so dali na razpolago svoje osebje, predvsem pa preko 600 prostovoljcem, va-ščanom, članom kulturnih in športnih društev, ki so aktivno soudeleženi pri organizaciji Kraške ohceti. »Njim gre naša največja zahvala«, je še dejal župan, mladoporočencema Jani in Tomu pa zaželel, da bi njuna nova življenjska pot bila postlana s srečo.
Prisotnim sta se želela zahvaliti tudi Jana in Tom: »vsem, ki nam omogočajo tako doživljanje poroke!«. Izrazila pa sta tudi upanje, da bo vreme zdržalo in da bo v nedeljo vzdušje veselo. Včerajšnje odprtje je obogatil nastop MoPZ Kraški Dom pod vodstvom Vesne Guštin, sovpadalo pa je tudi z odprtjem tradicionalne razstave umetnostnih obrtnikov, včlanjenih v Slovensko deželno gospodarsko združenje. V njihovem imenu je spregovoril Andrej Šik in se zahvalil vsem, ki že vrsto let omogočajo razstavo, organizatorjem Kraške ohceti za priložnost, ki jim jo nudijo, Tržaški trgovinski zbornici, deželi Fur-laniji-Julijski krajini in Zadružni kraški banki pa za finančno pomoč. Razstava bo vse do nedelje na ogled v galeriji Kraške hiše, na domačiji pr Štefk'vih in v gostilni Škabar v Re-pnu. Svoje unikatne obrtniške izdelke razstavljajo tokrat Ginevra Kocjan (les), Paolo Hrovatin (kamen), Bogomila Doljak (les), Aleksij Gulič (dragulji), Darko Malalan (dragulji), Andrej Mervic (kamen), Marco Mil-kovich-P'c (les in kamen) ter Peter Škabar (kamen).
Večer se je zaključil s koncertom »Spletla sva venček najine ljubezni«, ki ga je na dvorišču Pokrajinskega muzeja priredilo SKD Lipa iz Bazovice.
Program kraške ohceti se bo nadaljeval danes, ko bodo ob 18. uri odprli osmice, razstave, kioske in Muzej Kraško hišo. Ob 20. uri bosta potekali fantovska in dekliška v Re-pnu in na Colu, na sporedu pa je tudi ples na repenskem trgu, kjer se bo ob 23. uri odvil tudi zadnji ples ledih stanu. Igral bo orkester Happy day.
V	petek bo po odprtju osmic in raz-strav ob 18. uri ples na trgu v Repnu, ob 22. uri pa bo v vasi pri Komunski štirni podok-nica. V soboto bodo svatje ob 20.30 peljali balo s Cola v Kraško hišo, prej in potem bo seveda ples na trgu v Repnu.
V	nedeljo se bodo noše ob 8.30 zbrale v Kraški hiši, ob 9. uri bo zbirališče na Co-lu in nato sprevod do cerkve na Tabru, kjer bo ob 10. uri poroka. Ob 11. uri bo sprevod novoporočencev in noš od cerkve na tbru v Repen s postankom za »fruštek« pri Furla-nu, ob 13. uri pa bo predaja neveste v Kraški hiši, sladilo pa bo poročno kosilo v restavraciji Križm (PD)
Ob sinočnjem odprtju na natrpanem borjaču Kraške hiše je nastopil moški pevski zbor Kraški dom pod vodstvom Vesne Guštin
kroma
KRAŠKA OHCET - Bolj ali manj formalna, a vsa koristna darila
Velika košara darov za novoporočenca se polni
Ob 23. izvedbi Kraške ohceti so doslej v košaro darov za novoporočenca prispevale naslednje organizacije, podjetja in posamezniki:
narodna noša za ženina - darilo SKGZ in SSO; narodna noša za nevesto - prispevek Občine Repen-tabor; zlata poročna prstana - darilo zlatarne in urarne Malalan z Op-čin; obu tev za ne ve sto in že ni na -darilo trgovine s čevlji Malalan z Opčin; prispevek za poročno potovanje - darilo turistične agencije Aurora; poroč ni šopek in 200 rde čih nageljnov - darilo cvetličarne Šva-gelj z Opčin; poroč ni ko lač - da rilo pekarne Čok z Opčin; srebrni okvir
-	darilo draguljarne Skerlavai iz Trsta; podstavek z noži in kuhinjska deska (ploh) iz masivnega lesa - darilo pohištva Kralj z Opčin; okrasitev cer kve za poroko - cvetli čar na Mara iz Bazovice; 2 abonmaja za gledališko sezono 2007/2008 - darilo Slovenskega stalnega gledališča v Trstu; 1 su rov pr šut - da rilo podjetja Tiberio Mauri iz Lakotišča; 100 litrov vina - darilo Kmečke zveze; 2 hleba sira - darilo kmetije Lenard Vidali iz Bazovice; oblikovan in posli kan lo par, de lo Bogo mi le Doljak
-	daruje Lesnina BOR iz Nabrežine; 5 kg konfetov - darilo podjetje La Favorita iz Gorice; 4 zimske pneu-matike za varnejšo vožnjo - darilo Adriagomme, obrtna cona Zgonik; prenosen sesalnik za prah - darilo že lez ni ne Safer s Pro seka; 2 bri sa či za plažo - darilo trgovine Startsport z Opčin; tekoči račun Easy s pologom 750,00 evrov - da rilo Zadružne Kraške banke z Opčin; sprostitveni vikend za 2 osebi - darilo Adriati-ca.net-Ilirika last minute center; 6 steklenic malvazije in 6 steklenic re-foška - darilo kmetije Kocjančič iz
Doline; lestev za dom - Pohištvo Kor-sič,Sv. Ivan, Trst; enkratno celotno popravilo čevljev ženina in neveste -daruje čevljar Dario Slavec z Opčin; 6 steklenic vina DOC Kras, 2 salami, 1 marmelada - darilo Kmetije Milič iz Zagradca; 2 leti naročnine na Pri-
morski dnevnik - darilo podjetja DZP-PRAE.
Kdor bi želel še obogatiti košaro da rov, naj to spo roči na tel. šte vil -ko 040/327335 - ga. Tamara (občina Repentabor), od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 ure.
KRAŠKA OHCET
Lepa
priložnost za fotografe
Ljubitelji fotografije in profesionalni fotografi pozor! V okviru letošnje Kraške ohceti prireja Zadruga Naš Kras v sodelovanju s krožkom Fotovideo Trst 80 poseben fotografski natečaj. Udeležijo se ga lahko vsi tisti, ki bodo sledili 23. Kraški oh-ceti. Tema je na mreč ve zana na program letošnje izvedbe, ki se je uradno začela včeraj ob 19. uri v Kraš ki hi ši.
Fotografirate lahko pisane noše, novoporočenca, ljudi v sprevodu, pare, ki plešejo na trgu, prevoz bale ali podoknico, skrat ka vse, kar se bo do gaja lo v Re pnu od sre de do ne de lje, ko se bo tudi le toš nji par poročil v cer -kvi na Tabru.
Fotografije bomo sprejemali le v digitalni obliki na naslov kraskaohcet@trst80.com. Avtor odda fotografijo v digitalnem zapisu .jpg, velikosti največ 800 x 600 pikslov in velikosti datoteke največ 200 kB. Posamezni avtor lahko sodeluje na razpisu z največ desetimi fotografijami. Rok oddaje je nedelja, 9. septembra 2007. Najlepše fotografije bodo objavljene na spletnih straneh www.kraskahisa.com, na katerih lahko poiščete tudi program 23. Kraške ohceti in pravilnik fotografskega razpisa. Tega dobite tudi na spletnih straneh tržaškega fotokrožka www.trst80.com.
S to pobudo želijo organizatorji ovrednotiti tudi tiste fotografije, ki ne pridejo v javnost, v časopise ačli na razstave. Na tak način želijo nuditi tudi ljubiteljem fotografije prostor, v katerem lahko objavijo svoje izdelke, ki bi jih sicer shranili v predal.
6
Četrtek, 23. avgusta 2007
TRST
/
NABREŽINA - Razburljiva seja občinskega sveta
O Sesljanskem zalivu najprej prepir, potem pa kompromis
Skupščina preložila sklepe o novih spremembah regulacijskega načrta
Sesljanski zaliv še naprej razdvaja nabrežinsko levo in desno sredino
kroma
Izredna seja devinsko-nabrežinske-ga občinskega sveta o Sesljanskem zalivu se je začela z glasnim prepirom med desno in levo sredino, končala pa s kompromisom, ki zadovoljuje obe strani. Občinski svetniki soglašajo, da predstavlja Sesljanski zaliv veliko razvojno priložnost za Devin-Nabrežino, za kar se morajo, poleg Občine, zavzemati vse pristojne ustanove. Pri tem mora biti soudeleženo tudi lokalno prebivalstvo. Uprava se obvezuje, da bo do 20. novembra predložila projekt za sesljansko pristanišče, lastnik zaliva pa naj čimprej pripravi gradbene načrte za Caravello, Vilo Diano in nekdanji avstro-ogrski hotel.
Stališče o pristanu in drugih območij zaliva so v odobreno resolucijo vključili na zahtevo leve sredine, ki noče, da bi se ponovila zapletena zgodba kamnoloma. Slednji pa, kljub zahtevi opozicije, v resoluciji ni omenjen, kar pomeni. da to ni več urbanistično, temveč prav-no-proceduralno vprašanje.
Prav dogajanja v Sesljanskem kamnolomu so dala povod levi sredini za sklic izredne občinske seje. Zgodba je vsem znana in še ni končana. Spomeniško in kulturno nadzorništvo FJK je dvakrat zavrnilo krajinski načrt za gradnje v kamnolomu, Retov odbor pa je ta načrt dvakrat odobril in medtem izdal tudi nekaj gradbenih dovoljenj. Postopek je ustavljen, ker se j e družba S. Gervasio in Protasio proti sklepu spomeniškega nadzorništva pritožila na Deželno upravno sodišče.
Leva sredina (v razpravi se je oglasilo vseh šest svetnikov) je očitala županu in upravi, da sta popolnoma podrejena lastniku zaliva, da so njuni ukrepi neprozorni in da se v kamnolomu dejansko načrtujejo zgolj rezidenčne gradnje, ki s turizmom nimajo nič skupnega. Ret bi moral spoštovati sklepe spomeniškega nadzornika, v resnici pa se nanje enostavno požvižga, menijo v levi sredini.
Župan je zavrnil vse očitke in obtožbe Unije. Zgodba o Sesljanu se vleče že 33 let In sedaj se po Retovem mnenju morda res bliža koncu, ki bo zadovoljiv tudi in predvsem za občinsko skupnost. »Tudi meni osebno ni bilo všeč istrsko-beneško naselje v kamnolomu, koalicija pa ga je podprla in jaz sem se moral temu podrediti«, je priznal Ret. Odbornica za proračun Tjaša Švara je urbanistične dajatve, ki jih je kasirala Občina za kamnolom, označila kot dolž-nostno dejanje. Krajinsko dovoljenje po njenem vsekakor ne vpliva na gradbena dovoljenja, saj gre za dva ločena postopka.
Občinski svet je pred tem preložil sklepe o načrtovani spremembi urbanističnega načrta. Leva sredina si to šteje kot uspeh, ker je s tem preprečila nove nepotrebne gradnje, desna sredina pa preložitev tolmači kot upravno in ne kot politično odločitev.
SESLJANSKI ZALIV - Občinska seja
Veronese kot ameriški kongresnik Ret: Rosato in Illy me podpirata
Massimo Veronese, vodja leve sredine, je na včerajšnji seji nabrežinske-ga občinskega sveta vnesel novost, ki spominja na ameriški kongres (parlament). Na sejo je namreč prišel z računalnikom z zvočnimi posnetki občinskih sej, na katerih se župan Giorgio Ret in podžupan Massimo Romita obvezujeta, da bo odbor vse pomembnejše odločitve o Sesljanu predhodno sporočil občinskemu svetu. »Ret in Romita se teh javno izrečenih obvez nista držala«, je poudaril Veronese.
Medtem ko je župan jezno, a v tišini poslušal svoj glas, je Romita večkrat glasno prekinil vodjo opozicije, ki v določenem trenutku ni mogel več nadaljevati posegA. Na koncu je zastopnik Nacionalnega zavezništva izbruhnil in skupaj s somišljeniki zapustil sejo. Ve-roneseja je Romita obtožil obrekovanja, v sejno dvorano pa so se se zastopniki NZ vrnili šele ob glasovanju skupnega dokumenta. Da se vrnejo na sejo jih je prepričal Ret, v nasprotnem primeru bi
Giorgio Ret
kroma
leva sredina preglasovala večino.
Adriano Ferfolja (SKP) je naveličan, da se Komunistično prenovo predstavlja v javnosti kot stranko, ki odklanja turistični razvoj Sesljana. SKP podpira razvoj, ki pa mora biti turističen in v javno korist, ne pa v interesu zgolj lastnikov zaliva in peščice ljudi, ki bi si tam kupili rezidence.
Igor Gabrovec (Unija) je očital Re-tovi upravi, da je močna s šibkimi in šibka z močnimi. Če hoče navadni občan razširiti okno v strehi se mora spopas-
Massimo Veronese
kroma
ti z birokracijo in, če kaj zgreši, tvega visoko globo, v sesljanskem kamnolomu pa se bo lahko gradilo brez krajinskih dovoljenj.
Ret se je spomnil na veliko grenkobo, ki mu jo je svojčas povzročilo sodno jamstveno obvestilo za domnevne malverzacije v Sesljanu. Sodišče je zadevo potem arhiviralo. Politično gledano pa ima župan čisto vest, »saj takšen razvoj Sesljana podpirata tudi predsednik FJK Riccardo Illy in vladni podtaj-nik Ettore Rosato«.
ŽELEZARNA
Določen rok za omejitev izpustov
Družba Lucchini ima 30 dni časa, torej do 22. septembra, da vloži na deželno upravo program struk tur nih ukre pov za omejitev onesnaževanja s prašnimi delci, z aromatičnimi policikli-čnimi tekočimi gorivi in benzeni, ki jih proizvaja škedenjska železarna. Stopnje onesnaževanja morajo lastniki železarne v omenjenem roku znižati pod zakonsko predpisane zgornje meje. Sklep v tem smislu je sprejela storitvena konferenca o železarni, ki se je sestala včeraj v Trstu.
Zasedanja konference so se udeležili predstavniki Dežele Fur-lanije-Julijske krajine, tržaške občinske in pokrajinske uprave, deželne agencije za okolje Arpa in zdravstvenega podjetja, ki so zahtevali natančne odredbe za železarsko podjetje, in to ne glede na morebitno zamenjavo lastništva tovarne, ki bi jo lahko v kratkem prevzela italijanska industrijska skupina Gruppo Arvedi.
»Zah te va li smo, da se pro -gramira uresničitev vrste specifičnih naprav, s katerimi bi dras-tič no zmanj ša li vse vrs te ones na -žujočih izpustov,« je povedala pokrajinska odbornica za okolje Ondina Barduzzi. Dodala je še, da so v dogovoru z zdravstvenim podjetjem in z agencijo za okolje zahtevali tudi namestitev vrste analizatorjev, s katerimi bi merili izpuste onesnažujočih snovi na vseh dimnikih škedenjske tovarne.
Občina Trst, ki jo je na včerajšnji konferenci zastopal odbornik Maurizio Bucci, je pozvala direktorja železarne Fabia Rosatija k strogemu spoštovanju rokov, saj bo le tako mogoče preveriti, ali so v podjetju resnično odločeni za omejitev onesnažujočih izpustov.
Storitvena konferenca za že le zar no se bo se sta la na skle -pnem zasedanju 30. oktobra letos, na njej pa bodo predstavniki uprav in ustanov pregledali dokumentacijo, ki jim jo bo posredovalo podjetje, in se izrazili o oceni vpliva na okolje. To bo odločilno mnenje, od katerega bo odvisno nadaljevanje proizvodnje v ške denj ski že le zar ni.
SMRT MED KOPANJEM - Na starem valobranu
Žrtev spet priletna ženska
Kljub hitri pomoči ji je srce za vedno zastalo - Priletne osebe bi se morale izogibati kopanju v najbolj vročih urah dneva
Ko je varnostno osebje opazilo, da je z žensko nekaj narobe, je takoj priskočilo na pomoč in jo potegnilo na kopno. Istočasno so poklicali službo 118. Zdravstveno osebje 118 se je mučilo okrog petnajst minut, a vse je bilo zaman, ženski je srce za vedno zastalo.
Prizorišče nove tragedije je bil valob-ran pred starim pristaniščem, ki so ga za kopanje odprli pred okrog dvema mesecema in kamor se je včeraj podala 73-let-na Giuseppina Jelicich. Nenadna slabost jo je obšla, ko je bila v vodi. »Vzrok smrti je slabost,« je povedal sodni zdravnik Fulvio Costantinides, »predno je izdihnila, ji je uspelo le nekajkrat zajeti zrak.« Ostala je na površju, a kopališka mojstrica je opazila, da je negibna in jo je potegnila na pomol ter jo skušala oživiti. Osebje službe 118 je medtem z rešilcem prišlo na ploščad pred pristaniškim poveljstvom, kjer je čakal izvidniški čoln in osebje prepeljal na valobran. Bilo je opremljeno z najsodobnejšo opremo, z Jelicichevo, ki je bila doma iz Pirana, a je prebivala v našem mestu, so se mučili okrog petnajst minut,
vendar ves trud ni nič zalegel. Poleg osebja pristaniškega poveljstva in sodnega zdravnika Costantinidesa so prišli tudi agenti kvesture in karabinjerji, sodstvo pa je izdalo dovoljenje za prevoz trupla: s čolnom pristaniškega poveljstva so ga prepeljali na ploščad pred poveljstvom in zatem v mrtvašnico.
Pri tržaški luški kapitaniji so že pred časom opozarjali na nevarnosti, ki na kopanju pretijo predvsem priletnim osebam, manjšim otrokom in srčnim bolnikom. Vsi teh opozoril ne jemljejo resno, češ, saj se prav meni ne bo pripetilo kaj hudega. Kopanje v najbolj vročih urah dneva namreč za te osebe predstavlja veliko nevarnost, kar potrjuje podatek, da so se tragedije večinoma pripetile v urah, ko je pripeka najhujša. Glavni vzrok naj bi bil termični šok, ki ga povzroči razlika med temperaturo morja in zraka. Zato morajo priletne in druge bolj rizične osebe, če se že ne držijo nasveta, naj se kopanju izogibajo v največji pripeki, vsaj v vodo stopati počasi in si močiti telo ter ga hladiti, tako da ga privadijo na temperaturno razliko.
Kopališče na valobranu pred starim
pristaniščem, ki ga dosežemo s plovilom s pomola Audace
kroma
/
SVET
Četrtek, 23. avgusta 2007
7 1
OPČINE - Predsednik Vladimir Vremec o spornem vprašanju
Jus Opčine o sečnji na srenjskem premoženju
Openski jusarji so se - na podlagi sodnega akta - odločili, da bodo sami izdajali dovoljenja za sečnjo
Predsednik Jusa Opčine Vladimir Vremec je bil včeraj zelo jasen: kdor bo brez privoljenja srenje sekal drva na openskih srenjskih zemljiščih, ta bo prijavljen in se bo moral na sodišču zagovarjati zaradi kršitve 635. člena kazenskega zakonika. Svoje opozorilo je izrekel ob kon cu posega na tis kov ni konferenci, na kateri je Jus Opčine iz-nesel svoje poglede na že nekaj let sporno vprašanje sečnje na srenjskih zemljiščih.
Zadeva je zapletena, kot je zapleteno vse, kar je še nerazčiščeno v odnosih med srenjskimi skupnostmi in odbori za ločeno upravljanje jusarske-ga premoženja. Na Opčinah je položaj še za spo znanje bolj zap le ten, ker se za tamkajšnjo isto skupno lastnino potegujeta dva: srenja (Jus Opčine) in jusarji (Odbor za ločeno upravo).
Vre mec je zade vo tako le uo kvi ril. Deželna gozdarska uprava je že spet zah tevala, da mo ra ime ti open ski jus za sečnjo soglasje Odbora za ločeno upravo jusarskih služnosti. Ta je septembra lani zavrnil soglasje in ga pozneje pogojeval z zahtevo, da mu mora jus-srenja poslati prošnjo za sečnjo v vednost. Upravni odbor openskega jusa je 22. januarja letos sporočil področne mu goz dar ske mu nad zor niš -tvu svoje nasprotovanje tej zahtevi, pri čemer se je skli ceval na raz sod bo de -želnega upravnega sodišča iz leta 2000, ki je jusom priznalo pravico do priznanja pravne osebnosti s strani deželne uprave. V pismu je bilo poudarjeno dejstvo, da je dežela Furlanija-Julijska krajina priznala openskemu jusu pravno osebnost s predsedniškim odlokom, objavljenem v uradnem listu dežele konec maja 2001, ne da bi temu nasprotoval, in da torej no ben drug ose bek ne more upravljati njenih dobrin (ki jih ne bremeni nobena v zemljiški knjigi vpisana služnost, kar je potrdil tudi notar). Iz omenjenega je torej pogojevanje izdajanja dovoljenja za sečnjo s stra ni področne ga goz dar ske ga nad -zorništva nezakonito. Kajti to soglasje naj bi izdal or gan (od bor za lo čeno upravljanje jusarskega premoženja), ki ne mo re ime ti pris toj nos ti nad open -skim jusom.
Konec letošnjega januarja je Jus Opči ne v pis mu spo ročil, da na mera -va začeti s sečnjo tudi brez dovoljenja gozdarske uprave, ker je smatral, da je njeno pogojevanje protizakonito.
Poveljstvo gozdarske postaje v Trstu je 4. februarja sestavilo zapisnik
Vladimir Vremec: »Kdor bo sekal na jusarskih zemljiščih brez privoljenja srenje, bo prijavljen sodstvu«
kroma
o poteku sečnje, pri kateremu je bilo soudeleženih 6 predstavnikov upravnega sveta in 5 članov jusa. Dva dni kasneje je poveljnik postaje poslal prijavo sodišču, da bi le-to izdalo svojo pravno oceno o zadevi in ugotovilo morebitne kršitve veljavnih zakonov.
Pa smo že pri temeljnem dokumentu, na katerega se je skliceval predsednik Vremec. Državno tožilstvo je prijavo zavrnilo, češ da pri stvari manjka poglavitno dejstvo: na tuji lastnini storjen prekršek. Predstavniki openskega jusa so torej delovali na osnovi priznanja pravne osebnosti. In še: tudi zemljišče, na katerem so izvedli posek, je del premoženja openskega jusa. Govoriti o povzročitvi škode in namernosti kriminalnega dejanja je torej - v tem primeru - brezpredmetno.
Vre mec je pouda ril, da se je mo -ral openski jus za upravljanje svojega imetja ponovno poslužiti sodne pomoči. »Žal moramo ugotavljati, da deželna uprava v tem primeru ni delovala v duhu pravnega reda. Pričakujemo, da bo sedaj končno odpravila absurd dveh upravnih enot za isto območje in da bo tako razbremenila javno upravo nepotrebnih stroškov,« je naglasil in povzel: »Iz povedanega sledi, da odbor za ločeno upravo - in še manj tržaška
občina - ne sme izvesti sečnje na zemljiščih openskega jusa, kot je to napovedal po časopisju. Velika količina gozdnih površin na Opčinah je v lasti openskega jusa. Že zdaj napovedujemo, da bomo pos topali na osno vi kazenskega zakonika v primeru, da bi res prišlo do protizakonitega početja. To smo dolžni storiti kot upravljalci jusa na Opčinah. S tem napovedujemo svojim članom in ostalim Opencem, da bomo letošnjo vzdrževalno in protipožarno sečnjo pripravili in izvajali sami, kot vsa zadnja leta. Saj ne bomo več do vo li li, da bi se z na mi igra čka li,« je pribil predsednik Vremec.
Nadalje je poudaril, da »nismo nikoli zavrnili prošenj za sečnjo, ki so jih vlo žili tako sta ri kot no vi Open ci, ker smo imeli pri svojem delovanju vedno pred očmi javno korist in smo pripravljeni domeniti se z občinsko upravo.«
Na sre čanju, ki sta se ga ude le žila tudi podpredsednik Jusa Opčine Drago Vremec in blagajničarka Vilma Campaniali, je Vladimir Vremec poudaril, da »smo mi potomci nekoga, ki se je rodil pred 200 leti. Če si ti potomec, ne more biti kdo drug. O tem ne more biti dvomov.« Omenil je Rapalsko pogodbo, zakon iz leta 1927, zakon
iz leta 1994, deželni zakon iz leta 1996.
Ob kon cu je na pove dal, da bo openski jus začel v torek sprejemati vpisovanja za letošnjo sečnjo. Drvi bo manj na razpolago kot prejšnja leta zaradi sušnega obdobja.
Na srečanju je posegel deželni svetnik Levih demokratov Igor Dolenc, ki je ocenil, da je »situacija jusa na Opčinah neverjetna.« Naznanil je, da bodo na deželi še pred koncem leta potekala avdicije za nov zakon. Ta pa ne more določiti, kdo je lastnik jusarskih zemljišč. Vse kaže tudi, da naj bi se komisarju za ločeno upravljanje jusarskega imetja iztekal institucionalni čas: vse njegove pristojnosti naj bi prešle neposredno na deželo.
Srečanja v openskem Prosvetnem do mu sta se med dru gimi ude le žila tudi Guido Kobec in Giovanni Cola, tajnik in član odbora za ločeno upravljanje jusarskega premoženja na Opčinah. Co la je ome nil »voj no med reve ži,« kot se že nekaj časa kaže v vasi in »svetoval« sre nji, » naj kar toži tr žaš ko ob či -no.« Kobec pa je napovedal, da bo tudi odbor za ločeno upravljanje v kratkem priredil tiskovno konferenco, na kateri bo predstavil svoj pogled na še ved no spor no vpra ša nje, in s tem v zvezi predložil »svoje dokumente.«
Ocena tržaških poletnih prireditev
Tržaška občinska uprava je nadvse zadovoljna z letošnjo izvedbo poletnih prireditev z naslovom Poletni večeri 2007. Po oceni podžupana in odbornika za kulturo se je teh prireditev udeležilo več kot sto tisoč gledalcev. Prireditve so potekale od 21. julija do 15. avgusta na Velikem trgu, na Trgu Verdi in na Trgu Hortis. Zadevale so glasbo, kabaret, gledališče, filmski festival. Lippi je napovedal nekaj bodočih prireditev. Oktobra bo v gledališču Rossetti na sporedu musical Notredamski zvonar (od 18. do 20. oktobra). Teden kasneje bo na vrsti koncert italijanske skupine Negramaro. 1. decembra bo v novi športni palači pel Max Pezza-li, prihodnje leto pa je predvidena vrsta koncertov na nogometnem stadionu Nereo Rocco.
Voden obisk razstave ruskega fotografa v Mieli
Danes bo v gledališču Miela prvi vodeni ogled razstave fotografij velikega ruskega vojnega fotografa Evgenija Kaldeja. Ogled bosta vodila zgodovinarka Marina Rossi, ki je razstavo tudi pripravila, in kritik Fabio Amodeo. Začetek vodenega ogleda ob 19. uri.
Razstava je prva dva dni odprtja zabeležila velik obisk gledalcev. Odprta je v večernih urah: od 18.30 do 22.30.
Odlomki iz operet na Devinskem gradu
Na Devinskem gradu bosta drevi in jutri zvečer zadnji dve prireditvi iz letošnjega poletnega ciklusa Poletni sen med nebom in morjem. Na sporedu bo recital z naslovom Med vilami in gradovi z notami operete. Odlomke iz operet Ples kačjega pastirja Carla Lombarda in Franza Leharja ter Pri belem konjičku Ralpha Be-natzkega bodo odpeli Andrea Bi-netti, Massimo Marsi, Loredana Pelizzari, Simonetta Cavallari in Mariella Terragni. Pri klavirju jih bo spremljala Roberta Terzullo. Prireditvi se bosta začeli ob 20.30.
Kabaret Flavia Furiana na Greti
Družbeno kulturno središče rajonskega sveta za Rojan, Greto, Barkovlje, Kolonjo in Škorkljo prireja nocoj v Primčevi vili na greti glasbeni večer s kabaretom Flavia Furiana. Začetek ob 20.30.
OPČINE - Teresita Cabrera, študentka umetnostne zgodovine, nevsakdanji gost iz mehiške prestolnice
Našega Maria Magajno je vključila v primerjalno raziskavo z mehiškim fotografom Miguelom Gandertom
Teresita Cabrera, ki se v teh dneh mudi na Opčinah, prihaja iz glavnega mesta Mehike Ciudad de México. Je študentka umetnostne zgodovine, že nekaj let pa se zanima za Slovence v Italiji. V sklopu
svojega univerzitetnega študija pripravlja primerjalno nalogo med slovensko manjšino v Italiji in mehiškimi domorodci, ki prebivajo na jugu ZDA.
Ker se njena naloga tiče umetnostne zgodovine, je Teresita poleg splošnega zgodovinskega pregleda obeh med seboj zelo različnih skupnosti svojo raziskavo dopolnila s primerjavo dveh fotografov in njunih opusov, in sicer dolgoletnega fotografa našega dnevnika Marija Magajne in mehiškega fotografa Miguela Ganderta.
Kako si v Mehiki sploh prišla do spoznanja, da na drugem koncu sveta obstaja slovenska manjšina v Italiji?
Za vašo manjšino se zanimam že dobra tri leta in pol, saj je moj zaročenec Slovenec iz Italije. Zato usodo vaše manjšine čutim tudi kot svojo. Pred svojim prihodom v Trst sem o Slovencih v Italiji tudi brala, denimo knjigo Sare Perini o posebnih bataljonih. Drugače bi bilo res nemogoče, da bi nekdo iz Mehike vedel,
da sploh obstajajo Slovenci v Italiji.
Zakaj primerjava z Mehičani v ZDA?
Moja sestra se je pred časom poročila z Američanom. Ker imam stik z obema stvarnostma, sem se odločila za izpeljavo primerjalne študije. Študiram namreč umetnostno zgodovino, zato sem se odločila za primerjavo dveh umetnikov, in sicer slovenskega fotografa iz Italije Maria Magajne in mehiškega fotografa ter univerzitetnega profesorja Miguela Gan-derta.
Gandert sicer ni mehiškega porekla, a se je vedno zanimal za življenje ljudi španskega rodu na kalifornijskem podeželju. Pri obeh sem skušala ujeti njun pogled na vsakdanje življenje preprostih ljudi. Mnenja sem, da je umetnost najbolj pristen način, s katerim lahko neka skupnost pokaže, da živi na določenem ozemlju.
Kakšna je pravzaprav preteklost Mehičanov v ZDA?
V Kaliforniji imajo vsa naselja španska imena, denimo Los Angeles, Sacramento, San Diego, Santa Monica ali San Francisco. To področje je bilo namreč prvotno poseljeno z Mehičani, nato je po različnih zgodovinskih dogodkih prišlo pod okrilje Združenih držav Amerike.
Mehiški prebivalci v ZDA so se morali med leti 1930 in 1960 boriti proti diskriminaciji ter na glas zahtevati svoje pravice. Velikokrat so stavkali, nemalo je bilo med njimi tudi takih, ki so za svoje ideale žrtvovali lastna življenja. Prvi poskusi kulturne prebuje segajo v to obdobje. Tedaj je bilo namreč ustanovljeno amatersko gledališče, ki je preprostim ljudem skušalo približalo kulturo.
Danes pa Mehičani v ZDA svojo pripadnost izražajo predvsem z risanjem mu-ralesov in grafitov. Ta zvrst umetnosti je namreč najbolj poceni način, da lahko človek izrazi, kar čuti v sebi. Poleg tega je grafit na cesti na ogled vsem mimoidočim. Grafitarsko tehniko so Mehičani v ZDA prevzeli po muralističnem gibanju, ki se
je v Mehiki razvilo v dvajsetih letih prejšnjega stoletja.
Kakšne so podobnosti in razlike med obema skupnostma?
Zgodovina obeh narodnostnih skupnosti je seveda popolnoma različna. Reči moram, da sem nad organiziranostjo slovenske manjšine v Italiji ostala prijetno presenečena. Pri vas je vse drugače kot v ZDA, tukaj imate šole v svojem jeziku, lastna kulturna društva, časopise itd.
Med Mehičani v ZDA je veliko takih, ki sploh ne govorijo več špansko, ampak samo angleško. Za nekatere namreč angleščina pomeni lažjo vključitev v ameriško družbo. So pa tudi taki, ki danes znova odkrivajo korenine svojih staršev ali starih staršev.
Najočitnejša razlika med Slovenci v Italiji in Mehičani v ZDA je ta, da imate Slovenci celo vrsto inštitucij, v katerih se prepoznavate in udejstvujete, medtem ko Mehičani v ZDA vsega tega sploh nimajo, zato je njihov kulturni razvoj zelo otežkočen. (PS)
8
Četrtek, 23. avgusta 2007
TRST
/
OPČINE - Od 27. avgusta do 1. septembra
V Finžgarjevem domu Festival Drage mladih
Tudi letos bodo na voljo številne delavnice
Od 27. avgusta do 1. septembra bo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah potekal Festival mladinske ustvarjalnosti ali Festival Drage mladih. Kot vsako leto bodo tudi letos na voljo številne delavnice, in sicer likovna, gledališka, časnikarska, plesna in make-up delavnica. Delavnice bodo potekale večinoma v popoldanskih urah, razen likovne delavnice, ki bo potekala v poznih jutranjih urah.
Festival Drage mladih se bo kot običajno začel v ponedeljek, 27. avgusta, ob 15h z dobrodelnim odbojkarskim turnirjem, ob 18.45 pa bo slovesno odprtje, ki ga bosta letos oblikovali dve plesni skupini: novogoriška break-dance skupina Go-Breakers in tržaška dekliška skupina Light, ki je imela svoj prvi nastop prav na lanskem
odprtju Festivala DM. Poleg tega pa bo na sporedu tudi večerni kulturni program v znamenju plesa, glasbe in gledaliških predstav. Tako bo v sredo, 29. avgusta, na vrsti improvizacijski večer Jam Session, na katerem se bodo udeleženci likovne in plesne delavnice (ter vsi, ki se bodo želeli pridružiti) učili improvizacije in skupnega ustvarjanja s pomočjo glasbe. V petek, 31. avgusta, bo na sporedu nastop plesne skupine MOSP, ki jo vodi Raffaella Petronio, s koreografijo Tkanje zlata, nato bo na odru Finžgarjevega doma zaživela predstava Molière za mlade v izvedbi mladinske gledališke skupine kulturnega društva Igo Gruden iz Nabrežine, ki jo vodi Gregor Geč. Zadnji večer pa bodo oblikovali udeleženci Festivala, ki bodo, nekateri v obli-
Posnetek z ene minulih delavnic Drage mladih
kroma
ki končne predstave, drugi v obliki razstave, pokazali, česa so se na Festivalu mladinske ustvarjalnosti naučili. Na zaključnem večeru si bodo prisotni ogledali tudi video letošnjega poletnega dela Drage mladih, ki je potekal julija na Ptuju. Večerni program je odprt najširši publiki, delavnice pa so namenjene mladim od 14. leta starosti dalje.
Prosimo, da bi pobudi dali primeren odmev. Predstavnikom medijev predlagamo, da nas obiščete v ponedeljek, 27. avgusta, ob 18h, ko bodo na vrsti zadnje odbojkarske tekme, sledilo pa bo nagrajevanje, predstavitev Festivala in nastop plesnih skupin. Kontakt za medije: 040/370846 (Raffaella Petronio, Patrizia Jurincic) ali 338/9588065 (Patrizia Jurincic)
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 23. avgusta 2007
FILIP
Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 20.00 -Dolžina dneva 13.46 - luna vzide ob 17.13 in zatone ob 1.00.
Jutri, PETEK, 24. avgusta 2007
JERNEJ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,7 stopinje C, zračni tlak 1013,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 82-odstot-na, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,7 stopinje C.
991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
U Kino
CI3 Lekarne
Od ponedeljka, 20. avgusta, do sobote, 25. avgusta 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (040 630213), Ul. Costalun-ga 318/A (040 823268), Milje - Ul. Maz-zini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskih pozivom in nujnim re-cep tom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Gi-ulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim re-cep tom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 14 (040 572015).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznič-na od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -
ALCIONE- Dvorana bo v poletnem času zaprta.
AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il bacio che aspettavo«.
ARISTON - (poletna arena) 21.15 »Il la-birinto del fauno«.
CINECITY - 16.00, 17.15, 18.00, 19.30, 20.00, 21.30, 22.00 »Shrek terzo«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Licenza di matrimonio«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Dis-turbia«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Alla deriva«; 16.00, 16.30, 17.45, 18.45, 19.15, 20.30, 21.30, 22.00 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 16.05, 20.05 »Material girls«; 18.05, 22.05 »The Protector; la legge di Muay Thai«; 16.00 »I fantastici 4 e silver surfer«; 16.15, 19.15, 22.00 »Transformers«.
EXCELSIOR -18.30,21.15 »Fast Food Nation«.
EXCELSIORAZZURRA-
16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »4 mesi, 3 set-timane, 2 giorni«.
FELLINI -16.15 »Il brutto anatroccolo«; 17.45, 20.30, 22.15 »Feed«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30 »The Reef: Amici per le pinne«; 17.45, 20.00, 22.15 »Le vite degli altri«.
GIOTTO MULTISALA 2- (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Disturbi-a«.
KOPER - KOLOSEJ -16.20,18.40, 21.00 »Ratatouille«; 16.00, 17.45 »Divji valovi«; 19.30, 22.00 »Napumpana«; 16.10, 19.00, 21.50 »Transformerji«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30,18.20, 20.15, 22.15 »Alla deriva«; Dvorana 2: 16.30, 20.10 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 18.40, 22.20 »Catacombs: il mondo dei morti«; Dvorana 3: 16.30 »Il cane pompiere«; 18.15 »Il mio ragazzo è un bastardo«; 20.15, 22.15 »Smokin' aces«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il matrimonio di Tuya«.
PREŠEREN obvešča, da bo med poletno prekinitivijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 25. avgusta 2007. Tajništvo bo delovalo od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.30.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bodo poletne jezikovne delavnice za učence osnovnih šol potekale v prostorih šole Josipa Ribičiča - Karla Široka v ul. Frau-sin 12 v obdobju od 27. avgusta do 7. septembra in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča koledar imenovanj za suplence neučnega osebja v Trstu za š. l 2007/08: tehnični sodelavci: 28.08.2007 ob 9. uri na sedežu Zavoda Volta, Ul. Monte Grappa 1; upravni sodelavci: 28.08.2007 ob 10. uri na sedežu Zavoda Volta, Ul. Monte Grappa 1; šolski pomočniki: 29.08.2007 ob 8.30 in ob 15. uri na sedežu na sedežu Zavoda Volta, Ul. Monte Grappa 1. Seznam sklicanih upravičenih bo izobešen na oglasnih deskah Pokrajinskega šolskega urada in Zavoda Volta dne 24.08.20007.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporočajo, da bodo imenovanja suplentov iz ravnateljskih lestvic za osnovne šole v torek, 28. avgusta 2007 ob 10. uri na sedežu Didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Ivanu, Ul. Ca-ravaggio, 4.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE OBVEŠČA da bodo 28. avgusta 2007 pri podelitvi letnih suplenc prišli v upoštev samo kandidati, ki so polnopravno vključeni v pokrajinsko (bivšo permanentno) lestvico.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih sol na Tržaškem potekalo v torek, 28. avgusta, in sicer ob 9. uri za osnovno šolo in vrtce na didaktičnem ravnateljstvu pri Sv. Ivanu ter ob 10. uri na DTTZ Žiga Zois za nižjo in višjo srednjo šolo. Razpoložljiva mesta bodo objavljena 24 ur prej na obeh omenjenih šolah ter na Deželnem šolskem uradu v Trstu.
M Izleti
SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.10, 22.10 »Disturbia«; Dvorana 2: 20.15, 22.15 »Alla deriva«; Dvorana 3: 19.50, 22.10 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 4: 20.15, 22.20 »Fast food nation«; Dvorana 5: 20.00, 22.20 »La duchessa di Langeais«.
H Šolske vesti
DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 25. avgusta 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da se redni pouk v šolskem letu 2007/2008 začne v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri.
RAVNATELJSTVO DPZIO J. ŠTEFAN obvešča, da bo na sedežu šole do ponedeljka, 3. septembra 2007, do vključno sobote, 8. septembra, podporni pouk za dijake, ki so izdelali s formativ-nim dolgom. Razpored podpornega pouka je izpostavljen na oglasni deski. Redni pouk se bo začel 10. septembra 2007, ob 8. uri.
RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA FRANCE
Danes praznuje okroglo obletnico
Zorko Petaros
Da bi še dolgo let skupaj nazdravili, mu iz srca želijo
vsi domači
mamo vsak dan do torka, 28. avgusta na tel št. 349-7597763 (Nastja) ali v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah, jutri od 18.00 do 19.00 ter v pon. in tor. od 9.00 do 17.00.
KD FRAN VENTURINI sporoča svojim članom, da bo odhod avtobusa za društveni izlet v nedeljo, 2. septembra ob 7. uri pred banko. Vse člane prosimo, da potrdijo svojo prisotnost g. Danie-li ali g. Aleksandru.
3. SEPTEMBRA 2007 bo na Barbani skupno romanje slovenskih vernikov iz Goriškega in Tržaškega. Ob 11. uri bo sv. maša, ki jo bo vodil naš g. škof Evgen Ravignani. Šolske sestre de Notre Dame vabijo, da se tega romanja udeleži čim več ljudi. Avtobus bo zjutraj peljal na Barbano. Odpotoval bo ob 7. uri s trga Oberdan, ob 7.20 s Proseka, ob 7.30 iz Sv. Križa (po potrebi se lahko ustavi tudi v drugih vaseh). Po sv. maši bo kosilo v Biljah. Po kosilu bo obisk Marijinega celja nad Kanalom. Tam bodo slovesne večer-nice in blagoslov. Cena romanja je 35,00 evrov. Za informacije poklicati na št. 040-220693. Pohitite z vpisom!
KRUT prireja 14-dnevno bivanje na otoku Ischia od 7. do 20. oktobra 2007. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B tel. 040360072.
Id Osmice
KRUT obvešča udeležence skupinskega bivanja v Dobrni in v Šmarjeških toplicah, da bo odhod avtobusa v nedeljo, 6. avgusta , trg Oberdan (deželna palača) ter ob 13.15 z Opčin (avtobusna postaja po Prosvetnem domu).
KRUT obvešča, da je na razpolago še nekaj prostih mest v dvoposteljnih sobah za skupinsko bivanje v Malem Lošinju. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072.
IZLET KMEČKE ZVEZE V KALABRIJO
KZ prireja v sodelovanju z Vsedržav-nim združenjem upokojencev-CIA (Konfederacije kmetov Italije), 8 dnevni izlet na 10. Vsedržavni praznik upokojencev ANP/CIA, ki bo od 15. do 22. oktobra v Kalabriji. Odhod je predviden z letalom iz Benetk. Program izleta predvideva, poleg udeležbe na prazniku, ki bo v mestu Tropea tudi ogled nekaterih najznamenitejših zgodovinskih in turističnih območji Kala-brije in sicer: Gerace Locri, Capo Co-lonna, Crotone, Capo Rizzato, Le Cas-tella, Tropea, Reggio Calabria, Vito Valentia, Serra San Bruno, Cosenza, Ca-serta. Možen bo tudi ogled Eoliskih otokov. Cena izleta je 850 evrov na osebo, 400 evrov vplačanih ob vpisu najkasneje do 25. avgusta 2007, saldo pa do 20. septembra. Podrobne informacije v uradih KZ oz. pri gosp. Ma-riarosi (GSM 338- 9982850).
AŠDCHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da so še prosta mesta za izlet v Gardaland 1. septembra. Vpise spreje-
OB KRAŠKI OHCETI je odprta osmica pri Batkovih. Tel.: 040-327240.
IVO IN ANDREJ KRALJ sta v Slivnem odprla osmico.
SANDRA IN JOŽKO ŠKERK sta v Sale-žu odprla osmico
DARIO IN JELKA sta v Ricmanjih odprla osmico.
OSMICO je odprl Pernarcich Paolo, Medja vas 21.
OSMICO ima odprto Joško Colja v Sa-matorci. Toplo vabljeni! Tel. 040229326.
OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42.
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Ži-gon.
OSMICO so odprli pri Jurčevih v Cero-vljah.
OSMICO so odprli pri Terčonovih v Ma-vhinjah, št. 42. Toplo vabljeni. Tel. št 040-299450.
LAMAGLIA TRŽ|Č
ŽENSKA u|ica Roma 58 OBLAČILA Tel. 0481.790074
NADALJUJE SE VELIKO SEZONSKO ZNIŽANJE S POPUSTI DO 50%
MODNI UDOBNI KROJI ZA VSE STAROSTI
/
SVET
Četrtek, 23. avgusta 2007
9 1
□ Obvestila
VZPI-ANPI OPČINE-BANI-FERLUGI-PIŠČANCI prireja v sredo, 29. avgusta, slovesnost, s katero se bodo poklonili spominu devetih tovarišev, ki so jih Nemci pred 63. leti ustrelili v Kraški dolinici na Opčinah. Zbirališče ob 18. uri na openskem pokopališču, nato polaganje cvetja ob spomeniku v parku na Mandriji ob ulicah Carsia in San Isidoro. Vabljeni!
ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. F. MILČIN-SKEGA OBVEŠČA, daje še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika JE-ZIKAJTE, ki se bo odvijal v Zambra-tiji od 27. avgusta do 2. septembra (starostna skupina od 10. do 16. leta) in računalniško in šahovsko delavnico MIŠKA, ki bo potekala na DTTZ Žiga Zois v Trstu v jutranjih urah (od 9. do 14. leta). Za informacije in prijave kliči 040-567751, 320-2717508 (tanja) ali e-pošta: »mailto:franmilcinsk@libero.-it«.
KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo vse podružnice KZ zaprte za dopust od 27. julija do 31. avgusta 2007.
SEČNJA DRV 2007/2008 Vsi tisti, ki nameravajo sekati drva za domačo uporabo na jusarskih gozdnih površinah k.o. Opčine v sezoni 2007/2008, so vabljeni da predstavijo prošnjo od 16. avgusta do 7. septembra, na sedež odbora za ločeno upravo jusarskega premoženja Opčine, Ul. Doberdob 20/3, v sledečem urniku: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure; v torek tudi od 14.30 do 16. 30. Zainteresirani morajo imeti bivališče na Opčinah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK »DOBERDOB« obvešča člane, da so stekla dela za pripravo in delo v lovski osmici, ob priliki Kraške ohceti v Re-pnu. Se dobimo vsak dan po 17. uri. Dobrodošli!
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
PLANINSKA ŠOLA SPDT Mladinski odsek SPDT prireja od 27. avgusta do 1. septembra 2007 Planinsko šolo na Planini pri jezeru nad Bohinjem, ki je namenjena osnovnošolski mladini. Na razpolago je še nekaj mest. Zainteresirani naj se čimprej javijo na tel.: 3384913458 (Franc). Danes, 23. avgusta ob 19. uri v prostorih ŠZ Bor, na Stadionu 1. maja, bo potekal zadnji sestanek pred odhodom. Vabljeni!
MAČKOLJE-ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi na praznovanje vaškega zavetnika sv. Jerneja. V petek, 24. avgusta, ob 19. uri, v župnijski cerkvi slovesna evharistija: somaševanje vodi tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. Med mašo bo podelitev zakramenta birme. V nedeljo, 26. avgusta, pred župnijsko cerkvijo: ob 17. uri, srečanje pritrkoval-cev; ob 19. uri, slovesna evharistija - so-maševanje vodi msgr. Franc Bole, urednik revije »Ognjišče«. Sledijo procesija po vaških ulicah, blagoslovitev vozil ter tradicionalna družabnost.
ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure.
ČASNIKARSKA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki si želijo spoznati svet novinarstva, pisati članke, ankete in intervjuje. Od ponedeljka, 27. avgusta, do četrtka, 30. avgusta, od 14. ure do 15.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Breda Susič. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamla-dih.org«, »rast_mladika@hotmail.-com«, 040-370846 (Raffaella, Patrizia).
AŠDCHEERDANCE MILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5. do 12. leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opči-nah. Vabljeni stari in novi člani. Prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel. št. 040635627. Info na tel. št. 346-0441133 Petra ali 349-7597763 Nastja.
AŠD CHEER DAN CE MIL LE NI UM sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16 leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opči-nah. Urniki treningov: Strele - od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel. št. 346-0441133 Petra ali 3497597763 Nastja.
FESTIVAL DRAGE MLADIH 2007 vabi vse mlade, ki si želijo ustvarjati in sproščati domišljijo, na teden mladinske ustvarjalnosti od 27. avgusta do 1. septembra v Finžgarjevem domu na Op-činah. V ponedeljek, 27. avgusta, ob 15. uri DOBRODELNI ODBOJKARSKI TURNIR (ekipe društev, organizacij, prijateljev...), ob 18.45 slovesno odprtje Festivala z nagrajevanjem in nastopom dekliške plesne skupine Light iz Trsta in break-dance skupine Go-Breakers iz Nove Gorice. Od torka do petka delavnice mladinske ustvarjalnosti (likovna, časnikarska, plesna, kolesarska, gledališka in make-up delavnica). V sredo, 29. avgusta, ob 19.30 impro-vizacijski večer Jam Session, kjer bodo udeleženci likovne in plesne delavnice skupaj ustvarjali s pomočjo glasbe. V petek, 31. avgusta, ob 21. uri gledališka predstava Molière za mlade v izvedbi mladinske gledališke skupine SKD Igo Gruden iz Nabrežine in nastop plesne skupine MOSP. V soboto, 1. septembra, gledališki in plesni nastop udeležencev Festivala mladinske ustvarjalnosti, odprtje razstave udeležencev likovne delavnice. Za dodatne informacije	in	prijave: www.dragamladih.org«, »rast_mladi-ka@hotmail.com«, 040-370846 (Raffa-ella, Patrizia).
GLE DA LIŠ KA DE LAV NI CA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki si želijo spoznati gledališko umetnost, recitirati in igrati. Od torka, 27. avgusta, do četrtka, 30. avgusta, od 16. ure do 17.30 v Finžgarje-vem domu na Opčinah. Vodi Lučka Pe-terlin. V soboto, 1. septembra zaključni nastop udeležencev. Za dodatne in-
formacije in prijave: »www.dragamla-dih.org«, »rast_mladika@hotmail.-com«, 040-370846 (Raffaella, Patrizia).
LIKOVNA DELAVNICA v okviru Festivala Drage mladih za vse mlade, ki si želijo spoznati likovno umetnost, risati, barvati in slikati! Potekala bo vsak dan od 10. ure do 11.30, od 27. avgusta do 1. septembra, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Matej Susič. V soboto, 1. septembra., ob 20.45, odprtje razstave del udeležencev. Za dodatne informacije in prijave: »www.dra-gamladih.org«, »rast_mladika@hot-mail.com«, 040-370846 (Raffaella, Pat-rizia).
OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaprta zaradi dopusta in preurejena od 8. do 27. avgusta (vključno).
SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marija-nišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040-213249 (Nataša).
PLESNA DELAVNICA vokviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki si želijo spoznati umetnost giba in uživati ob glasbi v prijetni družbi. V torek, 28. avgusta, od 19.30 do 21. ure, v sredo, 29. avgusta, od 11.30 do 13. ure, v četrtek, 30. avgusta, od 19.30 do 21. ure v Finžgarjevem domu na Op-činah. Vodi Raffaella Petronio. V soboto, 1. septembra, zaključni nastop udeležencev. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.org«, »rast_mladika@hotmail.com«, 040370846 (Raffaella, Patrizia).
TEHNIKI KZ BODO V TOREK MERILI ZRELOST GROZDJA Svetovalna služba Kmečke zveze obvešča vinogradnike, da bo merjenje zrelosti grozdja (stopnje kisline in vsebnost sladkorja) v torek, 28. avgusta v kleti Robija Ote v Boljuncu. Strokovno osebje zveze bo na razpolago od 14. do 16. ure. Službo omogoča prispevek Zadružna kraška banka.
USTVARJALNA MAKE-UP DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki bi radi spoznali tehnike in trike maskiranja. V sredo, 29. avgusta, od 18. ure do 19.30, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Živa Kušče. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.org«, »rast_mladika@hotmail.com«, 040/370846 (Raffaella, Patrizia).
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri okencu urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Nabre-žina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak lastnik avtomobila lahko dobi 1 kartico (v primeru, da ima lastnik več avtomobilov, pa eno kartico za vsak avtomobil); za izdajo kartice je treba imeti s sabo prometno dovoljenje in izpolniti, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine www.comune.duino-aurisina.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291.
OBČINA DEVIN NABREŽI NA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri okencu urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Nabre-žina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago Mladinska kartica/Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291.
POKRAJINSKI URADVZPI-ANPI vUl. Crispi 3 bo v mesecu avgustu zaprt zaradi dopusta. Urad bo začel ponovno delovati v ponedeljek, 3. septembra. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala.
ANED - ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPOR-TIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH obvešča, da bo urad zaradi poletnega dopusta zaprt do vključno 31. avgusta.
KO LE SAR SKA DE LAV NI CA v okviru
Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki ljubijo naravo in kolesarjenje. V petek, 31. avgusta, krajši izlet po Krasu od 11.30 do 14. ure. Zbirališče: Finžgarjev dom na Opčinah. Vodi Saša Žerjal. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.org«, »rast_mladika@hotmail.com«, 040370846 (Raffaella, Patrizia).
KRUT obvešča, da bo do 31. avgusta pisarna odprta v jutranjih urah od 9. do 13. ure.
KRUT obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 31. avgusta 2007. Za vse informacije je na razpolago urad v Trstu.
OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU sporoča, da bo do 31. avgusta zaprta za poletni dopust.
DRAGA MLADIH vabi na zaključno okroglo mizo z naslovom »Duhovnost in iskanje 'hitrega ozdravljenja' modernega človeka«. V soboto, 1. septembra, ob 10. uri, v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Pri okrogli mizi bodo sodelovali psihoterapevtka dr. Sanja Rozman, teolog dr. Jože Marketz in primerjalni religiolog dr. Lenart Škof.
KOLESARSKI KLUB ADRIAprirejavne-deljo, 2. septembra, »19. Maraton prijateljstva Ljubljana-Lonjer«. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarstva. Info na tel. št.: 335-6140379.
AŠD SOKOL organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »IV POLETNI KAMP« za dečke in deklice za letnike 1995 in mlajše v osnovni motoriki, mini baske-tu, mini volleyu. Kamp bo od ponedeljka 3. septembra do petka 7. septembra na odprtem igrišču SOKOLA in v občinski telovadnici. Zbirališče v telovadnici od 7.30 do 9 ure - odhod od 16.00 do 16.30. Vpis neposredno pred začetkom kampa.
SKD LONJER KATINARA IN PIHALNI ORKESTER RICMANJEvabitaosnov-nošolce na ustvarjalno-glasbeni teden v SKC v Lonjerju, od ponedeljka 3. septembra do petka 7. septembra, od 8.30 do 12.30. Prijave na tel. št. 3335062494 do 26. avgusta.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOSIR mani, da so člani kluba in prijatelji filatelije dobro preživeli odmore ali počitnice. In prav zaradi tega smatramo, da je nastopil čas za nova srečanja z pričetkom v sredo 5. septembra ob 17. uri na sedežu društva v ulici sv. Frančiška 20.
AMATERSKI IN PROFESIONALNI FOTOGRAFI POZOR! Zadruga Naš Kras v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 organizirajo fotografski natečaj na temo 23. Kraška ohcet. Najlepše prispele fotografije bodo objavljene po roku zapadlosti na spletnih straneh www.kraskahisa.com. Fotografije bomo sprejemali le v digitalni obliki na naslov kraskaohcet@trst80.com. Rok oddaje je 9. september 2007. Program 23. Kraške hceti in pravilnik sta objavljena na spletnih straneh www.kraska hisa.com ali www.trst80.com.
KNJIŽ NI CA PIN KO TO MA ŽIČ IN TO -VARIŠI bo v avgustu zaprta.
13 Prireditve
OPENSKA ŽUPNIJA IN CERKVENI PEVSKI ZBOR SV. JERNEJ vabita na praznovanja farnega zavetnika svetega Jerneja. Danes, 23. avgusta, bo ob 20. uri predpraznična sv. maša na prostem za cerkvijo; v petek, 24. avgusta, pa bo slovesna sv. maša, ki jo bo vodil bivši župnik dr. Zvone Štrubelj ob 25. letnici mašniškega posvečenja, po njej pa družabno srečanje pod lipami za cerkvijo. V nedeljo, v četrtek in petek bo bogoslužja obogatilo tudi slovesno pritrkavanje zvonov.
ZADRUGA NAŠ KRAS V SODELOVANJU Z ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO vabi v petek, 31. avgusta ob 20. uri, v Kraško hišo v Repen, na odprtje fotografske razstave Sergia Ferrarija »Ljud-je-Gente«. Avtorja bo predstavil Marij Čuk. V okviru večera bo potekala tudi predstavitev dvojezične pesniške zbirke Roberta Dedenara »Plastične pregrade, kljubovalno cvetličenje«. O pesniku in njegovi poeziji bo spregovoril Marko Kravos. Za prijetno vzdušje bo poskrbel ulični glasbenik Fabio Zoratti.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV obvešča, da se bo občutena vsemanjšinska proslava na bazoviški gmajni odvijala v nedeljo, 9. septembra 2007 ob 15. uri. Združeni zbori pod taktirko Pie Cah bodo zapeli pesmi »Žrtvam, Bazovica, Smrt v Brdih« in »Vstajenje Primorske«. Notno gradivo
je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Skupna vaja bo 7. septembra 2007 ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
0 Mali oglasi
PO UGODNI CENI PRODAM nove ženske čevlje »Valleverde«, št. 38 in pol, primerne za narodno nošo. Klicati na tel. št.: 348-4702070.
PRODAM VINOGRAD v dolinski občini, Mačkolje - Križpot. Tel. na št.: 040-231578.
PRODAM leseno kostanjevo kad za kuhanje vina. Kapaciteta 10 hl. Tel. na št.: 339-6228540.
PRODAM pravico sajenja trt na površini 1.100 kv.m. Tel. na št.: 339-7064120.
IŠČEM KNJIGE B. Beckett-R.M. Gallagher (Biologija) in D. Kapko (Odvoz-lanke). Tel. na št.: 338-6036203.
PRODAM motorno kolo 50 cc., model »yamaha Jog«, letnik 2005, 12.000 km, edini lastnik. Cena po dogovoru. Tel. na št.: 338-7613950.
29-LETNO DEKLE išče delo kot varuška ali hišna pomočnica. Tel. 040229335.
DAJEM V NAJEM GARAŽO v bližini železniške postaje. Tel. 329-4128363 ali 040-415336.
NUJ NO rabim fante - punce za razna-šanje letakov na mejnem prehodu. Ugodno plačilo! Tel. št. 348-9312987.
OD DAM dolgodlake psičke srednje rasti. Tel. na št.: 040-200210.
PRODAM domač krompir. Tel. 040200882.
PRODAM FIAT TIPO 16v, letnik 1991, rdeče barve, cena 500,00 evrov. Tel. št. 348-5183106.
PRODAM grozdje na trti. Cena po dogovoru. Tel. št 040-225123.
PRODAM knjige za bienij liceja F. Prešeren - jezikovna smer. Tel. 3331890739.
PRO DAM knjige za vse razrede jezikovne smeri. Tel. 340-4802439.
PRODAM PEUGEOT 206 v odličnem stanju za 3000,00 evrov. Tel. 3481204566 v večernih urah.
PRODAM knjige za bienij Znanstvenega liceja, smeri A ali B. Tel. na št.: 347-7533435.
PRODAM scooter phantom 100, mala-gutti po ugodni ceni, letnik 1999, 13 tisoč km. Tel. 0481-537525 v večernih urah.
SKLADIŠČE v občini Dolina oddam v najem v izmeri 240 kv.m z uradom, prostorom za vozila, wc, vodo, elektriko in klimo. Klicati med 12. in 15. uro ter v večernih urah na tel št. 040828861.
Prispevki
V	spomin na Danila Starca in Bernarda Bandija daruje Olga Družina 50,00 ev-rov za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na dragega Bernarda Bandija darujejo Stojan, Elena, Irina in Da-njel 50,00 evrov za AGMEN.
V	spomin na Marijo Petaros vd. Predo-minato darujejo soletnice 30,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-DAngelo-Hro-vatin.
V	spomin na gospe Ireno Pegan por. Gruden, Rafaelo Saksida vd. Pupis in Olgo Kukanja vd. Rolich daruje družina Argiolas 150,00 evrov za SKD Sokol.
Ob priložnosti 50. obletnice smrti očeta Antona Dobrile darujeta Mara in Ev-gen 50,00 evrov za Sklad Albina Bub-niča.
V	spomin na Nado Pertot daruje družina 200,00 evrov za Sklad Nade Pertot liceja F. Prešeren.
V	spomin na očeta gospoda Leandra Stoka darujeta Majda in Dunja 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na starše, dragega moža, sestre in brate daruje Pierina Košuta 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu.
Ob težki izgubi dragega Vilka Rebule izreka svojcem iskreno sožalje
SKD Vigred
Ob izgubi drage mame Zdenke izreka odborniku Sergiju Grudnu iskreno sožalje
Jadralni klub Čupa
1 0 Četrtek, 23. avgusta 2007	KULTU RA
/
WASHINGTON
Gromova Straža pred veleposlaništvom
Naš rojak iz Devinščine, umetnik Bogdan Grom, se je nastavil objektivu ob svoji umetnini, ki bo poslej krasila vhod slovenskega veleposlaništva v Washingtonu.
WASHINGTON - Slovensko veleposlaništvo v Washingtonu je od umetnika Bogdana Groma prevzelo umetniško skulpturo iz nerjavečega jekla z naslovom Straža (»Sentinel«). Ta stoji pred obnovljenim poslopjem nekdanjega jugoslovanskega veleposlaništva na ulici California, ki ga je Slovenija dobila v okviru nasledstva po razpadu nekdanje skupne države. Bogdan Grom je kip izdelal že leta 1968 v svojem takratnem studiu v North Salemu v državi New York. Skulptura predstavlja delo, ustvarjeno na višku umetnikovega obdobja, posvečenega arhitekturi.
Bogdan Grom se je rodil leta 1918 v Devinščini pri Trstu, v ZDA pa je prispel leta 1957. Grom je umetnost študiral v Perugi, Benetkah, Rimu in seveda v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni se je za nekaj časa preselil na Ptuj, kjer je poučeval na gimnaziji, nato pa se je do odhoda v ZDA vrnil v Trst. Sedaj živi blizu mesta New York na drugi strani reke Hudson v Englewoodu v državi New Jersey. Njegova dela so na ogled v številnih javnih prostorih od cerkva, sinagog, muzejev, mestnih trgov in velikih trgovskih centrov. Gromov opus zajema slike, izrezanke, tapiserije, barvna stekla, kipe iz različnih materialov, oblik velikosti in namenov.
V New Yorku je morda najbolj znana njegova oprema Armenske katedrale Sv. Vartana, za katero je izdelal stekla, kipe ter reliefe iz brona in kamna. Svoj pečat pa je pustil tudi v slovenski cerkvi Sv. Cirila v East Vil-lageu s križevim potom, tabernakljem ter svetnikoma Sv. Antonom in Frančiškom. (STA)
SALZBURG - Stoletnica rojstva
Prihodnje leto tudi Karajanovo
5.aprila 2008 bi Herbert von Karajan praznoval svoj 100.rojstni dan. Eden od najbolj karizmatičnih dirigentov vseh časov je zapustil svet in stopil v legendo julija leta 1989, ko ga je srčna kap zadela med študijem Verdijeve opere »Ples v maskah«. Njegova smrt je močno prizadela glasbeni svet in pustila veliko praznino, umetniška dediščina pa še živi ne samo na številnih posnetkih, a tudi z delom fundacije, ki nosi njegovo ime.
Inštitut Eliette in Herbert von Karajan bo promoviral v prihodnjem letu svetovno počastitev dirigenta ob obletnici rojstva, katere prve informacije so javno predstavili ob priliki salz-burškega poletnega festivala. Inštitu-cija je vzpostavila stike z najbolj prestižnimi koncertnimi in opernimi ustanovami v svetovnem merilu, v katerih je Karajan deloval, da bi se priključile in ustvarile mrežo povezav s sorodnimi spominskimi dogodki. Soor-ganizatorji so se takoj navdušili za projekt in Karajanovo leto bo lahko zaživelo kot svetovna pobuda. Do sedaj so potrdili svoje sodelovanje gledališča in glasbene ustanove iz Berlina, Pariza, Luzerne, Dunaja, New Yorka, Zuricha, Londona, Pekinga in Tokija. Poleg ustanov so se angažirali pri realizaciji projekta glasbeniki, ki so imeli posebne vezi z delom slavnega dirigenta, med drugimi violinistka Anne-Sophie Mutter, dirigenti Valery Gergiev, Riccardo Muti in Seiji Ozawa, Berlinski in Dunajski Filhar-moniki, londonski orkester Philhar-monia in orkester salzburškega Mo-zarteuma, s katerim je Karajan debi-tiral kot dirigent leta 1929. Ob tisti priliki je njegov oče vzel takorekoč v najem orkester, da bi s to investicijo postavil v ospredje sposobnosti sina in mu omogočil prve pomembnejše an-gažmaje. Slavnostna otvoritev Karaja-novega leta 5.januarja 2008 v veliki festivalski dvorani njegovega rodnega Salzburga bo potekala v znamenju spomina na ta nastop. Program bo tisti, s katerim je mlad Karajan izpostavil tistega dne svoj talent in začel prestižno kariero: simfonija št.5 Petra Ilij-ča Čajkovskega, koncert za klavir in orkester št.23 v a duru Wolfganga Ama-deusa Mozarta in simfonična pesnitev Richarda Straussa »Don Juan«. Orkester bo seveda tisti salzburškega Mo-zarteuma s svojim stalnim dirigentom Ivorjem Boltonom. Kot solist bo nas-
topil pianist Lars Vogt. Koledar glavnih dogodkov celotnega Karajanovega leta bo na voljo od prihodnjega meseca na spletni strani www.karajan.org.
Upravni ravnatelj salzburškega inštituta Eliette in Herbert von Karajan Michael Dewitte je izrazil voljo organizatorjev, da bi leto 2008 ne bilo spominsko, temveč praznično leto. Značaj in namen pobude ni namreč
počastitev preminulega dirigenta, temveč praznovanje žive, idealne zapuščine temeljne osebnosti kulturne zgodovine prejšnjega stoletja, ki je zapisala: »Ukvarjati se profesionalno z ustvarjalno dejavnostjo je privilegij; zato moramo čutiti dolžnost, da z našim delom posredujemo radost in zadovoljstvo vsem, ki nimajo te sreče«.
Rossana Paliaga
BUDIMPEŠTA - Zaključila se je jubilejna izvedba Sziget festivala
Nad petsto koncertov in nešteto drugih atrakcij Izvrstna organizacija in program v znamenju kakovosti
Pred tednom dni se je v Budimpešti zaključila petnajsta izvedba Sziget festivala. Od 8. do 15. avgusta se je na osemdeset hektarjev velikem otoku Obudai, v središču madžarske prestolnice, vršilo nad petsto koncertov in še nešteto drugih atrakcij. Letos so organizatorji poskrbeli za izredno kakovostni program; na več kot šestdesetih odrih so nastopili razno razni glasbeniki iz vsega sveta: The Chemical Brothers, Manu Chao, Nine Inch Nails, Tool, Ska-talites, Madness, Mando Diao, The Hives in še vrsta drugih.
Ze na vigilijo festivala se je pred vhodom na otok zbiralo morje ljubiteljev najrazličnejših glasbenih zvrsti. Pun-kerji, rokerji, raverji, hippy so s svojimi šotori mirno vstopali na glasbeno prizorišče. Prvi dan je popoldne na glavnem odru nastopil švedski ansambel Mando Diao, medtem ko je zvečer publiko zabaval karizmatični Francoz Manu Chao. Glavna zvezda festivala, angleška dvojica The Chemical Brothers, je svoj nastop opravila drugi dan, pred
sto tisoč razburjenimi gledalci. Rowlands in Simmons sta uro in pol vrtela svoje najboljše uspešnice, od starejših	Hey	Girl Hey Boy in Out of Control do novih We Are The Night ter Do It Again. Koncert so na odru popestrili najrazličnejši video posnetki in seveda izrazito barvane luči. Tretji dan je na otoku kar mrgolelo ljudi, ki so se v trumah premikali med neštetimi kioski in prodajalnami. Na 'World Music' odru je nastopila italijanska skupina Mau Mau, za njimi pa najstarejša jamajška ska zasedba The Skatalites. Glavni oder je prav tako ponujal ska večer z angleškim band-om Madness, na 'Worid Music 2' odru pa je številno množico zabavala znana italijanska zasedba Sud Sound System. Privrženci elektronske glasbe so višek festivala doživeli v soboto, ko je v 'Party Areni' svoje plošče vrtel, dobitnik nagrade za najboljšega dj-a v letu 2007, Dave Clark. Na glavnem odru je pred tem nastopila legendarna industrial-rock skupina Nine Inch Nails. Če je kdo iz-
med obiskovalcev mislil, da bo nedeljski program nekoliko bolj umirjen, se je pač motil. Na glavnem odru je za čarobno atmosfero poskrbel angleški band Faithless, ki je nabito polno prizorišče dobesedno razburil z uspešnicami, kot so We Come 1, God Is a Dj in Insomnia. Festivalska množica je v teku tedna imela na razpolago tudi druge atrakcije: gledališke predstave, plesne tečaje, literarne predstavitve, filmske projekcije, atraktivne športe, najrazličnejše tečaje žonglerstva in še bi lahko naštevali; velika večina ljudi pa se je raje potepala med šestdesetimi odri in izbirala med najrazličnejšimi koncerti. Zadnja dva večera sta bila v znamenju ameriških glasbenikov. Na glavnem odru je v ponedeljek nastopil progressive rock band Tool, petnajsto izvedbo Szigeta pa je zaključila melodična skupina The Killers.
Izvrstna organizacija je poskrbela, da je glasbeni festival potekal na najboljši način, čeprav je vreme pogosto nagajalo, za to pa nimajo organizatorji seveda nikakršne krivde. (RD)
Po pričakovanju je velik uspeh z desettisoči poslušalcev požel tudi pevec Manu Chao
/
SVET
Četrtek, 23. avgusta 2007
1 1
ZDA - Po torkovi kritiki delovanja predsednika iraške vlade
Bushev umik glede Al Malikija: Je dober fant s težko nalogo
Oster Al Malikijev odgovor iz Sirije: »Prijatelje lahko poiščemo tudi drugje
«
George W. Bush je včeraj govoril na srečanju veteranov
ansa
BAGDAD - Ameriški predsednik George Bush je včeraj nekoliko omilil kritike na račun iraškega premiera Nu-rija al Malikija. V torek je namreč izrazil razočaranje nad dosežki iraške vlade. Kot je včeraj zatrdil predsednik ZDA, je al Maliki dober mož s težko nalogo, pri čemer mu je ponovno zagotovil svojo podporo. Bush je z izrazi podpore iraškemu premieru skušal razpršiti občutke, ki so se razširili v zadnjih dneh, da naj bi se Washington distanciral od vlade v Bagdadu. Slednja se j e znašla pod plazom kritik, predvsem ker da ji ni uspelo zajeziti nasilja v državi in doseči sprave med različnimi etničnimi skupinami.
Te ocene je na nek način v torek vzpodbudil tudi Bush, ki je izrazil razočaranje nad al Malikijevo vlado, hkrati pa dejal, da je od Iračanov odvisno, ali želijo zamenjati al Malikija. Ob tem je poudaril, da se al Malikijeva vlada mora odzvati na pričakovanja Iračanov za spravo med različnimi etničnimi skupinami. »Če se vlada ne bo odzvala na zahteve ljudstva, bo to vlado zamenjalo,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa menil Bush.
Kritike na račun al Malikijeve vlade je v to rek iz re kel tu di ame riš ki ve -leposlanik v Iraku Ryan Crocker, ki je dejal, da je »napredek pri reševanju pomembnih državnih vprašanj vir velikega razočaranja za vse vpletene, za nas, za Iračane in za samo iraško vodstvo«. Croc ker in po velj nik ame riš kih sil v Iraku general David Petraeus bosta sicer do sredine septembra poročala kongresu o napredku njunih prizadevanj za zajezitev sektaškega nasilja in samostojno vodenje države s strani iraš kih ob las ti.
Vče raj pa je pred sed nik ZDA ne -koliko spremenil svoje besede in pozval k potrpežljivosti glede svoje sicer nepriljubljene strategije do Iraka. »Mnogi so razočarani nad hitrostjo napredka v Bagdadu, kar lahko razumem. Svo bo den Irak ne bo brez na pak. Svo -boden Irak ne bo sprejemal odločitev tako na hitro, kot jih je država v času diktature,« je dodal Bush in ponovil, da o tem, ali bo al Maliki ostal na položaju ne bodo odločali politiki v Was-hingtonu, pač pa Iračani, ki da danes živijo v demokraciji in ne v diktaturi.
Sicer se je na kritike na račun iraš ke vla de vče raj od zval tu di al Ma -liki, ki se trenutno mudi na obisku v Siriji. Zavrnil je ameriške kritike na račun njegove vlade in dejal, da »nihče nima pravice določati časovnih rokov iraški vladi«. »Tiste, ki podajajo takšne izjave, moti naš obisk v Siriji. Njim ne bomo posvečali pozornosti. Nam ni vseeno za naše ljudi in našo ustavo, prijatelje lahko poiščemo tudi drugje,« je na novinarski konferenci ob koncu tridnevnega obiska v Damasku dejal al Maliki.
FINANČNI TRGI - Po zadnjih pretresih
ECB potrjuje zvišanje obrestnih mer
FRANKFURT - Evropska centralna banka (ECB) je včeraj znova namignila na dvig ključne obrestne v območju evra na septembrskem zasedanju Sveta ECB. Znova je namreč potrdila potrdila besede predsednika ECB Jean-Claudea Tricheta, ki je na zadnjem zasedanju Sveta dejal, da ECB inflacijska tveganja opazuje z »veliko budnostjo«, poroča nemška tiskovna agencija dpa. S takšno izbiro besed je v preteklosti že napovedal zvišanje ključne obrestne mere na naslednjem zasedanju Sveta ECB.»Stališče Sveta ECB o usmeritvah institucije pri vodenju monetarne politike je 2. avgusta izrekel njen predsednik,« je v izjavi za javnost poudarila ECB.
Ekonomski strokovnjaki so sicer banko zaradi zaskrbljenosti glede posledic, ki bi jih nestabilnost svetovnih finančnih trgov lahko imela na evropsko gospodarstvo, v zadnjem času pozivali, naj ključne obrestne mere ne zviša. Bojijo se namreč, da bi zvišanje na trgih povzročilo še več nelagodja.
Izjava ECB je po poročanju ameriš-
Predsednik ECB Jean-Claude Trichet
ansa
ke tiskovne agencije AP spremljala današnjo napoved osrednje monetarne institucije območja evra, da bo v četrtek na izrednem refinanciranju medbančne-mu trgu, ki še vedno izraža močno potrebo po sredstvih za zagotavljanje likvidnosti, v obliki dražbe ponudila dodatnih 40 milijard evrov sredstev z ročnostjo treh me se cev.
Četrtkova finančna injekcija po trditvah ECB ne bo ovirala rednega refinanciranja ECB s trimesečnimi posojili, ki je predvideno za 28. avgust in na katerem naj bi ECB medbančnemu trgu
ponudila 50 milijard evrov.
ECB je v torek v okviru rednega tedenskega refinanciranja posojil evropskim bankam za povečanje likvidnosti namenila 275 milijard evrov, kar je sicer 46 milijard evrov več, kot je načrtovala, a še vedno za 35 milij ard manj kot j e v te namene ponudila prejšnji teden. Zanimanje za sredstva ECB je bilo sicer precej večje, kar naj bi nakazovalo, da razmere na trgu kljub znakom povečanega optimizma v zadnjih dneh še vedno niso umirjene.
Kriza na ameriškem trgu tveganih hipotekarnih kreditov je v zadnjih dveh tednih sprožila močan in nenaden upad tečajev na praktično vseh najpomembnejših svetovnih borzah ter nepričakovana nihanja likvidnosti bank in razpoložljivega denarja v obtoku. ECB je za ublažitev likvidnostnih težav bank, ki jih je kriza prizadela, med 9. in 14.avgustom intervenirala štirikrat. Na denarni trg je sprostila dodatnih 211,3 milijarde evrov, ukrepale pa so tudi druge centralne banke po svetu. (STA)
EU odgovorna za rešitev kosovske krize
PRIŠTINA - EU je odgovorna za iskanje trajne rešitve krize na Kosovu, je po srečanju s kosovskim predsednikom Fatmirjem Sejdiujem v Prištini dejal predstavnik predsedujoče uniji, portugalski zunanji minister Luis Amado. »Gre za težavo v osrčju Evrope. EU se ne bi smela oddaljiti od reševanja tega problema,« je menil Amado ter dodal, da je potrebno »stabilizirati razmere«, poroča ameriška tiskovna agencija AP.Nova pogajanja za razrešitev prihodnjega statusa Kosova verjetno ne bodo prinesla dogovora, je dejal zunanji minister Portugalske, ki trenutno predseduje EU. Amado je v Prištino prispel po dopoldanskem obisku v Beogradu, kjer se je srečal s srbskim ministrom za Kosovo Slobodanom Sa-mardičem.
Talibani zopet grozijo z usmrtitvijo talcev
KABUL - Talibanski skrajneži, ki že več kot mesec dni zadržujejo 19 južnoko-rejskih talcev, so danes ponovno zagrozili z njihovo usmrtitvijo, če njihove zahteve ne bodo izpolnjene. »Če zahteve talibanov ne bodo izpolnjene, bodo korejski talci usmrčeni,« je dejal domnevni predstavnik talibanov Za-bihula Mudžahid. Povedal je tudi, da so nekateri talci bolni in da trpijo zaradi pomanjkanja primerne hrane.
Benazir Buto napada predsednika Mušarafa
ISLAMABAD - Nekdanja pakistanska premierka Benazir Buto je danes pakistanskega predsednika Perveza Mušarafa pozvala, naj do konca meseca predstavi načrt o paketu reform delitve oblasti. Po njenih besedah Pakistanska ljudska stranka (PPP), ki jo sama vodi, postaja nestrpna, saj pred prihajajočimi volitvami še vedno ni znano, kakšen je položaj.
EU za poenotenje podeljevanja licenc za satelitsko telefonijo
BRUSELJ - Evropska komisija je predlagala poenotenje mehanizmov podeljevanja licenc za mobilne satelitske storitve na evropski ravni. Trenuten razdrobljen sistem nacionalnih mehanizmov podeljevanja licenc za omenjene storitve naj bi tako nadomestil enoten mehanizem na ravni Evropske unije, z njim pa bi upravljala komisija, so sporočili v Bruslju. Novi mehanizem izbora naj bi po mnenju komisije omogočil neoviran razvoj inovativnih storitev, kot sta mobilna televizija in širokopasovni prenos podatkov preko satelita.
ZDA - Delna objava tajnega poročila
Kritično o voditeljih Cie
Tajna služba naj ne bi ukrenila vsega za preprečitev atentatov 11. septembra 2001 - Direktor Tenet tarča obtožb
WASHINGTON - Direktor ameriške obveščevalne agencije Cia Michael Hayden je moral v torek proti svoji volji objaviti povzetek še vedno tajnega poročila generalnega inšpektorja Cie Johna Helgersona iz leta 2005, ki je precej kritično do nekdanjih vodilnih osebnosti Cie na čelu z nekdanjim direktorjem Geor-gem Tenetom. Poročilo je eno od številnih, ki se ubadajo z razlogi za neuspeh preprečitve terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001. Poročilo generalnega inšpektorja sicer vodstvu Cie med drugim očita, da od leta 1993 naprej ni bilo napisanega nobenega celovitega poročila o Osami bin Ladnu, da ni bil izdelan celovit pregled morebitnih groženj, da so se pri Cii in Agenciji za nacionalno varnost (NSA) prepirali, kdo naj ima večjo odgovornost glede boja proti Al Kaidi in da so sredstva za boj proti terorizmu pri Cii porabljali tudi za druge namene. Poročilo vodstvu Cie očita tudi, da posebna enota za bin Ladna z imenom »Postaja Alec« ni imela dovolj operativnih iz-
kušenj, strokovnosti in urjenja, ob tem pa je bila preobremenjena.
Poročilo generalnega inšpektorja Cie kot novost prinaša kritiko Teneta osebno, in sicer da ni poskrbel za oblikovanje celovite strategije boja proti Al Kaidi. Kritike so bili deležni tudi drugi uradniki Cie, med njimi Tenetov namestnik za operacije Jim Pavitt ter šef protiteroristič-nega centra Cie Coffer Black.
Generalni inšpektor Helgerson je priporočil oblikovanje odbora za ugotavljanje odgovornosti in izrek morebitnih opominov, hujših kazni pa ne, ker preiskava ni ugotovila nobenih namernih kršitev zakonov ali postopkov. Poročilo prav tako ni odkrilo nobenega »čarobnega sredstva«, s katerim bi lahko ustavili napade 11. septembra 2001.
Tedanji direktor Cie Porter Goss je priporočila za ukore zavrnil, kar je potrdil tudi sedanji direktor Cie Michael Hayden. Slednji poročila ne bi nikoli objavil, če tega ne bi zahteval kongresni zakon, ki ga je Bush podpisal v začetku meseca.
Hayden meni, da poročilo ne prinaša nič novega, ampak bo le odvračalo pozornost agentov od pomembnega dela.
Tenet je medtem v javnem pismu povsem zavrnil kritike in dejal, da so imeli celovito strategijo boja proti Al Kaidi, ki so jo potem tudi 15.
septembra predstavili Bushu in na njeni podlagi strmoglavili talibane v Afganistanu ter od tam pregnali Al Kaido.
Tenet, ki je od Busha leta 2004 dobil najvišje civilno priznanje, predsedniško medaljo svobode, in se je istega leta tudi upokojil po služenju v Clintonovi in Bushevi administraciji, je v pismu hvalil vse svoje sodelavce in poudarjal, da bolj predanih ljudi ni poznal.
V poročilu je Tenet sicer deležen tudi pohvale, da je bil močno angažiran in da je osebno glasno opozarjal na nevarnost ter leta 1998, po napadih na veleposlaništvi ZDA v Keniji in Tanzaniji, napisal slavno okrožnico o tem, da so ZDA v vojni. Vendar pa mu poročilo očita, da ni sledil lastnim opozorilom in se je names-
to na strategijo osredotočal le na taktiko.
Zgodba o napadih na ZDA je sicer že dobro znana in premleta. Nova administracija predsednika Georgea Busha leta 2001 terorizmu na politični ravni ni posvečala preveč pozornosti, le redki obveščevalci pa so opozarjali na resno možnost, da lahko pride do velikega napada na ameriškem ozemlju. Med ameriškimi obveščevalnimi in policijskimi agencijami ni bilo učinkovitega sodelovanja, Al Kaida in njen vodja Osama bin Laden pa za ameriški politični vrh do 11. septembra 2001 nista bila dovolj pomembna, da bi se splačalo zaradi tega začeti vojno.
Preiskave so privedle do medsebojnega obtoževanja med člani Busheve administracije in nekdanje administracije demokrata Billa Clintona, ki pa ni rešilo ničesar. Ljubitelji teorij zarote pa medtem ostajajo prepričani, da je napade izpeljal sam Washington, morda ob sodelovanju Izraela, da bi se lahko potem odpravili na kavbojski pohod po z nafto bogatem divjem Bližnjem vzhodu.
1 2 Četrtek, 23. avgusta 2007
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
■ iwi>»nii v jwwv/iv/,	jv.^iiv.iiiuiuf jiu«v.jiiuji v u i i i
Učenci se letos vračajo v obnovljeno šolo Brumati
Odprtja se bodo ob ravnateljih slovenske in italijanske šole udeležili upravitelji in gostje iz Metlike
V soboto, 8. septembra, bo potekala slovesnost ob odprtju obnovljenega poslopja šole Brumati v Romjanu. Učenci tamkajšnje slovenske osnovne šole, ki spada pod Večstopenjsko šolo Doberdob, in njihovi vrstniki italijanske šole Leonardo Da Vinci so prejšnje šolsko leto preživeli v prostorih zavoda Filippo Corridoni v Foljanu, z 12. septembrom, ko se bo začel pouk, pa se bodo končno vrnili v stavbo v ulici Ca-pitello. Šolo bodo po besedah odbornice za šolstvo občine Ronke Marine Cuzzi predali namenu ob prisotnosti krajevnih, pokrajinskih in deželnih upraviteljev ter ravnateljice Večstopenjske šole Doberdob Sonje Klanjšček in ravnatelja Večstopenjske šole Leonardo Da Vinci Germana Lusniga. »Svojo prisotnost so zagotovili tudi predstavniki osnovne šole v Metliki, s katero je slovenska osnovna šola iz Romjana pobratena,« je povedala Cuzzijeva.
Šestmesečni obnovitveni poseg je zgodovinsko poslopje v ulici Capitello spremenil v sodobno šolo, ki ob lepem videzu zagotavlja tudi spoštovanje vseh varnostnih predpisov. V prejšnjih dneh je uprava poskrbela še za zadnje dele notranje opreme, zavese in nekatere druge malenkosti. Po besedah odbornika za javna dela Livia Vecchieta bo občina Ronke tudi v prihodnje pazljivo nadzorovala potrebe obeh osnovnih šol, predvsem iz vidika opreme in prispevkov, da jima bo po potrebi lahko namenila dodatna finančna sredstva v prihodnjem proračunu.
Za obnovo poslopja šole Brumati je občina Ronke potrošila 878.000 evrov. Prvi sklop del, ki je znašal 507.000 evrov, je bil namenjen prilagoditvi stavbe varnostnim normam in ureditvi učilnic. Obnovljeni sta bili navadna in pomožna razsvetljava šole, do posega pa je prišlo tudi pri sistemu električne napeljave. Na zunanji strani stavbe je bila sezidana posebna rampa, ki bo telesno prizadetim osebam olajšala vhod v šolske prostore. Za drugi sklop del je občinska uprava potrošila 371.000 evrov, ki so bili v glavnem namenjeni novim oknom in vratom ter prepleskanju notranjih in zunanjih sten poslopja. Do 8. septembra naj bi se zaključila tudi dela za ureditev novega parkirišča ob šoli, kjer bo na razpolago 44 parkirnih prostorov. Vrednost naložbe je 258.000 evrov, podčrtati pa gre, da bo novo parkirišče koristno predvsem po uresničitvi slovenskega šolskega pola leta 2010. (Ale)
Šolo Brumati v ulici Capitello v Romjanu so obnovili v šestih mesecih
altran
GORICA - Pettarin o lanskem poslovanju občine
Obračun pozitiven
Lani beležili 1.579.924 evrov presežka - Večji del vsote že namenjen javnim delom
Obračun poslovanja občine Gorica za leto 2006 je pozitiven, saj kaže en milijon 579.924 evrov presežka. Večji del te vsote je bil že dodeljen javnim delom, ki so v teku v raz nih pre de lih mes ta, čis te ga presežka pa je 73.520,40 evrov. Podatke o lanskem poslovanju občine je predstavnikom krajevnih sve tov in ob čin skim svet ni kom včeraj predstavil goriški odbornik za proračun in finance Germano Pettarin, po besedah katerega bi mo ral bi ti do ku ment odob ren s strani občinskega sveta že do 30. junija, zaradi volitev in zamenjave uprave pa do tega ni še prišlo.
»Podatki so seveda rezultat odločitev prejšnje uprave, pomembni pa so tudi za novo upravo, ki bo morala na njihovi podlagi ocenjevati obračun leta 2007 in sesta-
Germano Pettarin
t
bumbaca

vi ti pro ra čun za tri e nij 2008 -2010,« je včeraj povedal Pettarin in obrazložil najvažnejše postavke lanskega obračuna. Po njegovih besedah je bilo lani na področju naložb za 8.444.000 evrov prihodkov, izdatkov pa za 8.379.000 evrov. »Občina je lani uporabila 1.168.000 evrov za vzdr že va nje svo jih po slo pij, 740.000 pa je po tro si la za raz ne
upravne stroške,« je pojasnil Pettarin in nadaljeval: »Mestnim redarjem je bilo namenjenih 62.000 evrov, prenovitvi električnega omrežja v raznih šolah pa 639.000 evrov.« Za obnovo pločnikov je šlo 998.000 evrov, za izgradnjo novih parkirišč pa 430.000 evrov. Ob tem je občina vložila 300.000 evrov v obnovo telovadnic v občinski lasti in 250.000 evrov za vzdrževanje javne razsvetljave. Na področju sociale so lani imeli na razpolago 329.000 evrov, najvišjo naložbo -kar 2.893.000 evrov - pa so namenili gospodarskemu razvoju. Za raz ne manj še po se ge so ob tem po -trosili 570.000 evrov. Petterin je posredoval podatke tudi o tekočih stroških v lanskem letu, pri tem pa povedal, daje 43 odstotkov omenjenih stroškov predstavljalo osebje.
TRŽIČ - Včeraj zjutraj v banki Unicredit
Ropar zbežal praznih rok
V beg ga je postavilo nepričakovano vprašanje bančnega uslužbenca
»Ali se šališ?« Bančni uslužbenec, ki je s temi besedami nagovoril roparja, ni prejel odgovora. Ropar se je namreč ob nepričakovanem vprašanju ustrašil in takoj zbežal iz banke. Dogodek se je pripetil včeraj zjutraj v banki Unicredit v središču Tržiča. Ob 8.40 se je pred bančno uslužbenko pojavil moški, star kakih 35 let, ki j e v rokah držal plastično vrečo in nož. Uslužbenka je najprej mislila, da gre za zaposlenega pri kakem špediterskem podjetju. Komaj potem, ko ji je velel, naj mu izroči denar, je ženska razumela, da gre za roparja. Takoj je klicala na pomoč sodelavce, prvi pa se je odzval visoki uslužbenec, ki je roparja odločno vprašal: »Ali se šališ?« Ropar ni odgovoril, pač pa se je do kosti prestrašen pognal v beg praznih rok. Na kraju so takoj zatem posredovali karabinjerji, vendar moškega niso uspeli izslediti. Po besedah bančnih uslužbencev in treh strank je bil moški srednje višine, govoril pa je brez posebnega naglasa. Rop so posnele videokamere banke, karabinjerji pa bodo tudi s pomočjo posnetkov skušali ugotoviti istovetnost roparja.
Takoj po poskusu ropa so v banki v središču Tržiča posredovali karabinjerji
bumbaca
TRŽIČ - Piredda
Desnica neodgovorno viša napetost
Tržiška desna sredina neodogo-vorno viša tone političnega soočenja in ustvarja nepotrebno napetost. V to je prepričan tržiški občinski odbornik za kulturo Stefano Piredda, ki so mu v torek neznanci v pismu grozili s smrtjo. Po mnenju odbornika so v zadnjih tednih Nacionalno zavezništvo in razni desno-sredinski predstavniki na nesprejemljiv način obravnavali vprašanje zaščite slovenske manjšine, sploh pa desna sredina že več mesecev ostro napada občinsko upravo zaradi uvedbe ločenega zbiranja odpadkov in neodgovorno viša tone političnega soočenja. Piredda meni, da ni nič čudnega, če se ob tolikšni napetosti pojavni kdo, ki s pismom grozi županu in njegovim odbornikom.
V bran občinski upravi, ki se je izrekla o vključitvi tržiške občine v območje zaščite na podlagi zakona 38, se je včeraj postavilo društvo Tržič. Slovenski kulturni delavci so poudarili, da so tržiški upravitelji od vedno delali za sožitje in za ovrednotenje različnih kulturnih specifik mesta.
Začenja se festival folklore
Na trgu Battisti v Gorici se danes ob 20. uri začenja 37. festival folklore. Po nastopu godbe na pihala in skupine Santa Gorizia ter pozdravih javnih upraviteljev bodo na potezi folkloristi iz Južnje Koreje, Čileja in s Kamčatke. Festival se bo nadaljeval jutri in pojutrišnjem, zaključil pa v nedeljo.
Cars v Doberdobu
SKD Hrast prireja nocoj ob 20.45 na dvorišču pri župnijski dvorani v Doberdobu predvajanje risanke Cars (Avtomobili), sin-hronizirane v slovenskem jeziku. V primeru slabega vremena bo projekcija v dvorani. Risanka Cars je v kinematografe celotnega sveta priromala pred dobrim letom in povsod požela val odobravanj. Gre za zgodbo o dirkalnem avtomobilu Streli McQueen, ki se na poti na najpomembnejšo dirko v življenju izgubi v malem zakotnem naselju. Krajane najprej gleda z viška, a se nato po posredovanju ljubke »avtomobilčice« spoprijatelji z vsemi. Simpatična zgodba, v kateri v stranski vlogi nastopa tudi Ferrari z glasom Michaela Schumacherja, postavlja v ospredje naše železne konjičke in jim hudomušno pripisuje lastnosti vsakega izmed nas. In kako pa je bilo s kariero avtomobila Strele McQueen? Odgovor na to vprašanje boste zvedeli drevi v Doberdobu.
Fotorazstava v KC Bratuž
Leto je naokrog in na vrsti je že 9. izvedba odmevne fotorazstave, ki jo skupaj prireja šest fotografskih krožkov iz goriške pokrajine. Gre za že tradicionalno srečanje ljubiteljev umetniške fotografije, ki se ga je oprijel naziv: 6 za eno...razstavo. Kot je že nekaj let v navadi, bo prikaz fotoiz-delkov v razstavnih prostorih Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, ki je poleg Koordinacijskega odbora Združenja fotoklubov Goriške pokrajine, tudi pokrovitelj te priljubljene kulturne prireditve. Glavna tematika letošnjega prikaza bo zadevala fotografijo, ki se nanaša na urbano arhitekturo, to se pravi na razvejano umetnost stavbarstva v mestnih okoljih. Med krožki, ki bodo s svojimi deli prisotni v centru Bratuž, bo tudi Fotoklub Skupina75 iz Gorice, ki pri tej prireditvi sodeluje že od vsega začetka. S svojim znanjem, prodornostjo ter inovativ-nim pristopom, naše društvo velja za enega od gonilnih sil v strokovnih krogih amaterskih fotografov na Goriškem. Na razstavi se bo Skupina75 predstavila s posebno umetniško inštalacijo, ki bo kot »arhitektonska« osnova služila za prikaz foto posnetkov. Poleg našega društva bodo razstavljali krožki »Castrum« iz Gradeža, Circolo Fotografico Isontino iz Gorice, »Il Torrone« iz Romansa, »Lo scambio« iz Gorice in »Fotoclub« iz Ločnika. Kot gost bo prisoten Fotoklub iz Nove Gorice.Svečano odprtje razstave bo v soboto, 25. avgusta ob 18.30, ogled foto-prikaza pa bo možen do 7. septembra
Puppet v gostilni Korsič
Prireditelji Puppet Festivala so včeraj sporočili, da bo v soboto, 25. avgusta, ob 18.30 lutkovna predstava na sporedu v gostilni Korsič v Števerjanu, ne pa v kmetiji Aleša Komjanca na Jazbinah, kot je bilo predhodno napovedano. Pri Korsičevih se bodo otroci - in odrasli -zabavali ob igri »Di-ghe de si (ovvero dighe de no)«.
Tango v palači Attems
V	Pokrajinskih muzejih v palači Attems v Gorici bo danes ob 21. uri koncert z naslovom »Tango e milonga«; nastopila bosta violinist Alessandro Simontetto in pianist Giorgio Marega, ki bosta izvajala skladbe Astorja Piazzolle. Ob priliki koncerta bo Piranesijeva razstava na ogled brezplačno.
Hudo poškodovan kolesar
V	oddelku za intenzivno nego katinarske bolnišnice se zdravi 76-letni Dario Mar-tone iz Ronk, ki ga je včeraj ob 16. uri med vožnjo s kolesom pred ronškim pokopališčem podrl avtomobil tipa range rover. Moški si je zlomil kolk in zadobil močan udarec v glavo; na kraju so poleg službe 118 posredovali policisti.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 23. avgusta 2007
13
NOVA GORICA - Policisti odkrili goljufijo v Hitovi Perli
Družbo so oškodovali za skoraj 200 tisoč evrov
Aretirali vodjo mize iz Ajdovščine in njegove štiri pajdaše
Novogoriški kriminalisti so v petek zvečer na parkirišču pred Hitovo igralnico Perla odvzeli prostost trem od petih osumljencev, ki so več mesecev v igralnici nezakonito pridobivali denar, gre za skoraj 200 tisoč evrov. Zlorabe položaja je osumljen vodja mize, kije zaposlen v Perli, ostali štirje pa so osumljeni, da so pomagali pri izvedbi kaznivega dejanja. Aretacijo so izvedli tik po tem, ko si je trojica na parkirišču razdelila »izkupiček« tistega dne, bilo ga je za okoli 20 tisoč evrov. Ostala dva sodelavca so prijeli na domu. Na novogoriški policiji so včeraj razkrili, da je 42-letni Ajdovec, ki je v Hitu zaposlen kot vodja mize, omogočal pajdašem, gre za 50-letnika iz Maribora, 57 in 40-letna moška iz območja Ptuja in 33-let-nega tujca, ki začasno prebiva v Postojni, prejemanje dobitkov, do katerih niso bili upravičeni. Pomagači so v igralnico prihajali ob dnevih, ko je bil osumljeni vodja določenih miz, na katerih se igra ameriško ruleto.
Razkritje goljufive peterice se je začelo odvijati v maju, ko so delavci video nadzornega centra v Perli posumili, da eden izmed vodij miz zlorablja svoj položaj. To naj bi počel tako, da je nekaterim igralcem izplačeval dobitke, čeprav le-ti niso bili upravičeni do njih. »Stave namreč lahko, poleg krupjeja, sprejema tudi vodja mize. Osumljeni je tako priznaval tudi stave, ki niso zadele,« pojasnjuje Milovan Ipa-vec, vodja novogoriških kriminalistov, in nadaljuje: »Ko so nas delavci video nadzornega centra obvestili o svojem sumu, smo v sodelovanju s Hitovimi inšpektorji v predkazenskem postopku, ki gaje usmerjalo okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici, začeli zbirati obvestila.«
Potem ko so kriminalisti v petek pred Perlo prijeli tri osumljence, dva pa na domu, so pri vseh petih opravili tudi hišne preiskave. Pri 50-letnem Mariborčanu so našli pištolo in jo zasegli, saj možakar zanjo ni imel ustreznega dovoljenja. Vseh pet osumljencev so kriminalisti privedli k preiskovalnemu sodniku no-vogoriškega okrožnega sodišča. Vodja mize je utemeljeno osumljen zlorabe položaja ali pravic, ostali sodelavci pa pomoči pri kaznivem dejanju. Po podatkih, ki smo jih dobili na tožilstvu, je zagrožena zaporna kazen za tovrstna dejanja od enega do osmih let. Sicer pa nihče od peterice ni ostal v priporu, tožilstvo je namreč ocenilo, da ni razloga zanj. Nekateri od osumljencev so bili doslej že ovadeni za druga kazniva dejanja, za tovrstna pa še ne. Od maja, odkar je stekla kriminalistična preiskava, je peterica igralnico ogoljufala za skoraj 200 tisoč evrov. »Koliko denarja so še pred tem pridobili, je težko oceniti,« dodaja Ipavec.
Pri Hitu izjav o dogodku niso želeli dajati, sicer so sporočili, da osumljeni vodja mize ni več zaposlen v njihovi družbi.
Katja Munih
Osumljeni vodja mize je priznaval tudi stave, ki niso zadele v polno
kroma
MEDANA - Začel se je 11. festival
Poezije in vino
Rekordna udeležba s 26 pesniki iz 22 držav
Medana v Goriških Brdih letos že enajstič gosti pesnike iz vsega sveta na festivalu Dnevi poezije in vina. Število udeležencev je letos rekordno, saj je v Goriška Brda prišlo 26 pesnikov iz 22 držav. Pot po Sloveniji so začeli že v torek, ko so pred Medano po šestih slovenskih mestih potekala branja poezije. Včeraj se je festival v Me-dani, ki bo trajal do sobote, tudi uradno odprl. Najprej z informan-som Oče Metodij: H, koncept in režija sta delo Dragana Živadino-va, otvoritev pa je bila kasneje na domačiji Alojza Gradnika s pesniškim bra njem v več jezikih in kon -certom Ewalda Oberleitnerja & To ri.
Do sobote se bodo v okviru festivala Dnevi poezije in vina v Brdih zvrstila branja, koncerti, filmi, predstave, performansi, razstave, vsak večer pa tudi degustacije vrhunskih briških vin. Danes ob 11.
uri bo na domačiji Klinec v Meda-ni okrogla miza Delati zgodovino, ob 20.30 pa pesniško branje v več jezikih na domačiji Alojza Gradnika. Sledil bo koncert skupine Me-lodrom. Ob 23. uri bo na istem mestu odprtje fotografske razstave Borisa Fariča. Jutri bo v Hiši Movia ob 19. uri glasbeno-video instalacija Otroška igra, ob 20.30 pa bodo na Gradnikovi domačiji ponovno pesniška branja. Sobotno dogajanje se seli v Šmartno, organizatorji obljubljajo celodnevni program, ki se bo ob 14. uri začel z otroškimi delavnicami, nadaljeval pa s predstavami uličnega gledališča, razstavami in vinskimi degustacijami. Podrobnejši program se nahaja na spletni strani ob či ne Br da.
Vstop na vse prireditve je prost, v soboto je vstop ni na za celodnevno dogajanje 10 evrov, za študente in dijake pa 8 evrov. (km)
GORICA - Včeraj na županstvu skupina beloruskih otrok
Obisk iz Černobila
V naši deželi preživljajo poletne počitnice - Pri goriških družinah jih letuje petintrideset
Beloruski otroci med obiskom goriškega županstva
bumbaca
Poletne počitnice preživlja v naši deželi 160 beloruskih otrok, ki bivajo na območju, kjer se občutijo posledice sevanja iz ukrajinske nuklearne elektrarne Černobil. 35 jih letuje pri družinah po vsej goriški pokrajini, včeraj pa so skupaj s svojimi spremljevalci obiskali goriško občino, kjer so jih sprejeli župan Ettore Romoli, odbornik Stefano Ceretta in odbornica Silvana Romano. Upravitelji so pohvalili družine, ki na svojih domovih nesebično gostijo male Beloruse, in predstavnike odbora »Comitato di solida-rieta per i bambini di Chernobyl«, ki ima svoj sedež v Krminu in od leta 1992 organizira poletna letovanja v naši deželi. V petnajstih letih so gostili več kot 2.000 otrok raznih starosti, ki živijo na območju, kjer je stopnja radioaktivnosti še vedno visoka. Beloruski otroci preživijo v naših krajih od enega do dveh me secev, tudi tako kratko obdobje pa ima izredno pozitivne učinke na njihovo zdravje.
H Čestitke
HELENA JARCpraznuje danes 85 let. Vsi Manderci ji iskreno čestitamo, zvečer ob 18. uri pa ji bomo na Ljubse-vem borjaču tudi nazdravili.
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481482787.
U Kino
M Izleti
ŒB Osmice
VBudvi velika fešta se vrši, saj danes
Sergio
50 let slavi!
Veliko zdravja, sreče, veselja in še mnogo takih dni mu iz srca želimo mi vsi!
Jolanda, Robert, Nataša in Lea
GORICA: KINEMAX: zaprto.
CORSO: zaprto.
TRŽIČ: KINEMAX Dvorana 1: 20.10 -22.10 »Disturbia«. / Dvorana 2: 20.15 -22.15 »Alla deriva«. / Dvorana 3: 19.50 -20.10 »Harry Potter e l'Ordine della Fe-nice«. /Dvorana4: 20.15 - 22.20 »Fast Food Nation«. /Dvorana 5: 20.00 - 22.20 »La duchessa di Langeais«.
H Šolske vesti
NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO obvešča, da bo profesorski zbor v ponedeljek, 3. septembra, ob 16. uri.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO obvešča, da se bo pouk pričel v sredo, 12. septembra, ob 8.15 (do 13.45).
SEJA UČITELJSKEGA IN VZGOJITELJSKEGA ZBORA goriškega didaktičnega ravnateljstva bo iz organizacijskih vzrokov v soboto, 1. septembra, ob 8.30 na sedežu ravnateljstva.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol vseh vrst in stopenj v ponedeljek, 27. avgusta, ob 9. uri v prostorih DIZ Trubar-Gregorčič. Razpoložljiva mesta bodo objavljena 24 ur prej na oglasni deski omenjene šole ter Pokrajinskega šolskega urada v Gorici.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v sodelovanju z agencijo Globtour iz Ljubljane od 17. oktobra dalje petdnevni izlet v Mostar, Medžugorje, Makarsko, Dubrovnik in v dolino Neretve »po mandarine« ter vrnitev skozi Split. Vpisovanje in informacije pri poverjenikih do 25. avgusta na tel. 0481-390688 (Saverij), 0481-21361 (Ema), 0481-882302 (Veronika), 0481-78061 (Ana K.).
PD ŠTANDREŽ prireja od 6. do 9. septembra štiridnevni avtobusni izlet v Novi Sad, Beograd in Šumadijo; informacije in vpisovanje na tel. 0481-20678 (Božo). Ker je potreben potni list, organizatorji izleta pozivajo interesente naj pohitijo s prijavo.
SPDG organizira v nedeljo, 26. avgusta vzpon na Coglians. Zbirališče ob 6. uri pri Rdeči hiši. K obvezni opremi spadajo čelada, pas in samovarovalni komplet. Samo za izkušene. Ob slabem vremenu izlet odpade; informacije na tel. 3485945642.
UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo udeležence enodnevnega izleta na Goli otok, ki bo v soboto, 1. septembra, da bo odhod avtobusa ob 5.40 iz Gabrij, s postanki ob 5.50 na Poljanah, ob 6. uri v Doberdobu, ob 6.10 v Jamljah in ob 6.20 v Štivanu; obenem jih naprošajo, naj do 25. avgusta poravnajo stroške za izlet v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398) ali pri Milošu (tel. 0481-78121).
ANAGRAFSKI IN DAVČNI URAD TER TAJNIŠTVO OBČINE DOBERDOB bodo v mesecu avgustu v popoldanskih urah zaprti.
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE vabi na praznovanje 30. obletnice delovanja: 31. avgusta ob 20. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah predstavitev knjige izdane ob jubileju in koncert godbe Krvodajalcev iz Vileša, v soboto, 1. septembra, ob 15. uri turnir v odbojki na igrišču ob Kulturnem domu v Sovodnjah, v nedeljo, 2. septembra, s pričetkom ob 9.30, v Sovodnjah, osrednja prireditev ob jubileju.
DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK DOBERDOB obvešča člane, da so stekla
dela (vsak dan po 17. uri) za pripravo in delo v lovski osmici ob priložnosti Kraške ohceti v Repnu. Vsaka pomoč bo dobrodošla.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v petek, 24. avgusta, ženski mednarodni balinarski turnir na balinišču v Sovodnjah z začetkom ob 8. uri.
GORIŠKI URAD ZSKD je odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure.
KNJIŽNICA FEIGEL bo zaprta za dopust do 24. avgusta. Od 27. avgusta do 14. septembra bo odprta po poletnem urniku vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure.
PLESNA ŠOLA Cenacolo Arabesque iz Ronk organizira 16. Mednarodni poletni plesni seminar z naslovom Počitnice s plesom (»Vacanze con la danza«) od 25. do 31. avgusta v telovadnici srednje šole v ul. Fiume in na odru avditorija B. Marin v Gradežu. Na programu sredji in višji nivo klasičnega baleta, klasični balet za mlade med 10. in 12. letom starosti, tretji nivo baletne tehnike na konicah, klasični pas deux, karakterni in folklorni ples (učenci in seminar za učitelje), floor barre, srednji in višji nivo jazz baleta, klavir, fizioterapija; informacije na tel. 0481779716 (e-mail: cenacoloarabesque@al-bamail.it).
SEDEŽ DRUŠTVA SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško na Korzu Verdi 51/int. v Gorici bo v mesecu avgustu zaprt.
URADI MLADINSKEGA DOMA bodo zaprti do petka, 31. avgusta. Informacije lahko dobite na tel. 0481-536455 v jutranjih urah. V ponedeljek, 3. septembra, se bo dejavnost pričela ob 8.30 s pripravo pe-tošolcev na vstop v srednjo šolo.
URADI GLASBENE MATICE GORICA so odprti od 10. do 12. ure za vpisovanja ter za prijave na poletno delavnico, ki bo v Doberdobu od 27. do 31. avgusta; informacije na tel. št. 0481-531508 od 10. do 12. ure.
KRUT obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 31. avgusta. Za vse informacije je na razpolago pisarna v Trstu, ul. Cicerone, 8/B (tel. 040-360072).
0 Prireditve
KONCERT MLADIH GODBENIC IN GODBENIKOV bo danes ob 19. uri na Bevkovem trgu v Novi Gorici.
KULTURNO ZDRUŽENJE PAR MORAR
prireja dva pesniška večera: drevi ob 21. uri v osmici ca da Vanda v Moraru bodo svoje pesmi prebirali Manuela Pecorari iz Šlovrenca, Ivan Crico iz Pierisa, Renzo Furlano iz Krmina in Giacomo Sandron iz Portogruara; glasbena popestritev Maura Radigne. V petek, 24. avgusta, ob 21. uri bo v agriturizmu Al Diaul v Moraru Hans Kitzmuller predstavil zbirko pesmi avstralske pesnice MTC Cronin z naslovom »Controcanto al libro delle do-mande di Neruda«.
PUPPET FESTIVAL: danes ob 17.30 pri ga-zebu na glavni plaži v Gradežu La fiabe-ria »Il Mostro Mangiacolori«; ob 18.30 pri Terra&Vini v Bračanu pri Krminu Teatro Pirata »Arrivi e partenze«; ob 19. uri na Azurni obali v Gradežu LAprisogni »Il ca-stello Tremalaterra«; ob 21.00 na dvorišču županstva (ob morju) Karromato »Circo de Madera«. Vstop prost; informacije pri CTA v Gorici na Kapucinski ulici 19/1, tel. 0481-537280.
V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v torek, 28. avgusta, ob 20.30 koncert mladinskega zbora Vesna iz Moskve. Predprodaja vstopnic je že v teku; rezervacije so možne tudi na tel. 0481-531445.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.30, Carmen Moset-ti vd. Vecchiet iz bolnišnice sv. Justa v cerkev sv. Ane in na glavno pokopališče.
DANES V KRMINU: 14.00, Giorgio Bonan (ob 13.30 iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici sv. Adalberta in v Spineo za upe-pelitev.
DANES V TRŽIČU: 11.00, Luciano Suppa-ni v kapeli pokopališča in na pokopališču v Zagraju.
1 4 Četrtek, 23. avgusta 2007
ITALIJA
/
POLITIKA - Po predlogu podtajnika Grandija o 20-odstotni obdavčitvi finančnih donosov Evropska centralna banka
Prodi: Davčno politiko bo
vlada oblikovala kolegialno
Desno sredino zaposluje predvsem vprašanje skupne stranke in volilnega referenduma
RIM - »Davčna politika je bistven sestavni del vladne gospodarske politike. Vsaka zadevna odločitev bo sprejeta na postopen in kolegialen način, pri čemer bo zadnjo besedo imel ministrski predsednik.« Tako beremo v noti za tisk, ki jo je včeraj popoldne objavilo predsedstvo vlade. Na tak način je premier Romano Prodi utišal polemiko, ki je razdvajala vladno večino, potem ko je pod-tajnik na gospodarskem ministrstvu Alfiero Grandi izjavil, da se vlada pripravlja na uvedbo 20-odstotne enotne stopnje obdavčitve finančnih donosov. Ob tem se je tudi razvedelo, da bo o zadevi govor 29. avgusta na vrhu, ki ga je sklical gospodarski minister Tommaso Padoa Schiop-pa v okviru pripravljanja finančnega zakona za leto 2008.
Grandijev predlog je medtem naletel na vrsto kritik tudi izven vladnih krogov. Negativno se je o njem izrazil voditelj zveznega sindikata UIL Luigi Angeletti. Kritično pa so se oglasili predstavniki vseh opozicijskih strank. Voditelj UDC Pierferdinando Casini je dejal, da vlada razmišlja o navijanju davkov, medtem ko bi morala odločno znižati davčni pritisk. Načelnik skupine senatorjev NZ Altero Matteoli je menil, da bo vlada s takšno politiko sprožila beg kapitalov na tuje. Številka dve SL Roberto Maroni pa je menil, da Grandijev predlog le še potrjuje, kako je utemeljena davčna nepokornost, za katero se ogreva njegova stranka.
O zadevi je bil govor na srečanju nekaterih desno-
sredinskih voditeljev, ki se je odvijalo včeraj popoldne v Calalzu di Cadore v Dolomitih. Srečanja so se udeležili voditelji SL z Umbertom Bossijem na čelu ter Giulio Tre-monti v imenu FI in Gianni Alemanno za NZ. Kaže, da se udeleženci niso sporazumeli glede pobude SL za protestno neplačevanje davkov. Sicer pa so se na sestanku veliko bolj ubadali z vprašanjem morebitne skupne stranke desne sredine, ki je vznemirilo celotno desno sredino, potem ko se je razvedelo, da je Silvio Berlusconi na lastno pest prek predsednice t. i. krožkov svoboščin Michele Brambilla dal registrirati ime in simbol Stranke svobode (Partito della liberta).
Kot je ob koncu srečanja povedal Bossi, mu je Berlusconi zagotovil, da v resnici noče enotne stranke desne sredine in da nasprotuje referendumu proti sedanjemu volilnemu zakonu, ki bi spravil manjše politične sile v težave. Po besedah voditelja SL se vsa desna sredina zavzema za spremembo volilnega zakona v parlamentu, čeprav je priznal, da nima enotnega stališča.
Neformalnega vrha desne sredine se ni udeležil noben predstavnik sredinske UDC. Njen tajnik Lorenzo Cesa je dejal, da je Berlusconi s svojo potezo le povečal zmedo. Medtem se v levosredinskem taboru nadaljujejo priprave na primarne volitve za voditelja Demokratske stranke. Valter Veltroni je v pismu Fassinu in Rutelliju izrazil prepričanje, da v novi stranki ne bi smelo biti struj.
OBSOJENA ZARADI MORA
V Franciji aretirali rdečo brigadistko
PARIZ - Francosko pravosodno ministrstvo je sporočilo, da je bila v bližini Pariza aretirana nekdanja pripadnica Rdečih brigad Marina Petrella. Italijanska vlada je svoj čas zahtevala od francoske, naj ji Petrello izroči, saj je bila ženska obsojena zaradi vpletenosti v ugrabitev in umor Alda Mora ter drugih terorističnih dejavnosti v letih 1977-1982.
Petrella je stara 53 let. Francoska policija jo je prijela med rednim pregledom v torek, ko se je peljala v svojem avtomobilu v Argenteuilu. Zdaj je v začasnem priporu. V Italiji je bila leta 1993 dokončno obsojena na prizivnem sodišču na dosmrtno ječo. Po prvostopenjski obsodbi je bila izpuščena iz zapora in je leta 1993 zbežala v Francijo. Italija je leta 2006 zahtevala njeno ekstradicijo skupno z izročitvijo devetih drugih bivših te ro ris tov.
OGNJENA UJMA - Minister Parisi odredil, naj pri gašenju pomagajo enote vojske
Požari divjajo po dobršnem delu južne Italije Na Siciliji 3 mrtvi, 2 pogrešana in desetine ranjenih
MESSINA - Medtem ko v severnem delu Italije že četrti dan dežuje, v dobršnem delu južnega dela Apeninskega polotoka divjajo gozdni požari. Včeraj so jih zabeležili 209: kar 73 jih je bilo na Siciliji, 36 v Kampanji, 33 v Apu-liji in 32 v Kalabriji.
Najhuje je bilo v kraju Patti v bližini Messine na Siciliji. Po prvem obračunu so tu zgoreli trije ljudje, dva sta pogrešana, kakih 20 pa se je opeklo, med temi dva hudo. Večina se je nahajala v kmečkem turizmu Il rifugio del falco. Enega od mrtvih je ognjena fronta zajela, ko je skušal zbežati z avtomobilom, dru ga dva pa v po slo pju. Ka že, da je eden od njih lastnik agroturizma.
Kot vselej je večino požarov podtaknil človek, nemalokrat namerno. Notranji minister Giuliano Amato je včeraj pozval prefekte, naj ustanovijo koordinacijske odbore za boj proti požarom. Obrambni minister Arturo Parisi pa je sporazumno s predsednikom republike odredil, naj pri gašenju pomagajo tudi enote vojske.
Plameni so uničili kmečki turizem v Pattiju pri Messini
ansa
ZGODOVINA - Gian Antonio Stella komentira izjavo škofa na Krku Valterja Župana o Titu
Corriere della Sera o slovenskih in hrvaških duhovnikih, ki so se opredeljevali za Titovo Jugoslavijo
Tudi v italijanski javnosti je odjeknila pridiga, ki jo je minulega 15. avgusta, na praznik Marije Vnebovzete, imel škof na Krku Valter Župan. Govoreč o tem, kam lahko privede brezboštvo, je povedal, da Tito ni po krvoločnosti veliko zaostajal za Stalinom in Hitlerjem, saj naj bi po nekaterih statistikah imel na vesti milijon 29 tisoč mrtvih in se tako uvrstil na deseto mesto med največjimi krvniki vseh časov. Ta trditev je sprožila vrsto najrazličnejših odzivov na Hrvaškem, pa tudi v Srbiji, kjer sta jo razširila radio in televizija B92. V Italiji je o tem prvi pisal milanski dnevnik Il Gior-nale v svoji torkovi številki. Avtor članka Fausto Biloslavo je za to priložnost telefonsko intervjuval msgr. Župana, ki je kot dodatni dokaz Titove okrutnosti navedel množični beg Italijanov iz Istre. »Zakaj bi bežali, če je bilo vse idilično?«, se je retorično vprašal. Včeraj pa je zadevo povzel milanski dnevnik Corriere della Sera, in to v komentarju Gian Antonia Stelle, enega svojih najuglednejših piscev.
Stella uvodoma izrazi vtis, da je mi-
lijon 29 tisoč žrtev verjetno nekoliko pretirana številka. Sicer pa mu niti ne gre za to, da bi pretresal Titov moralni lik. Bolj ga zanima vloga, ki so jo odigrali hrvaški in slovenski duhovniki v Titovem partizanskem gibanju in potem v uveljavljanju socialistične Jugoslavije. Pri tem navede vrsto primerov, iz katerih naj bi bilo razvidno, da je hrvaška in slovenska duhovščina v ozemeljskem sporu med Italijo in Jugoslavijo podprla slednjo, pa čeprav je v njej vladal ateistični režim, in to iz nacionalističnih vzgibov. V tem smislu komentator v Corriere della Sera navede izjavo za priključitev Primorske kJugoslaviji, ki jo je skupina slovenskih in hrvaških duhovnikov naslovila 10. februarja 1946 na zavezniško komisijo za razmejitev. Kritično se obregne ob slovenskega duhovnika in politika Virgila Ščeka (Stella pravzaprav piše Scec), znanega borca za priključitev Primorske k Jugoslaviji, ki naj bi šel v svojem nacionalizmu tako daleč, da ni hotel predvideti nekaterih Italijanov pred strahotnim koncem v fojbah Prav tako kritično omeni hrvaške-
ga duhovnika Boža Milanoviča, češ da se ni pomišljal posredovati pariški mirovni konferenci kopije krstnih listov, da bi le pomagal dokazati, kako je Istra večinoma slovanska. Stella piše nadalje o tem, kako naj bi Giovanni Gasperutti, poslednji italijanski duhovnik v Kopru, skrivoma izdelal kalk kipa Nazaria Saura, da ga ne bi zasačili slovenski sobratje. Sicer pa tudi trdi, da so po vojni izginili številni italijanski napisi v istrskih in kvarnerskih cerkvah, ter naposled pove, kako je hrvaška Cerkev za časa papeža Wojtyla priredila v vatikanski knjižnici razstavo o hrvaški vernosti s slikami Tintoretta in drugih italijanskih umetnikov.
Po Stellovem prepričanju bi škof Župan ne smel pozabiti gori navedenega, ko obsoja Tita, sicer tvega, da prikaže zgodovinsko preteklost enostransko. »Ne bi bil čas, da bi nehali rezati zgodovino na rezine in uporabljati le tiste njene dele, ki lahko podkrepijo naše teze?«, se polemično sprašuje.
Kolikor smo v stanju presojati, so po-
datki, ki jih Stella navaja, v glavnem točni. Veliko bolj vprašljivo pa je, ali Stella ne dela napake, ki jo očita msgr. Županu, namreč to, da enostransko prikazuje zgodovino, ker upošteva samo nekatere »rezine« preteklosti. Tako bi si iz njegovega pisanja lahko človek ustvaril vtis, da je Katoliška cerkev sodelovala s socialistično revolucijo v Jugoslaviji, kar je daleč od resnice. Ko omenja, kako so se slovenski in hrvaški duhovniki v ozemeljskem sporu opredeljevali za Jugoslavijo, ne bi smel spregledati, da je tudi italijanski kler ravnal podobno. Dovolj je pomisliti na tržaško-koprskega škofa Antonia Santina, ki si v obrambi italijanstva nipomišljalpovezati se s komunistom Vit-toriom Vidalijem. Za boljše razumevanje tega dogajanja bi morali nadalje vedeti, kaj je bilo tu za časa fašizma. Mogoče pa ne bi bilo odveč nazadnje tudi povedati, kako si Cerkev danes, izhajajoč iz t. i. »oglejskega duha«, v vseh svojih narodnostnih izrazih dokaj dosledno prizadeva za uveljavitev miru in sožitja v tem obmejnem prostoru.
M. B.
22. avgusta 2007			
		evro	
valute		povprečni tečaj 22.08 21.08	
	ameriški dolar	1,3493	1,3508
japonski jen		155,32	154,98
	kitajski juan	10,2547	10,2534
ruski rubel		34,8340	34,9220
	danska krona	7,4415	7,4417
britanski funt		0,67865	0,68105
	švedska krona	9,3852	9,3645
norveška krona		7,9920	7,9985
	češka krona	27,749	27,668
švicarski frank		1,6306	1,6248
	estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski forint		258,85	260,39
	poljski zlot	3,8340	3,8454
kanadski dolar		1,4299	1,4298
	avstralski dolar	1,6752	1,6820
bolgarski lev		1,9558	1,9558
	romunski lej	3,2655	3,2727
slovaška krona		33,761	33,779
	litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats		0,6969	0,6965
	malteška lira	0,4293	0,4293
islandska krona		88,31	90,28
	turška lira	1,8122	1,8370
hrvaška kuna		7,3275	7,3292
Zadružna Kraška banka			
		22. avgusta 2007	
	valute	evro	
		nakup	arodaja
	ameriški dolar	1,36684	1,33877
britanski funt		0,68713	0,67132
	švicarski frank	1,65342	1,61315
japonski jen		159,2030	151,4370
	švedska krona	9,61513	9,15526
avstralski dolar		1,71540	1,64303
	kanadski dolar	1,45735	1,40187
danska krona		7,58437	7,29862
	norveška krona	8,19180	7,79220
madžarski florint		265,32125	252,37875
	češka krona	28,44272	27,05527
slovaška krona		34,60502	32,91697
	hrvaška kuna	7,51068	7,14431
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
valute
22. avgusta 2007
_evro_
nakup prodaja
	ameriški dolar		1,3692	1,3355
	britanski funt		0,6898	0,6728
danska krona			7,555	7,369
kanadski dolar			1,4539	1,4181
	japonski jen		157,05	153,18
švicarski frank			1,6503	1,6096
	norveška krona		8,139	7,939
švedska krona			9,517	9,282
	avstralski dolar		1,7041	1,6621
hrvaška kuna			7,57	7,03
	» Banca di Cividale WM			
	» ^B liANCAGRICOLA KMEČKA BANKA | \ J			
				
				
Milanski borzni trg 22. avgusta 2007				
Indeks MIB 30:+1,72				
delnica			cena €	var. %
	ALITALIA		0,8545	+2,08
ALLEANZA			9,41	+0,88
	ATLANTIA		24,05	+3,22
BANCA ITALESE			15,54	+7,78
	BANCO POPOLARE		18,71	+0,63
BPMS			4,695	+0,92
	BPM		10,31	+2,98
CAPITALIA			6,97	+1,84
	ENEL		7,515	+1,90
ENI			24,35	+3,00
	FIAT		19,48	+3,97
FINMECCANICA			20,72	+3,19
	GENERALI		29,21	+0,86
IFIL			7,055	+3,95
	INTESA		5,62	+0,00
	LOTTOMATICA		26,17	+1,75
LUXOTTICA			25,31	+1,20
MEDIASET			7,79	+1,17
	MEDIOBANCA		15,76	+1,61
MEDIOLANUM			5,305	+0,70
	PARMALAT		2,5325	+2,61
PIRELLI			0,7855	+2,20
	SAIPEM		25,45	+0,99
SNAM			4,175	+1,78
	STMICROELEC		12,45	+0,52
TELECOM ITA			1,989	+1,74
	TENARIS		17,07	+1,99
TERNA			2,47	+1,44
	UBI BANCA		18,8	+2,10
UNICREDITO			6,285	+2,10
	Podružnica Trst	IÖ	ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena	
/
PRIREDITVE
Četrtek, 23. avgusta 2007
15
GLEDALIŠČE
SLOVENIJA
■	6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL
Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni.
Jutri, 24. avgusta ob 18.00 / Kidričeva ulica, Teater Hobbit, Nemčija: Futzii Putzii (lutke); ob 19.00 Ploščad pri kopališču, M&M, Bolgarija, Sneguljčica (lutke); ob 19.30 Hrvatini: Lutkovna karavana, Don Kihot, premiera.
V	ponedeljek, 27. avgusta ob 19.00, Šmarje / Lutkovna karavana: Don Ki-hot.
V	torek, 28. avgusta od 17.00 do 20.00, Ploščad pri kopališču: Quichot de 8, Španija, igre iz recikliranih predmetov; ob 19.00 Trsek: Lutkovna karavana: Don Kihot.
V	sredo, 29. avgusta ob 19.00, Krkavče: Lutkovna karavana: Don Kihot.
V	četrtek, 30. avgusta, Montinjan: Lutkovna karavana: Don KIhhot.
V	petek, 31. avgusta ob 10.00, Park pri kopališču, Lutke Francija: Pepe; ob 19.00 Koštabona: Lutkovna karavana: Don Kihot.
V	soboto, 1. septembra, zaključek PUF festivala ob 10.00, Park pri tržnici: Pepe, Francija; ob 18.00 Dvorišče univerze: Chaussee Teater, Nemčija: Zgodba o zlati goski; ob 19.00 Titov trg: Lutkovna karavana: Don Kihot; ob 20.00 Dvorišče univerze: Materialtea-ter, Nemčija: Georg v garaži; ob 21.00 LG Matita: Šala.
V	ponedeljek, 3. septembra, Atrij OŠ Koper: Gledališče Piki, Slovaška: Pa-skudarij.
LJUBLJANA
■	MLADI LEVI
Mednarodni festival
scenske umetnosti
Danes, 23. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Saša Asentic: My own private biopolitics (Srbija); ob 21.30, Stara elektrarna / Art&Shock: Back in the USSR (Kazahstan).
Jutri, 24. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Matija Ferlin: Sad sam (Hrvaška/Croatia); ob 21.30, Stara elektrarna / Kate McIntosh: All natural (Nova Zelandija, Belgija).
V	soboto, 25. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Sebastijan Horvat: Pred-tem/Potem (Slovenija).
V	nedeljo, 26. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Martine Pisani: Hors sujet ou le bel ici (Francija).
V	ponedeljek, 27.avgusa ob 20.00, Stara elektrarna / De Utvalgte: Jimmy Young (Norveška).
LOZICE (VIPAVSKA DOLINA)
Prireditev bo na prostem
V	soboto, 25. avgusta ob 20.00 / Gostuje gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu z glasbeno ljudsko komedijo Rada Pregarca in Serge-ja Verča »Veselica«. Režija Sergej Verč, izvirna glasba Tom Hmeljak.
»Boris Godunov«, opera.
V	sredo, 29. avgusta ob 20.30, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Jamski človek«, monokomedija.
V	četrtek, 30. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / Izraelska filharmonija.
V	četrtek, 30. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Bužec on, bušca jaz«, monokomedija.
V	petek, 31. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Kolumbovo jajce«, monokomedija.
V	soboto, 1. septembra ob 20.30, Cankarjev dom / Slavnostni zaključek festivalskega poletja 2007, Izraelska filharmonija.
V	soboto, 1. septembra ob 20.30, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Shirley Valentine«, monokomedija.
V	nedeljo, 2. septembra ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Evangelij po Čušinu«, monokomedija.
V	petek, 14. septembra ob 20.00, Križanke / Borut Bučar & Big Band RTV Slovenija.
V	soboto, 15. septembra ob 21.00, Križanke / Terrafolk.
■ Tartini festival
V	soboto, 25. avgusta ob 20.30, samostan sv. Frančiška Asiškega, Piran / Nadia Wijzenbeek - violina, Charles Watt
-	violončelo in Daria van den Bercken
-	klavir.
V	torek, 28. avgusta ob 20.30, galerija Gasspar, Piran / Stefano Bet - prečna flavta.
V	soboto, 1. septembra ob 20.00, cerkev sv. Jurija, Piran / Dobrodelni gala koncert: Sergio Azzolini - fagot, Christophe Coin - violončelo, ansambel »Il terzo suono«: Claudia Hofer - viola, Ai Ikeda - fagot, Jasna Nadles in Maria-Tecla - pračna flavta, Werner Neugebauer in Lavard Skou-Larsen - violina. Milan Vrsajkov - violončelo, Vilmos Buza - kontrabas in Nicola Reniero -čembalo.
V	nedeljo, 2. septembra ob 20.00,
Manziolijeva palača, Izola / Ansambel Kontrapunkte: Veronica Kroner - violina, Erwin Sukar - rog. Gosta: Diana Kettler - klavir in Razvan Popovici -viola.
V	sredo, 5. septembra ob 20.00, Pokrajinski muzej, Koper/ François Sal-que - violončelo, Frédéric Lagarde - klavir.
V	petek, 7. septembra ob 20.00, samostan sv. Frančiška Asiškega, Piran / Akadémia Quartet: Balint Maroth -violončelo, Antonia Bodo - 2. violina, Zsofia Kornyei 1. violina, Laszlo More
-	viola.
V	torek, 11. septembra, Trg 1. maja, Piran / Koncert pod zvezdami. Vstop prost.
V	soboto, 15. septembra ob 20.00, samostan sv. Frančiška Asiškega, Piran / Ilinca Dumitrescu - klavir, Vasile Ma-covei - fagot.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
■	Festival
Cello&Music 2007
Jutri, 24. avgusta ob 19.30, Pokrajinski muzej na goriškem gradu / Mladi glasbeniki se predstavljajo.
V	soboto, 25. avgusta ob 19.30, cerkev v Subidi, Krmin / Mladi glasbeniki v komornih zasedbah.
V	nedeljo, 26. avgusta ob 18.00, grad Dobrovo / Zaključni koncert mladih glasbenikov.
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
■	Festival Ljubljana
Danes, 23. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / C. Gounod: »Faust«, opera.
Danes, 23. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Tango Vesna Tornik »Apasionada«.
Jutri, 24. avgusta ob 20.30, Križanke / Zoran Predin & Mirjam Kalin »Čas za malo nežnosti«.
V	ponedeljek, 27. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / M. Musorgski: »Boris Godunov«, opera.
V	torek, 28. avgusta ob 20.30, Križanke / »Tesla Electric Company«.
V	torek, 28. in v sredo, 29. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / M. Musorgski:
FESTIVAL - Do 9. septembra
Srednjeveško oblečena Ljubljana
LJUBLJANA - Mini teater je letos že osmo leto zapored v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravil festival srednjeveške in renesančne glasbe ter srednjeveški dan na Ljubljanskem gradu. Festivalski program se je začel v torek, 21. avgusta, s koncertom španske skupine Tasto Solo, sklenil pa se bo 8. in 9. septembra, ko bodo mestne ulice in grad poleg glasbenikov zavzeli še plesalci, viteške skupine, bruhalci ognja, mečevalci, igralci in drugi ustvarjalci iz Slovenije, Srbije, Italije, s Češke in Hrvaške. Skupina Tasto Solo bo nastopila v Stanovski dvorani gradu v sodelovanju s 25. festivalom Radovljica. Ansambel se posveča oživljanju bogatega, vendar danes slabo poznanega repertoarja za instrumente s tipkami, ki je nastal v poznem srednjem veku. Pri tem imajo pomembno vlogo raziskovanje, rekonstrukcija in uporaba instrumentov, kijih redko srečamo na koncertnih odrih, poudarek pa je tudi na improvizaciji, pri kateri se glasbeniki zgledujejo po ohranjenih virih.
Festival se bo nadaljeval 26. avgusta, ko bodo na Ljubljanskem gradu nastopili slovenski glasbeniki, zbrani v ansambel Musica cubicularis (Tomaž Sevšek -čembalo, Domen Marinčič - viola da gamba) ter Vasko Atanasovski (saksofon,
flavta). Na sporedu bo virtuozna instrumentalna glasba pozne renesanse in glasba Atanasovskega.
Prav tako v Stanovski dvorani Ljubljanskega gradu bo 4. septembra nastopil ameriški virtuoz na lutnji Joel Frederich-sen s koncertom italijanske in angleške glasbe pozne renesanse. Na violi da gamba ga bo spremljal Marinčič. Festival srednjeveške in renesančne glasbe ter srednjeveških svečanosti se bo 8. in 9. septembra sklenil na številnih lokacijah: Stara Ljub-
ljana, Prešernov trg, Ljubljanski grad. V glasbenemu programu bodo sodelovali ansambli iz Italije (Clamor et Gaudium) in s Češke (Lusatia Consort, Remdih). Organizatorji pa so pripravili tudi zanimiv zabavni program, ki ga bodo izvedli viteške skupine, plesalci, bruhalci ognja, zabav-ljači in kulturna društva. Na Ljubljanskem gradu bo v nedeljo, 9. septembra, stala srednjeveška tržnica, poskrbljeno pa bo tudi za srednjeveško kulinarično ponudbo, so sporočili iz Mini teatra. (STA)
■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA
KOPER
Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja
KRANJ
Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska
KOPER, PIRAN, PORTOROŽ
Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper
Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož
ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan.
Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih
KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu
Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00.
Ljudska knjižnica: »Od tiskarske preše do muzeja: prvi koraki tiskarske umetnosti«. Odprto do 31. avgusta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00.
Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«.
Državna knjižnica: do 31. avgusta razstavlja pod naslovom »Il segno. La pas-sione« Rossana Longo.
Palača Gopčevic: do 26. avgusta od 9.00 do 19.00 bo na ogled razstava »Francesco Parisi - Špeditersko podjetje 1807-2007 - Dvesto let med ekonomijo in zgodovino«.
Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3):do 2. septembra »Public Art - V Trstu in okolici/narava naturans 12«.
Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 20.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture.
Dvorana Velikega jubileja (Nabrežje 3. november): do 28. avgusta od 17.00 do 21.00 »20 let zgodovine Miramarske-ga naravnega morskega rezervata«.
Gledališče Miela: do 16. septembra bo na ogled antološka razstava ruskega fotografa Evgenija Kaldeja. Urnik: odprto vsak dan od 18.30 do 22.30. Vstop prost.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE
Muzej Ugo Cara: do 28. avgusta, »Public Art - V Trstu in okolici/narava na-turans 12«.
REPEN
Kraška hiša: odprta je fotografska razstave Mirne Viole »Vsi vabljeni na Kraško ohcet«. Ob tej priliki bo prvič razstavljena tudi poročna noša iz 80. let 19. stoletja Terezije Čok - Županove iz Lonjerja.Razstava je na ogled po urniku Kraške hiše
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com
DEVIN
Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30.
GORICA
Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
KRMIN
Palača Locatelli: do 9. septembra bo na ogled fotografska razstava »Iterest«. Odprto od torka do petka od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.00. SPILIMBERGO
Šola mozaikov: do 26. avgusta je na ogled razstava »Mozaik&Mozaiki 2007«. Odprto od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 20.00. PASSARIANO
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto.
Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih.
_SLOVENIJA_
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava.
KOZINA
Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00. VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00.
Razstavo so pripravili Jana Šubic Pri-slan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja
so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 0038653359811.
Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane.
DOBROVO
V Gradu: do konca avgusta je odprta razstava »100 let Bohinjske proge«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00. IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
1 6 Četrtek, 23. avgusta 2007
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
NOGOMET - Odločitev prefekta zaradi strahu pred izgredi
Na tekmi v Genovi brez Milanovih navijačev
Skrajneži napovedali»maščevanje« pred 15 leti umorjenega Vincenza Spagnuola
GENOVA - Če se dan vidi po jutri, se italijanskemu nogometu tudi v bližajoči se sezoni ne obeta nič dobrega. Genovski prefekt Giuseppe Romano je namreč odločil, da se Milanovi navijači v nedeljo ne bodo smeli udeležiti uvodnega gostovanja A lige svojega moštva v Genovi proti Geno-i zaradi nevarnosti, da bi prišlo do izgredov. Kluba sta se nazadnje srečala pred 15 leti, po tekmi v Genovi pa je v spopadih med skrajneži Milanov pre-napetež Simone Barbaglia do smrti zabodel pristaša Genoe Vincenza Spagno-la. Sovraštvo med taboroma - vse skupaj spominja na pokol v Duisburgu, za razliko, da ne gre za mafijska klana, ampak za predstavnike »civiliziranega« seve ra, se očit no še ni pole glo, v zad njih dneh pa so se v bližini stadiona pojavili grafiti s sovražnimi napisi.
»Če bodo Milanovi navijači kljub temu prispeli v Genovo, bomo naredili vse, da se navijači ne bi srečali,« je dejal Giuseppe Romano. Za Milanove pristaše je na stadionu Ferraris v Genovi namenjenih 2080 sedežev, ki bodo očitno ostali prazni, sile javnega reda pa se bojijo spopadov po mestnih ulicah. Raz bre me nje ni nad zo ra nad or gani zi-ranimi gostovanji iz Milana z avtobusi in vlakom, se bodo policisti »posvetili« varovanju ulic in cest, njihov cilj pa je preprečiti, da bi večje skupine Milan-čanov prišle v stik z domačimi zločinci.
V preteklih dneh sta oče umrlega Spagnola, Cosimo in predsednik Geno-e Enrico Preziosi kar nekajkrat pozvala k strpnosti, glavnina navijačev pa je »oblegala« specializirane spletne strani z miroljubnimi sporočili, vendar obstajajo manjše skupine ljudi, ki si želijo novih spopadov, čeprav je bil Spa-gnolov morilec že zdavnaj identificiran in ob sojen. Pre sene ča zato, da jih ob -lasti niso že zdavnaj razkrile. Kakorkoli že, če bo zunaj stadiona vendarle prišlo do izgredov, bo to hkrati tudi pri-lož nost, da se pre ve ri, ali so sploh kaj učinkovita nova policijska pooblastila, ki so jih uvedli po lanskem umoru inšpektorja Racitija.
PRIJATELJSKI TEKMI
Boljše pripravljeni Madžari premagali Italijo s 3:1 Slovenija neodločeno v Črni Gori
BUDIMPEŠTA - Zadnji test pred zelo pomembno kvalifikacijsko tekmo za EP proti Franciji 8. septembra v Milanu za Italijo ni bil najbolj spodbuden, saj je v Budimpešti s 3:1 (0:0) izgubila proti Madžarski. Pokazalo se je, da je glavnina »azzurrov« še daleč od prave forme in, da je bil poziv selektorja Do-nadonija in samih igralcev, da bi se prvenstvena sezona v Italiji začela nekaj tednov prej, popolnoma upravičen, nanj pa so se vsemogočni klubi enostavno požvižgali. Motivirani Madžari so v drugem polčasu nadigrali slabše pripravljene Italijane in zadeli z Juhaszom (62), Gero po 11-metrovki (66) in Fec-zesinom (77).
Uvodni zadetek za Italijo je (morda celo nehote) v 49. minuti dosegel Di Natale, ki je v gol preusmeril podajo Aquilanija (na sliki). Zanimivo je, da je Udinesejev napadalec še naprej sprt s svojim klubom, ki čaka, da se bo igralec opravičil zaradi nediscipliniranosti. Zadeva je tako huda, da trener Mari-
no že razmišlja o tem, da bi v nedeljo proti Interju uvrstil na igrišče napadalno torjico s Quagliarello, Asamoahom in Floro Floresom.
Italija: Buffon, Oddo (Grosso), Cannavaro, Materazzi (Barzagli), Zam-brotta, Pirlo, Ambrosini, Aquilani (Pa-lombo), Qzagliarella, Del Piero (Di Natale), Toni (Inzaghi).
Slovenija je v Črni Gori igrala neodločeno 1:1 (1:1). Izid je dosegla z igralcem manj po izključitvi Cipota ob nepravično dosojeni 11-metrovki za gostitelje, ki jo je v gol spremenil as Rome Vučinič. Ta je tudi zadel vratnico. Slovenija, ki na svetovni lestvici drsi navzdol in je zdaj na 94. mestu (tako nizko ni bila vse od avgusta leta 1998), je imela večji del srečanja žogo več v nogah in je zasluženo izenačilaz evrogolm Dareta Vršiča v 42. min.
Slovenija: Handanovič, Ilič (Brečko), Moerec (Mihelič), Cipot, Jo-kič (Kokot), Zlogar, Kirm, Stevanovič (Šukalo), Vršič (Lazič), Birsa (Semler).
TEKME ZA EP
Belgija
odpravila
Srbijo
RIM - Sinoči so odigrali tudi pet kvalifikacijskih tekem za EP, največje presenečenje pa pomeni neodločen izid 1:1 med Armenijo in Portugalci. Največ zadetkov je padlo na tekmi med Belgijo in Srbijo. Končni izid je bil 3:2 za Belgijce, ki so že vodili z 2:0 (Dembe-le v 10. in Miralles v 30.). Na 2:1 je v 73. min. znižal zaostanek Kuzma-novic, v 87. minuti je spet zadel Miralles, minuto zatem pa je končni izid postavil Kuzmanovic s svojim drugim zadetkom na tekmi.
Skupina A: Finska - Kazah-stan 2:1, Belgija - Srbija 3:2, Armenija - Portugalska 1:1. Vrstni red: Poljska 19, Finska 17, Srbija in Portugalska 15 , Belgija 10, Armenija 7, Kazahstan 6, Azerbajdžan 5.
Skupina D: San Marino - Ciper 0:1. Vrstni red: Nemčija 19, Češka 14, Irska 13, Slovaška 9, Wales in Ciper 7, San Marino 0.
Skupina E: Estonija - Andora 2:1. Vrstni red: Hrvaška in Izrael 17, Rusija 15, Anglija 14, Makedonija 7, Estonija 3, Andora 0.
Skupina F: Severna Irska -Liechitenistein 3:1. Vrstni red: Švedska 18, Severna Irska 16, Španija 15, Danska 10, Liechtenstein in Islandija 4, Latvija 3.
PRIJATELJSKE TEKME: Anglija - Nemčija 1:2, Avstrija - Češka 1:1, Švedska - ZDA 1:0, Švica - Nizozemska 2:1, BiH - Hrvaška 3:5, Danska - Irska 0:4, Romunija -Turčija 2:0, Belorusija - Izrael 2:1, Islandija - Kanada 1:1, Makedonija - Nigerija 0:0, Slovaška - Francija 0:1, Albanija - Malta 3:0, Rusija - Poljska 2:2, Škotska - JAR 1:0.
Grčiji turnir Akropolis
ATENE - Oslabljena slovenska košarkarska reprezentanca - zaradi poškodb nista igrala Jaka Lakovič in Aleksan-dar Čapin, v 11. minuti pa si je nos zlomil še Goran Dragič - je v 3. krogu pokala Akropolis, s 65:80 (19:16, 41:40, 54:65) izgubila proti Grčiji. Največ košev so za Slovenijoi dosegli: Smodiš 11, Uroš Slokar 8 in Klobučar 7.
V	zadnji tekmi je Litva s 86:70 premagala Italijo. Trener Recalcati je po tekmi sporočil imena osmih potnikov za bližnje EP. To so Basile, Belinelli, Bulleri, Galanda, Gigli, Marconato, Mordente in Soragna. Nastop Galli-narija in Bargnanija je odvisen od resnosti poškodb.
Diack še predsednik IAAF
OSAKA - Mednarodna atletska zveza (IAAF) je na 46. kongresu predsedniško funkcijo tudi za naslednja štiri leta zaupala Laminu Diacku. Šti-riinsedemdesetletni Senegalec je krmilo krovne svetovne atletske organizacije prevzel novembra 1999 kot naslednik preminulega Italijana Prima Nebiola Podpredsedniška stolčka bosta zasedla nekdanji skakalec s palico Ukrajinec Sergej Bubka in nekdanji odlični tekač na srednjih progah Britanec Sebastian Coe. V odbor in pod odbore so bili izvoljeni tudi vsi italijanski kandidati Anna Riccardi, Mau-rizio Damilano, Massimo Magnani in Pierluigi Migliorini.
Hukič spet pri Olimpiji
LJUBLJANA - Ljubljanskemu košarkarskemu klubu Unionu Olimpiji se je pridružil še 28-letni in 204 cm visoki krilni igralec Jasmin Hukič. Bosanski reprezentant je za zeleno-bele nastopal že v sezonah 2001/02 in 2002/03, ko se je s svojimi meti z razdalje in pozitivnim karakterjem priljubil ljubljanskim navijačem.
Leghissa izločen iz evrolige
MARSEILLE - Italijanska reprezentanca nogometa na mivki, v kateri igra tudi Slovenec Michele Leghissa, se poslavlja od finala evrolige, ki vodi na svetovno prvenstvo v Braziliji. Z včerajšnjim porazom proti Portugalski s 5:2 je z dvema porazoma že končala nastope v Franciji. Leghissa je večkrat vstopil na igrišče in celo zadel vratnico, gola pa tudi tokrat ni zadel.
V	petek bo reprezentanca na turnirju »Last Chanche Bracket« z drugimi evropskimi reprezentancami skušala osvojiti še zadnjo vstopnico na SP.
PRED ATLETSKIM SP V OSAKI
Kitajci bi morali vendarle končno pojasniti zgodbo o »zvarku« iz želvine krvi
Ko so kitajske tekačice na srednjih progah septembra leta 1 993 RUŠILE rekorde kot za stavo
8. avgusta so Kitajci povlekli na dan koreografije iz komunističnih časov, jim dodali blesk potrošništva in tone umetnih ognjev ter iz Trga nebeškega miru poslali v svet predstavo, ki je oznanjala, da manjka do začetka OI le še leto dni.
To, da so na drugih mestih v korist človekovih pravic demonstrirali iskreni ali poklicni protestniki, pustimo za druge strani. Iz športnega zornega kota bi morali Kitajce vprašati po resnici o slovitem septembru leta 1993, ko so v Pekingu svetovni rekordi na srednjih in dolgih progah za ženske padali kot zrele hruške. Klasičen »zahtevamo«, klasične politične predstave!
Nič bi ne bilo nenavadnega, če bi Kitajke (moški verjetno tudi na Daljnem vzhodu radi manj delajo) svojo tedanjo moč unovčile z uspehi na velikih tekmovanjih. Najprej niso pustile sledov na SP, ki je bilo dva tedna prej v Stuttgartu. Odsotnost so opravičili z izgovorom, da so atletinje dale prednost domačemu prvenstvu. Naj živi predsednik Mao Ce Tung!
Kaj seje dogajalo? 8. septembra je do tedaj neznana Wang Junxia v prah zmlela rekord na 10000 m s časom 29:31,78, dobrih 40 sekund hitreje od prejšnjega. Pod starim rekordom je tekla še ena atletinja. Dva dni kasneje je ista atletinja na 1500 m dosegla 3:50,46, dve sekundi hitreje od prejšnjega rekorda. Pod staro znamko je tekla tudi drugouvrščena. 12. septembra so bili na vrsti predteki na 3000. Prvi rekord je padel v prvi skupini, šlo pa je za »skromno« atletinjo, kajti v drugi so ga hitro popravile kar v treh. V finalu (13. septembra) je Wang Junxia dosegla danes nepojmljivih 8:06,11, druge štiri pa so tekle hitreje od starega svetovnega rekorda, ki je do tedaj znašal 8:22,62.
Vse te nemogoče znamke danes morijo teke na dolgih progah in kot senca lebdijo nad atletskim dogajanjem. V mednarodnih arenah so Kitajke nekaj pokazale, vendar s časi, ki so bili v mejah normalnosti. Wang Junxia je celo zmagala na OI leta 1996 z 31:02,58 na 10 km (poldrugo minuto za lastnim najboljšim časom) in bi-
la druga na polovični razdalji s 14:59,88. Rojakinja Xing Huina je zmagala na OI v Sydneyu s 30:34,36. Imajo še eno tretje mesto na 10 km iz SP 2003.
Podlaga za nadaljnje razmišljanje naj bi bil čas 14:59,88 Wang Junxia na 5000 m. Med rekordno bero iz Pekinga (1993) do OI v Atlanti (1996) so tek na 3000 m črtali iz klasičnega programa in ga nadomestili s tekom na 5 km. Na novi progi ni bilo kitajskega rekorda, ki je danes pri času 14:16,63 Etijopijke Meseret Defar. Primerjanje teka na čas (Defar) s ciljem v uvrstitvi (Wang Junxia v Atlanti) je tvegana zadeva. Med obema je 43 sekund, značilnosti teka s taktičnimi potrebami pa so korenito različne.
Vse to navajanje minut, sekund in stotinkje za laika težje razumljivo in je na koncu doživelo hladno prho pri raziskovalcu. Namen je bil usmerjen nekoliko pro-ti-kitajsko.
Leta 1993 je apostol kitajskih tekov Ma Juren samozavestno razlagal koliko pretečejo njegove varovanke in trume re-
porterjev in fotografov so ovekovečili kako dekletom servira neki zvarek iz želvine krvi. Vsi proti dopinški izsledki so bili obvezno negativni, ker so epruvete napolnile priložnostne ženske. Rekordi so se zdeli obsojeni na večnost. Pa temu ni bilo tako. Omalovaževalni poskus je doživel pekoč poraz.
Ker neposrednega merjenja moči ne more več biti, smo se zatekli k številkam, ki za vse atletske panoge vrednotijo posamezne dosežke. Njihova najbolj razširjena uporaba je pri deseteroboju in sedme-roboju. In kaj so pokazale številke? Wang Junxia prejema za svoj čas na 1500 m 1242 točk, za dosežek na 3000 m 1299 točk in za skoraj »zatopeški« rekord na 25 krogih 1268 točk.
Vse te vrednosti s v višjem razredu, ne pa najvišje. Največ velja na primer skok s palico, ki krepko presega 1300 točk. Tablice niso nobeno sveto pismo in bi jih morali ob vsakem rekordu popraviti z novimi znamkami na enaki najvišji vrednosti. Težko je v njih predvideti tudi morebitne
izboljšave v značilnostih orodij ali tekaških prog.
Nekaj pa jim le moramo zaupati, saj so jih izdelali strokovnjaki. In številke pravijo, da je svetovni rekord (14:16,33) drobne Etijopijke Defar vreden 1266 točk, ali skoraj enako (-2) kot omenjeni zatopeški rekord na 10 km! Rekli bi lahko, da so sedaj najboljše nekako ujele Kitajke. Res pa po 14 letih, to je dobi, v kateri človeštvo znatno poveča svoje izkupičke. In še to: čas Defarjeve na veliko prehiteva sodobne dosežke na 1500 in 10000 m.
Kljub hladni prhi ostaja tisti »zahtevamo«, da Kitajci ob priliki SP in kot gostitelji prihodnjih OI, odprejo svoje arhive in razkrijejo kaj so tedaj skuhali.
Po še krajši dobi so slično tematiko marsikje obdelali, na dan pa so prišla tudi pričevanja posameznikov, ki so jih nezakonite pomoči zdravstveno načele. Z razkritjem vragolij bi prispevali k morali v podobni meri s prekinitvijo prometa zaradi smoga. Vemo pa že vnaprej, da temu ne bo tako. (dk)
/
ŠPORT
Četrtek, 23. avgusta 2007
17
KOŠARKA - Bor Radenska pred začetkom sezone
Mura: »V novi vlogi z igralci, ki sem si jih želel«
Ob Muri sledijo ekipi L. Martini, S. Krčalič in kondicijski trener R. Valente - Cilj: izboljšanje lanskega 10. mesta
TRENER MURA O SVOJIH »DVANAJSTIH«
Daniel Crevatin (Bor, 1987, play): Iz igralca mladinskih kategorij se mora Daniel preleviti v igralca za članska prvenstva. Če mu to uspe, bo mi-nutaža gotovo zadovoljiva. Značajsko je pripravljen, tudi volje po napredovanju mu ne manjka. Dober pri kratkih podajah, mora v tej sezoni dodatno izboljšati vse elemente. Pričakujem, da ugotovi, čemu služi kot igralec: njegova naloga bo, da postavi igralce v tako priložnost, da lahko zadenejo.
Marzio Krizman (Bor, pri Boru od sezone 2003-04, 1976, play): Nedvomno prvi organizator igre in duša obrambe. Odlikuje se pri odprtju protinapada. Značilnost: precizne dolge podaje. Pričakujem, da bi izkoristil letos tudi vrline pri metu, kar mu bo verjetno uspelo, če bo tudi ostalim prepustil več odgovornosti.
Stefano Babich (Bor, pri Boru od sezone 2004-2005) Kljub zanimivim ponudbam bo še vedno v belo-zelenem dresu. Prvi napadalec, ki žogo spravi v koš iz vseh pozicij. V Borovi ekipi je glavno orožje. Pričakujem, da bo še naprej naš prvi napadalec. Če je lani odigral 20 odličnih tekem, lahko letos od njega zahtevam 25 ali celo 30.
Miran Bole (Bor, 1987, krilo): V lanski sezoni je mogoče v drugem delu sezone ostal nekoliko v zakulisju. S fizičnimi in značajskimi vrlinami bo letos njegova vloga primarna: menjava Babicha in Kralja, kar mu daje tudi več odgovornosti v ekipi. Dober v obrambi, bo letos moral izboljšati še vodenje in občutek za žogo.Pričakujem, da bo svoje vrline pri metu za tri točke izkoristil in se izkazal kot dober obrambni igralec.
Alan Burni (Servolana, pri Boru na posodo, 1977, zunanji igralec): Najboljša izbira na tržaškem trgu: menjava za Babicha, omogoči pa, da je na igrišču vedno en »šuter«. Napadalni igralec, ki je bil v prejšnjih sezonah vedno najboljši strelec C2 in D lige, predvsem pri metih za dve točki. Pričakujem, da bo izkoristil minutažo, ki mu bo na razpolago. Ker ga nasprotniki še ne poznajo, bo najbrž imel važno vlogo v napadu, saj bo imel najbrž več prostora kot Babich.
Ivan Kralj (Bor, po dveh sezonah v Tržiču se vrača k Boru, 1985, branilec): Sanje so se uresničile, saj je Ivan sprejel nov izziv. Igralec, ki lahko igra v vseh pozicijah in lahko brani vse tipe igralcev. Dodana vrednost ekipi.Pričakujem, da bo postal on nov simbol naše ekipe. Ivan je igralec, ki se je pri društvu razvil, prvi tudi društvo zapustil in se sedaj vrača s posebno vlo-
Niko Štokelj (Bor, 1982, branilec): Ikona Bora, kapetan, ki »drži skupaj ekipo«. Obrambni igralec, ki se odlikuje po metih s tri meterske črte. Ko stopi na igrišče, dobro pozna svoje naloge. Trener lahko 100 % lahko računa nanj, saj je Niko tisti, ki trenerjevih navodil nikoli ne zataji. Pričakujem, da bo letos prevzel več odgovornosti v napadu, saj ima vse rekvizite, da to naredi.
Miko Madonia (Bor, 1985, krilo): Edini igralec, ki ima vse predpostavke štirice. Zadovoljive nastope v prejšnji sezoni mora v letošnji dopolniti z napredkom v obrambi, kar bo pogojevalo seveda minutažo. Atletsko izpopolnjen, dober pri skokih na odbite žoge, lahko brani različne tipe igralcev. Pričakujem boljšo in konstantno obrambo.
Giancarlo Visciano (pri Boru v sezoni 2004-05, 1976, center): Nekdanjii državni mladinski prvak ima v ekipi pravo težo, saj je njegova prisotnost na igrišču občutena. Dober podajalec, važen predvsem pri kritju obrambe, bo predvsem v prvem delu prvenstva prevzel vlogo Samca. Pričakujem, da se iz izključno obrambnega igralca, vloge, ki jo imel v zadnjih sezonah, prelevi v igralca, ki meče pod košem.
Sandi Zeriali (Breg, od sezone 2004-05 pri Boru, 1984, branilec): V zadnjih sezonah v ozadju predvsem zaradi »nadvlade« Štefana Samca, bo letos prva menjava Visciana. 198 cm visoki center je kljub nihajočim nastopom, koristen ekipi. Pričakujem, da bo na treningih konstanten in resen. Na tekmah pa si more prevzeti več odgovornosti, zaigrati brez strahu, saj bo v prvem delu prvenstva imel višjo minu-tažo.
Matej Nadlišek (Bor, 1987, branilec): Enajsti igralec, ki pa bo dobil priložnosti predvsem na prijateljskih tekmah in Italijanskem pokalu. Organizator igre, ki se je lani posebno izkazal v mladinskem prvenstvu, se bo letos poskušal dodatno izboljšati, da bo pripravljen tudi za nastope v državni ligi. Če bo napredek zadovoljiv, bo mogoče dobil tudi več priložnosti.
Štefan Samec (Bor, 1975, pivot): Spoštovanja vreden igralec in najboljši center v ligi bo v Borovem dresu nastopal od januarja dalje. Mura: »Ekipo smo sestavili tako, da lahko igra tudi brez Samca. Njegova vrnitev v drugem delu prvenstva bo gotovo predstavljala dodano vrednost že dobri ekipi, kar bo prav gotovo še dodatno izboljšalo nastope v drugem delu prvenstva. Nikakor ne smemo že na začetku prvenstva igrati tako, kot da čakamo na Samca.« (VS)
Enajst igralcev Bora Radenske že trenira pod vodstvom Andree Mura (zgoraj na sliki). Januarja se jim bo pridružil še Štefan Samec.
kroma
Spisek Bora Radenske je dopolnjen: 11 igralcev v pričakovanju dvanajstega, med njimi kar sedem takih, ki so pri Boru igrali že v otroških ligah, bo letos pod vodstvom mladega trenerja Andree Mura nastopalo v državni C ligi. »Kaj naj rečem: to je ekipa, ki sem si jo od samega začetka želel. Igralce sem sam izbral v vlogi športnega direktorja, tako da točno vem, kaj si vsak želi in česa je sposoben,« je svoje odločitve o letošnji svetoivan-ski ekipi pojasnil 27-letni trener, ki si je trenersko izkaznico za državne lige pridobil pred dobrim mesecem dni. »Ker je to moja prva izkušnja v članskem prvenstvu, sem izbral za svojega pomočnika Lucia Martinija, na katerega sem posebno navezan, saj je bil tudi moj trener. Po daljšem prepričevanju je privolil: ob sebi imam tako dobrega poznavalca košarke, ki me lahko veliko nauči,« je povedal Andrea Mura. Ob Martiniju bosta ekipi sledila tudi mlada Saša Krčalič in Ric-cardo Valente v vlogi kondicijskega trenerja.
Izboljšanje lanskega rezultata (10. mesto) je prvenstveni cilj ekipe, ki bo merila moči v izenačenem prvenstvu: kar 14 ekip od 16-ih je po mnenju Mure povsem enakovrednih, tako da bo na Prvem maju vsakič zelo zanimivo. »Ob zastavljenem cilju si nadejam, da bi se letos začel novi ciklus: ekipa ima novega trenerja in igralce, ki bi lahko res sestavljali ekipo še nekaj let,« je svoje dolgoročne načrte predstavil slovenski trener iz Loga.
Kako pa so bivšega športnega trener-
PLANINSKI SVET
Pohod v spomin na Slavo Slavec
Kraj avgusta,v sredo 29. bo mimo že eno leto kar smo spremljali Slavo na zadnji poti.Da se na primeren način poklonimo spominu na dolgoletno članico in dobrotnico bo SPDT prihodnji četrtek
30 t.m.priredilo pohod na Vrh Griže in Mihael nad Boljuncem po starih neoznačenih stezah,ki jih
bomo povezane v krožno pot ob tej priložnosti poimenovali »POT SLAVE SLAVEC«.Pot je zaenkrat še neoznačena,ker pričakujemo dovoljenja pristojnih ustanov,je pa prehodna in primerna za vse.Dolžina poti je prib. 5 Km s 500m višinske razlike,kar zahteva s postanki na razglednih mestih in ogledom naravnih zanimivosti približno tri ure zmerne hoje.Pohod bomo izpeljali v popoldanskem času, za zbirališče in uro boste izvedeli v tej rubriki prihodnji četrtek.Vabljeni! (SG) Obvestilo izletnikom na Hvar Bliža se čas ko se bomo odpravili na vandranje po otoku Hvaru.Izlet-nike ki so se vpisali ter vplačali predujem, prosimo da potrdijo svojo prisotnost na tel. št. 040-228967-Stojan ali
ja sprejeli igralci? »Članski ekipi sledim že štiri leta v vlogi športnega direktorja in hkrati pomožnega trenerja. Skratka sem bil že prej član ekipe, tako da so zamenjavo z Menguc-cijem tudi starejši igralci sprejeli kot nekaj samoumevnega. V zadnjih sezonah sem pridobival čedalje več odgovornosti, tako na treningih kot na tekmah,« je prehod na trenerski stolček opisal Mura in dodal: »Športni direktor sem postal po naključju, trener pa po izbiri.«
Novi trenerje s svojimi varovanci vpo-nedeljek začel priprave. Prvi uradni nastop jih čaka že 14. septembra, ko se bodo pomerili z Manzanom za Italijanski pokal. V soboto 22. in nedeljo 23. septembra bo na Stadionu 1. maja 14. Memorial Borisa Tavčarja v priredbi KK Bor. Poleg domače ekipe bodo nastopili slovenski prvoligaš Kraški Zidar ter drugoligaša Nuova Pallacanestro gorizi-a in Pallacanestro Trieste AcegasAps.
Batich odhaja na Sicilijo
Mladi Daniel Batich odhaja na Sicilijo, točneje v mesto Caniccati' kjer bo v naslednji sezoni igral v B2 ligi pri društvu Gaudium Basket. Na spletni strani društva je nakup organizatorja igre že potrjen, pri matičnem društvu pa novice še niso 100-od-stotno potrdili. »Nimamo še pisnega dogovora s sicilskim društvom,« nam je povedal trener Andrea Mura.
Na uradni strani društva piše, da bo Batich igral v začetni peterki. Pod taktirko trenerja Cantoneja se bo ekipa v Canicattiju zbrala 28. avgusta. Lani je bila ekipa v skupini D četrta. (VS)
OSEBNA IZKAZNICA
Leto rojstva: 1980 Kraj bivanja: Log Začetek treniranja: V sezoni 2002/2003 sem treniral 2 ekipi (Jadran in Kontovel) v prvenstvu propaganda. Bil sem pomožni trener Andreja Vremca in Marine Borllo. Obenem sem tisto leto pomagal Vremcu pri kadetinjah, ki so bpostale državne podprva-kinje.
Izpit za trenerja državne lige: 14. 7. 2007
Prva ekipa, ki si jo treniral na članski ravni: CICI-
BONA v sezoni 2005/2006
Pomožni trenerji: Lucio Martini, Saša Krčalič, Ricky Valente (kondicijski trener)
040-2176855-Vojka, ter da poskrbijo za razmestitev po avtomobilih.Skupni odhod bo s mejnega prehoda Pesek na it. strani v ponedeljek 3 septembra točno ob 5.00 .V Splitu moramo biti na pomolu najkasneje ob 13.00 da si zagotovimo mesta na trajektu. (SG) Vabilo na srečanje planincev pri koči pod Golico Vsakoletno srečanje zamejskih planinskih društev, v juniju, je bilo od-godeno. Te dni pa je planinsko društvo Jesenice, ki je prireditelj 36. srečanja, dostavilo vabila za prireditev, ki bo v soboto, 15. septembra pri Koči na Golici.
Uradni del srečanja bo ob 14. uri s pozdravnim govorom, zatem bo krajši kulturni program z nastopom zbora, učencev Glasbene šole Jesenice in Pihalnega orkestra Jesenice - Kranjska gora.
Koča pod Golico je na višini 1582 metrov, do vrha mejne gore Golice (1836 metrov) pa je še približno tri četrt ure hoje.
S planine pod Golico, do koder pripelje avtobus, do koče je treba peš po planinski stezi (približno dve in pol uri hoje).
ODBOJKA - G. prix
Italijanke
premagale
Rusijo
NINGBO - Italijanska ženska odbojkarska reprezentanca je odlično pričela z nastopi na finalu Grand prixa na Kitajskem. V tekmi prvega kroga so »azzurre« s 3:1 (25:18, 25:17, 23:25, 25:17) premagle svetovnega prvaka Rusijo Italijanke so igrale izvrstno, še posebej so izstopale podajalka Lo Bianco, glavna na-padalka Aguero (21 točk, 17 napadov, trije asi, dva bloka) in Ortola-nijeva (16 točk in 57% učinkovitost v napadu), v polju pa se je izkazala libero Croce. Slovenska odbojkari-ca Sandra Vitez je stopila na igrišče v tretjem setu, nima pa vpisanih nobenih statistik. Točke za Italijo so dosegle še: Barazza 5, Fiorin 3, Guiggi 14, Secolo 10.
»Italija je bila boljša od nas tudi v setu, ki ga je izgubila,« je priznal trener Rusinij, Italijan Caprara, njegovo kolega na italijanski klopi Bar-bolini pa je po tekmi že razmišljal o današnjem dvoboju proti Nizozemski, saj je Italija po včerajšnji zmagi pokazala, da se lah ko bori tudi za končno prvo mesto.
Ostala izida 1. kroga: Brazilija - Poljska 3:0, Kitajska - Nizozemska 2:3.
Danes: Rusija - Brazilija, Italija - Nizozemska in Poljska - Kitajska.
Po TV - Italija - Nizozemska danes ob 9.30 direktni prenos eur-sport 2; posnetek po raitre od 17.00 do 17.50
BALINANJE
Danes druge
polfinalne
tekme
Danes bosta povratni polfinal-ni srečanji zamejskega balinarskega prvenstva. Na Padričah bo Gaja, ob 18. uri, sprejela v goste branilce naslova, nabrežinski Sokol, katerega je prejšnji teden premagala s 6:2. V Samatorci pa bodo ob isti uri merili moči igralci domačega Krasa in štandreškega Maka. Prvo srečanje izpred tedna dni se je zaključilo z remijem 4:4. Pred vse prej kot zahtevno nalogo bodo nedvomno gajevci, ki jim za vstop v finale zadošča že ena zmaga in en neodločen rezultat iz štirih srečanj. Pred izredno težko, a ne nemogočo nalogo, bodo Kraševci, ki so si v prvem srečanju zapravili višjo prednost pred povratnim obračunom. (Z.S.)
SPDG vabi k udeležbi člane in prijatelje. Poskrbeli bodo za avtobusni prevoz. Informacije in prijave (Do 7. septembra) pri odbornikih društva. Kontaktna oseba Vlado (tel. 0481882079).
Spominski pohod Bazoviških junakov Člani SPDG se bo tudi letos udeležili spominskega pohoda Bazoviški junaki, ki bo drugo nedeljo v septembru.
Zbor udeležencev bo tudi tokrat v bližini bazovskega kala, od koder bodo udeleženci šli proti Dragi in se nad dolino Glinščice povzpeli na Pesek, do Gročane in nato na Kokoš, kjer bo daljši postanek. Cilj bo na bazovski gmajni, tik pred začetkom spominske slovesnosti.
1 8 Četrtek, 23. avgusta
2007
POTOPIS
BOJAN BREZIGAR
Skrivnostni
Baltik
Latvija (2)
V prvi svetovni vojni so se Latvijci izkazali tudi kot vojaki. Carska Rusija je imela kar osem regimentov latvijskih strelcev, ki so bili nekakšni elitni oddelki vojske. Številni izmed teh, sinovi revnih kmečkih družin, so se po revoluciji vključili v boljševiške skupine; pridobili so ime lat-vijski rdeči strelci. Postali so tudi sestavna enota Leninove častne straže, nekateri so se vključili v tajne službe. Zato ni čudno, da jim je Sovjetska zveza po koncu druge svetovne vojne postavila spomenik, ogromen kip iz rdečega granita z napisom Lat-vijskim rdečim strelcem, čeprav so številni strelci kasneje postali žrtve Stalinovih čistk. Spomenik še stoji, ob reki Daugavi ob vhodu v staro mesto, le da so z napisa izklesali pridevnik rdeči. Sedaj je to spomenik latvijskim strelcem.
Gre le za enega izmed številnih pomnikov na križev pot latvijskega ljudstva. Tik za spomenikom stoji grdo poslopje, črna podolgovata stavba, v kateri je bil v času Sovjetske zveze muzej revolucije. Sedaj je tam urejen muzej okupacije. Gre za obdobje od leta 1940 do leta 1990 in obsega tako nacistično okupacijo kot tudi kasnejšo dolgoletno sovjetsko zasedbo. Muzej vsebuje vrsto dokumentov in vrsto podatkov, pa tudi rekonstrukcijo »sobe« v sovjetskem gulagu v Stalinovih časih. Med razstavljenimi predmeti je tudi »paraša«. To je velik lesen čeber, na katerem je položena deska. To je bilo stranišče za vse zapornike. Čeber je bil v prostoru, kjer so zaporniki živeli podnevi in spali ponoči, izpraznili pa so ga občasno, kadar je bil poln, da je tekočina pljuskala čez rob. Razlaga o tem pripomočku je podrobna, da se človeku ježijo lasje, kadar jo bere. Zato si je muzej vredno ogledati, pa čeprav ga ne vključujejo v programe turističnih skupin.
Resnici na ljubo so ti programi zelo natrpani. Običajno v tednu dni turisti dobijo le bežen vtis o treh pribaltskih državah, ki se v turistične namene obravnavajo celovito, čeprav so si med seboj zelo različne. Riga je, s tega vidika, najbolj »mirna« prestolnica. V njej ni bilo večjih urbanističnih posegov, če izvzamemo trg pred županstvom, ki je svojevrstna zgodba. V drugi svetovni vojni so bile palače na trgu požgane, po vojni pa so jih Sovjeti do tal porušili. Na njem so postavili le omenjena spomenik strelcem in muzej revolucije. Šele po osamosvojitvi so, ob številnih polemikah, začeli trgu vračati prvotno podobo. Čudovita gotska palača, kjer je bil nekoč sedež gilde črnih glav (samskih trgovcev), zgrajena leta 1344, je bila po starih posnetkih in načrtih ponovno zgrajena. Njej nasproti so nanovo zgradili županstvo, za kar so morali porušiti polovico palače politehnike. Vendar so tako temu delu trga vrnili prvotno podobo. Polemik o tem, ali je pravilno obnavljanje poslopij, ki so bila popolnoma uničena, pa ni in tudi ne bo konec.
Sicer pa je sprehajanje po mestnem
Šele po osamosvojitvi so, ob številnih polemikah, začeli trgu vračati prvotno podobo. Čudovita gotska palača, kjer je bil nekoč sedež gilde črnih glav (samskih trgovcev), zgrajena leta 1344, je bila po starih posnetkih in načrtih ponovno zgrajena.
središču Rige vselej zelo lagodno. V ozkih ulicah najdeš dovolj zavetja ob vsakem vremenu: pod nadstreški, kadar dežuje, in v senci, ki jo na ulice mečejo visoke hiše, tudi v najhujši pripeki. Vse je mirno, nevsiljivo; celo spomenik Latvijcem, ki so leta 1991 padli na barikadah pred notranjim ministrstvom, je skromen, a dostojanstven: majhna piramida, kake pol metra visoka, na vogalu pred parlamentom, spominja na tiste dogodke. Prava antiteza spomenikom, ki so jih bili Latvijci navajeni v ruskih časih.
Pač pa je visok in impozanten spomenik svobode, velik obelisk, ki so ga leta 1935 Latvijci demonstrativno postavili na kraju, kjer je bil prej kip Petra Velikega. V času sovjetske vladavine po drugi svetovni vojni je spomenik sicer obstal, vendar se ob njem ni smelo ničesar dogajati. Vse proslave so prenesli h kipu Lenina, ki so ga postavili na drugem koncu trga. Ta kip so Latvijci odstranili 20. avgusta 1991, na dan, ko je propadel državni udar v Moskvi.
Spomenik svobode pa je bil že v 80. letih simbol latvijskega gibanja za neodvisnost, in to je javno postal leta 1987, ko se je tam zbralo 5.000 ljudi v spomin na Stalinove deportacije. To je bil tudi znak, da se sovjetski režim v Latviji bliža koncu. Danes je ta spomenik nekakšna nacionalna svetinja in tja prihajajo tudi novopo-ročenci za obvezno fotografijo. Tudi sku-
pine iz drugih krajev Latvije, ki prihajajo v Rigo, postanejo pri spomeniku in pogosto v narodnih nošah tudi kaj zaplešejo in zapojejo. Skratka, za Latvijo je ta spomenik kraj romanja, povratek v romantiko, domovinsko čutenje. V tem je Latvija zelo različna od Litve. V Litvi je na prvem mestu vera in simboli so izrazito verski, v Latviji pa so laični: razlika med katolištvom in protestantstvom je tu zaznavna vsak dan.
Vendar se arhitektonsko bogastvo Rige ne konča tu, v starem mestu, ki gre od reke Daugave do spomenika svobode. Lepota se tu šele začne, kajti onstran velikega in zračnega parka, ki kot širok pas obdaja staro mesto, je novi del Rige. No, novi del se nanaša na čas izpred sto let, ko je Riga postala biser jugendstila. Mojster te arhitekture je bil Mikhail Eisenstein, oče znanega filmskega režiserja. Sedaj, ko so skoraj vse palače obnovljene, človeku kar zastaja dih, ko se sprehaja po tistem predelu mesta. Pročelja so bogato okrašena, hiše so res izredne, da takega arhitektonskega bogastva v tako majhnem prostoru ne najdeš zlepa v Evropi. Menda tudi takih cen ne, saj stane kvadratni meter stanovanja v tistih hišah najmanj 6.500 evrov...
Tu se tudi počasi izteka obisk latvij-ske prestolnice. Seveda, ko bi bilo časa več, bi bilo vredno obiskati vsaj nekaj od kakih
desetih ali več manjših muzejev, kot so muzej pomorstva, muzej tuje umetnosti, muzej pisanja, gledališča in glasbe, muzej lat-vijske umetnosti, muzej arhitekture, vojni muzej, pa še muzej motorjev, v katerem so na ogled avtomobili, ki so prevažali znane ljudi: Gorkija, Stalina, Hruščeva, Brežnjeva. Zanimiv je še zlasti Stalinov avto, težak sedem ton, ves obdan s poldrugi centimeter debelim jeklenim oklepom, šipe pa so debele 8 centimetrov. To 6000-ku-bično vozilo je z litrom bencina prevozilo bora 2 kilometra in pol... Ali pa obiskati mestno tržnico, staro ohišje tovarne ce-pelinov, ki so jo prenesli v Rigo in preuredili v tržnico, kjer se lahko sprehajaš med tisoči malih stojnic in vedno tvegaš, da ne najdeš poti do izhoda. Potem je tu še več cerkva in mestni grad, ki je sedaj palača predsednika republike. Skratka, Riga je vredna kar temeljitega obiska, vsaj tri dni. Ampak tega turistom ne ponuja nihče. Čas je denar in to velja tudi za obiskovalce.
Ampak življenje ni samo turizem. Na vprašanje, kako si je Latvija opomogla, ko je izgubila sovjetski trg in so tamkajšnje industrije propadle, gre odgovor pravzaprav v eno samo smer. Pred 15 leti, ob osamosvojitvi, ne bi nihče stavil niti počenega groša na tak vzpon države in na njen vstop v Evropsko unijo. Latvija je med tremi pribaltskimi državami veljala za najslabšo,
prav zaradi industrije, ki je bila strogo vezana na Moskvo. Vendar ji je prav to pomagalo k vzponu, saj je bila ena tehnološko najbolj naprednih republik Sovjetske zveze in za strokovnjake preusmeritev ni bila težka.
Seveda, zraven je bilo tudi veliko bede za nekatere in veliko bogastva za običajne prebrisane dobičkarje. To obstaja še danes in v tem se Latvija ne bistveno razlikuje od zahodnoevropskih držav. Je še cenejša, njeni življenjski standardi so nižji od evropskega poprečja, vendar ni zaostala država. Doživela je tudi velik generacijski pretres: v mestu vidiš samo mlade, starih praktično ni. Kot da bi njihov čas že minil. In morda to ugibanje ni daleč od resnice. Spremembe, ki jih je prinesla osamosvojitev, so namreč epohalne. Predvsem v Rigi, kjer se je zamenjal praktično ves vodilni kader, saj so mesto, njegovo politiko in gospodarstvo dejansko vodili Rusi, ki so bili večina prebivalstva, po drugih statistikah pa skoraj polovica. Uživali so oslom-bo Moskve, medtem ko so bili Latvijci zapostavljeni, nekakšni drugokategorni državljani. To se je sedaj spremenilo in po mestu se z novimi avtomobili vozijo mladi Latvijci, ki so danes novi vodilni razred v mestu in v državi. To pa je že druga tema, h kateri se bo kazalo povrniti.
(Se nadaljuje)
Od leve:
spomenik
latvijskim
strelcem;
ena izmed
Eisenštejnovih
palač v
jugendstilu;
desno narodn
noše plešejo pred
spomenikom
svobode.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 23. avgusta 2007
19

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika
20.25 Števerjan 2007: Ansambel Notran-jci
20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dokumenetarec: Živijo ohcet (pon.)
23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 6.10 6.30
6.45
10.35 10.40 10.45
11.30 11.40
13.30 14.00 14.10
14.50 15.20
17.00 17.15
18.00
18.50 20.00 20.30
21.20
23.30 23.35
Aktualno: Anima Good News Nad.: Sottocasa
Dnevnik, prometne informacije in vreme
Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00) dnevnik, 8.20 Tg Razstave in dogodki Tg parlament Gremo v kino
Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Gospa v rumenem - Umor s posvetilom (i. Angela Lansbury) Dnevnik Gospodarstvo
Nad.: Julia ('05, r. Pietra Wiemers, i. Susanne Gartner, Roman Rossa) Nad.: Incantesimo Nan.: Non lasciamoci piu' (It., '99, i. Fabrizio Frizzi, D. Caprioglio) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Sestre McLeod (i. Bridie Carter, Simmone Mackinnon, Ra-chael Carpani)
Nan.: Komisar Rex (i. Gedeon Burkhard)
Kviz: Reazione a catena Dnevnik
Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi) Dokumenti: Superkvark (vodi Alberto Angela) Dnevnik
Film: Profumo di donna (kom., It., '74, r. Dino Risi, i. Vittorio Gas-sman, Alessandro Momo, A. Belli)
Rai Due
6.15 Dok.: Norveška 6.30 Tg2 Medicina 33 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Jutranji variete: Random 10.00 Svet v barvah 10.15 Tg2 Dnevnik/Meteo, Medicina 33, Potovanja
11.00 Nan.: Out of Practice, 11.20 Ed -
Zbogom, Saddie 12.10 Nan.: JAG (i. C. Bell) 13.00 Dnevnik
13.30 Tg2 Navade in družba, 13.50 Tg2
Medicina 33 14.00 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 15.30 Nan.: Komisar Kress, 16.30 Posebna enota Leipzig - Made in China 17.15 Nan.: One Tree Hill (i. Bethany Joy
Lenz, James Lafferty) 18.05 Tg2 Flash/Tg šport 18.30 Dnevnik, vreme 19.00 Nan.: Law & Order - Brotherhood
(i. Sam Waterston) 19.50 Risanke 20.20 Loto ob osmih 20.30 Dnevnik
21.05 an.: Ghost Whisperer (i. Jennifer
Love Hewitt, Wentworth Miller) 22.40 Nan.: The Dead Zone (i. Anthony
Michael Hall, Sarah Wynter) 23.25 Dnevnik Tg2 23.35 Aktualno: Nagrada Cimitile
^ Rai Tre
6.00	Rai News 24
8.05	Mi smo zgodovina
9.05	Film: Toto', Vittorio e la dottoressa
(kom., It., '57)
10.50	Cominciamo bene
12.00	Tg3 - Šport, vreme
13.00	Nikoli ni prezgodaj
13.10	Nan.: Saranno famosi
14.00	Deželne vesti, dnevnik
14.45	Variete: Trebisonda
16.05	Variete: Melevisione
16.30	Športno popoldne
17.15 18.00 18.10 19.00 20.00 20.10 20.30 21.05
23.10 23.25 23.45 0.40
9.40
11.30 11.40
12.35
13.30 14.00 15.00 16.00 16.40
18.55 19.35 20.10 21.10
23.05
11.00
13.00 13.40
14.45
15.15
16.20
16.55 17.05
18.50 20.00 20.30
21.20
23.30
Nan.: Stargate Sg-1 Dok.: Geo magazine Meteo 3
Dnevnik, deželne vesti
Rai Tg Šport
Variete: Blob
Nad.: Un posto al sole
Film: Compagni di scuola (kom., It.,
'88, r.-i., Carlo Verddone, Nancy
Brilli, Natasha Hovey, C. De Sica)
Dnevnik, deželne vesti
Tg3 Primo Piano
Variete: Freschi di Tintoria
Tg3 Dnevnik - Meteo
► Rete 4
Pregled tiska
Nan.: Pot za Avonleo, 7.10 Velika dolina, 8.40 Pacific Blue - Angeli maščevanja (i. Jim Davidson) Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Nan.: Piu' forte ragazzi (i. Sammo Hung)
Nan.: Road to justice (i. Lisa Thor-nhill, Lucky Vanous) Dnevnik, promet Nan.: Poirot Tg com/Meteo4 Nad.: Steze
Film: Baciala per me (kom., ZDA, '57, r. Stanley Donen, i. Cary Grant) Dnevnik, vreme Aktualno: Sai xche'? Nad.: Vihar ljubezni Nan.: Julie Lescaut - Pirates (Fr., '02, i. Anne Canovas, Veronique Genest, Jennifer Lauret) Dok.: Top secret (vodi Claudio Bra-chino)
; Canale 5
Na prvi strani, vreme Promet, vreme, borza in denar Jutranji Tg5
TV film: Veliki Buck Mc Henry (dram., Kan., '00, i. Ossie Davis) Nan.: Providence (i. Melina Kana-karedes, Mike Farrell), 12.00 Sodnica Amy (i. Amy Brenneman) Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Katherine Kelly Lang, Ron Moss), 14.10 Centove-trine
Nad.: Vivere (i. Gabriele Greco, Ca-terina Misasi, F. Bianco) Nan.: Carabinieri 6 (i. Walter Nudo, Martina Colombari) Nad.: Cuori tra le nuvole (i. Alissa Jung, Sascha Tschorn) Tg5 minut5
TV film: Rosamunde Pilcher- Srcu
ne ukazuješ (kom., Nem., '02, r.
Dieter Kehler, i. Alexandra Neldel,
Simon Verhoeven, Patrick Wolff)
Kviz: 1 proti 100
Dnevnik TG 5, vreme
Variete: Moderna kultura (vodi
Teo Mammucari)
Nan.: I Cesaroni (i. Max Tortora,
Claudio Amendola, Maurizio Mat-
tioli, Elda Alvigini)
Film: Ogni volta che te ne vai
(kom., It., '04, i. Fabio De Luigi)
v Italia 1
6.25 7.05 8.00 9.55
11.25 12.25 13.40 15.00
16.50 18.00
18.30 19.05 19.10
20.10 21.00
23.50
Šport studio, 6.50 Odprti studio
Nan.: Lois & Clark
Variete za najmlajše
Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will
Smith), 10.25 Hercules
Nan.: Xena (i. Lucy Lawless)
Odprti studio, vreme, šport
Risanke
Nan.: Beverly Hills, 90210 (i. Luke Perry, Jason Prestley), 15.55 Slee-pover Club Risanke
Nan.: Čarovnica Sabrina (i. Melissa Joan Hart, H. Dorough) Dnevnik, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Will & Grace (i. Sean Hayes, Eric McCormack) Nan.: Renegade
Film: Godzilla (fant., ZDA, '98, r. Roland Emmerick, i. Matthew Broderick, Maria Pitillo) Nan.: Prison Break (i. Wentworth Miller, Dominique Purcell)
9.40	Nad.: Sandokan (i. Kabir Bedi, Philippe Leroy, A. Celi)
11.00	Nad.: Marina
12.05	Na avtorjevem domu
13.10	Nan.: Don Matteo 3
14.05	Na sprehodu po Krasu
16.00	Nan.: Don Matteo 3
17.00	Risanke
19.55	Športne vesti
20.00	Aktualni tednik
20.50	Nan.: Street Legal (i. Cynthia Dale, Anthony Sherwood)
23.35	Aktualno: Stoa'
LA
6.00 7.00 9.20 10.25
14.00
16.00 18.00 19.00
20.30 21.30
La 7
12.30, 21.00, 0.05 Dnevnik Aktualno: Omnibus Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Mai dire si, 11.30 Angelski dotik (i. Della Reese), 13.00 Ma-tlock
Film: Kapetan Nemo (fant., ZDA, '78, i. Jose' Ferrer) Nan.: Srce Afrike Nan.: Star Trek Voyager Nan.: Murder Call (i. Lucy Bell, Peter Mochrie, Geoff Morrell) Nan.: The Practice Nan.: Law & Order (i. Jerry Orbach, Benjamin Bratt)
Jr Slovenija 1
6.20 Kultura/Odmevi
7.00 Otroška nan.: Muca Copatarica
(Ela Peroci) 7.10 Marko, mavrična ribica 7.45 Lutk. nan.: Bisergora - Kje se skriva piškot, 8.05 Hotel Obmorček 8.15 Naučimo se pesmico z Melito
Osojnik: Biba leze 8.25 Zlatko Zakladko: Nad Loško dolino, 8.40 nad.: Novi jutri 9.05 Ris. nan.: Moby Dick in skrivnost
dežele Mu 9.30 Pod klobukom 10.05 Pravljice iz mavrice: Zvonček z
Rožnega grička (Janez Bitenc) 10.30 Taborniki in skavti: Jurijev tek 10.50 Dok.: Rezija: Ta rožina dolina 11.40 Omizje - sveto in svet 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Mladinska nad.: Življenje kot v filmu (N. Omahen-Š. Kuclar) 13.45 Polnočni klub: Ciganska duša 15.00 Poročila, promet 15.10 Mostovi - hidak 15.45 Ris.: Srebrnoglavi konjič 16.15 Kratki igrani film EBU: Ronaldo
proti Falcu (Nemčija) 16.30 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport 17.30 Štafeta maldosti: Javnomnenjski
voditelj 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.35 Vreme, šport 19.55 Dosje: Pogrešani 20.55 Tednik
22.00 Odmevi. Kultura. Šport. Vreme 22.50 Knjiga mene briga - Renata Ažman:
Depra 23.10 Glasbeni večer:
Sprehod skozi filmsko glasbo s Simfoniki in Big Bandom RTV Slovenija
(t Slovenija 2
6.30 7.00 9.00 9.30 11.00 13.00 15.00 15.50 16.40 17.10 17.40
^ Tele 4
8.05 12.00, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik
Zabavni infokanal Infokanal 12.30 TV prodaja Zabavni infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Labirint
Dok.: Sanjska potovanja Z glavo na zabavo Mostovi - hidak
Brez reza: Dr. Matej makarovič -Politična kultura v medijih 18.00 Poročila 18.05 Slovenski venček 19.05 Z glasbo in s plesom... Festival Ljubljana 2007 - Los Romeros 20.00 Film: Pojdi, mala! (dram., Fr.-Belg., '02, r. Alain Guesnier, i. Laurent Lucas, Julie Julien) 21.40 Platforma - Documenta 22.10 Nad.: Jasnovidka - Medium (ZDA, '05, i. Patricia Arquette, Jake Weber, David Cubitt, Maria Lark) 22.55 Piramida: Saša Lendero, Vlasta
Nussdorfer, Tone Vogrinec 23.55 TV film: Pogrešana - Missing (VB, '06, r. Ian Madden, i. Joanne Frog-gatt, Gregor Fisher)
13.45	Dnevni program
14.00	Čezmejna TV - TGR FJK
14.20	Euronews
14.30	Odmev
15.00	25. Mednarodni pokal v plesih
Mesto Palmanova
15.50	Globus
16.20	Pogovorimo se o...
17.00	Slovenski magazin
17.30	Folkest 2007
18.00	Program v slovenskem jeziku: Med
valovi
18.35	Vreme
18.40	Primorska kronika
19.00	TV Dnevnik, šport
19.25	Vas tedna
19.55	Potopis
20.25	Artevisione
20.55	Nan.: Napoleonove ženske
21.55	Avtomobilizem
22.10	Vsedanes - TV dnevnik
22.30	Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika
22.50	Dok.: Gospod profesor
23.20	Vreme
23.25	Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku
Tv Primorka
10.30	Dnevnik, vreme
12.00	Videostrani
17.55	Videospot meseca
18.00	Čas za nas
18.40	Napoved dnevnika
18.45	Rože z mojega vrta
19.15	Poletje mladih
19.55	EPP
20.00	Dnevnik, vreme
20.30	Gornje Posočje
21.30	Naj viža
22.45	Kulturni utrinek
23.00	Dnevnik, vreme
23.30	Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Vabilo na ples (pripr. Mateja Juvan); 12.00 Zgodbe v času in prostoru: Gorica 1868 - 1914 (Branko Marušič); Napovednik; 13.20 50 let ob Avsenikovi glasbi v zamejstvu, sledi Glasbeni listi; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Žarko Petan: Po očetovih stopinjah (r. M. Prepeluh); 18.00 Monografije: Alojz Srebotnjak; 19.20 Napoved-nik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM)
6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 Nazaj v planinski raj; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik; 20.00 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.30 Rock roko umije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Večer na kavču.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, Vse najboljše; Sanje o počitnicah; 14.35 Euro notes; 14.45 New entry; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Z dušo in telesom; 19.00 Doctor music; 20.00 Sanje o počitnicah; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 22.30 Giulianine note; 23.00 Melopea; 0.00 RSI
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 5.50 Zelena posvetovalnica; 8.05 Svetovalni sevis; 9.10 A že veste?; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00
Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva
SLOVENIJA 2
5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualno; 13.45 Malčki o; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 Radio danes; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež.
SLOVENIJA 3
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasb. kukalo; 10.15 Skladatelji antagonisti; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Trojna spirala; 16.50 Banchetto musicale; 18.00 Izšlo je; 18.20 Z naši opernimi umetniki; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Slovenski koncert.
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
2 0 Četrtek, 23. avgusta
2007
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
a rahel ° dež
a A zmeren ÜÜ dež
óVr
nevihte
veter
megla
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
1010
Nad zahodno Evropo je ciklonsko območje, nad južnim Sredozemljem severnoafriški anticiklon. Med njima je nastala vremenska fronta, ki bo predvidoma zajela tudi naše kraje. Za njo se bo „ zračni pritisk okrepil.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 20.00.
Dolžina dneva 13.46.
LUNINE MENE ®
Luna vzide ob 17.13 in zatone ob 1.00.
Nad osrednjo Evropo je območje nizkega zračnega pritiska z vremensko fronto, ki bo vplivala tudi na vreme pri nas. Z jugozahodnimi vetrovi priteka k nam topel in vlažen zrak.
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo v četrtek še obremenilen, z vremenom povezane težave bodo pogoste, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. V noči na petek bo obremenitev popustila.

PLIMOVANJE
Danes: ob 2.24 najnižje -42 cm, ob ob 9.16 najvišje 17 cm, 14.01
najnižje 3 cm, ob 19.38 najvišje 31 cm. Jutri: ob 2.54 najnižje -52 cm, ob ob 9.35 najvišje 24 cm, 14.44 najnižje -3 cm, ob 20.17 najvišje 38 cm.
MORJE
Morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,2 stopinje C.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m............22 2000 m...........12
1000 m...........19 2500 m............9
1500 m...........15 2864 m............7
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 6,5, v gorah 7,5.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
rahel sneg
z
sneg
mocan gil sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
CELOVEC
O 14/24
TOLMEČ O
11/22
TRBIŽ O
10/21
O 12/18 KRANJSKA G.
O
GRADEC
15/25
0 14/24 S. GRADEC

OÓS
TRŽIČ
16/22 _ O
KRANJ
CELJE 16/25 O
MARIBOR
017/25
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 17/26
/JM,1) VIDEM O
X># 16/26
O PORDENON
17/25


ČEDAD O
17/25 x	o
LJUBLJANA
GORICA n O N. GORICA	17/24 18/26 A 17/24
^^""S^^^^ft	yyi KOČEVJE
JS^^	ffJHf o '
PORTOROŽ O ---—' - CRN°MELJ
18/26
>UMAG OPATIJA	REKA 29
PAZIN O
N. MESTO 16/27
o ^^
ZAGREB 18/28 O
^NAPOVED ZA DANES
o
GRADEC
16/30

CELOVEC
O 15/29
TOLMEČ O
12/27
TRBIŽ O
11/26
o 12/26
KRANJSKA G.
"O 14/28 S. GRADEC
čt-Ž v,	VIDEM O
14/30 O PORDENON
15/29
ČEDAD O
15/29
Oc
TRŽIČ
16/28 O
KRANJ
A
CELJE 16/31 O
MARIBOR
o 17/31
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 17/32
O
W	LJUBLJANA
fiORira «O N. GORICA	17/30 N. MEST016/32
1730AO^ 17/31	S05™™	-O ^
„ KOČEVJE TRST O C-25"!	y\ O	_
20/28 W /^/-^S O
PORTOROŽ O	/-^L^ V ČRN0MELJ
18/30
REKA 21/31
OPATIJA
ZAGREB 18/33 O
(NAPOVED ZAJUTRI
^Delno jasno bo ali zmerno oblačno, predvsem v nižinah bo V petek se bo razjasnilo. V soboto bo pretežno jasno, zju-
čez dan topleje.
traj bo ponekod po nižinah megla. Na Primorskem bo pihala šibka burja.
C"
o A un

NOVA GORICA SEŽANA

KOPER
Kidričeva 20	Partizanska 37a Pristaniška 2
tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410
Last Min Ute Center" (LIRIKA TURIZEM d.o.o. - Ljubljana, Slovenska cesta 51 in 27 - Telefon: 01 /234 88 88,244 55 55 www.lastminutecenter.si
POREČ
MEHIKA - Na Jukatanu je bila škoda manjša od predvidevanj
Orkan Dean se je unesel
Vendar je Mehika utrpela izgubo zaradi upada turizma in ustavitve črpanja nafte - Pripravljenost v Veracruzu
NEW YORK - Orkan Dean, ki j e v torek zjutraj kot ena najhujših neviht v zgodovini udaril na obalo mehiškega polotoka Jukatan, se je po prihodu na kopno nekoliko unesel, vendar pa se je včeraj, ko se je središče nevihte prebilo do Mehiškega zaliva, znova okrepil. Dean je v torek zjutraj pihal z vetrovi hitrosti 320 kilometrov na uro, popoldne, ko je prišel na kopno, pa se je unesel in vetrovi so dosegli hitrost le še okoli 130 kilometrov na uro.Mehiški predsednik Felipe Calderon je v torek dejal, da po uvodnih informacijah orkan Dean ni povzročil smrtnih žrtev, vendar pa bo iskanje morebitnih žrtev trajalo še nekaj časa, ker je orkan uda-
ril na območje, kjer so težko dostopna revna indijanska naselja. Vojska je sicer uspela evakuirati večino prebivalstva na poti orkana, del prebivalstva pa se ni želel umakniti.
Okoli 60.000 turistov so uspešno evakuirali z Majske riviere že pred prihodom orkana. Dobro grajeni hoteli so jo od nes li brez huj ših po škodb.
Orkan bo zaradi izpada turističnega dohodka in prekinitve naftne proizvodnje v Mehiškem zalivu ter na centralnem ozemlju Mehike, kamor bo uda ril v sre do, za sa bo pus til ogro mno go spo dar sko ško do.
Po napovedih naj bi sicer na osrednje ozemlje Mehike udaril z manj-
V mehiškem mestu Chetumal je orkan Dean ruval tudi zelo debela drevesa
ansa
šo silo, kot na Jukatan, kjer je izruval drevesa, električne drogove, podiral hiše in uničeval vasi. Orkanske vetrove pa pričakujejo tudi okrog mesta Laguna Verde, kjer ima Mehika edino jedrsko elektrarno.
Vsekakor so na območju pristaniškega mesta Vera Cruz v stanju pripravljenosti; evakuirali so približno 15.000 ljudi in zaščitili objekte. Pričakujejo, da bo orkan dosegel to območje v nočnih urah.
Prav tako so v stan ju pripravlčje-nosti v Teksasu; predvidevajo namreč da se bo orkan iz Mehike usmeril prav proti obali ZDA in dosegel obalo Teksasa morda danes ali jutri. (STA)
ZANIMIVOSTI
Frankie Yankovich,
kralj polke slovenskega rodu,
je dobil ulico v Clevelandu
CLEVELAND - Ameriški »kralj polke«, pokojni Frankie Yan-ko vich, pr vi do bit nik glas be ne na -grade grammy v kategoriji polke, je v Clevelandu dobil svoj trg. Poimenovanje trga med 152. ulico in cesto Waterloo po Yankovichu je soglasno potrdil clevelandski mestni svet na predlog svetnika slovenskega rodu Mikea Polenseka. Slednji je tudi vodil torkovo slovesnost pred vrati v umetniški in zabavni predel mesta Collinwood-Waterloo.Trg Frankieja Yankovicha je postavljen nedaleč od kraja, kjer je preživel otroštvo in kjer je odprl svoj prvi klub ter glasbeno trgovino.
Na slovesnosti, ki jo je pomagala pripraviti Dvorana slavnih polke in muzej (»National Cleveland-Style Polka Hall of Fame and Museum«), je sodeloval tudi Yankovichev pranečak Bob Kravos, prav tako glasbenik na harmoniki.
Slovesnosti je sledil tudi sprejem.
Po len sek je po ve dal, da je Yan -kovich odrasel v clevelandskem predelu Collin wood, kjer je stanoval tudi, ko je postajal slaven. Njegovi veseli toni so navdihnili generacijo glasbenikov in ustvarili clevelandsko polko, v kateri ljudje uživajo še današnje dni, je dodal Polensek.
Predsednica Dvorane slavnih in muzeja polke Cecilia Dolgan pa je povedala, daje Frankie Yankovich pol ko po sta vil pod ža ro me te od New Yorka do Hollywooda in po vsem svetu, vendar ni nikoli pozabil svojih slovenskih korenin in doma če ga kraja, iz ka te re ga je us tva -ril prestolnico polke.
£fi
Leta 1915 v Zahodni Virginiji rojen Frankie Yankovich je svoj prvi orkester ustanovil še kot najstnik v Collinwoodu. Leta 1948 in 1949 je že prodal več kot milijon izvodov svojih uspešnic »Just Because« in »The Blue Skirt Waltz«. Leta 1948 je bil v Milwaukeeju že okronan za »kralja polke«. Leta 1985 je dobil prvega grammyja v kategoriji polke, dolgoletno bogato kariero pa je končal leta 1998, ko so ga pokopali v Clevelandu.
Clevelandska polka (Cleveland Style Polka) je največji kulturni prispevek Slovenije ZDA, saj je ta slog izšel iz slovenskih soseščin Cleve-landa ter po drugi svetovni vojni postal prava senzacija. Dvorana slavnih in muzej polke spremlja zgodovino te glasbe od korenin v slovenskih narodnih melodijah in vsako leto prireja gala podelitev priznanj za najboljše dosežke na področju polke. Tudi letošnja prireditev bo novembra v Clevelandu. (STA)
Na sliki naslovnica ene izmed Yankovichevih zgoščenk.