V Gorici, dne 24. marca 1899.
Tečaj XXIX.
Izhaja dvakrat na teden t štirih Izdanjiii, in sicer: vsaktorek in potek, zjutranjo izdanjo opoldne, večerno Izdanje pa ob o. uri popoldne, in stane z ^Gospodarskim Ustom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto.......gld. 6—
pol leta........»   3—
četrt leta.......»'  1*50
Posamične številke stanejo <> kr. Naročnino snrojenia uprav ništvo v Gosposki ulici Stv. 9 v (loric: v »Uoiiški Tiskarni* A. GabrSčok vsak dan cd S. uro zjutraj do »J. zvečer; ob nedeljah pa od ¦J. do 12. ur..?. Na naročila brez doposlaiie naročnine se ne oziramo.
»»PRIMOREC*1 iritifj* neodvisno od «SoJe» trikrat mesečno iti" sune vse leto gld. 1-20.
cfJ.n-3. irs «Primorec* se prodajata v Goriei v to-bakarni Sehvvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulifi; — v Trstu v tobakarni Lavronoič na tfu ii<;l!a Casenna ia Pipan v uHci lWe della Fabbra.
SOČA
(Večerno   izdanje).
Uredništvo in odnravništvo
se nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v IL nadstr.
zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11.
fJ.o 12. ure prodpoldne.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se posilimo le upravništvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravnistvo.                _____
Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstali, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat (i kr. vsaka vrata. Večkrat po pogodbi. — večje črke po prostora.
Naročnino iu oglase je plačati loco Gorica.
»»Goriška TIskarna« A. Gahršžek tiska in zalaga razen «Soče» iu «Primorea» še -Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obseZnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. _ ™Jwm<a»-Be-ia5tmijo-p~20Tarrp^^tfca.""~
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog" in narod!
<Gor. Tiskarna* A. Gabrščck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Osamosvojimo se!
,S I o v e n e c* jo priribi"il v svoji 66. Številki od 2\. 1. m. i/, peresa „ls Irana* zanimiv članek, kako nam treba vodili na*i* javne zuvode,
K«-r tudi v naii deželi rastejo razni zavodi in zadruge, velja oni članek iz Isdre mututis mutaialis tudi za nas. Kvo ga :
Ako ji? resnica, da trinn^lvo rodi spoznanje pri onem, proti katerei.-ni je ohnvfno, tedaj ne mora zgodili tako v Istri : iz mnoštva, katero tlači nase ljudstvo v tej Južni pokra,trii, gospodarš:d in puliti-ki, se n<ora poroditi kouečno spoznanje ljudstva, da tako ne gre v, .'¦ daljo, in da .-•• je trelia otre-I * i ti. trinogov popolnoma in -topiti h v s a-.'iorAtie dotike l njimi. V t«ti» spoznanju pa «»• mora tudi porodili misel o sredstvih, ki pripomore/1 »to popolne osvoboditve i/. lujih okov. Ta sred-tva M> pa jedilio !e gospodarska 'združevanja in ustanovitev potrebnih kieditnih zavodov, l.e potom lakih zahiiov je mogočo, da se na*c ljud-tvo osamosvoji, v kolikor jo to tem polmn mogočo!
Z   tM.irtuvdvijo   Kmetijskih   /adrug   in malih po-ojilnh    s,,   bode dalo   ¦'.«•   marsikaj i'm.-ei*i, ake. bodo M" dobro potovale.   Zd:ij naslaje vprašanje, ki ni va/uo š.otto'/a M to, marviv   za   \Ksk kraj, kjer   se   nahajajo taki zavodi, vprašan/- o v odslvii laki h z a-vinliiv   i r»   zadrug.   Izkušnja m"i, da je pri takih zavodi}', vse odvisno od natančnega m ve.-tteva go-podarjenja,   od   ločnih  raču-nov  in   pridu* ga  dela.  Ako ni !ega, je ves trud zaman. Že v naši o-reduji  domovini je opasuo, ako «e pojavijo sta javni upravi  ue-dostatkt v j.'0-pi'd.ir-lvu, na-iedki   so   Vedno ver ali manj žalostni in »iMidepoln: za upravo samo, — kaj pa, ako   .se  pripi ti   kaj takega j na naših narodnostnih mejah, kjer pnzi uaA 1 sovražnik na vsako priliko, kako hi nas ohlaiil ; iu   nam   škodoval   iu   sam   ss-be   okoristil v i sai'*»jih,   da   b;   pri na* n>- \>:'.>i  v.-e v redu. ¦ NVprusUv   u-'   /'a da   na it», da  :e pri  njun '. vse   ie   u.r.v>'«> Ctl^je v tem   <-.\iu, uiarv« f ' on g>da ;* dino n,: tu.  kako   Id L*';esei svoj < srd nad  rtaa:;, m ke IV . ton k.i. tak' r'a ":o?jc, : kakor <'e   vidi.   da na nacš ja\ut.s'.i ni kaj  \ tidii? Aa  na- Le   tuV   iz.ku-nje, da n;oramo i baš- mi. katerim mora  I nt?   n«-!ztaerno v-iiko \ za v?.iko doiaaro pr;.h.'b.!"V, skr!j»di  z  \<vuA j
MARCO  VISCONTI
In možnimi sredstvi za lo, da to, kar smo si s težkim trudom pridobili, tudi obdržimo in ne pustimo, da s-e nam zopet iztrga iz rok? Te izkušnje -nas uce, da moramo vse naše delo imeli vedno v najvzornejSem redu in da si v tem pogledu ne smemo odpustiti ničesar, ako hočemo, da nam nasprotnik, kateremu pada vse dobro samo ob sebi v predpasnik, ne očita n e z m o ž n o s t i i n n e z r e 1 o s t i v gospodarskih in poliliskih rečeh.
Kjer koli smo mi na javni upravi kake občine, ali kjer koli si zasnujemo svoja gospodarska dni-Mva, m o r a bit i n a s a prva skrb, da si uredimo praktično, izurjeno vodstvo, t. j. uradnike ali drug.; osebe, ki bodo razumele vodstvene posle.
Ako ustanovimo še potrebnih svojih posojilnic, bode treba, da imamo ljudi, ki poznajo knjigovodstvo in ki so ob enem zvesti iu zanesljivi ljudje. Toda v tem pogledu imamo tu svoje križe. Ni vedno ljudij v deželi, ki bi bili izvežbaui v teli poslih, in ljudij, ki bi znali voditi take javne zavode. Zatorej hode treba poskrbeti za naraščaj v tem pogledu. Prav umesten je bil torej nedavno lei m nasvet v nekem primorskem ledu, da bi se osnovali nekaki kurzi za pouk v knjigovodstvu in da bi se takih kuiv.ov udeleževali priprosti mladi ljudje s kmetov.
Take mladeniče bi se dalo izuriti v potrebnem knjigovodstvu in ti bi bili potem prav iv.borni za porabo v domačih gospodarskih druMvih .n tudi ne tako dragi, kakor vnanji uradniki. Sploh pa jo potrebno, da se .Slovenci (udi kot kmetje začnemo pečali z računovodstvom, saj lo zahtevajo že moderne potrebe. Ako pa se začne po Slovenskem sploh gospodarili potom združevanja, kar bode najkrepkejVi zaslomba našemu gospodarskemu obstanku, tedaj je računanje že samo ob sebi naravna potreba. Zalo hi se da!o ltasvr-tovati, naj se povsod za kmetijske okraje piičuo prirejati ko i^ovodslveni kurzi in poduk o praktičnem raf-unov-jd-lvu, ker Jo bode podlaga na-emu bodočemu go-po-darjenju. Kjer oliMoji pogoj za zasnovo gospodarskih diu-bv. bodi.-i že kmetijskih za-diug ali kreditnih zavodov, povsodi snnra biti drugi glavni pogoj ¦ r e s rt o I: n j i-g o v o d s l v o !
llodisi da >¦: ?a nas t?rcde ,*o-*podarske
razmere v tej ali oni obliki, resnica je, da bodemo potrebovali in morali imeti takoj pri rokah izvežbanih ljudij za vodstvo uprave.
Poleni, ko stopi vse to delo v aktivnost, potem se le uvidimo, kaj je bilo prav ali ne prav.
Govorimo, pišemo in mislimo ter puščamo, da „delajo" drugi že nad dvajset let, zdaj uresnifti m o konecno svoje misli, da se ne bode reklo pri nasprotnikih: Slovani so za besedovanje, za medsebojno pričkanje in očilanje, za delo pa niso!
(aauek obsega gotovo veliko, kar je vredno upoštevanja za liste, ki so pri leni prizadeli.
II vitla Mogu, da se je začelo živahnejše gibanji: v primorskih pokrajinah, gibanje, ki nam rodi na gospodarskem polju zavodov, ki so v haselc našemu prebivalstvu, ker ga vežejo na so ter branijo — pred l u j i m i!
Ali v tem pogledu je potreba še veliko storili, dasi se že dela, kajti gospodarsko polje pri nas je baš jeden izmed najglav-uejših činileljev, po katerih se — o s a m o« svoj i »no!
DOPISI.
Iz Komna, 21. marca. V nedeljo (19. t. m.) smo čitali v dunajskih novinah, da bode v bodočem tednu velik preobrat glede vremenskih prememb. hi zares že v nedeljo popoldne se je oglasila tetka burja, katera je nam začela doprinašati belo zrnje v podobi malih zmrzjenih krogljic. Po noči pa je začelo hudo snežili in padale so snežinke take velikosti, kakor bi berače trgal. — Ta dan 20. t. ni. — je bil zadnji zimski dan in donesel nam je obilo snega! Celo zimo ga ni bilo v nas, izvzemši tam gori visoko na (laviiu, a sedaj, zadnji dan »zime, se je bolela t;t skazati, češ, da še lahko gospodari ! Letošnja zima jo bila do sedaj prava pravcata pomlad, kajti cvele so vijolice, Iro-benlice, zvončki in druge pomladne cvetice. Iu - kos, ta narodna ptica, je delal gnjezdo ter prepeval tam nizko v gaju ob solnčnem zatonu. Pa sedaj kakšen — preobrat? Zemljo pokriva bela plahta; zdi se nam da smo v Sibiriji! Prav je tedaj prerokoval dunajski observatorij, ki nam je že naprej napovedal velike vremenske  premembe, kar  se je ludi
Z«;oI»OVlNsKI   KOMAN
-'»a'.;ari:ki napisal ZTcmmaco 6ros:i.
Mladi Urnontin se ji* ozrl po nud-vUuiikovom dvomi, in ko je ugledal na oknu i:fof:i nttorina in Hh-e, jih je pozdravil z ichkini priklonom glave. Potem je pogleda! v svojega očeta, kateri jo bil omli za njim, in ta pogled je znadil: prepustite meni vso skrb, nič se ne bojte.
Trobec je zatrobil poslednjikrat» in bojevnika sta si šla naproti, stopaje umerjeno in varno : glavo sta si branila s ščitom in nad tem sta z vajeno roko sukala kij.
Ko sta si bila na sredi bojišča tako" blizu, da sta se mogla že napasti, je Ramengo razkoračil svoje žilave noge, potegnivši jedno naprej, nagnil nekoliko život nad desno stegno, ter takd utrjen čakal, da ga nasprotnik prime.
Lupo ga je jel skušati  od raznih
strnnij. sukajo so ofculo njega. A uni, vujoji boju /.o z mladega, je sklenil, da hoe»» najprvo utruditi svojega protivniku, ki je kazal toliko mladeniskega ognja. Zalo je, vedno obrnjen pi di njemu, lo odvraf-al udarce bodisi s kijem ali .s šeitom : in delal je, to tako sprotno, ter kazal so pri tem tako miroega, kakor da bi to zadevalo njega. A v trenotku, ko mu je Lupo neprevidno meril neki udaree, in je pri tem svojo desno stran nevarno razkril, je porabil hipoma priliko in bi ga bil tako strašansko zadel, da bi mu bil rebra polomil, če bi ne bil mladenič urno kakor maček odsko-čil. Tik pri koži je zbreneal kij, a ubogemu Ambrožu je zatrepetalo srce, in obraz mu je prebledel kakor mrliču.
Za množico, ki je bila naklonjena Limontinu, je bilo to slabo znamenje, in ona se je jela hudo bati za svojega ljubljenca. Prebita pogibelj je napolnila mladeniča s srdom in stidom. Zagnal se je tem silneje v nasprotnika, ki se je moral sedaj umikati, in je izgubil poprejšnji mir pri obrambi, ker so udarci padali nanj takd gosti, da so bili Še za okd, ne le za roko prehitri. Vendar je bil toliko pazen, da je mej vednim od-
bijanjem ujel trenotek, ko so je Lupo slabo zavaroval, in mu jo ukresal drugi udarec, ki je zadel ščit ravno po sredi, iu ga razbil. Lupu je roka skoro omrt-vcla, in razbit ščit so je povesil po nji. Takoj je odprl pest, in spustivši jermena, vrgel na tla ono iierabljivo odbojno orožje. Prijel je obupno kij z obema rokama, dvignil ga visoko n«*4-.'. glavo, in z vso močjo zamahnil grozn udara*, naperjen proti glavi svojega nasprotnika. Ta so je sicer urno pokril s ščitom, a trdna gorjača je zadela nanj s trko silo, da ga je pa Ščit strahovito udaril po črepinji, in ga popolnoma cmamil. Zašumelo mu jo v ušesih, stemnilo se pred očmi, kolena so mu zadrh-tela, omahoval je kak trenotek, a potem se je zgrudil kakor mrtev na tla. Toda, bodisi da mu je naravni nagon velel varovati glavo, bodi da je tak<S nanesel slučaj — se je zvrnil na levi komolec, na kateri se je poveznil ščit, a njegova glava je prišla na pločo, takd da se ni dotikala tal.
Ves čas bojevanja ni bil Lupov oče obrnil očij od svojega sina, spremljal vsako njegovo gibanje z izrazom obraza in kretanjem života. Ko je videl, da mu
resnično zgodilo. Zato pa tisti, ki govoriti kaj ne ve, „o letnih Časih kroži" — je pisal znani slovenski pesnik.
Včeraj smo imeli —- novačenje! Le težko so naši fantje iz raznih oddaljenih vasij prihajali, da bi oddajali svoj »krvni davek«, kajti vreme je bilo silno slabo. Vkljub temu pa so došli vsi fantje na nabor; še celo fantje iz sibirskega Stijaka so došli; damo Nabre-žincev ni bilo, ter so komisiji brzojavili, da zbog slabega vremena ne morejo priti. — V vojake so potrdili 66 „fest fantov od fare*. Ako bi došli še Nabrežinci,  bilo bi jih veC.
Popoldne se je vreme zjasnilo; milo solnftice je zaCelo sijali. Sledila je mrzla in jasna not, sneg je zmrznil po tleh in nadejali se jo bilo lepega prihodnjega dne, kajti npratika" kaže prvi pomladanski dan in poleg lega drugi dan — novačenje! A kaka prevara 5* — Stoprnv danes hudo sneži, kakor bi berače trgal. 3 .ko težko je fantom dohajati, oddajat svoj — »krvni davek* ! ~» Pa vendar so prišli. Vreme nam je pokvarilo oba dneva novaCenja in tudi prvi dan (20. t. m.) nam jo pokvarilo običajni semenj sv. Jožefa. — Tako so imeli mnogo škode trgovci in krCmarji. — Pa naj bode! Sneg nam je sicer pokvaril oba dneva; pa morda nam je kaj koristil v poljedeljskem zmifiiu, kajti: „Die Gaben kommen von oben herab in ihren eigenon Gestalten" — je pisal Goethe. — In s tem rečeni: Amen. —•
Izpod Oavna. V Kamnjah se je osnovalo dne 12. t. m. veteransko društvo ter si izbralo svoje načelstvo — odbor.
To društvo je tretjo, ki se je v kratkem času pri nas ustanovilo.
K ustanovil.' veteranskega oddelka si je največ prizadeval g. Anton Vodopivec, tuk. mizar.
Prvi dan svojega javnega nastopa dne 19. t. m., dan cerkvenega shoda, se je skušalo po mogočnosti proslaviti,
V to svrho so se združili kamenski s črniškimi veterani, ter se skupno udeležili glavne službe božje.
Radovednega ljudstva se je sešlo nenavadno mnogo pri vsem slabem vremenu.
Počastil je društvo g. predsednik veteranov iz Gorice po svojem pooblaščencu g. T r o š t u, za kar se mu izreka topla zahvala.
uni meri kak udarec, je stiskal glavo med ramena, krčil in krivil se ves, da bi ne bil zadet, če je pa sin udarjal nasprotnika, je upiral noge ob tla, stiskal x vso močjd ograjo, na katero je bil naslonjen, ter spenjal se krišku, kakor da bi hotel dodati udarcu moči. Ko je nazadnje videl Ramenga stegnjenega po tleh, je dvignil oči proti nebu ves omam-1; n od veselja.
Takrat se je zaslišalo vpitje, mogočno kakor grom na nebu, in oče, pijan od radosti, se je naslajeval hvale . in slave, ki je donela sinu od vseh strani j,
Odvetnik Garbagnate, ki se je bil vrnil z mostovža v gosposko sobo, jo med tem vprašal Ottorina: «Kaj se vam zdi, ali je Ramengo mrtev ?»
«Kaj še! Res, da mu teče kri iz nosa in iz ušes, a to je malenkost, le omama, katera hitro mine*.
«Bo treba torej povedati Lupu, da mora položiti njegovo glavo na gola tla, sicer bi utegnili zavijati, da zmaga ni bila popolna, tedaj neveljavna*; Postave so namreč priznavale zmago v dvoboju po božji sodbi tistemu, kateri bi glavo svojega nasprotnika do tal upognil, ali pa ga zagnal iz ograje.
Pri skupnej mizi se je nazdravljalo na j razne merodajne faktorje in razgovarjalo mar- j sikaj važnega in spodbudljivega.
Kako nas je presenetila ločitev, ko smo krog in krog gledali snežno odejo   —  zatr- I jaje si, da to ustanovljeno društvo nima po- | zebsti in zaspati  pod snegom   — v to Bog pomagaj!            __________                            j
Domače in razne novice.
Imenovanja   In prcnieščenja.   —
Minister za pravosodje ie premestil sodnega pristava Viktorja Devetaka iz Pulja v Gorico, ter je imenoval avskultanta Jurija Gorazza adjunktom vBuzetu.Pristav Josip 6 en t i 1 i je imenovan tajnikom dež. sodišča, a kontrolor v kaznilnici v Gradišči, Fran Nadastinjr upraviteljem možke —kazniiniccTTr Steinu na Niže*Avstrijskem.
Tajnikom obrtnijske in kupčijske zbornice v Gorici je imenovan Anton Bi-siach. Na razna vprašanja, če zna slovenski, povemo, da kakor čujemo, g. Bi-s i a c h zna tudi slovenski!
Kdo bo deželni glavar? — »Cor-rjere* po drugih listih pripoveduje o spomenici, da goriški slovenski poslanci so poslali ministtrskemu predsedniku spomenico, ter dostavlja, da zahtevajo v njej za deželnega glavarja Alfreda grofa Coroninija ali pa dr. Gregorčiča! BGorriere* pravi: nič drugega ne manjka, kot še to!
Mi rečemo: Naj bo deželni glavar ta ali ta, — kriza v deželnem zboru se mora rešiti tako, da bo isti sposoben za delo, da se bo v deželnem zboru in odboru delalo nepristransko, za vse dele dežele jednako, ter da niš deželni zbor ne bo več — karikatura! — Da pa pridemo do kakega reda, to doseči, je poklicana v prvi vrsti — vlada!
„A<lriatische Post" 6. številka izide danes. Kakor vse dosedanje številke, obsega tudi ta mnogo zanimivega gradiva. Rojaki, podpirajte jo in zahtevajte po kavarnah!
Mesto notarja v Gorici — razpisano. — Notarska zbornica tržaško-goriška razpisuje po smrti dr. Della Bona izpraznjeno notarsko mesto v Gorici. Prošnje je vložiti do 7. piih. m.
Svojčas smo že povdarjali, da to mesto mora dobiti Slovenec, ker laških notarjev je že tako dosti, in ker s slovenskimi strankami naj uraduje Slovenec!
„ Beseda" slovenske čitalnice v Gorici bo jutri zvečer. V zadnji številki smo priobčili spored »besede«, kateri je deloma različen od koncerta ženske podružnice sv. Cirila in Metoda. Spored je bogat, in kakor so bili obiskovalci l'onccrta zadovoljni z umetniškim vžitkom istega, tako bodo tudi jutri.
Ker čitalnica vedno bolj skrbi za svoj vsestranski razvitek, kar jo stane mnogo denarja, so dohodki le „besedeB določeni, njej.
Namen, kakor tudi vžitek, ki čaka p. n. občinstvo, privabi gotovo mnogo njih jutri zvečer v čitalnico, in sicer iz mesta, kakor tudi iz okolice.
Profesor Nnssbaumer in slovenščina. — G. dr. Roj i c je sestavil dijaku na luk. gimnaziju slovensko spričevalo o bolezni, v kateri ga je zdravil, ker je dijak Slovenec, in ker se g. doktor drži načela, izgotavljati spričevala v onem jeziku, katerega se poslužuje bolnik. Dijak je prinesel prof. Nussbaumerju spričevalo, katero pa rnu je zavrnil, češ, naj prinese — nemško!
Zdravniška spričevala v slovenščini sprejemajo vsi zavod: in vse oblasti, samo prof. Nussbaumer ne!
Proti takemu postopanju v naši dežeii moramo protestovati ter pozvati poklicane činitelje, da nauče g. prof. spoštovati slovenski jezik, kakor mu tiče. Na Tirolskem lahko zavrača slov. spričevala, na Goriškem pa ne.
V ostalem pa so se storili potrebni ko- J raki, da preide g. profesorju veselje, zavračati slov. listine!
Uljudnost  v ženski  bolnišnici.   --
Poročajo  nam:  Pretekli  teden je  šla neka bolna Slovenka v bolnišnico;  spremljala jo je prijateljica. Ker žena ne zna italijanski, je v sprejemni sobi govorila slovenski, ali glejte, | tu so bolno ženo zmerjali s „šklava«, spra- j sevali, kje ima otroke v šoli itd.                    J
Komu je to podobno? Nikomur drugemu, kot »aviti colturi!"
Mirodilnica. — Zadnjič smo že naznanili,  da v Tržni  ulici  tik sadnega trga se odpre  nova — slovenska  mirodilnica. Doaedaj je nismo imeli, in da smo je dobili, J to znači na trgovskem polju v Gorici za nas korak naprej. Lansko leto smo v listu ope-tovano omenjali  potrebo slovenske mirodil- j niče,  no,   končno smo jo  vendar le dobili, j Italijani  čutijo  pomen  te nove mirodilnice, j zatd so bili uprizorili, ko je še ni bilo, pravo 1 gonjo proti njej, tako da jo je bilo  mogoče odpreti   še  le z dovoljenjem  višje pristojne oblasti.                                                             j
Zato pa pričakujemo, da zavedni Slovenci v mestu in z dežele bodo podpirali novo slovensko mirodilnico, ker ista je preskrbljena z vsem, kar spada v to stroko I
Torej: Svoji k svojim!
Sneg. Se ni bil skopnel sneg, ki je zadnjič padel, že se je oglasil drugi. Včeraj je snežilo zopet v Gorici, bilo je mraz, po noči je zopet močno snežilo in danes ima Gorica lice prave zime!
Po gorah okoii je veliko snega, povsodi, kamor pogledaš. Vsled lega je zavladal tudi zimski mraz, in tako imamo ta leden pravo pravcato zimo, dočim smo imeli pretekli teden lepe, tople spomladanske dneve.
Porotne obravnave. — Obravnava proti M a r t i n o 1 i c h u radi goljufijo, ki je bila pričela v sredo preteklega tedn.*\ se skonča še le danes. Zasipavanje mnogih prič, čitanje raznih pisem in listin, posebne razprave o vseh točkah zatožbe. je ot./avnavo zavleklo tako dol?
Italijanski lisu poroč-VJ na (<0,L° '" *'-roko o tej obravnavi ter se prav pridno ba-vijo s „s t g n o r o m" Martiuolichcm !
Laška sodba o »Hlarameo". — Slovenec se je nahajal — ni še dolgo od tega | — v odlični  italijanski  družbi na ulici. Go- I riški Italijani so prepevali „Maranieo", katero pesem je slišala  družba. Odlična laška gospodična  se je  čutila ob  tej   »pesmi" prav neprijetno  zadeto   ter je   rekla:   f.i   un ri-brezzo sontire quosto canto, in primo luogo c h o  i n g r a n d i s c c i 1 f u o c o g i u a r-d e n t e f r a le d u e n a z i o u a l i t a q u i v i v c n t i. i           Vemo,   da  je   tudi   med goriškimi Ita-
lijani   Še   vedno   nekaj  ljudij, ki sodijo pravilno, kako treba  delali  in postopati v Go- j ! rici, ki se  ne strinjajo s hujskači proti slovenskemu narodu!  Gorenje  dejstvo nam to jasno kaže, ali kaže nam še nekaj  drugega !
Politiška oblast brez pomisleka dopušča Italijanom, da smejo peti po ulicah | prosto, kakor hočejo »Marameo", pesem, ki | je naperjena proti Slovencem! Morda tej po-I litiški oblasti celo dopade, da se poje pe I sem, žaleča Slovence v Gorici — vsaj imajo zopet nekaj posla! Svoj čas smo rekli, da „Marameo" je nova past, v katero naj bi se lovilo Slovence v mestu ter so jih vtikalo-v luknjo o priliki raznih rabuk, katere bi na- r stale baš vsled petja „Marameo" po mestu. Kri ni voda, in zavre, kadar se jo razdraži! I Toda Slovenci srno potrpežljivi in ta po- j trpežljivost se kaže tudi sedaj, ko se tako pridno prepeva »Maramco !B Italijani izzivajo s to pesmijo, kjer se da, največ seveda po noči, po tej pesmi pogrevajo vedno iu vedno bolj „il fuoco gia ardeutc fra le due nazionalila8, in napadajo Slovence. Zadnja izzivanja in napadi pa so bili spravili v luknjo (in najbrže tudi ob veselje, še dalje izzivali)
vrže ven iz bojišča. Nagnil se jo torej nad njega, ter ga je prijel čez pas, zadel si ga na ramo, in stekel ž njim naokrog pri ograji; nazadnje se jo vstavil, velel ljudem, ki so bili pred njim, naj se ognejo, in kakor bi so vrglo vrečo žita, tako jo vrgel ven tistega grdina, ki je zadel ob noge vojakom in drugim gledalcem.
Množica je ploskala in klicala : -Živel Lupo, živeli Limontini!« potem pa so je počasi jela razhajati po majhnih ulicah, ki so bile tam okolo, in se je kmalu skoro popolnem pozgubila.
Gospodje pa so se zbrali okoli Tre-macolda, ki se je bil prelevil iz duhovnika zopet v glumca. Naprosili so ga, daje zapel 1 as ta vico, katero mu je bil prej grof Del Balzo s svojim prihodom pretrgal. Ta pesmica je tačas slovela ob Comskem jezeru; pravili so, da jo je bila zložila v ječi rezzoniškega gradu neka kno-ginja, katero je bil zaprl tja njen ljubosumni soprog, da bi gladit poginila.
Mi jo podamo  svojim bralcem o priliki, ko jo glumee zopet zapoje, pa I ne v zabavo kakor sedaj. j           Ko je Tremacoldo končal, sta odšla
I grof Del Balzo in Biče, katero je bila
l — par Italijanov! Slovenci se drže taktno ; če J potreba reagovati, reagujejo, se branijo, drugega  nič,  dočim  Italijanski baš vsled »Ma-rame*a" nastopajo izzivalno.
Da, namesto Slovencev je bil spravil »Ma-rameo" baš par Italijanov v luknjo iu v preiskavo. Past se je obrnila ter ujela tiste, j katerim ni bila nastavljena! — In tako se i utegne v tisto past ujeti še marsikdo, ki je J kriv, da se sme prepevati proti Slovencem I v Gorici pesem-izzivalko! j           Italijani razumejo prav, in dobro se jim
zdi, da smejo s pripuščenjem e. kr. politiške oblasti peti pesem, ki izziva Slovence, in tako je razumela tudi ona odlična laška gospodična to reč, kar je popolnoma umevno, — ker drugače je sploh ni mogoče ttntett!
Da, da, ta pesem litijska očitno in I javno proti Slovencem v Gorici, ter neti še j bolj ogenj, ki gori med narodnostima, tukaj | živečima, in da je hujskanje današnji dan I hujše, kot poprej, na tem so pred vsem v prvi vrsti krivi tisti ki dopušča-I jo, da smejo Italijani prosto z ono [pesmijo žaliti Slovence v Gorici ter jih poditi iz mesta!
Naj se prizadeta gospoda malo potrkajo na svoje junaško pr.-J, pa naj pomislijo, če je   njihova ve.-1  v  tem  pogledi; — čista !
Ne rečemo nič več, n<-go samo to. da obžalovanja vredni slučaji napadov in izzivanj v Gorici se baš vsled „Maramea" munže —- in koga zadene krivda radi tega v prvi vrsti?
Niim je do lega, da ne prihajajo ljudje v nesrečo, ne ti ne oni, ali pot v lake nesreč«! je po zadnjih ponočnih dogodkih odprla! Ca voh nt oonsules !
Za zidanje novih uradnih poslopij j nahajamo v proračunu za tekoče leto med drugimi to svote : za sozidanje poslopja za okrožno sodišče v G o rici (-. obrok) gld. ;">0.000, za novo jm.tično po-lop;e m jetriisnieo v Trstu {2. obrok) gld. '.»."».OOO. Za nakup zemljišča za uradno poslopje v S o ž a u i je postavljenih v proračun gld. 7.400.
6 nesreči preč. j,'. Itrallnr smo dobili poročilo iz peresa g., ki je bil ob nesreči na licu mesta: iz i.-loga posnemamo to-ie: .Prečaslili gospod kurat Al. It r a M n a I je že lansko leto v pi-vcličanjo sto vnos li j vstajenja na Velikonočno nedeljo zjutraj napravil razno umetne ognje, iu je letos želel še bolj povzdignili lo slovesno*!. Zato jo že v soboto, za njega l.ko.'»sodopolni dan. začel pripravljali .vizuo snovi, v to sviho potrebne. Ivo jo 'pa tolkel v kamnitem mrlaln z v-lezuim baloni klor-kali z dr-.gimi primernimi snovmi, je nastala strašna eksplozija, ki j" raznesla kamen na drobno koščke. Sledovi odlelelih ";osov so ua raznih, več kol (1 — S krajih. Okna so razbita v kuhinji vsa, kuhinjska oprava jo tudi več ali manj poškodovana. Gospodu kuralu je odneslo levo roko za pestjo, kosce prslov jo odue.-do celo skozi okno; desna roka je tudi zelo poškodovana, I po životu ima voč.e n manjše rano. Kl.uči, katere je imel pri sebi v žepu, so bili eden na tri koso, drugi na polovico prelomljen. Telovnik je vos razdrapan in ožgan, v žepu je bila ura, ki je se tekla, verižice pa ni bilo nikjer vpč, najti. Gospod kurat je kazal oh-'"iudovalno srčnost in mirodušuost pri vseh najgrozovitojših bolečinah, katero bi po njega lastni izjavi ne privoščil samemu pekleušiVku! I Pri popolni zavesti je bil ves čas, celo s.itn se je pobral s tal. šol v vežo in se v-edel I na slolico.
j           Hitro so poslali po g. zdravnika   v  Vi-
pavo in v Ajdovščino, in p« duhovno pomoč v Smarije. Vsi so prišli kolikor mo/.tso hitro v pomoč ponesrečencu. Go»p'> ia zdiavnika sta rano ščitila in obvezala l-r .»h odločila, da se bolnik prepelje prej ko p;--; v hi<;-nišnico v Gorico. Proti več. ru -o o ipeljah dragega gospoda Lojzeta ležko»:;irtno ranjenega v Gorico, kamor ga j.e»prvmilg. vlrav-
žalostua pesem do soiz ganila. Odšlo je še mnogo drugih vito/.ov in gospa, iu ostala je v dvorani le še majhna družba.
• Slišiš-, jo dejal tedaj Tromaroldu, nekdo, sedaj pa bi rudi slišali tisto pesem, katero si zložil nedavno, ko so te bili ujeli tatje, in so ti hoteli žepe iz-cistiti .
i še kako .so hoteli-, je odgovoril Tremacoldo, zaplenili so bili že tisto malo, kar imam na svetu, iu zdelo somi je, da bo velika sreča, če mi puste le glavo n:ul rameni .
^ Kako je bilo torej 'i*
¦Glavarja tistih poštenjakov je prijela muha, da je hotel slišati, kako znam peti-.
«In ti si mu ustregel, kaj ne 'i»
c Pa še kako rad. In sem hitro zgo-tovil pesem, katera mi jo rešila imovino in povrh donesla še štiri zlate».
«Zapoj jo ! zapoj jo!»
«Naj bo torej*, in spremljevaje na tamburico je začel poti:
Naj bi ti rada videla najmilejša gorska deklica! sveti Nikola te očuvaj biričev in obsodbe 1 a ti pusti revnemu glumeu njegovo tamburico in culo!
nik Ajdovski. Odpeljali so ob enem tudi služabnico, ker je tudi ona težko, vendar ne smrtno ranjena. Milo se je nam in vsem Ga-bercem storilo, ko smo vzeli slovo od pre-blagega gospoda kurata, ne vedoči, če se bomo še kdaj živi videti. Bog mu podeli zopet okrevanja !•
Visok gost v Postojni. — Iz Postojne nam pišejo: 22. t. m. je prišla z opoludanskim vlakom iz Divače v Postojno ineognito nadvoj-vodinja"Gizela z Bavarskega. Ker ni bil naznanjen prihod, ni bilo na kolodvoru drugega voza, nego oni hotela ogerske krone in to vsled previsokega snega in slabega vremena. Načelnik postaje je hitro telefoniral po drugi voz in je naznanil ravnateljstvu jame o prihodu visokega gosta. Med tem časom je prišel voz iz velikega hotela in je odvel do jame najvojvodinjo in nje spremstvo. Ob 10. in pol uri zvečer se je odpeljala nadvojvo-dinja z brzovlakom na Dunaj.
Državne podpore za našo deželo v proračunu za tekoče leto. — Donesek za izdelanje cestnega omrežja ob meji med S o č o in I d r i j o v okrajih: Gorica, Gradišče in Tolmin (I. obrok) znaša za 1. lhiV.J. gld. 10.000. DonesiV za gradnjo mo»la čez potok Suši <: a na potu cesto, ki pelje od Kranjsko moje pri Sk< ttjih v liazovieo pri Trstu v okraji .sežanskem (I obrok): gld. 1000. Donesek za izdelanje okrajni' ecsle S t a r o s o I o-H r o g i u j s stransko cesto v h o g j e, potom v usiguranjo okrajno testo, ki peijo od koroške državne ee.»te v T o I-in i n, v delu, stoječ*.m na lovom bregu Sočo tik Soškega mosta, ter za popravo cesbf po Ua^ki dolini med (»rahovom iu Hudo-j n ž ti o v tolminskem okraju (II. obrok): /Id. iiOOO. Za po; ravo koroške državne ee.»le med Dosklo iu Kodežem (km 7,VN do HVTii) v okraju goriškem (II. obrok) gld. ¦IfiOO. l»on'\sek za izdelanje ceste po branilki dolini v okraju goriškem 'III. obrok): gld. 10.000. Z>. preložitev konSke državno e>-»(.e mod Kobaridom iu Tr no v e m KU\\ 1 |0\S do 115-ii v okr. tolminskem (lil. abrok) gld. sJO.000. Donesek za izpeljavo vi>A>-po levom bregu Soči.« vid K a u a l a do potoka VogrSčka v okr. goriškem (IV obrok): gld. !O.OU0. Donesek za izdelanje ceste po Trenti od Sočo do ISaumbachove koč- v okr. tolminsko m (IV. gld. ::000. Za popravo koroško državne ceste tneil Klavžami iu Pr-de!om v tolminskem okraju, katera je bii.t leta I MM. na več delih vsled povodu ji razdrta, /iia^i IV. pri»pe\ek gld. 5.7(H). Donesek za nadaljevanje delnih regulacij Sočo in Torre v grad i »k o m okraju (Vil. obrok): gld. "»000. 'O.i se i/del.i državna cesla po Idrijski dolini od V s-n i k a pri <'Jigiuju cd) koroški državni cc>ti čez S-. L u c i j o in / e l i u do Idrije ni Kranjskem, v okr. tolminskem iu l"ga»koin. je določeno (Vil. obrok) gld. 10.000. Don^u-k za izdelanje oe»te po i! a » k i dolini v {Wlu od Hudo ju/, no če/. Podbrdo do kranjske mejo v okr. t o i m i n s h e m (X. obroki znaša gld.  1S.IHJ0.
Iz Tolmina nam pi-ejo:'Dopis i/. Tolmina, opJMUk* v ceuj. .Soči" z ilne 21. marca t. f. »t.'v. -2.1 občni zbor .S a d j a r-s k o g a d r u š t v a" v Tolminu, ter omenjajoč delovanje nokojih odbornikov, sta izpuščena gotovo 1», po nevednosti g. dopisnika dva gg. odbornika Štefan Dožič i/. Podmolca-Klavv.e in Josip H a dali č /. Vole, koja .»ia ;:a druitvo neumorno do!.tvn;». K takemu obiš-neiiiii v»pehu sta tudi onadva mnogo pripomogla. V»a ča»t tu /alaala !
Novačenje, k »^povana: Na po/iv v 2-2. štv. ,Soče" u.t/u.isram ^ede^o: V vseh treh slaro.»5ii:h ra.'tMh'h {.-. :. !>7ti. 1>>77. 1N7S) je biie \p.:.».u;:h v tej oiičmi A2 m!a-di-ničov *.a nov.-.čfi:"«. Od teh je bilo v prejšnjih letih pn!r;i.:i-lj 11. ieto> pa '.¦, torej skopa; -2*) inaidet.i.Vv : od \2. ali od .11. rfo bilo !. k>» '.» v vo .ske potisnih.   Ni<0   »t.- pa
Rove/, jo biv/ zotnljo, }>v^/. hiš.-, brez ovonka. ima »aiu«'. to t.unhunVo in oulo, >. njima i»er >ivh' po svetu. O pusti revnemu ghuueu njegovo tumbu-rioo in <-uh» !
KoiikoU.ir i..; j,, v «r.»zdu pr-drn-mila slavčova pe>om ; tam je bv.al sam, s culo pod glavo, s tamburico polog sobo. Pu.-U i-ovnemu glumeu nj<-go\o tamburico in rvA^ !
On so vseda na oulo in prepeva svoje posini. spremljaje jih s tamburico: po trgih vzbuja smeh, po dvorcih pa zabava bogataše. Pusti revnemu glumeu njegovo tamburico in euloi
S tamburico pripeto eez ramo in s oulo na hrbtu je prehodil varno vse judejske gore in doline. Pusti še ti revnemu glumeu njegovo tamburico in culo!
Revni popotnik jo s tamburico in culo dospel ves upehan do gomile božje, poljubil tam sveti kamen, in tako spolni! obljubo. Pusti revnemu glumeu njegovo tamburico in culo!
Naj bi te  rada  videla najmilejša gorska deklica !  sveti Nikola te očuvaj biričev in obsodbe ! a ti pusti revnemu glumeu njegovo tamburico in culo! (Dalje pride),
Grof Del Balzo je slišal odvetni-kovo opazko, in ker je želel, da bi Li-montinom koristila Lupova zmaga, pa tudi ker se mu je nudila prilika, da bi se skazal čudo učenega, je zaklical Lupu, kakor bi se bil sam domislil, naj spolni postavno določbo. A komaj se je bil navžil hvale, katero mu je izrekala večina ondi zbrane gospode, se je domislil, kako" se je prenaglil, ker bi znal s tem priti v zamero pri opatu; in sam riog v6, kolikokrat > je pokesal potem, In kolikokrat mu je utripalo srce od bojazni zaradi tistega trenotka nečimur-nosti.
Garbagnate je bil pred bojem natanko poučil Lupa o vsem, česar bi moglo biti treba, da bi svojo nalogo častno in uspešno spolnih A ker mladenič ni vedel, kakih sleparskih razlogov se oprijemljejo zavij alci postave, je mislil, ko je videl Ramenga stegnjenega po tleh, da bi ne moglo biti nikakega ugovora proti njegovi zmagi. Zatorej, ko je slišal klic, naj bi Ramengovo glavo upognil do tal, je dejal sam sebi: saj leži tu kakor mrlič, kaj hočejo še? — Vendar da bi se rešil vsakega dvoma, se je domislil, da bo najboljšo, če ga
.... predstavili, ker je kakih 10 mladenicev V»uiJKi, torej recimo, da se jih je predstavo le 21 »« °d teh je 9 potrjenih, torej skora polovica!
V Kanalu se jo pojavil oslovski kavi Kakor nam poročajo, jo doslej umrlo ". icakih 30 otrok.
Kdo je oni samomorilce, ki se jo usmrtil blizu Prvaeiiie?? — Svoječasno <m>o poročali o tem samomoru, kakor so nam pripovedovali ljudje, ki hivajo v bližini Prva-Cine. Sumilo se je, da samomorilec bi bil «ieki' Gasser. V danes nam došli „Ed." pa iiitr-mo dopis iz Prvačine, v katerem dopisnik zatrjuje, da samomorilec mora biti kak Istran aji balmatinec, ker je imel pravi tip prebivalcev ob adrijanskenf^morjur-
Mož je bil v dobi od 00-00 let, srednje velikosti, dobro rejen, dolgih rujarih brk; jriavo je imel že gole Oblečen je bil v črno, skoro novo obleko ; suknjo je imel tudi novo, modre barve; čevlje letu" in nedavno popravljeni, srajco belo, lepo olikano. Imel je ustje črn, mehak, klobuk ter črno kolesarsko ,vpico, katero je pu že prej vrgel od sebe.
Nič Le ni doguuno doslej, kdo da bi },'.'. oni samomorilec !
Listnica uredništva.           Gosp. I. U.
v Iv.: Na Va*o dopi.Miico z dne TJ. murea < ip'ovarjamn, da smo prejeli v redu do-; m-!.uio svoto 3 '/A. — Hvala!
Radodarni doneski.
Za  „ Šolski dom" :
Ptvjelu je n.i^e upravn^tvo: G. Alojzij >;ekeij na P.rudarici pri Zadrti pošilja h '/A. :..(>to veiuM uniriej br«drauki ^ospej Koz.diji V.rir v Koiiiim. NaiiH"..io viMica na jrrob i .k. -gospe lio/.ah;«* ViCiC-. daiUji« žaiujuča r,,..tbiua ViOiO-Štrek-Ij iz K«»mn.i-Giirjan.*>kt> [n iild. ,So;ski'imi Dumu"-, 10 -gld. pa »iSluv. A ¦•jzijevisrn*. ¦¦¦ G. Avn-iM Kma(:¦•-¦ pri >./Lurn nabrala pri od!; •• :<¦ kom>Sai-j.i l .-'.•\i gld. In-M); {•!*•!». j -<- -.: darov.di r;.. dr. Trdier, kumi.-...r !,w;' tu • •.'•":, nad-,.-:uk Maru.-ič- po >> ^>i.. s. .p;.,; , i \ 'S.l^O.
\Vsela dru?.iwv«:-j'iči>li ii..'>^.J.! .;d. I\>0.
Zamorec v l'«'SI , >: mi ,;..  Uc ¦ JI. kr.
\  i:a^if-e   »Goriške « ¦:-,    ..  ¦    ,c   nanr.do  za
'-!:«.» zavode gld. -Vat.          V .-pomiti svatbi'
I. jUačeij in Zotije J'. ITkm.ir L•• Ii.pl. M. iz
>• -.stie   1   gi-t.    •   •    NVijtnkhVa    »Tita"   V   SJtO-::.:;;   prijatclj-kriM   -članka vsi h. tnh   stardt .'S1!?*   v Tolminu   na   dan h v.   .luMa -glil. Ti. >kuj.aj 't'.Ul «".|-i«J.
Razgled po svelu.
Nove   konferenci1  ministrov.            Iz
Utidinipe-.fi- pi«rm\i;n, da prihodu;] ti-di-n pride o/eivkt msm-t« r-ki pjvd-cdnik S /, i- S i na Dunaj, kjer l»» imel \,v kciriH-.-iir z u.iMmi mmii-tji sit k_.f! h:i .^Uiipna si-ja ol»-ii mini-s!.er-t' V   p.s.i  r<\-.srjr\iiu  pred-sed-ivom.
S/,eil voljen  poslaueein.          Uger>ki
mu;-l"t>;-.! ptv.Nidmk S/.e,! >¦ bi! Wcr,M i/.-\V./'»   pt.-.;auiem v Št. imlhard^MMii '.'kraju.
Kofoinaiiu Tiszt s<» voJsci podali r.anpmeo. kaft-ro prioi). ujejo vciiKovaradinki ii!iera!ui ii^ti.
Nemčija. Večinoma v>i vladarji m-m--kCii s.vr/.uih držav m> <.' izdavili pri ce-arjn pr>«h {emu, da h\ ra/.j.u-fil državni zbor, ker ni v>pri'_;<] \!adndi pred!"g za pumnozitt-v lri>kc)1.' pri voji^lvu.
Naslednik pape/n. ¦- VMed težke bo-', r.nš papeža Leona XIII. b.i\ij«> m- r.i/ni ča-...,,.... .,r , vprn;an;e:;i, k io bo.U- im-Sn."j ;-aj ¦ :. in ;ii;'w;i'H  -¦'• :m«'ii.i na ra.^ii !i"j~:h
"v«i k..rdi:ial-«\. 5 V k..!,i::(a:-lv:fi u.> ¦¦' _e s/.])ra;'.-
.   ::.-;.   iti   \Zfr.0i*   p.-i.ež.A..    im:,.:!!:     is:    v.-i-
!••
i *{e<«-i gr r.-k; >•' r a fina V a u-
:. :. -^.-  ka»- t:n.;;:.
Avstrijska osrednja vlada natii rava, '..'.-.-T i-t^kf. \,  .i.-t.i.. ti-t v~.iki n..(iti npora-
--.-:.•   ii,^t,;i-.5   z   Uger-kit.   V   n..-nr i t,.nm
>.tj m.  i:.i'.t- ui: r.i ni. tla >'.la>l! n.jgodla no
¦•; rai..!:_ ' se v.a r.ir.i   -da.<»   .-   t-:-a   p«Jo'.:'..
¦   r v k:r<''.a\:e.tii zbora   r;i   m:>!;li   ;.a   redno
V tiirerskeut dr/a v nem zhoru J.- tr-
¦g«.\it.>.ki ii!:iu-:» r j.iigia.ij:. da najaojš pri-{a-ira«,' k .'.j razvoj'(Si»r»i iu in.iusSri/' je .-ir.":.. ¦ >!n.ki)Wi»ya pc/.ika. Zt;c»Ij*a!i tivlia tii.h »r».biM- raziuvr.-. •— (»1« ,ie del.jv.skega vpra-.::i,a »• r.i:\«:„r_i-,;, tia >c j„K, jsi_t, r«-A;ti «. ;i;::.^d.i -e „'pn'.i:ij, opravičene želje na p^v-i ;._;j::.a:( '. irs.di naprav, kakor stn-kovna ^r/.n:»...z.n. s.e=ri duvan e tlela in zavarovanje proti   tel'-?il!ii   tn-r»čam.
Za^tiip-.itkt turških fcladkornšh obrtnikov so pt.'.-e!:;i ogr. .{>g. ministra, du ga opozorijo na sklep indiistiijske v.ade jrlode zvi-Sa"ja carine na sladkor. Trgov, minister jih je zagotovil, da so že storjeni potrebni koraki v obrambo interesov sladkorne in • dustrije.
»Slaviscfrcs Eclio*. — Pod tem naslovom prične začetkom aprila tega leta na Dunaju izhajati nov pol i tiski list, ki bo donašal nepristranska poročila iz vseh slovanskih dežel in izmed vseh slovanskih narodov. Kazal bode tujemu svetu, kaj zahtevajo Slovani, in primerjal te zahteve s pretenzijami drugih narodov, ki so s Slovani v veči ali manjši dotiki. Presojal bode kritično zlasti bojevanje nasprotnikov slovanskih v Avstro-Ogerski in v obče kazal, kake so prav za prav stvari in razmere. Slovanski narodi dobe
v »Slavisches Echo" prostor, da se bodo mogli slišati kar možno različni glasovi o mnenju in stremljenju teh narodov. Opozarjamo s tem na novi list, ki utegne zbirati okolo se dejatelje vseh slovanskih narodov. »Slov. Svet". Velikanski požar v New-Yorku. — Minolcga. petka je pogorel v Nevv-Yorku velikanski ,WindsorrIlotel". Ta hotel je imel 7 nadstropij in G00 sob. Goreti je začelo v dru^m nadstropij. Hkratu so bila v ognju vsa nadstropja. Hotel je bil poln ljudi."Zgorelo je mnoge oseb, govore, da do G0. Mej rešenimi je tudi brat predsednika Zjedinjcnih držav, Mac Kinleva. Škoda se ceni na 1 milijon dolarjev..
"^roti dinastiji. —' Na Dunaju so imeli nemški radikalci v četrtem dunajskem okraju dne $-2. t. m. shod, na katerem je WoIf napadal dinastijo, vsled česar je bil shod razpusčen.
Jezikovni zakon. — »Narodni Listy" poročajo, da je neosnovana govorica, da zadnji ministerski svet je že odobril načrt jezikovnega zakona.
Apponvl. — Vodja madjarske narodne stranke Apponvi je izjavil v nekem pogovoru na vprašanje, če bodo Madjari nplivali na korist Nemcev v naši polovici, da so razmere danes vse drugačne kakor so bile I. 1S71., ko je Andrassv strmoglavil llohen-vvarla, da so Nemci izgubili hegemonijo, in da mej seboj nimajo nobenega poliliskega veljaka, vsled česar se Madjari ne bodo zanje zanimali.
Razgled po slovanskem svetu.
Dopolnilna volitev v Pa/dnu. „Kdi-nost* pripoveduje o njej inleresaulne reči:
O sestavljanju volilnih list je bilo in-teresovaiiiin županstvom stališče različno. V Pazinu in Kabii^u n, pr. niso bili vpisuii le oni voliiri, ki so bili v zadnjih volilnih listah za občinske volitve vpisani v 1. ali '2, razred, ali ki so ze tedaj plačevali 10 gld. direktnega davka, marveč, so bili uvrščeni tudi oni, ki so se le pozneje dosegli ta zahtevana svojstva -- ilučim pa so v Plominu jeduostavno prepisali 1. in J. ra/.red. Proti volilnim listam v Pazinu so se predložile reklamacije na c. kr. okrajno glavarstvo toliko z jedne, kolikor z druge strani, d očim je proti labiiijskim in pammedtim volilnim listam reklamovala samo imal-ka slraiikii. Iteklamacije hrvatske .stranke mi m- zavračale z opazko, da deželni voli 1 ti i red nič ue določa o reklamacijah. "S<i kompelentnem me.slu se jo reklo, d^ v volilne liste morejo bili vpisani le oni in tako, ki in kakor so bili uvrščeni v zadnje «<ličin:.ki- volilne liste. V tem /mislil je c kr. okr. ;d tvar>!vo bri-alo v pa^.iuskdi in labinjskih li-linah vse one voliur, plačnjnče preko 10 gld., ki ni-o bili že v zadnjih volilnih listah. V kričečem nasprotju s tem pa „ c istn okrajno glavarstvo ne I o pustilo v listali one uradnike, ki so bi Si nu me-ceni v Pazinu po zadnjih o b č i n s k i h volit v a h. t e r t r i n o v o i m e-novane zdravnike i :i onega učitelja v Labin.ju, ampak je s e celo samo uvrstilo dva taka uradnika. Na ta način je tore! »lušlo v pazinsko listo 11, v labinjsk«; pa 1 volilci, ki niso bili v listali za občiu>ke volitve. In i.-to c. kr. okrajno g!a-v.it.-l;o .<¦' v<-ndar zakijiedo volilne iis',e v. oj).',:ko. d.i popolnoma odgovarjajo občinskim vo-iinini li-'ain !!
V   Pazinu je zastopnik vlade, gospod <.kia,ui ji!a\ar Šsrii, pozval v komi-ijo tri č', >-Ui' iz ogromne ilalijan-ke manjšine, a suisi) ;ed nega i z ogromne lir-Va t <ke  Veči n e ! !
Nad.J.e pripoveduje, da so ,glasovali" tr.di l.dci, kab-riii ni!i /raven ni bilo, mrtvi, ! mije. ki niiiia.o nikake pravice glasovali, itd.
llizvidno je. <\a bi bil moral biti iz-vol.Vn .lr. KureSie. Italijani sami priznavajo, da ti zmaga v priz.ablih mestnih skupinah je bila • - z a ti n j a.
I/ deželnih zborov. - - V deželnem z it o r u * i e z i j s k e m a; po.-dance Ilrubv v ti.il- !ii govom ui."mei;ii svoj predlog, v ka-tt-r.-m ,:e zaiitL-val, naj se sestavi poseben oditi ;r za uravnavo jezikovr.oga vi«rašanja v Š! -,:ri. Pn-iilog je bil odklonjen. Zanj so gla.-ovali samo slov.ni-ki po>lauci.
K I u b n e m > k o n a c i j o n. p o s I a n c e v v štajerskem dež. zboru proteslujc proti >edan'im razmeram v nolraiijem položaju po-liiiškem in posebno proti rabi g li. Hečeiii klui) hoče v ta namen stopiti v dogovor s klubom nemških naprednjakov.
V   deželnem zboru koroškem so nemški poslanci vložili slovesen protest proti rabi g 14. sploh in za uredbo jezikovnega vprašanja še posebej. Deželni predsednik je izjavil, da ta predlog prekorača kompelenco deželnega zbora, no, deželni glavar, grof Goes, je bil vendar dal ta predlog na dnevni red prih. seje.
Opozicijonaln i gališki deželni poslanci so sklenili tako dolgo z govori zavlačevati razpravo o poojslrilu opravilnega reda, da onemogočijo kak sklep. Dobro namreč vedo, da je ta predlog naperjen proti opoziciji. Posl. Javorski je sklical načelnike poljskih klubov v posvet, kako zabraniti napovedano obstrukcijo.
V   gal. deželnem zboru so sprejeli predlog, da so izboljšajo učiteljske plače s 1. jan. 1900.
Deželni zbori in državni zbor.  —
Vlada se je odločila, da sklice tirolski, goriški, tržaški in istrski dež. zbor šele po Veliki noči. S tem odpadejo vse kombinacije, da se državni zbor snide že koncem meseca aprila. Kakor čujemo, bo goriški zbor slican na 15. aprila.
Xa Koki so v tabačni tovarni našli kapsul v obliki cilindra, ki je bil napolnjen z dinamitom. Uvedli so strogo preiskavo.
Za povzdigo šolstva v Istri se nahaja v proračunu za t. 1. vloženih gld. 3000. Ža povzdigo šolstva, — ali na kateri strani?! Ali se imajo „povzdigniti" s temi 3000 gld. italijanske šole v Istri, ali se ima s tistimi malce pripomoči do skrajnosti zanemarjenemu slovanskemu šolstvu v Istri?Kdo ve, kak namen ima ta podpora, kako bodo v Istri razumeli ta namen in kaj store s tisto podporo!
Preganjanje »nrvatske Sloge*. — »lir. SI." na Sušaku je vrlo dobro pisan hrvatski list; zato ga pa preganjajo. Politiška oblast je, kar tebi nič meni nič prepovedavala pošiljanje in prodajanje „SI." na Reki ter je jedno izmed zadnjih številk omenjenega lista raznašnlcem na cesti odvzela.
Visoka gospoda se čuti najbrže neprijetno zadeto, zato preganja ta hrvatski list! V podporo deželnim zakladom. — Kakor znano, je bilo določeno, da se vsled preosnove davkov veči dohodki porabijo v lo, da se odpiše 10% realnega davka, in od tega, kar bi preostajalo še, naj so ima svota do 3 milijonov odkazati deželnim zakladom, V letu lSlkS. so se rečeni dohodki res povišali v toliko, da so pokriti oni 10% po-puslki na realnih davkih in se more znesek l{ milijonov razdeliti deželnim zakladom. Naše južne pokrajine so plačale v letu 1898. realnega davka: Štajerska .*},f»32.r>21, Koroška Stil).Jžirt, Kranjska 804.590, Trst 1,241.987, Istra 110.479, Gorica in G r a d i š k a 38().r>74 goldinarjev. Od preostanka 3 milijonov odpada : na Štajersko KidMl gld,, na Koroško 40.1 KI. Kranjsko 37.803, Trst 57.447, Istro i>0.7:>9 in G o n eo - G r adi ško 17,909 gld. Ti zneski se izreče deželnim zakladom le provizoričuo proti poznejemu obračunjenju, ker mogoče nastane kaka sprememba v deležih posamičnih dežel, ako se kaj popravi dohodek dežel na realnih davkih.
Prelep med laškimi in hrvatskimi delavci. V I lolešovu so bili napadli italijanski delavci hrvatske. Prišlo je do resnega prelepa, v kalerem sicer nikdo ni bil ubil, ali ležko ranjeni so bili 3 Hrvatje, in eden njih je že umrl.
Koiiucbcr^-Sclflo           l
von •!'> kr. I>is II. 11.05 |». M<*t. — [mir iidit, vvoim iliivkl :il» iiu'iiii'11 Ftilirikon Imjz<>i,'«ii sdivvaiz, \veiss un.l fiirliij!, in doti iiin<lcrnsteu Gcvvcbcn, Farhen mul besniš. Au rrivato poHo- und sleuerlroi ins Haui. Mnsler miigclieiul. U. lieimvbfii^s Seidcii-ftilu-lken (k. u. k. Uoll)-Zllriclt.
i
ni*; v«
RAZPIS NATEČAJA.
C. kr. priv. predilnica v Ajdovščini odda z 1. septembrom 1899. prevoz blaga iz Gorice v Ajdovščino in obratno.
Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom »Haidcnschafter Spinnerei* v Trst.
Mirodilnico
odpremo jutri v Tržni ulici tik sadnega trga v poslopju okrožnega sodišča.
Naša mirodilnica je bogato založena z blagom najboljše vrste ter more na drobno in debelo postreči vsakomu po skromnih cenah.
Posebno se priporočamo častiti duhovščini, slavnim županstvom in uradom, šolskim vodstvom, društvom in zavodom, tvornicam, mojstrom, trgovcem ter vsem zasebnikom, ki potrebujejo mirodilniškega blaga.
Dobrohotne nasvete ter želje si. občinstva glede blaga za dopolnitev sprejemamo hvaležno.
Poslovodja Ivan BrobniČ.
O a r a n c I j a   B  lat.
M. ŠUL1GOJ,
vlv&v v Kanalu.
Velika zaloga šivalnih strojev najnovejših sistemov, kakor Ringschifchen in Rundsehiff« ehen .Afnina" h tihim tokom. Slednja je gled6 praktičnosti in hHrosli nedosegljiva (1000.2000 Šivov v minuli), šiva naprej in n a z a j. Sme se jo po vsej pravici krono vseh su-ojev imenovati. Stroji za šivilje od 30 gld., za krojače od 38 gld. naprej s stojalom vred.
Ob enem se priporoča za ločno popravo vsakovrstnih ur in strojev po zmerni ceni.
Garancija  S  let.
Svoji k svojim!'
Priporočam veleslavnemu  občinstvu v Gorici in z dežele svojo lepo urejeno
brivnico
na Travniku štev, 21,  zraven Palernollijevc knjigarne in loterije, Obljubujo ločno in hitro postrežbo, se toplo prporočam udani 68-9                                     Anton PucolJ.
ODLIKOVAN
fotografski atelier
na Travniku šfev. // v Gorici,
podružnica
|        na AcquC(lottu št. 25 v Trstu,
priporoča se
slavnemu  občinstvu  t mestu
in ha deželi v blagohotno podporo.
i
Pekovski mojster
Ivan Gorjup v Gorici
ulica Formica štv. 13 priporoča svoj večkrat na dan sveži kruh v različnih oblikah od priproslega do najfine-jega. Sprejema tudi naročila ako si kdo želi speči kruh po jako ugodnih cenah. — Nadalje prodaja tudi moko nadrobno različnih vrst. —Poslrežba hitra in poštena.
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št. 23. Priporoča svojo  zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in najfineje vrste «Luka».
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljubuje točno in hitro postrežbo.
Ivan Premrou
trgrovee z jedilnim blagom
v ulici Par car štev. 10 (v Podturnu) v Gorici. Priporoča  se  p.  n.  slovenskemu   občinstvu v Gorici in z dežele.
Obljubuje točno in hitro postrežbo.
V pisarni Seitz-ove tiskarno nasproti semenišča v Gorici prodaja še po znižani ceni — 1 gld. 30 kr.
Veliki teden
in
Velika noč,
spisal prof. Andrej Maruši C.
Kniiga se pošilja tudi po pošti po povzetju. Kdor pa denar že z naročilom vred pošlje, naj  pridene še 10 kr. za vozni list.
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
t Stolni ulici št. 2. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu  občinstvu v 64-                 Gorici in z dežele.
Prodaja kavino priineso iz  tovarne
AHNOLO & GUTMANN z Dunaja.
Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in
Metoda.
Zaloga piva
iz prve kranjske eksportne pivovarne
Th. Frčhlieha na Vrhniki
Rabatišde St. 18. — -» Gorici — Rabališče št. 18.
Priporoča p. n. častitim gg. odjemalcem iz "mesta in dežele svoje izborno pivo kakor: „eksporlno marčno" ter sploino priljubljeno pivo »kranjski biser" v sod-ftekih po 1jv '/a» Y4 in Vs hektolitra, kakor tudi pivo v plombovanih steklenicah že v pivovarni napolnjeno.
Ker je letos pivovarna izdatno povečana, ter vsem modernim zahtevam ugledno na novo urejena, mogoče mi bode častite p. n. gg. odjemalce v vsakem obziru solidno in točno postreči.
Pri tej priliki opozarjam tudi gg. kmetovalce da imam v zalogi „sladne kali*, katere so priznano izvrstna krma za krave mle-karice in mlado živino.
Za blagohotna naročila se rojakom toplo priporočam                      udani
Josip Rovan,
zastopnik za Gorico in deželo.
Sviloprejsko seme
pšenične barve
prodaja se po 5 gld. unča,  ali tudi po pogodbi, za šestino pridelka.
Naročila je pošiljati na naslov: Huniar Andrej — Dolenja Vrtojba, h. šiv. 523.
Alojzij Živic. ključavničar
in izdelovalce štedilnikov,
v Gorici, RabatiščeSt. 3
Priporoča se
za vsakovrstna v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje
po naročilu hitro in po nizkih conah.
SJlii! U1EEETA
V Gorici - Nunska nlica 14-16 — V Gorici
Prodajalnica
edina mehanična popravljalniciv
šivalnih strojev.
Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej.
V zalogi imata tudi dvokolesa, puške in samokrese.
OGLAS.
Naznanjam slavnemu občinstvu^ da. sem po 17-lelnem praktičnem svojem delovanju v prvih goriških izdclovalnicah utež »tvoril
v Semenlški ulici štev. 8
lastno zalogo z izdelovalnico tehtnic razno-vratnih sistemov in višina, v kateri ijsvišujnm vsa naročila, ki spadajo v to stroko, kar najhitreje in po najnižji ceni. llefijroiieft o izvrS.-nnm delu more dati slavno županstvo v Št. Aridre/.a, kjer sem izdelal obfinsko telilniro.
rrcvzpiiiiim v riii.'lianii"iio popravo vsakmr.-dnt! utcžfi, kolesa, Šivalne .stroje in nlii"-w roVi.
Imam glavno zalogo kolas prvih amori-hanskih sistemov, katera so pripoznana najboljša. - Vedno pripravljen na iz\r.Liu-v se lirlež udani
KAUOfi K03IEL,
20-G                                v Kemo.iiSki ulici Številka H

Nova čevljarska
proilajalnic« in delavnica
Janeza nšaj
na Travniku Štev. i)
v Gorici.
Imam na izbiro po volji gospodov vsakovrstna usnja iz imenilnejsih IVanc.ozkili, angleških, nemških in tudi slovenskih tovarn, ti. pr. iz Ljubljane, tako, da si vsak lahko izbere po svoji volji, ter naroča. Vso je po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence. Clevlji, ki ne ugajajo, ali no dopadajo, ostanejo na moj račun. Kdor bi po svojem ukusii rad imel golovo kako naročilo, hitro sem pripravljen uslroči. Prodajam tudi vsakovrstne steklsMiičice in fikatljicc vt-akovrslnegii mazila in tekočin ?u čevlje : rudeče, črne in lahirano,
Umetno gnojilo „Kopros"
pripravljeno od Jak. Henrika Huber, komika v Tratil.
04**-   Zaloga in prodaja   -*•©
pri Ernestu Stecker & Comp. v Gorici, v ulici A scoli štv.  1. Na zalitevanje se pošiljajo programi zastonj.
Krojaški mojster
Franc Čufer v Gorici
ulica  Sv.  Antona  štv. 1.
Izdeluje vsakovrstne obleke za možke
po meri, bodisi fine ali priproste. Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa častiti duhovščini, učiteljem in učencem ljudskih in srednjih šol ter ostalemu občinstvu za o bila naročila.
g5EffS3E3ff!gLff3 Kava družbe sv. Cirila in Metoda! CSSS3tžS3ESu3
Cenena gospodinja!
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz Ciste eikorijske in sladove tvarine napravljena domača „Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda".
Dobiva se povsod!   -^tS Glavna zaloga pri: to. Jebačinil v Ljubljani.
**Rgff»C3~" Siadna kava družbe sv. Cirila in, Mfttndf^g^gggtJ **»>

Klepar Artur Makutz
Ozka ulica l.     GORICA - Via Stretta i.
priporoča Škropilnica proti peronospari (ponovljene po Ver-morelovi sestavi)  Baker je trd iti svdd.   Zalistke (valvole) se more lahko premenili. Škropilnica je sestavljena  priprosUi in tako, da Škropi lahko na tri načine po volji lastnika.
iBir-  Cena je zelo nizka.  -^p|
Stroj za trepljanje sodov iz cinkanega železa.
Priprava z« olivarovnn je vina pred plesnobo in eika-ujem pri točenju iz soda (kan).
Meh za žvepljanje grozdja raznih sistemov.
Cevi Iss gume za vsakovrstne Škropilnice.
Sprejemlje v popravljanje vsakovrstne dri^e Škropilnice, ! kakor tudi prevzema vsa druga v kleparsko obrL hpadiijofa dela.
prlpoznano najbolje sredstvo za čiščenje zob.
JO S.  VINDYS
tovarna strojev in livarna Praha - SmJehov, VInohradska ulica št. 94,
priporofia
patentna stočilne stroje '
brez zatnaševanja in s sočasnim zamašenjem
steklenic,
ZRAČNE TLAČILKE
f lastna iznajdba}
[.f.v-fia nove, zit.^v.ri- •¦"¦';.-¦•, koli* ^ pumae, Čistila z.i at»fe!a> niča, zamaiilka in kaprovalka staklanic, Kadilka, parni vaa-
tili m zaklopnica wis w-' .1. : i"'".'.t z. 'ka. ::.»>!» k v,- --C, ž-.-tj -J
il'i
Vse stroje za poljedelstvo. \w
Trijeri (.i-^iini stroj z.« žit'., v n.Van.'ni izvtAih«. Sušilnice z. -.".i/ Lercncbpori.  p.j.'^J.n.s   f. u\ 1                   V.-»i..«.r»v.v.
Mlatilnica, mlini xa aito, •tlskalnlea :ta. *.-, za vino in sadj« j:.7..«'m1i ia-uv. iT« i.-'-..-,;.,,. .i..a... fkor«. f,im tLiriil:.. K../ tak« 1 1...:.aJ..-l.- w..ii.vo.Ji... j.i.-:..~
Slamoreznica Jako lahko xm gonili in po zalo zmornih cenab. Stiskalnica, za aano In slamo, t*r v-- j <-:i< h:w, v ;«k<.v: •.;«¦¦ j..i.d.l-ki- -v-,.-p. <!•*,;» * n.«,!-';¦';
Vir   /tii/aii»*
škropilnice proti
I«. HrlliT na Dunaju
II ,, Praterstrassc 49.
"i
i
i i
i!
I
l I
I
i
IS