štev. 20 Cena 15 din Ptuj, 2. funrja 1961 Letnik XiV Komunisti po prepričanju in aictivnosti del množice Na obdinski konferenci Z KS v Ptuju 24. maja 1961 je bil v poročilu sekre- tarja in diskutantov glavni poudarek na nalogah in delu komunistov v zvezi z gospodarskimi spremembami, s tolmačenjem njihovih posebnosti ter z delom pri pripravah na njihovo praktično izvajanje v poročilu oibčinsikega komiiteja ZKS Ptu.i je med druflinn podčr- tano, da bedo moi-ali kDmunisti v go&podarsikih orgariiizacijah raz- vitiati ¿n krepiti ekonomske enote ter jim dati tudi, materialno osno- vo. Ekcnomske enote se prepo- casá uveljavljajo in s tem tudi deKtev dohodka. Vcdiilni komuni- .sti v pcdjet.iih so za, načeto eko- nomskih enot, ne storijo pa vse- ga, da bi deievec ne^posredno od- ločati o ustvarjanju in deiitvi do- hodka, Òlaa CK ZKJ tov. dr. Jože Potrč v diskusiji tclmačil velik po- men odipcavl.ianja mezdnih odno- sa in prehoda^na ustvarjanje ter daritev dohodka. Navedel je nekaj ryrwnerov nepravilnega qledanja na odiočanie delaivcev in organizacij v indirstriii v državah, kjer še .ob- •stajajo državno mezdni odnosi, kjer .še soiatra.io, da je direktor del-odajalec, kjer še smatrajo, da jp delavsko .samoupravljanje le za ?»astalo in nerazvite dežele. Na drofli strani pa je tov. dr. Potrč navedel priTnan.je predstavnikov druqíh dežel, ki jih je ob obisku pri n^as presenetila ugotov4ev, da .se pri nas delovni kokflttivi m-č- no Tawdajo, da je ustvarjanje dohodka odvisno od njih samih. Navede! ie tudi nekaj primerov in оМ^ nepečne^ra razumevanja in tolmačenja v zvezi z delitvijo d-o- hodka v zdravstvu in priskusijo o želji v gospodarskih organizacijah, da bi dal občinski ljudski odbor kakršnekoli recepte za merila delitve dohodka v smi- slu novega gospodarskega siste- ma,- je tov. Lojzka končala s temi besedami: »Želim, da bi komunisti dojeli, da tJo ni fraza, kar mi danes go- vorimo o procesu novega gospo- darskega sistema, da so tu stvar- na dejstva. Začenjamo enak pro- ces kot smo ga začeli 1950, ko srn/) začeli ustanavljati delavsko samoupravljanja. Danes prenaša- mo to samoupravo, ki smo jo za- čeli v gospodarskih organizacijah, na negospodarska podr'očja in jo št- bolj in bolj decentraliziramo. In v tem je ravno bistvo in tega res ne moremo doseči v 5 ali 4 mesecih. .Mislim, da bi morali vse to prenesti delegati v organiza- cije ZK, da bi nehali z govori- čenjem in bi raje začeli s slabši- mi ekonomskimi enotami in s slabšimi delavskimi sveti kot z nobenim, da bi prenehali govoriti okoli teh ekonomskih enot in da bi se vsak v svojem kolektivu, v podjetju začel boriti vsaj za prvo stopnico decentralizacijo uprave in uvedbe ekonomskih enot.« Ivan Kranjčič, predsednik ideo- loške komisije pri Okrajnem ko- miteju ZKS v Mariboru je v dis- kusiji med drugim dejal: »Misl im, da mora biti vse na.še delo usmerjeno v idejni boj. V svojem bistvu poročilo, referat in vsa naša diskusija odpirajo celo v-sto idejnih vprašanj, s katerimi se morarrto komunisti spoprijeti. Stalno ugotavljamo, da poznajo naši komunisti v glavnem načela naše politike, ki jo vsebuje pro- gram Zveze komunistov, ki jih sprejemajo naši organi na raznih plenumih in konferencah, vendar pa ugotavljamo z druge strani, da pa gre praksa včasih v drugo pot. da se ta načelna politika v vseh primerih ne odraža dovolj jasno in dovolj revolucionarno v vsakodnevni praksi. Namreč tu gre zdaj za aplikacijo, za sposob- nost, za aplikacijo splošnih sta- lišč v vsakodnevni praksi. Tu ugotavljamo zdaj neko praznino, neke pomanjkljivosti. Za realiza- cijo teh stališč je potrebno mar- sikaj, je potrebna gotova kvali- teta političnega in družbenega delavca, zlast pa seveda članov Zveze komunistov. Tu je potrebna razvitejša zavest, ki mora biti rezultat prakse in konkretnega študija v tej praksi, ne samo (Nadaljevanje m 2. strani) Delegati in gostje na konferenci Odlikovanja za prosvetne delavce Predsednik republike je odliko- val enajst prosvetnih delavcev z območja ptujske občine. Odliko- vanja je v soboto, 27. maja t. 1. ob 10. uri razdelil, ob majhni svečanosti v sejni dvorani ObLO Ptuj podpredsednik Ij. odbora ob- čine Ptuj tov. Franc Prime. Odli- kovani so bili: Katica Bračko, upraviteljica osnovne šole »Fran- ca Osojnika« v Ptuju z redom de- la s srebrnim vencem; Kodrič Zo- fija, predmetna učiteljica na osnovni šoli »Toneta Žnidariča« v Ptuju z medaljo dela; Golob Ivanka, upraviteljica osnovne šole Majšperk, z medaljo dela; Strop- nik Jože, upravitelj Vaienske šole za razne stroke in Vajenske šole za trgovsko stroko v Ptuju z re- dom dela s srebrnim vencem; Milkovič Danica, učiteljica na Osnovni šoli »Franca Osojnika« v Ptuju, z medaljo dela: Hribcrnik Karlina, učiteljica na osnovni šo- li' »Toneta Žnidariča« v Ptuju z redom, dela s srebrnim vencem; Stanič Leopoldina, upraviteljica Osnovne šole Gorišnica z redom dela s srebrnim vencem; Kralj Marija, upraviteljica Osnovne šole Desternik z redom dela s srebr- nim vencem; Beloglavec Maks, unraviteli Osnovne šole Rodni vrh z redom dela in s srebrnim ven- cem; Mohorko Terezija, učteljica, na Osnovni šoli »Ivana Spolenja- ka« v Ptuju, z redom dela s sre- brnim vencem; Ivanuša Angela, upraviteljica Osnovne šole Stoper- ce z redom dela s srebrnim ven- cem. Odlikovancem je podpredsednik tov. Prime ob izročitvi odlikovanj izrekel tudi v imenu občinskega ljudskega odbora vse priznanje in zahvalo za trud, ki ga vlagajo vsakodnevno v svoje strokovno in vsestransko drugo delo na svojih območjih. OtdMfcovani proivemi delavci po r azdeiitvi odlikovanj med njimi Ottdipgeds. OLO tov. Pnmc m nač. oddeüca га sosten tov, Rebemak Blago iz Majšperka uživa »»svetovni sloves« Kot drugje po svetu, cenijo kvaliteto ázdelWov Tovarne vol- nenih izdelkov v .Majšpcrku tudi v Sovjetski zvezi. Že pred leti je dobavila ta tovarna v Sovjet- sko zvezo več tisoč metrov pr- vovrstnega blaga za obleke in plašče. Sedaj ima novo naročilo lepega blaga za plašče (Moher) za dobavo v Sovjetsko zvezo. Pričakujejo še več naročil tudi za prvovrstne majšporške kamgame. "V letošnjem letu je začela na- bavljati Volnenka v Majšperku Rrvovrstno česano volneno prejo z Japonske za najfinejše kam- :jame za moške in ženske obleke, ie vec let pa dobiva prvovrstno /olno tudi iz Avstralije. Daf.ovana kni rešuje življenje Д. J U N I J dan krvodajalcev Glosilo Socialistične zve ze delovnih ljudi za območje bivšega ptu jskega okraja Izdaja »Ptujski tednik«, zavod s samostojnim finansiranjem Odgovorni urednik: Anton Bauman. Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 reiefon 156, čekovni račun pri Narodni banki Ptuj št. 604-19-3-206 Rokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Ceiotna naročnina za tuzemstvo 750 din. za Inozemstvo 1250 din. Lcia 1938 jc bilo skleiijeuo, da se ])osveti prostovoljnim da- ro%altem krvi en dan v letu in ti> zato, da se krvodajalstvo jioudari v družbenem smislu in da se družba zalivali za to de- javnost vsem, ki ua tem рск1- roćju intenzivno delajo. Iz iste- g-a vzroka je bil letošnji teden Rdečejra križa posvečen krvo- dajalstvu, >dHn krvodajalceT< prerašča v >tcden krvodajal- cev<, darovanje krvi postaja vedno bolj množično, vedno bolj intenzivno. Krvodajalstvo je prešlo na prostovoljno bazo leta 1955. Do takrat plačani krvodajalci da- nes darujejo kri in priključu- je fcc jim vedno več ljudi, ki s svojo krvjo rešujejo življenja, |)omagajo zdraviti bolezni. V l)tuj.ski občini smo pričeli z evidenco krvodajalcev leta 1936. Do letos je prijavljenih nad 5700 darovalcev krvi, ve- čina izmed njiii se prijavlja večkrat, nad dvajset ljudi je darovalo kri nad dvajsetkrat. Število krvfKlajalcev narašča z vsakim letom. ¡Naslednje števil- ko nam to dokazujejo: 1956 lela je prijavljenih 900 ljudi, leta I960 pa 2471. Leta 1956 je porabila ptujska bol- nišnica 280 litrov krvi, lani pa 669 litrov, letošnja evidenca nam prikazuje še porast v po- rabi krvi. Naša bolnišnica lahko že 3 leta ob vsakem času sprejme krvavečepa ponesrečenca, kr- vavečo ženo ob porodu, slabot- nega otroka, ker je po zaslugi krvodajalcev v zalogi vedno dovolj najdragocenejšega zdra- vila — krvi. Krvodajalci! Vaš dan je maj- hen dokaz priznanja in hvalež- nosti družbe Ш posameznika za vaše plemenito dej-iuje. Daro- vali ste fiel sebe — svojo kri, da i)omagate nekomu, ki je v sili. Za to dejanje niste zahte- vali in dobili ])ovračila, prav tako kot življenje, kot ena naj- večjih vrednot, ni plačljivo. V imenu bolnikov, ki ste jim pomagali, vam izrekam iskre- no zahvalo. S svojo krvjo ste pomagali reševati in še rešu- jete življenja. Bodite ponosni, da sie krvodajalci, nosilci zla- te, srebrne in bronaste krvoda- jalske značke Občinski odbor lUlečega kri- ža Ptuj bo organiziral prosla- vo >Dneva krvodajalcev.,: 4. ju- nija ob 10. uri v prostorih Na- rodnega doma. Povabljenih bo nad 30 krvmlajakev, ki so dali v tem letu desetič kri in prej- mejo zlato krvodajalsko znač- ko, 170 dobitnikov srebrne značke ali petkratnih daroval- cev. nari 20 krvodajalcev, ki so dali kri nad 20-krat prejme fliplome Rrlečpga križa. Namen jirosiave ¡e javno pri- znanje in zahvala vam, ki kri darujete in s tem pomagate pri ozdravljenju človeka, da se kot član naše skupnosti čimprej vrne v našo sredina. Hvala Vam! Jožica dr. Vrečko Živahna dejavnost na konfe- rencah je ponehala, ker vsi ča- kajo na tisti neuradni sestanek Јла Dunaju, kjer naj bi Hruščev in Kennedy nakazala smer za bodoči razvoj dogodkov. V tem primeru gre pač za izmenjavo mnenj, ne da bi kdorkoli pre- vzel obveznosti. Vrsto mednarod- nih problemov je prišlo v slepo ulico ;n zato pričakujejo, da bo sestanek na Dunaju dal ne- kakšen diplomatski pospešek. Vsi čakajo in^ pričakujejo. Dunajsko srečanje so tesno povezali s predhodnim Kennedy- jevim sestankom z de Gaullom. To je v toliko zanimivo, ker francosko-ameriški spori niso malenkostni. Kennedy naj bi zato tik pred prihodom na Dunaj zve- del za dokončno de Gaullovo sta- lišče v vrsti vprašanj. Gre pred- vsem za francoske odnose do NATO, kjer hočejo imeti večjo vlogo in pa za francoska priza- devanja, da bi s svojo politiko v Afriki nekako utrdili evropski vpliv in ustvarili v zahodnem go- spodarskem bloku nov »evropski blok«. Takšna stališča so omajala zahodno enotnost in ker Sovjet- ska zveza že ves čas po vojni vodi diplomacijo, ki naj bi razbila zahodno enotnost, je de Gaullova politika dokaj nevarna. V takih primerih so Američa- nom vezane roke, ker ne morejo računati na soglasno podporo svo- je politike. V zadnjih tednih smo doživeli dva takšna p>rimera — Kuba in Laos. V obeh primerih so (evropski zavezniki skorajda molčali, kar je pomenilo grajo ameriške politike. Sodobna zgodovina je povrh vsega dokazala, da dežele ne mo- rejo več voditi politiko f>o na- ključju, ali pa politiko, ki naj bi ustrezala samo eni državi. Go- spodarska povezanost je p>ovzro- čila medsebojno politično odvis- nost in da bi politiki uskladili stališča, .so medsebojni obiski in izmenjava mnenj znotraj bloka in med bloki, postjli običajna praksa. Ko doseže hladna vojna nekakšen vrhunec, organizirajo sestanke, na katerih skušajo zgladiti odn-ase, oziroma pospra- viti v grmadi problemov tiste, ki jih lahko arhivirajo. Težko je {»vedati o čem bosta Hruščev in Kennedy razpravljala Pri tem lahko naštejemo vse ne- urejene probleme, od berlinskega pa do laoškega, kubanskega in kongoškega, povrh pa še razoro- žitven in atomski problem. Kot običajno so pred dunajskim sestankom objavili že vrsto ko- mentarjev, v katerih prepeva op- timizem in pesimizem. Nekateri pričakujejo mnogo in celo ob- ljubljajo. da bo Dunaj pomemb- nejši od Camp Davida, kjer sta se srečala Hruščev in Eisenho- wer, drugi pa zopet dokazujejo, da je to le srečanje dveh, da bi se seznanila. Po mnenju teh so odnesi med bloki zopet tako na- peti. da takšen nenaden sesta- nek ne pomeni nič, saj je Ame- rika še pred kratkim dokazala, da ni za popuščanje. Biti prerok je hudo, lahko pa trdimo, da so v sedanji |X)litiki nekateri problemi, ki jih morajo rešiti. Najprej je tu slepa ulica v ženevskih pogajanjih o usta- vitvi poskusov z atomskim orož- jem. Sovjetska grožnja o nadalje- vanju poskusov je huda in sedaj naj bi se državnika pomenila, če je možno najti kompromis, ki bi zagoto\'il sporazum o jedrskem orožju. To je jedro sedanjega napetega položaja v svetu. Pri vsakem več- jem problemu se kot siva prika- zen prikrade v ozadje atomska bom.ba ter grozi. Da ne bi spora reševali v prisotnosti atomske grožnje, ga raje odložijo, s tem pa se problem še bolj zaplete. Prepoved uporabe jedrskega orožja bi ustvarila ugodnejše vzdušje. Pri uničevalnem orožju So nastala nova merila. Ni več važno število, temveč moč, med- tem ko je pri starem orožju od- ločilno število letal, tankov in vojakov. Sobotni in nedeljski sestanek bo pokazal, ali labko vrišemo v grafikon mednarodnih odnosov popuščanje ali naraščanje nape- tosti. stran 2 PTÜJSRI TEDNIK PTUJ. DNE 2. JUNIJA 1961 Srečanje s tovarišem Titom Med predstavniki naših de- lovnih kolektivov, ki so osebno ponesli čestitke naših ljudi tova- riiu Titu k njegovemu 69. roj- stnemu dnevu, je bila tudi tova- rišica Meta Feldin, upravnica Delavske univerze v Ptuju. O svojem srečanju s tovarišem Titom je pripovedovala taikole: »Ko mi je bilo sporočeno, da bom v delegaciji, ki bo ponesla čestitke in želje naših ljudi to- varišu Titu, sem presenečena vzkliknila: ,Saj to ni mogoče!'« Potem dva dm v meni skoraj ni bilo več prostora za kakšno drugo misel, kot to, da p>ojdem v Beograd, da bom videla človeka, ki pooseblja vso naáo revoluci- onarno pot in v katerem je osre- dotočeno vse naše zaupamje. V mislih sem si skušala vna- prej predstavljati, kakšno bo na- še srečanje. Nikjer se misli niso mogle točno ustaviti, vrtoglavo so begale preko sto in sto drob- nih izjekov iz Titovega življenja, preko njegovih besed, dejanj, preko mnogo onega, kar nas je živo povezalo z njim, ne, da bi ga kdajkoli bili videli. Delegacija za okraj Maribor je odpotovala 23. maja zjutraj. Po- grevali smo med seboj najmlaj- šega člana delegacije, tovarišieo H<»leno Juvančičevo, dijakinjo učiteljišča v Mariboru. Ni je in ni je bilo in odpotovali smo brez nje. Desetuma vožnja je kar hi- tro potekala, saj smo si v spro- ščenem pogovoru izmenjali mno- ge misli, tudi pokrajine, ki so hitele mimo na¿ih oči, so zapo- elcxvale naše misli. Na zbirnem mestu slovenskih delegacij v Beogradu se ]e na- slednje jutro kar na lepem med nami znašla tudi naša Helena. Pravila nam je, kako ni dosti manjkalo pa je ne bi bilo v Beo- grad. Zaradi nekega nesporazu- ma ni prišla pravočasno k naše- mu vlaku, naslednji vlak pa iz Maribora ni vozü, ker je bila proga poškodovana; iztiril je to- vorni vlak pri Lipoglavu. Sku- paj z dvema tovarišema je sedla v avtotaksi in v Zidanem mostu ujela vlak za Beograd. Beograd so pionirji spremenili v en sam cvetlični vrt. Tudi ploč- niike so porisali z zivobarvmmi cveticami. Povsod je bilo čutiti praznično razpoloženje. « Z nadihom tega prazničnega razpoloženja »o se delegacije od- pravile k »prejemu v Beli dvor. Skoraj živo je bilo čutiti pričako- vanje, vznemirjenost. Ne dolgo. Med nami se je pojavil tovariš Tito, ki smo ga mi, njegovi gost- je, pozdravili s ploskanjem. Kot, da je bil med delegati sklenjen tih dogovor, da ne bomo vsiljivo pokazali svojih čustev, je izža- reval ta naiš pozdrav vso toploto In naklonjenost našemu velike- mu tovarišu. Preprosto nam ]e priznal, da jc ganjen. Potem nam je govoril o svojem potovanju po Afriki, kjer se je ^epričal, da afriška ljudstva z zanimanjem spremljajo naš no- tranji razvoj in sploh vse, kar je v zvezi z našo deželo. Ti narodi želijo marsikaj povzeti od nas pri svojem razvoju in vedo, da S'mo mi začeli svoj razvoj v prav tako težkih pogojih in razmerah, kot ga pričenjajo ti narodi. Za- upanje, ki ga imajo ti narodi in, ki ga ima ves ostali svet do nas, pa nam narekuje, da se še bolj enotno strnemo in, da odkrito spregovorimo tudi o napakah, ki zmanjšujejo ali celo ovirajo na- še uspehe. Ena takih napak, ki je zlasti očita v zadnjem času, je nedopustno zvišanje cen. Vsak proizvajalec bi moral misliti na to, da je on obenem tudi potroš- nik, zato bi moral stremeti za tem, da pridejo njegovi proizvo- di v čim ugodnejših pogojih na trg. To pa vse dotlej ne bo, do- kler se bo pojavljal nekdo kot posrednik. Tudi nepravilno tro- šenje sfredstev je ena izmed na- pak, ki vzbujajo nerazpoloženje pri naših ljudeh. Tako trošenje nastaja n. pr. pri mnogih poto- vanjih, ki so brez potrebe. Na- pake, ki nastajajo v osebnem merilu, je treba odpraviti, saj nam še kljub temu ostajajo te- žave, ki se jim ne moremo izogi- bati. Take težave nam je letos povzročalo vreme; najprej suša, potem preobilno deževje. Tudi pri teh težavah bo treba vnaprej misliti, da ne bi kdo na račun teh težav skušal okoristiti sebe in si z navijanjem cen pridobil sredstva. S tem, da bomo posvetili vso pozornost napakam in jih skušali odpraviti takoj, ko se pojavlja- jo, ne čakajoč na administrativ- ne ukrepe, bomo najbolj upravi- čili zaupanje, ki ga ima svet do na«, kot graditeljem našega no- tranjega razvoja in kot isikrenim borcem za mir na svetu. Tako nam je delegatom tovariš Tito preprosto, odkrito in jasno razkril to, kar ga je težilo. Prav ta preprostost, ta odkritost je vsebina Titovega lika, je tisto, kar ustvarja toplo, neprisiljeno vzdušje, je bilo tisto, kar je dalo delegatom naših delovnih kolek- tivov občutek, toplega tovarištva. S košarico temnordečih nagelj- nov, ki jih je izročila tovarišica Vera iz Šoštanja, smo Slovenci izrazili najtoplejšo željo, da bi tovariš Tito živel še dolgo, dolgo vrsto let zdrav med nami. Izmed mnogih čestitk, ki smo jih delegati izražali, je tovariša Tita najbolj ganila čestitka, ki mu jo je izrekel v imenu sloven- ske Zveze slepih tovariš Brajko- vič Drago iz Ljubljane. Dvakrat- ni nemi stisk rok jc povedal več, kot bi t<5 zmogle katerekoli be- sede. Solze v očeh navzočih, pa so bile zgovorne priče, da se je tovariš Tito vsem še bolj pribli- žal kot človek, ki so mu čustva toplo razgibana za usodo sleher- nega člana naše velike družine. Ko smo kot gostje sedeli pod pisanimi šotorskimi platni na vr- tu, smo s ploskanjem sprejeli tovariša Tita k slovenskemu omizju. S smehom smo sprejeli njegovo opravičilo, da ni že prej prisedel k našemu omizju, češ, da je že od nekdaj levično usmerjen in ga povsod kar samo zanese na levo, mi Slovenci pa, da sedimo na desni strani. Po prvi izpiti zdravici, je sledila še druga zdravica, ta pa je ve- ljala tovarišici Heleni, ki je ta dan praznovala svoj dvajseti roj- stni dan. Tovariš Tito se je poša- lil, češ, da je en dan starejša od njega, ker ima on šele naslednji dan svoj rojstni dan. Med šalami in smehom je omenil tudi naž Ptuj, rekoč, da ob razgovorih i tujimi delegati zelo ceni ptujsko vino, ki ga imenuje »državniško vino,« saj potekajo razgovori ob njem vedno zelo dobro. Prijetno razpoloženje je stop- njevalo tudi to, da je tovariš Ti- to govoril z nami slovensko. Ob odhodu smo naprosili tova- riša Tita, da bi se skupno sli- kali, na kar je radevolje pristal in je naša slavljenka Helena do- bila prostor tik ob njem. Slika in spomin bosta nešteto- krat delegatom slovenskih ko- lektivov pripovedovala o veli- kem srečanju s tovarišem Titom, o nepozabnem srečanju z njim ob njegovem 69. rojstnem dnevu.« Koliko nas ie v mestu in v občini Ptuj Nedav-no ljudsko štetje, ki je bilo izvedeno v začetku aprila t. 1. nam je dalo zan mive podatke o gibanju prebivalstva tudi za področje in samega mesta Ptuja. Ob predzadnjem popisu, leta 1953 je imel sam Ptuj 6391 prebival- cev, okoliške vasi (Vičava. Oreeje, Fabelčja vas, Štuk , del Krčevi- ne, Budina. Brstje in Spuhlja) p» še 1396, torej skupno 7760. Pri letošnjem štetju je bilo popi- sanih v samem Ptuju 7376 oseb, oziroma skupno z okoliškimi vas- m 9857. Povečalo se je torej šte- vilo prebivalstva v samem Ptuju kakor tudi v okoliških vaseh. Poglejmo, kako se je gibalo prebivalstvo v nekaterih krajih v. občin;. Hajdina je štela 1. 1953 1207 prebivalcev, letos 1273; Ki- dričevo 1. 1953 1447, letos_1986; Gorišnica 550 — 566; Majšperk 235 — 323; Videm 172 — 203; Vitomarci 367 — 337; Destemik 178 — 208; CVxulane 241 — 244; Cirkovce 286 — 335; Lovrenc 369 — 549 in Ptujska gora 162 — 187. V občini Ptuj je bilo ob popisu letos 63.603 prebivalcev, od tega 50.026 moških in 33.577 žensk. Leta 1953 je živelo na sedanjem ptujskem obč nskem območju 62.640 prebivalce-/, »torej znaša povečanje števila prebivalstva le torih 963 oseb. Ob letošnjem popisu je bilo ugotovljeno, da se bavi v občini ftuj z rudarstvom 58 oseb, da pi jih od tega ž vi 77; da jih dela v industriji 4548 (9662); v kme- ti jetvu 23.728 (36.183); v gozdar- stvu 236 (518); v gradbeništvu Ì527 (3016); jih dela v prometu 895 (1509); v trgovini 1032 1778); v obrti 1263 (2191); pr: izvrševa- nju uslug (brivci, dimnikarji itd.) 387 (650); v državni upravi 1750 (3071); v svobodnih poklicih jih je 87 (128) in izven dejavnosti Siêë (4820). Rojstva, poroke in smrti na področju Matičnega urada Ptuj Rodile so: Vtdovič Marija, Sla- tina 50 — Olgo; Obran Marija, Zaibovci 73 — Ivanko; Fuks Ana, Kcizminci 26 — Milico; Klajn.šek Ljudm.Ia, Jelovica 18 — Marjeto; Risek Ljubica, Selci 21 — Iva- na; Juršč Marioa. Središče 17 — M»:iIo.tko; Mejcen Mari .ja, Stojnd št. Í05 — Dragioo; Malek Terezi- ja. Grajena 22 — Nado; Novak Matixia,. Rogaška 13 — Dragico; K-drtč Neža, Nova vas 45. p. Mar- kvfvci — Zdenka; Letonja_ Jelena, Ljutomerske 2 — Lid:.io; Čuš Ma- rija, Domava 7 — dekico. Smrti: Dreven.šek Ivana, Na Pn- st&nu 2, roj. 2. maja 1906 — umrla 25. maja 1961. Rojstva, poroke in smrti na območju Matičnega okoliša Ormož Ro.TStva: Habjanič Mejda, roj. dne i. maja 1961 v Sp. Ključarov- cth 20; Vizjak Anton, roj. dne 21. maja 1961 v Pavlovcih 34; Kosi Marija, roj. dne 21. maja 1961 v Sp. ključa^rovcih 19; Z'etnik Mtli- ca, pcj. dne 23. maja 1961 v Fran- kovcih 40; Sabcil Ivan. roj. dne 24. maja 1961 v Litmerku 34. Poroke: Miško Janez, gozdni delaivec, Šaiovct .št. 24 in Zcrjan Mari.ia, poljedelke, Loperšice 42; 2ibrat Franc, kmeti.iski tehnik, Hum pn Ormožu št. 24 in Plaveč MaiPija, poI.iede'ka, Exipersice 14. Smrti: Bac Marija, roj. 1891, pre vž it k arica, Le.šniiški vrh št. 10. Ob 201etnici vstaje Mafa na Bori V aprilskih številkah našega lista smo pisali o okupatorjevih ukrepih meseca aprila 1941, o hudih udarcih, ki so jih doživeli Slovenci v Ptuju, o aretacijah in življenju v zaporih, o zaplembi slovenskih denarnih zavodov, tr- govin, društvenih pisarn, o uki- nitvi slovenskih šol, o uvedbi nemškega uradnega jezika, o za- menjavi slovenskih napisov z nemškimi. Pri aprilskih aretacijah pa ni ostalo, okupator je z njimi nada- ljeval tudi v maju in dalje do konca vojne. Z zaporniki je na- pvolnil zapore v Prešernovi ulici, kjer je zaprl okoli 120 ljudi; Le- nartovo hišo na Srbskem trgu; zapiral pa je tudi v kapucinski samostan na Ljutomerski cesti. S 1, majem je uredil gestapovske zapore na gradu Borlu. Prve jet- nike je zaprl v grajske hleve; bilo jih je 65 iz Ptuja, Ormoža, Središča in iz drugih krajev ptujskega okraja. Takrat so sta- novali v samem gradu nemški vojaki, ki so popravljali borlski most. Kmalu so začeli zapirati jetnike tudi na grad, kjer so za zapor najprej izpraznili viteško dvorano. Med zaporniki so bili učitelji, ki so jim pravili, da so prišli na >Umschulungskurs«. Res je sprva bil ta videz, saj so jih Nemci učili nemških pesmi. Prevzgoja pa se je kmalu spre- vrgla v pravo jetnišnico. 2e maja so vozili na grad jetnike iz raz- nih krajev Štajerske. Prve dni junija so odpeljali z Borla 56 jet- nikov v Rajhenburg, pozneje pa od tam v izseljeništvo. Na gra- du je bilo dnevno zaprtih 250 do 300 zapornikov. Hrana je bila pičla. Glad so jetniki tešili s pa- keti. ki so jim jih pošiljali svoj- ci, znanci in ki so jo prinašali jetniki hodeč s stražo popisovat slovenska zaplenjena posestva po okolici. Takrat so prišli v hiše zavednih Slovencev, ki so jim v nahrbtnike naložili kruh, mast, meso, sadje in cigarete. Taka dobrotnica je bila Haške Marija iz Cirkulan. S kruhom jih pa je zalagala tudi Gabrovčeva, ki je imela pekarno ob borlskem mo- stu. Zaporu na Borlu so se ime- noval} »Geheime Staatpolizei- Polizeigefängnis Ankenstein (Po- licijski zapori tajne državne po- licije na Borlu). Gestapovci so zapornike zverinsko zasliševali. O tem so nekdanji borlski zapor- niki veliko napisali. Mnoge so ¡>retepli do nezavesti, jih telesno poškodovali. Nekatere so za ka- zen zapirali v klet brez hrane. Pobeglega Janeza Primožiča iz Markovec so ujeli in ga tako pretepli, da je umrl. Zena ga v mrtvašnici ni mogla prepoznati. Iz telesa .so mu gledala pljuča in drugi organi. Zelo je potrl borlske jetnike prvi ogla.s o streljanju talcev 22, julija 1941 v Mariboru, saj so le- tak obesili na zid v notranjem dvorišču. Septembra so odpeljali na streljanje v Maribor prvega borlskega jetnika, Alojza Strafe- lo iz Markovec. Ta vest je gro- zotno odjeknila med jetniki. Alojz je bil po poklicu ključavni- čar, zaposlen pa v galanterijski trgovini pri Vugi-Bačnar v Ptu- ju, kjer je delal tudi član okrož- nega komiteja KP Mirko Koželj. Oba sta preživljala skupaj na Borlu jetniške dni. Gestapovci so Alojza strahotno mučili. Z Borla so leta 1941 odpeljali na streljanje še druge žrtve, po- bornike za svobodo, študenta agronomije, Franca Toplaka z Mostja; zdravnika dr. Spindler- ja iz Juršinec; Anžela Mihaela iz Zabjeka, študenta agronomije; krojaškega pomočnika Karla Ar- nuša: Slavka Zajška, krojaške- ga pomočnika s Hajdine in še nekatere, o katerih bomo pisali pHDzneje, ko bomo obravnavali njihovo delo za osvoboditev, Borlske zaE>ore je okupator opustil 1. marca 1943. Služili so za prehodno bivanje tistim, ki so jih pošiljali v nemška koncen- tracijska taborišča, pa tudi ti- stim, ki so zanje med preiskavo zaman iskali dokazov za njihovo uporniško delo. Take so po ne- kaj mesecih spustili domov. Na Borlu se je zvrstilo od 1. maja 1941 pa do razpusta več tisoč Slovencev iz severovzhodne Slo- venije Nemci so 10. maja 1941 ustano- vili Steierischer Heimatbund. S to organizacijo so si obetali hitro pridobitev ljudi za tretji raj h in hitro germanizacijo; za voditelja HB so imenovali Franca Stein- dla. Od 10. maja do 25. maja so Nemci na veliko propagirali pri- stop v to politično organizacijo. Na propagandnih mitingih je Steindl poudarjal, da je potrebno izseliti vso inteligenco in one, ki so se na Štajerskem naselili po 1. I. 1914, vsi pa, ki so za fi- rerja in za rajh naj se vpišejo v HB. - Vojaška veja organizacije HB je bila Vermannschaft, mladin- ska pa Deutsche Jugend. V maju, ko OF še ni razmahnila svoje- ga dela, je v HB pristopilo na Štajerskem 95 odst. prebivalstva, k vermanom 66.566, k nemški mladini pa 33.463 mladincev. V Ptuju so v HB vpisovali v minoritskem samostanu, odkoder so pregnali minorité. Članom so delili trojne legitimacije; najbolj zaupni so dobili rdeče, to so bili nekdanji kulturbundovci. Čla- ni z zelenimi legitimacijami so bili še tudi vredni nemškega za- upanja in smatrali so, da jih bo- do zlahka ponemčili. Drugače je bilo s tistimi, ki so jim namenili bele legitimacije — bili so poli- tično nezanesljivi (Schutzange- hörige). Pošiljali so jih, v kolikor niso bili nujno potrebni doma na prisilno delo v Avstrijo in v Nemčijo. Po vseh teh okupatorjevih ukrepih v aprilu in maju 1941, je slovensko ljudstvo spoznalo, kako lažna je bila hitlerjevska propaganda in da je zmaga nem- škega nacizma poguba za slo- venski narodni obstoj. Mnogi, vse do okupacije politično pasiv- nj so bili v svojih srcih priprav- ljeni na upor. Le Komunistična partija je bi- la tudi v ptujskem okraju spo- sobna da prevzame vodstvo boja za nacionalno osvoboditev, ki ga je povezala s socialno revolucijo. Zgodovinski dogodki v ptujskem okraju, ki sledijo po prihodu okupatorja, so 'delček zgodovine osvobodilnega gibanja v vsej na- ši domovini. Kmalu pw osnova- nju OF v Ljubljani je prišel v Ptuj Milož Zidanšek, član Pokra- jinskega komiteja KPS za Sta- jersiko in poročal o osnovanju OF. Oglasil se je pri Alojzu Ar- nušu, članu KP, zaposlenem v železniških delavnicah v Ptuju. Naslednji dan je imel sestanek s člani kp v železniških delavni- cah. Zidanšek je prišel tudi na sejo Okrožnega komiteja KPS sa ptujski okraj. Govoril je o na- logah OF. Po 22. juniju so osno- vali vojnorevolucionarni komite, ki mu je načeloval Zvonko Saga- din, člani pa so bili Jo^-^ f • Franc Cuček. Franc Person in Miha Anžel. Razen Zvonka Sa- gadina so vsi padli v narodno- osvobodilnem boju. Po prvih sestankih meseca ma- ja, so komunisti začeli navezova- ti stike z zavednimi Slovenci iri polagali temelje Osvobodilni fronti. Agilni propagatorji osvo- bodilnega gibanja so bili Jože Lacko, Franc Osojnik, Franc Kramberger, Tončka Sagadin- Zenka, Zvonko Sagadin, dr. Me- tod Spindler, Franc Toplak, MI- ha Anžel j, Franc Cuček, Jože Cernezelj. Maks Najbauer in še nekateri. Med njimi ni bilo pred- vojnega idejnega voditelja na- prednega gibanja v ptujskem okraju dr. Jožeta Potrča, ker je m-oral že aprila v vojno ujetni- štvo. V središkem predelu mo- ramo predvsem imenovati Ber- cetove, na Kogu pa Jožeta Ke- renčiča. pri Tomažu pa Vinka Megla, ki so tam osnovali Osvo- bodilno fronto. (Nadaljevanje prihodnjič) R. (Nadaljevanje s 1. strani) Komunisti po prepričanju in aktvinosti del množice splošnega študija, študija samo programa itd. Prekiniti moramo enkrat z mišljenjem, da tisti, ki dosti ve, da je dober komunist, če o vseh stvareh na primer do- bro diskutira. Dober komunist je tisti, ki ta načela v vsakodnevni pralcsi realizira, ki mobilizira ob tem množice in jih usmerja k ak- tvnejšcm reševanju raznih nalog in premagovanju protislovij, ki pravzaprav vladajo v naši družbi, ki jih moramo stalno premagovati Ta protislovja so nam seveda znana. s Drugič je potrebno poznavanje temeljite situacije, v kateri ko- munist dela in živi. Pri tem je treba le p>oznati, kje so tiste sile, ki zavirajo razvoj. Komunist mo- ra dobro vedeti vse to, kje so birokratske sile. V teh imamo na,jnevamejše sile v našem raz- voju. Bi.rokrat^ke sile, (istanki starega v zavesti ljudi, v tem .je pravzaprav raizredni značaj raz- rednega bo.ie. V zavesti ljudi so .še danes cestank starega in proti temu se ie treba borita In komu- nist' m rajo seveda poznati, kjr so te zavore, predvsem te so v birokratskem gledanju na stvari, v birokratskem reševan.ju, v ostankov mezdnčh odnoso'v, v do- gmetičnem gledanju na stvari itd. Tret.iič je potreba tu za prak- tično delo, sprsobnost, komunista, da ugotavlja v vsem tem kompl - ciranem razvoju, in v odnosih ugcftavija, katera vprašanja so bi- stvena in kam je treba postaviti najmočnejše süle, ne samo naših arganizaci.i. ampak vseh orgeni-- zaciij, v katerih naši komunisti deIa.io. Misi m pa, da gre tu že za .sposobnost, ki zahteva kvahteto ljudi. To ie že posJedice tistega, Ò čemer sem prej govoril. Brez te kvalitete ni mogoče pravzaprav' voditi uspešnega boja preti stare- mu za zmago novega in napreda nega. Namreč to zahteve seveda globljih analiz, sposobnost* za globlje analize. Nekdo bo rekel, da so tu po- trebni fiJozof itd. To ni res. To- variši, vsak komunist, pa naj dela na še tako neznetnem mestu, naj bo na primer komunist čisTilec v tovarni, naj bo komunist vratar v tovarni, tudf ta mora poznati problen>e svojega mesta in tudi tu gre direktno v njegovem delu, gre včasih tud\ skoraj bi lahko v dnevni preksi. tudi za idejna Niprašanja. Ni mesta v našem pro- izvodnem, družbenem življenju, kjer se ne bt pojavljala taka družbena vprašan.ja, kjer ne bi brio treba teh vprašenj tudi re- ševati.« O csta'ih diskutantih prihodnjič. N'OVi ("L.WI OIU'lNSKKiîA k(ìMi rKj.\ ZKS PTU.I V Občinski komite ZkS Ptuj so 1)111 na koiiforenci izvolje- ni. (Tcpiii (îvido. Dmiaj Franc, Ег/(М1 Jože, l'cldiii Mota, Iths Ludvik.! (íoriup Игапкп. Horvat .\п|пп, Kandiič Stane, Klemen- čič Franc, Koloiikn Anton, Ko- slHnievfC .lane/.. Krištofelc dr. l'Viiiic, l,nn},Mis AnicH, Osen- čič .Лпја, Petrovič .lanez. Po- točnik Anton, Preiercn Franc, Strivnnik l-oj/.ka, Svrnšck .\ni- min .je bil tako dober, da se .je spominjal natanöno dne, kdaj .je pri.šla k njemu .služit Bedjaničeve, ki .ie biila takrat {>o njegovh basedah precej revn». Košutar je pf>psovail dogodke drugega za drugim vse do sp^nrov z Bedjaničevo in tožar.j'en.ja zaradi preživnine. Pot do zločina Za rubež .je zvedel 8 dni prej. Sodiiščii je skuša' dopovedati, kakšen udarec bi bi! zanj, če bi mu odgneili živ»no. Govoril j« o ncčeh brez spenja. polnih skrbi. Potem je tis^t dan. ko bi mo- rali priti rubit, dejail ženi: »V Or- mož pojdem, pogodil se bom z Bancm, če ne, pa si bom poiskal pravico gilede živine.« Zataknil si .ie sekiro za pas, da bi, kot sam trdi, nazaj grede okle- sttl neko vejev.ie. Sodilšče je Košutarja opozorilo, kalko malo ver.ietno se mu zdi, da bi kmet, razburjen zaradi rubeža živine, utegnil misliti na vejev.^e, ki .ie že pet mesecev ležalo pose- kano. Menilo jp, da iz vsega Ko- šutar.ievega pripavedovan.ia iz- haja, da ni tako naiven človek, da i>i se v usodnem trenutku za- nimal za birezvredn.0 vejevje. Košutar je vzrajail pwi svoj' tnditvi, da je vzel sekiiro samo zato, da bi oklestiil ve.je, nikakor pa ne. da bi .z n.jo ubil odvetnike. »Nisem mis'iil na to, da b| dr. Hana Uibi!,« .je rekel Košutar :n na viprašain.ie enega od sodnikov, -za- kaj .le udarili odvetnika, dejal, da ne ve n da se je za dejanje od- ločili v trenutku. S tem je pnšel Košutar v na- .•^protje z iz.javo, ki jo je da'1 ta- koj po uboju dr. Bana milici v Ormožu Takrat .je govoril, kako se je »nad Adamcm maščeval«, iizjavii .ie, da če ne bi pobi., od- vetnike, bi »šel nad sodnika« ker sta po n.iegovem oba kriva, da je izgubi,! pravdo z Bedjan čevo. Zdravnik psihiater, ki je pre- gledali Košutarja. .je pred sodi- ščem poročal, da .'je ta sicer du- ševno zdrav, da pa je v trenutku dejen.ia podlegel duševni motnji, zaradi katere je bla bist'veno zmanjšana njegova sP>:6obiio6t, da kiivavo tragedi.io, ki se .je odigrala dr. Adam Ban. Za Mihaela Košu- dišče obsodilo, da mora plačati delavki Antoni.ii Bed.ianič, sedaj posestvu, a jo .je kmet potem bi se obvladal. Dr. Ban žrtev brezobzir- nega maščevanja Zastopnik obtožbe je v zakl.luč- ni besedi označil Košutar.levo de- janje kot primer brezobzirnega maščevan.fa. Maščeval se je nad odvetnikrm, ker ie zastopal ko- risti dekle, ki je 20 let garala na posestvu. Odvetnik se .le boril za pravično stvar, Košutar pa si je hotel poiskati drugačno pravico .Sklenil je, da bo ubil dr. Bana. ker oa je štel za glavnega krivca sodbe in rubeži. To je jasno po- kazal tudi Košutarjev zagovor na posta.ii LM. čeprav je tega kasne- je spremenili. Zastopnik tožilca je poudaril, da si ljud.ie ne mcreio sami kro.iitl pravice in da so jim na razpotago druge poti, ne pa krvavo nasilje. Obdolženčev zagovornik pa je dejal, da .je obramba spričo Ko- šutarjevega de.ien.ia brez meči. prowl pa ie sodišče, naj upošteva, da .je Kcšutar ravniail p^ vplivom začasne du.ševne motnje. Sod«,šče .le razsodilo, da je M - hael Košutar ubil dr. Adame Bana sicer pod vp ivom začasne du- ševne motnje, zarad« katere .je bilo njegovo raz¿K;jainje bistveno zmanjšano, storili pa .je to iz brez- obzirnega maščevanje, zaradi če- sar je str-ga ka/en utemeljena. Z. P. PTUJ. DNE 2. JUNIJA 196Í PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Priprave na usivarfanfe in delitev dohodka po novem v Kidričevem Pred dnevi sem zbral v kolektivu Tovarne glinice in aluminija »Bo- ris Kidrič« v Kidričevem nekaj mnenj članov tega kolektiva. Vsi se gle- de na svoje hmkcije v delavskem ali družbenem upravljanju precej ba- vijo z novimi vprašanji ustvarjanja in delitve dohodka v tej tovarni. S svojimi besedami so povedali, kako gledajo na priprave za iz- vajanje novega gospodarskega sistema. Nikdo izmed njih ni bil posebej presenečen nad našo željo, da bi posredovali javnosti nekaj njihovih pogledov in izkušenj glede na te spremembe. Vsi so poudarili, da se o njih mnogo razpravlja. V Kidričevem so tudi začeli z delom, da bi se čimprej pokazali prvi, seveda šele okvirni obrisi organizacijske sheme tovorne glede na nove ekonomske enote in obratne delavske svete. Junija bo zasedal delavski svet. Še predtem bo celotni kolektiv obravnaval poskusni izračun po ekonomskih enotah in osnutek sheme podjetja ob upoštevanju novega načina ustvarjanja in delitve dohodka. Pa poglejmo, kako mislijo o teh vprašanjih tovariši Franjo Brglez, Jože ffliš, Älbin Toms e, Josip Malovič, Rudolí Selan in Mirko Kocuvan. V prihodnje bomo posredovali še več iz tega kolektiva, ki mu name- ravamo v bodoče prepustiti več prostora v našem lishi. FRANJO BRGLEZ, strojnik, iz- menski vodja v kotlarni: »V zvezi z novim flospodarsken sistemom, z ustvarjanjem in de- litvijo dohodka po enoti proizvoda, bi lahko rekel, da se v vseh obra- tih naše tovarne mnoqo razprav^ ija. Iz dneva v dan nam vsem skupaj postaja .jasneje, da et let. Njihove bogate iziku.šnje pa tudi izkušnje vseh mlajših de- ievcev so draigocen pri.spevek in zeiotovi"'o. da bomo znaTi ustvar- .jati drihodek, da bo vsak delavec k temu iprisoeval nejiveč kar se da, pri.sT>evail pa tudr" svoje mislii m ored'oqe za delitev drhodka. Vsak posamezni oredtog rn sku- iprne pred'omov bodo ,pri.šle do centralnega delavskscfa sveta pre- ko obratnih delavskih s vete v. Nekdo jih bo na.oisal, drug,' po voda' v ekonomski enoti. S tem sm^- že začeli Ljudje si že za- m šljajo, kal bi naj obsegale ekoi- nomske enote in kaiko bi se naj v njej odvijalo demokratično živ- ljenje. Prihodnji teden bo že go- tov pcskuîni pregled izračuna po ek-nomskih enotah in izdelana organizacijska shemo pcdjetja. Prve dni v juni'ju bo zaseda! de- Javsiki svet tovia.me n bo obrav- navati ta izračun. Še prej bo vse skupaj v obravnavi v kolektivu, po ekonomskih enotah. Pri vsem gre za to, da bo i^mel vsak dela- vec čim večkrat mcžncst in pri- ložnost izraziti svo.ie mnenje in staili šče o vsem, kar je v zvezi z njegovim m drugim prizadeva- njem, uspehi in dohodkom. M:čno zaupam v to, da bodo naš,- "j ud je tud: v novi smeri sto- ri'« več kot .te njihova dolžnoLSt v s'užbi. iiz svoje zavesti, da več ne prcdaijajo svoje delovne si'le, ampak da s .svcjo sposobnostjo vplivajo na stroj, na to dragoce- nost, ki naj da od .sebe vse. kar zmcre, in iz zavesti, da tudi vpli.- vajo na pravično deiitev dohod- ke.« JOŽE HLIŠ, strojnik v plinarni: »Dvomim, da bo pfinarna kot ekonomska enota. O delu v duhu novega gospodarskega sistema vsi razmdšljiamo in smo v mnogih vprašan.jih enotni. Po naših do- sedan"»!!! izikušn.jah smatramo, da bo *noooče sedaj in po rekon- stnikcf.ii tovanne maksimalno in koristno obremeníe vat i vse stro.je »n naprave. Dobro se zavedamo, da se da tud)i v pHnarn,i precej pnhranit\ Ni vseeno, a!î ima plin boljšo aH slaibšo ka'orično \Tedn:st. Kurja- čema skrb za boljšo kvaliteto pli- na mnogo pomeni. Že doslej je ostalo v nekaterih cddelkih !e to- Lko ljudi, kolikor .jih Je neobhod- no potrebnih. Pni vsaki spremembi v zvezi s številom ijudi pač mi'- s'imo, kako je z njihcvo sT>osob- nostjo medsebojnega nadomešča- nja v primeru bcilezni, dopustov aii kakšnih izrednih pr.ilik. Neka- tere ljudi ie težko nadomeščati ravno glede na njihovo prsebno d.slo in sposobnost. V takih pri- merih cziroma oddelkih tudi ne prihaja do več.i h sprememb giede števila ljudi in jih tudi sedaj v novem sistemu ne bo. Naše de'o je tesno povezano s kalcnadjo I. in II. Te ^ naš od- jemalec. Ta povezava bo nedvom- no vplivala na obseg naše eko- nomske enote. Važna za nas pa je tudi redna dobava elektrike. V.sak izpad te nas lahko mcčno priza- dene in seveda tud,; druge oddel- ke. Tukaj neha naš vpliv na pro- iz^fodnjo. Že v teku dosedanjih ra7T)rav o ekonomskih enotah in o novem načinu delitve dohodka fmo ne- kako občutili, da je porasla vred- nost vsakega našega delavca in dragacenost njegovih izkušenj. Vsi več govorijo o svojih ugotovitvah v teku dosedanjega dela. Vsak še aajde kako vrzef, ki bi jo rad iz- polnit z novo rešitvi.jo. Mislim, da se bomo iz dneva v dan več po- govarjali! v aosameznih oddelkih in v celotni tovarni o vsem, kako smo delali in kakšen je bil uspeh našega dela ta dan ali teden. Spra- šujemo se še, katera vprašanja bomo sami reševaM in katera bodo morala dalje v rešelavci se radi pomeni jo o svo.jih dolgn^let- nih izkušnjah in o vsem, kar bi še bilo treba urediti, da bo delo v ekonomsk enoti teklo kot bi moralo. Vsa dosedanja skrb za pravilno ocenitev delovnih mest in obra- čunskih enot se bo sedaj bogato o brestova" a, ker bo treba sedanji sistem le v»č ali manj doTx>]niti. Dosedan.ie ugoboxitve in izkušnje bodo liahko osnova za nadaljçie spremembe tako glede ustvainlw kot d'elitve drhodka.« JOSIP MALOViC, preddelavec pri električnih pečeh, član delav- skeoa sveta, v tovarni že šest let: »Poleg skrbi za redno in pra- vilno delovanje strojev in naprav v naši tovarni je važna tudi skrb za surovine, za kvaliteten boksit in anodno maso, pa tud; za kva- lifioVan kader. Že doslej .je bilia v našem ko- lektivu stalna zahteva, da bi mo- ral vsak član našega kolektiva po- leg d'Igo'etnih izkušenj imeti tudi več strokovnega znanja'. Zato je ust an -VI,jen izobraževa'riii center v tovaimi. Če se že moramo za- dovoljiti z dragocemm'j izku.šnja- mi pri starejših delavcih, bi se ne smeli spri.tazniti samo z njimi pri mlajših. Ti si vsekakor morajo pridobiti tudi strokovno znan.ie, sicer ne bodo zmog.Li izpciln.ievati zahtev dela. ki jih bo prinese, s seboj nov način ustvarjan.^a in de- litve dohodka. V svojem oddelku ugotavljam, da postajajo ljudje vedno bolj sproščeni pni razgovorih o bodo- čem ustvarjanju dohodka, o na- menu in koristih te nove spre- membe v našem gospodarstvu. Slišijo se razni predlogi in zamisli o obsegu ekonomskih enot in obratnih defavskih svetov. Vedno večja sproščenost v teh razgovo- rih kaže ravno na to, da vsi več alil mani razumejo, da gre za ne- kaj novega, boljše.ga, ki postavlja našega delovnega človeka na me- sto v proizvodnji in družbi, ki si ga zasluži glede na neštete dose- danje piremagaine težave in d.osc- žene uspehe. Na sestankih, pasvetovanjih ]П razgovorih po ekonomsikih enotah bo nedvomno v bodeče mnogo ži- vahneje kot .je bi.o doslej. Priča- kujem v bodoče tudi: 'več pisme- nih predlogov in zjamisli posa- mieznih delavcev pa tudi njihovih skuipin. V bodoče bodo vsi tudc hotel'i vedeti, kako mesto in ve- ljavo je obratni ali centralni de- lavski svet pri.zna'1 n.jihovim po- budam in predikgom. Na svoja stališča bodo hoteli slišati odgò- ■vor ali pojasnilo organov uprav- l.janja aH uprave. Večkrat bo pri- šel vsak na vrsto, da se bo cigla- sil, ko bo kaj kritii?.iral ali po- hvali: in zdi se m., da ga bomo vsi bolj slišali, ker .se br> oglasa' v manjšem krogu, med ljudmi iz svoje enote.« RUIX)LF SELAN, v tovarni od leta 1954, oddelkovcdja pripravo surovin in luženja boks ta: »V zvezi z delom ljudi v našem oddelku in z dosedanjimi ilzkuš- njami bi lahko rekel, da do рорз1- nega izkoriščanja strojev od do- sedanjega izkoriščan.ia ni daleč. V tej smeri je šlo že doslej vse naše prizadevan.je. Važen pa se mt zdi gfede na nov način ustvar- janja in delitve dohodka posluh vsakega našega delavca za stroj, kda.i dela prav iln kdaj «ve, da se da vse pravočasno ukreniti, da ne pride do okvar in zastojev, ki lahko močno škodu.je.jo ustvarja- nju dohodka. Tudi glede prihranka neproduk- cijskega materiala, materiale za vzdrževanje strojev in vsega, kar podražuje ceno proizvodov naše tovarne, se bomo v bodoče se raje menili m imeli za vaTCevan.je več posluha, če bomo hoteI.\ da bodo cene naših iizdelkov konkurenčne cenam v inozemstvu. Na te mo- ramto misliti, če želimo ustvarjati tak dohodek, ki ga bomo vsi z veseljem delili. Prepričan sem, da bo v bodoče vsakega delavca iz vsake ekonom- ske enote dnevno zanimal vsak prob'em, ki se .je po. ja vil v proz- vodnji in ga bo pomagal čimprej rešiti. Interes vsakeqa jxjsamez- nika za celoto in celctnega kolek- tiva enote za vsakega posamezni- ka se bo močno spremenil. Med- sebo.jna navezanost, prizadevnost in uspeh bo zelo ugodno vplival na lijudi. Vse, kar >e bilo doslej storjenega v tej smer:, da bi bih HjiKije čimbolj navezani na svoje delovno mesto en sodelavce v obratu aili celotnem kolektivu, se bo v bodoče bogato obrestovalo in nadaljnje izpopolnjevan.je v tej smeni ne bo težko. r>obre analize dela. uspehov in problemcv bodo vsi člani ko'ekti-иа radi sprejeli v obrsivnavo Deoentrai.zaaja delavskega -sa- moupravljanja je zelo važno vpra- šanje, k; se ga vs: pridno lote- vamo in si cd pravilne rešitve tudi mncflo obetamo. V obratnih delavskih svetih vidi večina tist; delavski forum, ki bo sprejemal pohvale in kritke. predloge in po- bude delavcev in skupin delavcev v ekonomskih enotah in ki bo mnoga vprašanja sam rešH po pned'ogih, vprašanja večjega ob- sega pa bo <'dstopa'l centralnemu d9lav.skemu .svetu v rešitev. Že v juniju bomo v tej smer' za korak naprej. Sheme ekonom- skih enot bo pred obravnavo pred delavskim svetem še v obravnavi pred, kolektivom.« MIRKO KOCUVAN, elektromon- ter v elektrodelavniol, prej v to- varni anodne mase: »Glede dela v tovarni anodne mase bo, mislim, v bodoče več razprav kot tukaj, ker je tam tudi več možnosti za ustvarjanj» viš- jega dohodka kot tukai pri uslu- gah. Izboljšava kvalitete anodne mase je cdv?sna od sarnih strojev in njihove maks'malae obremeni- tve kakor tudi od laboratorijskih analiz, ki lahko pokažejo na smer izboljšave kvalitete. Sedanje mož- nosti laboratorija pa so cmejene glede na razpoložljive instrumen- te. Vseh instrumentov ni mogoče dobti, da bi lahko kcntrolirafi kvaliteto iizdelkov. Izboljšava kva- rtete anodne mase zahteva že na- ša elektroliza. Ta zahteva bo v bodoče še glasnejša. .Še bolj pa je proizvodnja anodne mase odvisna od kvalitete surovin. To so še vprašanja, ki jih bo mogoče sča- soma rešiti in premagati težave. Precej je razprav o novih kri- terijih za del tev dohodka. O tem razpravljajo delavci vseh oddel- kov. Vsekakor bo upoštevan« h ne- kaj prejšnjih kriterijev, predvsem pa kriterij sposobnosti in aktSf- nosti pri ustivarjan.iu dch'dka. Te pcd:ročje se zdi l.judem še na.jmanj .jasno in težko. Mnogi m süjo, da bo laže dohodek ustvariti kot ga razdeliti. Dosedanja praiksa dolo- čanja pre.iemkov ljudi po kvalifi- kacijah. šolah in letih službova- n.ja je postavl.jena na g'avo. Vsi se bavijo zdaj s tem vprašan.jem Ш se trudijo, da bi bilo pr&v rešeno. V zvezi s tem bo tudi ogromno predlogov in zamisli in se obetajo obratnim in centrai'- nemu delavskemu svetu obširne razprave ravno v zvezi s temi vprašanji.« J. V. Ob izmeni v tovarni aluminija Delo v elektrolizi TGA Obrat ,HIDROMONTAZE' v Kidričevem že v pogonu že od 1. marca 1961 dalje obratuje v nekdanjem »Gradi.so- vem« naselju v Kidričevem, v prostorih nekdanje jedilnice in kuhinje, ki so na novo urejeni, odeiek »Hidnomontaže« Maribor. Devet žena in '5 moških pri- pravlja tukaj polizdelke za hla- dilnike iz polystyrola, iz bele in modrikaste plastične mase. Iz ravnih plošč oblikujejo s poseb- nim .strojem notranje dele za hladilnike ter montirajo na nje potrebne dele. Tukaj dovršene polizdelke odpremljajo v Mari- bor, kjer se odpravi nadaljnja montaža na hladilnikih. Za razširitev tega obrata je pripravljen še en večji prostor. poleg tega pa je v tej obnov- ljeni, poprej tudi šoh služeči zgradbi, prostora še za skladi- šče. Predvidoma bo v razširje- nem oddelku »HIMO« v Kidriče- vem lahko zaposlenih okrog 40 deavk — žena iz Kidrčevega in bhžnje okolice. Takrat bodo lahko izdeloval tudi druge dele za izdelke »HIMO«, ki jih že se- daj izdelujejo razni kooperanti. Ž ustanovitvijo tega obrata v Kidričevem je izpolnjena ena izmed zelo perečih potreb po no- vih delovnih mestih v tem indu- strijskem kraju. Tako se lahko zaposli vsaj del žena iz naselja in okolice, za katere je premalo možnosti zaposlitve v tovarni gli- nice in aluminija. Pet študentov - agrono- mov iz Egipta obiskalo tovarno Pri živinorejskem obratu Kme- tijskega kombinata Ptuj v Ki- dričevem je na praksi 5 študen- tov agronomov iz Egipta, ki štu- dirajo v Jugoslaviji. V petek, 26. majá. t. 1. so obiskali Mladin- sko organizacijo v tovarni in so si pod vodstvom mladinskih funkcionarjev Petra Gegiča in Jožeta Rrgleza ogledali obrate tHivamo glinice in aluminija. Vsi so se v 2-5 letih bivanja v Jugoslaviji lepo privadili na- ših jezikov in .se lahko siporazu- ■ navajo z naš mi ljudmi. Kam bodo šli letos na počitnice Učenci osnovne šole iz Kidri- čevega bodo obi.skali v okviru letošnjih šolskih izletov razne bližnje turistične kraje. Manjši šolarji bodo odpotovali v Roga- ško Slatino in na Pohorje, večji pa v Kumrovec in Stubiške to- plice. Mladinski športni festival v Kidričevem v nedeljo, 28. maja 1961, je bil na stadionu Aluminija Kidri- čevo mladinski športni festival s povorko pionirjev — športni- kov, s tekmovanji v športnih di- sciplinah. s petjem, šaljivimi pri- zori, z nastopom modelarjev, z igro »Med dvema ognjema«, s polževimi dir'kami. Pri prireditvi so sodelovali otroci iz šol Kidričevo. Hajdina in Lovrenc. Športna prireditev za dan mladosti v Kidričevem v četrtek, 25. maja 1961, je bila za dan mladosti na športnem stadionu .Aluminija v Kidričevem nogometna tekma med moštvom Aluminija in gamizije JLA iz Ptuja, ki se je končala z rezul- tatom 10:2 za Aluminij. Tega dne je bila na istem igrišču tekma nogometnega moštva sindikalne podružnice uprave in Aluminija, ki je končala z uspehom 3:2 za Aluminij. Odbojkarska tekma se je končala z uspehom 3:0 za upravo. Strelci iz Kidričevega bodo imeli svoj prapor Strelska družina Kidričevo se priprnolja v zvezi z 10. obletnico obstoja in 20-letnico vstaje na tekmovanje z malokalihrsko in zračno puško, ki bo v nedeljo 4. junija 1961 zjutraj v Kidričevem na stadionu, popoldne ob M. uri pa bo razvitje prapora. Na tekmovanje in prireditev so povabili nekaj strelskih družin iz Maribora in Ptuja. Za najboljše skupine so pripravili 2 pokala in nekaj tolažilnih nagrad. Strelska družina Kidričevo šte- je okrog 180 članov z izjemo 1 članice, Vernik Edite. Na vpraša- nje, kako to, da se je ona CKiločila za ta šport, je izjavila: »Ker me ta šport veseli in ker sem rojena v znamenju strelca!« Upa, da se ji bo ščasoma pridružilo še več deklet, ko se bodo za ta šport navdušila na prireditvah, kot bo ta 4. junija 1961. Tudi vaški aktivi so začeli s tekmovanji 23. t na ja 1061 se je začelo v Kidričevem športno tekmovanje ob 2n-letnici vstaje. Tekmujejo športna moštim sindikalnih po- družnic tovarne v nogometu, od- bojki, namiznem tenisu, šahu, ter streljanju. Tekmovanja vodj komisija za rekreacijo pri sindikalnih podru- žnicah. Najboljše skupine bodo uvrščene v spomladansko prven- stvo. Ocenjevanje tekem je po dvojnem točkovnem sistemu. Športna tekmovanja v Kidričevem za 20-letnico vstaje Vaški aktivi SD Aluminija iz Lovrenca, Kidričevega, Hajdine in Prepolj ter Kungote so začeli 21. maja 1961 s športnimi tekmovanji v nogometu. Na tem tekmovanju je dosegel prvenstvo aktiv iz Hajdine s 14 točkami izpred Prepolja in Kungo- te. Stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 2. JUNIJA 1961 Pokazali so, kaj znajo Preteklo nedeljo je bilo v Or- možu prireditev »Pokaži kaj znaš«. Tekmovanja so se udele- žili šole iz Koga, Ivanjkovec, Središča, Huma, Tomaža, Vel. Nedelje, Runča, Podgorc, Mi- klavža in Ormoža. Vsaka šola je izibrala svoje najboljše zastop- nike. Med seboj se je pomerilo kar 30 tekmovalcev. Dvorana je bila polna gledalcev in poslušal- cev, ki so z odobravanjem sle- dili raznim pevskim, glasbenim točkam, nastopwm folklornih skupin, recitacijam itd. Prire- ditev je uspešno reži-rala in vodi- la tov. prof. Tomažej Milena, ob asistenci učit, tov, Zemljič Štef- ke. V zelo hudi konkurenci je točkovalni žiri dodelil skupno prvo in drugo mesto kvmtetu zabavne glasbe iz Ormoža in fol- klorni skupini iz Huma. V kvin- tetu so nastopili: Pučko Vlado- trobeoita, Lah Tonči-harmonika: Veszjak (Svatv) Ditrih-tolkala, Antauer Milan-'klarinet in Irgl Marjan-bas. Tretje mesto je zasedla reci- tatorka Božičeva iz Tomaža, z recitacijo »Moja mamica«. Tudi ostali nastopajoči so bili obdar- .jeni, občinstvo pa jim je fllasi.Tc odobravalo. Ob koncu prireditve se je v imenu občinstva zahvalil vsem nastopajočim in prirediteljem tov. Rajšp Ciril. Izrazil je željo ljudstva, da se take in podobne prireditve ter tekmovanja naj še večkrat zvrstijo na našem odru in nudijo občinstvu vsaj nekaj kulturne zabave, katere v Ormo- žu zelo pogrešajo. . J. T ORMOŠKI KVINTET Cvetka iz Ormoža pri predsedniltu Titu Rozmanova Cvetka je najbolj- ša učenka-pionirka v ormoški občini. Zato jo je doletela čast, da ponese prisrčne pozdrave in čestitke za rojstni dan, največ- jemu prijatelju mladine — tov. Titu. Izbrani pionirji mariborskega okraja so se 21. maja skupno odpeljali z motornim vlakom do Zidanega mosta, kjer so se sr?- čali s pionirji ostalih okrajev Slovenije, s katerimi so nato z brzovlakom krenili proti skup- nemu cilju. V Beogradu so jih namestili v Pionirskem mestu. Kalko bilo na svečani dan sprejema pri tovarišu maršalu Titu, naj pove Cvetka sama: >Po nas je prišel avtobus in nes odpeljal v Beli dvor. Vso pot sem bila kot na tmju. Ko smo vstopili v • veliko dvorano, sem kar ostrmela. Vse se je svetilo in bleščalo, kot da bi bilo iz sa- meea zlata. Tu smo morali čaka- ti, da pridemo na vrsto, kajti tu je bilo áe mnogo drugih pionir- jev. Končno smo prišli na vrsto tudi mi. Pionirka iz Ljubljane je v imenu slovensikih pionirjev čestitala tov. Titu k rojstnemu dnevu. Nato je vsak pionir stis- nil tov. Titu roko. Roka se mi je tresla, ko sem mu jo stisnila še jaz. Zdelo se mi je, da se vse go- di v pravljici. Potem so nam v veliki dvorani postregli z zaku- sko. Tov. Tito je hodil okrog pi- onirjev in se z njimi pogovarjal. Ustavil se je tudi med slovenski- mi pionirji. Zapeli smo mu dve pesmi: »Lepo je biti mlad* in »Hej brigade«. Pred odhodom se je vsaka skupina slikala s tov. Titom. Obljubili so nam, da nam bodo slike v najkrajšem časoi poslali. Preden smo odšli, je do- bil vsak pionir veliko bonboni- ero.« Nato je Cvetka še povedala, kako so si ogledali Beograd, se vozili domov in na koncu je de- jala: »Sele ob ponovnem sreča- nju s starši sem spoznala, da sem doživela veliko srečo.« Res je velika sreča in čast za pionirja, ki lahko stilne tovarišu Titu, Ki je tsko odločno posegel v zgodovino našega naroda in nam vedno kaže svetlo pot v bo- dočnost vsega ljudstva sveta. J. T. Zaključeh Večerne politične šole v Ptuju in Kidričevem Za izobraževalno dobo 1960/61 je bil pri Delavski univerzi Ptuj predviden en oddelek Večerne po- litične šole, ki bi bil v Ptuju. Na željo komunistov v Kidričevem je tovarniški komite > zaprosil za ustanovitev še enega oddelka Ve- černe politične šole v Kidričevem. Tako oddelek v Ptuju, kot od- delek v Kidričevem sta s svojim delom pričela v začetku meseca novembra. V teku sedmih mese- cev so se slušatelji obeh šoj se- znanjali z vprašanji marksistične teorije, kj so jo nanizali na našo politično prakso. Večerno politično šolo v Ptuju je obiskovalo 25 slušateljev, v Ki- dričevem pa 27. Slušatelji Politič- ne šole v Kidričevem so bili de- ležni vse pozornosti s strani osnovnih organizacij in Tovarniš- kega komiteja ki so v šolo dali svoj najboljši kader, spremljali celotno delo ter omogočali sluša- teljem redno obiskovanje šole. Obe Politični šoli sta v prete- klih dneh z zaključnimi izpiti končali svoje delo. Kandidati, ki so pristopili k zahtevnim izpitom, so pokazali dobro znanje, pokaza- li pa so tudi, da bodo to ynanje pravilno izkoriščali pri svojem nadaljnjem družbeno-političnem delu. Zaključnim izpitom so pri- sostvovali v Kidričevem člani To- varniškega komiteja, v Ptuju pa sekretar in organizacijski sekre- tar občinskega komiteja ter pred- sednica ideološke komisije. Obe Politični šoli sta izrekli po svojih delegatih zahvalo predava- teljem, vsem onim, ki so jim v delu pomagali, upravniku Večerne politične šole, upravnici Delavske univerze. Politična šola v Kidri- čevem je šolanje prijetno zaklju- čila z družabnim večerom na Borlu, prav tako prijetno je za- ključila ptujska Politična šola svoje delo z družabnim večerom. M F Iz Muretinec Slabo vreme v letošnjem maju povzroča velike težave društvom in organizacijam, ki pripravljajo prireditve. Tudi muretinški ga- silci so bili nestrpni pred nede- ljo 21. maja, ker niso vedeli, ali j;m bo vreme dopustilo primeren zaključek gasiUkega tedna, ki so ga nameravali prirediti v Goriš- nici. Imeli so srečo, 'ker jim je bilo vreme naklonjeno. Program je gledalce popolnoma zadovoljil. 22. maja pa je poskrbela za program v Muretincih dramska skupina iz Stojnic. V zadružnem domu je nastopila z igro »Zdrav- nik v sili« pred ро1гк> zasedeno dvorano. Čeprav je bila večina igralcev prvič na odru, so vsi svoje vloge dobro odigrah. Gledalci so bili zadovoljni z nastopom skupine iz Stojnc ter bi želeli videti takšne skupine še večkrat na svojem odru. SK Literarni popoldne v hajdinski šoli Za učence višjih razredov osemletke na Hajdini, za ured- niški odbor pionirskega lista te šole »Najdihojca^s iu učitelj- ski zbor je bil v torek, 10. ma- ja 1%1, popoldne poseben do- godek obisk mladih maribor- skih avtorjev knjig in pesmic Franca Filípica, Franca Forst- neriča, Slavka Juga in Ivana ?>vajncerja, ki so kot gostje pretitali navzočim л hajdinski šoli nekaj svojih del ail pa so jim pripovedovali o svojem li- terarnem delu ter odgovarjali na vprašanja. Franc Filipič jim je čiial kratke zgodbico o pionirjih partizanih, Franc Forsinarič jim je prečital pesmice Milni mehurček. Oblak kot zmaj in druge. Slavko Jug p¿i pesmi Ve- sela riba, Vrabčok telefonira, .Stari mornar in Pilot. Ivan Švajncer pa jim je prečital odlomek iz dela Junak na kol- cili. Po izjavi šolskega upravite- lja tov. Rajka Iglarja je bilo to srečanje za hajclinško šolo važ- no in koristno za v^e otroke, ki so bili navzoči, enako za učiteljstvo, še posebej pa za uredniški mlbor >Xajclihojce<, ki si je nabral iz neposredne- ga stika z litprarnimi delavci vrsto novih y)ol)ud. Tov. Iglar je še pristavil, da je škoeselo na pot! 7.00 Napoved časa, po- ročila. pregled tiska, vremenska napo- ved in oi)ieva dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 RadijSik« koledar in pri- reditve dneva. 7.35 Hol.andska vojaška godba igra mednarodne koračnice. 8.00 Mledinsika radijska igra, 8.40 Iz albuma skladb za otroke. 8.50 Matineja za za- bavo. 9.40 Šopek samoscpvov in klavir- skih skladb. 10,00 Se pomnite, tova- riš«. . . 10.30 Lepe melodije. 10.45 Spo- znavajmo svet in domovino! 11,45 Or- kester Alfred Scholz. 12,00 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved česa, poročila, vremenska na- poved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Za naSo vas. 13.45 Koncert pri vas doma. 14.15 Kaši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska natwved, 15.15 Reklame. 15.,30 Arije, ki jih radi po- slušate. IR.OO Humoreska teca tedna. 16,20 Duajski valčki, 16.40 ..Peli so jih mati moja". 17,00 Za nedeljsko popol- dne. 17.30 Radii&ka igra. 18,24 Matiia Bravničar: Belokratiiska rapsodija. 18.34 Polke in valčki domačih vižirjev, 10.00 (Mwestila, rekliime in zabavna glasba. 19.30 Radiiski dnevnik in športna po- ročila, 20.05 Z zabavnimi melodijami v novi teden, 21.00 Mozart v oneri. 22,00 Nar^o^ied časa, poročila, vremnnske napo- ved in pregled sforeda za naslednji d^n. 22.15 Ples ob radijskem spreicmniJii. 23.00 Poročila, 23,05 Triie jueoslovansk: skledatelii. 23..lanos Decsenvi: Pasto- ralna sonatina za flavto in klavir, 24,00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. PONEDEL.IEK, 5. JUNIJA 5,00—8.00 Dobro jutro' fpisan glas- bemi spored) - vme^s ob 5,05—5,10 Po- ročila in dnevni koledar, 5.10—5,30 Ne- kaj domačih. 6,00—6,15 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napo- ved 'Г obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7,00—7.15 Napoved časa. poročila vre- menska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Po svetu jazza (po- novitev). 11.30 Za otroke. 12.00 Kvintet Niko Stritof ob spremljavi Štirih fantov. 12.15 Kmetijski nosveti. 12.25 Sedem pevcev — sedem po'pcvk. 12.45 Tanja Štrukelj: Slike z Rožnika. 13.00 N'apo- vcd časa. poročila, vremenska napoved, objava dnevnega sporeda in prireditve dneva. 13.15 Obvestila in zabavna glas- ba. 13.30 13..30 Ivan Zaje: Simfonija v c-molu. 13.50 Godala in vokalni an- sambli. 19.00 Obvestila, reklame in za- bavna glasba. 19.30 Radijsk4 dnevnik. 20. Glasbeni variété. 20.45 Kulturni glo- bus. 21.00 Sto taktov glasbe. 21.05— 22.43 Koncert Orkestra Slovenske filhar- monije. TOREK. 6. JUNIJA 5.00—8.00 Dobro iutrol (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevnii koledar, 5.25—5.45 Nekaj domačih. 6.00—6.15 Ka^oved čas«, poročila, pregled tiska, vremenska napo- ved in obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in radijs.ki koledar. 11.00 Iz Poličevega Desetega brata. 11.30 Deset minut iz naše beležnice. 11.40 Sovietska in poljska zabavna glasòa. 12.00 Pesmi ob spremljavi harmonike. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Zvočni kaleidoskop. 12.45 Vaški kvintet s pevci. 13.00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved, objava dnevnega sporeda in prireditve dneva. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Ob zvokih za- bavnih melodij. 19.00 Obvestila, rekla- me in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20,00 Poljski narodni ansambel pesmi in plesov .Mazowsze. 20.30 Radij- ska igra. 21.40 Vjekoslav Gržinič: Sim- fonični potim, 21.50 Veliki plesni orke- ster Rav Anthony. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan, SREDA. 7. JUNIJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila in dnevni koledar. 5.10—5.30 Nekaj do- mačih, 6,00—6.15 Napoved časa, poro- čila, prejled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00 —7.15 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Iz filmov in glasbeni re7»j. 11.30 Oddaja za cicibane. 12.00 Tri Avgusta Stanka. 12.15 Kmetijski na- sveti. 12.25 Zabaven opoldanski spored. 13.00 Napoved časa. poročila, vremen- ska napoved, objave dnevnega sporeda in prireditve dneva. 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Za tokom Save. 19.00 Obvestila, rek'.ame ¡n zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 .lacques Offenbach: Hoffmannove pripo- vedke. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan, ČETRTEK, 8. JUNIJA 5.00—8,00 Dobro jutro ! (pisan glas- beni spored) — vmes oh 5.05—5.10 Poročila :n dnevni koledar. 5.25—5.45 Уекај domačih. 6,00—6.15 Napoved če- sa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6,40 Rekla- me, 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Ruski tečaj za za- četnike. 11.15 Romunska zabavna glasba. 11.25 Zvonimir Ciglič: Prva simfonija. 12.00 Ansambel Srečka Dražila igra na- rodne napeve. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije iz Verdijeve opere Tra- viata. 13.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved objava dnevnega spo- reda in prireditve dneva. 13.15 Obvestila in zaba'vna glasba. 13.30 Od tu ;n tam. 13.50 Petnajst minut z zborom RTV Za- gre'b, 19,00 Obvestila, rcitlamc in za- bavna glasba, 19,.30 Radijski dnevnik, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20,45 Literarni večer, 21.25 Krsto Odak: Simfonija jadrana, 22,00 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved in pregled sporeda za naslednji dan, PETEK. 9. JUNIJA 5 00—8.00 Dobro jutro! (p;san glas- beni s,pored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar, 5,10—5.30 Ne- kaj domačih. 6.00—6.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska na- poved ifi obvestile. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15, Napoved časa. poročila, vre- menska napoved in radijski koledar. 8 00 Poročila. 11.00 Slavne tenorske arije. 11.30 Človek in zdravje (ponovitev). 11.40 Majhni ansambli. 12.00 Ciril Pregelj: Narodbe v priredbi za glas in klavir. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Zabaven opoldanski spored. 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja. 13.00 Kapoved časa, pofTočila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in prireditve dneva. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Iz operetnega sveta. 13.45 Majhen kon- cert Slovenskega okteta 19.00 Obve- stila. reklame ;n zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20,00 Kvintet Jožeta Kampiča. 20.15 Tedenski zunanejpoli- tični pregled. 20.30 \eliki skladatelji, kot So jih opisali njihovi sodobniki: Richard Strauss. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.00 Napoved časa, poročila vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan, SOBOTA. 10. JUNIIA 5.00—8,00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poroiila in dnevni koledar. 5.25—5.45 Nekai domačih. 6.00—6.15 Napoved ča- sa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6,40 Re- klame. 7.00—7.15 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in radijski ko- ledar. 8.00 Poročila. 1100 Po svetu jazza (ponovitev) — pol ure v Hariemu. 11.30 Pionirski tednnk. 11.50 C/.roci izbirajo pesmico, 12,00 Kvintet bratov Avsenik 12,15 Kmetijski nasveti, 12,25 Zabaven opoldanski spored, 13,00 Na- poved časa, poročila, vremenska napoved. Objava dnevnega sporeda in prireditve dneva. 13,15 Obvestila in zabavna glas- ba. 13,30 Pihalni orkester LM p v Rudolfa Starica. 13..50 Od ariie do arije 19,00 Obvestila. rek:ame in zabavna glasba, 19.30 Radijski dnevnik. 20,00 Po slovenskih krajih 20,20 Me'odije raznih dežel, 21 00 Za prijeten krneč tedna. 22,00 Napoved časa poročila, vremenska nanoved m pregled sporeda za naslednji dan, 22.15 Oddaja za naše izselience, 23,00 Poročila, 23.05 Do po'noči v Plesnem ritmu 24.00 Zadnja poročila :n zaključek oddaje. Moj kraj včeraj, danes in futrí Skoraj me je presenetil ta Tia- slov. Kaj naj pišem o kraju, kak- šen jo bil nekoč in kakšen bo v prihodnjih dneh? Če poslušam starejše ljudi, ki pripovedujejo, kako je bilo pred nedavnim, si ne morem misliti, da bj se lahko vživela v življenje preteklega časa. Ne morem razu- meti, kako so ljudje živeli brez elektrike, radia, časopisov, mo- torjev in najsodobnejših strojev. Na polju so orali z lesenimi plu- gi. svetili s karbidovkami in pe- trolejkami. Čeprav je bilo vse primitivno, so delo opravili. Danes se življenje vse bolj raz- vija in oblikuje.- Polja orjejo traktorji, z ele,ktriko svetimo in kurimo, radio in časopisi prinaša- jo najnovejše vesti iz domovine in tujine. Mesta so zaživela novo življenje in v njih se dvigajo ogromni dimniki. Kaj nekj je to? To so nove tovarne, ki dajejo de- lo in zaslužek našemu delovnemu človeku, kj mu nudijo hrano in preskrbo. Vsak dan .se vozi mno- žica ljudi iz tovarne. In prav zato vprašuje babica. «Kam gre življe- nje? Mi vsega tega nismo imeli, pa smo vendar živeli,« Kar lahko ji odgovorim: »Vse se razvija, vei babica, skoraj bodo poleteli na Luno.« Tega seveda ne more ra- zumeti. Tudi naša vas, čeprav je pretež- ni del na hribu, se vedno bolj razvija. V vsaki hiši sveti elektri- ka, povsod je slišati melodije, ki jih prinaša radio. Kmetje obde- lujejo zemljo s stroji uporablja- jo umetna gnojila in se vključu- jejo v kooperacijo s kmetijsko zadrugo. Ko včasih posedamo okrog pe- či nam mama pripoveduje: »Joj, ko bi vedeli, kako je bilo, ko sem bila še majhna. Svinjske čevlje in .drukan kladič' sem imela. Danes pa bi radi imeli, ne vem. kaj vse.« Radi ji verjamemo. Toda mi ji vselej odgovorimo: »Nekoč ni danes. Marsikaj se je spremenilo in se tudi še bo.« Zapisala SOK VIKA — VIII. raz. Zink a: .MOJ DOM I lisica v dolini. l)rijazen, ljubek dom, nikoli v življenju zapustil te ne boni. Od vseli strani obdaja te krasen sadni vrt, že v rani te jioinladi zairrne v boli cvet. ( "C zima j veter brije in hladen dež rosi lakrat poil svojo streho mo vedno sprojmeš ti. Ko sonce vroče peče ptxl krov Si' umaknem tvoj, čp ziinaj mraz pritiska .v zaklon me sprejmeš svoj. ^/ato nikdar v življenju zapustil tp ПР bom. Iivalpžno tvojo strplio propasti čuval buiu. PTUJ. DNE 2.V JUNIJA 1961 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 Eichman pred sodiščem Ze več tednov traja v Jeru- zalemu, glavnem mestu Izra- ela, razprava ])roti vojnemu zločincu Adolfu Eichmannu. Proti morilcu šestih milijonov Židov jc bila ])rel)rana obširna obtožnica, govoril jc tudi Kich- mannov branilec Servat,ius, za- slišana je bila vrsta prič. Л sak dan prihajajo poročila o poteku procesa in bcxlo še prihajala. Pravijo, da bo raz- prava končana šele v prvi po- lovici avgusta. Ko je izraelski državni toži- lec prebral obtožnico, jc nasto- pil zločincev zagovornik Serva- tius, ki je dejal, da je Eich- mann nedolžen, češ da nc more odgovarjat za usmrtitev mili- jonov ljudi, ki jih je zakri- vila njegova država. Ko je Servatius to izrekel, so ljudje v razj)ravni dvorani one- meli. Eichmann nedolžen! Več- jega cinizma si ne moremo mi- sliti. Kdo pa je predstavljal to državo? Ali je bil nacizem kaj. imaginarnega, nekaj izven ljudi, ki so vladali v tretjem rajliu? Saj je bil vendar Eich- mann na čelu aparata, ki si je postavil za cilj uničenje >manj- vrodnih ras«, Židov in Polja- kov, ki so jih nameravali "z- irobiti, prve v treh, druge v iie- iih do desetih letih. Ta uniče- valni aparat pa ni prizanašal niti drugim uarodom, ki so bili nai)oti nemškim načrtom. Nem- ški krematoriji so jiožirali inizila ljudi vseh eл'ropskih na- rodnosti. Servatiusov zagovor, da zlo- čince ni kriv, laiiko nastane le v možganili IjuíH, ki jim jo do- brodošlo vsako srodstvo, vsak izgovor. Takih ljudi, takih Ser- vatiusov, je šc danes precej v Nemčiji in tudi drugíKi. Kadar govore o obtoženih nacistih, pravijo, (in je kriva država in da so bili obtoženi le orodje. Kadar pa tem ljudem tako ustreza, pravijo, da ni kriva država, temveč ljudje. Preglejmo nekaj pmlatkov iz obtožnice, da ijomu spoznali Ei(«limannov() »nedolžnost«. >Po dveh ali treh letih dela za rajii morajo Židje izginiti, Poljaki i)a ])<) i)etih do desetih letih, v tem času bi se namreč v ])oljskih ])okrajinah naselili Nemci.« Da bi izi)eljal ta načrt, je Eichmann imenoval poseb- no ekipo zdravnikov, ki je do- ločila, koliko kalorij naj dobe ti sužnji v nemških taboriščiii: te/ki delavci 1744. kalorij, ' na- vadni 1202 kalorij. Eichmannu pa so se Se te nizke kalorije zflele le >nej)otrebno razsipa- nje«, zato je ukazal, naj se zni- '.зјо .še: za 1"» odst. Ob tej hrani in težkem delu so interniraiici množično umirali. Debele knjige bi lahko na- polnili, če bi hoteli o])isati zlo- čine, ki jih je zakrivil Eicli- niann. Kazni za »prekrške«: za- por v tesni celici, kjer jetnik ni imel prostora ne da bi ležal ne da bi sedel, obešanje za ro- ke, obešanje z glavo navzdol, Znane so množične likvidacije ruskih vojnih ujetnikov. Ko- mandant taborišča v Auschwit- zu, ll()ss, ki je bil po vojni obešen na Poljskem, pravi o Eichmannu tako: »Večkrat sem po radiu prejel ukaz: navede- no internirance postrelite ali obesite. V bunkerju smo jih obešali in streljali s strelom v tilnik. Bolnike smo likvidirali z injekcijami.« Izpovedi prič pri razpravi v Jeruzalemu odkrivajo grozote, ki v zgodovini človeštva pre- segajo mučenja v dobi inkvizi- cije. Neka priča je izpovedala: »Ustrelili so mojo mater. Ustre- lili so mojo babico, starko 80 let, ki je imela na rokah dva otroka. Tudi mojo teto so ustre- lili z otroki v naročju. Moja mala sestra je hotela živeti. Stojiila je naprej in naga pred Nemci i)rosila, naj ji ])rizane- sejo. Ustrelili so tudi njo.« Druga priča ])ripoveduje, da so ji ukazali skonstruirati vi- slice, na katere bo mogoče obe- siti tri ljudi hkrati. Noseče Ži- dinje so pred porodom za¡)rli v jmsebno barako, po poiodu pa so jih skupaj z otrokom, in največkrat tudi z očetom, ta- koj poslali v j)linsko celico. Na sodni raz])ravi pride vča- sih do mučnih prizorov. Zgcxli se, da se kdo od poslušalcev ne- nadoma razburi in začne gro- ziti zločincu v celici: »6^ so- rodnikov si mi ubil, morilec!« Predsednik sodišča mora od- straniti poslušalca iz dvorane, da bi se lahko nemoteno nada- ljevala razprava. Eichmann pa sedi negiben 'in leden v svoji celici. Tu pa tam si kaj zapiše na papir ... Tudi o nas Slovencih je bilo govora na jeruzalemskem pro- cesu. Znano je (o tem je pred kratkim pisal tudi naš list), da so Nemci nameravali preseliti 260.00 Slovencev, t. j. četrtino slovenskega naroda. V ta na- men je bila sklicana maja 1941 v Mariboru konferenca, kjer je bil tudi Eichmann. Tam so se dogovarjali, kakor trgov- ci s sužnji, kam in kako bodo Slovence selili. Tiste, ki bwlo ostali, b(MÍo germaniziralî. V načrtu preseljevanja so bili določeni trije vali, ki naj bi odplavili te Slovence. Načrt ni bil izvršen. Namesto 260.000 so izselili v Srbijo in na Hrvaško le kakih 13.000 Slovencev, v nemška taborišča smrti pa do konca leta 50.(K)0. Ugotovljeno je tudi bilo, da so do konca tega leta odvzeli Slovencem 4092 posestev s 127.21? hektari zemlje. Le akciji slovenskih I)artizanskih rnlredov in sploš- ni vstaji slovenskega naroostavitl nekakšen zaboj za od- padke, ki jih mečejo otroci in tu- di odrasli vsenaokrog. TaJišnl za- boji za smeti pa bi bill dobrodo- šli tudi drugje po naselju. Dobro bi bilo, če bi »Javor« tudi malo uredil svojo окоИсо svojega skladišča, ki nudi sedaj vide«, kakor bi vanj udarila stre- la. Ko bi naselje očistili, bi ga lahiko z malo truda tudi precej olepšali. Prostora je povsod do- volj, da bi lahko uredili manjše cvetlične nasade ali pa nasade lepotlčnega grmičevja ali drevja. Bezjak Jože Prvi letošnji cvetlični dan v Ptuju V zvezi s letošnjim dnevom krvodajalcev 4. junijem 1961 se pripravlja organizacija Rdeče- ga križa v Ptuju na cvetlični dan, ki bo v nedeljo, 11. juni- ja 1961, dopoldne, popoldne pa bo na vrtu gostišča »Pri Ro- ziki« v Ptuju srečolov z godbo in plesom. Na odborovi seji organizacije RK Ptuj 29. maja 1961 je pred- sednica toA'. Marica Nogrinec izdelala z odborom celoien načrt in razdelila delo za cvet- ličen dopoldne ter za jmpol- dnevni srečolov. Srečke boilo v protiaji j)o 10Ü diu, zadela pa bo vsaka druga srečka. Za^ vrt bo v korist Rlv vstopnina. Cvet- lice bmlo zbrale ptujske šole, prodaja cvetlic pa bo po ulicah in hišali v Ptuju. lov. Marica Sretenovič je prevzela izvedbo pvetličnega dopoldneva. Cvet- lice bfxlo prevzete v soboto po- poldne v i)isarni Rdečega kri- ža v Lackovi ulici (zraven »Be- lega križa«). V soboto, 3. junija 1961, ob 16. uri bo v telovadnici »Mla- dike« si)rejetili med jiomlad- karje Rdečega kri/.a okrog 1«0 pionirjev štirih jitiijskih osnov- nih šol. Odbor RK Ptuj se je na soji tudi do pinlrobnosti j)o- inenil o tej })ionirski slovesno- sti in o pripravah za njo. Nadalje je bilo na seji skle- njeno, da bo organizacija ZK Ptuj kupila kino|)rojektor, ki bo služil za i)oufno-vzgojjia j)redavanja po občini i)a tu
  • oldne. Med tema vrhoma Je visoka ravnina, ka- tere pogoj je {»raba energije in jo obvladuje dovajanje hrane v opoldanskem počitku. Vrhovoma dneva sledi — utrujenost je ne- kaj čisto naravnega — globoka, ravna dolina noči. Najnižja toč- ka doline je dosežena ob treh zjutraj. Ker je ta valoviti potek storil- ne pripravljenosti in potrebe po počitku predpisala narava sama in Je tudi neodvisen od zuna- njih vplivov, ne gre. da bi to ubranost hote premaknili. Neka- znovano ne moremo .spremeniti noči v dan! Če tudi so za nočno delo zakoniti varnostni predpisi, le ne gre dru- gače, da delajo v celi vrsti po- klicev ponoči. V tem pogledu ne moremo mimo ugotovitve: kdor vedno dela ponoči — vseeno ali duševno ali teleeno — si kvari zdravje. Preiskave so dognale, da stalni nočni delavci ne spijo več ka- kor 4 do 5 ur na dan. Tako mo- ra priti do okvar. O tem govorijo obširni izsledki. Primerjali so 300 delavcev in delavk, ki delajo podnevi in 600 oseb z nočnim delom: njihovo delo in življenj- ske razmere so bile sicer enake. Nespečnost dnevnih delavcev Je bila ugotovljena v 11,3 % pri- merov, pri nočnih delavcih pa v 65,5 % primerov. Duševne nad- loge, ';ojavili živč- ni pojavi najbolj jasno izven nji- hovega delovnega časa. Za teža- vami želodca je bolehalo 17,6 % dnevnih delavcev in 43,3 % noč- nih delavcev. Razjede na želodcu so našli pri 5 '*n dnevnih delav- cev in pri 15 % nočnih delavcev. Novi darovalci krvi nik Terezije, Cglar Jože, Petro- vič Marija, Amuš Arigela, Grabar Ivanka, Uh Valentin, Robin Ivan, Lacko Mi lan, Go ob Janez, Robin Martm, Hameršek Franc, Gašpa- rič Jože, Toplak Janez, Anžel Fr., itnik Miilan, Petrovič Marija, Duh Anton. Toplak Manja, Bezjak Ma- rija, .Anžel Mha, Bezjak Marija, Vrabl Antonija, Kolarič Frančiška, Čeh Uza, Raši Alojzija, HedJ Ho- zika. Lešnik Alojz, Širec Neža, Vamberger Lizika, Anžel Ježe, Čuš Marija, Hatojenič Jučka, Fic- jan Marija, Šamperl Maiija, Še.- šerko Matilda, Pečnk Jože, Kav- čevič Marija, Zgeč Franc, Grobar Mari .ja. Hajduk Marija, Hojnik Marija, Čeh Manja, Seguila Jože, Markež Marija, Vo.jsk Roza, Vojsk Mari.ja, Meruko Marjeta, Osterc Genovefe, Čergul Marica, Kram- berger Frančiška. Vele Konrad, Tisnikar Katica, Ljubeč Ana, Sok Olga, Tisnikar Dom nik, Ramšak Anton, Raše Main ja, Čeh Marija, Grabar Menja, Krajne A'ojrija, Robin Justina. Bezjak Marija. V.sem številnim darovalcem krvi in organizatorju Vele Konradu iskrena hvala! Dne 23. maja so darovali kri krvodejaf.c iz Trnovsko vasi: li- vree Marija, Irge Stanislava, Vršič Frančiška, Vtohorič Manja, Vre- čair Janez, Šuta Marija, Toplak Marija. Sauer Genovefe, Vinki Roza. Rojiko Mao ja, Murèec Ma- rija, Hrga Anigela, Skamiec Ma- rija, Potrč Terezija, Potrč Marija, Zeleniik Nežka, Rajšp Ludvik, Zor- ko .Mojizije Horvat Franc, Pcže- gar Franc. Petrove Franc, Kog er Vinko. Belec Ant<-nija. Fras Ma- tevž, Potrč Bairbika, Horvat Iva- na, Ta.šneir ToHička, ZeJoniik Kri- stina, Kogler Terezija, Štumber- ger Matida, Pctrč Marija, Fara- zfn Marija, Lah Marija, Vrečar Anica, Potrč Alojz st., Potrč Aojz ml., Ivančič Karel, Zomljič Alojz, Nedeljko Marija, Mordej Ivana, Fras Marije. Požega Elzabeta, Krajne Mari.ja. Brezcvnik Teodo- ra, -Murko Marija, Lavrenčič Eli- zabeta, Polanec Genovefa. Vsem požrtvovalnim darovalcem krvi' in organizatorju Hrge Janezu iskrena hvala! Dne 25. ma.1a so daty>vaH kn prebiva'" Ct iz Mar-kovc: Le^onj« Ana, Rep Jakcb, Veršič Jera, Ko- stan.jevec Ma^tUda, Hopvet Eliza- beta, Golob Lizika, Rep Marija, Bezjak Vinko. Kosta'n.ievec Rozi- ka, Kck TiHika, Kodrič Franc, So- lina Alojz, Medved Nežka, Šmigoc Ivana, Roškar Ivam, Šmigrc Alojz, Zavoc Rozalija, MegMč Dza, Stre- lec Marija, Strelec Tomaž. Vsem darovalcem krvi »n orga- nizatorju Strelec Francu najepša h vela! Posamezni darcva.lci krvi so še: Trančkar Anton. Kacjan Stanko. Grobar Franc, Petek Ivan, Štrucl Neža, Vidovič Mari^, Veršič Mar- tin, Kristovič Konrad. Na.t\ir+ Mirko, Rudcilf Ivan, Šumenjek Ma- ri.ja. Kolarič .Apoloni ja, Bauman Jernej, šcštanč Silva, Кга.јпс Ma- r ja, Osva'd Antonija. Posebno zahvalo smo dolžni da- rovalcem krvi. ki »o se odzvali v nujnrih primo'nf'h: Cene A'ojz. Per- net Miliica, Škrinjar Mar.ieta, Kojc Mam ja, Veselic Maitilda, dr. Kor,par Cijri'1. Knez V»k+.or. Kos Ivica Špra-h Ljuba. Rdeči križ Ptu i Splošna bolnišnica Ptuj Dne 9. maja so darovali kri kr- vodajalci iz Podlohnlka: Kupčii Euiverd, Vidov č Terezi.!«, Širec Rozali.ia, Topoovec Terezija, Za- gora nski Magda, Čeh Marija. Go- dec Justina, Vidouč Terezija, Pre- dikßika Marica, Širovnik Marija, Svenšek Justine, Kramar Ana, SkeJa Ana, Stehta Božo, Krušič Franc, Drevenšek Ivana, Svenšek Konrad, Skok Ana, Mere Marjeta, Mere Terezi.ia, Hernec L za, Fi- deršek Man,ja, Vidovič Julijena, Gajšek ЈиИјепа. Vsem daiovalcem krvi, Krušiču Francu in drugim organizabcrjem n».iilepša hvala! Dne 11. nvö.ia so darovaW kri krvodajalci iz LesJtovca: Svenšek Kristine. Žula Franc, Koren Beet- jan, Topolovec G zela, Cajger Ma- rija, Cafuta Ju ija, Mohorko Ange- la, Kra.inc Marije, Emeršič Ma- m'.ja. Vidovič I/za, Foštnarič Kla- re, Drevenš&k Marija, Koze' Juli- јша, Kmetec Anica, Milošič Ma- rija, Kozel Franc, Orlač Martin, Koizei! Ignac, Emeršjč Rozal ja, Kmotec Angela. Kozel Julika. Bra- čič Terezi.ja. Mlakar Gizee, Mi- lošič Terezi.ja. Organi zator.jiu tov. Cajger ju in vsem da.rovalcem krvi iskrena hvala! I>ne 16. maja so darovaili kri krvoda.j0i'ci iz Str>.jnc: Z^tlar Me- rija, Kelenc Mari.-^. Vo.jsk Mar- ieta. Kostan.jevec Gera. Vmcek Mari.jia, Kristovič Neža. Kolarič Janez, P:ošen.jak Jože. Zelemk Anioa, Roškar Jenez, Va.ida An- gela, Žuran Roza. Škorjanc Liza, Zemljarič Ana, Kelenc Julijana, Strelec A[x>lonija, Koletn k Tere- Tji.ja. Pi.l'inger Genovefa. Va.jda Li«- za, Bftlšek M'ari ja, Pai' Franc, To- plak Tomaž, Strelec Franc. Vsem darovalcem krvi in orga- ni «aitor ki ne j lepša hvala' Dne 18. maja s^ .se <"dzvaH de- ГО valici kn\ IZ Rofloznice: Zele- stran 6 PTITJSKI TEDNIK РТГО, DNE 2. JOTTOA M6Ï Drava republiški prvak DRAVA - SVOBODA 9:2 (4:1) ženske RK Drava so dKTsegle z osvojitvijo naslova «-epuibliskega pn'aka v rokometu, doslej naj- večji uspeh ptujskega športa. I>ekle1;a Drave so letos preprič- ljivo osvo.j(ile prvo mesto in to že eno kolo pred koncem prvenstva. V nedeljo so v odločilni tekmi premagale Svobodo iz Ljubljane. ' V začetku je bila igra ner- V4Mna, ko pa je Potočnikova po- vedla Dravo v vodstvo, je igra postaJa živahna in lepša. Nedolgo za prvim gölom je dosegla Po- točnikova še dragega in Drava je zaigrala mirneje in vedno bolje. V drugem polčasu se je nekaj bil nekaj časa enakovreden boj, toda proti koncu so Ljubljačanke omagale. Imele so zelo mnogo dela s ppodomo Fricovo in ko so njo »prijele«, je Šilakova dosegla 3 gole z 9-10 metrov. Vse igral- ke so bile dobre, gole pa so daJe Šilak 3, Potočnik, Korenjak po 2 in Botolin, Fric po 1. Tekmo je odlično sodil 2rvezni sodnik Milan Kopač iz Maribora. Drava (mladinci) - Repr. osnovnih šol 13:6 (4:2) v predtekmi so mladinci Dra- ve po slabi igri premagali pio- nirje iz osnovnih šol, ki so da- nes ponovno pokazali lepo igro, čeprav so bàli oslabljeni in imeli precejšnjo smolo. Rezultat ni realen. Po igri bi moral biti nižji ali pa celo obraten. Sodnik Šar- man iz Ptuja je sodil z napaka- mi. Sindikalno prvenstvo v nogometu v polnem teku Pred ne'kaj tedni se je pri ob- činskem sind, svetu sestala ko- misija za organiziranje delav-skih športnih iger. V prvi vrsti so se zedinili, da pričnejo popularizirati nogomet po naših delovnih kolek- tivih. Zbrali so vse podatke in napravili spored tekmovanja. Ne- pričakovano, se je v letošnjem letu povečalo zanimanje тг no- gomet. Prijavilo se fle enajst sindikalnil nogometnil ekip: Ti- skarna, Gozdarji, Panonija-Izbira, Mlekarna, Veterinarji, Tovarna avtoopreme, sindikalna podr. iz Kidričevega, Pekama Ptuj, Gi- mnazija in Garnizon JLA Ptuj. Tekme so na sporedu v glav- nem ob sobotah, nedeljah in po- nedeljkih. Za vse tekme vlada veliko zanimanja, saj prav ta šport vključuje največ članov ko- lektivov. Že v Z3četku se je po- kazalo, da bodo boji zanimivi in da bo letos velika bitka za prvo mesto. [>osedanji' rezultati so na- slednji: Gimnazija — Mlekarna 8:1, .TLA Ptuj — Tiskarna 8:0, Panonija — Pekar 2:0, TAP I. — Gozdar 1:1, Panonija — Gozdar 2:2, Tiskarna — Pekar 1:1 JLA Ptuj — Gimna- zija 10:1. TAP I. — Mlekarna 5:4, Tiskarna — Gozdar 0:0, TAP I, — Panonija 3:0. Tekmovanje je v teku. pa ŠAG I - Osemletke 5:8 (2:3) Kar ni uspelom fantom, je uspelo dekletom osemletk. Nihče ni pričakoval da bodo premagale gimnazijke, to je skoraj celotno Dravo. Pionirke so bile mnogo boljše, tako, da jih gimnazijke niso mogle resneje ogroziti. Kljub porazu so gimnazijke prve, ker imajo najboljšo gol- razliko. R. Rokometašl za kup FLR| v prvih tekmah za Kup FLRJ v območju ptujske občine so se srečah ekipi SAG I.. ŠAG II. in reprezentanca ptujskih osemletk. Gimnazi.jci so bili pri moških kot pri dekletih favoriti, vendar je ekipa osemletk presenetila z od- lično igro in veliko požrtvoval- nostjo. ŠAG I - ŠAG II 6:1 Prvo moštvo gimnazijcev je zanesljivo premagalo drugo, če- prav so v začetku igralci druge- ga moštva bili popolnoma ena- kovreden nasprotnik. ŠA6 I - Osemletke Si5 (2:4) v drugi tekmi bi skoraj prišlo do velikega presenečenja. Igralci osemletk so iznenadili gimnazijce s krasno igro in p>reden so se ti zavedli, je osemletka prešla v vodstvo. Polčas se je končal z zasluženo zmago pionirjev! V drugem polčasu pa so se gimna- zijci močno popravili in s hitri- mi protinapadi prešli v vodstvo, ki so ga zadržali do konca tekme. ŠAG II - Osemletke 6:7 (2:3) v tej tekmi so pionirji znova pokazali odlično igro in da prejš- nja tekma ni bila samo en svetel trenutek, temveč da imajo res solidno ekipo. ŠAG I - ŠAG II 7:1 (3:1) To je bila gladka zmaga pr- vega moštva. ŠAG II - Osemletke 8:6 (6:1) v drugi tekmi je B moštvo gi- mnazijk zaigralo odlično, pred- vsem v prvem polčasu in zaslu- ženo zmagalo. KINO Mestni kino Ptuj bo predvajal od 2. do 4. j^ija ameriška fcervni film »Ovčar«, od 6. do 8. junija pa sovjetski film »Kočubej«. Kino »Svoboda« Kidričevo bo predvajal 3. junija angleški film »Ker veter ne zna brati«, 7. j\mija pa angleški fi^m »Veliko pričakovanje«. Kino Zavrč bo predvaijal 4. јгЈтја ameriški bervni f Im »Smrt na cesti«. KINO ORMOŽ preri vzdrževanju zgiradb. Servis bo zvrševal vsa zidarska, vodoinstalaterska in elektroinstalater- ska popravila. Vsako naročilo bo kvahtetno in hitro izvršeno t>o ugodni ceni in v največje zadovoljstvo narcčn-ika. Naro- čila sprejema Stanovanjska skupnost Ptu.i Gospodinje - pozor! Poslužujte se uslug Pralnice in čistilnice, k. vam po zelo ugodni cent opere perik). očisti vsako obleko, olašč itd. te- vas s tem razbremeni napornega de^a. Se Driporoča PRALNICA IN ČrSTILNICA PTUJ, SLOVENSKI TRG 9. Obveščamo gospodinje, da smo ustanovili v Ptuju gospodinjski servis Gospodinjske pomočnice našega servisa obiskujejo po na- ročilu gospodinje ter opravljajo gospodinjska dela za pri- memo odŠо iz Celja, saj je ta ekipa pred kratkim na domačem terenu pre- magala celo Maribor in igrala nerešeno s Partizanom iz Beo- grada. Tekma ni bila na visoki ravni in domačini so igrali pre- cej ležemo. Gostje so prikazali lep nogomet, vendar niso bili pred vrati odločni. Gole za domačine so dali: Si- rec I., Širec II. in Markovič, za goste pa Devčič. Sodil je dobro Berlič iz Ptuja. pa Tovarna volnenih izdelkov Majšperk, razpisuje nasled- nja delovna mesta: i ipičiieiii foejü poileliii tekstilni tehnik z najmanj 10-letno prakso na vodilnih de- lovnih mestih v tekstilni- volnarski industriji. irüMjepoilieljii ekonomist z višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ali več- letno prakso v knjigovodstvu gospodarskih organizacij. Osebra prejemki po tarifnem pravilniku ali po dogovo- ru. Stanovanji za obe delovni mesti sta zagotovljeni. Pismene ponudbe je poslati upravi podjetja do 10. ju- nija 1961. RAZPIS Upravni odbor Počitniškega doma občine Ptuj — Blo- kad tta morju razpisuje mesto upravnika ZÄ čas od 27. 6. mi do 2. 9. 1%!. Prednost imajo prosretni delavci. Prijave pošljite na naslov: Upravni odbor Počitniškega doma Obč. tO Ptuj. Trg MR 1-TT. Seminar za predsednike in tajnike sindikalnih podružnic v petek, 2. junija 1961, od 8. do 13. ure, tema: »Osnove d<^ brih odnosov in vodenje ljudi« in tema: »Kako pripravimo se- stanek in kako ga vodimo«. Pre- dava AUain Tomše iz Kidričeve- * V potek, 2. jurti ja 1961, od 15. do 19. ure, tema: »Nova vsebina in metode dela ter najaktualnej- še naloge sindikalnih organizacij v novem gospodarskem siste- mu«. Predava Jože Seguía, pred- sednik Občinskega sindikalnega sveta, ki bo odgovarjal tudi na vsa vprašanja s področja dela sindikalnih vM-gAnia^cil i^i orga- nov delavskeg» in družbenega samoupravljanja. •k V soboto, 3. junija 1961, študij- ska ekskurzija v Ravne na Ko- roškem. Na programu ogled Že- lezarne Ravne in razgovori s predstavniki sindikata in delav- skega sveta. Odhod iz Ptuja ob 5. uri. ^ Med potekom seminarja izpo- poljen še s temo: »Družbena ure- ditev FLRJ«, predaval je tova- riš Stiplovšek Franc, v sredo do- poldne. ^ V torek, 30. maja 1961 dopold- ne je predaval Franc Kekec: Kadrovska-socialna služba v pod- jetjih«. Družbeno-ekonomski sektor Delavske univerze Povrtninn: čebula 140, fižol liiščcn 70, grah 140. krompir novi 80—100, koleraba 80, ku- maro "ЗОО, korenje 100, ])ctor- šilj 100, i)or 50, solain v {.'lavah 50—60, .i|)iiuiča 80—100. zelje v glavah 90. Sadje in sadeži: češnjo 50- 60, gobe sveže 500, lisičke 200, jagode gozdne 400, jagode vrt- ne 200 -500. Žitarice in mlevski izdelki: koruza "5, ajdova moka 60, pro- so 70, koruzni zdrob 50. Mleko in mlečni izdelki: su- rovo ma^lo 600—700, smetana 200, sir 50—100. Perutnina in jajca: jajca 16 — 18, piščanci 600-700. .Maščobe: zaseka 300, kis do- mači 30. Ostalo: sadike zelje 1, karfi- jola 3, ohrovt 1, paprika 5. pa- radižnik 5. RAZPIS Kcmistja za razpis .shižben#i mest v komunalni banlti v razpisuje službeno mesto honorarne^ blagajnik s petumim delovnim časom. poštetv pride.jo tudi upokofjeanc*--e blagajniško praikso. Ponudbe na uipravo Komwnraftne banke Ptuj z naved'bo dosed^ae^ zaposlitev. Pismo uredništva Tovariš urednik! V Ptujskem tedniku 19. maja t 1. ste objavili pismo uredništ\« A. P. iz Trnovskega vrha, p. De- sternik, katerega vsebina me je prizadela in kar me je primoralo, da zadevo pojasnim. 15. maja t. 1. sem na avtobusi v smeri Trnovska vas začel pob- rati voznino. Pri tem sem prišel do potnika A. S. iz Vitomarc, ki je dremal. Ko sem ga prebudil, sem ugotovil, da je v vinjenem stanju. Na moje vprašanje kam potiije, da bi mu zaračunal vozni- no, mi ni hotel odgovoriti, tem- več je zatrjeval, da je voznino že plačal. Kazal mi je stare vozne listke. Ponovno sem si prizadeval v smislu svoje službene dolžnosti, da bi pripravil potnika do tega, da bi plačal voznino. Ko mi to ni- kakor ni uspelo, sem naročil š»r ferju, naj vozilo ustavi. S pomoč- jo sopotnikov sem A. S. spravil iz vozila, kar sodi v mojo službe- no dolžnost. Pripominjam, da na- vedeni potnik A. S. ni nikakršen starček, temveč človek dobre kon- dicije, star 51 let. Mohotlč Stanko, avtobusni siprevodnik. Ptuj Nogomet v Ap'^ "ah v Apačah zbirajo gasilsko mla- dinsko nogometno ekipo, ki bo igrala nogomet na prostoru izpred gasilskega doma. Iz dohodkov ve- selice li. maja je odredil odbor del sredstev za nabavo žoge in 'sčasonHa si bodo nabavili tudi dre- se. Po treningu bodo napovedali tekmovanje starejšemu moštvu ga- silcev in moštvom nogometnih sekcij pri drugih gasilskih in športnih društvih. V Apačah je okrog 150 fantov in deklet, ki se doslej niso šport- no udejstvovali v samih Apačah. Nogometna skupina jim bo pri- pravila več razvedrila in zabave kot ga lahko najdejo fantje pri biljardu v gostilni. Športno dru- štvo Aluminij Kidričevo je oblju- bilo mladini iz Apač strokovno pomoč in po doseženih uspehih tudi tehnično pomoč.