52. žtnilta. I LMlluL l tltfttk I. bki IIZO. Hfclflfe
----------—-------------------------------------------- — —^ . -1 ■— » '- ■ iP1 —
, Ba^^M^ b^b^b^b^B - ^^^F^ . -a^H^ b^b^b^EB ISbV fV a^B^a^BF b^b^bIb^b^bI b^b^bI a^a^al aH b^b^Bb^b^bI a^a^H ^bm ^b^b^ ^bV:
Isfeafa YStk đn po»oldne, tevMafcftl a*4al|« te prssaika.
tas A?ali S Prostor 1 m/m X ^ m/m za navađne ta male oglase 33 vtn., ta upadne razglase 1*20 K, za poslano In reklame 2 K. — Pri nara čilu
nad 10 objav popast Vpralanjeat glede faseratov na i se prtloli znam ka sa odgovor.
Vprivulštro „Slov. Bfmroda«* ta „Naroda* Tiskaro a" Snallova nlica ŠL 5, orltlično. — To i« Ton *t. 90.
„81o<»#«fcl Vara* *9l|a w LJ«M|aiil 1» p* pofttl t
v j«gdsi«vi|is i ¥ imww>fti
celolefao napfej plaćan . K 120*— celoletao • ••••• K140*—
polletno ....... M SOr— potletno .••••••„ 70*—
3 mesečno. ..♦•.„ 30— 3 mesećoo •«•••••« 35-—
1 .......m I*- - ......- I*—
No\i narocnikl naj posrjejo v prvič naročnino vedno BV P<> nakaznid. Na samo pisaieia naročita brcr poslatve denarje se ne moremo ozlrati.
Vr#*ntftro nfl«T. Naroda" Hnallora »Uoa «. S, I. aadatrtplih/
Telilra stav. 94« \v
9#pi»e »prtlraa i« pofljUaa« ta laiotino traakOTtaa^ 0flr ftokopiiov na vrata *Wtf
Posamezna Itavilka velia 60 vinarjav^
PoStnina paviallrana«
_ • ._...„ ______._______.________—___ -^jg^j^jgj—^^—^*"
Neka] premi$li@¥ania.
Nedeljski shod je pokazal, da Ima JDS v Ljubljani se vedno mo-gočno zaslombo. Shod je bil mnogobrojno obiskan in prevevala ga je cna sama misel: da hoćemo ostati stranka ujedinjene države, v Rateri ne bo Ime! hegemonije niti Srb, niti Hrvat, niti Slovence, v Katcri bodo enakepravni stali eden tik dnzgega vsi Jugoslovani!
To je bila edina'misel, ki je pretresala občinstvo v unionski dvorani. — ta misel je slavila svoj veliko-nočni praznik; in če so se srbskf gostje le z najmanjso besedico spominjali te misli, grrrnel je shod same-ga ploskanja in najživahnejsega nri-trjevanja. Shod bil je torej najsijai-nejša manifestacija za skupno in enotno državo in vsakesra je preši-irjala zavest, da brez take države Jugoslavija ni mogoča!
Shod se je vršii dostojno, brez vsakega nepotrebnega zabavljanja. Predvsem se ni spregovorila niti žal - besedica proti delavstvu. Na-sprotno, gospod Pribičević je izjavil, da bo demokratska vlada, kadar priđe zopet na krmiio, delala na to, da ponehajo vsi privilegiji baronov, gro-fov in veleposestnikov, kar je gotovo govori! delavstvu iz srca.
Nišo pa bili zadovoljni s tem socialno - demokratični delavci. Prišli so na shod ne kot dostojni Dud je, ampak kot Ijudie, ki so hoteli razorra-jati, ki so imeli namen, razbiti shod tište stranke, ki je se danes največja v Ljubljani in katera je bila, vsaj v Belemeradn. menda na podlaci po-sebnera dogovora, ozko združena z JSDS.
Ti Ijudje so takoj. ko so nastopili srbski bratje. pričeli žvižerati In de-lati hrup. dasi so se nahajalf na sho-du. katerega nišo sami sklicalf« in dasi so s tem dajali naislabši izeled za vsako bodočo agitacijo v Ljubljani. Če se bo vrjeJfala navada, da bo-demo eden drueremu shode razbijali, potem se vć že naprej. da se bo morala vsaka volitcv v Ljubljani vršiti Dod varstvom bajonetov — za soci-alne demokrate pa bo gotovo sramotno, če bodo s svoiimi nastopi prt-tiraTi razmere tako dalečJ So pač rned socijalnimf demokrati element!. ki hrtrpno zahtevajo odpravo vseh privilejarijev, ki pa obenem z ravno takim hrupom zahtevajo ustvaritev novela privileeiia, in sicer za tisto delavstvo, ki dela samo z roko, — za drj dosedai opažamo, da voditelji JSDS svoje armade nfmajo več v rokah. Skrajni elementi jim raseio čez jarlavo, in ti elementi so tuđi bili. ki so skušali razgnati naš nedeljski shod. Taki elementi pa snreminfajo svoje politično mnenfe od tedra do' tedna, in zateeadeli je vsaka tretna zveza k i JSDS nekaj ne^otoveea, npkaf rta j pesek zidanecra. Tuđi JSDS take zveze kaj rada izkorisča v rcatskraf-neiše strankarske namene, kar smo j videlt pri nas, ko so nam v Ljubijant ; tako pri vladi, kakor v svoiem časo-ptsju Vaza!? vatfrn'še sovraštvo.
Skorai bi rekfi, da imamo že da-nes občutek. da je do gospodu Prfbf-čevfću sknoai straćena belcrrajska alijansa nekako breme, ki vsaj nri nas na Slovensfcem z na.ivečio težo tiči na ramenih obeft strank, in le težko je verietl. da bi se dala taka bremena dalie časa za sabo vieči.
Mi želimo gotove ođkritosrčno-sti v DOlitfčnem žfvHeniu; z.'Jtorej bo rrorda vse^akor notrebno, da že en-krat izvenio. kaki so bili nosroii, ki so vodil! jrospoda Svetozaria Pnbi-čevića. da se je zvezal z JSDS. Tit-kai ie tajnost nekai škodlifvesra, take rečf ?e moraio iasno povedati, ker je fe taVrat mo^oče. da se sklene r>a-meten dogovor, ako o tem sklepa ce?a ^tran^a. da se r.otem zanesljivn vć. ali se dogovor tiče tistib točk, nr! katerih nam je mojroče sođelovati s stranko, ki nos? na svoti zastavi naj-skra?riei^i razredni boi.
To so misti, kl so morale na-vdaiati vsakevTa. ko je opazoval ob-žalovanjfa vredne ekscese na našem
Ifaiiia DODuSca.
Iz Rima prihaia vest, katera se povrsnemu opazovalcu zdi za nas vesela* ki pa je ^ledališka poteza nevar-na za našo bodočnost. Poroča se, da se Nitti odpuveduje koridorju med Reko in Trstom. Mesto Reka naj priđe pod italijanski suverenitet, luka pa pod kontrolo Zveze narodov.
Veliki uspeh Italije na pariški kon-ferenci je ta, da se tare Kaj ns govori o Trstu in o ujesovem čisto slovenskem zaledju, temveč o Reki, ki Italiii ne j&re niti po londonski pogodbi. Vprašanje Reke ie italijanska diplomacija pokre-nila izključno. da odvrne oozornost od Goriške, Trsta in Istre. To se ie tuđi posrcčiio. ne srne Da zatemniti naših oči ter jiii odvraiti od resnične borbene točke.
Kar bi seJaj Italija dosegla v Reki, bi ustvanlo razinere, k! b) razvoj tesa oristt:TTi$ča oneraoročile. Mesto v ro-kaii Italije, v mesru italiianski karabinjeri, v pristanišču zopet drug jjosoo-dar, okrai mestnesra pomerija pa Jugoslavija. Razvile bi se nevzdržne raz-rrere. Naši trgovci in ootniki bi bili v mestu od dne do dne šikanlrani. Prositi bi morali za potna dovoJjenja, Ita-lijani bi iih zadržavali., kakor bi se jim zdelo. Kam nai Dostavimo naša skla-diŠČa? Kie naj bodo naši denarni zavodi? V Sušaka ni prostora dovoU, da bi se tamkai mo*!o raz\iti to, kar Ju-sroslaviia nrfčaktJle od svojega glavne-sra prist^nišča. fmeli bi neprestane konflikte. Transporti bi bili podraženi vsled ovir DoJjfipnega značaia. Laka brez ecrfforfla okroz nie fe brez vred-nostl. Sicer pa kdo bo luko izsrradil in vzdrževa!, Če ni nien gospodar? Zopet enkrat se išče na liubo krivični zahtevi
nemogoč kompromis, ki bi bif stalno krvaveča rana na telesu Jugoslavije in bi jo vcljal vsako leto milijarde.
Smatramo torej, da ie vsako drugo stališče ncniogoče kakor to, da dobi Jusrobl^viia suverenittto tuđi nad me-stom in pristaništem. Govoriti se da o garanciiah za nemotenl kulturni razvol italijanske minoritete na Reki, in če ni drugače, tuđi o avtonomiji mesta v upravnem oziru, podobno kakor io ie to mesto imelo pod Ogrsko. Vsaiso vpletanje italijanskesra suvereniteta nad Reko ie strnveoo hodalo v našem boku.
V antantnem Časoutsiu se Širi. kakor da. Jugoslovani Wilsonovo Iinilo smatrajo za nekak ideal, in marsikdo bi nam še rad odščipnil Labin s kra-panskim premofirovnikom. Mi smo dni-gesa mnenia: VVilsonova linija n! fiksiran biografski poiesi. ampak za nas ie ta linija le ideelno označenje granice tržaškega okoliša. Korekture Wi!sono-ve crte, če ie taka kakor ic prišlo v javnost, so neo^Tbno potrelme v Istri, zlasti v vipavski dolini. Tuđi pri Beli peči ie ne moremo sprejeti.
Ako priđe do novih posrajani med ftaliio in Jus:oslaviio, naf naši delesrati uvažuieio. da smo Jugoslovenl ootrocž-fjivo prebll! pofdrazo leto težko žalitev sedanje demarkacijske linije. A naši živci so močni, mun se ne mudl tako, đa b| morali kaj sramotneiira oodolsatf. Gledaliski uspeh! Sonnitia in Nitiia Iz-ginfato, čim več se oridoni časa. Jo«ro» sfaT-rfa !e od dne do dne močnelša. Italija nada. Zato svarimo pred vsakim prenadjenjem, noben koirroroTnis brez pritrditve Jugosiovenske javnosti!
•
HIbanIzacila rešheaa ozemlia.
Tako daleč smo že prišli. V afričkih pragrozdih vlada že idilika v primerih z divjimi odnošaji, katere je zavede! na reškem ozemlju, na jugoslovanskih tleh. poklicani pred-stavitelj 20001etne kulture.
O arnavtski disciplini D' Annun-zijevih vojakov nam sporočajo: V neko hi§o v Nadanjem selu ob reski državni cesti je vdrlo ponoći pet vo-jakov. misleč, da so prišli v h?§o, ka-tere gospodar }e pred kratkim priše! iz Amerike- Po daliSem prerekanfu z ženo in bratom prospodarja so zabod-li zp^nieiBra z baionetom in ga težko rani!', ženo pa steplit da je prišla ob govor.
Na cesti med Parfem in Daskov-čem so vojaki napadli nekei?a kmeta iz Knežaka. jsra oropali in pretepli.
Kjerkolf so se nastanili Arditi, se vršijo ponoći pogoste tatvine: krade jo, karkoli jim nride pod roko: te-
moč pri karabinerjih, je brezuspeš-no, ker nišo za las boljŠi.
Zato pa pirujejo na račun zbega-ne^a ljudstva v hotelu »Savoia« Ivica Frank, dr. Sachs in Črnogorec £tevo Bratović.
Kdaj bo že vendar konec naj-gnusnejšega političnega šarlatan-stva na Reki, kamor zanaŠajo Italija-ni barbarstvo, kakor ga večjega nišo zamo^li ne Huni in ne Turki?
Ne mine dan, ne đa bi došle nove vesti o D* Annunzijevili tiran-stvih. Dan z?l dnevom se zapleta voze! in nikdo že ne more domisliti, kdo in kako ga bo mogel razplesti. Mi pa prisostvujemo komediji skri-ženih rok. kakor da je bffo na Reki vedno tako in da leži naša glavna luka nekje na Kamčatki.
Uganka je, kako moremo biti tako stojično - mirnu ko zbira pes-nik pirat okoli sebe vse subverzivne elemente. j?m đaie ne Ie potuho, tem-
veC Jih oskrbuje z denarjem, žive«i žem, obleko in vsem, kar rabijo r<^1 varji proti jugoslovenskemn edin-stvu. Morda ne bo več trajalo pre-l dolgo in d' Annunzio se bo mogelj ponašati, da na Reki ni več niti ene-ga Jugostovena in da je Reka v isti-; ni italianissima. Običajni umori, kon* finacije, smrtne obsodbe, izgoni, ra-silno poitaljanjenje, šikane,novačenja, to so rabeljska sredstva, kojim se1 mora ukloniti in naienergičnejša re-sistenca, razsaja li tako besno na tako malem ozemlju- In kar je še večJ našo javnost vidoma prav nic ne gane, da se stekajo na Reki niti vse; mednarodne zarote, ki je za43isala1 • razsul naše države, kot prvo točko v svoj program, to je itali}anske vlade, hrvatskih frankovcev, Nikole, arnavtskih roparjev, macedonskitt nez-adovoljnežev in bolgar^kih 5o-; vinistov. Ne glede na to, da nam pro-vzroča d' Annunzioievo postopanje občutlfivo odskodovanje v narodno-1 posestnem stanju, proti čemur bi morala protestirati ćela naša jav-; nost na način, ki bi moral prestra* siti mogotce v Londonu in Parizui ono mora postati v doglednem časii — konec diplomatičnih pregovorov* leži še v nedogledni bodočnosti —^ baklja, ki bo vžgala nov požar nš Balkanu- In če vzplamti požar na Balkanu, kdo jamči, da ne t>osežd ogenj na bližnji in daljni vzhod iri se prične na novo sistematično klanje- samo radi rodbinskih odnošaje^j dveh dekadentnih dinastij, avstrij^ skega Iakaja Nikole in filatelista Vittorija? Narode, je li še kaj ponosa in srda v Tvojem srcu, da v lezi pra-^ vičnika zagrmiš celemu svetu: Merar moje rx)trpezijlvosti }e izčrpana? /
X ipaiaoin utltttga osobia oi iaiit kmetilsMh iolad.
V št. 20. »Uradnega Lista« de^ želne vlade za Slovenljo je Izšlaj čudna naredba osrednje vlade, kij zopet dokazuje, kako malo so naše* razmere v Sloveniji. Hrvatski. HerJ cegbosni in Dalmaciji poznane pri] osrednji vladi. Ne poznajo jih — alt pa jih hote ignorirajo. Ta odredba^ gleće opravljanja profesorske sku$4 nje za profesorje nižjih kmetijskiJ^ sol kar naenkrat zahteva za defini^ tivno nastavljenje strokovnih učite-j IJev na teli šolah dovršenje visok« sole; niti z eno besedo ne omenja, đa! velja ta odredba le za v bodoče ifi da so prejšnji izplti veljavni.
Dotičnu ki je sestavil odredbo, hi bil moral vedeti, da je večina sedaj
Fran Govekar: . s
Svitanje.
(Dalje.)
»Za življenje in ljudstvo! Za narodno kulturo telesa, okusa in vesti!« je postalo geslo vseh slovenskih inteligentov.
Pisati knjige za potrebo in y pomoč kmetom je začel p. Marko Pohlin; rajni Anton Lin-hart je nadaljeval to koristno delo z bukvami o kugah in boleznih goveje živine in zdaj se je pripravljal napredovati s svojimi »Novicami« še Valentin Vodnik.
Vsak kmet in delavec naj bere knjige, naj se uči, kar mu je koristno in donosno. Le čim več bukev med ljudstvo v domaćem jeziku! Za pratikami zdaj še časopis! S svobodo duha svobodo telesa! S kulturo k nesmrtnosti!
Navdušeno se je razgovori] župnik Weni-gar in vzklikal:
»Svita se! Solnce vstaja iz noćnih mra-kov, prijatelja! Če nas doslej nišo mogli ugo-nobiti, ko smo ležali v duševnih verigah v gfo-boki temL — nas pa posle] ne unići noben so-vrag več, ker že bdimo in gledamo v vstajajočo zarjo ... Kot rastlina se držimo s tisoćerimi koreninicami svoje rodne grude in z vso du^o svojega matemega Jezika. Kdor bi nas hotel tetrgati od nje, bi mu ostalo samo steblo v
pesti; a korenine bi vztrajale ter bi pognale nove mladike in nove cvetove! — Svita se, prijatelja, zato le ne obupavati: — Bog je z nami!«
»Vivat Vodnik!« je vzkinel »cesar« in njegov jrromki glas je zabobnel, da so zašklepe-tale sipe na oknih.
»Vivat, vtvat!« je pritrjeval kaDlan Blaž, dvigal volno čašo in trkal s pri.iateljema.
»Vivat Vodnik —!« je vzkfiknil tuđi župnik Jožef Leopold in dostavi! *— in baron Žisja 7ois! On nam je pridobil za narodno delo ra»-nega Linharta in Vodnika; on ju je učil, votlil in vzpodbujal in on je še danes mož, kakor-šnega nismo imeli, odkar žive na zemlji Slovenci. Vi van t Vodnik in Zois!«
»Vivant! Vivant!« Je zadonelo. ćaše so zapele, vrata pa so se odprle in vstopil je visok, suh gospod majhnih sivih oči v poštarski uniformi in vojaško strumnera držanja.
»Za boga* molćite! Naj vas kdo slišl —U je zaklica! fn pokazal na okno.
»Kaj pa je, Hueber?« je vprašal Wenfgar in stopil k oknu. In že se je zaćuđfl: »O, o! Francoskf ujetniklf«
Vsa družba je slcocila ht gledala izprevnd, kf se je pomikal po cesti naravnost k cerkvf
Spredaj okolf petnajst vofakov v sivih plaščih in z belimi irantaSatnl. s kaSketf na ffla-vah ter z ndsajenlmf bajoneti na paSkah, neka! vojakov ob strani in zadal eda četa. i
V sređf pa ujetniki.
Bili so iz raznih polkov, brez orožja, ve-činoma v temnomodrih uniforman in z rdečimi, zelo obledelimi epoletami. Na glavah so nosili ali čme klobućke na tri roge ali grenadirske čepiće, kosmate kučme, tu in tam tuđi visoko okroglo huzarsko cako, a vsi brez trobojnih ''okard in oerjanic, ogoljeni, razeapani, pova-Ijani in oblateni. Ćelo par pariških rdečih hu-zariev je koračilo med ujetniki v zmečkanih iolmanih, z umazanimi in potrganim! žfiorami in za humani je krevsalo nekaj dragoncev v čepicah ali še v čeladah z oskublienimf perja* nicami in z razkuštranimi ćopi. Nekateri so bili brez pokrivala ter so imeli ovite robee okoli glav, polbosi, le s cunjami okoli nog, vsi bledi, ^estradani, prepadi! !n oćividno silno utrujen!. Tu in tam je kdo šepal, se podpiral ob gorjačo ter se Ie 5e stežka vlekel dalje.
Visok, dolgokrak h^rar z navftfmi ki> drčki ob sencih pa Je vodil pod pazduho sta-rejsega majhnega tovariša* pešca, žoltega obraza in zavezanega očeša.
Kakor pogreb Je bilt ta povorka, tiha, ?aloTaM so tf^H straSni Jakobind?« se je ČU-^fif PraSnfkar. »Težka fe božja kazeti, ki jib Je zadela. In veodar —• zazrl se Je v žold Ura
malega pešca, ki je pravkar omahnil na tla i brez glasu, brez zavesti — »0, smilijo se mi!<] »Siromak umira!^ je vzkliknil "VVeiiigafJ ^Hitiva, Blaž, morda mu pomoreva! Vzemi »] seboj, kolikor moreš nesti!«c
In že sta stekla iz sobe. Wenigar je zgrči-*] bil poln bokal vina in koz^rec, a Prašnikar je nesel za njim velik ostanek Štruce. Hipoma; sta bi Ja pri nezavestnem ujetniku. Doh.rokrakii huzar je sedel na tleh in si je položil bolnikcrv-o* glavo v naročje.
>Pour T amour de Dieu!« je zavzdihnil, ko] je videl duhovnika hi teti s pijaco in kruhom*! Ni si mogel misliti, da hočeta pomagati njo*{ govenau prijatelju, ne,%o je bil prepričan, da! nameravata pogostiti Ie stražnike. Ko pa mu1 je AVenigar pomolil polno čašo vina in mu de-Jal, naj omoći bolniku ustnice In mu da pjtf, je z drhtećim glasom ponavljat: >O, mercf,! mercl, merd, monsieur abbć!«
In kmalu se Je osvestil pešec, poželjlvo le srkal iz čaše. se oddlhoval in Ječal: »Merd U Nato pa je za ječal: »Ah, ma tdte! Ma tdtel« ter se grabi! za glavo.
Prašnikar je v hipu razreza! ves kruh p ga razdelil med najslabotnejse, VVenigar je potočfl vino, In skupaj sta bitela nazaj v žup-> ni§če ter prfnašala Se vina, kruha fii sadja, to deifla sta med vojake In ujetnike vse, kac m naSla to kar sta jim mogla prinesd. ,
Stran 2.______________________________________________________»SLOVENSKI NAROD", dne 4. marca 1330.__________________________________________ Itev. 52.
V goriomenjenlh delih naSe države vsiužbenih gospodarskih strokov-BjaRov (vseh jih bode okoli 150, od teh menda 12 visoko$olcev) absolvl-rala le srednjo Solo kakor prejšnjo staro 5o!o v Križevcih In v Tesche-nu, Chrudimu, Klosterneuburgu, Eis-grubu. NekaJ mlajših je, ki so absol-vlrall novo višjo solo v Teschenu, Križevcih in v Halie, katere Sole tuđi no zadovolji!jejo naredbe, ker vstop v te sole ni brezpogojno odvl-sen od dovršenja gimnazije ali real-lte. Večina teh strokovniakov je položila po predplsani praksi Po zakonu sahtevani izpit usposobljenja za predavanje na nižjih šotah. bodist na tehnični visoki soli v Prasr! ali na visoki 5oH za kmetijstvo. Le nekate-r! strokovnjaki v Dalmaciji so vsled neznanja nemškega jezika položili podoben iznit pred posebno komisijo na namestništvu v Zadru, kateri izpit Jim je pa veljal le za Dalmacijo. : Večina teh sredješolcev pa Tsi kriva, da je dovršila sama srrdnio Solo; lahko bi si zbraTa dmeo kari-cro kakor dragi. Ali Izvabljeni od jtipendijev deželnih in državne vlade, ki je pred leti rab^a takoj in pinogo strokovniakov za obnovo vi-Iicgradov; fzboljšanje sadiarstva in [pospeševanje v Istri, Dalmaciji in [fierceRbosni popolnoma zanemarje-jnega kmetijstva. Zato je imela Av-strija mnogo gospodarskih srednjih Sol, iz katerih je za svojo potrebo rekrutovala teoretično in praktično dobro izvežbane strokovnjake. Za presktišnjo njih sposobnosti je zahte-ivala izpit usposobljenja na že gori-imenovanih visokih šolah iz ene predipisanih sknpin po dveletni prak-sL Za predavanje na nižjih Šolah se Je zahtevalo. da je kandidat dovrši] srednjo solo. za predavanje na srednjih šolah pa dovršenje visoke sole. Ni zahtevala dveh let supienstva na nižji soli. ampak dve leti dobre prakse, ker če ima gospodarski strokov-njak za potovalni poduk. ki ga izvr-šujejo vsi gospodie strokovnjaki po leg notranje službe, dovolj sposobnosti, jo bode imel še več za mnogo lažie na šolah. Tako so vsa mesta na nižjih šolah v Avstriji in pri nas, vsa mesta za obnovo vinogradov in po-speševanje sadiarstva, večina mest za pospeševanje mlekarstva in živi-tnoreje bila zasedena po srednješol-'cih. In njih uspešno delovanje je bilo priznano od vlad, šoi in kmeto-valcev.
Nova naredba pa nas popolnoma diskreditira; diskreditira naše praktično in teoretično znanje, naS ugled strokovnjaka, brez katerega ni mo-goče med ljudstvom delovati. Ker, če bi katerl tovariš prosi! za kako jnesto strokovnega učitelja ali voditelja na nižji kmet'jski soli, mu Iste-1(ga z enostavnim izgovorom, da ni-jna pređpisatiih šol, ne bodo podelHi. In njegovo praktično znanje in več-jetno izkustvo. niesrov, pred svetov-jifmi avtoritetami kakor Liebenberg, 'Ađametz, Kaserer, Clnss, SedTmav-er. Babo, We!gert, Seifert, Lauche ftd. položeni izpit ne bode več veljal. Boliši bode oni. ki je včeraj dovrši! takozvano v?soko solo v inozemstva, ki je brez praVse in bode inorda muči! našo kmetsko mladino 6 Zioni, racfonelniml formulaml fn
bogvečem, samo ne o rečeh, kl ki $k rabila, kakor oni montpeUe* apsolvent, k! je na nekem simskem tečaju predavaJ dalmatinskim analfabetom o a tom ih tnolekullh fn kemffČnih fformulah, namesto da bi nm pove-dal, da je železni plus boljci od teše* nega, mu raztolmačil. kat era ameri-kanka je boljša. kako se cepllo m re-žejo trte itd.. a ne pisat) kemlčne formule na tablo. Otnenjam to le v dokaz, da nlso pri nas razkri£ane ino-zemske visoke lole mnogo boljše od naših srednjih 5ol in — ker je svrha naredbe tako prozorna. da je ni treba razlagati. Kajti za skupino vin^-reja in sadlarstvo se po n 'r~dvi z-i-titeva visoka Sola. Katera? Ei1'*a šola, ki je pripoznana kot najboljša je za vinorejo in sad'arstvo ICoster-neuburg, za sadjerejo in vnnarstvo Eisgrnb. To dokazuje činjenica. <*a so bili shi^ateMi na soli v Klo^tor-ncnbiTrgri iz vsch delov $vjt?^, tw\\ Frarcozf. ItalMani m Nemd. ki i; ;:O vendar svo:e visoke š !e dn?na }^r je pa ta šola šteta n^ed srednje, nje snrčevalo ne zađosttT^ naredbi in b! mornl ka^d;^at c*^vr«:t| v^o'-o solo na Dunaju in dve leti Klosterncu-burga. ker visoke Sole inozemstva nišo bile pri nas prfmane. AH pa misli ori. M ie sestnv'f to naredbo, da je morda šola v MontpelHesu, Orio-nti ali v Port'.?i vi5Ja in bnfiša? Motl se! Za iste sole ni predpisan izp?t zrelosti, vsakdo lahko vstopi na te sole. če le položi neznaten spreiem-nl izpit: in nanravil ga je marsttedo, ki ni znal več kot 30 franeoskih be-sed. In avstrijska vlada, ki ni pripo-znala doktoratov inozemskih §ol. je nripoznala še rmnf tako, ker je imela svojo, ki je konkurirala z vsemi tistimi.
V tem času slobode v naši domovini, kn je vlada v đfcmokratskem dnhu zboljšMa stanle dru^emti urad-ni§tvru (dovolita je pisarn;55k'm ofici-'antom. da po«:tanejo uradniki. ?sto okraln?m crozdarjem. k? tmaio ravad-nn nižio šumarsko soloV na^ je osur»-ni!a ta naredba, kf diskreditira po-nolnoma naše znanje In sposobnosti 'n nam panira ono nolje, na k^terem bi mor>if>že predpisane tzpite na visokih šolah.
Gosp. sfrokovnjak.
Politične vesti.
= Konec »žlahte«. »Slovenec« se ni odzval mojemn pozivu na čast-no sodišče. če mi more očitati tekom 13 mesečnega delovanja na vladi kaj nepoštenega ali sebičnesra. Jesi se. da se branim in sedaj je razža-Ijen napadalec sam. Umika se sedai na vprašanie. zakai da nisem zaore-čiU če |e imel kdo od bližnjega ali 'đattneea sorodstva več kot en se-
kvester. »Slovenec« pač mislt* da sem imel iaz časa dovolj stikati v imeniku 300 sekvestrov. Ce mu Je stvar bila znana, zakai ni na prime-ren način njegov informator grajal nonrej ru pr. z dopisom na vlado, v kateri so takrat sedeli tri.ie člani SLS. O stvari sem se sedaj informira! in sem ponolnoma nomirien, da se niti z dnn*» Smeća umilcovalneea
»Stormčttvtn* teaRšAi ****** vpmvi nk^sar očlUti m utor*. ĐOa so tri mala premotali« tujih držav-Uanov v eni sami vaši. Po »Sloves-čevem« racepht Kl bdo nastaviti tri posebna Sekvestre s trflrratnlnil pol* nimi strolki in honorarii. Oddelek za treovlno in obrt Je postopal pa-metnefla In združll vse v enl oaebl. ki ie malenkostn! oosel skoro brez stroškov hitro izvršila. Na to ie te priđe na vrsto sekvester neke žace. kl pa le tuđi odpadeL tako da ie ostal oravzaprav samo eden. Tuđi kar se tiče sekvestrov odvetnlka đr. 1 avrenčlča* sem dogna!, da Je »Sin* venec« enega kar dodal. Dva sta bila £o!a formalnost brez zaslužka, tako da je ostala Ie ena tvrdka. kler ie oddelek za trgovino in obrt hotel se-kv^strn oporaviti, a ga je na željo pr'zadct rvrdke same. pustil na svojem mestM. da se je takoj izvrSrla U5nes;.a naciionalizacija. Tuđi druui mluiil odvetnik' so bili imenovani se? vestrom. »Slovencevi« pristaši so zdaj na vladi, na prosto jim je otvoriti prciskavo. V kratVcm bodo spre-videli. da so nasedli površnim infor-macijam, ki jih narekuie strankar-ska strast. — Dr. 2 e r i a v.
= Vorašanto na roso. dežefneca predsednfka. Deputacija občine D. M. v Polju se je 2glaslla 0ri njegovi »excelenci« in pnnesla s seboi želje in zaupanje občanov sedanjemu ge-rentskemu svetu. Podpisov zanj je velika većina volilcev omenjene občine. Na vprašanje, da-li res misli vzpostaviti zopet prejšnjesa občin-skega vočitelja. je odgov^ril g. pred-sednik, da je ćela zadeva strankar-ska. Mi mu pa povemo, da to ni strankarsko. marveč ljudska in volil-cev že^a; prejsnjega župana ne na-zaj! Kajti ta'efira žtmanovanja. kot je bila pod Jak. Dimnikom, ni bilo moči več prenašati in naš gerentski svet je bil postavljen na željo ljudstva, ne pa iz koritarstva, kakršno je bilo pod prejšnjim županom Jakobom Dimnikom na korist njegovim in Ijtibifencem, maso in delavstvo je pa pustil na cedilu. Saj se je oddajalo ! razno Ma^a na skrivaj iz naše občl-ne med vojno in tuđi še po vojni, kar lahko dokaže mnogo občanov iz občine Dobrunje. — Apeliramo na na-šo visoko deželno vlado, da se oz*ra na maso, ne pa na posamezne 5u-stercijance. kakor sta poljski Jaka in kašeljski Nače, kt se že teden dni bahata, da bost* zopet zavladala v nn?i f>hčTnf. — Pev-v??^ ?e do danes ni rešena. Napak v kntfgf menda ne bot saj toliko neumrrosti jim vendar ne pripisujemo, da bi se račun! v knjigah ne ujemali. Toda, kje so vse priloge? Zakaj so ravno naivažnejše reci Iztreane iz knjlg? Mh, slaba vest je strgala dokaze »njih pravič-neea gospodarstva«. VpraSanto vas g. predsedntk. ali je to tud! strankarsko. če zahtevamo od občinskih vo* diteljev natančnib podatkov o gospodarstvu z o^činskitn. našim pre-moženiem? — Razlojrl, radi katerih Je bi! občinski svet raznuščen, so na vladi In mislimo, tuđi dovolj tehtni. če nam vzpostavi dr. Brejc zopet £usterdjanca za voditelja obČlne, t.ai bo uverjen, da bo storil to znper ljudsko voljo. Toda kaj je klerika!-cem do pravice in do ljudske volje?! Petnakt pose^tnfkov je imelo dobiti leta 1017. in 1918. — 3000 K kot od-škodnino za erarju oddani svet. Se danes ni nthče prejel vmarja. K}e Je tišti denar? Ali more imeti ljudstvo zaupanje do župana, ki je tako skr-bel za občinarje? Le dobro premls-lite, gospod predsednik, predno sto-rite ljudstvu to krivico! Sicer pa, pokažite vi, gosp. predsednik, da niste strankarski. kadar gre za pravico in da ne podpirate izdaiahkTb Susterd-iancev, ki še danes škilfjo in joka]o za Avstriio. Sedania vlada, katere
Cl«ni vedno kriče, da na] ođiočoj* volja Uudstva, aai deiansko pokaži koliko so vredne njih besede! Viđdi borno, če vaSe teslo: »Uudttvo. 11 odlo&ij!«, kl ara Mftfte vedno u 16-fikn, tud! dejandro izvrlujete, ali Ji to samo pesek v uči?! — Dev. ML v PoUb, dne 2. tnarca 1920. — Janko K ■ k a r, tajnik krajevne org. JDS.
= Malo poatad PribičevK. Pri »Slovencu« imajo državnopravne« strokovnjaka. ki nanada Svetozarja Pribičev ća, kateri je na nedeliskem shoda r^ozar^l, kolko višji irosDod n:ora h "ti dr. 1 acrinja, ker je nredla-?an od ministrskeea pred-s e đ n i k a , med tem ko Je dr. Brejc predlagan samo od ministra notra-njib zadev. »Slovenčevc ačenjak Je sedai pogodil, da Je oba imenovat regent. Stvar pa je precej drugačna in ima bistvene posledice. Prejšnji hrvatski ban je bil po ogrsko - hrvatski nasrodbi kralju predlaean v imenovanje odogrskega mini-strskega predsednfka. Ta »pravica« je danes Ideal hrvatskih pravaSev, kl so se dotjro trudili, da so od Protića dosegli to pretnembo, da bana to pot ni več nredlajral mini-ster notraniih zadev. Dr. Laginja sedai misli, da je naimanj toliko, kakor Je bil ban pod ogrsko krono, tn po-milovalno grleda navzdol na dria. Brejca. ki je enostavei predsednik brez državnopravnega zaledja. La-^injev uspeh od pira pot v nopoln! separatizem, ker daje Hrvatski med provincami posebno stališče. »S!o-venčemu« člankarju pač velja: Si tacuisses!
~ JDS tn dežefna vlada, Načel-stvo JDS je y svoji včerajšnji seji soglasno sklenilo, da odkloni vabilo dr. Brejca na pogajanja radi sodelo-vanja v dežeini vladi za Slovenijo. Ta odklonitev se ne utemeljuje samo z opozoritvijo na to. da JDS ni za-stnf>ana v centralni vladi, temveč posebno s tem. da se z dr. Brejcem ni mogoče pogajati radi njegovega postopanja v prvih dneh njegove vlade. Istočasno ko Je povabil JDS na pokajanje, je enostransko izpre-menil položaj z nekaterimi popolnoma strankarskimi ukrepi. Ni čakal, da bi se morda glede Deželne banke pGsknsil kak dogovor, temveč Je enostavno odstranil predsednlka direktorija. Kura torjn dežele Kranjske dr.T r i 11 e r J tt Je hnputiral, da mu mora v podpis predložiti svoje odio-čitve, tako da bi iz kuratorja postal koncfplst dr. Brejca. Pri demobiilza-cijski komisiji je vpostavil znova Ing. Rueha. proti katermn se vrSl ^amkaj prelskava s takhni uspeh!, da bi se vsak stokrat moral premisHti, da znova to osebo snravlja v ospred-je. V korupnih občinah hoće Še pred stx>razunK>m sooet postaviti stare $itstercijanske mogotce. Kdor tako dela. ta ne išče sporazuma, ampak prepir. Dr. Brejc je sam prerezal prt že v trenotkti. ko Je pisal« da naj po-skusimo delati skupaf.
= Prva seta narodiiefta predstavništva 3. t ul Beograd. 2. marca. Prva seja parlamenta se vrši definitivno 3. t m. ob 4. uri popol-dne. Pričakuje se. da bo Stojan Pro-tić podal ob tej priliki program vlade. Drugi dan se bo raspravljalo o zunanjepolitičnih vpraSanjih ter bo zastopnik ministra zunanjlh de! podal izjavo glede Jadranskoga vpra-šanja. — Iz vseh delov kraljevine prihaiajo v Beograd postanci in Ie doslej prispelo že 74 članov radikalne stranke v Beograd. Pričakuje se, da bodo radikalci polnoštevilno za-stopani in da bo od radikalcev odso-ten samo Nikola Pašić, ki ie zadržan pri mirovni delegaciji v Pariza. Se-danja vlada računa s sledečimi Ste-vilkami. Od radikalcev se bo tidefe-žilo seji 76 poslancev, od narodne^a kluba 27. od juiroslovanskeira kluba
19 poslancev. polet ten 4 Bmtjevd. S član. Medakovićeve grrupe in 6 članov Rlbarčeve trupe. Vlada računa polet tek tudl na sodelovanje 5 Crnotorcev in tekla poslancev. kl stoje izven strank! dr. Clntrrija. dr. Smodlakt, Jojkić. Dfumrnkčić. Piv« lovlć, socijalist Vaso Knežević, dr. Snaho in Banjanin. Računa se tuđi s tenu da se bodo sej parlamenta ude* leževali tuđi posland iz zasedenen ozemlia, katerih število znala 12. In sicer brez razlike, kateri stranki pri* padajo. V slučaju pa« da se ti postanci ne bi udeletevati teh sej. pričakuje se udeležba teh poslancev vsaj pri onih sejah. kjer se bo razpravljalo o zunanjepolitičnem položaju in o ja-dranskem vprašanju.
= Prva seta narodne** pred* stavnlštva. Beograd, 3. marca, Danes ob 10. uri Je prva seja Narod-nepra predstavništva. Vlaki so do-speli včeraj z veliklmi zamudaml v Beograd, tako da je večina poslancev morala prenočiti v va^onih. Vlada še v zadnjfh trenotkih posku-Sa dobit! pomoč pri levfčarskfn socl-jaldemokratih ter pri poslancih iz okupiranega ozemlja. Ker Antanta želi. da v dalmatinski deŽelnt vladt. ne priđe do orememb. skuša vlada za to iztolči prisotnost vsaj nekaterih dalmatinskih ooslancev. V tem pogledu pritiska najbolj na drja. C i n • firrf}o in drja. SmodlakaTapo-slednji deloma iz neutešene^a časti-hlepja, neprestano poskuša isrrati posebno v1oi?o. Zdi se pa. da je ta nervozni politik Z8rubU potrebni kontakt z domovino In je spretfedal ves politični razvoj v poslednjih mesecih. Zunanje političnih razlojarov pač ne bi smel v prid svoji dvoglavi politiki navajati. Kajti vsak dan Protlćeve vlade Vret>! moč Nikole PIšića v Parizu, če bf Šio po Pašfćevem. imeli bi danes državno granico naoram Italiji, ki bi teVla vzhodno od Seno-Žeč mimo St. Petra in ftalljanl bi bili lastnfki Opatiie. Seveda ni izklju-čeno. da se Smodlaka lortdonskejra pakta z dalmatlnskecra stališča bolj boji, kakor PaSićeveira kompromisa. — Vlada že računa na to, da ne dobi kvoruma, zato fe predlagala pred-sednikn Draži Pavlovlćti. naj se seja odgodi na soboto.
= Sela poslaneev fz ofrnplranffi kraler. Beograd. 2, marca. Za~ stopn?kl te olcupiranib krajev so Imeli včeraj sestanek. kateremti je pred-sedoval dr. Vinko Trina?«tlft In na katerem se Je razpravljalo neobvezno o taktlkl. kl jo naj zavzemajo po-^ sland Iz oktroiranih krajev pri de*% bati o ztmanJenoUtlčnem položaju.' Vsl noslancl so bili edini, da prlso-| stvufeio selam \n potna^ralo vladi. Dr. Biankfnl Je fzlavfl. da bo skuSal pridobiti demokratsko zajednico 2& to. da se uddeže njeni postanci seje| pri kateri se bo razpravlfalo o la-dranskem vpralanjn. Dr. PoSčić. član demokratske stranke Je fstotako Izjavi!, da bo skuša! pridobiti stranko za to. da b! se njeni poslane! ude-leževal! sef parlamenta, če pa bi stranka to odklonila bo Izposfoval dovoljenje. da se prepusti članom demokratske zajednice Iz okupiranih krajev, da se Jim pusto za te selo proste roke.
= Seta demofrratsfre zajednice. Beograd, 3. marca. Danes ob 9. uri dopoldan se vrši seja demokratske zajednice, kjer bode sklepala o taktiki v danaSnil seji. Kakor se čuje, bode ražen Protića govori! tudl finančni minister Velizar Janko-v i ć • kl bode opozoril na žatostno flnančno stanje države. Zlasti hoče očitati nepreglednost državne bilan-t ce, čeS. da nobeden načelnikov fi-nančnesra ministrstva ne ve. koliko Je država pravzaprav dolžna. Ker so vsi t! načelnik! radikalci t J. som!S~ ljeniki Jankovićevi. s katerimi žaJi-
Diagnostlk:
Naš „kriticizem".
Ko sem se vrnil v domovino in opazoval življenje okroj? sebe z tistimi očmi. ki jih človek dobi med tujci, pa sem bil — kakor zdaj vidim. hvala Boiaru, le bolj slučajno — zaŠel ravno med liudi. kl so po desetkrat na dan prerešetali pra^anje. ali se bo naša Jugoslavija »držala« ali ne, sem si nehote odgovanal: Ce nas bi imelo kaj pokopati, bi bilo res še najbolj naša čudovita »kunštnost«* iavljajoča se v skoraJ že neverjetni »kriti&iostU ....
Ne. ml nismo taH kakor onl-le dVnsri po svetu, kl si rečejo:
»Ta in ta Je na vladi. Dobri Bog. kralj- parlament ali kdor ie Je upra-vičen. sa Je postavit tja. — to ser Je na vladi, je upravičen. da odredi tako in tako. mi pa smo dolfnl« da II-polnlmo«.
Ne, ml pralnjemo:
1. Ali ie ta m ta res nn vladi, oztrotna* kolikim na korist, kolikim stavit, npravičen. da ga Je?
Z. Ce Je u vUdl in opravičen,
da je: ali je upravičen, da je odreci fl to in to?
3. če je upravičen. da Je odredi!: ali je odredi! na korist ali Škodo, oziroma. kolikim na korist, kalikim na škodo?
4. Ce je nekaterim na korist: ali so upravičeni itd.
5. Ali so oni. katerlm ie na Škodo, dolžni itd. itd.
In v »nadaljni logtki«: Na] se« dokler ta prašanja nišo reSena. odredba ne Izvrši! Ker pa se neka] ven-dar mora storitl. nal se itd.
Skratka: moj vtis do prvih đneh mojega bivanja v Ljubljani je bil ta: Po kavarnah, po gostflnah. po cestah sami ženi!!, katerih zadnji b! v petih mimrtah rešil valnto. ustavno, agrarno In Se sociaino prašanje po vrtni. — na vladi sami tepet, namesto« da bi bilo narobe!
Kar smilili so se mi oboji pre-bežnfk1 tamte fz naSeva Se bofl abo-Kc*a Primirja, kl so |o v«| vročl hrepenenfa \n navdnien^a prtaop?Ha-II. nekaterl Se čez Lteatec. dtiHi km* ćez dm in strn . - . Smitiii ao se mi,
I pravim, šaka] to so nekako preveč mehki. skoraj že solravi Undje — tu pa taka kotobodja: žefliM v uvami.
tepet na vladi! . . . In skora] brez nade. da bi se obmilo na bolje, da W se sploh mosrlo obmiti na bolje, ko je ženiiev na tisoče. tepci pa komaj na prste. Sa] drugače bi lahko tuđi oni na Studencu kar obrnili: Zunaj, ne tu je noriSnica? . • •
Tn tako smo čakali s prebežni-ki. kdaj se bo »vse skttpaj podrlo«.-ZaTcaj pravili so — kot svobodni možje kar naravnost kričali — (saj na kakSno S^SIJanie, s kakoršuim smo že leta 1914. Avstriji zvonili, bi človek itak nlC ne bil dal) kričali ao, da bo »že prihodnji mesec stil pa m-sleđnfi vsentu konec« .. •
Pa glej spaka: preteklo je «e dolca] mesecev. J«goslavija pa ie stoji! Rckel bi. da ćelo za spoimanje trdne^e om*mj knmf»l n^at — S^le »nro-mkovante«. o katerem jrori firovorl-mo. Je pravcata vnlčia lagoda . . . In ker se zastrupilenca ?x na oCeh spozna, zato. prav'mo. Je res malo težko razumeti, kako je mogote,
(j^-----------Toda to ie ai vo£ stvar
— diagaoM • • • "^*
Stev. 52. __________________ »SLUAreNSKf NAROU-, one 4. tnarca 1920,__________________________________________________Stran X ,
bos: prejSnjt ftaančnt mlnlster Veliko* vić ni pomedel, pojde Kraja Velizarja Jankovića na radikalsko adreso.
= Poslanec Knežević o udeležbl socilallstov ori seiah oarlamenta. Beograd, 2. marca. Socljalističnl poslanec Vaša Knežević se je izjavil napram nekemu časnikarju, da se bodo socijalisti udeležili sej narodne-ga predstavništva, ker bi sicer prišli v nasprotje s skleoi kongresa socijalno demokratske stranke z dne 22. Julija 19T9 v Novem Sadu.
ss Socijalisti tu parlament. »Obzor« piše: Socijalističn] ooslanec jtosd. Knježević izjavi ja, da bodo socijalisti prisostvovali sejam Narodnega predstavništva, ker ako bi tega ne storill, bi prišli v protislovje s skleoom kon-Itresa socijalno - demokratske stranke, ki je bil dne 20. julija 1919 v Novem Sadu. Kongres je naiviSJa strankarska Instanca ter nlma nihče pravice, krpiti njegovih sklepov. Na tam kongresu so skleniH. da morajo socijalistlčni ooslan-ci ostati v parlamentu, da branilo interese detavskega sTtMa, ko se ustvarjajo ysi začasni zakoni in da neposredno Kontroli rajo delovanfe vlade. Ražen tega Izjavila gosp. Knježević. da pri sno-vaniu vollJnetra reda za kon^tituanto proletarcl nikakor ne moreio orirmstiM, da bi nri tem sodeloval! no svoiem predstaviteliu, ker bo ta zakon usoden ta vse življenje v Jugoslaviji.
= Podnj*?nl ukrzi. B e o cr r a d, 2. marca.. Podnisan fe ukaz finančne-ga mfnistrstva. s katenm se odobri proračun za 9 dva"a*st!n za Teto I9?0. ter razni kredit! eleđe nreditve valutnera vT»ra*anja, fzvoza itd.
= PovBtenle posf^nskfri dnev-ntc. LDU. Reoierad, ?. marca. Oovorf se, da je stavljen predlod"ift noslancev poviSajo rv! 50 na 80 dinarjev.
= Proračunske dvanafc*ine. LDU. Beograd. 2. marca. Pres-bfro doznava, da je etavna kontrola včeraj odobrila po vladi sr. Stofana Protfća zahtevane proračunske dva-najsffnf* ra me^c r^a^c.
ssk Nort predseđnfk bo In Ranat. V mad^arskem drfav-n*m arhiv« so n**W hidl kameralne akte. VI Uh fe *rmf ^hnen H*»dervary ., spravU v Rn/i*mfv»?tn. Ta r>frka oh- | sen ktklh 6n.ono zelo zanimlvth in i vrtnih Bttta, kl r^reeentlrajo mQ-ii
? kansko vrednost. Komisija je zahtevala tuđi vse spise, ki se tičejo Sr-bov na Madžarskem, oziroma srbske cerkve. Iz etnografičnega muzeja Je zahtevala komisija vse predmete, ki so jih med vojno odnesli iz Srbije. V vseučiliSki knjižnici je našla komisija ; knjižnico nekdanje zagrebške pravne akademije, nadalje knjižnice fran-čiSkanov, pavlanov in kiarisov. Zakladi, ki so jih naSli v Budimpešti, reprezentirajo mnogo milijonov vrednosti. Vsi ti predmeti se bodo spravili v našo državo takoj po ratifikaciji mirovne pogodbe. Enaka komisija odide tuđi na Dnnaj in najbrže tuđi v feerolin, kjer bo zahtevala zlasti od Mackensena oropane predmete.
= »Tagespost« poroča o sr»re-membah v ^erentstvu mesta Maribor. Dr. Pfcifer je Šel na dopust in ?a začasno nadt)me§ča koncipist Makar. Peželna vlada je za ^erenta ! mesta Maribor imenovala vladnega tajnika Gsšperja Linovška, ki je \ doslej služboval na ekspozituri eelj- ! skeefa gflavarstva v Mo7?rja. Novi deželni nredsednik dr. Brejc je to imenovanie sistiral.
= »MornhifTpos*« o r2z?o!ože-n»ti v nršem kra^estvu. Londonski »The Mornincrpost« prinnša dopis svojega beosrradskepra nosebne^a noročevnlca, v knterem konstatira ta, da je ves Beograd razburjen vsled zadnjega ultimatuma zavezni-kov. Vse srbsko javno mnenje z ne-strpnostjo pr?čakuie objave Wilso-nove note. (Med tem je v Beograd dnspelo bcsedllo te note in je upatit da bo v naJTcrajSem Času đostopno naj^irŠi javnosti.) V vs?h javnih lo-kalih, v vseh kavarnah se govori samo eno, da so zavezniki zopet prevarili Srbijo. Tuđi najskrajnejsi ko-munistični pristali so se v svojem ogorčenju pridružili protestom vse-ga srbskcga prebiva!stva. Ce trde rekateri ansr'e^ki w dnigi in°z?mski lrst?, da obstof?. nekaV^ razlTka med naziranjem Srbov in Hrva tov ?lesen, kakor ga sliVa zlast' Ar?ul?ia. An^liia s svn?»m podpiranfem itali'anskih fmpernali-stičnih zahtev samo.podpira raz?!r-jenje hoijševiSkih idej na evrop^kern jugu. Ze se čujejo glasovi, da je ec*i-no Anelii«-!. ki zavlač^ie mir s sovjetsko Rusijo in podpira neopravf-čene italnanske te^nie. Zato 13 nai-nujnejša potreba za Evropo, da se jadransko vnrpsanje resi pravično.
— Z ftalilo st^o v cenzurnovof-nem staniu TržaSko poštno ravnateljstvo sporoča: Od pravilo se .le cenzuriranje pišem za ČehoslovaSko in obratno- Od sedai dalje bodo torej podvr^ena poštni cenzuri le pisma \z Jugoslavije ?n za Jt»**r»s!avfjo. fz Srbije in za Srbilo, fz crne erore \n za Crno proro. iz Madžarske In za Madžarsko. Cenzuriranie pišem iz Pri-morskecra v omenjene dož^le in iz teh dežel za Primorsko se bo vršilo na cenzuri tiikaJ5n.te£a sreneralnesra clvilne^a Vnmi^nriiata.
= Neposredna ooiraiania t Ttalljo? »Plccolo« poroča iz Pariza: Po zadnjih vesteh se Italija in Jtieoslaviia name* ravata zopet neposredno uosrajati. Te vesti so v tukaiSnlih kroeiti napravile zclo UKnden vtis- Pripominjaio. da pii-haja italiia k posraianicni oborožena z londonskim paktom, ki so jara zavezniki. končnoveliavno priznali. Na ta naČtn pokajanja z Jueosloveni ne bodo tažka in nemara ne bodo naletela na noseben odnor. to oa zlasti z ozirom na želio ministrskega oredsednika Nittiia, ki ne mara zlorabi i a ti močit ki \o ima na raz-poIaKO. Poročlla, da se hočc Nirtl od-povedati zahtevi po teritorijalni 2dru-?ltvi Reke z I ta Ili o. jmatraio krt znak. njeirove dobre volje. Vzdržujc se na vest da namerava Nitti krt konioenza-cijo za to svoio DODustliivost zahtrvatl koncesije v Albaniji. In slccr v tem milila, da Jugoslaveni odnehajo od svojih sahtev in da prcpu.«čad-ne roke v Albaniji. Splolfto pfevfacfnfe sodba. da se Pr&fictfft i» bd mo«li umakniti š italilča. ki fft je doitlel ft-raemtla nannm lta!Ut. Cepiav b\ %t % tem zamerila JiiKrts!avW In n\e^fn pr^ lateljem. — Po inforroadll ^PetK Paii-tlenac se rdl, da le i talijanska dlplo- , macffa snvzela stalfSče tleće začetk* »nvrti. oontfatif. kl ste hodo vrlila med rtallfo In Jaro«1avlin ttot no^dicu fn-tervendie predsednikt Wibo«t. Olav- i ^*^Paa*a^P>P^^>w ^B^V BaiB^al^l ™ •^■^■■■■^■^■■b* w^P^bi^bbi^sbb^ i i
nju. — Po »Messamrac bi te NiHi od-
povedal teritorijalni zvesl med reSkkn pristaniščem in Istro, zato pa zahteval italijansko suvereniteto na Rekl, dočim bi se resko pristanišne stavilo pod kontrolo zveze narodov. Ne ve se Se, kako i bo ta predio* sprejela nasprotna stranka.
= Kako upmvičujelo Lahl troje imperijallstlčne zahteve. »Oiornale d' Italia« objavlja besedllo londonskesra pakta in prioominja da je imel ta pakt dvojen namen: 1. Sčititi pravice tn svobodo ouroženih narodov, zlasti pa znftotnviti Italiji posest neodreSenih pokraiin, kl so na milost in nemilost izročene Ncmcem obeh eesarstev ter njihovim oprodam, v prvi vrsti Hrvatom, Slovencem in drugim Jugoslove-nom: 2. za^njtoviti Italii trajno varnost države s tem, da dobi svoje prirodne mcje. Zato pa se Italiia obvezuje, da bo njena armnđa vezala naimani polovico avstro - osrrskih sil, dočim mora ostalo polovico zanositi Rusiia. Ko ie poldruač morala vr)tTv?»ti ia zavp^nlke. da pomutilo vsa i crlede Peke. Člen S. londonskeea pakta sicer pri zna va to mestf> hr^^frVpm'i kmlfe-sh'u. o katftrpm-so micliH. da bo nastalo W noeledica votne: pakt pa ne pred vi ^eva iu^oslovenskega kraVe-^t\r?. Hr\T3tcka bi pač" morala dobitt J?cko. ker drue^e ne bi imela nobene-« javlja iz Londona: Kakor vsaka ^tvar. Vi se na^ibHe h koncu, tako t»idi m'rr>vna konferenca kaže neko "tmienost ?n vsi znalci nrovore za to, da se Tconferenca kmalu raziđe. Mi-"istrsk? nredsednik JVHllerand je sedai nopotnoma zanoslen z Železni-^arsko stavko fn ie zaradi tejra na-rnanii. d?» se. vsai sedai. ne more vrnfti v London. Nitti nostaja nestr-nen (n M se b?l že vrnil domov, ako ne bi izbruhnila železničarska stavka na FraricosVprn: vse^akor rja se ;utn* povrne v TlaMfo. — SrToSno pre-vlad^je mnenic, da se vrbovnl svet v kratkem snide v Rimu, nemara koncem teea meseca. Govorilo se je sf-c*r. da ostane v Londonu komisija. ki bo sestavljala mirovne doeovore s TnrCffo, ta vest pa ni resnfčna. V jclavnrm je mirovna konferenca že ^'ončala svo.fe delo. In reci se mora, dq je svoto naf^^o dobro izpolnlla. in nVo ne bi prišeJ vmes predsednlk Wilson s svoiimi notamf, ki so beeraTe invno^t in bodovale naSi stvari, trt bil veliko boli va^en korale, ki j?a fe npnravPa konferenca vr đnseiro mini v Tvron! !n Azlff. — fz W?*hfntt tanadtf. Mafholf fantastične v«*tt kroffjo med tem t7mučen'm In Dreganlanim nre-hfvaf«tvoni. OovoH »e o MnčaHh fca-nthaktvst hi o đrn^h neveiietnfi trrnffiotuli. kl nh ftirn^fato mrartt n« lofiriRiisJifrRt^rfrth fm ve^H. da
niti v Jugoslavija, se tam reorgant- I Kirati In ojačiti ter udariti nazaj v | Južno Rušilo. Tako se govorilo vsaj , okrog Božića. Iz Moskve se širijo vesti, ki prorokujejo skorajšnji ko-nec boljševiške vlade. Posebni sli
prenalajo take vesti \z kraja v kraj
in med bežeče ljudstvo. Tuđi prdti-] židovski pokret je zavzel strašne dimenzije. Nalhujše v tem pogledu Je v Ukrajini. ^
Telefonsbfl In brzolouno norolllln/
IZ SEJE DEMOKRATSKEOA
KLUBA.
Beograd« 3. marca« Neki bivši itiinister in ugledni član demokrat-skega kluba je izjavil, da se sklene danes v seji imenovanega kluba prepustiti poslancem iz zasedenega czemlja svobodne roke glede pri-sostvovania sejam Narodnega Predstavništva, osobito ko se bo raz-pravljalo o jadranskem vprašanju. Na danaSnji seji se bo razpravlialo tiTdi o takt'ki kluba napram Proti-čevr vladi in o stališču, ki naj ga klub zavzame, aVo se posreč1' Proti-Čevi vladi ćosečf kvorum. Vesti o iz stopu postancev šefkije Gluhiča in Mehmeda Zečeviča iz demokratske stranke so le deJoma resnične; prvi je prljavil svoj izston, kl je v zvezt z agrarno resorno. Neinogo^e pa Je, da bi podnirala sedanjo vTado, ker sta ob;* bolna in se sej ne bosta mogla udefeževat?.
DR. CINGRUA V BEOGb4ĐU.
Bena prihodnfa letina.
PRPDSFDNTK MASARVK OBOLEL.
Praga« 2. marca. Prcdscdnik Masa ryfc je nalahko obole! In se bodo vsled tecra sfavnostl v proslavo njepro-ve5ie stavke radi Dodraženia žlvil. V belcrijskih premosrovrtikih dve tretjini delavcev ne delata več.
KARL SE PRAVDA.
Dunaj. 1. marca. Bivši cesar Karl jfe vložil proti avstrijski vladi tožbo, ker mu ie zapjenila štiri dra^ocene ko-beline Histbire de Don Qulxote. Oobe-linj prihafajo iz Estelevecra oo^e«;rva. Pokoini Franc Ferdinand iiih Je bll za-oustil takratnemu nadvojvodi Karlu kot leg-at. Karl vstraja na staliSču. da so jfobelini njegova privatna last in da ie avstriiska vlada ponovno izjavila, đa mu niesrove privatne Instnlne ne bo za-plenila. Vrednost Kobelinov tnaSa okoll 150 milijonov.
PROMETNA NAD7ORSTVENA KOMISIJA.
LDU. Dunaf, 2. marca. fDun. %} U.) Kakor doznava »Neue FreiOj Presse«, se je ententa z nujno nota obrnila do vlad nasledstvenih dr'av in Poljske, kjer jih pozivlje, na] čfm-', prej imenujejo člane za prometno • nadzorstveno komisijo, ki se sestane na Dunaju. Nadzorstvena komislfa bo z-borovala pod predsedstvotfl franeoske^a strokovnlaka. Noia za-: hteva nadalie, naj države, k! priha-j iajo v poštev, dajo svojim zastopnl« kom obši'rna pooblastila, ker se se*. danje žalostne prometne razmerd morejo odoraviti le z aktivnim tode-! lovanjem komfsije.
SOCUALISTICNI KONGRES V
SRASSBURGU. . }
Pariz, 1. marca. StrassburSki »oci-jalistični koneres Je sklenil s 4330 Kla-! ^or§ki listi objavljajo izjavo !r* ske^a na nahmtdao titato
nakupujcjo pri nas posestva in da se] naseljujejo v teh dveh mestih oziro-j ma v njuni okolici ljudje, ki so v na-rodnostnetnu oziru zelo sumljivi. Po-] izvedbe so pa dognale, da so bile to-j zadevne pritožbe pretirane. Pri okr,-sodišču v Mariboru Je bilo v L 19t$ za mesto Maribor vpisanih 116 slti-l čajev prenosa lastn-inske pravice, od; teh je bilo 26 primerov, ko Je bil ku-j pec tujec, kl ni bival preje v mart*; borskem mestu in v treh slučajih Je bil kupee inozemec. Od 26 tujcev je Mio 6 Prlmorcev, 9 Hrvatov In 3 Nemci. Pri okrajnem sodišču Maribor je bilo v času od 1. Januarja 1919 do 31. decembra 1919 44$ prenosov . lastnfnske pravice vpisanih. Le v 60 slučajih je bil kiioec tujec, kl ni biva! stalno v okolišu tcira okfajnega sod;šča in sicer spadalo trije slučaj! na Primorce, 9 na Hrvate, 2 na Čehe m 1 na Neiuce. y.treh primerfh fe bH kupev inozemec, Pri okroZnem . sodi^ču v Celju je bilo 15 prenoMT ltsfetaskt pn%lim vpteiOk X i^
'« Stwn 4-_________________________________________________ .SLOVENSKI NAROD', dne 4. mm* »» aa^^^____________**>• «*
terih odpadefo trlje na đomaClne tu
12 na tujce. ki so na$i državljani. Večie 'število prenosov je bilo vpi-sanih pri okrajni sodniji v Celju, namreč 635, od katerih je bil v 47 primerih kupee tujec, ki ni bival v okraju, a je bjl naš državljan, v 2 primerih pa Avstrijec. Tu je število prenosov izdatno poskočilo, in sicer vsled izseljevanja Nemcev v Avstri-Jo In priseijevanja iz zasedenega ozemlja.
— Redno rekrutovanie rojstnih Ietnikov 1896» 1897. 1898 In 1900 se vrši v času od 5. do vštetega 13. marca 1920. Podrobnosti rekrutova-nja so razvidne iz tozadevnih raz-glasov, ki so nabiti po raestu in na mestni deski.
— Pojasnilo k dopisu glede Pro-Bale tcvarne smodnika v Kamniku. Kakor se nam iz zanesliivega vira poroča, sploh ni bilo nikdar govora to prodaji tovarne smodnika, bodisi kaki družbi ali drugi osebi. Nasprot-no, obrat v tovarni se bode podvo-Jil, ker se bodo razni razstrelilni predmeti, kateri se potrebujejo v ru-(dokopih, pričeli izdelovati. Popolno-;ma nepotrebna je pa bojazen pred 'eksplozijo, ker so delavnice srnodni-ka tako urejene, da sploh ni mogo-Če, da bi eksplozija vplivala na mesto Kamnik, vsled tega je tydi boja-zen v svrho prihoda tujcev in hribo-lazcov popolnoma nepotrebna.
— Pro*r?*e za spremembo rod. blnskega imena je kolikovati z 20 K. Iz tega so pa izvzete prošnje, če kdo prosi le za popravo svojega domaćega (slovenskega) rodbinskega imena v pravilno pisavo, ako je bilo v kretnih maticah doslej pisano popa-čeno, to je v nemškem, laškem ali madjarskem pravopisu (n. pr. po-prava imena »Micheltschischc: v »Mi-Iielčič«). Take prošnje je kolekovati le z 2 kronama. Priloge seveda mo-rajo biti v obeh slučajih kot take ko-lckovane.
— BakterijolOška Izobrazba Edravnfkov. Kakor je ministrstvo narodnega zdravja sporočilo, name-rava vodja prevrejenega bakterijo-loškega laboratorija v Zagrebu dr. G u t s c h y prevzetl 3—4 zdravni-ke, da se izobrazijo v bakterijogiji. Ostati bi morali vsaj 6 rnesecev na zavodu. Zdravniki dobe plačo in dnevnice iz kredita za odvraćanje epidemijsKih bolezni in sicer najmanj 2000 K mesečno. Slovenski zdravniki, ki bi se hoteli izpopolniti v bak-
1 terijoIogijU naj se takoj javijo Zdrav-stvenemu odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
Obratno ravnateljstvo Juf. želez. V Lhife!?anl sprejme v brzojavni tečaj kateri se prične koncem meseca aprila v Mariboru, 30 uradmških in 20 poduradniških pripadnikov za prometno službo. Pogoj za vzprejem v uradniško službo je dovršena srednja šola (realka, gimnazija, učitelji-šče) z zrelostrlim izpitom a!l trgov-ska akademija, za poduradnike pa dovršena mešcanska šo!a, dovršeni štirje razredi kake srednje sole, ali pa dovršena javna dvorazredna tr-govska šola. Prosilci za te službe na: se javijo pri cbratnem ravnateljstvu iv.ž. žel. v Ljubljani, personalni oddelek soba štev. 1 v delavnikih med 8.—12. uro dopoldne in naj pri-neseio s seboj sledeče listine: 1. proš-. rio za vsprejem s kratkim popisom dnse.rfanfeea živlienja: 2. krstni list;
3. samski list; 4. domovinski list;
5. nravstveno spričevalo (domovinske občine ne Čez 6 mesecev staro);
6. zrelostno spričevalo ozir. zadnje šolsko spričevalo: 7. vojaško odpust-nico; 8. uradno potrdilo o pripadnosti k enemu jugoslov. narodu; 9. uradno potrdilo o zaposlenosti po iz-stopu iz Sole. Opozarja se pa izrec-no, da se naj javijo le taki prosilci, kateri imajo zgoraj navedene listine ob času zglasitve popolnoma v redu.
— Prošnja. Neki jugoslovenski dijak je bil na dijaškem transportu popolnoma okraden, tako da je pri-spel na studijsko mesto brez vseh sredstev in brez vse oblcke. Obrača se s tem potom do javnosti, da mu priskoči na pomoč. Eventualni pri-spevki naj se naslovijo na uredništvo »SIov. Naroda«.
— Prošnja. Odbor Rdečega križa na Jesenicah (Oorenjsko) m;d ja! si je nalogo, da pogosti vse vjetnike, ki se vračajo preko Jesenic v svojo drmovino. nrimanjknfe rrr.i pa ćenar-nih sredstev za to človekoljubno de-lo, vsled tega se obraća tem potom na vsa blaera srca širom naše domovine, posebno pa na županske in župnijske urade, kakor tvć\ na vsa slov. društva in posame-rrke za de-rtarna sredstva. Vsak najmanjši zne-sek se hvaležno snreime.
— OprošČen vaier.ee - Invalid. V soboto je bil na tukaišnji obrtni soli oprosčen kot četrti invafid-vajenec Vinko J e r m a n . star 22 let, rojen v Repnjah na Gorenjskem. Ranjen je bil pri Asia?u na Tirol-skem in je brez lave nog:e. Izučil se je obrta pri čevljarskem mojstni Ivanu Ermanu, ki* je šel svojim vaiencem - invalidom vedno rade-volje na roko In iim tako prinomogel do lasrrr^a b^'^^TR zasV^'^a.
— Nov cerJk za d?nin!karska dela v Ljub!*ani je bil odobren od tukajšnjega oddelka m'nistrstva trgovine in industrije. Vs? ljubljanski hišni rosestniki se rx>7"vajo, da si nabaviio ta cenik, ki stane 50 vin. in pa dimnikarski red, cena 1 K. Vse to je dobiti v mestnem ekspeditu, Mestni tnj 27/IIT.
— Za vdove in sirote, f tefan fn Zora Mvoll K 200, Janko in Miči Češnik K 200 mesto cvetja na krsto dr. E Bretla.
Kulturo.
Mediimursk! koncert narodirli pesnil v
Ljubljani bo sodeč po zagrebških poročilih Izvanredni kulturni đosodek za Medjimurie, Ljubljano in za jugoslovansko narodno glasbo. Po zagreb^kem na^topu so listi pell hvalo pesmim, zboru in dirigentu. Petje tega zbora je nekaj naravno lepega. Clovek za čas ne ve, je li to san ali resnica. To ne poio grla učenih pcvcev — to ie petje narodne dušo stopljene v divni harmoniji* ki Je narodno - jedinstvena, klasična — in radi tesa velika. Neki posetnik koncerta Je vskliknll: »Na čast vam pet stoljeća kulture: m! otkrismo danas temelje naše bu-duće narodne kulture.« — Pokličite inter-nacijonalne misije, poSIJite predse te eno-sta\iie kmeie, koji ne poznaju not in nimalo §olanih glasov, z njihovim učitcHem v Parfz pred mirovno konferenco in dokazali bodo pred celim svetom ti medlimurskl kmetje - pevcl z našo pesmijo, da smo kulturni Tu?:oslovani.
Odlikovan operni tenorist. I-DU Beograd, 1. marca. Znani operni tenorist Fr-nest vitez Camarota ie odlikovan z redom sv. Save FV. razreda.
Sokolstvo.
ki se vril dne 4. marca ob 26. ivi ■* Kale-riii telovadnlee Narodnecm 4(MBft. k
PrteoMkl mImUI kiti* 9*r*A v četrtek, dne 4. marca ob 29. nrt t Wh sebnl sobi kavani« »Zv#zda« svo) 9. debatni večer. Na Unevrn«« r«da |«: Na4aHtTa^ nit debaU o dobrovoljskcoi fkrctii. k
Turistika in spori
Sporta! klub »lUrlJa«. V CetriA šm
4 marca ob 20. uri v restavracljl »Novi svete sestanek članov nogometne sdcdle. Na đnevnem redu: training« sestava mo štev, oprema. k
im iperte vUudno vabimo na MtaBoval obM ibor »tanetriteia Uaba Lfobifam«, kl aeboTrttt v četrtak. dne 4. marca v^ ski sobi »Pri Roti. ~ PrlpraTliatnl
o4bor. • k
DruStvene veitiin priređitve.
Draitro Mboidravirtkov daruje mesto veftea pokojnemu dr. Bretlu 200 kron po-kofntBskema zakladu za vdove la sirote zdravnlkov SHS v Ljubljani. k
OMM iter kovačev !■ lij^aiaini v—ii» trn LfoMlano ki okoHc« se vrit dne 7. marca ob 10. dopoldne v mali dvorani Mestnega doma $ sledečim sporedom: Nagovor. Čitanje zapisnika. Volltev odbora. Slučajnosti. k
ilalnoDeiia ooročila.
ITA¥wTA N!: MOPX POPUSTIJL LDU Dunal. 2. marca- (CTU)
Poročevalec dunajske »Neue Freie Presse« se je razgovarial z neimenovanim ententnim diplomatom, ki ie o ita1ijnnsVo-"i?os!ovenskih odno-šajih rekel: Italija v svojih koncesi-jah ne more iti še dalje. Italnanska vlada ima živahen interes, da bo po rešitvi jadranske^a vprašanja otvorila tr^ovski nromet z Ju?o«'avijo. Kako se bodo itaHjanski odnošaii do .Tu^oslavife rarvili, je odvisno od držanja Jugoslavije.
NOVA Wi* SONOVA NOTA.
LDU VVsshlnTton* 1. marca. CCTU) V političnih krosrih govore, da bo Wi!son ta teden odooslal novo noto v ja^ranskem vpra^anju. O njeni vsebini še ni nic znanega.
CfSKI L!ST V BEROLINU.
Praga; 2. marca. V kratkem nrfčneio fzdafati v Berolinu živeći Čehi la«=tno gf^sHo pod imenom »Der ansinndische Čehoslovak«. V bližnji hodofnosti se bo osnovalo tuđi čeho-slov?.§ko ra^žništvo, ki bo izdajalo knjige in brošure v češkem jeziku.
NOV VODfTFU KR^^ANSKIH SOCIJALISTOV V AVSTRUL
Dunat, 2. marca. Po tridnevnem zborovanju se je danes zaključfla avstn'sVa državna konferenca kr-^čnnsVo-sociialne stranke. Za pred-sed^.iVa krščarrsko-sociialne stranke v Avstriji fe bil izvoljeti poslanec T.eopo^d Kunschak. Izvolitev Kunschaka za nredsednika se ko-me^tira v gotovih kro?fh kot snre-rremba y dosedanji politiki kršćansko socijalne str?nke. ker ni naf-vnetei?;i nristaš in^ie vJadne koalicije rred krščanskimi socifalisti In so-cii«?!nimi demokrati. Radi tesra te prt-čaknvati, da bo v kratkem prišlo do oštrih snorov med obema v vladi se nahajajočima strankama.
SVETOVNA BOLJftEVIŠKA PROPAGANDA.
D«»?iaj. 2. rv.PTca. Nemška vlada ie te dni raznustila državno komuni-stfčno Vonferenco, ki je zborovala v mestu Dfirlachu v B^dnn. Pri tef pri-Vk? ie b:!o aretiranih mnoq:o ruskih boIj^evišVih aen'tatorjev. ki so se mu-dfli kot kurirji na tei konferenci. Z aret?.ci"io teh boljševičkih a?itatorjev pri^o je v roke nemšVi vladi mno^o novela zanimivega materijala, iz ka-tere^ra se razvidi onšimi nacrt ruskih boliševiskov za Sirjenje ideje po cc-
pagande Je znani Radek, ki je sprav-Ijal svoje kurirje z letali v Slezijo, na drugi strani pa preko Kopenhagena v Nemčijo. V Kopenhagnu je poslovale so razne bolfseviške agenture pod plasćem uvoznih in izvoznih tr-Rovin. Za vzdržavanje raznih bolj-ševiških asritacijskih središč v Nem-čiji žrtvovali so ruski boljševiki ve-likanske svote. Obcnem pa so utiho-tapljali v Nemčijo velike množine ponarejenega angleškega in franco-skega denarja. Med Moskvo in Bero-iinom vzdrževala se je na sedaj še nepojasnjen način stalna brzojavna zveza. Velika agitac?jska središča imeli so ruski boljševiki v Hamburgu in v Essenn med rudarji. Tuđi v Be-rolinu so bili sedaj aretirani v razrrh hotelih boljševiški agitatorji. — Po poročilih iz Haaga pridobila si je boH5ov??Va prona^nnda tudl na Ho-landskem stalna tla. Pri voditelju holandskih boljševlkov Winteropu, ki je stal pod policijskim nadzor-stvom, našli so se dokumenti, nana-Šajoči se na boljševičko propagando v ffa^^u. V mesecu februar ju vrši! se je v Amsterdamu sestanek boliševl-kov, na katerem se je raznravljalo o sklicanju mednarrvdnega bolfševiške-ga kongresa. Tega sestanka so se udeležlli delegati iz Nemč'fe, Švice, Ind;te, Rusije, Bolgarije, Madžarske, Amerike in med drugimi tuđi znana Silvija Pankhurst \z Londona. Pri tej seji se je sklenilo ustanoviti ekseku-tivni komite za tretio internacljona-lo. Ruska vlada je dala amsterdam-skemu JzvrSevalnemn odboru na razpola^o v dfjamantih, biserih In zlati? 20 milijonov ruskih zlatih rubljev.
BOLJSEVW^ICA POMLADNA OFENZIVA.
LDU Berlin, 2. marca. (CTU) Generalni poročnik Loeffler piše v »Frankfurter Zeltunjr«: Bolševiška ofenziva proti zapadu |e spomladl nemoiEroča. Ruska armada se ne more bojevati zunaj mei niti te artilje-rističnlh pogledov, niti vsled aprovi-zacije.
GasnođopsftB vesti.
— Uradne ara pri Centralni vravl podrvfnlci t Ljubljanj so od 5. marca na-pre] sa stranke od 11. do 14. «re»
— K. Dogovor naše vlade s Ce-ho$!ovaško elede sfađkoiia. Be6-JT r a d, 2. marca. Naša vlada Je pod-pisala dogovor s Cehoslovaško re-publiko, glasom katere nam Ima poslati čehosiovaška 1/>OO vnornnnv
stMDroff^ uhm tom ko Izvod Bal* država v CenoslovaSko 1100 va£O-npv žlveža.
mmm ^piMafflBa ©an^fca v pokab HiaBSflHkiii k^Utbtof. Duntk 2. marca. Duatjskt komcrdjilnt banka bo prišli v prlhodnjih dneb t roke ffrancosklo Irapltatlstov. Većina akti! sploSnt prometne banke na Duša)« s« nahaja v aurlešklh rokah« med tem ko , Ima večlno akcij duna)ske depositne bauk« v rokah znana Banka. CommerzlaJc
IZUrat JOđBftL
* Pusfafovskl dožfvUall Ikm Juait«.
Pleifanten, sisuren nasioo ima Ludvik Grurru nekdanji rudar, sedai Invalid. Pred poroto se za?oyarja zaradi raz« nth Koljufii. Na Dunaju se je vani za« maknila knerfnja Schonburjr. Ime! It dostop v njeno palačo. Začel Je karijero pustolovščin. KoresDondentko kn©-1 za, Berto Luke^evo, ie ogoljufal za 12.400 kron in kneza SchSnburjta la 5400 kron. Lukeževa ie storila zaradi niesra samomor. Z Dunajla se Je preseli! v So!no?:rad por Siov. Naroda 1639
Vec'a množila SteMlnikov
e naprođaj. Poizve se: Jeranova ul. Stevilka 11. 1C424
Z?Mif!!iiiisnJtes«5tMJ5MiJS;
D!ord e Orafić, Beograd, miatina
bro? 13. 1655
.____ _
3ič«mo iTnr'en*) strojepisko
Ponudbe pod vIsvatf»anaM na Aaaa-ćoo eksied'cl'o, Al Mti^, Ltuk-l{»B9t iSamgraaail trg S. L aiaala4r.
u ninn m m s^rsfiK'
ta kot posoi-io 60 000 dt 100.000 krtM proti ugodnim pogojcai ter vk: jlfbl na prvo meato. Ponudbe se oi'aijo na uprav. Slov. Naroda pod »agHat ptae-jitolf 8
____ . . t------1—•-----p--------- . ■■ .___
■f*a1a£«lfaa izurjenm v trgovini i fe* nuSilDlU leznino, kolonijalnim hi norimberikim blagom, iite mesbi. Naj tatii k * na Stajer ktna. Naalov pove npcavnJStvo «»v. Naroda. 1507
Zttulna ponudba.
Državni uradaik mUnfa atatotti 4*> mm^^mH brega mira. ana^aja Mće ^^ radi aoiaaiiikaaia xaaaja . lik a. W aaalco gospodićno ali I N^: V«Wvo, tu ali na drfefl $ I ^^ premafcnjani- Na anon!«-Ia na piaaM ac a« oaira. Tai-mt aaat *aawa t*vw. Rnjnam
3|i Umu>lirim a# upr^.
'■^^^^^^^ jp^PWrw» HMVVP • t^^wm
-rl J. - > '. ' -'* ... Vf 'jHki
VaaifH fflrhfra (taSko) a sDt«e Ponudbe iinpliU TOnillB rod .* L.V1675 na upiavništo tega lista.
tihu rafiM *^e^ ^ "i*^ *°*
iDDB U ldnOI lidna poduradnlka dr2. ?ele niče. Ponudbe ni upravaiStvo Si. Naroda pod AaBra*a._ Ponudbe t spriggvati je ie poslati. Jawlaiaaaai ana^anailai laJaaanMi ta mir aa Hait 1595
batnsti-sUriiitii rirmft
st pmaogpvaik Kajbcabart Trboveljsk« prciaofokopiit dfaža« at aHe. Ntatop iluibe Italija U 192(L Plab po dogovoru. Geatena finaa#n aa atoftavalto itliilalna Movija, 1606
nnpinm n wm- to
]T~u>k*m**>Um. atfo| sa 4M^nj« ■. kaaaeaja, atmfl ta traaje pmtJa. autania aatoan, |KkaJ voiHamr aotf-tkff Uto**** mtifUi »ai»© iakijt, imtk* i. t &, vat tx aapvlćiae atav-bnega a«4etaifta 4r. Safnohrd«. Stroj ideloma aVfaktai Vei materijal let* na koloAvora v Nejatai nnšata. kier se opda w rnti* ***& »SS11 l #b
agdaiko. Potasnib jJaj'U§_ P&*9*
vajpi. ^aa^aai aa^^^^^a* • ^p^aai ^^^Jt
Kupulem in zomenlom
staro zlato in srebro. Velika zaloga zlatnine fn briljantov. Lastna delavnica.
Alojzij Fuchsf
ialaatarfova mL 8. 1670 Sprejae se taktj prldaa la pelteaa
sobarica
proti dobri hrani in pla€l. Prednost Imalo tište ki so že kot take službovala. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 1676
Ha dabra brano se sprejit.
Istotam se proda taoska suirotea noaa t0r0, arllati koštam 150 ia ilaaakl fini kosina 400, vse še rfe-nošeno ter gitara, cigansko delo 140 dinarjev. Naslov pove upravništvo »Sto-venskega Naroda«._____***??
ta ljubljanske ataMfaktiras ftletrfoviae se iieejs:
fentiriitioja koRsnaiitfeotiila.
kl dobro stenograf ra«ln ti?ka. Reflek-tuje se le na starejS*, popolnoma Icur-
leno batitftfiffliiii ki °^bro računa moč; BBDT&liSilBIfl, in Je vajena vatb kontorskih dei. Vstop takoj. Ponudbe na PoStnl credal 35 Ljubljana. 1630
I
Nartianiamo vsem sorođnikom, prl'atfliem in znancem I iofno vest, da ja nai aia oiiioma brat, gospod I
Viktor Accetto
.xJ „ Or. W. 1C21- na ^p avniStvo Sl<»-
■ vensKeta Naroda. 1621
I ffHfllrra nt šestrazrezredntci, 5 minut I Ut \tV 10 <><* železn>§ke postaje v bli-1 i i ni sti želi. muljati s tovariSico ev.
■ eć azredmce. Ponudbe na JUbiaa Puppi*
■ llJja. 1624
hd lwiiiSlŠŠWSS:
■ f>on dbe na upavniStvo Slovenskega
■ Naroda pod _Stodlar — fcaramele 1631*'
I Kapi ali fzameni v naleni strolarao.
■ Ponudbe pod „Strojarna 1633** na uprav I Slovenskega Naroda. 1633
I ffci1slf0TI nnmnrt i5Cc "kovano sobo I iUlllHll IJUMlIU z elektrano .azsvet-
■ ijivo v sredi ni mesta Ponudbe na I upr Slov. Naroda pod .Ples 1536*:.
|u!ilptl!B;aipstorl'.n^i«s
■ m konceMjo odcLijo se takoj v najcm
I v prometnem trgu ob že'eiinic'. Pi;me-I na vprašan a pod Jlajemnik 1644** na I uprav. Slovenskoga Naroda. 1644
I Pozor! BajreSeiia crillKaf Pozor!
I N^prodai već krasnih starinski*) Olf. roc. alilt (ena ceo 4 ni- vei»ka Sf. Jakoba pabr. 29. Ljubljana. 164^
Sisfci ahiMk *$£figu£>
2)i poznejc. Ponudbe na upravni^vo Sicvenbkefga Naroda rod .Točnost 1585."
mm kandidata 1^%1't
koj rod ugodni mi pogoji Anton Šlam-berger, notar v Branio. 1552
%*f§#C*5$O ki se 'ma razdreti v Ljubljani, se proda stavbenfka. M prev-zjme razdor. Ponudbe pod „Fiat* ra snon.'m zavod Drago Beseljak, Ljubljana. 1601
tihu ka kija !8 mok "
,&o£i|a 1599*' na uprav. Slovenske ga Naioda. 1596
Opii papir Mm vr:te:
CN>lnbp Club, Attacha Tabu Vsrg6t Abađie ln Samom piipoca na debelo:
MM-18!U[» Liottiaia ■aftitrg.tl.
Ifaprodal ja
benclnov motor
2-4 HP, ležeče sestave, neprevozen. 2 zamašnjaka, 2"0 tbratov v minuti, popolnoma nov VpraJama ns uprav. Stav. Naroda pod „Motor teor.
Pozci! ZaliEležite Đaslov! Pozor
Kđor Želi kupiti prima suha
bukova drva
ro nizfci ceni, nai jih natoči pri »CENTRALI DRV" AftacHeva cesta 10, traumatski postaja: Sv. Petra cerkev. Postiežba tOv*na tn killantna. 1549
Kolesa
rabljena, kupuje
j. GOREC,
Ljubljana, Cosposvetska cesta 14.
Urtljorn (vrtnarjo)
neženju plaćom od K 300.— i obskr-bom ili oženienog (bez dece) kojega žena kuha i kućne poslove obavlja placom od K 500— I obskrbom
KRAVARA
placom od K 200.— mjesećnot obskrbom i lOO/o skokovine traži (Jrtf Knfmor za dobro Ustom poJta Zaorafe. 1654
Hnkupoualna zadruga
ta konznmne ln produktivna sa* druge ia ta oda
f. i t o. i. ? ljabljaoi, AleiMndrtfa c 5 ima v zalogi večjo mno2mo
prskalesega svin skega mesa
1 kat?reea oddaja v pol,ubnib množn b
■ po K 30-— xa kg._____________1541
I V«Bk frfitte ta obrtnik at tapl
I vna iemeriko toigoMo".
I Td k' i«ga je neobh^dio p« tiebna za
I ^sak.pa ki ima vod tt knjiee, detaii
I bbneo. vodit tov^rno, idjjali io
I sDreiem-n "e^e* t t A Omenien*
I fc?>i ga e edmo tn prvo moderno delo
I 'e vi ste v slovenskem icslka. Dobiva
■ se v vseii bolttih kn Igarnab *« v aa-I i« gi , Snaehair«« «41liMai *+**?* I Maribor«, toirlmtstta ollta II I-I »»ton Ccaa K 12— • pw"<£"
FlaBBBalaanai ■••■ •■■ ▼ vsvn
2 llfliHalnli niafwah '» Mi* I tovarna Jos. Ro^ioli.
• • n^4W »nptm tfiston.
- ni nr*^k anmr«kowa ta nvno* ^*mm*mm «• hi#«ie u taSo. Po-
- nudbe a cenortt naslov Ivan >HHff i tovara* pariiatov ta naraa isaa . b aftiiaaa, MataUova mitoa at io.
1_________________10/7
Sokolski kroj,
; Homrieten, srednje posavc "e skore. nov, te pod ugodnimi pogojt tako prda. Naslov pove upravntštvo »Stov. Naroda«. 1^55
Korespondent za Beograd
za izvoz, in ovo?, tvrdko sposob. da za-
s:opa Sefa, zmožen po zmož' osti tran-coski (ali (talijanski) In nemšk) jezik
poleg naš< ga. Dopise na anonsno-eks^e-dicicnj i informacioni biro Dra Gj Bo gojevića, Beograd, Sremska ni. 9. 1611
ta« mi
strc>nik, grobne oklepc, str^pp*ce »2
a"retne^a kamna itd nudi P. SAlffDA Jb 4rag( Ljabljsna, Karlowska c 8.
_________________no
Družabnik
se tace sa
Kinematografsko — ----------------podleti?.
I Dopisi iako] po ,SlM0 1534' na upr. Slov. Nar.________________________1584
Odda se poldrug «agom
Iv 2arr.eno 2a konjsVo seno pri ve!?> Žesniarni M. Rosner ft Co., nul ?. Hc-den Ljubljana. 1664
Ponuia se večja množina (do 1 va^.) B| ■ V
i E ■ 2 Bj ^rjp 1 h 1 ^^l na n*" a lllll«^ ili U £ vj" U ,
po ugodnih cenah. Vprašanja pod ,vm;lo ln svete *067M na upravni-štvo »Slov. Naroda«. 1667
Kompsnp!
na imetkom od oko 2 mflijuna, traži ,
se za staro uvedeno lijepo trgovačko '
oodijzeće. koje isto rako raz*olaže ve- ( likom kapilaiom r inventarom Nalazi
se u veće/n gradu Jueoslavi e. Svitu ]
je: povećanje poduzeća Upiti mHe ,
se pod S'from .1190 na Blocknerov ' tnončni zavod, Zagreb. Jarjevska 31." 1610
I: Prima hosonske:s I:::: sllve :::: ,
v zaboiita po 15 bllogr. 1
Ka«a
0»! 1
Čokolada '
Bottbon«
Kakao 1
Ka«nl prlđatek
Konjak
Rum i
Llk«f-jl ,
Sampanite
Mamlzno vino ;
Mandelnl j
Rosine ,
Dlsave ' Pafadl2«lkl RIŽ
IMfiiiiUiliaii : RazpoSil;a po celem kraljestvu od 5 kg aaprej poštnine prosto. a a..aa»aaaHVaBMnnnJ 1
^# a
▼ papwaa iiaavajMI
Ivan Bonaž«
^M ■--—.....*"********^^^n^TnitnMiiiiiiiimiii^Sj.
l| Prlporota oa tt obč.asHru i
I Ivan Carman )
I iidclovatcli oso jat ih dokolcaic i
* Bo> tHaia ft. 4*. i
Ješke in trame Iz mehkegi in trde^a lesa kupi po ra viSji cent vsako mno žino dru ba Impii v «jn*l!anlv ira^ov trg 10. 1333
Oglas oddrave „JADRAN" Maribor.
Bnv^ ^^^r^^Vgn lani
:e!e vagone odda:
Imporina ter eksportna tvrdka Ferdo Sertf
Maribor, Koroška c 21.
Brzojavi: SEBT, Maribor, teief. in-terurb. St. 265. 1407
M'rodilnica in zaloga
fotografskih aparatov ter potrcbščin.
Barvila za obleke ./TEKLA*. Praln praski. Čistili ii slamnike ».STR0-B1N4*. Nadoroestilo tobaka. Nadome-slilo toaletne^a mita. „R9ZN1 PRA-SEK44 najboliše sredstvo za tegova* nje poiti. Prcizknšeuo dobra sredstva proti mollem. — Parfimi in difta?e. Sredstva za konzerviranje |ajc — — Koncesifontraiia taloga strnpovi Harooito at ta oortto
lokomobilo
DM« Slo». Nv«Uu T>40
pokojnecaa tamlajlin •!• oHoagotKa.
t moderno krovno p«^|o tai zgridham* fer znatno kolitino žganc tn »eigane npeke se pro.ia atl da v zakup Ve* puve MfKavitrl] ma t g. Tikaanr t»»*t aeogfd Kralja Petra At* i. HIS
Kmtaijii
z večjim premoienjeni te tlfe w svrbo retabladje večjf ga speci jalnega podjetia
v Jugo« avlji. Ponudbe pod šifro -Ree»a-bla«ia/l6C7- na uprav.Si. Nar. 1607
Motorje - -- - in stroje
za bencin m elektriko, popolno opravo, motor dinamo iid. za 60 aveti!Ic a 25 «ve£-
poljedelske stroje. žage Itd. ponuja teh. bureau M N. NERAT, MARIBOR, ro' spoajcavito ŽS S vsakovrstnetlamnilietodl P
^y imihihuiiiiiiiiiiiimuiiiii——»■——*— S^5
i klobnke za gotpode ta P I dame. Vsako toboto na g
3* millMIMMIIIIMIIIIimlllllllllllllllllHII B^g
if Sv. Jakoba trn v Lfnb- p ^ ljanl. ObHke m vtHMHed. p
—g twiin>MmmiwuMwitiiiwiiiiiwwi*iwii 'SS
priGf mo
Pirelli
Hichelin
Goodrich
aaT* dobawQa tafcoi fJB
J. Oorec, nmnia.
Eterično jelkino elje
rakt. in jalkov ekstrakt priporočam letcarnam, drog. zdravi)iŠčem itd. ntalt* nov sok (suceas) vmznrnn J^st, na d^obno in debelo onim, kl razpolagato s sladkoijcm; aadao aaoaeo ln kaaaaomlatja u i^delavo pokalic so vedno
razroložljve za sodavearje.
Potnlk Srećko, L|ttbl|aaa, Slaaaikova al. Ž7.
Pumi! samortoina kOHtOnStiBia
«aaaaaaaaaaaaaaaaasaaaaaaaaaaaaaaaiBaB ■! VP U m. U M m w m M MM I «B
zinožna slovenske, nemškc [K> niožnosti tuđi laike hi franeoske ko-respondence, se sprejme takoj v veCjem mesta no Gorenjskem. Ponudbe pod ttEwt0rlgtiBia itoV na qpr. ^Slov. Naroda*,
Traži se i to za odmah jedna savršena
:: kitničarka ::
la šeiire (okrasevalka kl obu kov, štafirarica) uz dobro plaću. Ponude I na ,UredniCtvo Jugoslavenskog Ekonomiste* Zagreb, Mihanovićeva ul. 14. do .G*. 1573
mmmMmm
I nnnnnnHimi^raSK^i^^9lj^^B^^raB^^^nnnnnV !
' ^B||j|||||M|||B[aMBMB^^ 1
i Prima: i
\ sve zbfrne 1 vagonske otpreme tz aftanAo anMN m ofela S I JoaostMli i obratno. J
I ZBIBNI PlOMETi |
i Vira—atafrrt, Xafr«»—loTtfji—Booirai, W»H sa«, i ( W e«—fcTTo%3, lofroo Sar^fTf)-^tVar> 4
! EUPUJIiPlIDAJIl !
ove visti robe no vlastiti račun kao Uo i u komisiju, 8
I i !■ ii ii ii lim 11 ai) m II ■ iij iai III ni im iiini m loa m mm
Ilj§ Svetislav Gavrilović
jfB& poVcl)afci komeaar
®(, Olga Fischer
ujS| poroćena februarja, 1920.
/tS Strlg (Banat) Beograd.
Pravo angleško modno blago
za obleke ter modne hlače se zopet dobi, dokler traja zaloga, pri uw*l Kranjski raspoilljalnlcl Schwab 41 Bizjak« Ljubljana, Dvorni trg St 3. Pod Narodno kavarno. 1569
Velika zaloga doma {zgotovljenih oblek.
Skaboform JB zoget dflia!
Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v naj-bližnji lekarni preizkuSeno in zdravniško pnporočeno
lx. flescha originalno Skabaformovo mazilo-
Me maže, ne puiča barve, brez duha. Po vteranju puder MSkabo« form. Dobiva se po vseh lekarnah. Oeneralna zaloga za Ljubljano
in okolico
_^-— npri SlatMi leleaB" IV. Harllia Ira. ------ '
In Ponujamo za takojšnjo dobava n [li
aaaao na «•!• vagao« |||
«- 98/9^/« originalne ameriike prvorazredne MODRE 6AUCE, Ul
fjl 128 I30«/« ocig. ameriSkega in angic§kega JI9 '.BOA MATROMA, ffa
I 99/lco»/« Bicilianskes« tvorila, ivoalaa. araaa ttopla v koata, I
I dali«: koloaatt kolofoalla, gilaua, aoraiu W>tn oatavo I
I kisttao, parafin, aa|U la aaor. trdo milo, kakor tuđi |
I koaUOBO »rotof <• io saroviao vsaai vrat samo iz preko- |B
morske prve roke. I
ADffPMV keadiaa laiMttrlJa fai trc^rAa aal- I
f|O KI £ Ii T i»fe« iriiito. li
D Centrala : VIC« 1^ Flal«oha»artrt U 1482 111
Laste« filijalke: Ta^t, Oaaaa, BaHlis audaaaat. j|J
|Totaonotabo]zzu1o$e|
I U 5 fp notor u aakoimnski tok 110 Volt. I ■ 10 fLf notor u eaakohacnsld tok 220 VoR. ■
IH kat motor z napulčaleefn takoj porabna sa dinamo s stranikia H
H regulatorjrin ter iztikatao dasko. Dragi motor] I na enakolmensU H
■ tok, dlnami ter motor ji na vrti Ini tok dobavu* takoj ia na H
^m kratko dobo ^B
I Elektro- Motoraa-Oes. m. b. H., I
■■ Brzojavi: nIlaktroaaiatBy flras*. 1616 ^H
Braća Lararević
NOVI SAD.
ĐivSt sotastniki I. Segedinske tvornice salam obveSčajo gg} trgovce, da so v svoji novosadski popolnoma moderno in praktično urejeni
tvornici salam
pričeli z delom in imajo že ra rezanje gotovo salamo, ki popol*; noma odgovarja najboljši segedinski salami.
Zaradi sklepa in osiguranja potrebne količine se je treba obmiti na:
Prometno d. d. robno ođelealo .
*mj$r ^^^Novi sad.^^ KSSS&
_A4M/'8 ... ^g^
Oklic.
i
Vsled sklepa okrajnega sodišča v Crnomlju z dne 25. febf« 1920 opr. št. A 426 18/16 se bo vršila dne
20. marca 1920 ob 9. uri dopoldno
na licu mesta v Dolu Stev. 10 prostovoljna sodna dražba v zapu« SCinO po Mihl Roznjan iz Dola št. 10 spadajočih zemljtšč vložne itevilke 26f 27, 28, 196 kat obć. Dol, 195, 335, 386, 387 in 445 kat obć. Stari trg, s biSo Stevilka 10 v Dolu, gospodarskim po-slopjem in pripisano zemljo.
IAlicna cena snaša 10237 K pa Se pomnožena sa oenilno vrednoat oosb pntiklin, ki se bodo na licu mesta kot take doio-file in soprodale z zemljištem.
Vaak ponudnik ima izročiti pred ponudkotn na roke sodnega komfsaria za vadij 3000 K, beri: tritisoč kron.
Zdražitelj je zavezan plaćati najvišji ponudek v 14 dneh po sodnem odobrenju prodaje na roke sodnega komisarja.
Ćelo navedeno semljtiće a? bode prodalo skupaj.
Po prodati zemljtšča se bodo prodale tuđi v zapaJBno Spa-
Dtaibeai ttogo|it jeBilJeknjUrrf izvirati, Mastialnl paditld se lahko vpogleđajo med uradnimi urami r ptomm noJarja Kado Jcrebo ¥ CntofaHn. -.;: ^ :
: laio Jaraa. notar kot sod. ^nainr«
, StTln * .SLOVgNgig MAROD«, d— 4. —w 1930._________________________________________________ «ev. »2.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
[ ^•^^'■^■■■^■■■■^^^^"^^■■^^^^^^■^^^^ ss^^sr vh««V«ivWS ^Mn"*^al 9lVWi as»# ^BB aj^y m^sjrsn fotKHt«hWHMHHMKrasi« ^ajaj
Podružnice v Splitu, Cetev«, Trstu, Ssrajm, 6»rid, Csfe Maribora Borovljah ter ekspozitura v Ptuju.
■ • i^«5ir*i#l?* "^" • ' «• ■ -' I K"«"1^ *• proctele v»e vrste veđnostnih paplriev, valut
! vloge na knjižice in tekoii raiun I - in *o*oiiui« ___
i________proti uaotfnemu obrastowmiu I BkV* vsako vrstne KREDITE ~WB i
Speđjalii kroiačoica u tftare ii go*t+đc po najaovejiio aodclfta
S. Pototnlk, LJnblJaaa, m*m H 6/Lut
Za iaaie Ja fstpetfc amtferM ttTePlJcai
m«4ai sa]«« prve Trate. Za ureti kc. ari
priftesefdtlagoJsupostretsi.Ofcratasje,
654 atiterffi n raste oblek. izdeloviaje satfof a.
Domaća turska fin i i
Zagreb, Jelaćlćev trg fer. 2 I. kat L ^ . ... Bobal odio
a*«a trgovcima samo na veliko preporuča svoje bogato skladište
MBika niblla svakovrsne
. . _ .. . , MaantaMnr o robo
kao razne vrsti košulja, «aca, noC- kao engleskih tkanina, potstava svila
»ih košulja, orukvica (mekanih raan- Sifona, kretona. zefira, pamučnih i
leta, I mekanih ogrlica končanih tkanina i. t đ.
NaruČbe pouzećem obavljaiu se kretom pošte.
Rilillllillllll 1 Hl I TTll 11 IIIITI iTll li II ZOMVILNI VRELEt
najobilnejši vseh poznatih natron-■Mft^ B B g « lition vreicev. Kot zđravllna voda
|^^|^2a^p|^a>g |f l\l zatirajočega učinka posebno pripo-
ročena proti mehuniim, ledvlčnlm
1 II II llllllllillllll želodčnim bolesnim, protinu In
I III I ||||l||||i I nahodu. Najbolje zdraviino sred-
!lll!lll9lllilli 5tv" PTOtI Pe^!;iJ ^ kiimenčku. 111111111111111BUJDE ^|
imm ILidU, dLHIHlH iUUIiiai, ULUtUHJ«> beHm kakof tudi rdcčim vinom in
i ——^—^i—■—m^^^mmi^i^m^ sadnim sokom -------- ■
llllllfi! U DDIIICII UDClCf ^dravilna in namizna voda, posebno priljub-lOluLf li HnALlLl IIILLlI »lena za mešanje s kiselkastim vinom, sad-. I
I dmgovrstBi«, za klad>vaf 2lebet inatr cep ?a dleta in noZe za obde- I
I i ovan e feleza; za avedie za rudo, oremo? in kamen ; za čile, rezfla, I
I vrtalna dleta i. t d. fcagliaaai to atteffraaa aaarllaava faikla za I
I vozovne in vaponske vzmeti; za konstrukcijske dcle posebne trajno- I
I sti v avtomobilni in letalni industriji; za kolesna obioćja; ?a kose, I
| srpe, šešire, motike, lopate i t d j
i Isgetovlia: Vozovne os! s puSami !n nakončnlki; traosmistjske ■
I va'Kc (oitruganc do 4m, surokovanc do 6 m 4ol2ine); v zlebih ko- f
| anc deie za avtomobiine in vagone; krofle za cementne ml i ne i td. |
Tomasović i Visković
Zagreb, patm.tiftra 22. IeU|an 12-58. Brzojavi: "Comavis"
Veletrgovina ^inom,
preporača svoje bogato skladište Izvrstnlh dalmatinskih, banatskih i hrvatskih vina. 1501
Steklanl papir la sortiran, šmlrglov papir Ia sortirali, tavottno mast ▼ sod!h, vazs-Uno bolo v sodUi, kolomaz v sođib ima
oddati
„Petrolejska družba" u Moru.
I Modni salon Marija Gali! Lillasa I
Židovska ulica 5L 8. Podružnica št 7.
Svileni klobuki in čepiće
v aajnovejših obi tkah in v veliki iz beri ter po naročitih
Premodernizlran}* stanmfkov
in popravila se vedno sprejemajo ter-Jzvršujeju točno in najceneje
) NARODNA BANKA D. D. U ZAGREBU.
ZAGREB, mjeseca marta 1920.
Povišenje glavice ođ E 30,000.000 am 50,000.000.
50.000 komada dionica, glasećih na donosioca po K 400 — naslovne vrijednosti u ukupnom iznosu od K 20,000,000'—.
Na temelju svojedobnog ovlaštenja itvanredne glavne aknpltine, a stog izvanrednog uspjeha prošle supikripcije, te sveopcSe potrebe ta daljojim kapitalijama, odlučilo je ravnateljstvo Narodne banke d. d. provesti poviienje dioničke glavnice i emisiju novih dionica pod slijedećim uvjetima;
1. Dionička glavnica od 30,000.000*— povisnje se izdanjem novih 50000 dionica no K 400— pom , dakle za K 20.00O.000-—
na K 50,000,000 —
2. Posjednicama starih dionica pridržaje se 25000 komada novih dionica, te im pripada pravo na 3 stare dionice optirati 1 novu* uz cijenu od K 475 — po komadu nove dionice, zajedno sa 57« kamata od 1. sijećna 1920. do dana uplate.
Ostalih 25.000 dionica kao i eventualno neoptiraoe dionice izlažu se javnoj supskripciji uz tečaj od 575*— sa 5% kamata t>d
1. januara 1920. m '
4. Snpskri^ciia počinje 1. marta, a svrSava 31. marta 19gO. a z» sniMikrinciie n Americi trate rok dn 15 travnja T92O.
5. Nove dionice imadu kupon za godinu 1920.. te im pripada pravo na dividendu za istu.
6. Protuvrijednost podpisanih dionica valja uplatiti odmah, a najkasnije do 31. marta 1920. odnosno 15. travnja 1920 Eventualno nedodijeljene dionice povratit će se zajedno sa 3'/*% kamata od dana uplate do povratka novca.
7. Subtkripcija se obavlja odnosno primaju pnj*ve;
U ZAGREBU: na blagajni zavoda; n BEOGRADU: Prometna banka; u BJELOVARU: Bjelovarska štedionica; u BRODU n. S.: Banka i mjenačnica Brdarić i drug, kao afilijacija Narodne banke- u DUBROVNIKU: Narodna banka d d. Zagreb, filijala; u LJUBLJANI: Ljubljanska kreditna banka d. d., Kranjska delelna banka. Kmetska uosojUnica; u OSIJEKU: Banka J. Krans i drug, sve filijale zagrebačkih banaka; na RIJECI: Hrvatska centralna banka d d.; u RUlfl: Zadružna banka d. d.; u SARAJEVU: Hrvatska centralna banka; u SPLJETU: Zadružni savez; n VARAŽDINU: Opća Štedionica d. d ; u ZEMUNU: Zemnska Štedionica; n WIENU: Narodna banka d. d. Z»greb filijala \Vien (uplate u jugoslavenskim krunama) dok uplate moga uslijediti Ukodjer kod svih zagrebačkih zavoda te njenih filijala.
U sjedinjenim državama:
U NEW-Y0RKU: Garantv Tnwt Co.. Emil Kiss, banker; u PITTSBURGHU PA: Union Savings Bank; u AKRON O: Depositors Savings & Trust Co.; u MC KEESPORT PA: Jos. Roth & Co.; n Y0UMG8T0WNU: Dolkgrs Snvings Bank; n ROCHESTER PA: AH Nstions Bank.
8. Posjednici starih dionica kog iele u smislu točke 2 optirati nove dionice, valja da predlože kod gore označenih mjesta subskripcije: Točno ispunjenn i potpisanu prijavnica uz naanakm popisa bojeva starih dionica (n koliko nisu kod zavoda u pologu) ili medjutom-
nicu starih dionica.
3 Rcparticiju dionica tmbskribiranih u smltim to&o 3. pcilršaje sebi injnatelM^o.
10. Tečajni (azijski) dobitak, koji se potafi kod izdanja novih dfomca» ide n koais« redovito pričuvne zaUsde odbivii trofeove emisije _ i mistojbe, to dotacije mirovinskog zavoda. . i
1 11. Za provedbu ove e«sije stvoren je sindiknt koB zajtjsteie MpiA fovitafa diwUke gtavnioe. [