Deseiletnica osvoboditve Mežiške doline. K proslavi desetletnico osvobojenja Mežiške dolino, ki se vrši v nedeljo, dne 9. junija, se zbere vsa Mežiška dolina v Guštanju. Ne, naše veselje bi ne bilo popolno, ako se ne bi zbrali tudl vsi naši prijatelji širom Slovenije, vsi oni, ki so nam stali v boju za Koroško ob strani. Brez njih bi bilo naše veselje le polovičnol Štaro prijateljstvo naj se po desetih letih obnovi. — Ob tej priliki opozarjamo na desetletnico osvoboditve Koroške, ki se je lansko leto vršila na gradu grofa Thurna v Pliberku na Koroškem, torej tik naše meje. Naša proslava za to velikopotczno akcijo Koroške ne sme zaostati. V kolikor ne bo tako pompozna, bo tcmbolj prisrčna. Dokaže naj to številen obisk. Dahovniške spremembe In vestL — Matko Krevh, dosedaj kaplan pri Sv. Petru pri Mariboru, pride v Ponikvo ob južni žel.; Franc Časl iz Ponikve t Šoštanj; Anton Boštele, dosedaj provizor pri Mariji Snežni, v Trbovlje; Ant. Radanovič iz Trbovelj k Sv. Magdalenl v Maribor; Viktor Lunder iz Doberna v Kozje; Janez Breznik, kaplan v Šoštanju, se radi bolezni vpokoji. Lepa slavnost pri Devici Mariji r Brezja. V ncdeljo, dne 5. maja, se vršJ pri Devlci Marijl v Brezju velika slavnost. Potegnill bodo v zvonik novi veliki zvon, katerega je vlila mariborska tvrdka »Zvonoglas« in katerega bode blagoslovil sam presvetli škof dr. Ivan Tomažič. Spored je sledeči: ob 7. zjutraj prvi sprejem zvona na Kralja Petra trgu v Mariboru. Ob 8. uri sprejem zvona pri Devici Mariji v Brezju. Ob pol 9. uri svečani sprejem presvetlega škofa g. dr. Ivana Tomažiča. Sledi obred blasoslovitve zvona, potem pridiga in slovesna služba božja. Vsi častilci Device Marije in prijatelji te lepe roinarske cei^kve se vabijo na udeležbo te slavnosti. Za prevoz udeležencev je preskrbljeno na ta način, da bodo od pol osmih pa do pol desetih in pozneje od pol 12. pa do 1. uro popoldne vozili mestni avtobusi od Kralja Petra trga k Devici Mariji v Brezju, oziroma nazaj. — Odbor. Občinain, pri katerih se je izvedla sprememba pošte! One občine, pri katerih se je izvršila zadnje čase sprememba pošte in radi tega ne dobivajo posamezniki pošte pravočasno, naj vložijo pritožbe na poštno ravnateljs.vo v Ljubljani. Namen skrčenja pošt je bilo štedenje, ne pa upeljava nereda in zakasnelosti pri poštah. Dva kcmunista us.reijena na severni meji. Zagrebška policija je prijela komunista Djakoviča in Tecimoviča. Izpovedala sta, da imata pri Sv. Duhu na Ostrem vrbu zakopane komunističae spise. Dva žandarja sta pripeljala Jcomunista na označeno mesto in jimajj  razrahljala verige na rokah, da bi lažje kopala. Komunista sta se spustila v beg v Avstrijo, žandarja sta v soboto, dne 27. aprila streljala*za beguncema in oba smrtno zadela. Heszeča. Dne 24. aprila se je ponesrečil v kamnolomu v Josipdolu na Pohorju delavec Rudolf Klančič. Skala, ki so jo zamanj skušali pred nekimi urami delavci odmajati v svrho izdelave, se je nato odgreta od solnca skotalila iz mesta sama ter je zdrobila omenjenemu fantu nogo v stopalu. Prepeljan je bil v spremst-vu gospoda zdravnika v bolnišnico. Stariša sta potrta še tembolj, ker se je šel pred tremi tedni vrnil iz bolnišnice brat ponesrečenca, Andrej, ki je prestal operacijo na vratu. 2ak_al ga je. Na Vrhlogi pri Slov. Bistrici se je zgodil v soboto dne 20. aprila krvavo smrten slučaj, ki je vreden vse obsodbe. V omenjenem kraju so popivali fantje v soboto zvečer dolgo v noč. Med pivci sta bila tudi 191etni ključavničarski pomočnik Leopold Dol ničar in 301etni posestniški sin Franc Sajko. Radi preobilnega alkohola je prišlo do prerekanja, ki je končalo z nožem, katerega je porinil Dolničar Sajku z vso silo v desno stran prsi. Pre rezal mu je žilo odvodnico in eno rebro. Ranjenec se je zgrudil na tla ter silno krvavel. Še predno je prišla zdravniška odpomoč iz Slov. Bistrice, je izkrvavel in izdahnil v najlepših letih. Dolničar]a so odvedli orožniki še isto noč v slovenjebistriški- zapor. Smrtno ponesrečil rudar. V TrbovIjab je dne 24. aprila smrtno ponesrečil _9letni rudar Jožef Selšak. Padel je aad 60 m globoko in obležal pri priči inrtev z razbito lobanjo. Smrtno ponesrečeni zapušča mlado vdovo in enega uepreskrbljenega otroka. Dva domača kozla prezimila letos na  prosteiu. Iz Solčave nam poroča naš na ročnik sledeče: Po Solčavskih planinah sta se pasla lansko jesen dva doma ča kozla. Eden je star dve leti, drugi 1 leto in mlajši je imel celo zvonec okrog vratu celo zimo. Radi nevarnosti sneženih plazov sta ostala celo zimo zunaj na prostem, ker radi visokega snega je bilo nemogoče ju spraviti v hlev. Živali sta se lepo izmikali vsaki zimski nevarnosti. Skrivali sta se sedaj v votline, pa zopet po goščavah. Po izkopnelem snegu sta se vrnila lepo rejena na dom, kjer sta dobila soli in se nista ljudi prav nič bala. Iz tega vzgleda je razvidno, da je domači kozel ravno tako odporen napram mrazu kot gams ali srnjak. Aprilsko hladno in slabo vreme je ne samo pri nas, ampak tudi po drugod. Deževno, zasnf/eno in naravnost mrzlo aprilsko vr< "¦¦-> nismo občutili samo pri nas, ampak tudi po drugod v celi Evropi: V Berlinu je 25. aprila močno snežilo in je kazal termometer 2 stopnji pod ničlo. Divjala je tudi snežena burja. Po celi Čehoslovaški je zapadel dne 25. aprila več cm visok sneg. Napad s puskiuim strelom sredi ncči. Dne 24. aprila je gnal posestnikov sin Alojz Klinar s Kamilom Zelič iz Svetine pri Celju pod Sv. Petrom prodanega vola v Tevče k Antonu Aškercu. Za potokom ju v temni noči sreča neznan moški, ki ju vpraša, kam ženeta vola in ali se kmalu vrneta. Komaj se je bil neznanec malo oddaljil, ustreli s puško za njima. Klinar je dobil šibre v noge, Zelič pa v prsa. Z veliko težavo sta se oba privlekla domov. Zločinec je takoj pobegnil in izginil. Klinar je manj nevarno ranjen. Zeličeva rana pa je — smrtno nevarna. Ni še znano, kaj je hotel neznani zločinec. Brat bivšega nemškega cesarja ViIjema umrl. V gradu Hemmelmark pri Hamburgu je umrl inbil prejšnji teden pokopan brat bivšega nemškega cesarja princ Henrik Prusovski. Pokojni je bil 40 let eden od voditeljev nemške bojne mornarice, za časa svetovne vojne admiral in. poveljnik nemških vojnih ladij, ki so čuvale nemško obalo. Pogreba se bivši cesar in brat Viljem ni udeležil osebno, ampak le po svojem zastopniku. Grozna eksplozija. Dne 25. aprila se je pripetila v Niirnbergu na Nemškem v tovarni za svinčnike na nepojas njen način silna eksplozija. V dvorani, kjer se je pripetila nesreča, je bilo pri delu 31 žensk in 2 moška. Eksplozija je obžgala žrtve in so nekatere žive — zgorele. Druge ženske, na katerih je gorela obleka v plamenih, so skočile iz 3. nadstropja na dvorišče. Smrtnih žrtev je 8, 10 pa težko ranjenih. Nekatere delavke so bile tako obžgane, da jih sploh ni bilo mogoče po smrti spoznati. Letalstvo v papeževi državi. Na ozemlju papeževe države pripravljajo pro-   l stor za pristanek letal. Papeževa država je že posestnica dveh aerplanov. Za las enak italijanskemu ministrs« kemu predsedniku Mussoliniju. V Now, yorku živi brivski pomočnik Fran Valentino, ki je za las podoben Mussoliniju. Ko so ga opozorili na enakost a voditeljem Italije, je to dejstvo tudi izkoristil. Za kinopredstave se je pustil filmati v ulogi Mussolinija, nastopal ja v govorih kot vodja italijanskega fašizma in dajal radovednim časnikarjem razgovore za časopisje in je pri tem poslu veliko več zaslužil nego v brivnici. Ko je italijanski konzul v Newyorku zvedel za nastope brivca v tako dostojanstveni ulogi, je dal povelje, da si mora pustiti Valentino rasti mustače. Brivec se je uklonil zapovedi iz stra hu pred maščevalnostjo fašistov. Eoliko izcuši _nace_i kadilec cigarei v življeniu? Močan pušač, ki pokadi dnevno 50 cigaret, izpuši na dan 3.5 m dolgo cigareto, ker je ta dolga 7 cm. Vi enem letu bi dosegla dolžino 1277 m in. po preteku 50 let 64 km. Ker tehta dnev, nih 50 cigaret 70 gramov, izpuši močan kadilec na leto 2.5 kg in v 50 letih 125 kg. V 50 letih izkajene cigarete so 1 in polkrat težje nego močan pušač. Z enim cl?agccenejših dijamantov izginil. Znani pariški zlatninar je izginil neznano kam z dijamantom, ki je cenjen na 9,600.000 Din. Kamen je bil last znane Parižanke Gandini, ki ima svojo vilo v bližini francoske prestolice in ja dobro znana s francoskimi bogataši in plemenitaši. Gandini biva navadno v, Nizzi in le nekaj mesecev pri Parizu. Pred 10 leti je podedovala od grofice Parabere razne dragocenosti in med njimi tudi zgorajni dijamant. Dragocenost tega dragulja tiči v tem, da dijamant v temi blišči kakor radij. O dijamantu se širijo govoricc, da je vsak1 njegov lastnik končal nesrečno. Za bi-' vanja Gandini v Nizzi je dala gospa' shraniti dijamant pariškemu draguljarju. Ko se je vrnila v Pariz, so jejj povedali, da je zlatninar prodal svojoj trgovino in se izselil bogzna kam. Vsi' pariški detektivi so sedaj na nogah, dai bi izsledili zlatninarja in dijamantno posebnost. Kuhartea podedovala graščino in posestvo. V Pichlu pri Welsu v Avstriji je umrla te dni graščakinja Ana Reichsf edle plemenita Unkrechtsberg. Svojega' imetja ni zapustila plemenitaškim sorodnikom, ampak kuharici Jožefi Piihringer, ki jej je kuhala 17 let. Zefka je; podedovala grad in 75 oralov vzorna posesti. Nevarna eksplozija granat. Pri m_stu Strassburg na Nemškem leži vaa Reinbach-Zell, ki je za časa vojne ve< liko trpela radi artilerijskega obstre-' ljevanja. V gozdovih okoli vasl je izV bruhnil te dni požar. Naenkrat so za< čele eksplodirati vsled vročine granatev katere so v dobi obstreljevanja padlf! v gozd in se niso razpočile. Vaščani 80' prestali nepoplsen strah radi gozdneg^ požara in posebno še radi vefiurneg^ eksplodiranja granat. Je že 16 let v ruskem ujetniš.vu. -*. Kmetski sin Janez Hutter iz Wagrajn« na Solnograškem je moral k vojakoiffl k 59. pešpolku leta 1912. Dne 8. decsaJg bra 1912 je bil ujet od Rusov. Od 1. 1917 ni bilo od Janeza nobenega sporočila več in radi tega -je bil uradno proglaSen za mrtvega. Sedaj naenkrat po 1G letih se je oglasil na svoje domače s pismom, v katerem jim sporoča ime vasi v Sibiriji, kjer se nahaja, a ne more domov radi pomanjkanja denarnib sredstev. Želja zlatega kralja_ Znani amerikanski »zlati kralj« in milijarder Rockefeller ima letovišče v bližini Newyorka ob bregu reke Hudson v kraju Tarrytown. Nekaj časa se je bogataš pritoževal, ker mu zapira vas East View razgled iz njegove poletne palače. Pred nekaj dnevi se je izpolnila zlatemu kralju njegova želja po daljšem in nemotenem razgledu. Rockefeller je 6d kupil celo vas za 700.000 dolarjev. Vse hiše in vsa poslopja je pustil po izpraznitvi takoj požgati. Do 1. majnika je bila zabrisana vsaka sled, da je sploh kedaj stala na onem mestu velika vas, Lv kateri je živelo več sto ljudi. Amerika drvi zopet za zlatcm. V se.verni Alaski so odkrili nova zlata polja in sedaj drvijo cele množice v te kraje. Iskalci zlata se ne odpravljajo na iskanje v obljubljeno deželo s pomočjo pasjih sani ali k nogam, ampak !jih pripelje na zaželjeno mesto letalo. Pred kratkem so zadeli na zlato v Ze'dinjenih državah. Farmer je naletel na zlato žilo pri kopanju kanala. Pravico kopanja zlate rude je prodal za 60.000 dolarjev ali 3 in pol milijona Din. Nehvaležnost. Junija lanskega leta si je ovil 691etno glavo z vencem slave berlinski fijaker Gustav Hartmf.nn. Za pregel je v svojo staro kočijo fijakerskega krampa Grazmusa, sedel na kozla in se odpeljal iz Berlina v Pariz. Stari konj je vlekel svojega gospodarja ,v Pariz in nazaj. Izredna vožnja starega berlinskega fijakerja je bila razbobnana po časopisju celega sveta. Parižani so sprejeli slovesno Gustava in njegovega konja. Vse je lani govorilo in pisalo o podjetnem fijakerju, ki se <je upal v modernem današnjem času v šiari kočiji in s starim konjem iz Berlina v Pariz. Gustava so prekrstili Berlinčani po vrnitvi v »železnega Gusta,va«. Vožnja mu je spravila lepo premoženje, za koje si je kupil par avtomobilov-avtotakserjev. Za svojo fijakersko slavo in premoženje pa se stari železni Gustav ni izkazal hvaležnega, ampak je enostavno prodal kot bodoči zgodo,v_nsl-i starini kočijo in konja, ki sta ga proslavila po celem svetu! Alkoholna prepoved na Japonskem Jfaponska dobi alkoholno prepoved za ,vse, ki niso stari 25 let. Popolne alkoholne prepovedi po vzgledu Zedinjenih držav Severne Amerike Japonci nočejo uvesti, ker bi 8 tem le podžgali tihotapstvo. Poleg alkohola bo prepovedano kajenje duhana do 20. leta, ker je nikotin manj škodljiv kakor alkohol. Kako hočejo odpraviti v Berlinu stanovanjsko bedo. V Berlinu so sklenili, da bodo pozidali 32.000 stanovanjskih hiš. Žalostna štatistika. Vsako leto se iz,Vrši v Zedinjenih državah 9000 ubojev In roparskih umorov. Oblastem se po- sreči, da zalotijo le 15 odstotkov zlo*incev. Parnik se potopil. V noči v pondeljek 22. aprila je zadel ob skalo pri japonskom otoku Hokkaido japonski parnik »Toyscbiki Maru« in se potopil. Utonilo je 114 potnikov, rešilo se jih le 69. Japonske vojne ladje so se trudile, da bi otele smrti več brodolomcev, pa so morale opustiti reševalno delo zaradi prehudega viharja. Največ potnikov je bilo delavcev, ki so se peljali v japonske oljnate rudnike v Kamčatko. Kapitan ladje, katerega so oteli iz valov mornarji, se je ustrelil. Nesrečo je zakrivila snežena burja. Ženska, 38 do 49 let stara, se dela kot gluhonema, nosi kot grbasta, a je zdrava. Ne izda svojega imena, se potcpa pri različnib posestnikih cele Slovenije, je delamržna in tujemu imetju ne- varna. Kjer se bo pojavila, se prebivalstvo naproša, da jo takoj odda najbližnji orožniški postaji, katero pa se prosi, da o tem obvesti orožniško postajo Sv. Lenart v Slov. gor. Dijaška kuhinja v Mariboru je v marcu prejela te-le podpore: dr. Danilo Komavli, odvetnik, 50 Din; profesor Ivan Bogovič 100 Din; Franc Škof, župnik pri Sv. Antonu, 50 Din; dr. Vinko Rapotec, odvetnik, poravnina, 50 D; Iv. Štuber pri Sv. Barbari zbral na sedminl 120 Din; Celjska posojilnica, podružnica Maribor, 500 Din; dr. Anton Hrovat, zdravnik v Ormožu, 50 Din; dr. Makso Šnuderl, odvetnik, 60 Din; dr. Vekoslav Kukovec, odvetnik, 100 Din; okrajni zastop Ormož 250 Din, okrajni zastop Ljutomer 100 Din;»Nein_enovan 250 Din; dr. Maks Vraber, kanonik, 50 Din; Posojilnica v Mariboru 8000 Din; Ivan Ašič, notar, rlr. Ivo Šorli, notar, dr. Franjo Jankovič, zdravnik in dr. Karl Škapin, odvetnik, vsak po 20 Din; Lukovnjak Franc zbral na sedmini v Orehovcih 50 Din. Vsem darovalcem najlepša hvalal