Sped. in abb. post. II0 gruppo
NAROČNINA:
Za Italijo : polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo : polletna 700 lir - letna 1200 lir - Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30,— lir
UDINE, 1. Novembra 1963	Izhaja	vsakih	15	dni
Tako zgledajo vasice, ki so razpo rejene na južnem pobočju Kolo vrata in tvorijo komun Grmek in Dreka. Pred petdesetimi leti so tu živeli 3.350 ljudi, danes jih pa ni niti polovica. Ta strahovit padec prebivalstva jasno dokazuje, da so bili ti kraji vedno zadnja briga vseh oblasti. Kako popraviti to krivico, ki jo je utrpel slovenski živel v Furlaniji?
VAŠI POD KOLOVRATOM PRED PETDESETIMI LETI
Cest in šol ni bilo - Potrebe so bile skoraj iste - Aberrazioni etl errori madornali si fanno sentire anche dopo cinquantanni di vita nazionale,, je receno v poročilu, ki ga je občina Grmek poslala prefekturi - Isto bi lati k o rekli tildi danes, po preteku skoraj enega stoletja
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Viti. Veneto, 32
Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Missio - Udine - Videm
Lelo XIV. - N. 19 (289)
Obmejni
Pozdravljamo vse sestanke, ki se vrste v obmejnem pasu, pa naj bodo to lovski sestanki ali pa sestanki trgovcev in njihovih trgovinskih zbornic ali pa turističnih organizacii. Zadnje čase smo onazili tudi. da nastopajo na tej ali oni strani razna folkloristična društva in se prireja io tudi razstave. Skupni interesi na tej in oni strani meie so vedno privedli na te prireditve v obmejnih krajih mnogo ljudi, le predsodki m Pogreški preteklosti so se še do nedavnega mogli občutiti. Sedaj so ti sestanki izgubili sleherno senzacionalnost in so postali redni in normalni nujno potreben del javnega delovanja.
Težje je bilo usmeriti na poti sestankov tiste, ki krojijo usodo strankarskih programov in pisanje gotovih lokalnih listov, a tudi ta težava je bila premagana. Začelo se je seveda s sestanki provincialnih vodstev posameznih strank, ki imajo soroden ali podoben program kakor politične organizacije v Jugoslaviji. Razumljivo je, da ni prišlo do se-
VSEH SVETIH IN MRTVIH DAN
Vsi Sveti so, večer, ko čujemo, ko prihajajo k nam v goste duše rajnih, naših dragih. Zjutraj zgodaj se o-troci razbežijo po vasi zbirat « hljebce ». « Smo prišli hljebce brat za duše v vicah » vpijejo in nabirajo. Vse sveti utihnejo že opoldne in že potujejo in begajo verne duše po hišah, ki se zavijajo v črna oblačila.
Noč vseh mrtvih. Na gro bovih gorijo pozne lučke, ko še gluši dolgo, zategnjeno in otožno zvonenje pri fari. Ljudje so doma ob ognjišči čakajo « duše svojih rajnih », jih čakajo in si dremajoči pripovedujejo o strahovih.
Ali se bodo nocoj odprli grobovi? Iščemo grobove naših dragih, iščemo grobove naših padlih v vojnah, iščemo grobove padlih za mir in našo svobodo, pa tudi grobove onih naših dragih, ki so umrli na fronti dela daleč v tujini, v emigraciji, ker jim domača zemlja ni mogla zagotoviti vsakdanjega kruha.
Koliko grobov je raztresenih tudi po platiščih, planinah in gozdovih? Morda ne bodo nocoj osamljeni in jim nežna roka prižge lučko vernih duš!
Vseh mrtvih dan. Počastimo njihov spomin. Pojdimo iskat osamljeni, zapuščeni grob, kjer počiva « Sredi goščave na tihi dobravi — kupček prsti je od kamnov obdan, — križec lesen in v okorni pisavi: — Tukaj počiva tovariš neznan — ».
Pojdimo iskat pozabljene na « tisto liho domovanje, kjer mnogi spe nevzdram-no spanje », kjer pa ni križa ne kamna. Kdo ste vi nepoznani, kdo se vas nocoj spominja?
« O, če nikdo
nocoj se vas ne spomni,
pozabil ni vas pevec
I skromni
in pa nebo. »
(Simon Gregorčič)
sestanki
Stankov med jugoslovanskimi političnimi organizacijami in italijanskimi nesocialističnimi gibanji, kot na primer z demokristjani. Do takih sestankov in razgovorov ni prišlo pravzaprav niti v italiji, razen na najvišji ravni svojih vodstev. Pač pa bi že bili možni sestanki posameznih jugoslovanskih in raznih italijanskih sindikalnih organizacij.
A kljub zadnjim pridržkom so se le srečali že večkrat zastopniki furlanske demokrščanske stranke in socialistične zveze Slovenije, seveda le kot nosilci krajevnih občinskih oblasti. Povodi za prva srečanja so bili skrajno človeški in pietetni, taki, za katere velja že staro načelo, da v gotovih primerih ne veljajo načela človeških zemeljskih razprtij. Prav po Prešernovo na velikanskem spomeniku padlih pri Kobaridu res molče trobentajo de-settisoči padlih «memento morii). In v tihih poltonih je čuti, kako nepotrebne so bile vse vojne in tudi tista, zaradi katere so se zgrnili okoli kobariškega Sv. Antona tisoči padlih italijanske vojske. A zato ni nič manj svetla in velika žrtev padlih vojakov, ki zaslužijo kot tihi skromni povprečni ljudje, da se z obeh strani poklonimo njihovemu spominu.
Ta zadnja leta so zopet začeli romati na grič posmrtne sprave nad Kobaridom; najprej trume svojcev in prijateljev, in na koncu. kakor zmerom z nekoliko zamudo, tudi občinska zastopstva čedadskega okraja. Lansko leto je vodil na to romanje skupino komunskih predstavnikov če-dadski župan.
čedadski župan tudi kot član rimske vlade dobro ve kako je treba streči tej stvari, in kako voditi, če potrebno, tudi sestanke s sosednjimi občinskimi oblastmi, ki ostanejo vedno na površini prijateljskih stikov, ki pa se, po njegovem, ne bi smeli poglobiti in še bolj utrditi z reševanjem perečih problemov slovenske jezikovne manjšine v Na-diški dolini.
Sedanje stanje je sicer korak naprej od prejšnjega, a daleč od zadovoljivega. Upamo pa, da se bodo ti sestanki pomnožili in postali reden pojav, toda v družbi takšnih furlanskih zastopnikov, ki bodo našim ljudem zagotovili status enakopravnosti.
« BENEŠKI FANTJE »
V POSOČJU
V nedeljo je obiskal Posočje ansambel «Beneški fantje», ki ga vodi Edi Bukovac. S pestrim in zabavnim programom so gostovali v Logu pod Mangartom, v Bovcu, Kobaridu in Mostu na Soči. Občinstvo jih je povsod lepo sprejelo.
TRIVIGNANO UDINESE ZA SKOPJE IN VAIONT
Na svoji zadnji seji je, na predlog župana ing. Leo Bruseschi, komunski svet iz Trivignano Udinese odobril, da se dodeli denarno pomoč Skopju in Vaiontu. Za Skopje so nakazali zbirnemu centru pri «Matajurju» 10.000 lir, za Vaiont pa 20.000 lir, ki so jih poslali videmski prefekturi.
Tudi lovska rezerva iz Trivi-gnana se je odzvala apelu in darovala za pomoč Vaiontu 50.000 lir.
(1)
Gotovo bo vsakogar zanimalo kaj pravi poročilo, ki so ga dale občinske oblasti Grmeka tiskati in ga poslale prefekturi in poslancem še leta 1912, potem ko je te kraje obiskal ( to je bil prvi obisk v zgodovini občine, odkar je bila priključena h kraljevini I-talije) videmski prefekt, ki je moral, če bi bil le količkaj objektiven, ugotoviti zelo zaskbljeno situacijo v vseh pogledih. Prefekta je spremljal tedanji poslanec tega volilnega okrožja baron Morpurgo iz Vidma in ti so izrazili željo, naj bi občina napravila poročilo in v njem obrazložila vse najnujnejše potrebe, ki tarejo vse vasi pod Kolovratom.
Poročilo so odobrili in podpisali vsi občinski svetovalci. Zapisnik zasedanja občinskega sveta nosi datum 7. januarja 1912. Prisotni so bili: župan Sdraulig Anton, 2. Bukovac Ivan, 3. Tru-sgnach Matija, 4. Canalaz Ivan, 5. Florjancig Jože, 6. Vogrig Andrej, 7. Bukvaz Anton sin Štefana, 8. Bukovaz Štefan, 9. Rucli Anton, 10. Trusgnach Anton, 11. Pauletig Anton, 12. Zufferli Ivan. Odsotni: 1. Bukovaz Anton pok. Valentina, 2. Chiabai Andrej. Občinski svetovalec Chiabai Štefan ni imel več mandata, sekretar: Primosig Alojz.
Ko so v poročilu obrazložili, da je nujno potrebno rešiti vprašanje cest in prometnih vzez in so posebej poudarili, da so prebivalci občine Grmek «TUTTI Dl RAZZA E LINGUA SLAVA » (vsi slovanskega plemena in jezika), navajajo šolske razmere in predvsem težkoče, ki jih imajo pri pouku. Na nekem mestu poročila je z vidmim obžalovanjem in nasprotovanjem podčrtano dobesedno tole : « E le conseguenze dì queste aberrazioni, dì questi errori imperdonabVi si fanno sentire anche dopo cinquant’anni di vita nazionale: dilagano attraverso le masse popolari, le quali danno delle percentuali veramente impressionanti di analfabeti. Veniamo ai fatti ».
In tudi : « Che cosa ha fatto il Governo dal ’66 a questa parte per la zona strettamente politica della nostra Slavia? Dove s’insegna tuttodì? In ambienti ristretti e tutt’altro che salubri. Una catapecchia, a dire il vero, è la scuola elementare di Zavart.ÌPer elevare la scuola alla sua vera missione tra un popolo che parla u-na lingua diversa da quella che gli si deve insegnare, non basta la mano, nè l’avvenire della legge Daneo-Credaro! Occorrono assolutamente sussidii straordino.ri da parte del Governo al quale incombe di sovvenirci, però che noi abbiamo il diritto dì vivere della stessa vita degli altri italiani. Ma non basta ancora. fBuona parte delle scuole slave senza il titolare legale... Signorine senza patente che impartiscono l’insegnamento primario... Apatia nelle a-lunne slave per i corsi Complementare-Normale, siccome tacciate di ottusità, laddove invece trattasi solo di minore conoscenza della lìngua italiana ».
Potem se še poročilo nanaša na dopis Giulia Frenzija, ki ga je objavil « Giornale d’Italia » in ki med drugim pravi : « La causa di questa dolorosa insufficienza dell’istruzione elementare, nonostante la creazione del Convitto in San Pietro, è il disinteressamento delle nostre autorità governative. Le scuole, scarse e malamente funzionanti, gravano terribilmente sui miseri bilanci dei comunelli montani. Convien riflettere che, per dare buoni frutti, ciascuna scuola dovrebbe quivi accogliere un numero assai limitato di allievi: ogni maestra non può, infatti, accontentarsi di insegnare il sillabario e l’abaco,
MA E’ COSTRETTA A SPIEGARE, A TRADURRE PAROLA PER PAROLA, DALLO SLAVO
ALL’ITALIANO, ciò che insegna. Altrimenti il suo lavoro è del tutto gittato. Ora è possibile far ciò
con scolaresche oltremodo numerose? Bisogna dunque che lo Stato intervenga per moltiplicare le scuole, curarne il funzionamento ».
Poročilo še pravi : « Quanto affermg, U De Frenzi è purtroppo vero; per sincerarsene basta visitare Una scuola, assistere ad una seduta consigliare nei comuni di montagna o trovarsi presentì a qualche causa fra slavi presso la Pretura di Cividale o il Tribunale di Udine, dove — come tutti sanno — si deve anche oggidì ricorrere all’opera dell'interprete. D’altra parte il popolo slavo sente oggi il bisogno di esplicare le proprie facoltà intellettuali, e non potendo servirsi, a scopo di lettura, del patrio idioma, che i-gnora, ricorre a pubblicazioni slave d’oltre confine ».
POMOČ REKE IN POSTOJNE
PRIZADETIM V VAIONTU
Predstavnika podjetja « Jadro-linija » z Reke sta izročila italijanskemu generalnemu konzulatu v Kopru znesek milijon dinarjev kot prispevek za prizadete v dolini rečice Vaiont. Komercialni direktor podjetja Nikša Kuiš in sekretar podjetja Mario Hero sta ob izročitvi pomoči izjavila, da je nesreča v dolini Vaiont pretresla trdi njuni kolektiv. Da bi izrazili solidarnost z italijanskim ljudstvom in olajšali položaj preživelih prizadetih, se je upravni odbor « Jadrolinije » odločil poslati to pomoč. Generalni konzul dr. Guido Zecchin je v zahvali povedal, da je na koprskem področju izzvala katastrofa splošno manifestacijo solidarnosti brez razlike na narodnost.
Istega dne je direktor Zavoda Postojnske jame Elo Garzarolli v imenu kolektiva zavoda izročil
100.000	lir pomoči za prizadete oh Vaiontu direktorju tržaškega radia, ki je organiziral nabiralno akcijo v Trstu.
V PAKliMIIMTU SO HAKCKAVLJALI O TEM
NE SMEMO ZAPUSTITi IZSEUENCEV
DokuiiMMitirniae intervencije - Stisvlioni ko kili jarcMilogi /a lirnivno ItouiViTtico o !kms1joisoih
naj imajo tudi ob priliki državnih, deželnih in občinskih volitev; 8) poveča naj se število konzularnih zastopstev v državah, kjer so naši izseljenci; 9) ustanovijo naj se autonomna združenja; 10) odprejo naj se italijanske šole za otroke izseljencev, cev.
O istem nadvse važnem vpra šanju so, kol smo že omenili, govorili tudi drugi parlamenraci, med katerimi tudi furlanski poslance Toros, bivši delavcev v livarnah Fratelli Bertoli v Vidmu. Ta je najprej poudaril potrebo, da se bolje zajamči svobodno premikanje delovne sile z enega področja na drugo in z enega sektorja na drugo na območju Evropske skupnosti ter pri-
stavil, da je treba napraviti vse potrebno za dosego večjih jamstev pri spoštovanju mednarodnih sporazumov in pravilnika Evropske skupnosti n uporabi de lovne sile ter izboljšati tudi pomoč družinam, ki so ostale v I-taliji.
Nadalje je izjavil, da je najtežji problem, ki tare izseljence, problem stanovanja ter je končno pozval vlado in parlament naj z vso resnostjo proučijo ta problem in naj poiščejo naglo rešitev v korist italiajnskih delavcev in za ugled države.
Ali bo rimska vlada, po tolikih obtožbah in pozivih za pomoč, sprejela kakšne ukrepe v korist in zaščito naših izseljen-
LJUBLJANSKA REVIJA O REZIJI
Tokrat bomo začeli s številkami in primerjavami: pošiljke naših izseljencev, od katerih jih je mnogo iz Slovenske Furlanije in Rezije znašajo preko 450 milijard letno, kar predstavlja vsoto ki je enaka oni, ki jo država prejema iz turizma. Obenem pa moramo poudariti, da rimska vlada daje za pomoč izseljencem vsoto, ki je komaj tretji del tistega, kar je namenjeno za turizem, ali točneje 2 milijardi in 156 milijonov, kar znaša po tisoč lir letno na vsakega izseljenca.
Ali se vam ne zdi, da bi zadostovala samo ta zadnja številka, ki jo je navedel v poslanski zbornici poslanec Pezzino pri svojem posegu v debato o proračunu zunanjega ministrstva, da uvidimo vso resnost tega problema? če pa to še ni dovolj imamo še druge podatke morda celo bolj pomembne in važne: samo 41 uradnikov deluje pri raznih konzulatih za naše izseljence: eden na vsakih 50.000 delavcev!
Posebno v zvezi s preganjanjem italijanskih izseljencev v Švici in Nemčiji, ki je vzbudilo toliko razburjenja v javnem mnenju predvsem zaradi krivičnih uk repov za izgon in drugih racistič-nih ukrepov, ki so jih sprejeli v omenjenih dveh deželah proti našim sodržavljanom. Poleg poslanca Pezzina so govorili o tem problemu, in spričo brutalnega realizma dogodkov ni moglo biti drugače, tudi drugi govorniki kot zastopniki raznih parlamentarnih skupin.
Poslanec Pezzino je v obrazložitvi svoje interpelacije najprej navedel gospodarske vzroke in politično odgovornost izseljeniškega pojava, ki izpraznjuje cele vasi v južni Italiji in na otokih. Nato je opisal položaj italijanskih izseljencev v evropskih in inzven evropskih državah, navedel razne primere in preložil zelo resne dokaze, ki se tičejo neizpolnjevanja delovnih pogodb in življenskih pogojev, s posebnim ozirom na delavska stanovanja. Prikazal je tudi nezadostno in včasih celo neobstoječo zaščito izseljencev od strani naših diplomatskih zastopstev. Naj navedemo samo en primer: v Stuttgartu
Neodvisni krogi v Vidmu, ki se sicer uveljavljajo v javnem življenju Furlanije ter delijo nazore glavnih političnih italijanskih strank, ne da bi kot člani strogo sledili njihovim političnim programom so pozorno zasledovali provincialne kongrese socialistov, demokristjanov, komunistov in socialnih demokratov. Primerjali so resolucije in rezultate volitev za nova provincialna politična vodstva ter ugotavljali razlike med kongresi v dveh drugih pokrajinah nove dežele.
Mi, ki nadstrankarsko zastopamo v našem listu predvsem interese slovenskega življa v Furlaniji, nočemo in ne moremo ugotavljati razlik v programih političnega značaja, pač pa smo kot glasilo slovenske skupnosti v videmski pokrajini dolžni ugotoviti, da tudi letos ni bilo na nobenem kongresu naštetih glavnih demokratičnih strank opaziti nobene diskucije o nerešenih problemih Slovencev v Furlaniji, čisto drugače pa se je ravnalo glede vprašanja slovenske narodne manjšine na kongresih italijanskih strank na Goriškem in Tržaškem. To so opazili tudi furlan-
plačuje 1000 italijanskih delavcev redno najemnino za stanovanje v nekdanjem protiletalskem zaklonišču. « Na škodo naših delavcev — je dodal govornik — izvajajo v Švici diskriminacije pri plači in neznosne omejitve svoboščin, ki gredo včasih do cenzure njihovega čtiva (na primer gorje tistemu, ki bi kupil ali či-tal L’Unità); prav tako nadzorujejo njihova prijateljstva in delodajalci jim nekatera od teh celo odločno prepovedujejo ».
švicarska policija, banke in krajevni industrijalci, namesto da bi nam vrnili kapitale, ki so jih protizakonito izvozili naši e-konomski operatorji, izganjajo naše delavce in naše poslance z izgovorom, da ne marajo političnih agitacij in protidržavne pro-čagande. Če je Švicarko prebivalstvo in velik del krajevnih demo-kov zavzelo stališče, ki je v na-kratičnih političnih predstavni-sprotju s stališčem delodajalcev, švicarske vlade in policije, se je italijanska vlada do sedaj skrbno izogibala, da bi kakorkoli protestirala. Celo. kot smo navedli v prejšnji številki našega lista, je veleposlanik Baldoni dal navodila podrejemim konzulatom naj uvedejo preiskavo, da bi ugotovili prisotnost propagandistov komunistične stranke med našimi izseljenci. In to naj bi bila pomoč, ki jo rimska vlada nudi tistim delavcem, ki so bili prisiljeni zapustiti svoj rojstni kraj in Italijo, ter iskati zaslužka v inozemstvu?
Ob koncu svoje intervencije je poslanec Pezzino stavil naslednje predloge: 1) Skliče naj se posebna državna konferenca o izselje-ništvu; 2) uvesti je treba parlamentarno preiskavo o položaju izseljencev doma in inozemstvu; 3) sindikati naj sodelujejo pri pogajanjih za sklenitev delovnih pogodb, sporazumov in konvencij; 4) sindikati naj imenujejo tudi tehnike, ki bodo sodelovali v kontrolnih organizmih za izvedbo sklenjenih sporazumov; 6) vsako leto naj imajo izseljenci pravico do enega brezplačnega potovanja od kraja svoje zaposlitve do kraja stalnega bivališča v Italiji; 7) brezplačno vožnjo
ski demokratični ljudje v Vidmu in ugotavljali pri tem, kako pravzaprav koreninijo tudi napredne in demokratične stranke v Furlaniji še zmeraj v nekem konservativnem zaostalem kampaniliz-mu, precej zaostalim za novejšimi tokovi in stališči svojih lastnih centralnih političnih vodstev v Rimu.
Kako je mogoče, se razni delegati in zastopniki iz Rima sprašujejo, da se člani strankinih vodstev v Vidmu ne morejo otresti sicer komodnih ali krivičnih predsodkov naproti slovenski jezikovni manjšini v Furlaniji, ki je postala taka po skoraj stoletnem « masiranju » po vseh dosedanjih furlansk ii politikih zad njega stoletja. F s ne morejo pa potolažiti sicer zanimive ugotovitve, da so furlanski politični krogi tudi drug..če precej nedostopni, gluhi za sleherno programsko novost v vseh strankah v primeri z drugimi pokrajinam5, ker ne moremo čakati, da odvržejo te svoje anahronistične «bardature» in komplekse superiornosti nasproti nam, njihovim žrtvam.
Večkrat smo zadnje čase poročali o preteklosti naše rezijanske doline. To pot pa bomo po ročali o vtisih, ki jih dobi -popotnik pri nas v sedanjem času. Neki A.S. se je pripeljal iz Ljubljane preko Kanalske doline z avtomobilom v našo Rezijo, si jo malo ogledal in nato nadaljeval pot v Karnijo in končno še v Gortino.
V «Turističnem Vestniku» je opisal, kako je prišel v Ravenco. Na sončnih obronkih v Ravenci, Njivi, OsojanihH Stolbici, Koritih so Rezijani živeli kot svobodni pastirji, toda ker ni bilo dovolj kruha, so morali po svetu. Tudi v Ljubljani jih živi nekoliko. Okoli hiš se zdaj kobalijo otroci, doma so same ženske.
« Ko sem vstopil kot ”tujec”, so me plašno gledale, razjasnil pa se jim je obraz, ko sem spregovoril v njihovem jeziku. Jezik Rezijanov je mehkejši poln vokalne harmonije in različen tudi od drugih slovenskih narečij v Ita liji.
« Kot tujec, truden od poti, sem stopil tudi v prijazno gostilno v Ravenci in sem poslušal do mačo govorilnico okoli točilnice... ”daj mi birico” je naročil prvi, dva druga sta si nazdravijaja "pij”, eden je imel černo», drugi «bjeloo», stregel pa je vsem-kakor sem pozneje izvedel - sam rezijanski župan. Bil je za vse, vmes je skočil še v pekarno, ki jo vodi skupaj z gostilno, in hkrati še to in ono naročil svojim, ker mora kot vdovec skrbeti za vso hišo... ko se je ustavil še pri meni; ko sva' trčila s «čer-nim», mi je iz dobro znane škatlice ponudil izvirno ljubljansko «Moravo». Ni dolgo, mi je pripo-vedoval-ko je bil onkraj Kanina v Bovcu in tudi v Ljubljani ima precej znancev, ki se radi ustavljajo v njegovi hiši pa bi jih tudi sam rad obiskal, če bi ga ne zadrževali posli... Najin domenek za večerno klepetje sicer obveljal, treba pa ga je bilo skrajšati, ker ga je po službenih poslih že čakal novi karabinjerski «mareša-lo »...
Na glavnem trgu v Ravenci stoji pošta, občina in planinski hotel Pugnetija, pred kakimi 50 leti «priseljenega» Italijana... in prostor rezerviran za redno ”ko-rjero”, ki vozi v Videm... Pred hotelom parkira nekaj limuzin švicarskega, nemškega, luksemburškega porekla, toda z njimi niso prišli kakšni tuji turi-ti-ta-ki rajši odbrzijo do samo 100 km oddaljenega Lida di J asolo ali tja nekam-z njimi so se pripeljali domov na obisk Rezijani, ki so zapustili rodni kraj in služijo drugim gospodarjem.
Večji turistični promet do Rezije delno res še zadržuje kratek košček prašne ceste od na Bjele do nje, hotelir Pugnetti pa si obeta, da bo že letos cesta asfaltirana do konca, najverjetneje tja do Stolbice, če ne celo do Korit... Priporočil sem mu vsekakor naj pusti ono prijetno verando — na kateri so se naši etnografi pred kratkim tako dobro počutili pod trto — nedotaknjeno, da bo od ontod še odprt prelep pogled na divjo globel Rezijanske Bele in verigo Muzcev izza nje.
Na sprehodu po tlakovanih, toda strmih in vijugastih uličicah Ravence je lahko videti, da je kljub revščini — ki je domačim ne zanikujejo — vsaka hiša skrbno vzdrževana, kuhinja čista in modernizirana — najbolj presenetljivo pa je zanje zlasti to, da s «tujcem» lahko govorijo kar rezijansko... če zvedo pri tem, da gre za turista iz Ljubljane, vedo stari in mladi za vse naše «ko-rjere», ki so se kdaj pretolkle prav do njihovega glavnega trga.
Nerad sem se moral posloviti od vseh novih znancev, še težje pa od samosvoje pokrajine in verige prelepih vrhov od Visokega Kanina, preko Laške planje. Odpeljal sem se proti Tumiecu, Tol-mezzu. Pred Villo Santino sem se ustavili in ogledoval tablo z napisom v italijanskem, angleškem, nemškem in slovenskem jeziku. Slovensko podajam z vsemi napakami: «Zebranjeno je slikanje, filmovanje, mestni in panoramski načrti in uporaba kukala in daljnogleda v zoni, ki se nahaja za to tablo. Prekršavilci bodo kaznovani kakor določuje zakon». Na drugih tablah te izdaje (zadnjo sem videl še tik pred Cortino) je zadaj res zrisano «prepovedano obmejno ozemlje». Izza te pa ni bilo ničesar, razen grmovja in zgovornih dokazov, da je prav v ta senčnati kraj očitno priljubljen in se avtomoblisti kaj radi ustavljajo tam zaradi razgleda...
E
USODEN PADEC PRI TRGATVI
čeglih je imeu Alojz Makoričl že več kot 7 križev na hrbtu, je še nimar rad djelu na svoji domačiji, posebno pa okuol venjik, ki so mu ljetos kar zadost dobro rodile. A usoda ni tjela, da bi iz grozduja parpravu dobrò kapljico, par trgatvi mu je spodrsnelo iz ljesnic in ubogi mož je takuò nesrečno padu, da je bil na licu mjesta mrtev. Bil je dober mož, zatuò ga bojo v Mažerolah in : kjer so ga poznal, ohranil v spominu.
ROKA NA MESTO GROZDJA j
Stiskanje grozduja je nimar v zvezi z velikim vesejèm, a takuò! ni bluò z Dantejem Batističem iz Prapotnega, zaki mu je glih par stiskanju grozduja ušla roka med zobovje stiskalnice in mu hudo škodovala prsta desne roke. če ne nastopijo komplikacije bo oz-dravu v treh tjednih.
GRMEK. Na zasedanju komun skega konsilija so sklenil, da bo komunski sekretar iz Grmeka preuzel m j esca novembra tud službo sekretarja v Tavorjani.
MAŽEROLE. Naš vaščan 55 Ijetni Rihard Makorič je v hiši takuò čudno stopil, da je padu in si poškodoval prsa. Prepejal so ga v čedadski špital, kjer se bo muoral zdraviti najmanj mjesac dni.
TAVOR-JANA. Poročila se je
naša vaščanka Katerina Fadon s posestnikom Maksom Scarbolo iz Čedada. Novoporočencema želijo prijatelji in znanci dosti sreče na skupni življenjski poti.
GORJANI. Prejšnji tjedan ne provincialna administracion dala na asto apalt d j el za sistemati cjesto, ki peje iz Rtinja v Gorjane. Prježih baze e bi na asti
51.800.000	lir, a jih ni preuzeu majedan anu zatuò to se ne more parčakovati, ke to bi se u kratkem začelo kaj djelati.
SV. LENART. V špital so muor-li pejat 17 ljetnega Daria Vogriča, zaki je padu in si poškodoval desno koljeno. Prijatelji mu že lijo, de bi preča ozdravu.
TAVORJANA. Z motociklom ne
se zvarnila 37 ljetna Giuditta De Vincenti in se par padcu hudo potoukla po glavi. Zdravi se v špitalu.
SV. LENART. Prejšnij tjedan je ustrjelu naš vaščan Jožef Chia-bai divjo kozo (gamsa), ki je vagala kar 25 kil. To je že trečji težki kos, ki ga je Chiabai od-strjelu v ljetošnji sezoni. Tud Ivan Vogrič se je te dni parkazu v vas s prijatelji, ki so na jagi ustrjelil velikega srnjaka.
Tipana.
ČEDAD. Komunski odbor (Giunta comunale) je pred ne-dougim sklenil, da bo dal na di-spozicion 1.000.000 lir za ureditev telovadnice (palestre) statal-nega konvikta.
ČEDAD. Petdesetletnica Alojzija Juri, ki stanuje v Čedadu, se je preveč nagnila čez teraso in padla na hišni predprag. Bla je prava sreča v nesreči, zaki je ostala živa. Dobila je samo globoko rano čelu.
POBBONESEC. V kratkem bojo vse vasi podboneškega komuna dobile najmodernejšo javno razsvetljavo. Zamenjali bojo e-lektrične palje in stare lampe. Najparvo bojo začel z djeli v Črnem vrhu. Stroški parvega lota djel bojo znašal 600 taužent lir.
VENERDÌ
svojo vrednost!
industria orologerie speciali e apparecchi elettromeccanici
UDI N’F
Vin Chiusaforte 4 Tel 64 551	2	3
Ali ni Sl
v Furlanij
KRATKO POVEDANO
K A KAŠE KAJILAJÌE
MARIJA MAJEROVA
TURŠKA MODROST
1
Za vlade sultana Murata je žive! na dvoru človek, ki je imel gibčen in oster jezik. Imenoval se je Indžili Čauš. Nekega dne je bil poslan kot poslance na dvor perzijskega kralja. Komaj je prestopil perzijske meje, so kralju takoj naznanili prihod poslanca iz Carigrada.
Kralj je ukazal, da mu vsakdo izkazuje spoštovanje, kakor se spodobi dostojanstvu in službi, ki jo poslanec opravlja. Dal ga je odpeljati v sijajno palačo, ki je bila določena posebej zanj. Pod pretvezo, da gre na lov, se je odpravil veliki šah tri dni po njegovem prihodu v gozdove in povabil s seboj tudi Indžili Čauša.
V gozdu je zijala široka in globoka jama. Kralj, veliki šah, je v prijetnem razgovoru prišel tik do nje, se obrnil k svojim dvorjanom in dejal:
« Kdor izmed vas me najbolj ljubi, naj preskoči to jamo!».
Na te kraljeve besede so se spustili v tek vsi dvorjani, kričeč: «Gospod, mi vsi te ljubimo ! ».
Slabo so se odrezali. V ognju svoje ljubezni so si eni zdrobili roke, drugi polomili noge, nekateri pa izgubili tudi življenje.
Nazadnje je stopil naprej tudi turški poslanec, si spodrecal kaftan in se odmaknil daleč od jame, kot da se hoče pošteno pognati.
Gledalci so pričakovali, da bo Indžili čauš v dokaz svoje ljubezni do kralja preskočil jamo. Res, poslanec je stekel, toda se na robu jame ustavil.
« Preskoči! » je vzkliknil kralj.
Indžili čauš pa se je obrnil k družbi in dejal:
« Do tu ljubim vladarja, i > tu dalje pa ljubim svoje življenje.
2
Za vladanja prvih kalifov je živel v Beogradu trgovec, velik skopuh. Ta trgovec je pogosto dajal odnašati domov blago in druga bremena, a le nerad je za nošnjo kaj plačal. Nekega dne je obljubil nosaču deset par, če mu zanese domov porcelanasto posodo. Med potjo je rekel nosaču:
« Prijatelj, vidim, da si mlad fant, jaz pa sem onemogel starec; ti si lahko do smrti še mnogo zaslužiš, popusti vsaj paro pri mezdi, za katero sva se pogodila. »
« Zelo rad », je odvrnil nosač.
Trgovec se je pogajal in pogajal dalje in, nosaču neprestano odtrgoval,
Simon Cilregor«*«*
POZABLJENIM
Vseh mrtvih dan!
Na tisto tiho domovanje, kjer mnogi spé nevzdrammo
spanje,
kjer kmalu kmalu dom bo moj
in tvoj,
nocoj se vsul je roj močan, saj jutri bo vseh mrtvih dan, vseh mrtvih dan!
Bledo trepeče nad grobovi tisoč svetil,
in križe, kamne vrh gomil jesenski venčajo cvetovi — vseh mrtvih dan!
Kjer dragi spé jim po pokopi, klečč, solze živečih tropi, oli, dušo, tré jim žal in bol;
Pod zemljo pol, na nébu pol nocoj jim je srce: na grob lijò grenké solzé, v nebo kipé gorké prosnjé!
O, le klečite, le molite,
Po nepozabnih se solzite, da hode grob od solz rosàn, saj jutri bo vseh mrtvih dan,
Vseh mrtvih dan!
Molzite,
niolite!...
!n jaz?
Ko misli vsakdo tam na svoje, kogà, koga pa srce moje ^Pominja se tačas?
''as, zahljeni grobovi, kjer križ, ne kamen ne stoji, ki niste venčani s cvetovi, kjer luč nobena ne brli.
če nikdò n icoj se vas ne spomni,
Pozabil ni vas pevec skromni P- pa — nebò.
Pozabljeni grobovi: Pesnik mi-na zapuščene grobove po raz-jdh pokopališčih, na vojaške grobove, ki leže raztreseni po vojnih ^°ljanah in na grobe ponesrečen-c,ev. ki jih svojci ne morejo obijati.
dokler nista prilla do vrat njegove hiše. Za to -pot je iztisnil od nosača toliko, da nosač za svoje delo ni zahteval več ko eno samo paro.
Na stopnicah je trgovec znova silil v nosača:
« če pristaneš na to, da mi odpustiš še zadnjo paro, ti dam tri zelo dobre svete. »
« Daj !» je pristal nosač.
«Vedi,» je rekel trgovec, «če ti kdo reče, da ie bolje tolči lakoto ko imeti poln trebuh, ne verjemi mu; če ti kdo reče, da je revščina več vredna ko bogastvo, ne verjemi mu, če ti kdo
reče, da je udobneje hoditi peš kakor jahati, mu to ne verjemi!».
Nosač ni pričakoval take modrosti in je odvrnil:
« Dragi gospod, to naj bi bilo vse, kar mi lahko svetuješ? Kar si mi zdaj povedal, sem vedel že zdavnaj, pa sem te le potrpežljivo poslušal do konca. Zdaj poslušaj še ti mene! Tudi jaz ti dam svet, kakor ga nisi še nikoli dobil in ne slišal. »
Trgovec se je obrnil k njemu in napel ušesa.
Vtem je nosač zmaknil glavo izpod koša in spustil vso posodo po stopnicah, rekoč:
« Gospod, če ti kdo reče, da je en sam kos ostal cel, mu ne verjemi!
In je lakomniku pokazal pete. Trgovec je začel obupano divjati.
3
Nekega dne sta skupaj potovala dva Turka. Hodila sta skozi pusto pokrajino po pesku in soncu. Bila sta že utrujena od vročine in dolge poti; zato sta iskala, kje bi si lahko odpočila. Toda vse naokoli je bila divja pustinja, le nekje daleč, da je komaj zaznalo oko, je raslo samotno dre«o.
Vsa vesela sta pospešila, korak, da bi prišla v senco tega drevesa. Sedla sta pod veje in počivala. Kmalu so se jima začele pripirati veke, a tedaj je v vejah ubral ptič lepo pesmico. Popotnika sta prisluhnila. Ptičji gosto-levek jima je ugajal. Tedaj je vzkliknil eden izmed potnikov:
« Ptič poje meni. »
« Ne tebi, ampak meni, » je nataknjeno ugovarjal drugi prijatelj.
« Kako naj prepeva tebi, če sedi nad mano? » je trdil svojo prvi.
« Sedi nad tabo, gleda pa mene, » je ugovarjal drugi.
« Ni mogoče, da bi prepeval tebi, » je napadel prvi. « Nisi vreden, da bi ti ptič prepeval. »
« Nisem vreden? » je odvrnil drugi. « Jaz sem pravičen človek. Kako naj bi bil vreden ti, da ti ptič poje, ko je znano, da si nezanesljiv državljan in, slab sin? »
Iz tega je nastal med njima tak žolčen prepir, da sta se nazadnje o-dločiia: pojdeta k sodniku, imenovanemu kadi, in predložita svojo pravdo, da jo razsodi.
Tako se je tudi zgodilo. Vstala sta, zapustila senco pod drevesom, kjer je bilo tako prijetno počivati, in medtem ko je ptič brez nehanja prepeval, popotovala dali e v najbližje mesto. Tam sta se dala priglasiti pri najstarejšem kadiju, ki ju je takoj sprejel in naročil, naj prideta predenj drug za drugim.
Tako je stopil pred sodnika prvi in mu pripovedoval ves pripetljaj. Hotel pa je pridobiti sodnika na svojo stran in mu pri odhodu daroval dvajset pjastrov. Bil je prepričan, da se bo sodba glasila v njegov prid. Zato se je veselo smehljal.
Potem je stopil k sodniku drugi in po kratkem pojasnilu dejal.
« Gospod, razsodi, da je ptič prepeval meni. »
Poklonil se mu ie in odhajajoč položil na mizo štirideset pjastrov. Tudi on se je smehljal, zakaj prepričan je bil, da bo razsodba ugodna zanj.
Oba sta odšla. Kar razganjalo ju je od radovednosti, komu od niju bo prisojeno ptičje petje. Čez nekaj časa je ukazal sodnik, naj ju pokličejo. Čauš ju ie privedel in odstopil, kakor se za služabnika spodobi. Sodnik ju je znova vprašal:
« Zakaj sta se sprla? »
Prvi pravoverni Turek je odgovoril:
« Gospod, popotovala sva skupaj, ko pa sva legla pod drevo in počivala, je začel nad nama prepevati ptič. Nisva vedela, koga od naju hoče počastiti s svojo pesmijo, zato sva se začela prepirati. »
Govornik se ie spoštljivo priklonil. Kadi je dvignil glavo in resno spregovoril :
«Vedi, dragi moj, da ptič ni prepeval ne tebi ne njemu, ampak meni.»
In oba zavrnjena tožljivca sta morala biti zadovoljna z razsodbo.
Iz Rezjansk doline
iz SEJE KOMUNSKEGA SVETA
Na zadnjem komunskem kon-silju (28. oktobra) so med drugim razpravljali tudi o potrebi vzpostavitve avtobusne linije med Stolbico-Osojani in Ravenco za študente, ki obiskujejo profesionalno šolo v Ravenci, ki je edina v dolini Rezije. Sklenili so zaprositi tudi za 6 milijonov posojila za gradnjo šole v Stolbici. Sprejeli so tudi obračune za leto 1960-61-62 in imenovali revizorje računov za leto 1963. ter razpravljali še o drugih argumentih administrativnega značaja, o katerih bomo poročali bolj natančno prihodnjič.
Iz Krnatske doline
JAVNA DJELA
V kratkem bojo pokrili potòk Gorgons, ki teče skuozi Tipano. Djela bo preuzela «impresa» Balbetti iz Vidma. Ta «impresa» ima na dispozicion usé kar to koven-tà anu zatuò bojo djela lahkò narejena u kratkem času. Soute za te speže, ki jih bo uzdaržou komun, bo anticipala provincija, zaki mu čč pomagati iz finančne stiske. Ne bo dougo, ko bojo na-reta še djela na cjesti iz Nem v Tipano, ki jo širijo an asfaltirajo. Se čuje, ke drugo ljeto no če-jò sistemati an asfaltirati še cje-sto, ki iz Tipane peje v Platišče do konfina.
ANAGRAFSKO GIBANJE
Mjesca setemberja se je v če-dadskem komunu rodilo 33 o-trok, 17 oseb je pa umrlo. V i-stem cajtu so paršli stat v ko mun 72 ljudi, emigralo jih je pa 70. če konfrontamo te nume-
rje z anagrafskim gibanjem avgusta mjesca vidimo, da se je nu-mer ljudi zvišalo za 11. Sadà ima Čedad 10.981 ljudi (5366 moških in 5615 žensk), ki formajo 2448 f amili j.
Iz Kanalske
Trbiški župan Tullio Lindaver je javil, da je minister za javna dela nakazal 20 milijonov lir za kanalizacijo v Žabnicah in šest milijonov za popravilo pokopališča. Lepa je naša vas in turisti radi prihajajo k nam, ker še mnoge stvari spominjajo na stare lepote v stavbah in gospodarskih poslopjih. Koliko slabega zraka je bilo, koliko nepotrebne umazanije. A tudi naši ranjki so zaslužili, da jim bolje uredijo zadnje počivališče.
VELIK POŽAR V TRBIŽU
Na trgu, kjer je postavljenih toliko štantov z najrazličnejšimi predmeti, se je razvil velik po žar, ki je uničil kakih dvajset stojnic (bancarelle), škoda znaša nad 20 milijonov lir, saj je pogorelo dosti volnenega blaga, pletenine, igrač in usnjenih izdelkov.
Na kraj požara, katerega vzrok še ni znan, so takoj prihiteli prostovoljci, gasilci in karabinerji, a vsa takojšna pomoč ni dosti pomagala — več kot kakšen kramar je prišel ob vse svoje imetje.
Sub id
PADLA IZ SENIKA IN SE UBILA
Po vsej okuolici se je hitro raznesla žalostna noticija, da se "je 60 ljetna Celestina Sigura smart-no ponesrečila par djelu. Žena je šla v mraku v senik po seno, da bi nafuotrala krave, a u temi se je gvišno spotaknila in je padla v hlev. Bla je na mestu martva, zaki ji je počila lobanja.
Aleksander Sifar
MOJA	R
moja račka - sama.
Sadite sadno drevje pravilno
Nekoč je bila ta zgodba resnična. čas, ki se nikoli ne ustavi, pa je napravil iz nje pravljico. Bilo je pred leti...
Niso še prav ugasnile zvezde na nebu, ko so zamukale naše štiri krave, zameketale vse tri ovce, zakokodakali obe kokoši in zaga-gala moja račka. A prej ko mene so živali poklicale iz postelje mojo mater.
« Vstani, zaspanček, » me je dramila vsako jutro. « Tvoja račka te k'iče. »
že sem lezel v hlače, odpiral leso, spuščal kokoši na dvorišče in gnal krave in ovce na pašo. Moja račka pa me je jutro za jutrom pozdravila s svojim — gag —, nakar je preudarno odracala čez dvorišče v potoček za hišo.
Odrasel sem pastirski palici in poslali so me v šolo. Kujal sem se, želel sem si ostati pri potočku in pri svoji rački.
« Stori tako, kot je prav, pa bo tudi račka zadovoljna », me je o-pomnil oče.
Ubogal sem očeta in rački je bilo taki prav. Vsako jutro me je pozdravila iz potočka, ko sem odhajal v šolo; vsako popoldne se me je razveselila, ko, sem se vračal domov.
Končal sem vaško šolo. Odšel sem v mesto, da bi izpopolnil svoje znanje. Doma pa je ostala
Dolga leta sem presedel v šolskih klopeh. Sam nisem vedel, kdaj sem postal v njih iz dečka fant. Opraviti sem imel še zadnjo preizkušnjo pred strogimi u-čitelji. Bilo pa je še toliko reči, ki jih nisem vedel. Obupal sem nad veliko skladovnico knjig. Pohajkoval sem po mestu in si zaželel domov.
«.Ne, kaj bi dejala moja račka,)) mi je prišlo na misel. Pisaril sem spet po belih listih, učil sem se iz debelih knjig in srečno opravil izpit.
Vračal sem se domov. V dolinici se mi je prikazala rodna vas, , v njej sem spozna1 svoj dom. A v potočku ni bilo več moje račke.
« Račka, kje je moja račka? » sem ihte planil k staršem.
A niti oče niti mati mi nista znala odgovoriti. Moje račke ni bilo. Ni več plavala v potočku, racala čez dvorišče in v hlev ni več prihajala spat.
In tako je ostala o moji rački samo pravljica.
čeprav so minila že leta, še vedno postajam ob potočku za hišo in čakam, če ne bo morda le od nekod pritavala po njem meja račka. In kadar se moram za kaj odločiti, storim vselej tako, da bo moja račka zadovoljna.
Čas za sadit drevje je tle. Dokler ne zmrzuje, lahko sadite skoraj use suorte sadnega drevja an garmovja. Usako drevo, posebno pa sadno, muorate posaditi pravilno, ker je od tega odvisen buj pozni razvoj drevesa. Kakor pousod, takuò je trjeba tudi u sadovnjaku kolobariti. Ne sadite sadnega drevesa ankul tje, kjer ste pred tjem posjekli staro ali kajšne druge suorte drevo. Jame za saditu naj bojo zadost velike an zadost oddaljene ena od druge, de bojo varhovi imjeli zadost prastora za pravilen razvoj. Poudebelne jablane an hruške sadite 8x8 m, visokodebelne pa 10x10 m narazen. Samo slive an čerješnje lahko sadite buj go-Ne sadite drevja preveč globo sto.
ko. Kraj, kjer zguornje korenine preidejo u deblo, smije biti samo dva centimetra pokrit z zemjo. Zemjo za sajenje je trjeba dobro ; parpraviti. Po vartovih ponavad zadostuje jama 60x70x70 cm, na pustih tleh pa je narbuojše uso povaršino prerigolati. Pred saditvijo zabijte u sredino izkopane jame drevesni kol, ki ga na spuo-dnjem kraju malo ožgetč. Katra-nirani koli dostikrat djelajo škodo na lubju drevesa. Izbuojšanje zemje z novim gnojem se ne par-poroča, ker ga drevo ne more dobro šfrutat. Lahko pa izbuoj-šate tla s kompostom, ki tudi
škodliucem ne daje tajnega zavetišča kot gnoj.
Tudi drevo je trjeba za saditev parpraviti. Use poškodovane veje an korenine odrježite, stare rezi na koreninah pa obnovite, ker se nove rane buj hitro zapro kakor stare, če se je drevje med transportom preveč izsušila, ga pred saditvijo za nekaj ur namočite u vodo, de se ofriša. Varh prerjedčite takuò, de ostane poleg glaunega poganjka samo 4 do
5 močnih stranskih poganjkov.
Drevo naj sadita nimar dva človeka. Parvi darži drevo an narau-nava korenine, drugi pa z lopato zasipuje jamo. Ker se zemja po-tlé usede an potegne s sabo tudi drevo, muorate drevo posaditi 10 do 15 cm nad povaršino nepreko-panih tal. Tuo kontrolirate nar-buj lahko z rauno desko, ki jo položite čez jamo. Slika kaže saditev drevesa s pomočjo deske. De pridejo korenine buj ku morejo u stik z zemjo, drevo med sajenjem večkrat močno stresite, u večje prastore med koreninami pa potisnite zemjo z roko. Po-tlé rahlo zemjo poteptate z nona rahlo parvežite h kolu. Buj gami, napravite kolobar an drevo močno ga parvežite potlé, ku se je zemja useda. Po tjem djelu drevo močno zalijte, de se zemja dobro ujame korenin. Kar pride hud mraz, ne sadite več.
Iz Nadiške
Izpod Mat
Padec živinoreje
Kakšno je stanje živinoreje v Furlaniji so povedali na živinski razstavi v Tolmezzu. Samo v Karniji, Kanalski dolini in Dolini Bele je od leta 1930 padlo število živine za tretjino. Kolikor nam je znano, je tudi v Nadiških dolinah padlo število živine in sicer v nekaterih občinah celo za 40%-Nastaja sedaj vprašanje, kako dvigniti število glav živine in kako sploh izboljšati pasmo. Furlanska provinca bi rabila 516 milijonov lir za obnovo živinoreje. V dveh zadnjih letih pa je bilo dano le tretjina denarja, kot bi ga bili morali dati. Treba bo na vsak način najti sredstva med lokalnimi ustanovami, da dajo potrebna finančna sredstva.
Nekateri zagovarjajo ustanovitev zadružnih hlevov, ki bi mogli pomagati, da se spet dvigne in izboljša živinoreja. Tudi dr. Cra-gnolini se je zavzemal za to, da bi se ustanovilo še več zadružnih hlevov in jih krepko podprli, ker edino le-ti bodo dvignili živinorejo. Najbolje bi bilo dati po njegovem posojilo na trideset let. Drugo, kar je zagovarjal, pa je bilo, da bi imeli odprte hleve, ki bi popravila in utrdila živino, da bi bila bolj zdrava in odporna proti infektivnim boleznim.
Skratka vse razprave so se sukale okoli tega, kako zaustaviti odhajanje živinorejcev iz dežele. Prav tak problem se postavlja tudi nam v vaseh Nadiškega bazena, ker smo tipične živinorejske občine. Živinoreja je strahovito padla, živinorejci odhajajo. Kako jih zadržati? Do zdaj še ni bilo nič napravljeno, da bi se uvedla moderna zootecnia. Ni sledu o zadružnih hlevih, v katerih bi redili čisto pasmo rjavo alpinsko, nič o kontributih, nič o od prtih hlevih, skratka živinoreja pri nas propada, ne da bi kdo pomagal zaustaviti sedanje nazadovanje.
V Tolmezzu so vsaj 1. oktobra imeli razstavo živine, so prišli kupci in si ogledali 117 glav razstavljene živine in jo kupovali, dalje je bila razstava kokoši, zajcev, montažkega sira iz planin, cvetlic in zelenjave ter še razstava strupenih in jedilnih gob. Skratka, bil je prerez vsega kmetijstva. Prav bi bilo, da bi se tudi pri nas kaj ukrenilo.
SOVODNJE IZLET V ROMANS DISONZO
člani domače sekcije kluba 3P so šli prejšnji tjedan pod vodstvom kmetijskega perita Benia-mina Fasana in predsednika Hvalica na izlet v Romans d’Isonzo in si ob tej priliki ogledali vzgled no posestvo bratov Rabbiosi. Tu so se izletniki — večina kmetje — mogli seznaniti z modernim načinom obdelovanja zemlje.
PODBONESEC. Na zasedanju zadnjega komunskega konsilija so poleg odobritve obračuna ( consuntivo ) preteklega ljeta sprejela tud prodžet za bitumira-nje komuskih cjest in prodžet za gradnjo nove puojske poti v kraju Obala.
Izpod Kolovrata
PROMETNA NESREČA
Na cjesti Videm-Čedad je^ par-šlo do hude prometne nesreče, ki bi lahko terjala kar dve žrtvi iz vasi Grmeka. Pred avtomobil, katerega je vozil 40 ljetni Attilio Vogrič in v katerem je potoval tudi Claudio Padolino, je nenadoma privozu nek ciklist. Da bi
se izogibal nesreče, je Vogrič teu na hitro zaustaviti avto, a se je prej zaletel v drevo, šoferju se ni nič nardilo, njegov sopotnik pa je dobil hudo rano na glavi.
DREKA. Z dnem 26. oktobra so zaprli sezonski blok Zama-rjan, ki je služil kmetom v tem ljetnem cajtu za prevoz puojskih pardjelkov iz tega in onega kraja konfina. Odprli ga bojo spet na pomlad.
CJESTA STARA GORA-DREKA
Cjesta, ki peje iz Stare gore po visokih brjegèh nad Idrijsko do lino v Dreko in za kat j ero skar-bi provincialna administracija, bo preča asfaltirana, saj so že vsi prodžeti odobreni. Tisto bo zarjes veliko djelo, zaki bo pomagalo valorizirati lepote naših krajev. Turisti in romarji, ki hodijo na Staro goro, bojo sigurno zavili po tej panoramični cjesti in takuò se bo mogla tud Dreka, ki je donàs zakotna hribovska vas pod Kolovratom, mogla rešiti izolacije.
SMRTNA NESREČA PAR DJELU
Vso našo okuolico je zlo pretresla žalostna noticija, da se je dne 21. otuberja smrtno ponesrečil 57 ljetni Valentin černota iz Dolenjega. Mož je pobjeru sjer-kove storžč na njivi v Novici, glih tam, kjer je napejana željez-na nit za spuščanje drv v dolino. Usoda je tjela, da se je iz bremena, ki je letel po niti, odtargu težak kos lesa in parletu naravnost na glavo ubogega Valentina, ki ga je par prič ubil. Na kraj nesreče je šobit paršlh komisija, ki je dala dovoljenje za prevoz trupla. Oblasti sada raziskujejo, če je kdo eventuelno odgovoren za to nesrečo.
DVJE PROMETNI NESREČI
Kar dua naša iz Nem sta se ponesrečila prejšnji tjedan: 24 ljetni Massimo Lendaro, ki je spadu v Torlanu iz motocikla an dobil pretres možganov an 58 ljetni Francesco Nimis, tikerega je na tla poderi nek kamion, kar se je peju z bicikleto čez most na Teru par Kvasu. Parve-ga so zadaržali v špitalu na oser-vacion, drugi pa bo oščepii v dveh tjednih.
Iz Nadiške
JOŽEF KOREN UMRL V BELGIJI
Vse, ki so ga poznal, je zlo pretresla žalostna noticija, ki jo je pošju na špeterski komun konzulat v Buxelles, da je umrii tam zavoj zastrupitve z ogljikom, naš vaščan 59 ljetni Jožef Koren. Ra-njki, ki je djelu že dosti ljet v Hennuyere (Hainaut) je bil spoštovan doma in po svjetu, zaki se je odlikoval po svoji djelaunosti in poštenosti, zatuò nam bo spomin nanj ostù nimar svetal.
SOLIDARNOST ZA VAJONT
Strašna nesreča, ki je tajšen hud udarec zadala ljudem doline Vajonta in Piave, je globoko pretresla tudi naše ljudi. Zatuò se je tud Špetru ustanovil poseben komitat za zbiranje pomoči. Naši ljudje, kot tud komunska administracija, so se po svojih močeh šobit odzvali apelu, ki ga je razglasu komitat.
PES GA JE UGRIZNIL
Evgen Snidarčič, star 67 ljet in doma iz Čedada, se je približal psu, ki se je klatu po čedadskih kontradah in ga je teu pobožati, a ta ni maral njegovega parjate-lja in ga je močno ugriznil v desno nogo. Mož je muoru iti v špital, kjer so mu dali inekcijo in bo ozdravu, če ne nastopijo komplikacije, v 10 dneh.
5peter ob Nadiži. Pohvaliti moramo inciativo provincialne «giunte», da se ustanovi posebni rotacijski fond za podpiranje za-družnih-socialnih hlevov v Furlaniji. Razni enti in institucije bi prispevale za to potreben denar. Pri nas imamo zaenkrat samo eno zadružno (sociale) štalo. Potrebnih bi jih bilo več. Upajmo, da bomo po rotaciji tudi mi enkrat prišli na vrsto.
Provincialni odbor je dal podporo tudi deputaciji za domačo zgodovino (Deputazione di storia e Patria) za objavo diplomatskih aktov oglejskih patriarhatov ter za objavo statutov in kronik.
Sv. Lenart Slovenov
Potrebno bi bilo, da bi ta «deputazione» objavljala tudi naše diplomatske akte s patriarhatom in beneško republiko, kar so že precej pisali Carlo Podrecca in Simon Rutar ter še drugi. Zdaj pa bi bilo dobro, da izide ves ta zgodovinski material o odnosih Slovencev z raznimi oblastmi, ki so delovale v preteklih stoletjih na sedanjem ozemlju Furlanije.
PREBIVALSTVO V ŠPETRU
Iz anagrafskega oficiha je razvidno, da se je numer ljudi našega komuna v septembru zmanjšalo za 2 enoti. Dne 30. septembra je štel naš komun 2687 ljudi, od tjeh je 1349 mož in 1338 žena. Istega mjesca sta se poročila dva para, umrli sta dve osebi in tud rodila sta se dva.
NOV KANTIR DJELA V MEČANI
Ministrstvo za djelo bo postavilo še en kantir djela, da bo naprej nardil cjesto, ki povezuje našo vas z dolino. Z djeli bojo začel že ta mjesac.
NOV MOSTIČEK
PREKO ARBEČA
Administracija komuna špeter se je sporazumela z oblastmi, da bojo obnovil mostiček, ki vodi čez Arbeč par Čemurju. Tega mostička se bojo posluževali predusem ljudje iz Ažle in oni iz šentlenarškega komuna,
Špeter ob Nadiži. 36 padlih i-talijanskih vojakov se je vrnilo v Furlanijo iz vojaških pokopališč v Jugoslaviji. Jugoslovanske oblasti so poskrbele, da so se ostanki vojakov izkopali in prepeljali v našo provinco. Med njimi je eden iz špetra in sicer Arnaldo Zorzin. Ta je pravzaprav padel v Albaniji v Peškopeji, ob albansko-jugoslovanski meji. Za večino naših, ki so padli v zadnji svetovni vojni pa se ne ve, kje ležijo njihovi kosti, ker so bili v diviziji «Iulia». ki je izgubila večino svojih vojakov pri umiku od Volge, od Stalingrada v strašnih snežnih viharjih.
UŠAFAL SO MRTVEGA
V gozdu med Kozico in Sv. Lenartu so ušafal mrtvega moža, ki so ga kaj hitro spoznal za domačina 83 ljetnega Evgena Hvalica. Mjedih, ki je paršii šobit na licu mjesta, je konstatiral, da je ranjkega zadela srčna paraliza in to še pred dvemi tjedni.
Starček je bil na obisku žlahte v Kozici in se je na vsako vižo teu vrniti damii še isti vičer, če-glih je močno liu dež. Smrt ga je doletjela v gozdu na njekšni bližnjici, ki vodi pruot duomu.
UMRLA V CVETU MLADOSTI
Zavoj opeklin druge in tretje stopnje, je po dveh mjescih tar-pljenja umrla v čedadskem špitalu, kamor e bla šobit prepeljana, 17 ljetna Silvana Crassovaz iz Kovačeviče.
Čeča si je čistila obljeko z njek-šnim vnetljivim čistilnim sredstvom in se kmalu za tjem približala šparhertu iz katjerega je švigal plamen. Obljeka se je šobit užgala in čeča je vse naenkrat postala živa bakla. Kot smo po-vjedali, nobedna pomuoč ni pomagala, čeglih so se mjedihi zlo trudili, da bi jo ohranili par žive-nju.
S SKUPNIMI MOČMI BOJO VEČ DOBIL
Kmetje šentlenarškega komuna so le zastopil, da se kor spravit skupaj, zaki samo s skupnimi močmi bojo mogli kaj dobiti. Venčpart jih je stopila v konzorcij, potom katjerega bojo bonificirali njive in napravili bojo
tud še nekaj novih puojskih poti Za predsednika konzorcija je bil imenovan Ermenegild Rukli. Tro staio se. da bojo stopil v konzor-Hi še ostali kmetje in da jih bo jo posnemali tud drugi komun
Tip a na
SKLEPI KOMUNSKEGA KONSILJA
Komunski konsèj, tikeremu je predsedoval šindik Vitorio Noac-co anu bla prisotna odbornika Fortunato Tomasino anu Luigi Sed.ola, je počastil spomin tragično preminulih ljudi Vajonta anu odper nabiralno akcijo za preživele katastrofi. Nato je par-šlo na vrsto imenovanje gradbene komisije (comissione edilizia) za dobo štirih ljet anu dveh ra-prezentantov komuna v ostetrič-ni konzorciji Neme-Tipana. Imenovana sta bla odbornika Tomasino anu Sedola.
Enako je bla sprejeta pericija varjante za elementarno škuole v Platiščih. Pouàrh tega so enoglasno sprejeli sklep, de bojo razširili anu popravili cjesto, ki vodi v Brezje. Kar to par riguarda dolgov bilance, je komun sklenil vzeti 8 milijonov lir posojila, s katerim se bojo mogli kriti tu di izredni stroški.
NOV PERIT V TIPANI. V vasi smo vsi z veseljem sprejeli no-
tičijo, da je vaščan Franko Vaz zaz z odličnim uspehom dosegel diplomo elektrotehničnega peri ta. Kdor je mogel mu je čestital osebno.
IZ KOBARIŠKEGA
SKUPNA GROBNICA NA GRIČU SV. ANTONIA PRI KOBARIDU
Med prvo svetovno vojno je padlo veliko vojakov na Soški fronti. Tudi v Zgornjem Posočju so se iz dneva v dan množila vojaška pokopališča. Civilno prebivalstvo iz teh krajev so izselili v notranjost Italije. Padli vojaki so nad dve leti počivali v grobovih ob Soči, daleč od svojih dragih, ki v mnogih primerih niso niti vedeli kje počivajo njihovi padli svojci.
Po vihri prve svetovne vojne je italijanska vlada zbrala posmrtne ostanke padlih vojakov med Volčami in Bovcem ter jih združila v skupni grobnici na gričku Sv. Antona pri Kobaridu. Med temi padlimi je okrog 2500 neznanih vojakov (Militi ignoti), ki terjajo strpnost in sožitje med narodi. Kljub tem žrtvam je prišlo v drugi svetovni vojni še do strahot-nejšega krvoprelitja, ki ga je pov-zrožil nacizem in fašizem, človek, ki imaš razum in srce — quo vadiš? Grobnico v Kobaridu so letos popravili zaradi okrav, ki so nastale po tolikem času. Sredstva za popravila je dala italijanska vlada.
OBNOVLJENA ŽE DVA MOSTA NA CESTI VRSNO-KRN
Po obsežnih pripravah so dela pri obnovi ceste in porušenih mostov, ki jih je odnesla voda ob neurju v začetku septembra na cesti Vrsno-Krn, v polnem teku. Izvaja jih tolminski komu-
nalni zavod. Stala pa bodo blizu 8 milijonov dinarjev.
Doslej so že obnovili dva mosta, preostajajo jim še trie. Pri ponovni upostavitvi cestne zveze med Krnom in Vršnim sodelujejo s prostovoljnim delom in materialom tudi prizadeti prebivalci.
čana in vseljiva že prihodnjega leta.
POGON NA DIVJE PRAŠIČE NA BREGINJSKEM
Lovska družina Kobarid je organizirala v nedeljo lov na divje prašiče na razsežnem področju
zapadno od Breginja proti državni meji. Lova se je udeležile okoli 25 lovcev iz kobariške družine ter iz družin na Livku in Drežnici. V gosteh pa so imeli tudi nekaj lovcev in Čedada in Gorice.
Sreča lovcem ni bila ravno naklonjena. Območje, na katererfl so lovili, je namreč precej zaraščeno in listje, ki še ni odpadle z dreves, je znatno zmanjševale preglednost. Kljub temu so ustrelili okoli 100 kg težkega divjega prašiča, dve srni in lisico.
Ocenjujejo, da se zadržuje na omenjenem območju kakih 1° do 15 divjih prašičev, ki delaj0 precejšnjo škodo breginjskitf kmetom.
TRŽAŠKO GLEDALIŠČE OBISKALO TOLMIN
V ponedeljek je gostovalo * Tolminu Tržaško gledališče 5 Shakespearovim Othellom. G°' stovanje je bilo prijetno kulturno doživetje za ljubitelje gledal1' ške umetnosti v Tolminu in ok°' lici.