Št. 23. V Gorici, v petek dne 18. marca 1904. Letnik VI. Izliaja vs.i toiM'k insofootoob 11. in i pn-dpoldne y.;i mcsto tcr öl, H. uri pop. za dt'Xi'lo. Ako padt; n;i ta dmva pnunik i/.idp d.'in prej ob (i. /.vi'cer. Stain* po poSli preji'iiiaii ali v Gorici na dom po^iljan t't'loletno 8 \, poll<>lno i Kin 6.'trtlPtiio 2 K. Frodaja s<; v Gorici v to- bakarnan Schwarz, v Solskih ulicali, Jell ersitz v Nunskili ulicah in Lo- ban na Verdijpvpm tpkališču po 8 vin. GORICA (Večerno i/danje. llrednistvo in upravuiätvo se nahajata v «N a r o d n i t i a k ar a i», ulica Vettuiini h. it. 9. Dopise je nasloviti na uredniStvo, oglas(? in naročninu pa na upravniätvo »ÜoricP€, (Jglasi sc raöunijo po petit- vrstah in sicor ako s«' tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-kral po 1U vin., 3-krat po 8 vin. Ako se vpčkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. J. Marušič). Našeljudsko šolstvo. HI. Od italijanske strani se ugovarja proti vpeljavi deželnega šolskoga zaloga tudi z razJogom, da je razina naäega Ijud- skega äolstva z ozirom na kakovost in ätevilo šol nižja nego ona italijanskegu čea, v slovenskem delu naäe dežele bi potem sole rastle kot gobe po dežju; a ta bojazen ni utnneljena v realnih od- nošajih in :ej ni opravičena. Deželni äolski svet izdaja loto za letom poročilo o naäem ljudskem äohtvu, ki d J '. jasen vpogled v vse äolske za- deve in je v marsikaterem oziru zani- mivo in poučJjivo. Iz tega poročila je posneti, da je bilo 1. 1«03 v deželi 39.139 otrok, kateri bi moiaii äolo obiskovati, dočim je bilo prejšno leto 39.520 takih otrok, torej se je v obče ätevilo zmanjäalo za 381, kar je zelo obžalovanja vredno in kaže, da gre dežela rakovo pot glodö števila pre- bivalstva. Ti izpadki se kažejo na Tol- minskem in v goriški okolici, dočim je število za Solo vgodnih otrok poskočilo na SežaSčini za 114, t Furlaniji za 21 in v mestu za 121. Od teh otrok je pa istinito obisko- valo šolo le 35.801. Nekateri so obisko- vali viäje obrtne in srednje Sole, drugi niao mogH hoditi v solo radi velikih te- lesnih ali duänih hib, tretji pa niso bili äe v to avrho dovolj razviti; le 75? -jrp,- vib, za šolo godnih otrok je Oßtalo isti- nito brez pouka. Od teh pripada tolmin- skema okraja 374, goriški okolici 94, sežanskemu okraju 0, Furlaniji 226 in Gorici 68. Če iäöemo v tem merilo za napre- dek, omiko in probujo naroda, moramo priznati, da koraka sežanski okraj na čelu prosvete. Kraševci so pač v tem ozira lahko ponosni. Krivo bi pa sodil oni, kateri bi trdil, da je v naäih gorah manjše navduäenje za napredek, omiko in prosveto, ker je tana največje ätevilo otrok, ki so brez javnega pouka. Kdor hoče biti pravičen ter tako soditi, mora poznati tadi kra- jevne razmere, katere često naravnost onemogočijo otrokom obiskovanje solo. In take razmere so ravno na Tolminskem, in le te so krive, da je tarn največje ste- vilo otrok brez javnega pouka. Ako je krmtič kje tam zad za Krnom in ima dve do tri are hoda do bliinje Sole in to po slabih stezah, je pač nemogoče zahtevati od njega, da bi poäiljal svojo deco v äolo. Tu ne zadene krivda niti ljudstvo niti dotično äolsko oblastvo, če ni vse tako kakor bi bilo želeti; vse to zakrivljajo le krajevne razmere. Težje opravičiti je padejstvo, da je v gradiščanskem äolskem okraju 220 otrok brez äolanja, ko je vendar vsemu svetn znano, da niso tozadevne razmere malo- kje tako ugodne kakor v Furlaniji. Tudi za goriäko mesto ni častno, da je 68 otrok brez pouka, kjer so razmere in prilike za obiBkovanje šol äe ngodnejäe nego v gradiačanskem političnem okraju. Oziraje se torej na te podatke, ni mogoče trditi, da bi vpeljava deželnega äolskega zaloga kar naenkrat pomnožila število slov. Ijudskih šol. To število raste sicer vedno in bode rastlo, ker se množi prebivalstvo; a to velja isto tako in äe v višji meri za Italijane kakor za Slovence. Tudi ugovor, da so naäe Ijudske Sole manj veljavno nego italijanske, ker imamo večinoma le poludnevni pouk, ni utemeljen in nima pomenR t, ozirom na uvedenje äolflkoga zaloga. Res je sicer, da imamo v naši gro- fovini 249 Ijudskih šol s 462 razredi, in sicer 73 s celodnevnim, 159 s poludnev- nim in 17 tozadevno meäanim poukom; res je, da imamo Slovenci 18 äol za silo in 24 takozvanih potovalnih ali ekskurend- nih šol, dočim imajo Italijani le 11 äol zadnje vrste; resje tudi, da imamo ravno mi Slovenci le 14 šol z celodnevnim, a 147 s poludnevnim in 17 z nv^i.nim poukom; nasprotno imajo Italijani 00 šol s celodnevnira in le 11 sot s poludnev- nim poukom; — vse to je res, a tudi to se ne prodrugači, če sprejme dežela skrb za vzdrževanje ljudskega äolstva na-se, ker se vse to radi naäih krajevnih raz- mer in gospodarskih odnoäajev prediu- gačiti ne da. Ako bi sploh imel sprejem äolskega zaloga od strani dežele kakäen upliv na podraženje naäega äolstva, bi bila nevar- nost na italijanski strani večja nego na slovenski, in sicer to radi razlike uöite- Ijskega osebja. V Furlaniji imajo le 05 učiteljev in 75 učiteljic in v goriškem mestu le 14 učiteljev in 20 učiteljic; to- raj oba okraja skupaj 79 učiteljev in 101 učiteljico; pri nas pa imamo v vseh treh šolskih okrajih 168 učiteljev in le 72 uči- teljic. Ker so učiteljice v obče slabeje plačane nego učiteljf, je lahko umevno, da bi se stroäki v Furlaniji izdatno pom- nožili, ako bi se nadomeslile učiteljice z učitelji, kar se bode v nekaterih krajih moralo zgoditi, ko hitro bodo prirnerni kandidatje na razpolago. Sicer pa bi si priskrbel lahko de- Želni zbor v tem slučaju večji npliv na Ijudsko äolstvo, kakor se je to zgodilo v Istri, in potem bi bila izključena vsaka zloraba deželnega äolskega zaloga na to stran. Solske razmere v deželi naj osta- nejo take, kakoräne so, in le tam, kjer je to vsestransko opravičeno, naj ae z dovoljenjem dež. odbora predrugačijo. IAa nuiviTza ii jipslovans^o dijaštvo. Pod tem naslovom je prioböila „Edi- nost44 od dne 15. t. m. ölanek, katerega mi doslovno ponatisnemo in kateremu nimamo nič dodati: Z Dunaja nam prihajajo čudni gla- sovi o nekem zbližanju slovanskih in la- äkih dijakov, o skupnih posvetovanjih in navdušenih aprejemih, na katerih — ako smemo verovati listu „Piccolo", — so baje slovanski dijaki zapeli na cast laäkih tovariäev himno druätva „Lega nazionale", to je onega druätva, katero nima druzega namena, nego da nam že v najneznejäi mladosti odtujuje naäe otroke in katero v ta namen ustanovlja povsodi mej slo- venskim in hrvaäkim prebivalstvom na Primorskem käke raznarodovalne äole in otroäke vrtce. Te vesti so tako čudne, da jih sko- raJ ne moremo smatrati resničnimi. Mi umejemo težavni položaj naäih dijakov na Dunaju, kjer so na nemäkem vseučiliačn, mej nemäkim dijaätvom in prebivalstvom vspostavljeni mnogokrat surovim napadom in to samo radi svojo narodnosti; umejemo tudi, da jim je v takem položaju dobro doäel vsak zavez- nik, kakor smatramo tudi na sploh ko- ristnim, da se v danem momenta sklepa kompromis s političnim nasprotnikom t svrho, da se doseže kak viäji cilj. Saj srao ravno mi veökrat apelirali na svoje so- deielane laäke narodnosti, naj dobro raz- miäljajo o vpraäanju, ali jim ni namera- vani nemäki most do Adrije nevarnejši nego naäe težnje po narodni in jezikovni jednakopravnosti! Mi torej gotovo nismo nasprotni kompromisom in izlasli ne kompromisom z Italijani. — No, tako sporazumljenje mora biti res kompromis, to je, vsaku slranka mora nekaj popustiti, oziroma nekaj dati, ne da bi se pri tem morala odreči svojim načelom. A sedaj oglejmo si malko, kdo bo imel koristi od nenavadnega vseučiliač- nega gibanja na Dunaju! Do sedaj so bili Lahi, kakor skoraj v vsakem političnem vpraäanju, tudi s svojo zahtevo po laäki univerzi popol- noma osamljeni. Nemci bo sploh nasprotni vgaki nenemäki äoli, Jugoslovani pa niso mogli podpirati želje Lahov, tistih Lahov, ki jim v Gorici, v Trstu in v Istri nočejo dovoliti niti najrevnejäe Ijudske äole za tisoče in lisoče ukaželjnih otrok, tistih Lahov, ki v istrskem deželnem äolskem svetu delajo vsakikrat največe težave osnovanju kake revne slovenske äole, akoravno je že uradno konätatirano, da bi se moralo v Istri vsaj 120 slovenskih ozir. hrvatskih ljudskih äol ustanoviti, ako bi se hotelo pokriti vsaj najnujnejo po- trebo. — Čisto naravno je bilo torej, da so poklicani zastopniki slovenskega in hrvat- skega naroda na Primorskem v svoji znani apomenici na dr. Koerberja precizirali svoje staliäce v zmislu, da bi mogli Hr- vatje in Slovenci privoliti v liatanovljenje univerze v Trstu le pod pogojem, da bi bila ista utrakvistiöna, to je: laäka in slovensko-hrvatska. Malo dni za tem se je doznalo, da se je vlada odloöila za laäko juridično fakulteto v — Roveretu. Lahi so zagnali krik. No, ^vaa njihova agitacija ne bi jim niö koriatila, ako ostanejo, kakor do se- daj — osamljeni! Ravno v tem trenotku pa so jim priakočili na pomoč dijaki tiste narod- nosti, ki je bila in je od Lahov veliko liuje in kruteje zatirana, nego je sploh bila kedaj zatirana laäka narodnoat od Nemcev! Lahi, ki v vaej Avstriji ne bi naäli podpore za svojo laäko univerzo v Tratu, se bodo sedaj lahko sklicevali na same Jugoslovane, ki jih pozdravljajo s himno druätva „Lega nazionale" 1 ! Kako korist pa bodo imeli Jugoslo- vani od tega ? Aii jim dovolijo morda Lahi kake äole (saj je v Trstu in Gorici 1© od Lahov odvisno, da dobijo Slovenci Ijud8ke äole, ker ima te äole vstanovljati in vzdrževati edino le v laäkih rokah na- hajajoča se občina tržaaka, oziroma go- riäka!) ? Ali so morda Lahi v to privolili, da bodi vseučiliače v Trstu dvojezično ? O tem se niti ne govori! Vae, kar se menda priöakuje od podpore Lahov, je to, da se bodo smela na dunajskein vseučiliaču tudi za naprej naznanila raz- ličnih slovanskih dijaäkih draätev objav- Ijati v enem ali drugem slovanskem je- ziku ! — Ali je ta pravica res toliko vredna, da se radi nje ponuja Lahom tako izdatno pomoč za njihovo agitacijo za laäko vse- učiliače v Trstu? Naj se nam ne govori, da so one puolične demonstracije premalenkostne, da nimajo vpliva na vlado. Ravno v vpra- äanju laäke uuiverze so poulične demo- stracije v Inomostu provzročile, da se je začela vlada intinzivneje baviti a tem vpraäanjem in je isto vsaj kolikor toliko vgodno reäila za Lahe. Mi nismo proli kompromisu, to po- navljamo; no, na podlagi tega kompro- misa moramo doseči vsaj toliko, da bode naä narod na Primorskem mogel vaaj kulturelno živeti in ne životariti po krivdi Lahov, kakor kaki Hotentoti brez äole in brez pouka. Dalmatinski Hrvatje so Laliom za ceno sporazumljenja ponudili laäke äole, primorski Italijani pa so v istrskem de- želnem zboru za ceno sporazumljenja od nas zahtevali narodni — samomor. Nasproti takim dejstvom je menda vendar potrebno, da za hipne malenkostne vspehe ne izpostavljamo največi nevar- nosti vea naä narodni obstanek na Pri- morskem. Saj o tem menda ni dvoma, da bi bila samo laäka univerza v Trstu začetek popolnega poitalijančevanja na- äega uradniätva, a tem naäe inteligencije in naposled vsega naäega naroda v teh krajih. Do takih posledic pa ne sme priti. Primorje je prevažen del naäe jugoslo- vanske domovine, da bi sami pomagali kopati grob svoji narodnosti! Trst pa je naäe okno v svet, katerega si ne smemo pustiti zapreti, ako hočemo kakor narod ž i v e t i in ne le životariti, hirati in na- posled poginiti! Ne dajajmo se torej za- vajati od hipnega navduäenja, ampak po- kažimo vselej, da amo zreli politiki in trezni raöunarji. Dopisi. Iz gorlške okollce. — (Konec.) Temu v o d i 1 u zveat ti izročam Že kar danes kratek odgovor na tvoj naj- novejäi dopis, v katerem mi niai vedel na celo kopico mojih zadnjih dopisov drugega stvamega odgovoriti, nego ma- lenkoat, da denarna podpora „Narodne tiakarne" za „Šol. Dom" gre prav za prav iz žepa dr. Gregorčiča. Intereaantno bi bilo zvedeti, kje si ti to sliäal. Ali veä, prijatelj, da bi jar priaegel na ta-le kratek odgovor: Nikjer! Ti si se to kar iz cela izmislil. Saj ni bilo prvič. To je pač oni neasahljivi vir, iz katerega si že sto in atokrat zajemal, ko ae niai mogel drugače iz zagate reSiti. Tvoja veat Be takemu rokovnjaätvu prav niö ne upira; je Že preveö otopela. Drugi tvoji lahkoverni čitalci — no, tudi teh je hvala Bogu že jako malo! — taki- le tvoji zvi- jačici, ki je podobna laži kot jajce jajcu, kar povprek verujejo, jaz pa si rad ogle- dam vsako tvojo trditev bolj od bliže. In tako storim tudi sedaj. Izkazi o denarnih prispevkih „Nar. tiskarne" za „Šol. Dom" ne odgovarjajo torej resnici, kakor ti trdiä. Če se to res godi, potem se mora namenoma go- diti. Potem bi bilo to nekaka taktična zvijača, ki ima kaj veljave le, dokler ostane prikrita onim, zarad katerih se je uve- Ijavila. Kako je torej mogoče, da bi bil ravno ti jedini intereairanec in nasprotnik to zvedel! Znanje o taki manipulaciji z denarjem je omejeno pač le na pičlo äte- vilo oaeb; v tem slučajn le na konaorcij „Nar. tiskarne" in dr. Gregorčiča, ki je tudi clan konsorcija. To so torej možje, katerih prepričanje o pogubnosti tvoje „politike" atoji trdno kakor skala. To niso kaki mlačneži, omahljivci! In ti možje naj bi hodili trobit med svet take-le na vse zadnje malenkostne zadevice svoje ožje družbe! Pojdi no in ne bodi äalobarda! — Da si pa v svoji veliki suäi na atvar» nih odgovorih proti tem dopisom pograbil tndi po toj malenkosti, kaže, da so te hudo zadeli moji dokazi, da si utikal in utikaä dobičke od svoje tiskarne v svoj žep, če tudi si jih „svečano" in „z možko besedo" obljubil narodu. Peče te, da „Na- rodna tiskarna" dela to po svojih moöeh brez „svečanih" obljab in brez „možke besede". Še nekaj ti imam na to stran reči. Človeške zadeve so večkrat tako zaple- tene in zamotane, da si človek po eni strani pomaga, po drugi pa kvari. Tako, prijatelj, se gods tebi s prispevki „Nar. tiskarne" za „Šol. Dom". Z odrekanjem teh prispevkov si hotel avoji tiskarni po- magati, ob enem si pa moral dr. Gregor- čiča prav lepo pohvaliti. Ti si pokazal svojim čitateljem dr. Gregorčiča kot pra- vega rodoljuba, kateri podpira narodno stvar tudi na skritem, kateri ni tak „na- rodni" farizej kakor ti, ki 9e vedno bahaš z „delom za narod" in pri tem skrbis" le za svoj — ž e p. Dr. Gregorčič se seveda za tvojo pohvaio niti ne zmeni, meni je pa jako dobro doäla, ker kaže konf'uznoat tvojega peresa. S tem je tvoj najnovejäi dopis od- pravljen. Na to, kar piäeä o namiäljenem dopisniku, kako in kod da nosi svoje ro- kopise, öe jih sploh noai, v „Nar. tiskarno", ne morem seveda j a z odgovarjati. Toliko parneten bo pa ie, da si izbira poti, do katerih tvoje vohnnstvo ne more, ko mu takih poti ne primanjkuje. In tako kakor jaz, sodijo, menim, tudi drugi misleči lju- dje, ki ao tvoj dopis čitali. Interesantna je pa tvoja izpoved, ker kaže, kar se ti •e sicer že večkrat dokazalo, da fitoji ,Narodna tiskarna" pod tvojim policijskim nadzorstvom. Dober tek k takemu že- lodcu! — Kar se tiče teh dopisov, pa te že moram zagotoviti, da jih nosijo goriäki pismonoäe v „Narodno tiskarno". Za to izjavo, upam, mi bodeš hvaležen; ž njo sem ti odprl novo pot, da zveS enkrat moje popolno ime, po katerem tako hre" peniš. Tisoč kronic „Sol. Domu" nisi hotej izplačati, 25 palic si nisi hotel dati na- gten, poskusi torej enkrat z agresivnim vohunstvom. Svetujem ti, da si določiš p e t e k za inšpekcijski dan svojega vo- hunstva zastran teh dopisov. Ob petkih namreč romajo ti dopisi z goriške pošte v „Nar. tiskarno" Postavi se pred uho- dom v .Nar. tiskarno" in čakaj! Ko pride pipmoijw. iztrgaj ma pisma iz rok in teci! Saj pravijo, da imaä dobre noge, da te pred.leti celo goriäki „kkini" niso mogli doteči. In če te tudi vjamejo, obe- sijo te zarad tega še ne, saj se lehko s tem mojim nasvetom izkažeš, da si na- pravil lov le na te dopise, ne pa na de- Darna pisma. Ubogaj in stori tako! — Nadaljevanje „o žepu" prihodnjiČ» če ne vtakneä zopet kaj vmes. A. K. Iz Riheinberga. — V Rihembergu bo se v nedeljo večer apopadli domači in italijanski delavci. Priälo je tako daleč", da so potegnili vročekrvni in še precej vinjeni Italijani nože in tudi samokrese iz svojih žepov. Ko so domačini videli, s kom da imajo opraviti, so se lepo umaknili. Razjarjeni vročekrvneži pa so še nadalje divjali po vasi ter vpili, kleli in s samokresi streljali. Prebivalstvo je bilo vse prestraäeno. Nihče se ni upal prikazati na cesto v strähn, da ga kaka kroglja ne zadene. Z nožem ranjenih je — tako vsaj se govori — več do- mačinov ; od krogle zadet v nogo je Jožef Arčon. K sreči, da so se äe o pravem času umaknili in da je bila äe precej temna noč. V ponedeljek zjutraj so orožniki odpeljali pet takih vroče- krvnežov v Ajdoväcino, da si tamkaj ohladijo vročo kri. V sredo je bila na licu mesta sodnijaka komisija. Kaj je bilo pravzaprav vzrok tega spopada, ni Se znano. Na sploh vlada med domačimi delavci in Italijani še precejšnjna na- petost, — Lokve, 16. marca 1004. — Gospod nrednik! V št. 22. imate članek „Naše u- d r u f. n i ä t v o" ; ta članek ima namen vzbuditi naäim ljudem veselje do organzacije po zadrugah. Vse prav in dobro ; toda Vi p i Š e t e, n a g a n j a t e, zidate — drugi pa briäejo, o d- ganjajo, podirajo.... Poglejte, tudi pri nas ustanavljamo — ne sicer zadrugo — pač pa „Pod- porno del. druätvo", ki ima namen skr- beti zagmotnoin duäevno pod- poro svojim udom. Pa pride človek, ka- teri je v naäo občino prinesel lačen trebuh, a ga je zdaj dobro „nabasal" — in kaj naredi? Komaj je zaznal, da se poraja tu potrebno druätvo, ga je speklo to do dna srca, pa hajdi: bumf po druätvu, doli ž njim! Vzel je cepec in začel mlatiti naäe äe ne uatanovljeno društvo po „Soöi" in „Primorcu". Kaj pravite, kakäno delo je to? Ali ni — budičevo? Toda dotični človek nam sicer na- gaja, delo zadržuje, ätevilo druätvenikov zmanjäuje, druätvo pobija — kakor Ja- ponci Ruse — a uničil ga ne bo: vemo namreč, da je druätvo koristno, in ne zapustimo započetnega dela. Naprej, dokler ne zagledamo prvih sadov našega druätva ..... G. urednik! Vi in VaSi tovariši po- gumno naprej — mi za Van:: naä kmet in delavec mora biti prost od izvestnih torpedov, ki imajo sicer ime naprednjakov, a «n razdirajoči nazadnjaki. Sklenem, kakor ate zaključili Vi : „Ssamopomočjo se moramo otresti nepotrebnih dobičkarjev in pomagati si povsod, kjer m o- remo, in tako vedno bolj ute- meljiti naä gospodarski po- ložaju. Na svidenje! Karopa tkin. Politiöni preglecL Notrtnjl polltlčen položaj. Kakor poročajo listi, se vräe zadnje dni zopet nekaka pogajanja s Čehi. Za posredovalce med vlado in med Čehi postavili so se baje Poljaki. Namen teh pogajanj obstoji baje v tem, da bi se Čehi za zdaj zadovoljili z notranjim čeSkim jezikom. Vpraäanje zaradi nsta- novitve drugega ceäkega vseučiliača pa naj bi za zdaj opastili. Čehi se niao v tem pogledu še izrekli. Tadi glede po- gajanj med čehi in Italijani in glede skup- nega taktičnega postopanja krožijo razne vesti. Najbrže pa ne pride do takega 8porazumljenja, ker zahtevajo baje Ita- lijani od Čehov, da bi se tudi oni zavzeli za ustanovitev italijanske univerze v Trstu Takih obvez pa Cehi ne morejo in ne bi tudi sineli prevzeti in sicer iz ozira do južnih Slovanov ne. Rekli srno zadnjič, da bi Nemci na vsak način radi onemogoöili d^äko obstrukcijo, nikakor pa ne veake obstrukcije, torej tudi nemške. Da smo prav irneli, ko smo to trdili, do- knzal je neki člunek v dunajski „N. Kr. Presse", katerega je obelodanila te dni. V tem članku izjavlja ta laži-liboralni list naravnost in brez ovinkov, da bi Nomci nikakor ne mogli glasovati za spremembo dižavnozborskega opravilnika v torn zmislu, da bi bila potem izključeua možnost vsake obstrukcije, češ, da bi se potem kmalu znaäla skupaj zopet slara doßnica. Iz tega je razvidno, da ni Nemoem prav nič na tem ležeče, da bi zavladalo v naäem parlamentu zopet normalno in pozitivno delovanje, marvel da jim jo jedino le njih nadvladje nad vsenai nenem- Škimi narodi v Avstriji pri srcu, in da pri tem razpade celo naša država. Državni zbor. Položaj v državnem zboru je ne- spremenjen. Zbornica poslancev ima vsHki dan seje, ki se izpolnijo s čitanjem interpelacij, nujnih predlogov ter s po- imenskimi glasovanji, med kalerirni je dobro preskrbljeno za hrupne prizore. V sredo so stavili ilalijanski poslanci interpelacijo, v kateri zahtevajo, naj se juridična akademija italijanska ustanovi v Tratu, a ne v Roveretu. Čehi so in- terpelirali vlado zaradi izgredov, katere so izvräili Nemci v torek proti svetovno- znanemu umetniku na goslih Jan Kube- iiku v Lincu. V četertek je odgovarjal min. pred. dr. Körber na int9rpelacijo posl. Rybe glede nemäkega napadtt na češki „Narodni dom!-, ki se nahaja v XV. dunajskem okraju. Min. prod, ja rekel, da tak napad od strani Nemcev se ni pripravljal ne pred zborovanjem v ,.Narodnem domu" niti po zborovanju. Izgredi da so naslali nekako slusiajno, ker je naletela neka čeaka družba, ki se je vračala iz „Na rodnega doma" na neko nemško družbo, med katerima je priälo do »popada. i^o le potem so Nemci napadli „Narodni dom", razbili tarn okna ter sneli dotični öeäki napis. Policije ni bilo blizu, ko ni slutila, da se kaj tacega zgodi. Jeden Čeh bil je težko ranjen na glavi. Dr. Körber e rekel, da se uvflde disciplinarna pre- iskava proti policijskemu nadzorniku, v kat^rega nadzorstvo spada omenjeni okr»j- Hekel je tudi, da bode vlada vse -uredila» da se taki izgredi več ne po- nove. Potem je odgovarjal dr. Körber na interpelacijo posl. Stranskega glede iz- gredov, ki so se vräili v Lincu proti Ku- beliku. Dr. Körber je rekel, da vlada ome- njene izgrede obaoja. Rekel jo dalje, da obžaluje, da se je tako velikega umetnika, kakor je Kubelik, ko je priredil koncert v dobrodelne namene, na tako grd način zasramovalo. Min. pred. je priznal, da ao bile povsem pomanjkljive varnostne po- licijske odredbe. Vlada dela vedno na to, da je zagotovljena osebna varnost držav- tjanov. Dr. Körber je rekel, da se jako motijo v svojih računih oni, ki nosijo politiko na ulico. Körber je zavračal oči- tanje. češ, da je vlada kriva na izgredih. Predlog Čehov, da bi se otvorila razprava o tem ministrovem odgovoru, bil je od- klonjen. Provzročil pa je vendar dve po- imenski glasovanji. Deželnl zborl. Listi poročajo, da pred mesecem decembrom ne bo nobenega zasedanja deželnih zborov, ako ostane pri sedanjih dispozicijah vlade. Protiavstrljske demonstraclje v Genevl. V Genovi so bile pred avstro ogr- skim konzulatom protiavstrijske demon- stracije. üijaki ao vihleli zastavo Trsta in dajali duäka svojemu sovraätvu do Avstrije. Rusko-japonska vojska. Zdaj, ko sose dovolj nalagali Ru3om sovražni angleški, nem3ki in italijanski liati o japonskih vspehih zadnjega bom- bardiranja na Port-Artur, zdaj, ko sami priznavajo, da so bila njih poročila, čea, da so Rasi zapustili Port-Artur, da je bilo v Port Arturu pobitih vse polno oseb, požganih vse polno hiä, in da so bile ruske vojno ladije, nahajajoče se v Port-Artuni, popolnorna uničene, popol- noma izmišljena, zdaj, pravimo, ko je dognano, da so bila vsa tu poročila iz- miäljena, in da je bilo bombaniiranjo, izvzemži nekaj neznatnih poškodob, po- polnoma brozvspežno in je ostnl Port- Artur slej kakor prej pretrda kost za japonske zob^, izmišljati ao si začeli omenjeni listi druge, proti Rusom naper- jene voati, kakor ono n. pr., da se Ki- tajskn tudi pripravlja na vojsko proti Ru^iji, in da ima v ta namen zbranih že 80.000 vojakov. Da bi res tako bilo, to j« namreč vroča želja ru^kih sovražni- kov. Ne da se sicer izkljuöiti, du bi rno- goče tudi Kitajska ne posku^ala .svoje aroče v nluöaju, ko bi videla, da se na- giblje vojna sreča na japonsko stran. Da so pa to ne bode zRodilo, za to bode skrbela Rasija, ki. ne bode nikakor pri- čcla kaka resno akcijo, dokler ne bode za to popolnoma pripravljena. Raski po- slanik v Parizu Nolidov je te dni rekol nekemu tVancoakemu diplomatn, da po- tp^o gotovo 3r najmanj par mosecev, predno se bode smelo povoriti o kakem resnem nastopn Rusije. Rusiji je. namreč na tem Iežeče, da so v ti voJRki, kat«r0 so Japonci tako z- vratno zapričeli, pre- lijn kolikor mogoče manj ruske krvi. Postavili bodo torej v boj proti Japon- cem toliko svojega voja§tva, da bodo, ko se pricine od njih strani rasna akcija, kar v najkraj^em času zavili vrat Japoa- cem. Zaradi toga pa bodo Rusom sovražni listi še mnogo časa polniü svoja proiala z lažniivimi in popolnoma izmiäljenimi poročili z bojišča, pravili lahkomiäljenim 8vojim čitatoljem, kako so Japonci zapo- dili v beg Rase na ti reki- Jib odgnali iz te trdnjave ter udrli v MnndŽurijo in se celo napotili po sibirski želoznici proti Petrogradu. Kakor reöeno, mrgolplo bode takih poročil, posebno po angleSkih'listih, dan na dan vse polno, tako, da «e jih bodo čitatelji naveličaii. Da bi pa taka poroöila tudi mi bilježili, za to nam ne preostaje ne <^asa pa tudi prostora v listu no. Sledili bodemo dogodkom na'Skraj- nem Vztoku ter priobčevali le take veati, katere ae nam bodo zdole verojetne, in ki bodo prihajale iz takih virov, do ka- terih imamo zaupanjo. Naši čitatelji nam bodo morali torej hlagovoljno oproatiti, ako no bodemo dajali v svojem liatu pro- atora onim vestem, o katerih bodemo na prvi mah prepričani, da so izmiäljene. ¦ * Kuropatkin se nahaja torej na potu na Daljni Vztok. Ko pride tja. naSel bodrt tarn zbranih že 300.000 ruskih bojevni- kov. Ali ruski listi piäejo, da Rusija ne prične pr^j ofenzivne vojske, dokler nima zbranih na bojižču 500.000 vojakov. * • * Neki dopisnik ruskega lista „Novi kraj" poroča, da se prevažanje ruskega vojaštva vrs^i sicer redno, ali počasi, zbog visokega snega in ledu. Zdravntveno sta- nje vojažtva je najboljäe, in med vojaki vlada veliko navduäenje. Tudi v Tokiju je vse polno snega in so tamošnje reke äe popolnoma zamrznjene. * * Dopisnik ruske brzojavne agenture poroča iz Port-Artura : Danes 16. t. m. je tukaj vse mirno. Sovražnika se nikjor ne vidi. — Veliki knez Ciril jo dospel semaj. + * Japonski zmanjkujo denar. Obrača se na razne atrani za posojila. Najprej do onih držav, katere so jo nahnjakale k vojski, narnreč do Amerik^ in do An- gleške. Ali povsod naletava na gluha a^68a. Kotikor amerijke tolika tudi au- gleško banko nimajo posebno dobrega mnenja o finančnem etanju Japonske. Japonska se bode kmalu prepričala, da si je opekla prste, ko je äla po kostanj v žerjavico za druge. Domače in razne novice. C'eiia vltrijolu, katerega naročajo vinorejci pri „Goriäki zvezi" potom po- sojiinic in zadrug, katerih člani so, bo tista, katero smo označili v razposlanem vabilu, namreč 64 K od kvintala, postav- ljenega na goriäko zelezniäko postajo. Temu se prištejejo stroški za prevažanje v za- logo, za vreče ali žaklje, v kolikor bodo potrebni, in za upr«vni prispevek zvezi, ki dela brez dobička. Ker je ta način naročevanja za naše vinorejce in zadruge äo nov, vršijo ae oglasi po nekaterih krajih nekoliko počasi. Zato pa radi podaljšamo rok za naročevanje, ker so nam blago in cene zagotovljene, da s tem marsikomu ustrežemo, do konec tega meseca. Poso- jilnice in zadruge so naproäene, naj gredo svojim članom na roko 8 poukom in pri- poročilom, ker marsikdo si sam ne zna pomagati. Vitrijol ne bo kasnil s svojim prihodom; žveplo pride najkasneje do konca aprila in bo najfinejäe vrste. Vino» rejci, požurite se in zaupajte možem, o katerih ste prepriöani, da delujejo v vaäo korist in ne za svoj žepl Imeuovanja v 8odni «trokl. — Višjega deželnega sodiača avetnik g. Karol Dejak v Trstu je imenovan predsed- nikom aodišča za trgovino in pomoratvo istotam. Viäjega deželnega aodiača svetnik g. Emil vit. Nadamlenzki imenovan je podpredaednikom deželnega sodiača v Trstn. Za svetnike viäjega deželnega so- dišča v Trstu imenovani so deželnosodni svetniki in aicer gg. Sebaatijan Ghira v Trstu, dr. Fran P i c o 1 i v Trstu in J sip ivl i 1 o v č i č v Gorici. Svetovalca n:i trž. dež. sodišču Henriku Crusizu je podeljen naslov in značaj avetovalca visj'ga deželnega aodišča. Opomniti moramo, da izgubi goriäko okrožno soilišOe z g. M i I o v č i č e in iz- vrstno delavno moč. Omenjeni gospod službuje im Goriškem že celo vrslo let in je na glasu jako sprotnega in de- Istvnega ter vestnega uradnika. Smi'tmt kosa. — V torek popo- luJne je bil v Gorici pogreb g. Ivana Korena, učitelja v Mavhinjah. Uinrl je v tukajänji bolnišnici uamiljenih bratov, stur 43 let. V Kobaridu pa je umrl te dni v 69 letu svoje dobe g. Andrej Schlu n- (1 e r, tamoänji trgovec in posestnik. Požrtvovalnost ^orlšklh Italija- uov za „Lega Nazionule". — V ne- 'l(^!jo je imela tuk. podružnica „Lega Na- zionale" svoj občni zhor. Iz blagajni- k(»vega poročila je sledilo, da je imela potlružnica v lanskem letu 13407 61 K d( hodkov, in 5.152.30 K stroäkov. Pre- ostanek znaäa toroj 8.25f> 31 K. h tega se razvidi, koliko žrtvujejo goriäki Ita- lijani v namen, da bi nas goriško Slo- vonco, t. j. naše otroke, poitalijančili ter napravili i-i njih najhujäe sovražnike slo- vpnskega naroda, prave pravcate janičarje. V ta namen nameravajo uatanoviti pri Birki zopet joden otroäki vrtec. Tarn žive skoro izključno slovenflke drnžine. In ravno za otroke teh slovenskih družin je ta novi italijanski otroäki vrtec na- menjon, da jih odtuji njih narodu. Slo- venci, to bi Vas moralo vspodbuditi k novim žrtvam za naäe domače äolsko za- vode. Dru^tvo „Šolski Dom-' trudi so na vae kriplj^, da kolikor mogoče prepreči italijanske neplemonite nakane raznaro- dovanja naäih slovenskih otrok. Da avoj namen vspeanejžo doseže, sklenilo je to druätvo, kakor smo že poročali, sezidati novo $olsko poalopje v južne.n delu na- äoga meata. Zato bode potrebovalo mnogo denara. če pa Italijatii toliko žrtvujejo zato, da bi naš živelj v goriäkem mestu uničili, tolikor večja je naäa dolžnost, da so branimo in da hoßemo ostati med ži- vimi, ter no biti podlaga tujčevi poti. Zato pa äteje naj »\ vsak goriSki Slo- venec za svojo prvo dolžnost, društvo „Šolski Dom" pri njegovih podjetjih, ki so med vsemi drugimi najbolj n a- rodna, holikor le mogoče podpirati. Iz- dajalee domovine je vsakdo, ki na koji koli način skrito^ ali očitno skuša za- virati druätvo „Solski Üomu pri nje- govih podjetjih ter mu stavi polena pod noge. Goriäkcinu ožlindrancu. — Pred tremi leti je bila naročila „Gospodarska zveza" na Kranjskem pri tukajšnji tvrdki Konjedic-Zajec 17 odstotno žlindro. Rud. Konjedic je pisal v tej zadevi „Gos- podarski zvezi" to-le pisemce: „17 od- stotne žlindre nimamo, imaino pa na prodaj 15 do 10 odstotno; sicer pa ni na Lern nič ležečo; o lern blagu tako nihče nisi ne razume in Vi jo torej lahko prodajate tudi kot 17 ali 18 odstotno blago". To jako značilno pismo objavljarno, ker se zaganja zuani koristolovee v zadnjih številkah „Soče" zopet v „Centralno po- sojilnico". „G. pos." nikakor ne namerava prodajaji 15 odstotnega blaga z a 17 odstotno, ona le skuša v smisla svojih pravil podpirati kmetski stan na Goriäkem tudi z nakupom in r e e 1 ti o prodajo kmetijskih potrebščin Kdo se bo öudil, da je „Sočin" ko- ristolovec zapisal v boju proti „C. pos" tudi to-le lopovščino : „Tem ljudem ni za drugo, nego izpuliti ljudem nekaj krön iz žepa ter jih rabili v svojo klerikalno „gospodarsko" organizacijo, ob jednem pa škodov i solidni trgovini___ ^nto proč od „Goriške zveze"! Klerikalncgt švindla je že tako dovolj" 1 Kaj ne, gospo'1 ožlindranec? Wie dor Schelm ist, so duiKt er von andern 1 Vipuvska žcleznica je zadnja na svetu. Zaslonj so vse pritožbe, da joj po- manjkuje vozov. Ob tržnih in drugih dneh sporne potovalce, kolikor more, a drugi hrtj čakajo, četudi so plačali in se jim modi do svojcev. Zanimivo bi bilo napraviti vlak vipavske železnice, ka- korSen je res, iz papirja, pa razataviti ga na Uunajo, da bi ga alavna vlada od blizu videla, ko se nisi ne briga za naäe pritožbe. Prošlo nedeljo zvečer je železniški stroj zgubil sapo v Gorici in ni mogel naprej. Južna železnica je posodila eden svojih atrojev, da se je mogel vlak cin- cati do AjdovšČine. Vipavske občine so podpisale prošnjo, naj bi vozil tretji vlak na vipavski že- leznici vsak dan in ne samo tržne dni, in to tudi iz uzroka, da se promet in teža razdeli, katere uboga maäinica, ka- tero rabijo, ne more zmagovati z dvema vožnjama. Tako imenitnega jtroja bi bilo vendar škoda, ako bi moral iti prezgouaj v zasluženi pokoj. Tretji vlak je neobhodno potreben za poštni promet in za kupčijo s sadjem, ako nani ga Bog da. Bog ve, ali aanja kedaj vlada o tem, kako bi se dala naša trgovina s sadjem povzdigniti, da bi nam donaäala več koristi, nego do zdaj. Kupčijska zbornica v Gorici se je pndružila proänji za vpeljavo vaakdanjega tretjega vlaka ler je „aročila svojemu zastopniku v državnem zelezniäkem svetu Kurnerja, naj to zadevo zagovarj». Cudne razmere na eoriäkein kolodvoru. — V sred0 vecer so se vračali štirje slov. visokošolci po vipavski železnici v Gonco. Ko so zahlevali v kolodvorski restavraciji v slovenskem je- ziku pivo, smatrali so to natakarji za prorokacijo in niso hoteli prinesti piva Razume se, da so se dotični visokošolei takoj pritožih pn g. postajenačelniku po čegar posredovanju, ki je bilo, priznati je treba, res lojalno in korektno, so vsi gostilniški uslužbenci takoj perfektno go- vorili slovensko. — Več menda ni treba da pribijemo. Sapienti sat. — Koncert Mari.je Herites. — Kon- cert, katerega je priredila v torek v Go- rici mlada češka umetnica, Marija Heri- tes, v gledaliäsini dvorani, bil ni sicer prav dobro obiskovan, ali obsiinstvo, kar ga je bilo, pripadalo je najboljäim sta- novom. Tocke programa je mlada češka umetnica izvedla izvrstno, in je semterje poalušalce kar očarala. Sploh se lahko reče, da je dosegla v moralnein oziru popolen vspeh, kar je pričalo barno plo- skanje navzočega občinstva. Pri nekate- rih točkah morala se je mlada ceäka umetnica prikazati ponovno na odru. — Občinstvo se je prepriöalo, da sodijo prav oni, ki imenujejo g.sino Herites bodočega ienskega Kubelika. Koncert Alfreda Grüulelda. — V ponedeljek dne 21. t. m. bo v tuk. Sledalifični dvorani koncert Alfreda Grün- földa, komornega virtuoza in pijaaista, s sledečim vsporedom: 1. Beethoven — sonata 1) Moll Op. 31. a) Allegro, b) Ada- gio, c) Allegreto ; 2 a) Mozart — Reinecke — Larghetto, b) Brahms Intermezzo v B Moliu üp. 117, c) Wagner— Bras- sin — Feuerzauber; 3 Schumann — Davindsbiindler Op. 6; 4. Chopin — a) Nokturna v C Mollu Op. 4-8, b) Mazurka v D Duru, c) Polonaise v Fis-Mollu Op. ! 44; b a) Griinfeld — Romanca v Fia- Duru Op. 45, b) Grünfeld — Gavotte ka- prica, c) Grieg — Papillo, d) Volkmann — Fischhof, Valček a. d. Streichserenade, e) Grünseid — Ungarische Fantasie. — Vstopnice se prodajajo v knjigarni gosp. | Wokulata in na večer pri blagajni. — Sedeži od 1 —III. vrste in stranski po 5 K, od IV.—VI. vrste po 4 K, od VII.—X. vrste po 3 K, od XI.—XII. po 2 K, sto- jišča 1 K 20 v. Semcuj Hv. Jelcrja. — Semenj sv. Jelerja je bil letos prav živahen. Prišlo je ta dan z dežele vmestomnogo ljudstva. Posebno mnogo je bilo živine na živinskem trgu. Pravili so nam, da je bila cona goveji živini jako visoka in da se je zaradi tega našlo zaiijo malo kupcev. Krompirja pa, namreč semen- skega krompirja, videli ni~ o äe rnkdar toliko v Gorici na jeden dan. Stolni trg in trg starega sv. Antona bila sta kar pronapolnjena vozov, na katerih so ljudje pripeljali krompir, tako, da je nastala tarn prav neprijetna gnječa. Gena krom- pirju pa ni bila posebno visoka. Po 7 K kvintal prodalo se ga je jako mnogo. Žcpni tatovi. — Ako se dogajajo na živinskem trgu v Gorici že mesece in mesece zaporedoma žopne tatvine in si- cer ob navadnih živinskih sejmih, ki so vsaki drugi in zadnji četrtek v me«ecu, ne da bi prišla lopovom na 3led naša policija, je popolnoma nar cvno, da praz- nujejo žepni tatovi sejem sv. Jelerja ne- koliko svecanejäe, nego navadne sejme. In to so v sredo tudi poäteno izvršili. V sredo so so izvršilo namreö tri žepne tatvine, in sicer dve na živinskem trgu in jedna na Travniku, v arediäsiu mesta. Na Travniku zrnanjalo je namreč Kata- rini Kačič iz Brestovice, v okraju ko- menskem, 23 K 30 v ; na živinskem trgu pa so žepni tatovi ukradli Petarin Luciji iz St. Lovronca pri Mu^i 40 K, Gejan Katarini iz Mirna pa 33 K. Slabo je zamenjal konja. — V sredo, na dan semnja hv. Jelerja, hotel je neki posestnik iz Muže, predno se je od- peljal s svojim konjem domov, popiti v neki krfmi na studencu kozarec vina. Ustavil je torej konja pred krömo. Konj je bil dober in zdrav. V lern pa pristopi k njemu neki človek iz Trziöa, ki je imel tudi svojega konja, katerega je ponudil onemu iz AIuäe v zameno. Pogajali so se dolgo čaaa. Konočno so se dogovorili, in oni iz Tržiča dodal je k svojemu konju še 30 K in zamena je bila gotova. Naj- prej se je odpeljal s svojim novim konjem neznanec iz Tržiča, potem je äe le vpregel posestnik iz Mužo ler se hotel odpeljati z novim konjem domov. A že pri gle- daližču se mu je konj zgrudil na tla. Vzdignili so ga po konci in sei je konj še do konca Fran Josipovega tekališča. Tam se je zopet zgrudil na tla, a zastonj je bila vsa živinozdravniška pomoč — konj je crknil. Mlada tatica. — Pri trgovki Ani Guagnin, ki ima malo trgovino na Kor- nju, bila je v službi 12-letna deklica De Golle, katere stariši prebivajo na Grčini. Te dni sta zraanjkala iz miznice v pro- dajalnici dva bankovca po 20 K. Trgovka Guagnin suinila je koj, da ji je izmaknila denar mlada dekla, in jo je zaradi tega resno prijela. Iz začetka se je dekla izgovarjala ter zvračala krivdo na neko svojo prijateljico. Koneöno pa je pri- znala tatvino ter povedala, da je skriln denar na Placuti na nekern kraju, kakor se je v resnici to tudi dokazalo. Ali skrit je bil tam le jeden bankovec od 20 K, dočim je dekletce drugega izgubilo. Po- vedalo pa je tudi, da je večkrat izmak- nilo iz miznice po 1 ali dve kroni. To pa da je storilo, ker jo je k temu na- ganjala mačeha, ki je vedno od dekletca zahtevala, da ji nosi denar domov. Po- klicana na policijo je mačeha to tajila, ter rekla, da ji je dekletce samo jeden- krat izročilo 30 novcev. Seveda je ob jednem odločno zanikala, da bi bila de- küco nagovarjala k tatvini. U take punöke se izcimi s časoma äe kaj posebnega, le äkoda, da nisi dobrega. Najdeue reči. — 15-letni usienec Miha Fajt naäel je na ulici srebrno uro ter jo oddal na policiji. Ana Bacan paje naäla žensko zlato uro z verižico, katero je istotako oddala na policiji. Oviran železniškl yromet. — V torek zvečer je na črti južne Železnice pri Miramaru počila cev trzaäkega vodo- voda ravno pod železniškim tirom, kateri je bil tako močno poškodovan, da so naorali vsled tega vlaki, namenjeni v Trst, ostati v Nabrežini, kakor istotako niso mogli vlaki iz Trsta oditi ob določeni ' jim uri. j Ulatl mrtva, uirtev ote. — Za . odličnega učonca siroto, so darovali ve- lečastiti gospodje : Duhovnik v Gorici 4 K, dobrotnik v Gorici 2 K, Klanjaček j Frančišek, kurat v Gorenji Tribuäi 4 K, Golob Jožef, kurat v Podgori 2 K, du- hovnik tolminske dekanije 10 K, du- hovnik, dr. v Gorici 4 K, Pipan v Štanjelu, v prid nesrečnim sirotam 6 K, Kovačič Alojzij, kaplan in pomožni katehet na tuk. gimnaziji 2 K, skupaj 34 K. U iiuj obilo sreče jasne D«li nebeski vsein vladar! Fr. 0 r e ä e c, c. kr. vodja. V Gorici, 17. suäca 1904. Treščllo je dno 12. t. m. na Voj- äöici na Krasu. Že od dveh popolunoči začelo je — nenavadno v tem času — bliskati in bobneti sem od Benedek. Velik strah med sosedi ; pričakovati je bilo kaj hudega. Okolo pete ure začelo je pa grozno treskati in je treäcilo kar štiri- krat zaporedoma v bližini, slednjič v nek dimnik, ga podrlo, razneslo in napravilo veliko škode v pohiätvu. Iskre letale so celo preko poatelje ležečih, pobile šipe okvirjev iz oken, a vondar nobenega ne poškodovale ! Pač pa — ubilo je v štali lepega vola ! Ob enem padala je toca, da je bilo vse pobeljeno pol ure na vse strani. Dobro, da je bila strela vodena. K sreči da je bilo vse zavarovano, toda — ža- libog — premalo. Kmetje 1 ne glejte na eno krono. Raje več, ko manj!... Fodpore za obrti. — V seji stal- nega odseka, ki se je vršila v ponede- ljek v ministerstvu za trgovino, se je dovolila podpora mizarski zadrugi v Go- rici in tvornici za rezljanje leaa v Veli- kih Munah. Vprašanje ustanovitve laške pravue i'akultete v Roveredu. — Go- vori se, da je vprašanje ustanovitve laäko pravne i'akultete v Roveredu že padlo, a radi odpora od obeh strani. Grot Terlago predlaga, naj vlada ustanovi v Inomostu samostojno laško pravno fakulteto na- mesto dosedanjih kurzov. Nasproti taki govorici je pa brzo- javka, katero je priobčil tržaški „Piccolo" v svojem večernem izdanju od sietrtka in kjer je rečeno, da je minister za nauk in bogočastje Hartl nnki deputaciji po- vedal, da vlada ntkakor ne spremeni svojega nacrta v tem poglodu. (iovorice o mobilizaciji. — Ko- niHj se od vladine strani dementirajo jedne govorice o mobilizaciji naäe ar- made, že prihajajo časopisi z drugimi na dan. Koliko je resnice na teh govo- ricah in koliko na dementiranju istih, pa<5 nikdo ne ve. Sedanji splodni politični položaj pa je tak, da občinstvo takim govoricam prav rado veruje. — Neko Čudno vest je prinesel pa te dni „Novi Srbobran". V tem listn je namreč čitati, da je v noči od 7. na 8. t. m. plulo äest laških torpedovk mimo Pulja, kar nikakor ni dovoljeno. Dalje pravi omenjeni list: Med Avstrijo in Italijo obstoji zveza, a Italija je svojo mornarico mobilizirala. Trije avstrijski vojni brodovi stoje pri- pravljeni. Iz Plzna pridejo v kratkem novi topovi. To da nekaj misliti. Govori se, da bodo rnobiliziran 11. polk (Lvov), ki ima oditi v Macedonijo, a 3. in 14. (Gradec, Inomost) bosta pripravljena, da v potrebi udarita na Italijo. Nemski izgredi na Dnnajn. —- V noči od torka na sredo so dunajski Nemci napadli na Dunaju obstoječi češki „Narodni dom" ter pobili okna na po- slopju. Kričali so kakor divji, da nočejo Gehov na Dunaju Policije ni bilo blizu. Ali ni to značilno za sedanje avstrijske razmere? Izgredi na Češkem. — Vsled praških dogodkov ponavljajo se zadnj dni po raznih meslih na Češkem demonstra- cije in izgredi. Nemci demonstrirajo proti Gehom, Cehi pa proti Nemcem. Značilno je le to, da pri nemških izgredih in de- monslracijah skoro nikdar ne pride do aretiranj, dočim so aretiranja vedno na dnevnem redu, če demonstrirajo Čehi. Tudi v Budjejevicah bile sodemonstracije proti Nemcev. Vojaštvo je bilo konsig- nirano. Istotako so demonstrirali Čehi v Brnu V Libercah pa so Nemci demon- strirali proti Cehom. Nemci „Kulturvolk" ali bar- bari?! — V torek zveöer je svetovno znani in občudovani čeaki umetnik, mladi goslar Jan Kubelik, priredil v Lincu svoj koncert. Med koncertom pa so prihruli v dvorano razdivjani Nemci, začeli so tam BtraSno razgrajati in pobili po vesi stekel in ogledal. Kubelik moral je prenehati in zapustiti koncertno dvorano. Pri ti priliki padalo je na ulici tudi kamenje. Na- mestniškega svetovalca grofa Eulenburga ranili so na očesu s kamnom. Prevrnili so celo kočijo, v kateri se je vozila ba- ronica Dörring. Potem se je divja nemška tolpa podala pred hotel, v katerem je bil nastanjen Kubelik, ter začela tam hudo razgrajati. Kubelik pa je še isti večer zapustil Line ter se podal na Dunaj. Zaradi tega dogodka interpelirali so čeaki poslanci v sredo min. predsednika. 0 Nemcih je izrekel neki nemäki pisatelj in filozol to-le sodbo: „Nemci smo v res- nici narod mislecev, smo tudi jako na- predovali, a pri vsem tem ostali smo vendar le barbari". Mi menimo, da Nemec najbolj pozna samega sebe in se torej klanjamo sodbi Nemca o Nemcih. Slov. akad. društvo „llirija" v Pragi je na svojem IV. red. obč. zboru izvolilo sledeči odbor : Predsednik : cand. arch. Presel Ivan, podpredsed.: stud. mech. Jekovec Ciril, tajnik: stud. ing. Pavlin Josip, blagajnik: stud. mech. Kukec Viljem, knjižničar: stud. mech. Bydlo Ivan. Re- vizorja : cand. iur Pavliček Julij in cand. ing. Jenčič Franc. Olomnški nadškot' dr. Kohn. — Komisija kardinalov, katera je preiskala zadevo nadškofa dr. Kohna, je spoznala, da so pritožbe duhovščine in ljudstva proti njemu opravičene. Vsled tega sklepa se je dr. Kohn odpovedal olomuäki nad- skoüji. Kot naslednika dr. Kohna se ime- nujeta prelat dr. Weinlich ali kanonik dr. Blažek. Lintuicn urcdništva. — G. dop iz Brd in drugim: Prihodnjič. Loterijske številke. 12. marca. Dunaj......56 35 16 32 21 Gradec......58 80 8 43 82 Vabilo na 7. redni obeni zbor „Hranilnice in posojilnice" registrovane zadrug« z neom. zavezo v Št. Petru pri Gorici, ki se vräi na belo nedeljo 10. aprila 1904 v pstorih „Kmetijstep inifiw11 ob 4. In pol pop. in sioer s sledeöim dnevnim redom: 1. Poroöilo načelstva ; 2. Poročilo računskega pregledovalca; 3. Potrjenje računskega sklepa za 7. upravno leto ; 4. Volitev načelstva in računskega pregledovalca in njegovega na- mestnika ; 5. Razni predlogi. Načelstvo. PosojilDica in hraniliiica v Sell (Yipavsto) vabi svoje Clane k rednemn leinen ölsti zboru, ki se bo vršil dne 27. marca 1904. v zadružnem uradu. Dnevni rest po praifil. /a^etek ob 10. uri predp. OI>BOK. Zahtevajte V svoj prid vselej pristno Kathreiiurjsvo Kneippovo sladno kavo aamo v ravujih z vurvtveno maiuko tupmka Kucippa xu z imenom K«thrciaer terse skrbuo izogibujie VMk mftuj vieduih posuemkuv. Izvrsten okus dobi kava, \ ako ji primešate | Vydrove zitne ) — kave. — i Pokusite! Poštnaokg- po- šiljka 4 K 50 h franco. \ Vydrova tovarna žitne j kave Praga VIII. Ivan Bednarik priporoöa svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini St. 3. Sacljarsko in vinarsko inlln I za J3rda v (Jorici I Prodaja naravne io prstne briske pridelke po zmernih i cen ah. " Zaloga pristnih vin: i burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih. | DESERTNA VINA. ( Sedež društva je: Gorica, ulica Barzellini št. 20. | Razglas. Radi nedelje bode letos živinski in kramarski se- nienj sv. Jožefa v Komnu v ponedeljek due 21. marea toga leta. Županstvo Komen, 12. marca 1904. J. Svara, župan. I Jakob Miklus, I I trgovec z lesom in opeko, zaloga | vsakovrstnega trdega in mehkega I koroškega in kranjskega lesa ter | ' pohištva, ' I v Pevmi, ' za Soškm mostom, p. Gorica, | I priporoča p. n. občinstvu svojo hogato zalogo, ter na novo otvor- ^ jri žclodoiiih boloznih, ublažujojo katar in ixmocok, odpravijo naduno, bolečin«' in krčc, pospcšujfijo in zboljšujojo probavo, čistijo kri in čreva. Te preženejo volike in male; plisü; lor boleöine po tcli provzroöene. 'J'udi dulnjojo izborno proti hripavosti in prcblajcnjn. Ločijo vse bolisiiii na jetrih in slezih tor „koliko" in šoipanjo v želodcu. Odpravijo vsako inrzlico in od te izvirajočc bolosti. Te kapljice so najboljšo srodstvo proti bolezni na maternici in „madronu", in zalo no bi smolo nianjkali v noboni mcščanski in kmočki hiši. Dobivajo so samo v „Mestni lekarni v Zagrebu". Naročujo so edino in točno lo pod naslovom: „Mestna lekarna", Zagreb, Markov Trg štev. 40, poleg eerkve sv. Marka. ]>onar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot en ducat (12 stoklenic) 8e no pošilja. (Jo.ua jo nasludnja- in sicor franko na vsako pošto : 1 ducat (J2 Hteklenic) K J-- h 4 ducat (48 stekleIlic) K 14-60 li I " k! " I " 11-" " 5 " <00 " } » 17> » & ,, (do „ ) „ 11 — „ |>riznalnih pisom imam na. tisoče, da jih ni niogočo vseh tukaj pona- tisniti, zato navodoin imena lo nekatorih ^ospodov, ki sob posobnim vspehom uporabljali kapljic« sv. Marka, torpopo- notna ozdravili: Iv. Barentinčič. učitolj Janko Ki^ur, kr. nadlogar; Stefan Karčič župnik; Ilija Manič, opančar; Sofija Vn- helii, Sivilja; Jožef Seljanid, kmet itd. itd Mestna lekarna Zagreb, Markov trg štev. 40, poleg cerkve 8v. Marka. ~~~ ^«^ Vstanovljena I. I860. -» Kapljice sv. Markn.