Uredništvo in upravništvo v MURSKI SOBOTI. Oglasi po tarifu.
Izhajajo vsako nedeljo.
Posamezna številka 1-25 Din.
Naročnina : za celo leto za pol leta za četrt leta . za 1 mesec
48 D 'M „ U „ 4 „
VOL1LCI!
Jutriš ia nedela, 8 t. m bo ?a naše Prekmurje važna in odločilna kak nobena dozdaj. Nej zategadel, ar iščeva tudi midva med vnogimi drugimi, Vam nejpoznanimi kandidati Vaše zaupanje, liki zategadel, ar se mate odločiti na to, ali ščete v državi mir, red, virstveno delo za ljudstvo — ljudstvo je država — enakopravnost, to je za to, ka vsakši človek v državi enake pravice in dolžnosti mr in za vse edna pravda velja ali pa ste tudi Vi za nadale štiikanje v parlamenti, virstveno pogibel ljudstva.
Na vnogih shodih sva Vam raztolmačila dozvanje prilike v državi, štere edine so zrok našim virstvenim nevolam. Odkrito sva vopovedala, ka Vi, volilci, sami v rokaj mate odločitev za novo življenje. Oznani’a sva Vam najin program, šteroga za najboljšega spoznava v interessu naše krajine in ljudstva. Po tem programi ščeva hoditi in zagvišana sva, ka te vsi najini volilci zadovoljni z najnim programom, či nama z Vašimi kroglicami moč date, ka ga moreva v parlamenti vpelati. Od Vas zavisi vse to!
Gizdava sva na tou, ka je vse ljudstvo, štero je na najine shode prišlo, najin program za pravoga spoznalo. Sama sva šla med Vas, kdakoli nama je čas dopusto, nejsva Vam pošilala kortešov; sama garancijo prekvzemeva za vse to, ka sva Vam oznanila.
Nasprotni kandidati in korkšje so skušali z lažmi, štere so o naju gučali,
Vas zmešati, Laž se naj ne dokkne! Šteri
volilec se je dao po teh lažeh zmejšati,
_ .
Što je za naj in najin program, tisti de svoj votum na naj dojdal.
Zvestoba za zvestobo.
fOurska Sobota, dne 7. februarja 1925.
TITAN IVAN	ANTON KODER
nadučitelj in posestnik.	kr. notar.
Glasujte vsi na
¥
(štrto)
ladico. To je ladica notarja Kodra in nadučitelja Titana. Volilec, šteri na to ladico glasuje, on želi sebi in naši krajini mir, red, virstveno delo in enakopravnost za celo državo.
njemi je nej pomoči! Tu sva med Vami, nikam ne odbejživa, najino dozdanje delo Vam je garancija, tudi za najino prišestno živlenje. Najin edini cil de: prinesti med naše ljudstvo zadovoljnost. S tem doseženim cilom prideva tudi midva do svoje zadovoljnosti.
Vse to dosegnoti pa moreva samo tč, če imava zaupanje ljudstva v najin program in to v takši meri, ka va od Vas izvoljena v parlamenti.
Našim zaviipnikom!
Prosimo, Vas, ka spišete vse tiste volilce, šteri do na 4. ladico
(ladica Kodra in Titana) svoj voutm dojdjali.
Što de ko vet ?
Što de kovet kaj povejš brat. Koga ti mas vu srci rad?
V	šteroga kištico, iadico,
Pustiš voutoma kruglico?
Gospod Hartner nas etak pita,
Da ga pri srci nekaj pika; Zelenje njegovo je perse tou
V	trćtjo skrinjico vsako kruglico!
Ali čakaj Hartner pri visikom
rouri,
Mi prekmurci smo nej tak nouri. Ka bi tebe volili za koveta,
Da se največkrat norčariš s kmeta
Kaj bi pa tij vu Beogradi? Do.mou te zgoni Pašič stari,
Da. da sinko idi domou Pridi nazaj da boš čedno gučo.
Či bi pa pri njem protekcio
rad meo.
Te boš njemi kaput kefati rnogau če boš njemi ponižen sluga,
Te te bode žebka puna
Nej je potrejbno ka bi te Pašič
kupo,
Volili bomo mi vsi vladno stranko Tak tisti dinar ostane državi Šteroga bi si vi gospod vžep djaii
Što de kovet zdaj že znate,
Či glij na njega vij pik mate. Naš kovet bou notar Kouder,
On je od vsej vas bole mouder.
Domačin.
— Murska Sobota. V nedeljo, dne 1. februarja je bil velik shod nacijonalnega bloka v Murski Soboti. Velika D ttrichova dvorana je bila včista puna, tak ka je moglo veliko ljudi oditi, ar so ne mesta meli. Govor je meo prvejši minister g. dr. Kukovec. Nej je šiufo, nikaj nej obečo Gučo je mirno in trezno. Volilci pa so vseeno njegovemu govoru navdušeno pritrjevali. Sprevidli so, ka je tisti sploj več vreden, ki ne kriči, ki ne šinfa, ampak rajši dela za tiste, šteri so jemi votume doj dali. Govoro je v i imeni delavcov iz Šlajera gosp. Cmerekar. Njegov govor pa so volilci z takšim navdušenjem gor vzeli, ka je mogo dostikrat pre nehati. Po celi dvorani se je čulo kričanje, „tak je, toti nam dobro pravi." Na konci shoda pa so vsi kričali, .4 ladica je naša, naš kovet bo nolaruš Koder in nadučitelj Titan". Ta shod je pokazal, ka se našemi lildstvi oči odpirajo, ka naš ) liidstvo nešče lažnjivcev, nešče bojne. Ludstvo če meti mir že na tom sveti. In vsi tisti, šteri to želenje majo, vržejo v 4. Iadico.
— Gospon Hartner 1 Vaše volilne cedule mi gor pobiramo in jih v ladico dajamo. Ali Vi v istini mislile, ka bodo Prekmurci do smrti Vaši hlapci? Vi rajši os-tante na Vaših miljenih. Naše kmečke žule piiste pri miri. Pasko mejte, ka Vas po 8. februari nede glava bolela. V Vaše ladice nanč Vaši korteši ne vržejo, ar so nej nori.
— Gospon dr. Vesnik nam pravi,vka smo mi za veliko Srbijo. Što je pa Vekši Srb, kak partaja od dr. Vesnika, ki je na prvo mesto postavila Srba. Zastonj Vi kričite v vaših novinah in ščete naše votume. Prekmurci so nej takši norci, ka ne bi znali, ka je dr. Markovič, šteroga vi ščete nam za koveta spraviti, Srb. Kak pa bo te sporazum vo-vido, če ga bodo Srbi sami delali. Piiste gospon fiškaiiš pri miru Prekmurce. Gospoda fiška-liša dr. Vesnika prosimo, ka nam v njegovih novinah pove, kakšni shod je meovBožo Markovič v Ljutomeru na Štajeri Mi znamo, ka nam gosp. fiškaiiš tega ne pove, ar so v Ljutomeru njegovega koveta volučali. Z vašim sporazumom nede nič, gosp. fiškaiiš.
— Pogovor dveh prekmur-cev. Kovačev Lajči je prišo pred kratkim iz Amerike domov V6 turna ešče nema, ar je nej ešče 6 mesecev doma. Pa vseedno on veiko zanimanje m a za volitve. Vsakši den šteje novine, šlere po naših vesnicaj hodijo. Vroke je dobo tudi Hartnerove Čudno pa se njemi zdi, zakaj so te novine pune ogrizovanja prišlekov Š6 je k sčsedi, pa ga je tak pitao: „Pišta, povej ti meni, ka so to za edni to vaji, ti prišeki, od šte-rih Hartner telko piše?* Pišta pa je čemeren grato, pa pravi: „Dragi Lajči! Ti ne znaš, što so ti prišleki. To so naši,čestniki, šteri so 1919 leta k nam priši. T6 so pošteni liidje. Če greš na bi-rovijo, ali :;a komisarijat, ti lejpo stol ponudijo. Lejko si poleg njih dol sedeš. Lejpo te pitajo v našoj rejči, kakšno želenje maš. Tak lejpo se s teboj razgpvarja-jo, bole kak naš rihtar. Če ne vorješ, pa idi na birovijo pitat za en tanač. Boš vido, kak ti lepo vopovejo, ka moreš napraviti." Lajči, šteri pa dobro pozna svojega sdseda, ka je pošteni človek, pa ga pita: „Zaj mi pa povej, zakaj se pa Hartner iz teh prišlek tak norca redi?" Pista pravi: „T6 je pa driigo pitanje! Ti naši prišleki se nič visiko ne nosijo. Oni tudi med nas na ves-nice pridejo Oni pa tudi pošteno srce majo. Znaš Lajči, oni nedo-pistijo, ka bi naši bogataši siromake gulili. Oni tudi ednoga pa-lera notrizaprejo, če svoje delavce, namesto, ka bi jim plačo dali, — bijejo. Zatogavolo naš Hartner nemrejo prišlekov viditi. Oni bi je radi vkraj spravili, ka bi lej-
ko z nami tak virtivali, kak so prvle. Zaj pa Lajos pravi: „Lejpo se ti zahvalim, ka si mi tak tanač dao. Kam boš pa ti lučo svojo kruglico?" Pišta odgovori: „Jaz mojo kruglico v 4. Iadico pistim, ar je 16 ladica našega notaruša Kodra. Oni so tudi prišlek, pošteni in dobri in dobro srce za siromake majo. Oni so tudi sin siromašnih starišev. Pet let so že pri nas, pa so še vsak-šemi pomagali. Oni morejo naš kovet biti. Lajči odgovori: „Istino maš! Toga Hartnera jaz dobro z bojnih cajtov poznam. V njegovo Iadico ne smej nobeden kmet lučati svoje kroglice. Če bo Hartner naš kovet. te bi mi lejpo vovidli. Dragi Pišta! Zaj bom pa jaz sam kortešero. Nej trbe meni nič penezov. Za Kodra jaz brezi tega grem kortešerat, ar vem, da je on naš človik, šteri nam bo pomago. Kišta miljonara Hartnerja mora biti prazna.
— Panovci.. V javni bolnici v M. Soboti je umrl dne 3. feb-rnarja Bobič Janez, 47 letni posestnik v Panovcih na posledicah težke kile. N v. m. p.
— Murska Sobota. Za soboto, dne 7. febr napovedani shod vladnega bloka se v soboto ne bode vršil, ker se je vršil shod vladnega bloka v nedeljo, dne 1. febr. 1925
— Vržej V ponenedeljek dne 2] febr. je imel v Veržeju kleri kalni poslanec dr. Hohnjec volilni shod v samostanski baraki katera se je tudi že spremenila v politično beznico. Vse stranke ki soj zastopane v nacijonalnem bloku je napadal, posebno pa demokrate. Gonil je tudi staro lajno o autonomiji, seveda ni povedal,; kako si on'to autonomijo podrobno misli. Najlepše in najza-bavnejše je pa bilo g. dr Hoh-njeca poslušati, ko je rekel, da v Sloveniji vse druge stranke, razvem SLS propadejo, da ne dobijo mandata. Ta mož je, — gotovo proti svojemu lastnemu prepričanju, tudi trdil, da propade v mariborski oblasti tudi nacijo-nalni blok in da ne bode niti nosilec liste, to je g. dr. Pivko izvoljen Gotovo je to samo pobožna želja naših gospodov iz Klerikalne partaje. Pa le potolažite se gospodje klerikalci, kajti 8. februar bo poka/.al, da ste se kruto motili, ko ste bili mnenja, da bodete še naprej gospodovali slovenskemu ljudstvu ter jih mamili s svojo demagogijo in raznimi farbarijami. Vodstvu veržej-skega kloštra pa pripore čarno, naj ne napravlja iz samostana politične beznice. Samostan in njegovi prostori gotovo niso bili od tamošnjega ljudstva postavljeni v to svrho, da bi se v njih uganjala politika. Gospodje salezijanci! Spravite rajši v svoj zavod že pred toliko leti obljubljeno
kmetijsko šolo in bodete vašemu ljudstvu gotovo več koristili, kakor pa z vašim političnim agitiranjem. Dovolj dolgo nas vodite za nos z kmetijsko šolo, dajte narn jo, sredstev in posestva imate dovolj na razpolago, toraj bi bilo nujno želeti, da bi se vaše obljube konečno enkrat uresničile. Ne rabimo mi v Veržeju gimnazije, saj imamo gimnazijo v bližini našega kraja. Kmetijsko šolo hočemo, ki bo našim otrokom lahko nudila izobrazbo v kmetijstvu, ker vsi ljudje ne morejo biti študirani doktorji, učitelji, duhovniki in dr. Hočemo, da bodo naši otroki strokovno izobraženi kmetje, ki bodo znali s pametnim in umnim gospodarstvom iskoriščati naša posestva, katera smo dosedaj mi v potu svojega obraza obdelovali. Toraj spomnite se gg. salezijanci obljube, vedite, da smo zavod varn postavili za „Kmetijsko šolo" ne pa za politično beznico.
— Goszpodu Kuharju iz Markfšavec. Kar sem govoril od Vas v Strukovcih, je istina.
V	Bodoncih pa me nihče z stou-
ca ne doj sunil, nasprotno, ljudstvo me je rado poslušalo, ar me pozna in ve, da vsikdar samo istino gučim. Z lažmi 'nete popravili tisto, ka ste včinoli leta 1923.	Koder.
— Voiilni shodi. Kandidata Koder in Titan sta nadale ob-državala volilne shode v Nem-šovcih, Martjancih, Tešanovcih, Moravcih, Bakovcih, v Krogu, Tišini, Gradišču, Domajnšovcih, Šalovcih, Hodošu, Bodoncih, Strukovcih, Cankovi, Pucincih, Mač-kovđh, nadale z interesenti agrarne reforme v Murski Soboti, Pe-tanjcih, Skakovcih. Vsi shodi so bili vrlo dobro obiskani, posebno oni v Bodoncih, kamor je prišlo okoli ^00. ljudi Med shodom je zakričao eden kmet, ka želi na shod dr. Vesnikovega kandidata Talany-ja, ka z njim obračuna, ar je dao njegovega sina doj-strliti, gda je Ta!any prekmurske kommuniste vodo. Lepi „bratski sporazum P Nešterni Judje so kričali za Radiča, gda pa jim je kandidat Koder raztoimačo, kaj in kak je z Radičom, so jemi prav dali in ta lejpi shod se je prav lepo zvršo. Ešče po shodi sta kandidata dosti časa med ljudstvom bila. To je istina o tem shodi, o šterem nešterni telko laži okoli gučijo. Mi bi samo želeli, ka bi mogo dr. Vesnik ednok tak lepi shod meti. To je pa samo le mogoče, če se na shodi istina guči, kak delata naša kandidata, nej pa lustvo mejša z z rečmi in lažmi, kak delajo gospodje od „bratskega sporazuma"
V	Cankovi so prišli na shod tildi Kleklnovi liidje, pa so našim kandidatom prav dali, gda sta jim tolmačila dozdanje delo njihovih poslancev,
— Ustanovitev evangeličanskih katehetskih služb v Prek murju. Prejeli smo uradno obvestilo, da so ustanovljene v Prekmurju tri službe za < vanueli-čanske katehete in sicer prvič za Mursko Soboto, Kupšince Preda-novce in Martjance, drugič za Gornje Slaviče, Kuzdoblanje, Dolnja Slaveče in Vidonce, tretjič za Motvarjavce, Prosenjakov ce, Fokovce, Vučjogomilo, Andrejce in Domanjšovce.
— Najdeno Pred nekaj tedni našla sta se na hodniku sodišča v Murski Soboti 2 para novih možkih nogavic; minuli torek pa na tistem prostoru majhen znesek denarja Izgubitelja naj se javita v upravi lista.
— izseljevanje v Zjedinje-ne države Severne Amerike. Ministrstvo notranjih del prejema v zadnjem časn številna uradna in zasebna poročila, ki slikajo silno bedo in irplenje naših državljanov, ki nasedajo obljubam brezvestnih agentov, da jih bodo po ovinkih spravili v Zedinjene države. Naši državljani plačujejo tem agentom ogromne vsote, ko pa dospejo na mejo Zedinjenih držav, jih obmejna kontrolna ob-lastva aretirajo, kaznujejo in jih zato odpravijo v domovino. Po takih panesrečenih poizkusih dolžijo prizadeti naše oblasti, da ne posvečajo potrebne pozornosti brezvestnim agentom in da so one krive škode in nepriiik, ki nastanejo izseljencem vsled lastne neprevidnosti in lahkovernosti. Zaradi tega se prebivalstvo ponovno svari, naj se naseda obljubam izseljeniških agentov, mavreč naj pri izseljevanju upošteva vedno le veljavne predpise, ako se hoče obvarovati p.ed gmotno Škodo in neprijetnostmi. Da se delovanje takih agentov zatre v kali, je obenem nujno potrebno, da prebivalstvo samo podpira oblasti v njihovem stremljenju in da jim prijavi vsak poiz-
kus zavajanja, kjerkoli bi se pojavil.
— Krog (Dopisniku „No v in* v odgovor). Meni dobro znani dopisnik „Novin“ priobčuje dva napada na mojo osebo, poleg tega se še hvali, kot dober trgač lepakov (kakor delajo to po mestih barabe ne pa pošteni ljudje!) Na mesto, da bil tiho se še hvali po časopisih Saj dobro vem, zakaj ste jih trgali — ker se bojite! Vi sami dobro veste, da Vas „Vaši" ljudje, poprej najzvestejši Kleklovi pristaši zapuščajo, ker vidijo, da SLS. ni storila za Krog nič. (Op. ur. Pogorelci še podpore niso dobili, čeravno so bili tedaj na vladi štirje sloven-venski ministri SLS 11) Vašega poloma se bojite, zato pridno trgate plakate, da bi ljudje nez-vedeli za shode, pridno letate od hiše do hiše in prigovarjate, da naj ne hodijo na shode narodnega bloka, ker se bojite, da bi ljudje zvedeli resnico. Na svoje shode pa ne pustite drugih ljudi ! Zakaj ? Ker je F«še delo nepošteno! Kdor govori resnico, pusti, da ga posluša vsakdo! Vsi pametni vaščani vejo to, zato ne bodo volili več Kleklna. Tisti pa, ki mislijo, da imajo glavo samo zato, da jo s klobukom pokrivajo, pa ga lahko še naprej volijo! CIRIL HOČEVAR.
— Kaj je „bratski sporazum"? Pišejo nam: Dugo smo nej znali, ka želi dr. Vesnikov „bratski sporazum'*, dokeč so sami nej voovadiii. Njihov glavni cil je naša liidstvo zmejšati, ka ostane virstveni zadušenosti nezadovoljno V motni vodi ščejo ti fiškališi i za jimi stoječa banka „Kreditni zavod" svoje ribe loviti. Raztepeno liidstvo se da naj-bole izcecavati od fiškališov in bank. Dr. Vesnik je kreditni zavod v M Soboti prevzeo, ka liidstvo za njega pejneze naj vkiip nosi. On v toj banki že dosta duga rna. Zato pa tudi ta banka liidstvi ne plačuje nazaj
zaviipane peneze, arjih od svojih dužnikov nemre nazaj dobiti. S politiko pa šče dr. Vesnik liid-stvo spraviti v to banko, Taj „bratski sporazum*' šče v istini velko Srbijo, zato pa kandidira, kak prednjega kandidata (nosilec liste) ednoga Srba. Za prekmurje pa kandidira ednoga komunista, ar se ti ljudi na „bratski sporazum" najbolj razmijo, Takše ludi bi moglo našo liidstvo stirati, &r so za nas najvekša nesreča, če bi jim vervali.
— Kako agitira „bratski sporazum" ? Med papinci pravi ka so zvezi s Kleklnom, med luterani pa, ka vkiip idejo z Ra-dičom. Ali so to pošteni ludje ?
— Nova zvezda na prekmurskem političnem polju je kandidat „bratskega sporazuma" ali dr. Vesnik—Davidovičove par-taje. to je g. Talanyi. Če „Naš dom" piše, ka je on med Prekmurci poznani, ima prav; za kommunistične vlade ga dobro poznamo. Kommuniziral je po Prekmurji posebno krčme in hotele tak dobro, ka je zdaj sam krčmar postao prek na Stajerji. V Svoji krčmi celo lepo kres-marsko šker ma, štero si je z „žmetnim delom" zasliižo. Kda je na Vogrskem komunizem buk-
no, je odskočo v Jugoslavijo. Stopo je že v vse partije, bio je demokrat, nar. socialist, Radiče-vec, slovenski republikanec, zdaj pa je za „bratski sporazum". Pred par mejseci je pobro podpise za kandidatno listo slovenske republikanske stranke, kak je ttidi podpisnikom vopovedo, podpiske pa je prekdao Radiču. Zategadelj je bio notar Koder naprošen, naj to zglasi biroviji, ar je to volilna goljufija. Koder je toga nej šteo včinoti, cir se mu Talanyi smili, pa je Talžnyi-ja na cesti gda ga je vido, vopovedo, kakšno delo je včino. Talanyi se je se je vozgovaro, ka so ga slovenski republikanci ogoljufati in podpiske na Radiča prekdali. za-tegavolo je on iz partaje odskočo in prekšo na „bratski spora-zum*. Do tistimao smo nanč nej znali, ka Talanyi tudi kešteč kandidira, — tildi Koder nej, --pa je vse laž, ka „Naš dom" piše. Mi privoščimo g Ta!anyi-ju veselje s kandidaturo, po 8. februari bo že miren. Mišlenje o njem je med nami samo edno: „Samo čista zaostanjeni človek lejko v Talanyi-jovo Skrinjico svojo kruglico pustiti. Bogše kjerkoli, Talanyi jov bratski sporazum že poznamo, pa ga ttidi že dosta ma.
pozabite da je skrinjica vladne stanke pri volitvah
Kdor če sebi in svojim dobro, bo vrgel svojo kruglico v 4. skrinjico
Komu so v Prekmurju đozdaj davali kuglice ino kaj so meli od toga.
Volitve dne 8. februarja bodo že tretje, kaj je Prekmurje združeno s kraljevino SHb. Zato je dobro, če si poglednerno, komu je liidstvo v Prekmurju dozdaj davalo svoje kuglice ino kaj so rneli od toga. In kaj vidimo ? Leta 1920. in leta 1923. sta dobila največ glasov Klekln ino Radič. Eta dva ftiča sta se Prek-uiurcim najbol dopadnola, ar sta znala tak spevati, kak so naši todi najraj poslušali. Obećavala sla nam vse rnogouče ino ne-(nogouče lepe reči. Klekl nam je obečiivao autonomijo. Pravo je, kaj če bomo njega volili, bodo
služili naši soldacke lepo doma in nibenomu ne bo trbej iti v Macedouijo, tisti pa, ki so že tam dol, bodo prišli včasi nazaj. Pa še driige preveč lepe stvari nam je znao Klekln obećavati.
Se lepše pa zna ftičkati ti drugi ftič Radič On pa jegovi liidi pa so vsakemu vse obečali, kaj je što šteo. Šteri bi ešče tiste čase rajši bio pod Madjari, tistorni je obečo, ka pride Prekmurje nazaj pod Madjare. Obećavao je ue samo, kaj do prišli naši bojbje nazaj z Macedonije, liki tildi, kaj po volitvah ne bo več soldačije, ne porcije, kaj bo republika i tak dale.
Mi smo jiva lepo poslušali ino jima dali naše votume. No, kaj pa sta onidva napravila za nas od predlani naprej, kaj od
leta 1920. Gde je autonomija, gde je republika, gde so naši pojbje iz Macedonije? Napravjo je ne nibeden nič, ar je niti ne šteo kaj včiniti za nas. Jiva sta nas samo tak dugo nticala. dokeč jima še nesmo dali votumov Kak hitro pa sta bila zvolena, pa sta nam obrnola hrbet. Pa či bi glih štela kaj dobroga včiniti, bi niti ne bi mogla nič dosegnoti, Klekl zato ne, ar se je obesio za kaput tistomi Korošci, ki se je v Belgradi že vsem zamerio, Radič pa zato ne, ar je boljševik-komunist, šteri je lepo doma v Zagrebi sedo pri vini ino tamburici, dere pa je šou v Belgrad, pa je samo dijete vleko in vse pokvaro in komuniste, štere mi dobro poznamo, napelavo v našo državo, kaj bi prinas tildi takši
„icd* kak na Ruskem, ki so pomrli miljoni od lakote.
Pravijo, kaj osel gre ednok na led, pameten človek pa dvakrat, tretjokrat pa že ne več. Zato tildi našo prekmursko lud-stvo ne bode šlo še tretjokrat s Kleklnom in Radičom, pač pa bo dalo letos 8. februarja svoje votume g. kraljevskom! notari Kodri, ki ne šivi od politike, kak ova dva ftiča in šteri je za nas že mnogo dobroga včino. On pozna, kaj je nam trbej, bolj kak Klekl. ki v Črenšovcih betežen leži in bolj kak Radič, šteroga še med nami nikdar ni bilo.
Zato bomo letos spustili svoje kruglice v štrto ladico, ar znamo, ka nas naš kr. notar ne bode tak znoro kak tisti, šterim smo davali dozdaj naše votume.
Prekmurski volilec.
ZA KLADINO DOVOLJENO!!!
V NEDELJO 8. februarja popold.ob3.,'m zvečer obSuri
mnnm
Drama iz života u podzemnim rudnicima u 5 činova.
Schlagende
Wetter
U glavnoj ulozi:
Liane Haid.
VSTOPNINA: Gornje lože 10 i spodnje lože 8 Din, in II. prost. 3 D. Lastnik kina GUSTAV DITTRICH.

S. K. „fOura4* priredi dne 10. februarja L 1. ob 8. uri zvečer v kavarni „Pri Kroni“ poslovilni večer svojemu delavnemu članu in gospodarju g. Geza Lengenšfein-u ter vabi svoje pt. člane in prijatelje, da se polnoštevilno zberejo na tej odhodnicL Odbor.
Odškodnina, pripadajoča predsednikom in članom
volilnih odborov.
Ministerstvo notranjih zadev, odsek računovodstva objavlja pod R. br. 21.234 od 26. decembra 1924 naslednji razpis:
Na osnovi čl. 89 zakona o volitvah narodnih poslancev odločam. da se vsem članom glavnega volilnega odbora ter članom krajevnih volilnih odborov za volitve na dan 8 februarja 1925, kakor tudi občinskim prestojnikom ali njihovim namestnikom, kadar v zmisju čl. 53. navedenega zakona prinašajo volilne spise volilnemu odboru, prizna pravica na odškodnino iz državne blagajne, in sicer:
1) Kot dnevnica članom glavnih volilnih odborov znesek po 250 Din, članom krajevnih volilnih odborov pa znesek po 150 Din. Dnevnica se ima računati pričenši z dnem odhoda iz
stalnega bivališča pa vse do dneva povratka na isti kraj.
2) kot potnina, kadar potujejo po železnici ali ladji, voznina i. razreda, kadar potujejo z vozom ah peš, pa kilometrina 8 Din.
Pravice na nikakišno odškodnino iz državne blagajne nimajo:
a)	Občinski predstojniki in člani občinskega odbora, ako so člani volilnega odbora v svoji občini;
b)	predstavniki kandidatnih list ali njih namestniki, kadar prinašajo s predsednikom volilnega odbora volilne spise glavnemu volilnemu odboru, predstavniki kandidatnih list ali njih namestniki, kadar prinašajo s predsednikom volilnega odbora spise glavnemu volilnemu odboru;
c)	vse osebe, ki dobivajo plače iz državne blagajne, ako so člani volilnega odbora v svoji občini;
č) vsi predstavniki kandidatnih list.
Ta odločba se obenem dostavlja ministrstvu financ, da naroči vsem pristojnim organom, naj navedene pristojbine izplačajo, pa tudi dajo akontacije na račun teh prejemkov vsem osebam, ki se izkažejo s pravico nanje po tej odločbi.
V svrho izvršitve tega reše-nja obenem odreja predsedstvo delegacije ministrstva financ v Ljubljani sledeči postopek:
1.	Akontacije : Vse pred-njeme na odšodnino članov volilnih odborov bo izplačal brez izjeme in izključno „Računovodstveni odsek za ljubljansko in mariborsko oblast v Ljubljani.“ Vsak član se mora za izplačilo akontacije s posebno, nekolekovano vlogo takoj obrniti na imenovani računovodstveni odsek. V vlogi je označiti a) stalno bivališče, iz katerega potuje na mesto volišča. K stalnemu bivališču naj se navede zadnji poštni urad; b) kraj volišča z navedbo občine ; c) približno število dni, potrebnih za potovanje in volilno poslovanje.
Naloga tega računovodstve-nega odseka, je, da ugotovi primernost zahtevane akontacije in akontantu ugotovljeni znesek izplača potom poštno čekovnega zavoda.
2.	Definitivna likvidacija odškodnine. Po izvršenem volilnem poslu predlože predsedniki volilnih odborov, ki so drž. nameščenci, definitivne polne račune vsega volilnega odbora v roku 14 dni tistemu računovodstve-nemu odseku, ki redoma likvidira njihove mesečne prejemke. Ta jih bo adjustiral in oddal tistemu računovodstvenemu odseku v likvidacijo, ki je izplačal akontacijo.
Predsedniki volilnih odborov ki niso državni nameščenci, pred lože potne račune svojih volilnih
odborov v adjustiranje in likvidacijo Računovopstvenemu odseku za ljubljansko in mariborsko oblast v Ljubljani.
Volite
riotarja Kodra in nadučitelja Titana in rešite našo krajino.
Zato
vržite kroglico v
četrto
škrinjico!
Podpirajte
Tr'v ©	® v' ®
Divjačino
28-12
1 n
Perutnino
t
kupuje po najvišji ceni, ter prodaja
Perje
gosje, račje, pur je in kokošje, vsako množino, po zmernih cenah
E. VAJDA
ČAKOVEC
TELEFON 59, 3, 4,
brzojavni naslov:
VAJDA, ČAKOVEC.
Z bolše hiše
fsnto in deklico
spreme za
učenca
Prekmurska tiskarna.
Slovenski in madjarski jezik potreben !
r
i
ŠISS£3lligS53ESSMEt!§
Najboljša
1 i
vina
po ugodnih cenah ima v zalogi
mFetomii
i
vinogradnik 54-3 »jiiOli kolodvora) ^
,ra) I
s Eli
Čitajte in razširjajte

Naročnike (naprejplačnike)
in Oglase (inserate) za
IIP8
juhe ■
sprejemata v MURSKI SOBOTI: knjigarna in trgovina s papirjem
L HAHN,
Aleksandrova
cesta
trgovina s papirjem in igračami
B. ERDOSV, Ceutr
j poleg r. katli. cerkve in pošte.
MliBSBE BaVIHE!
Se dobijo
HITPEIE wm
l HAHN
trgovina z papirjem v M. Soboti.
Izdajatelj: Konzorcij ,,MURSKIH NOVIN." Tisk: Prekmurska Tiskarna.
Odgovorni urednik: RAJKO TOPOLOVEC.