TEČE JAVNA RAZPRAVA O SAMOUPRAVNI PREOBRAZBI STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA V LJUBLJANI
Namesto šest le ena stanovanjska skupnost
Leta 1983 dana pobuda, da bi v Ljubljani imeli le eno stanovanjsko skupnost, je dobila delegatsko podporo, ta čas pa v vseh pelih Ijubljanskih občinah že teče javna razprava o njeni konkretni podobi.
Razprava o pripravljenem osnutku samoupravne preobrazbe stano-vanjskega gospodarstva v Ljubljani je v stanovanjskih skupnostih sicer že tekla, vendar je mcstna konferenca SZDL ocenila, da je javno razpravo poglobiti in razširiti v vse sredine samoupravnega organizira-nja, saj gre za življenjsko pomembna vprašanja gospodaijenja s stano-vanji, graditve, prenove, slanovanjske vzajemnosti, solidarnosti itn. Javna razprava se podaljša na ves mesec september, skrb zanjo pa so prevzeli sindikat, socialistična zveza in stanovanjske skupnosti.
V javni razpravi so:Samou-pravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne          stanovanjske
skupnosti ljubljanskih občin, sta-tut in predlog sestave konferenc dclegacij porabnikov po občinah.
Do konca septembra bo tekla razprava o osnutkih, v mesecu novembru pa o prediogih doku-mentov, ki so dani v javno raz-pravo. Pristopanje udeležencev k samoupravnemu sporazumu bo
po sprejetem rokovniku potekaio od 15. decembra pa do 15. febru-aija prihodnje leto. Ustanovna skupščina samoupravne stano-vanjske skupnosti Ijubljanskih občin pa je predvidena 30. marca 1988.
Kateri razlogi so narekovali usta-novitev ene stanovanjske skup-nosti v Ljubljani?
Razlogov je več. Prvi izhaja iz zakona o stanovanjskem gospo-
darstvu, ki ne daje možnosti zaa delovanje šestih samoupravnihh stanovanjskih skupnosti v poseb-t-ni družbenopolitični skupnostij, kot je to primer Ljubtjane. Drugp razlog za ustanovitev ene samouj.-pravne stanovanjske skupnosti jee enotno obravnavanje vseh stano^-vanjskih vprašanj na območjui Ljubljane, kar do sedaj ni bilco vselej pravilo. Prihajalo je do lo-i-kalnega zapiranja in pretiraniHi ambicij na posameznih podrofijihh graditve in godpodarjenja s sta-i-novanji. Zelo pomemben in mo-i-čan razlog so tudi zahte ve delega-i-
tov po racionalizaciji in večji učinkovitosti delegatskega odlo-čanja. Sedaj so delegati gradiva obravnavali ter sprejemali sklepe v petih občinskih samoupravnih interesnih skupnostih. S teh sej so delegate delegirali še na sejo SISS mesta, kjer so o zadevah ponovno razpravljali in jih uskla-jevali. Takšen način samouprav-nega dogovarjanja in odločanja ni bil hiter in ne racionalen. Po-stopki sprejemanja odločitev so bili dolgi in so vključevali veliko
(nadaljevanje na 3. strani)
Namesto šest le ena stanovanjska skupnost
(nadaljevanje s l.strani)
število delegatov. S sedanjim predlogom samoupravne preo-brazbe stanovanjskega gospodar-stva ne bo več občinskih samou-pravnih stanovanjskih skupnosti in bo namesto sedanjih šest skupščin Ie ena. S tem se bo skrčilo število delegatskih tnest v skupščinah od sedanjih 509 na 84. Prav tako bo občutno manjše število odborov in komisij, ki so pri vsaki skupščini. Sedaj jih je 70, v prihodnje pa naj bi jih bilo 7 ali 10.
Težišče dela bo na konferencah delegacij
Seveda pa tudi predlagana sa-moupravna preobrazba stano-vanjskega gospodarstva ne bo že kar sama po sebi boljša, racional-nejša, kvalitetnejša in učinkovi-tejša.Da bomo vse to dosegli, se bo treba temeljito potruditi, še posebej na nivoju temeljnih dele-gacij ter konferenc delegacij. Prav konference delegacij bodo najbolj občutljiv in odločujoči člen v delegatski zgradbi predla-gane bodoče stanovanjske skup-nosti Ljubljane, ker jih bo na
območju občine manj (samo 12) in bodo zato vključevale mnogo več temeljnih nosilccv delegacij kot doslej. V naši občini jih bo okrog 30 v eni konferenci, v sed-mi konferenci pa na primer kar 45. Krajevne skupnosti bodo gle-de tega nekoliko na boljšem, saj se bo 23 KS zdniževalo v pet konferencah, vse združeno delo pa v sedmih.
Temeljne delegacije bodo ostale, kot smo jih izvolili na lan-skih volitvah. Stališča temeljnih delegacij bodo delegati prenesli v konferenco delegacij, kjer jih bodo morali uskladiti. Konferen-ce delegacij pa bodo delegata ne-
posredno delegirale v skupščino stanovanjske skupnosti Ljublja-na. V novih konferencah delega-cij se bo v prihodnje po novi organiziranosti nekoliko združe-vala prejšnja funkcija konferenc in nekoliko funkcije občinske sta-novanjske skupnosti. Prav zato bo v javni razpravi treba konfe-rence delegacij še posebno po-udariti, se o njihovem združeva-nju in funkcioniranju dobro po-govoriti in se tudi v novi stano-vanjski skupnosti za njihovo delo namensko organizirati. Le tako bodo cilji nove organiziranosti zadovoljivo doseženi.
SLAVKO GERLICA