Vezane cene pomeni jo, da bo delovni kmet, ki po pravičnih cenah proda svoje tržne presežke za prehrano mestnega in industrijskega prebivalstva ter za druge potrebe države, mogel prav tako po pravičnih cenah kupovati industrijsko blago, ki je potrebno za vas. B. Kidrič ★ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA GORIŠKI OKRAJ * zceztie uredbe o presterbi prebivalstva v iorisfietn etcraiu Vezane cene — zboljšanje življenjskih pogojev za kmeta. Ljudstvo v goriškem okraju je z navdušenjem pozdravilo zvezno uredbo o preskrbi prebivalstva. Uo vsem okraju so masovna zborovanja, na katerih proučujejo novi sistem preskrbe in cen. Zlasti zbuja med kmeti veliko zanimanje sistem vezanih cen, ker je to pač vprašanje, ki se tiče prvenstveno njih samih. Veliko se razpravlja o vezanih cenah. Kmetje računajo in preračunavajo, za koliko so se spremenile cene posameznim kmečkim pridelkom in industrijskim izdelkom v njihov prid. Vendar pa je še mnogo ljudi, ki si niso na jasnem, v čem in za koliko se bo zboljšal njihov položaj z novim načinom preskrbe. Zlasti pa se novo uredbo vse premalo študira v zvezi s splošnim našim dosedanjim gospodarskim razvojem in nadaljnimi perspektivami. GARANTIRANA PRESKRBA Z garantirano preskrbo so zajamčeni delavci, nameščenci, ur službenci zaposleni pri državnih uradih, ustanovah in podjetjih, v zadrugah in zadružnih organizacijah ter pri privatnih delodajalcih. Nadalje vajenci, vojni invalidi upokojenci, dijaki srednjih in strokovnih šol, osebe svobodnih poklicov, dijaki nižjih šol, člani obrtno-predelovalnih zadrug ter vsi delanezmožni. Ravno tako je zagotovljena garantirana preskrba tudi svojcem delavcev in nameščencev, v kolikor niso že sa-mooskrbovanei, ter gmotno no preskrbljenim osebam, ki se ne morejo same preživeti. Poleg tega pa zagotavlja uredba preskrbo tudi kmetovalcem, ki žive v pasivnih in v vojni opustošenih krajih in kjer so dani pogoji za na-daljni dvig kmečke produkcije. Vsi kmetovalci, ki živijo na aktivnih kmečkih gospodarstvih, ne pridejo v poštev pri uredbi o garantirani preskrbi. Njih pa zaščiti druga uredba in sicer uredba o vezanih cenah, ki jim omogoča, da si nabavijo vse industrijske produkte po cenah garantirane preskrbe, to se pravi po maksimalnih cenah, v kolikor oddajajo oz. prodajajo tudi oni svoje pridelke preko zadrug po vezanih, to je maksimalnih cenah. Pri garantirani preskrbi pa ne pridejo v poštev tudi tisti ljudje, ki so do danes životarili v revščini in pomanjkanju in ki nimajo nobenih izgledov, da bi si na mali peščici male zemlje izboljšali življenjske pogoje. Danes je prišel Čas, ko se more in zato mora izboljšati življenje tudi za tega malega človeka. Zboljšalo se mu bo s tem, da se bo zaposlil pri enem ali drugem delu, pri gradnji naše nove domovine ter tako prišel pod zaščito uredbe o garantirani preskrbi, p« kateri se zviša obrok sladkorja na nakaznice TD od 1000 na 1200 gr., obrok moke od 15 na skoro 20 kg, maščobe od 350 do 1200 gr. itd. Nič čudnega torej, če se s tem v zvezi ljudje, ki so do danes životarili raztreseni po raznih krajih, z navdušenjem izražajo: »No, sedaj pa gremo v produkcijo!«, kot je bil to Primer v Brjah in drugod. KAJ NUDI NOVA UREDBA NAŠEMU KMETU V uvodniku »Ljudske pravice« z dne 25. februarja 1948 »imamo navedene primere cen nekaterih kmečkih in industrijskih produktov iz leta 1939 v stari Jugoslaviji ter primere današnjih vezanih cen istih produktov, iz česar je razvidno, da je dobil leta 1939 za 1 q krompirja 94 kg cementa, medtem ko dobi danes za 1 q krompirja 120 kg cementa ter za 100 kg pšenice 10.30 kg sladkorja, Po novih vezanih cenah pa 12.49 kg sladkorja. Pri nas v Julijski Krajini pa je bilo izkoriščanje kmeta še večje, ker so fašistične oblasti hotele poitalijančiti naše ljudstvo, poslužujoč se tudi gospodarskih ukrepov. Oglejmo si par primerov, iz katerih bo jasneje razvidno izkoriščanje prejšnjih oblasti ter na drugi strani koristi, ki jih ima kmet danes v zvezi z uredbo o vezanih cenah. Leta 1939 je prodal kmet v Brdih in na Vipavskem 1 liter vina za 0.60 lir, en kg moke pa je moral kupiti po 0.80 lir. Sedaj bo lahko kmet prodal vino po vezanih cenah liter za cca 7 din ter kupil po vezanih cenah moko 1 kg po 4,50 din, kar pomeni, da je dal leta 1939 kmet 3 litre vina za 1 kg moke, medtem ko bo dal danes po vezanih cenah samo % litra za 1 kg moke. Za plug je moral dati kmet leta 1939 400 do 600 lir, kar pomeni v vinu 8 hi vina, medtem ko je že danes lahko dobil plug za 1400 din, kar pomeni samo 2 hi vina. Že iz teh primerov je razvidno, kakšen velik korak naprej v izboljšanju svojega življenjskega položaja je doseglo ljudstvo v pičlih par letih v novi Jugoslaviji. Iz tega je tudi razvidno, kakšno veliko skrb goji ljudska oblast za izboljšanje življenjskega stanja našega kmeta. Sedaj pa nam je tudi jasnejše in razumljivejše, zakaj je vinogradništvo v Brdih preje propadalo, dasi ima vse pogoje za nadaljnji razvoj bodisi v kvaliteti vina kakor tudi količinsko. Kljub temu, da je bila Italija industrijsko močno razvita dežela, je bila razlika med cenami industrijskih proizvodov in kmečkih pridelkov zelo, zelo velika, ker je bilo v industrijsko bolj razvitih deželah sorazmerno večje izkoriščanje delovnega Človeka s'strani kapitalistov. USTANAVLJAJO SE KMETIJSKE ZADRUGE Ljudska država pa je z uredbo že naprej poskrbela, da se prepreči vsako zlorabljanje vezanih cen ter s tem izkoriščanje delovnega človeka, predvsem kmeta. Zato bodo odkupovale kmečke pridelke po vezanih cenah samo kmetijske zadruge in ne razni trgovci, prekupčevalci in špekulanti. Ravno tako bodo mogle samo kmetijske zadruge dobavljati po vezanih cenah kmetom razne industrijske produkte. Zato se širom celega okraja z mrzlično naglo-stjo ustanavljajo v območju vseh KLO-jev kmetijske zadruge. Ljudstvo šele sedaj vidi velik pomen in velike koristi, ki jih bo imelo od svojih zadrug. Ne samo, da bodo mogli kmetje potom svojih zadrug prodajati svoje pridelke po vezanih cenah in tako priti do industrijskih produktov po cenah garantirane preskrbe, bodo kmetijske zadruge tudi pripomogle, da se bo produkcija kmetijskih pridelkov povečala in izboljšala, ker bo mogla takšna zadruga lažje nabaviti potreben stroj kot pa posamezen kmet, ki pa bo kot za-držna last na razpolago vsem zadružnikom. Na ta način bodo mogli kmetje nadomestiti tisto delovno silo, ki se je podala in se podaja v produkcijo, da si tudi izboljša svoje življenjske pogoje. Po vsem okraju se opaža velika razgibanost in zadoščenje, kar je povsem razumljivo, ker je ta ukrep eden od največjih dosedanjih ukrepov v razvoju za izboljšanje življenjskega položaja, v razvoju našega gospodarstva. Hkrati pomeni ta ukrep korak naprej v odpravljanju živilskih nakaznic in ki se je mogel pod-vzeti zaradi hitrega porasta industrijske proizvodnje. Na terenu pa naletimo ne na ljudstvo ampak na poedince, po-gostoma celo člane KLO-jev ali kakega aktivista, ki bodisi zaradi Nadaljevanje .-"-nap* Načrt zadružnega desna v Trasvesn pri Gorici ta, veselje pa je bilo opazovati posamezne delovne skupine, ki so pri tvojem delu pele naše slovenske na-lodne in partizanske pesmi*. , Mladinci iz delovnih brigad so gradili dovozno cesto do gradbišča in 60 6e ob prihodu na delo zavezali, da no bodo prej nehali, dokler cesta ne bo zgrajena do kraja. G radi išče samo, ki jo na ruševinah bivšega doma pesnika Simona Gregorčiča, pa je bilo pravo mravljice, Delo je bilo razdeljeno po skupinah. Eni so kopali temelje za predvidene novogradnje, drugi so pospravljali ruševine, tretji pa čistili opeko in pripravljali teren, kjer naj se dvigne v najkrajšem času zadružni dtom. Vsak so je trudil, da napravi cim več. Niti najsrtarojši, niti naj-mlajšr, — pionirji — niso hoteli zaostajati. Med pridnimi graditelji je bil tudi najfitarejši vaščan 82-letni Prane Saksida, ki se ie čutil nekam sklenili, da ne bodo nehali prej, dokler ne bo njihov zadružni dom dograjen. Hkrati so napovedali tekmovanje vsem ostalim vasem okraja. Tudi v Mirnu smo se začeli resno pripravljati V Marnu so pričeli z resnejšimi pripravami za gradnjo zadružnega doma žele v nedeljo dne 15. februarja. Dom bodo v Mirnu gradili na pogorišču bivše čevljarske zadruge, ki f»o jo okupatorji v času NOV zažgali. Udeleženci iz domače strojarne, obnovitveno zadruge in čevljarskega podjetja so čistili pogorišče in opeko, ki jo bodo uporabili za gradnjo. Veselo so bili pozdravljeni na delu tečajniki iz administrativnega tečaja iz Bilj dn upravnega tečaja predsednikov in tajnikov KLO, ki jo v Mirnu. Dela eo se udeležili tudi pionirji z se za gradnjo vse bolj zavzeli tudi gradbeni tehniki in Inženirji. Inženirji dn tehniki Splošnega gradbenega podjetja Primorje so prevzeli izdelavo načrtov in del v krajih Vipava, Col. Št. Vid, Ajdovščina, Podkraj in Predmeja. Gradbeni tehniki Podjetja za gradnjo cest eo prevzeli izdelavo načrtov in vodstvo strokovnih del v Brdih, tehniki in inženirji podjetja »Zidgrad« pa bivše Mirensko. _ Ne zaostajajo tudi inženirji in tehniki sekcije za vzdrževanje proge Gorica. Delovni kolektivi tovarn in podjetij sprejemajo obveznosti in se vključujejo v gradnjo s strokovnimi deli in denarnimi prispevki. Kurilnica Gorica bo delala 4 ure v produkciji v pomoč pri gradnji. Delavci v Cementarni Anhovo so v nedeljo 15. februarja delali 7 ur v tovarni in zaslužek v znesku 27.500 din poklonili kot svoj prispevek za gradnjo zadružnih »tomov ftiladega ob doživetju, da se na razvalinah doma njegovega mladostnega Prijatelja in pevovodje Simona Gregorčiča gradi nov kulturni dom — zadružni dom. Uspeli nedeljskega prostovoljnega dela na gradilišču zadružnega doma v Gradišču se da s številkami izraziti takole: Udeleženci iz mladinsk'h delovnih brigad Nova Gorica eo napravili 400 m ceste, očiščenega je bilo 220 m2 terena, izkopanih 23 m2 temeljev. Da eo e® pa vaščani požr-tovalno vrgli* na delo, priča to, da imajo danes poleg- tega pripravljene, ga že tudi 33 m3 kamenja, 9200 kom. opeke, 2500 lccm. strešnikov, 2500 komadov žlebnjakov in postavljeni dve Poljski apnenici. Vas Gradiščo ima °b taki delavnosti in požrtvovalnosti pogoje, da bo do 27. aprila dokončala svoj zadružni dom ter na spomin-™o ploščo napisala: »Vaščanom bodi krepka vez — sovražnikom mogočen lcz«, kot so napisali leta 1881. ustanovitelji »Bralnega in pevskega druživa« na Gradišču. Dol—Predme j a napoveduje tekmovanje vsem vasem okraja j Tudd v vasi Dol - Predmeja so ee v nedeljo 15. februarja zbrali prebivala' in podvilioli rokave ter se lotili dola na gradilišču zadružnega dom« samega. V dopoldanskih urah so prostovoljci dosegli lep uspeh. Organizacija Zveze borcev ja [Kisokala 15 m3 j 'ovega lesa in nakopala 41 m3 ka-tetyija. Mladinci in žene so pripra- učiteljstvom na čelu. Vabilu krajevne uprave za gradnjo zadružnega doma se niso odzvali samo nameščenci mizarske delavnice ISTOK v Mirnu, ki se še niso odločili z pomoč pri gradnji in pa delavci podjetja ZIDGRAD, ki gradijo cesto. Oseku so se lotili dela V Oseku bodo zgradil: zadružni dom. Priprave, ki so v teku in ki kažejo, da so se resno oprijeli dela, dajejo nove spodbudo iudi onim, ki so v začetku mo>rda nejeverno gledali na stvar. Danes pa imajo že pripravljenega 60 m3 kamenja, 40 m3 peska, zgradili so poljsko apnenico, ki je že naložena in bo dala 60 q apna za zidanje. Pripravljeno imajo že _ tudi jamo za gašenje apna. Do gradilišča so speljali novo cesto. Priprave v Vogrskem Na gradilišču zadružnega doma na Vogrskem imaijo 13 m3 kamenja, 50 kub. metrov peska, pripravljenega 50 q apna (na gradilišču 26 q), 12 q cementa, 10 q starega železa S,a 4000 kom. opeke. V Ajdovščini so čistili ruševine Dno 15. februarja eo delali tudi v Ajdovščini. Čistili eo ruševine, k jv r I l>o stal zadružni dom. Pospravili 6< J 18 ni8 ruševin: pripravili so 40 m3 kamenja, 10 kub. metrov stare opeke I ter 5 kub. metrov peska. I Nova krojaško-šiviljska zadruga v Šempetru V začetku tega meseca se je ustanovila v St. Petru na pobudo domačih krojačev in šivilj krojaško-šiviti-ska zadruga, ki obeta vedno večji razmah. V lepih zračnih prostorih nad »Tekstilom« na glavni cesti so si. uredili svojo glavno delovnico s petimi stroji, električnimi likalniki in vsem potrebnim. Danes šteje zadruga 20 članov; od teh jih dela 10 v centralni delavnici v St. Petru, po pet članov pa v podružnicah v Renčah in Volčji dragi, ki sta prav tako popolnoma opremljeni. Te dni se bo osnoval tudi v Biljah šiviljski oddelek, katerega 'bo vodila tov. Otilija Černe. S to ustanovitvijo je bil napravljen na zadružnem področju našega okraja lep korak naprej. Krojaške in šiviljske delavnice imajo dobro izurjen kader strokovno izvežbanih tova rišev in tovarišic, ki bodo skušali zadovoljiti vse še tako izbirčne naročnike. Pričakujejo tudi, da jih ne bodo obiskali samo posamezni potrošniki, marveč, da bodo v kratkem dobili večja naročila tudi od raznih podjetij, okraja ter vlade LR Slovenije. Člani novoustanovljene zadruge naj s tovariškim tekmovanjem in v edinosti pokažejo, da so prepojeni z novim zadružnim duhom, ki bo njim samim kakor tudi celokupnosii v veliko korist. Centralni krojaški in ši iljski delavnici ter njenim podružni cam želimo obilo uspehal if1 MS MB Mi m im m Wmm mr ww. lllillftBii mn? m m mifi j?e m Taka bo izgledal zadružni dssn v Oseku, ko bo dograjen Borci NOV gradilišča Nova Gorica bodo pomagali pri gradnji zadružnih domov Dne 15. februarja je bil občni zbor Zveze borcev in aktivistov v Rdečem kotičku gradilišča Nove Gorice. Predsednik iniciativnega odbora je otvoril občni zboir, nakar je spregovoril personalni referent gradilišča lov. Kačar Rudolf. Pojasnil je v kratkih besedah pomen ustanovitve zveze borcev v sedanjem času v zvezi z izvedbo petletnega plana. Po živahnem razgovoru je bil izvoljen odbor. Za predsednika je bil izvoljen tov. Bužinel Peter, za okrajnega delegata pa tov. Kačar Rudolf. Nato je bil sprejet sklop, da bodo pri prostovoljnem delu za gradnjo zadružnih domov, ker je organizacija maloštevilna, nastopili skupaj s sindikalno podružnico. Do 1. majo bo prispeval za gradnjo zadružnih domov vsak član po 15 delovnih ur. Tloris I. nadstropja zadružnega doma v Oseku Vas Prvačina je prejela tedensko prehodno zastavico okrajnega odbora OF za najboljše uspehe v prvem tednu gradnje zadružnih domov v gor iškem okraju V nedeljo 16. februarja jo va3 Pr-vačina doživela lep uspeh dela pri gradnji svojega zadružnega doma, ki so ga nazvaK »Zadružni dom Edvarda Kairdelja«. Že v zgodnjih jutranjih urah je bilo v Prvačini vse živahno. Izobešeno so bilo zastave, godba je igrala po vasi In pravo praznično razpoloženje je zajelo prebivalce, ki 60 hiteli na svojo gradilišče. Prišli so zidairji iz sindikalne podružnice Podjetja za gradnjo cest LRS Solkan. V delo so so vključili tudi pionirji, ki so vzeli voz in po vas: pobirali Železo in žeblje. Na gradilišču samem pa je bilo slišati najprej kratke ukaze, potem pa eo se vsi lotili dela. Razobesili so načrt svojega bodočega zadružnega doma in vsak, ki je šel mimo, si ga je oglodal, zatem pa spet hitro prijel za rovnioo ali lopato, da bo dem čimprej gotov. Eni so kopali kamenje, 10 voznikov je kamenje vozilo na gradilišče, drugi so kopali temelje, tretji mešali beton. Žene so zlagalo opeko, prinašale vodo, kamenje itd. Nihče ni hotel zaostajati. V petih urah je bilo opravljeno sledeče delo: Razkrite 60 m2 strehe, izkopanega in na gradilišče pripeljanega 10 m3 kamenja, 15 m3 izkopa temeljev, položenega 30 m3 betona ter zloženo 5000 komadov opeke.. Poleg 9 zidarjev je delalo tudi 140 domačinov. Po delu je bilo krajše zborovanje na gradilišču. Zborovanje je otvoril tov. Andrej Kozim in pozdravil za- stojMiike Okrajnega £)F odbora, ki so prišli na gradilišče. Zatem je spregovoril ljudski poslanec in predsednik Okrajnega LO ter sekretar OK OF lov. Albin Dujc. V jedrnatem govoru jo orisal pomen gradnje zadružnih domov za razvoj kmečkega zadružništva in dvig kmetske proizvodnje. Prav posebej pa je naglasil, da bodo zadružni domovi odigrali važno vlogo kot kulturni centri za odpravo razlike med mestom in vasjo. V imenu okrajne uprave in sindikatov je spregovoril tov. Lojze Dod-ža, tajnik IO Okrajnega sindikalnega sveta, ki je govoril o povezavi Ln medsebojni pomoči delavca in kmeta v izvrševanju našega plana in izgradnji socializma v naši domovini. Podelil je krajevni, upravi za gradnjo zadružnega doma v Prvačini tedensko prehodno zastavico Okrajnega OF odbora s pozivom, naj prebivalci vasi Prvačina tudi v bodoče tako vztrajno delajo na gradnji. Prehodno zastavico je sprejet tov. Andrej Kozim. ki je v imenu prebivalcev in krajevne uprave za gradnjo zadružnega doma napovedal tekmovanje vsom vasem goriškega okraja, predvsem pa še svojemu najresnejšemu tekmecu — vasi Gradišče in izjavil, da bodo prebivalci vasd postavila svoj dom do 27. apnila t. j. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte. Važno je poudariti tudi to, da se pevski zbor in godba, ki je ena naj-starejših v okraju, že pripravljajo na veliki dan — otvoritev zadružnega doma. Posebno imenitno se je prebivalcem Prvačine zdelo še to, da jih je na dan otvoritve gradbenih del obiskalo celo filmsko podjetje Triglav te snemala njihovo delo. Če si prisluhnil ta dan pogovoru vaščanov, si ■.zvedel to, da so tu ljudje, ki so ra-zumen naj novi družbeni red, saj je to tisto, za čemer so vedno stremeli in za kair so 6e toliko let darili. / Z onstran meje Ob ogromni udeležbi slovenskih in italijanskih demokratov je bila v Gorici ustanovljena demokratična Ljudska fronta dela, miru in neodvisnosti Na ustanovni kongres Demokratične ljudske fronte v Verdijevem gledališču je prišlo kar nepričakovano ogromno število ljudi! iz mesta ijj dežele. Vsi delegati niti niso mogli v prepolno dvorano. Tako velika udeležba je pač dokaz, da si ogromna večina obmejne pokrajine želi mir, delo in neodvisnost, kakor ga izpoveduje demokratična Ljudska fronta, ne pa tako stanje, kakor bi ga hotela peščica fašističnih pretepačev in izzivačev, ki so se organizirali, da bi kongres preprečili. Za Gorico je bil kongres velik dogodek. Njegov pomen je tem večji, ker so si fašisti ravno Gorico izbrali za gnezdo svojega izzivanja, za širjenje narodnostnega sovraštva, za ustvarjanje neredov, da hi s svojim divjaštvom preprečili bratski sporazum med obmejnimi narodi. Nedeljski kongres je dokazal, dia v svojih namenih ne bodo uspeli ter da je ljudstvo 6ito fašizma. Na kongresu so bili Slovenci številno zastopani, eaj jim pripada velika vloga v okviru Demokratične ljudske fronte v naši pokrajini, da ustvarijo most prijateljstva in sodelovanja med slovanskimi narodi in italijanskim ljudstvom, kar je že v programu Demokratične fronte Slovencev v Italiji. Tega se zavedajo tudi italijanske demokratične množice in je to prišlo d)o izraza tudi na zborovanju samem. Predsednik Ljudske fronte treh Be-nečij, republikanski poslanec Ronfini je v svojem govoru poudaril zgodovinski preporod mladih slovanskih narodov v zadnjem razdobju, kj bi moral biti za zgled italijanskemu ljudstvu, da doseže tisti napredek, za katerim teži. Dejal je, da edino Demokratična ljudska fronta jamči, da se bodo ohranile demokratične svoboščine in da bo ljudstvo prišlo do novih pridobitev. Socialist general Piacentimi je orisal cilje Ljudlske fronte, katere so se oklenile v Italiji demokratične in delovne množice ne glede na stiranke, da bi dosegle boljšo bodočnost, mir in neodvisnost Te temeljne ideje so potrdili tudi drugi govorniki, kakor poslanec Pel- legrini, inž. Berinl, profesorica Bo-scaro in zastopnik goriške socialistične federacije g. Ghiabon. Vsi govorniki so se zavzeli za enakopravnost Slovencev, za popolne manjšinske pravice, ki jih je fašizem tako brutalno teptal, ravno tisti fašizem, ki si je izbral Gorico za središče svojega razdiralnega dela. Fašistična drhal, katere duhovni vodja je znani odvetnik Blessi, doma nekje iz Dalmacije, je storila vse, da se ne bi mogel držati ustanovni kongres in da bi tako pokazali vsemu svetu, da je vsa Gorica in pokrajina za fašizem, ne pa za mir. Vrinili so se celo v dvorano z g. Bles-ijem na čelu. Koliko je bilo med njimi Goričanov ali pa vsaj iz pokrajine, nam ni znano. Dobri poznavalci razmer pravijo, da so bili po večini tujci in pritepenci. Odvetnik Blessi, ki bi rad postal velika politična sila v Italiji, se je celo povzpel na govorniški odeir in bruhal iz sebe strup proti Slovencem in demokratom, toda polno gledališče ga je kmalu prisililo k molku. Pred gledališčem in v okoliških ulicah se je pa porivala fašistična svojat s trikoiioramii, divjaško tulila in napadala posameznike, tako da je morala intervenirati policija. Po končanem kongresu se je pa zaletavala v ljudi, metala v njih bombice in pobesnelo rjovela, kakor da je prav tisti čas pobegnila iz kletk zoološkega vrta. To ostudno obnašanje fašistične kulture se je zdelo preveč tudi organom javne varnosti, saij so ti pobalini in nesramne ženščine celo nanje pluvale. Vsi ti izpadi so samo znak, da je fašizmu v Gorici odklenkalo, kar se bo prav ootovo pokazalo pri volitvah aprila meseca. Fašisti so prav zaradi lega znoreli, ker so videli, /a so njihove nade z nedeljskim kongresom klavrno propadle. Ljudstvo pa se je še bolj prepričalo, da je treba fašizem popolnoma uničiti. Na nedeljskem zborovanju je bil napovedan s strani demokratičnih množic goriške pokrajine odurnemu fašizmu smrtni boj, ker hoče ljudstvo živeti prav tu ob meji v miru in prijateljstvu. G-ftiiski prefekt Je pozabil na Slovence Goriški prefekt dr. Pala-mara se je mudil v Rimu dva tedna, da bi tam razpravljal na merodajnih ministrstvih o perečih vprašanjih naše pokrajine. Mnogi Goričani so bili prepričani, da bo g. prefekt prinesel iz glavnega mesta kako razveseljivo novico, da bo prinesel s seboj dekret o ustanovitvi proste cone, kup denarja za obnovo hiš in za javna dela itd., ker je gospodarski položaj Gorice in okolice prav obupen. Še nikoli ni bilo v naši pokrajini toliko brezposelnih kot ravno sedaj po ratifikaciji mirovne pogodbe. Ze samo to dejstvo potrjuje, da je bila meja krivično potegnjena, ko so zapadni zavezniki nasilno odrezali Gorico od njenega zaledja. S kakimi težavami se je g. prefekt moral boriti v Rimu, da je prinesel vsaj nekaj obljub, kar se tiče javnih del, nam ni znano; toda glede proglasitve proste cone pa ni uspel, čeprav so trgovski sloji in goriški indu-sbrijci prav od proste cone največ pričakovali. Vse te stvari o naporih g. prefekta v Rimu je pa slovenska javnost morala zvedeti iz nekaterih italijanskih listov, ker je g. prefekt povabil na tiskovno konferenco, kjer je poročal o svojem potovanju, samo Italijanske novinarje, slovenske novinarje je pa prezrl in s tem tudi slovenski živeli, ki ni niti tako maloštevilen riti tako malo pomemben v naši goriški pokrajini. G. prefekt je za ča6a svojega bivanja v Rimu kar pozabil na Slovence. Prej je pa pri vseh sprejemih zatrjeval slovenskim strankam, da smo mu enako pri srcu, da smo enakopravni državljani itd. Odkod ta sprememba? Ali se mogoče namerava proti Slovencem zavzeti nova smer? Pri vsem tem se nam vsiljujejo opravičene in resne slutnje, da hočejo nadaljevati po 6tari zavoženi’ poti žalostnega spomina. Slovenci v Italiji pa zahtevajo, da jih upoštevajo prav tako kakor ostale sodržavljane, ker so to s svojo borbo proti fašizmu ne samo zaslužili, temveč jim to jamčijo tudi določbe mirovne pogodbe ’n italijanska ustava. Goriško sodišče oprošča fašistične teroriste V siredo je bila pred goniškim sodiščem zelo poučna razprava proti skupini oboroženih fašističnih teroristov, proti tistim, ki izvajajo in vodijo nasilja proti Slovencem in demokratičnim Italijanom že od lanskega septembra, ko je stopila v veljavo mirovna pogodba. Pred sodniki se je pojavila skoro vsem Goričanom dobro znana skupina razbijačev, v kateri so bili: Busatta Giovanni, Lovini Francesco, Fontani-n.i Arduino, Moscarda Ernesto in Gi-gliiotti Felice. Vsi so bili obtoženi »roženj in poškodb na škodo raznih oseb, dalje da eo imeli neprijavljeno orožje in eksploziv, da eo vršili atentate itd. Vsi pametni ljudje bi pričakovali, da bodo ti razbojniki primerno ka- znovani in odstranjeni iz človeške družbe vsaj za nekaj časa, pa se je dogodilo ravno nasprotno. Branilci 60 »človekoljubna« dejanja fašističnih teroristov povzdigovali do nebes, prikazali jih kot prave borce za itali-janstvo, ki se žrtvujejo v imenu milijonov, s kratka, pravi junaki, kakor jih še ni in tudi jih ne bo imela zgodovina! Mnogim eo se orosile oči in verjetno tudi sodnikom, saj so vsem vse oprostili, edino so jim pozabili čestitati. Tako kroji pravico goriško sodišče razbojnikom, ki jih je iz svoje sredine izločila vsa poštena italijanska avnost in ki nimajo tukaj nič opraviti, razen da po naročilih svojih delodajalcev vršijo zločine. Saj niso Goričani, temveč pritepenci iz raznih vetrov, tako Gigliotti iz Salerna, Moscarda :z Istre itd. Istočasno, ko goriško sodišče za dokazana razbojstva oprošča moralne propalice, pa sedijo še vedno po italijanskih ječah v Gorici, Benetkah, Veroni in Cremonislo-venski antifašisti, obsojeni od Anglo-amerikancev v bivši coni A in deportirani v Italijo. Niso bili obsojeni na izvršena dejanja, pač pa so jih obtožili le poskusov gotovih dejanj. — Četudi gre le za posknse, ne bi 6mela Italija igrati poniževalne vloge čuvanja, ker slovenski obsojenci niso ničesar zagrešili prot: Italiji. Taka je pravičnost goriškega fašističnega sodišča! V veronski kaznilnici mučijo slovenske politične ujetnike V veronski kaznilnici so slovenski politični jetniki Ivan Pavšič iz Idrije, Marij Gerbec iz Ročinja in Viktor Kukanja iz Malega doia, ki so bili obsojena od angloameriških vojaških sodišč v Trstu in Gorici in odpeljani Italijo. Imenovani so postati s 15. septembrom jugoslovanski državljani. Proti Italiji niso ničesar zagrešili. Zato bi bila dolžnost italijanskih oblasti, da jih takoj izpuste na svobodo. Toda to se ni zgodilo, temveč nasprotno, kaznilniška uprava, ki je vsa v rokah bivših fašistov, postopa z njimi kot z največjimi kriminalnimi zločinci. To dokazuje, da Gasparijeva vlada verno izvršuje naloge svojih gospodarjev onstran Oceana. Goriški fašisti so pretepli našega antifašista V ponedeljek ob 2. uri ponoči je skupina fašistov, ki jih vodi znani razbijač in pretepač Carli, napadla v dvorani »Ginnastica« uglednega goričkega trgovca in partizanskega borca tovariša Ivana Brica in ga tako hudo preteipla, da se je moral zateči k »Zelenemu križu«, kamor so ga odpeljal:. Tolpa petnajstih razbojnikov bi ga bila prav gotovo ubila z raznimi predmeti, kakor bokserji, da ni intervenirala policija, ki je bila v dvorani, toda tov. Bric je kljub temu dobil tako težke udarce, da ima na glavi globoko in nevarno rano. Kve stura je aretirala ob tej priliki razbojnika Carlija in še nekega drugega pajdaša. Sprašujemo se, do kdaj bo trajalo takšno stanje, ki ne dovoljuje mirnim Ljudem, da bi se svobodno gibali po mestu? Kdaj bo policija končno odločno nastopila proti znanemu razbojniškemu gnezdu neofašistov, ki se skrivajo v raznih mladinskih organizacijah in ki so prepojene s fašistič nim duhom? Čas bi že bil, da se odstrani ta sodrga z goričkih ulic, ker drugače ue bo miru pri nas! šlo do sodelovanja med veterinarji in ljudstvom, to je pomoči, ki jo morajo pri tem nuditi množične organizacije. Množične organizacije bi morale razviti na vasi živahno propagando in vzbuditi med ljudmi zanimanje za vesten način pobijanja živalskih bolezni. Zlasti bi morale množične organizacije na sestankih ' poudarjati, da je treba takoj pri-;avljati vse sumljive primere bolezni. ne pa šele takrat, ko se je bolezen že razvila in razširila. Množične Kostolomnost je bolezen, ki se najbolj često javlja pri goveji živini in prašičih, pozimi in spomladi, posebno pa še, če je bila med letom suša. Žival, ki boluje na kostolomnosti, e navadno slabe reje, težko se vzdiguje in hodi. Ce je bolezen napredovala, se žival niti dvigniti ne more več. To se dogaja največ pri visoko brejih živalih. Že iz znakov bolezni lahko sodimo, da so obolele kosti. Kosti 60 bolj mehke, težko nosijo težo telesa in se lahko zlomijo. Vse to pa zaradi tega, ker v kosteh ni dovolj mineralnih snovi, ki so pogoj za trdnost kosti. Poleg drugih snovi, potrebnih za življenje, sprejema telo mineralne snovi im vitamine iz hrane. Če teh snovi v hrani primanjkuje, ali pa so v takšni obliki, da jih telo ne more izrabiti, nastopi kostolomnost. Največ mineralnih snovi: in vitaminov vsebuje zelena, sladka krma. Razumljivo je torej, da se kostolomnost SuMovatije ljudstva - najvažnejši pogoj za nspesno zatiranje živalskih kužnih bolezni Petletni plan določa tudi naši živinoreji zelo važno mesto v narodnem gospodarstvu. Da bi živinoreja lahko izpolnila svojo nalogo, to je, da bi povečali stanje živine, je treba predvsem odstraniti različne vplive, ki povzročajo živinoreji veliko škodo. Med najbolj škodljive pojave v živinoreji spadajo različne živalske kužne, paraziLarne in vzrejne bolezni. Posebno nalezljive bolezni bi lahko povzročile naši živinorji nepopravljivo škodo, če jih ne bi z največjo odločnostjo omejevali in zatirali. Razumljivo je, da zaradi tega določa tudi petletni plan kot eno najvažnejših sredstev za uspešno živinorejo borbo proti različnim nalezljivim živalskim boleznim Izboljšanje veterinarske službe ter povečanje možnosti za uspešno zdravljenje sta osnovna pogoja za uspeh te borbe. Oba pa sta brezpomembna, če v tej borbi ne sodeluje vse ljudstvo, to je vsii živinorejci. Med našimi živinorejci pa srečamo pogosto še zelo naiven odnos do živalskih bolezni. Vzemimio n. pr. kokošjo kugo, ki je naši kokošjereji napravila veliko škodo. Po zakonu o pobijanju živalskih kužnih bolezni bi moral vsak kokošjerejec' sleherni primer obolelosti, kjer jc upravičen sum nalezljive bolezni, javiti najbližjemu veterinarju. Imamo pa mnoge primere prav obratnega ravnanja. Rejci prikrivajo bolezen iz bojazni, da ne bi morali pokončati tudi drugih živali. Dejansko pa je narobe, če bi ta primer obolelosti javili, bi veterinar očuval ostale živali obolenja. Ze gornji primer nam kaže, kako važno je sodelovanje vseh živinorejcev pri pobijanju različnih kužnih bolezni. Da pa to sodelovanje ni zadostno, bi nam najlaže povedali naši veterinarji, ki bijejo težko bitko za uničenje nekaterih kužnih in vzrejnih bolezni, ki se pri nas pogosto pojavljajo. Naši svinjereji povzročajo največ škode nalezljiva ohromelost prašičev, rdečica svinjska kuga itd. Pogoste in nevarne bolezni goveje živine so slinovka, vranični prisad in parkljevka, posebno znane nalezljive konjske bolezni pa smrkavost, durina itd. Naši veterinarji so pokremli velike akcije, da bi že v osnovi onemogočili širjenje teh bolezni in sicer na ta način, da predhodno cepijo zdravo živino in jo tako napravijo odporno proti bolezni, v primerih bolezenskih pojavov pa z lokalizacijo širjenja bolezni. Organi K°n' trolne komisije so v poslednjem času na teritoriju cele Slovenije Pregledali, kako poteka ta boj proti živalskim kužnim in vzrejnim boleznim, kako poteka boj za izboljšanje nase živinoreje. Pri tem so ugotovili, da so bili doseženi že veliki uspehi, pojavile pa so se tudi različne napake in nedostatki. Prva in osnovna napaka je premajhno sodelovanje ljudstva. V kočevskem okraju se je n. pr. pojavila nred kratkim kokošja kuga. To J c bolezen ki zelo hitro pokosi cele dvorce kdkoši. če hi bili živinorejci takoj čim se je pojavila bolezen, obvestili veterinarja, bi prav gotovo organizacije bi morale tudi napraviti propagando za obisk različnih predavanj, ki jih imajo veterinarski strokovnjaki v vseh večjih krajih. Množične organizacije bi morale same organizirati taka predavanja, kjer bi se ljudje seznanili s pojavi različnih kužnih bolezni in njihovim širjenjem. Le na ta način bomo Ihh-ko zajezili veliko škodo, ki jo povzročajo različne živalske bolezni in s tem zboljšali našo živinorejo kot važno panogo našega gospodarstva. O kestclomih pri naši živini pojavi pozimi in v zgodnji pomladi, to je takrat, ko hranimo živino z manjvredno krmo, v kateri teh snovi ni dovolj. Še manj je mineralnih snovi v krmii, ki je rastla v suši, ko je primanjkovalo vlage in tako rastline niso vsrkale iz zemlje dovolj v vodi raztopljenih mineralnih snovi. Pri brejih živalih je potrebna še večja količina mineralnih snovi, ker se uporabijo tudi za nastajanje kosti ploda, Nič čudnega potem ni, da se pri breji živali kostolomnost pojavi prej in s hujšimi posledicami, če teh snovi v hrani manjka. Kostolomnost preprečimo tako, da živini že takoj, ko zmanjka zelene krme, začnemo pokladati' klajno apno in živinsko sol. S tem v veliki meri nadomestimo primanjkljaj mineralnih snovi v hrani. Mnogi živinorejo’ rabijo z uspehom namesto klajnega apna zmlete Zgane kosti. Dr. Gošlcr Karel. FIZKULTURA = ...— Razvoj fizkulttiff® na Primorskem Primorska od Jadrana do Triglava je polna naravnih krasot. Zato ima tudi vse pogoje za razvoj vseh panog športa in fizkulture. Za časa četrtstoletne italijanske okupacije je bil šport in planinstvo le za sinove in hčere petičnih ljudi in tistih, ki so uživali posebne privilegije fašistične stranke, za ljudi, ki so se pritepli v naše kraje iz notranjosti Italije. Zavedno slovensko delovno ljudstvo, oropano vseh kulturnih in narodnostnih pravic, je moralo trdo delati najnehva-ležncjša dela, da si je prislužilo košček kruha. Ni so moglo ue kulturno, ne gospodarsko razvijati. Zaživelo je šelo po osvoboditvi. Kljub oviram ZVU v bivši coni »A« in terorju civilne policije so se vršili množični fizkulturni nastopi mladine v Gorici, Trstu in drugih manjših središčih. Ustanovila so se Planinsko društvo v Gorici, planinsko društvo »Krn« v Kobaridu in Soško smučarsko društvo na Livku, v katerem so bili včlanjeni vsi ljubitelji zimskega športa bivšoga goriškega okrožja. Množično so jo razvila fizkultura v vseh panogah Sele po priključitvi. Med drugim je bilo v decembru 1. 1. ustanovljeno v Postojni prvo Športno letalsko društvo na Primorskem. Društvo ima svojo športno letalske skupine v Tolminu, Solkanu, Ajdovščini in št. Petru na Krasu. Te skupine kažejo veliko zanimanje za letalsko modelarstvo, jadralno letalstvo In padalstvo, nova panoga športa, ki se je pričela uvajati tudi v Slovenskem Primorju. V Postojni je 10 dnevni teoretični in praktični padalski tečaj v okviru Športno letalskega društva. Tečaj obiskuje 20 mladincev. Društvo ima tudi dve jadralni letali tipa »Vrabec« za »A« izpite in »Salamandro« za »B« odnosno »C« izpite. Prvi poizkusni poleti primorskih jadralcev so bili v nedeljo 15. t. m. v Postojni s šolskim letalom »Vrabec« po končanem plenumu delegatov športnega letalstva iz Slovenskega Primorja. Ob tej priložnosti je bila pohvaljena Športno letalska skupina »Soča« iz Solkana. V znak priznanja so prejeli posebno značko »Maketo«. Svoj planski koledar je modelarska skupina »Soča« prekoračila v januarju za 67 •/•. Z uspehom so zaključili tudi izpite prvega osnovnega modelarskega tečaja s sledečim re zuitatom: 80 “/« odličnjakov, 60 % prav dobrih in 10 '/o dobrih ocen. Tečaj je vodil bivši pilot Boris Trpin iz Solkana. Najboljši tečajnik je prejel darilo v obliki orodja za izdelavo modelov. V bližnji bodočnosti bodo tečajniki v modelarstvu položili tudi »B« in »C« izpite. Od Športno letalskega društva bodo dobili za spopolnitov delavnice 4000 din. Delavnico so z lastnimi sredstvi, z izkupičkom raznih prireditev dobro opremili in nabavili precej orodja, furnirja, vezanih plošč in posebnega papirja za izdelavo modelov. Izdelali so tehnično dobro 22 letalskih modelov, 6 pa jih pravkar dokončujejo. Modelarska skupina v Solkanu šteje 82 aktivnih članov in dve mladinki ter ima 3 modelarske krožke. Močno je v Slovenskem Primorju razvit nogomet, lahka atletika ln smučarstvo. V preteklem letu so v Slovenskem Primorju zgradili 4 smučarske skakalnice po načrtih inž. Bloudka. Smučarstvo kljub temu, da so se smučarji ob pomoči okrajnih fizkultumih društev in fizkulturne zveze Slovenije prilično dobro opremili, ni prišlo do izraza zaradi premile zime. Upajo pa, da bodo sedaj, ko jo zapadel sneg, delno nadoknadili to, kar so zamudili. Smučarski Met v Planico Smučarji goriškega okraja so priredili v nedeljo 7. februarja izlet v Planico. Istega dne je odpotovala v Planico tudi skupina najboljših smučarjev goriškega okraja, da položi normo smučanja iz prve obvezne skupine za srebrni in zlati znak. Vreme Je bilo krasno. Zjutraj ob 8. je startaio 15 smučarjov in ena smučarka. Kljub temu, da so tekmovalci imeli letos prvikrat smuči na nogah, so bili doseženi lepi uspehi. Vsi tekmovalci so dosegli normo. Popoldne so tekmovalci iz Cepovana na 25 metrski skakalnici dosegli dobre Bkoke v najlepšem slogu. Najboljše je skočil tov. Bruno Kriveo iz Cepovana, ki je dosegel 17 metrov. Vso to naj bo v zgled ostalim smučarjem, posebno Čepovancem, ki so se ustrašili pešačenja iz Cepovana do kolodvora sv. Lucija, kar je za prave smučarje samo potrebno in koristno razgibanje te lesa. Pohvalo je zaslužil tov. Anton Podgornik iz Cepovana, dvakratni udarnik in najboljši smučar goriškega okraja. Smučarske tekme za prvenstvo goriškega okraja bila Skoda manjša. Tako pa je bilo uničenih okrog 1000 kokoši. > Živinorejci po navadi mislijo, da je pogin nekaj kokoši malenkostna škoda, ki jo sami trpe. Pomislimo, da bi v vsakem okraju zaradi malomarnosti bilo uničenih 1000 kokoši. Naše narodno gospodarstvo bi imelo s tem ogromno škodo. To se pravi, to. kar škoduje posamezniku, škoduje v naši novi družbi tudi skupnosti. Pri cepitvi pa so lahko veterinarji ugotavljali da so posamezni rejci skrili kokoši da bi jih tako odtegnili cepljenju.’ Nekateri, ki slabo razumejo našo novo skupnost, so govorili, da je cepljenje popis kokoši za obvezno oddajo! Mislili so. da s tem, če kokoši ne bomo dali cepiti, oblast ne bo vedela za dejansko stanje. Kako škodljivo je tako početje, razumemo lahko če pomislimo, da bi zaradi takega v bistvu reakcionarnega mišljenja necepljene kokoši lahko postale najboljši prenašalec različnih kužnih bolezni perutnine. Prav isti pojav je bil pri cepljenju psov proti pasji steklini, ki so ga izvedli v vsej Sloveniji. Redko kje pa so bili cepljeni vsi psi. Malomarni lastniki so jih odtegnili cepljenju in s tem postavili v nevarnost ves trud veterinarskih organov za omejitev te bolezni. V okraju Jesenice so veterinarji ugotovili, da množične organizacije premalo sodelujejo pri takšnih akcijah, kar bi bilo šc posebno potrebno, ker se ljudje pri bolezni živine še vedno poslužujejo različnih vraž in »urekovalcev«. S tem bi pri- V nedeljo 22. t. m. jo okrajni fizkulturni odbor Gorica--Šempeter priredil v Livku pri Kobaridu (Kovk) smučarske tekme v smuku za prvenstvo goriškega okraja. V programu je bil smuk in slalom, a zaradi slabega vremena je bil izveden samo smuk. Smuka se je udeležilo 26 tekmovalcev in sicer 9 mladincev in 17 članov. V prvih jutranjih urah je vreme kazalo tako slabo, da je izgledalo, da se tekme no bodo mogle vršiti. Naši smučarji pa se niso ustrašili vremena, temveč so takoj trasirali progo, katera je bila 800 m dolga s povprečno višinsko razliko 250 m. Doseženi so bili naslednji rezultati: Člani: 1. Podgornik Anton, FD Čepo-van, 24.8; 2. Gruden Rihard, FD Cepovan, 25.6; 3. Namar Kazimir, FD Volga, 29.0; 4. Murovec Ivan, FD Cepovan, 83.0; 5. Skok Ludovik, FA Lokve, 34.0; 6. Ho jak Valdi, FD Cepovan, 34.0; 7. Jež Peter, FD Ajdovščina, 87.6. Mladinci: V klasifikacijo se je plasiral Bamo tov. Krivec Bruno, FD Cepovan, na isti progi v času 46.0. Mladinec Konstantin Mikuž bi bil lahko dosegel dober čas, kot je Izgledalo, ker je eden zelo dobrih In znanih flzkulturnikov iz gimnazij? Senlpeter, a je imel smolo, ker si je zlomil smuči. Tudi tov. Hauptman iz Kranj- ske Gore jo dosegel izven konkurence zelo dober čas. Tudi ta tovariš je imel smolo, ker si je zlomil smuči tako, da ni mogel pokazati svoje spretnosti. FD Tolmin je imel nalogo, da bo organiziral vsa pripravljalna dela za izvedbo tekem, a ni te svoje naloge izvršil. Smučarji so bili sprejeti od fizkulturni-kov smučarjev iz Livka, ki so res prijateljsko sodelovali pri tekmah. To pa ni bila pobuda FD Tolmina kot bi morda izgledalo, temveč je njihova samoiniciati-va, ki je napravila na udeležence zelo dober vtis. Ob zaključku so bile razdeljene nagrade (1 par smuči, smučarski čevlji, 6rajca itd.). Smučarske tekme v Lokvah V nedeljo 29. t. m. bo smučarsko prvenstvo na Lokvah v teku na 18 kilometrov za člane in 8 km za mladince. Smučarje vabimo, da 6e pravočasno vpišejo pri FD Volga v Solkanu in pri Fizkultumem odboru v Šempetru. Popoldne bodo tekme v smuku in slalomu ter skoki na 25 metrski ska kalnici. Važne fizkulturne konference Po navodilih republiškega centra za fiz-kulturni znale bodo v mesecu februarju svečane konference nosilcev fizkulturnega znaka, mladine s prog in drugih gradi-lišč, demobiliziranih borcev JA ter ostalih fizkulturnikov vseh naših FD in FA, ki še niso vključeni v tekmovanje za fizkulturni znak. Na teh konferencah bodo razpravljali predvsom o nalogah petletnega plana FISAJ-a, in sicer: Propaganda množičnosti fizkulturne organizacije, prizadevanjo, da se omogoči nadaljevanje tekmovanja za fizkulturni znak vsora tekmovalcem z raznih dblovnih akcij, popularizacija telesne vzgoje, kakor tudi osnovne naloge množičnega dela vseh fizkultumih organizacij, da s-e tako prikaže korist fizkul-tumegs? udejstvovanja, ker je potrebno, da se oodo na ta način lažjo usposabljali za tekmovanje za fizkulturni znak da sr telesno in duševno utrdijo. Konferenco bodo v naslednjih krajih: Ajdovščina, št. Peter, Cepovan, tovarna Anhovo in Levpa-Testoni. Omenjeni centri naj takoj organizirajo konference; zlasti naj na ožjih sestankih z vsemi množičnimi organizacijami na vasi temeljito pripravijo vse potrebno za izvedbo nalog, .ki jih bo poslal okrajni center za tekmovanje za fizkulturni znak. Tekmovanje za fizkulturni znak V nedeljo 29. t. m. bodo tekmovalci za fizkulturni znak polagal: obvezno normo za smučanje na Lokvah. Vabljeni so vsi tekmovalci, da položijo to normo, ker se jim sedaj nudi edina prilika za letos. Zbor tekmovalcev bo za bivši gtrgarski okraj na Lokvah ob 8.30; za ostale bo preskrbljeno prevozno sredstvo. Vsi se morajo predhodno javiti na Okrajnem fizkultumem odboru v Šempetru zaradi vpisa in pojasnil. Učitelji tečajniki se uspešno izkoristili 10 dnevne semestrains počitnice V Šempetru pri Gorici je bil 5dnev-n-i tečaj za učitelje tečajnike, ki bodo v marcu t. 1. polagali izpite. Velika potreba, ki se je kazala po terenu, kakor tudi želje posameznih učiteljev tečajnikov na raznih sindikalnih konferencah, kak'or tudi po raznih študijskih krožkih, ki so organizirani po terenu, je dala povod odseku za prosveto pri okrajnem1 IO Gorica, da je organiziral od 5. do vključno 10. t- m. tečaj, na katerem naj bi učitelji-tečaj-niki s pomočjo predmetnih profesorjev poglobili svoje znanje v tem in onem iredmeiu, ki jim -pač dela preglavice. Učiteljstvo je predlog tembolj pozdravilo, ker se samo dobro zaveda, kaj pomeni ta tečaj v času, ko se vrše n-aj-večje priprave na bodoče izpite. Marsikdo izmed njih pa tudi iz teh a-li onih razlogov ni imel možnosti, da bi se lahko temeljito pripravil na snov. Das-iravno si je prosvetni odsek, kot tudi predavateljski zbor prizadeval, da bi se tečaj izvedel čim boljše, vendarle ni bilo povsod pravilnega razumevanja na strani samih tečajnikov. Na tečaj se je odzvalo le 23 uči-teljev-tečajnikov, dočim so ostali raje šli na počitnice. Vse priznanje pa gre brezdvomaio onim, ki so se 'zavedali nujne potrebe po izgraditvi in poglobitvi svojega znanja. Vse priznanje pa zaslužijo tudi p rafesor j i-p red a v at el ji, ki so svoj kratko odmerjeni odmor žrtvovali za skupno korist. V prvi vrsti gre zasluga predvsem tov. Zodneku in Kalinu, profesorjema na nižji gimnaziji v Ajdovščini, -kakor tov. Vodniku, profesorju iz Ljubljane, ki se je sredi svojega najintenzivnejšega dela pri pripravljanju gradiva za novo prir-o-dopisno knjigo, ki bo v kratkem izšla, z veseljem odzval našemu poziva. Razpoloženje med tečajniki je bilo nad vse tovariško, saj so -bili kot ena družina. Ob koncu tečaja so se razšli vsi z eno samo željo, da bi se tiki tečaji še prirejali, ker eo v tem kratkem času v goto-vih predmetih več pridobili, kot na prejšnjih dvomesečnih tečajih. Š. L. Prehodni izpit za učiteljske pripravnike — tečajnike Učitelji pripravniki - tečajniki, ki nameravajo položiti predhodni izpit v pomladanskem roku in niso poslali šo pravilno kolkovane prošnje na ministrstvo prosvete preko okrajnejza-prosvetnega odseka, naj to store nemudoma. Izpiti bodo na gimnaziji v Šempetru pri Gorici od 10. do 13. marca. Odsek za prosveto pri 010 - Gorica. V Temenici na Krasu smo pridno na delu V naši vasi se udejstvujemo na vseh področjih, zavedajoč se, da si bomo z delom na gospodarskem in kulturnem področju izboljšali svoje življenje. V zadnjem času smo imeli Prešernovo proslavo. Predvsem so se pionirji pod vodstvom našega učiteljstva pripravili in so vprizorili igro z recitacijami in petjem. Vse so naši pionirji izvajali v splošno zadovoljstvo vaščanov, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Posebno aktivna je pri nas mladina. Zadnjo nedeljo se je zbrala in s harmoniko na čelu odšla v požgano vas Lipo pospravljat ruševihe požganih domov. Skupno z vaščani Lipe so naredili 170 p-rostovoljnih ur :u s tem pripomogli, da bodo naši domovi čim-prej obnovljeni. Na splošno je v naši vasi veliko zanimanje za prostovoljno delo. Okusili smo na svojih ramenih vso grozoto fašizma, kateri nas je zatiral in uničil še tisto, kar smo imeli. Danes z veseljem obnavljamo, ker se zavedamo, da tudi s tem utrjujemo našo neodvisnost in gospodarsko moč države in hkrati s tem tuidli pravični mir. Prebivalstvo Vipolž si je izbralo pravi čas za popravilo vaških poti Slabo vreme, ki smo ga imeli v mesecu januarju, je prebivalstvo vasi Vipovže v Brdih koristno izrabilo. V velikem številu je odšlo na prostovoljno delo. Popravili so stranske poti, ki so bile v zelo slabem stanju. 2e leta in leta se ni nihče brigal za te poti; ne Italijani, ne Anglo-američanl niso ničesar ukrenili, da bi priskočili na pomoč delovnemu ljudstvu. Sedaj so se vaščani sami lotili dela ter podzidali podporne zidove, speljali vodo v obcestne jarke ter tako usposobi1.! vaške in poljske poti, da bodo služile svojemu namenu. Ta samoiniciativnost prebivalcev Vipovž zasluži vso pohvalo. »Nova Gorica« naj bo izraz hotenja našega delovnega ljudstva. Zato dopisujte v njo in ji pridobivajte naročnikovi Uredništvo in uprava: SolkanftXŠtTTto7. - Odgovorni urednik Janko Kralj. - Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. _ Izhaja vsak drugi petek. - Rokopisi se ne vračajo.