Ameriška Domovina
NO.
AM6WCAN IM SPIRIT fORfMM'IM UMOVAOe OMLf
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 18, 1966
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
indija bi rada po dva bilijona gospodarske pomoči Zahoda letno
Za četrto petletko bi Indija rada dobila od svobodnega sveta okoli $10 bilijonov gospodarske pomoči. Indi -ski minister je izjavil, da Zahod ne zahteva nobenih pogojev za svojo pomoč.
NEW DELHI, Ind. — Minister za načrtno gospodarstvo Indije Asoka Mehta je po obisku v Washingtonu, kjer se je razgo-varjal s predstavniki vlade ZDA in s predstavniki Mednarodne banke, in po obisku v Ottawi in Londonu vrnil domov in poročal v parlamentu o uspehu poti. Komunistični poslanci so ga stro napadli, češ da je moral svojo izjavo dati preje v odobritev predstavnikom Svetovne banke. Minister jim je odgovoril grobo. Zahtevali so od predsednika zbornice, da ministru vzame besedo. Ko ta tega ni storil, so vsi, kakih 20, odšli iz zbornice. Minister je nato mirno podal svoje poročilo.
Dejal je, da niso nikjer od njega zahtevali, naj Indija izpolni kake določene pogoje, če hoče dobiti pomoč. Le predsednik Johnson v Združenih državah je svetoval, naj Indija uporabi tu jo gospodarsko pomoč in vsa razpoložljiva domača sredstva v korist ljudstva, zmanjša pa naj izdatke za oboroževanje. Predsednik Svetovne banke G. D. Woods se je posebno zanimal v razgovoru z Indijcem za to, kar misli Indija storiti za izboljšanje kmetijstva, zlasti za razvoj domače industrije umetnih gnojil, kaj za omejitev rasti prebivalstva in ikako misli uporabiti svojo industrijsko zmogljivost.
Minister Mehta je opozoril v svojih razgovorih z gospodarskimi predstavniki svobodnega sveta na važnost prihodnjih desetih let za indijsko gospodarstvo, če bo to dobilo potrebno pomoč od svbodnega sveta, se bo lahko o-samosvojilo, sicer pa bo še vedno vezano na tujo pomoč. Razkril je, da bi Indija rada dobila v teku prihodnje petletke za polovico več pomoči iz tujine, kot jo je dobivala doslej. Rada bi od 8.5 do 10.5 bilijonov dolarjev, torej dva bilijona dolarjev na leto. To je vsekakor precejšnja vsota. Tuji gospodarski proučevalci indijskih gospodarskih razmer se boje, da Indija ne bo sposobna Vložiti v petletko toliko lastnih sredstev, kot je predvidela, ker je prišlo v gospodarstvu Indije do malega zastoja, pa tudi stroški za obroževanje vzamejo prevelik del narodtiega dohodka.
Laoški obisk v Moskvi
MOSKVA, ZSSR. — Laoški kralj Savang Vatana in predsednik laoške vlade Savana Fuma sta bila v ponedeljek sprejeta v Kremlju pri predsedniku Sovjetske zveze Nikolaju Podgorniku. Razgovarjala sta se tekom svojega obiska v Sovjetski zvezi 8 člani vlade. Predsednik te A. Kosygin se še ni vrnil z obiska
''Egipt.	•♦•«£■
Novi grobovi
Edward Tomšič
Edward Tomšič, o katerega smrti smo poročali v ponedeljek, je bil star 52 let. Tri leta med drugo svetovno vojno je bil v armadi. Bil je samski sin pok. Johna in pok. Josephine, roj. Persin, brat Emme Schroe-der, Johna, Raymonda in Mildred Budnar. Pogreb bo iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri ob 1.30 popoldne na Lake View poko pališče.
Antonia Schiberl
Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu na 425 E. 156 St. 80 let stara Antonia Schiberl, roj. Offic v Remšniku, od koder je prišla v ZDA 1. 1911, žena Laurenca, rojenega v Makolah, mati Edith Downing, Antonie Yappel, Elle Burlingame, Betty Kovach, Maxa, Lillian Schneider in pok. Ottona, 26-krat stara mati, 24-krat pramati, sestra Elizabethe Reinbacher (S. Paulo, Brazilija). Pokojna je bila članica Društva V boj št. 53 3NPJ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek ob 1.30 popoldne na Knollwood pokopališče.
ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV
Reulher bo zahteval za delavstvo letne place
LONG BEACH, Calif. — Na 20. letni konvencije Unije avtomobilskega delavstva pretekli teden tu je Walter Reuther izjavil, da bo unija zahtevala pri novih kolektivnih pogajanjih prihodnje leto letne plače. V ko-ikor ne bo industrija priprav-jena delavstvu jamčiti dogovorjeni letni zaslužek, Unija ne bo pogodbe podpisala, je izjavil Reuther.
Na konvenciji je bilo sprejeto tudi načelo o enakih plačah za delavstvo v avtomobilski industriji v Združenih državah in Kanadi. Te plače so sedaj v Kanadi nižje od 38 centov do $1 pri uri. Ker je po dogovoru med Združenimi državami in Kanado prosta prodaja avtomobilov in avtomobilskih fdelov na obeh straneh meje za produkte obeh držav, je potrebna tudi enakost plač, če naj delatai obe industriji pod enakimi pogoji.
Pridelek hrane zaostalSen-Frank J. Lausche
bi rad privil De Gaulla
V preteklem letu je bil porast pridelka živeža na svetu v Aziji in Afriki sorazmerno manjši od prirastka prebivalstva.
RIM, It. — Organizacija ZN za hrano in poljedelstvo (FAO) je objavila poročilo o pridelku hrane v preteklem letu in v iz-gledih pridelka v tekočem. Po teh podatkih izgleda, da porast pridelka hrane lani ni bil v sorazmerju s porastom prebivalstva.
Če bodo dokončne številke za pridelek v letu 1965 pokazale kak prirastek, bo ta sorazmerno majhen. Pridelek v letini 1965-66 ne kaže, da bi bil v sorazmerju s porastom prebivalstva, ki se sedaj drži pri 2 odstotkih letno.
Pridelek pšenice in riža, dveh osnovnih hranil, lani ni dosegel pridelka v letu 1964, ostala žita so obrodila malo boljše in so presegla pridelek prejšnjega leta. Ta presežek vendar ni bil tolik, da bi kril primanjkljaj v pridelku obeh osnovnih žit.
Severna Amerika je lani doživela velik porast pridelka hrane, prav tako tudi zahodna Evropa. Manjši je bil porast pridelka na Japonskem, med tem ko je zaradi hude suše pridelek v Avstraliji in Južni Afriki padel. V Latinski Ameriki se je pridelek ze-o povišal, toda ni presegel veliko sorazmernega porasta prebivalstva. Preračunano na posameznika je bil nekako isti kot v preteklem letu.
V komunističnih deželah je po podatkih FAO celinski Kitajski uspelo pridelati lani žita nekako enako količino kot leta 1964, v Sovjetski zvezi in satelitskih državah vzhodne Evrope pa je suša lani pridelek precej zmanjšala.
WASHINGTON, D.C. — Ohij-ski zvezni senator Frank J. Lausche je v senatu pozval Združene države in njihove zaveznike v NATO, naj preudarijo možnost odpovedi vseh pravic leta francoskih civilnih letal preko njihovega ozemlja in seveda tudi pravico pristanka. S tem bodo De Gaullu pokazali, da imajo tudi oni v svojih rokah dobre karte.
Če bo De Gaulle kazal naprej svojo brezobzirnost in delal ne-prilike NATO, naj enostavno iz ključijo vse polete francoskih letal preko svojega ozemlja. V takem slučaju bi Air France, u-radna francoska potniška letalska družba, izgubila večji del svojega sedanjega prometa.
Ker so dogovori o poletu civilnih letal recipročni, to se pravi, da vsaka država prizna drugi ugodnosti, kot jih dobi sama, je jasno, da bi v slučaju odpovedi takih pravic Franciji tudi ta odpovedala ZDA in ostalim članicam NATO polete njihovih civilnih letal preko svojega ozemlja. Francija bi bila v takem slučaju v zraku skoraj popolnoma izolirana.
Lepote Bajkalskega jezera v nevarnosti
MOSKVA, ZSSR. — Bajkalsko jezero ne spada samo med največja, ampak tudi med najlepša jezera na svetu. Sedaj je pa začel komunistični režim s tako ihto industrializirati vso bajkalsko pokrajino, da je čistost vode v jezeru in lepota bregov ob njem v nevarnosti.
S carinskimi pogajanji v Ženevi ne bo nič
WASHINGTON, D.C. — Tako je rekel pred senatnim odborom naš glavni delegat na ženevski konferenci za catfnska pogajanja. Očitno je namreč, da Francija načrtno zavlačuje vsak sporazum. De Gaulle se jezi, ker ga NATO noče ubogati, pa nagaja EGS, kjer le more. Sedaj je vzel na tarčo carinska pogajanja v o-kviru GATT.
Njegova delegacija zavlačuje vse razgovore, ker ima pač tako naročilo. Ostale članice EGS se sicer jezijo, toda proti francoski trmi ne opravijo ničesar.
POGON ZA UGRABITELJEM DEKLETA IN MORILCEM SE PRIBLIŽUJE SVOJEMU KONCU
Policija, narodna garda in agentje FBI so začeli danes zjutraj zadnji del pogona za ugrabiteljem 17 let starega dekleta, ki je včeraj iz zasede ustrelil agenta FBI, ko ga je zasledoval. Morilca imajo obkoljenega na ozemlju obsegajočem okoli 8 kvadratnih milj.
SHADE GAP, Pa. — Preteklo sredo je neznani moški z maskirano glavo ustavil na podeželski poti 17 let staro 1 e8Sy Ann Bradnick, ko se je s 5 mlajšimi bratci in sestricam, vračala domov iz šole. Peggy je odvedel s seboj, ostali otroci pa so zbežali domov. Oče ugrabljenke je obvestil o-biasti, ki so ob sodelovanju domačinov začele obsežen po-8°" ■za ugrabiteljem in ugrabljenko. Več dni ni bilo mogoče dobiti za njima nobene sledi. Pogonu se je pridružila FBI. \ če raj je bil iz zasede pri tem pogonu ustreljen do smrti 42 let stari agent FBI Terry Ray Anderson. Oblasti so pri--° P^-Pričanja da je ugrabitelj in morilec 44 let stari \V.lham Diller Hollenbaugh, ki je znan med domačimi kot kolesar . ker živi v samotni koči sam za sebe, se vozi s kolesom in “hodi po čeke javne podpore”.
Hollenbaugh,
Zato so vsi glavni voditelji ruske kulture napisali in podpisali oster protest proti tej “indu-strijalizaciji” in ga objavili v Komsomolski Pravdi v Moskvi. Ker je med podpisniki tudi nekaj imen, ki jih pozna ves svet, kot na primer fizik Kapica, pisatelj Šolohov itd., mislijo, da bo protest nekaj zalegel.
s katerim ima policija opravka že od leta 1937 je obdolžen napada in umora agenta FBI Andersona. Ta je bil ustreljen včeraj pol milje od Hollenbaughove koče. Prepričani so, da je ugrabljeno dekle zdravo in v redu. Prav zato niso marali pogona nadaljevati preko noči, ampak so ga obnovili šele danes zjutraj, da ne bi ugrabitelj in morilec v strahu, ko bi videl, da ne more več uiti, storil dekletu kaj žalega.
Ugrabitelja imajo obkoljenega na kakih osem kvadratnih milj obsegajočem ozemlju, ki so ga danes zjutraj začeli načrtno preiskvati s tem, da krčijo ob-kolitveni obroč. Pri iskanju morilca sodeluje tudi več policijskih psov, ki so jih pripeljali sem iz Arkansasa.
DEKLE ZDRAVO REŠENO, MORILEC TEŽJE RANJEN SHADE GAP, Pa. — Danes zjutraj po obnovi pogona za ugrabiteljem Peggy Bradnick, je
bil ta v spopadu s skupino zasledovalcev ustreljen m težje
ranjen, med tem ko so ugrabljeno dekle rešili zdravo. ---------------o-----—
— Japonsko otočje se razteza v dolžino 250 milj.
Britska Gvajana postane 26. maja neodvisna država
GEORGETOWN, Brit. Gv. — Angleška vlada bo 26. maja proglasila to svojo kolonijo ob severni obali Južne Amerike za samostojno državo. Da to misli resno, je pokazala s tem, da je poslala svojega strokovnjaka za take proslave polkovnika Hef-forda, da organizira proslavo. Take posle je opravil z velikim uspehom v nekaterih angleških kolonijah v Afriki.
Iz Clevelanda in okolice
Vnebohod—
Jutri, 19. maja, je zapovedani praznik Gospodovega Vnebohoda. Pri Sv. Vidu bosta večerni maši ob 5.30 in ob 6.30.
Zatlušnica—
V	petek ob 7.50 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Josephino Femec ob 1. obletnici smrti.
V	petek ob sedmih-bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Jožeta Kovača ob 10. obletnici smrti.
V	petek ob 6.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Bojca ob 1. obletnici njegove smrti.
Rojstni dan—
Rojak Louis Simončič s 5590 Dunham Rd. bo v petek dopolnil 77 let. 2e nad 6 let je bolan. Želimo mu tolažbe, da bo lažje prenašal svoje trpljenje, dokler ne bo Bog odločil drugače. Povečana dividenda—
Upravni odbor Society Corporation je objavil, da je določil $2.00 na vsako delnico preferred stock in po 60-; na vsako delnico common stock. Dividende bodo izplačane 15. junija po stanju 26. maja 1966. Letošnje dividende so za 20', višje od lanskih.
Zahvala—
Odbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu se zahvaljuje dvema dobrotnikoma, ki ne želita biti imenovana, za dar $20 odnosno za $3. Bog jima povrni!
Ameriški kapital zboroval v kopališču Hot Springs
't C *17«	T-l„ 1 1-X „~^U« : • j . m i i	^
Oblačno s krajevnimi nevih-tami. Naj višja temperatura 70.
HOT SPRINGS, Va. — Poslovni svet je malo znana organizacija ameriškega kapitala. U-stvarila jo je pred desetletji žeja pokojnega predsednika F. D. loosevelta, da dobi stike z voditelji ameriške industrije in bančnega sveta in seveda tudi nasvete. Posvetovalni značaj te organizacije je po Rooseveltovi smrti ugasnil, toda organizacija je o-stala pri življenju in je danes verjetno najvažnejša v Ameriki. Njenih članov, iki se zbirajo vsako leto v Hot Springsu, je samo okoli sto, da vsi skupaj vodijo našo industrijo in naše banke. Odločajo torej o hrbtenici našega gospodarstva. Vsak predsednik pošilja tja zastopnike svojega kabineta in svoje gospodarske strokovnjake, da razlagajo zborovalcem vladno gospodarsko politiko. Pri tem jim pa ne morejo govoriti prazne slame, kot je v politiki navada. Poslušalci vedo, kaj je gospodarstvo in se s splošnimi izvajanji ne dajo zadovoljiti. Tako je bilo tudi letos. Sicer ne dobijo časnikarji nobenega uradnega poročila o tridnevnem sestanku, pa vendar slišijo, kaj se je tam govorilo in
kakšno sodbo imajo o tem. Tako je bilo tudi letos.
Zbrani cvet ameriških podjetij je zelo stvarno presojal naš gospodarski položaj. Ne bo presenečen, ako bomo imeli letos gospodarski zastoj, ki se je menda že začel v avtomobilski indur striji in bo hitro pfešel na dr Urge industrijske panoge. Imel bo običajne posledice: manj nadur, manj delovnih dni, več brezposelnih, manj podjetniških dobičkov, pa tudi manj dohodkov pri uslužbencih. Zastoj pa ne bo pomenil začetek krize; za toliko, kolikor je bil gospodarski napredek zadnje mesece prehiter, za toliko bo od sedaj naprej počasnejši, dokler se med proizvodnjo in potrošnjo ne ustali novo ravnovesje, morda koncem leta, morda začetkom prihodnjega.
Iz tega pa izvajajo podjetja svoj zaključek, ki ni ravno preveč prepričljiv: ker imamo zastoj v gospodarskem življenju pred vrati, ni treba več misliti na nove davke, ki bi krotili prehiter dvig proizvodnje. Podjetja niti ne omenjajo, da bi imeli davki čisto drug namen: spraviti v ravnovesje federalne izdat-
ke in dohodke in preprečiti in- darsko bodočnost, bolj jih je
flacijo. Zato mislijo, da se administracija ne bo priključila njihovemu stališču in da bo posegla v gospodarstvo, morda celo o-mejila svobodo določanja cen in mezd.
Johnsonovi zastopniki so pa odgovarjali strašno previdno. Niso omenjali možnosti novih davkov, akoravno so jih v drugih svojih izjavah za javnost celo napovedovali, Največ besede so imeli prvi Johnsonov gospodarski svetovalec Auckley, tajnik za finance Fowler in tajnik za trgovino O’Connor. Priznali so možnost zastoja, so pa tudi sodili, da ne bo predolg. Značilno je bilo, da vsi skupaj niso bili zaskrbljeni radi padca cen na borzah. Smatrajo, da prevladujejo trenutno na naših borzah kupci in prodajalci, ki radi špekulirajo in morajo tudi nositi posledice svoje poslovne taktike. Podjetniki računajo tudi s tem, da letos ne bodo dobički tako veliki, kot so bili do sedaj, četudi so bili prve tri mesece tega leta zelo obilni. To se bo seveda poznalo na dotoku davkov.
V debatah pa ni nihče kazal posebne zaskrbljenosti za gospo-
H=«o,d je Je.	Vid„
a ° n‘ „ezba za Pros|avo ne zaključi prihodnjo soboto pouk; samo o oce gospodarje nove učenci bodo dobili spričevala, repu i e, ampak tudi občinstvo njihovi starši pa sc zbero v in vse organizacije, ki bodo na nedeljo ob pol sedmih zvečer v proslavah sodelovale. Za prebi- šoli> da si jzvolijo za prih šoL
vake v prestolici je to nekaj či-1 let0 nov odbor, sto novega in se zato vežbanja navdušeno udeležujejo. Pozabili so pri tem celo na običajne domače politične prepire med Ja-ganom in predsednikom Burn-hamom.
skrbelo, da bo administracija šla svojo pot in jim naložila nova bremena. Priznali so pa, da za vse to ni Johnson odgovoren o-sebno. Njegov režim je pač padel v take čase, da je administracija v veliki zadregi in da se mora izmotati iz nje, kot ve in zna.
Sestanek ne pomeni torej začetka novih odnosov med gospodarskimi voditelji in Johnsonom. Obe strani sta prepričani, da ni vredno, da bi jih spreminjali, ker imata obe od njih dobiček. Le redke so demokratske administracije, ki so našle v Hot Springsu toliko razumevanja kot Johnsonova. " ~
Johnson je torej dobro odrezal v Hot Springsu, veliko boljše kot v Kongresu. Gotovo bo skušal gospodarskim podjetnikom ugoditi, kjer bo le mogel. Seveda se pa lahko pripeti, da bo inflacija z draginjo nanj tako hudo pritisnila, da bo moral hoditi po drugih potih, česar mu pa gospodarski voditelji vsaj na tihem ne bodo zamerili. Saj jih uči skušnja, da je Johnson zanje dober predsednik.
Montenegro vendarle postal gvatemalski predsednik
GVATEMALA, Gvat. — Kongres je ta teden izvolil profesorja Montenegra za predsednika, njegovega pristaša Roj asa pa za podpredsednika. Montenegro bo nastopil 1. julija; če bo šlo vse po sreči, bo vladal 4 leta. .
Od 54 glasov jih je dobil 39, ima torej v Kongresu kar lepo, toda ne ravno zanesljivo večino. Naša diplomacija ne bo novemu predsedniku nagajala, čeprav ve, da bo Amerika morala nekaj več plačevati za gvatemalske banane.
Zakon o minimalnih mezdah bo izglasovan v predstavniškem domu
WASHINGTON, D.C. — Znani Smithov odbor za dnevni red je zadrževal zakonski predlog o novih minimalnih mezdah že od marca. Kongresnik Smith ne mara zanj, to je bil glavni razlog, zakaj se postopek ni premaknil z mesta.
Pretekli teden je Smithov odbor nepričakovano hitro izglasoval zakon in ga poslal predsedniku predstavniškega odbora McCormacku, ki je izjavil, da ga bo že ta teden dal v debato v plenumu, da bo morda tvegal obstrukcijo, ni pa hotel reči ničesar jasnega.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Danes so tu objavili, da je še pretekli teden neko ameriško letalo po pomoti napadlo ameriški vojaški oddelek v operaciji proti rdečim. Dva ameriška vojaka sta bila pri tem mrtva, 58 pa ranjenih. — Včeraj so enote 1. konjeniške divizije v osrednjem višavju stisnile bataljon rdečih, s katerem so bile v boju v ponedeljek. V boju naj bi padlo 85 rdečih.
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Dean Rusk je dejal, da jo predsednik Johnson pozval Tri Quanga v odgovoru na poziv za podporo, naj se pomiri s svojimi nasprotniki in naj sc ti združijo v skupnem naporu proti rdečim. Tri Quang je glavni voditelj budističnih nasprotnikov vlade Kyja v Saigonu.
CAPE KENNEDY, Fla. — Včeraj je izglodalo vse v najboljšem redu. Raketa Atlas je pognala Agcno s tal, nato pa je eden od raketnih motorjev začel delovati napak in Age-na je kakih 185 milj od tu padla v morje. Celoten program Gemini 9 je bil nato odložen, dokler ne bo pripravljen nadomestek za Ageno. Nov poskus je določen za nekako čez 3 tedne. Neuspeh
včerajšnjega poskusa utegne imeti posledice na celoten program na Luno, ki naj bi bil izveden še pred koncem tega desetletja.
-------o------
— V Argentini poje povprečni
človek na leto 267 funtov mesa.
jg-Skl/lMi
NIP*
;1ES8SM 0OM0VINA
6117 ŠtCiair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio -14103
National and International Circulation
Published df;ily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece z.a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months V an aria and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
in “kragulji”. Vsak po svoje slika nevarnosti, ki nam baje pretijo, in vznemirja javnost. Nihče med njimi noče hiti v načelu priznati, da je vsak človek zmotljiv, torej tudi “golobje” in “kragulji”.
Vso to mešanico pretiranih razburljivih novic, komentarjev in analiz pa še napihujejo razni strokovnjaki, ki “vedo čisto natančno11, kaj je prav in kaj ni. Seveda poskrbijo, da njihova mnenja prihajajo v javnost' kot velike senzacije.
Kdo bi se potem še čudil, da je naša javnost zmešana, nezadovoljna, da misli, da nam je potrebna “nova politika”, akoravno je večina med njo prepričana, da bo vojna trajala morda še cela leta. Vse to pa skrbno zasledujejo komunisti, posebno tisti v Hanoiu in Peipingu, in si dajejo upanje, da bodo zmagali na diplomatskem in političnem polju, ako že ne na vojaških frontah.
Kar nam manjka, je več stvarnosti, treznosti in potrpežljivosti pa tudi spoznanja, da ne moremo prelomiti toka dogodkov, kakor bi ga radi. To bi veliko več pripomoglo k litrejšemu koncu vietnamske vojne kot pa hlastanje za dnevnimi senzacijami, ki navadno niti resnične niso, vsaj ne v tisti obliki, kot so naslikane.
Slovenci v $ew Vorka!
Ne pozabite na svoj veliki praznik, 21. maja! Narodne noše naj ga krasijo!
83
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 98 Wed., May 18,
pniiiii
1966
Počemu razburjati javnost
Če je zadnje pozvedovanje Harrisovega zavoda vsaj približno pravilno, se je tri četrtine Amerikancev sprijaznilo z mislijo, da bo vojskovanje v Vietnamu trajalo še dolga leta. To je vsekakor dokaz, da je ameriška demokracija vkljub vsem napakam, ki jih dela, vendarle toliko dozorela, da ne ovira navadnega Amerikanca v trezni presoji položaja v Vietnamu.
Ako pa je večina na stališču, da bo vojskovanje še dolgo, potem je treba trezno presoditi, kako naj naša dežela vodi tako vojskovanje. Da bi vojskovanja v Vietnamu ne zmogli z vojaško-tehničnega in gospodarskega stališča, o tem ne dvomi nihče, ki pozna, kakšno orožje že ima naša narodna obramba in kakšnega že preskuša in bo še preskušala v Južnem Vietnamu. Da ne bi premogli stroškov za vojskovanje, tudi ni treba dvomiti. Tako prva kot druga svetovna vojna sta na ameriško gospodarstvo naložili velika bremena, pa se pod njimi naša dežela ni zgrudila na tla. Nismo doživeli nobene take inflacije kot vse evropske države, ki so bile vmešane v te vojne. Če smo vkljub temu deloma zagazili vanjo, je temu bila kriva naša gospodarska politika, ki je zahtevala prehiter in preoster prehod na svo hodno gospodarstvo. Moramo pa zopet resnici na ljubo reči, da Trumanova administracija tega ni hotela, pa je to morala storiti pod pritiskom javnosti, ki jo je takrat obvladala republikanska opozicija.
Kdor pozna osnove našega gospodarskega sistema, ve, da bi tudi stroške za vietnamsko vojskovanje lahko sproti plačevali, ako bi imela Kongres in administracija nekaj več poguma in zahtevala od vseh izredne žrtve za izredne izdatke, ki jih nalaga vojskovanje v Vietnamu. Ker nihče noče teh žrtev po redni poti, jih življenje samo nalaga po izredni: z inflacijo, odnosno z draginjo. Ako vidni voditelji naših ekonomistov in našega gospodarskega življenja zah^ tevajo več davkov, počemu Johnson in Kongres oklevata? Ali ne vidita, kako se javnost zmeraj bolj razburja radi zmeraj hitrejšega naraščanja cen? Ali imamo kaj koristi od tega, da ne plačujemo več davkov, zato se nam je pa ta mesec podražil kruh za okroglo 8%? Ali imamo kaj koristi, ko se nam dražijo meso in mesni izdelki, akoravno so že sami po sebi dosti dragi? Ko bo pa življenje pritisnilo zares, bodo pa davki vendarle morali biti povečani. Ali ne bi bilo bolje poslušati tiste, ki trdijo, da bi bilo treba to davčno operacijo že davno napraviti, ne samo iz gospodarskih, ampak tudi iz. političnih razlogov. Čim bolj Johnson zavlačuje sklep o davčni politiki, tem bolj se bližamo jesenskim volitvam" Ali bo morda to koristilo demokratski politiki?
Čisto nepotrebna razburjanja doživlja tudi naša jav nost radi naše politike v Vietnamu. Ne bi mogli v bistvu kritizirati Johnsonovo taktiziranje, pa se vendar premalo ozira na stvarnost, preveč pa na trenutne politične koristi kot si jih predsednik zamišlja. Če ve, da je kvalificirana večina našega naroda pripravljena na dolgoletno vojno, če bo taka neobhodno potrebna, če ve, da nad 90% Amerikan cev noče nobene kapitulacije pred kitajskimi komunisti, pa naj to stališče nalaga še take žrtve, zakaj ne pove jasno, da je tudi on takih misli in bo temu primerno naravnal našo politiko? Saj lahko pove, kako ga pri tem ovirajo Kongres in časopisje, radijo in televizija, ker v želji za senzacijami pretiravajo vsako pomembnejšo novico.
Sedaj je na primer prišel poslanik Henry Cabot Lodge v Washington, da se posvetuje o politiki v Vietnamu. Takoj so vsi viri za javno informacijo začeli govoriti o “novi oceni vietnamske politike”! Seveda so vsa ta poročila pretirana. Lodge ve dobro, da ni izhoda iz sedanje vojne Vietnamu že kar jutri. Ima pa svoje misli o politiki Kyjeve vlade in o političnih razmerah v Južnem Vietnamu in o tem hoče govoriti v Washingtonu. Lahko se zgodi, da mu bo Johnson da! prav v marsikateri točki, toda to še ne pomeni spremembe naše politike v Vietnamu. Javnost pa pod vtisom pretiranih poročil misli, da je naša dosedanja politika v Vietnamu prišla v krizo in da se mora zgoditi nekaj “uso depolnega”. Kdo ji zameri, ako se razburja?
Za nepotrebno razburjanje skrbi žal tudi naš Kongres posebno senat, ki bi moral najbolj trezno presojati položaj v Vietnamu. Pa sc kar po vrsti oglašajo kritiki v senatu in predstavniškem domu, ki obnergavajo vse, potem se pa pod pritiskom odpora proti njihovi kritiki premislijo in začno trezno govoriti. Tak je na primer senator Fulbright. Pa ne samo posamezni senatorji in kongresniki, tudi celi odbori v obeh kongresnih domovih mislijo, da niso srečni, ako se ne vtikajo neprenehoma v tekoče vojskovanje v Vietnamu in kličejo odgovorne Johnsonove sodelavce na poročanje. Oba glavna tajnika Rusk in McNamara morata prebiti več časa na Kapitolu kot v svojih uradnih prostorih. O njihovih izjavah pa dobivamo vsak dan navadno precej zmaličena poročila. Ali je res vse to potrebno?
Za nepotrebno razburjanje skrbijo tudi naši “golobje”
— Kje in kdaj se je rodil škof Baraga? —■' Rodil se je 29. junija 1797 na gradiču Mala vas pri Trebnjem. V Ameriko je prišel 31. decembra 1830 in umrl je 19. januarja 1868.
Vsem iskren pozdrav
Andrej ček
Zahvala EJSPB Tabor


niXlTlIYIYl
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček.
tXXXXXZXXXXXŽXX%XXX%XXxxxxXxxXXXXX3JtXXXXxxxxxx.xxx.xXxX3
Duluth, Minn. — Koncem feb- sprašujejo: Kaj je nam teh go-ruarja in tekom marca je bila a- delj treba?! Nekateri že naglaša-meriška javnost deležna precej jo: Ven iz Vietnama, sami si ne javnih razprav glede našega a- znajo pomagati, učiti se dosti ne meriškega stališča v vzhodni in dajo, nobena vlada ni zanes-južnovzhodni Aziji in deloma ljiva, če ne stojimo za njimi z tudi po drugih delih sveta, kjer svojimi kanoni. Tisti, ki so kot
člani Organizacije združenih narodov dolžni pomagati vpo-stavljati in čuvati red tu in tam, držijo roke proč in prepuščajo vse sitnosti le nam. Čemu biti v taki družbi, kjer se le jemlje, sprejema in pije —, ne prispeva pa nič, še manj plača kaj! Takih “dobrih” zaveznikov nas Bog čuvaj!
Da so mnogi naši predstavniki v Washingtonu precej takega mnenja, se jim že kar z obrazov bere. Zna biti, da nismo daleč od časa, ko se bo kdo izmed njih o-glasil: V svojo hišo se zaprimo, pa jo čuvajmo, drugi naj gledajo zase! Taki “politični hiši” je ime izolacija — osamitev.
Kaj potem?
Izolacija v teh ideološko razr-vanih časih, ko butajo v obrežja svobodnega sveta, koliko ga je še v valovih komunizma, bi bila najbolj nesrečna odločitev. Prav to si Moskva in Peiping na tihem želita. To je, nezavarovani svet in odprta pota vanj. Tako bi bilo za soditi to zdaj.
So pa nekateri, ki menijo, da ZD so dovolj močne, da bi čuvale svoje. Drugi naj gledajo zase. Če jih bo komunizem preveč k steni potiskal in žulil, bo na njih, da zamislijo in iznajdejo zase kak lastni nov “izem”, s katerim bodo nastopili in zajezili naraščajoče valovje nedemokratičnega komunizma. Torej “izem” proti “izmu”, pa si bodo pomagali, menijo taki.
So to le mnenja in sanje neka-, terih. Lahko pa do kaj takega še
srečujemo nasprotnike našega demokratičnega življenja.
Ta naša stališča so javnosti več ali manj znana. Zunanji svet gleda na nje po svoje. Nekaterim naša stališča služijo prav, zato so z nami. Drugi so z nami zopet le na videz. Ti so tiste vrste značaji, ki se ravnajo po oportunizmu:	Dopoldne tako,
popoldne tako — zvečer zopet drugače. Vsakemu pojavu prižigajo svečka, kakor tista “teta”, kateri pripoveduje anekdota, da je prižigala svečke sv. Mihaelu in Luciferju in na vprašanja, zakaj tako, je dejala: Kaj pa človek ve, kam bo prišel. Zato je bila mnenja: Vsakemu eno svečko in bo prav kamor bom prišla.
Zgodovina nam pripoveduje o raznih mednarodnih in raznih drugih političnih slučajih iz preteklosti, da so ljudstva in narodi raznih držav v takih in podobnih slučajih vedno hodili po potih oportunizma. To se pravi, po takih potih hodi, kjer ti najbolje kaže in kakor pričakujemo, da bo zate nabolje. Za druge se ne meni — drugi naj gledajo sami zase. Te lastnosti ljudi so take vse od časa Abela in Kajna naprej in zgleda, da bodo take še dolgo, dolgo! Semena škodljivega oportunizma nikdar ne usahnejo, kakor ne semena plevelov na najboljših njivah in vrtovih ne. Pred seboj ga puliš in mečeš proč, za teboj že drug poganja, brsti in raste.
Nesrečni oportunizem!
Nekdo je pred dolgim časom že imenoval oportunizem “za ne-j vse pride. Pravijo in precej res-kakega botra” sebičnosti. Res!nice je v tem, da sila vedno silo kar primerno in pravo ime.! rodi, ki se prej ali slej spopade-Kdorkoli in kjerkoli kdo hodi in ta
kroži okrog z duhom oportuniz-1 Hudo je tiste, ki morajo preko ma, je sebičnež. Oportunizem in skozi take sile. Rude in zlato drugih potov ne pozna.	1 čistijo z ognjem. Potrebe in sile
Politika oportunizma posebno Pa bistrijo glave in pamet kaže svoj obraz zadnje čase pro-	* ČE VAS ZANIMA ...
ti našim ZD po Evropi, Latinski	— Kaj in kakšen je “morski
Ameriki, Pacifiku vse na okrog, kanalcek”? — To ime je vzde-
Cleveland, O. — Krajevni odbor DSPB Tabor se najiskrene-je zahvaljuje vsem, ki so nam pomagali do tako lepega uspeha naše pomladanske družabne prireditve.
Posebno zahvalo smo dolžni ge. Dovjakovi za darovano avbo, ge. Zupančičevi, ki je izdelala o-stale dele narodne noše in ge. Pavlovčičevi za darovani “cekar”.
Enako gre naša zahvala ženam, ki so pripravile večerjo, dekletom, ki so jo servirala in vsem darovalkam peciva, kakor tudi orkestru “Veseli Slovenci”.
Posebej pa se seveda zahva-jujemo vsem rojakom, ki so od blizu in daleč prihiteli med nas in s tem podprli invalidski sklad naše zveze.
Vsem naša iskrena zahvala!
Odbor
Oh spoznanju novega sovražnika svobode -nova bolečina
MUftAUSKE 1WEII
Milwaukee, Wis. — Vojna v Vietnamu ppvzroča predsedniku Johnsonu velike preglavice. Ne toliko vojna sama, kot dobro organizirane demonstracije doma in v tujini. Povzročitelji in voditelji teh demonstracij trdijo, da nimajo s komunizmom nobene zveze in tudi sami niso komunisti. Povzročitelji oz. voditelji teh demonstracij pa dokazujejo, da so dobro podkovani v vseh višjih in nižjih legah komunistične taktike. Demonstrirati v Ameriki proti svoji vladi in administraciji je lahko, ker de-montrante ščiti zakon ameriške svobode. V Rusiji ali v rdeči Kitajski bi taki demonstrantje bili že na prisilnem delu, gnili v ječah ali pa bi bili že hrana črvom. Zanimivo je, da pri teh demonstracijah ne sodeluje delavstvo, temveč samo neke vrste intelektualci! Pa ne veš, ali bi se jim smejal ali jokal?
še celo v daljnji Avstraliji in Novi Zelandiji. Razni sprejemi našega podpredsednika Humphrey j a po južnoazijskih deželah, na Filipinih, Japonskem in pred njim sprejemi državnega tajnika Ruska in senatorja Ken-nedyja. Neprijazni viharni sprejemi mnogo povedo, kaj nosijo v srcih proti nam tisti, ki so jim naše ZD gospodarsko pomagale vsestransko na noge, jih rešile pred Hitlerjevimi kremplji in da niso potem prišli za ograjo komunizma.
Kako hvaležnost zdaj izkazujejo-'
Vsaki odgovornosti se izmikajo. Vračanja prijateljstva za prijateljstvo ne poznajo.
Zgleda, da starejši kongresniki in senatorji odpirajo oči — prav tako kakor po prvi svetov-
vek (nickname) za velikega morskega kita, ki kadar plava globoko v morju, na čudne načine kvaka, kruli in žvižga.
—- Kdaj je bil uveljavljen 19. dodatek k ustavi Združenih držav, ki daje ženskam volivno pravico? — To je bilo leta 1920.
— Kje se nahaja v Južni Ameriki navjiŠja gora? — V Argen tini, to je gora Aconcagua pb ar-gentinsko-čilenski meji, ki je 23,080 čevljev visoko nad morsko gladino.
— Koliko šolskih otrok dobi ZN prevozno postrežbo v šolo in iz šole domov z busi? — Poroči lo o tem navaja, da je nekako o-krog 200,000 šolskih busov na cestah sleherni dan, ki prevažajo otroke v šole in .zopet iz šol domov. Število šolskih otrok je nekaj nad 12 milijonov, katerim
(ni vojni. Zgleda, da sami sebe'nudijo to prevozno postrežbo.
Ko mi hočemo za vsako ceno mir, prijateljstvo in blagostanje, se v rdeči Kitajski vzgaja mladina v fanatičnem, marksističnem duhu v sovraštvu do vsega, kar ni naklonjeno rdečemu zmaju. Ko sem pred časom opazoval na TV p r o p a gandistični kitajski film “THE VOICE OF THE DRAGON”, sem videl več skupin mladih deklet in fantov s puškami v rokah. Z odprtimi ustmi so poslušali političnega komisarja, ki jim je vcepljal v mlade duše visoko revolucionarno marksistično zavest kitajskih prvakov in brezmejno predanost predsedniku Mao-Tsetungu. To komunistično zavest vcepljajo u-metnikom in športnikom. Namiznoteniški prvak kitajske ekipe Jin-Seng je postal slaven po vsej državi, ko je pred par meseci objavil članek, v katerem je zastopal stališče, da je najvažnejši pogoj kitajskega športnika stopnja njegovega komunističnega spoznanja, da se na svojem področju bori za komunistično Idejo in revolucijo. On je dal tudi povelje kitajskim namiznoteniškim igralcem, kjerkoli igrajo, da v vsaki žogici vidijo glavo Čangkajška in predsednika Johnsona in da jo udarjajo tako precizno in učinkovito, kakor se mora tolči najmočnejšega sovražnika; tedaj bo zmaga zagotovljena! Današnji kitajski tisk poziva vso mladino, naj se slepo preda revoluciji in ideologiji predsednika Mao-Tsetunga. To je vzrok, da je Amerika v Vietnamu!
New York, N.Y. — To je bilo že ob koncu maja 1941, ko so nam Nemci hišo v Domžalah zaplenili. Mater so takrat Slovenci čakali na kolodvoru in jo po vrtu hitro odvedli k Turšičevim v bivši Menartovi trgovini. Tam je mati čakala, da je potem v popolni temi pobegnila v Ljubljano.
In tako se je v isti noči dneva, ko mi je ob dveh popoldne prinesla perilo, spet znašla pri meni v skrivališču pri Dragu Šegi. Prijatelj Drago in njegova žena Vida, Brundljeva iz Sežane, sta še mojo mater začasno sprejela. To so bili težki trenutki, ko sta moja dva — oče in mati — izgubila vse, za kar sta se trudila in znojila daleč po Ameriki. Ustvarila sta si dom in ta nam je bil zdaj zaradi narodne zavednosti s silo vzet. Zdi se mi, da vkljub temu, kar smo zaradi tega vsi trije pretrpeli za časa vojne, smo ponosni, da smo bili edina družina v Domžalah, ki so ji Nemci vzeli dom, ne zaradi kom unistično-partizanskega u-dejstvovanja, ampak zaradi narodne zavednosti in zaradi mojega delovanja proti nemški peti koloni, ki je začela s hitler-jansko propagando kmalu po Hitlerjevi zasedbi Avstrije.
Takrat je oče šel tršo pot trpljenja od naju, ker njega je Gestapo zagrabila in je moral skozi zapore do šentvidskega, odkoder je bil odpeljan s tisoči v Srbijo.
Spomnim se občutkov, ko so jih vozili skozi Ljubljano. Ljudje so drli proti šišenskemu in glavnemu kolodvoru s košarami in paketi jestvin v rokah v upanju, da jim bodo lahko dali vsaj malenkosti ža dolgo popotnico. Italijanski karabinerji — po nemškem ukazu — jim niso dopustili tega izvršiti. Takrat se mi je vsak vlak, ki sem ga iz balkona pri moji sobici opazoval, zdel kot “pošastni demon”, sopihajoč v narodov somrak...
Dejstvo je, da so takrat že komunisti med to množico ljudi delili svojo propagando. In čeprav danes trdijo uradno, da je ustanovni dan Osvobodilne fron-
Tunizijski predsednik Habib Burgiba je pred časom izjavil: Največja nevarnost za mir so danes rdeči Kitajci. Koncesije u-stvarjajo ambicije in ambicije
te 27. april, niso takrat ničesar podvzeli proti okupatorju, da bi te vlake ustavili in naše ljudi reševali. Ne, ker v teh vlakih so bili samo zavedni Slovenci brez legitimacije komunistične stranke. Zakaj bi potem te ljudi reševali, ko so vendar nosilci reakcionarnih idej? Saj jih tudi niso mogli v gozd pod svoje vodstvo odvesti, ker ga v gozdovih še ni bilo, iker takrat Sovjetska zveza še ni 'bila v boju z Nemci. To je stvarnost, ki je ne more nobeden ovreči!
Koncem aprila in v začetku maja je Gestapo v Domžalah a-retirala še več Sokolov, predvsem tiste, ki so bili trdneje v moji družbi. Tako tudi nekaj Slovenskih fantov. Potem pa še župnika Franca Bernika in kaplana Stojana Novaka. Župnika so zaprli v mengeško hiralnico, od koder ga je nečak France Dolinar rešil v Ljubljano. Tako je ves čas vojne živel z nečakinjo Lojzko v Šiški. Kaplan Stojan je moral iti skozi vse zapore. Bil je skupaj z mojim očetom. Iz št. Vida ga je v zadnjem trenutku rešila mati, da ga niso odpeljali v Srbijo. Med vojno je živel v ljubljanskem Bežigradu. V Srbijo pa so bili odpeljani še: Skok Dimitrij, Zule Slavko, me-ščasko-šolski učitelj Gorišek Josip ter lazarist Lojze Trontelj.
Trontelj in moj oče sta postala velika prijatelja. Tako mu je tudi povedal, kdo je pred vojno pod JRZ deloval, da so mene in potem še očeta ter mater aretirali. Kako je tisti, ki je ta greh napravil, dobil odvezo, ne vem?! Kot nam sveto pismo narekuje, tega še do danes ni napravil!
Učitelj Gorišek je bil edini, ki so ga prijeli in odpeljali. Veliko jih je poprej pobegnilo, ker so bili vsi takoj odstavljeni. Samo Millerjev Tone ne — in je dobil še lepša mesta ter položaje. Poprej je bil Orel. Prav takšen je bil primer z učiteljem Majarjem iz Doba, ki pa je bil poprej pri Sokolu. Pri domžalskem Sokolu sta bila dva hitler j anca, ki sem ju kmalu odkril in jima delo o-nemogočil. To sta bila Podgoršek Franci ter Pichler Kristo. V komunistični partiji pred vojno ni bil nihče. Lahni simpatizer je bil Cad Stanko, Vidmar Jože ter brat Matevž iz Jarš.
Prijatelj Drago seveda popolnoma razumljivo ni mogel mene takrat skrivati in poleg tega še
porajajo željo po veličastnosti.
V taki atmosferi uspevajo norci mojo mater držati v hiši. Po ne-in s pomočjo norcev nastajajo kaj dneh se je žalostna podala v vojne. Bojim se, da današnji ki- mesto, kjer je obiskala našega tajski voditelji sodijo v to kate- domžalskega soseda živinozdrav-gorijo.” In ko sem pred kratkim nika dr. Franca Kovača. Mater
bral v uvodnem članku AD, da je novinar in kritik W. Lipp-mann zelo bistre glave, sem zelo presenečen, da on tega ne more doumeti. Ravno tako nočejo ali pa ne morejo razumeti danes rdečih kitajskih voditeljev vodja črncev dr. M. Luther King, senator Morse, posebno pa še senator Fulbright, predsednik odbora za zunanjo politiko in velik prijatelj Titove Jugoslavije. To je zelo žalostno. Toda k sreči, večina ljudi danes ne verjame njihovim dvoumnim izjavam.
Milwauški časopis “Sentinel” je pred par dnevi objavil sliko in lepo poročilo o mladem slovenskem študentu Franku Jako-šu, sinu Ivana in Vide na 5820 W. Mineral St., ki je bil nagrajen radi svoje šolske pridnosti in zmožnosti od Pfister & Vogel s šolsko štipendijo 4,000 dolarjev. štipendijo je prejel tudi po zaslugi svojega očeta Ivana, ki
je s svojo ženo Judko lepo sprejel in so se domenili, da bo pd njih v gospodinjstvu in hišnih delih pomagala ter tudi lahko tam spala, dokler se kaj primernega ne najde. Oglasila se je tudi pri bivšem domžalskem trgovcu Menartu, koder sem bil jaz nekaj poprej inštruktor hčerke Darinke. Tudi tam, ker so jo poznali kot dobro gospodinjo, so ji rekli, da bo lahko hodila pomagat. Grenka so bila ta vojna leta za mojo ubogo mater! In prenesla je tudi to!
Sam se še nisem upal spustiti ob belem dnevu na ljubljanske ceste. Prevečkrat se je slišalo, kako je Gestapo prišla na ulični lov za ljudmi, ki so Nemcem p°' begnili s štajerske in Gorenjske. Drago je tvegal vse, takrat ko me je sprejel, in zdaj sem moral biti previden tudi zaradi njeg^ Podnevi sem bolj prečepel v mali sobici in sem začel angleščino. ki sem jo kot otrok govoril, je v tej tovarni zaposlen. Nagra- j obnavljati. Zvečer pa sem prišel jencu Franku Jakošu iskrene če- spat na divan v drug0 S0fo0) kjer
strike in vse najboljše želje v prihodnjih študentovskih letih!
Znani “Slovenski Oktet” iz Ljubljane bo imel pevski koncert tudi v Milwaukee v soboto, 28. maja, ob 8. uri zv. v dvorani Knights of Pythias, 1925 W. National Ave. Vstopnina $2.
A. G.
je bil tudi radio aparat. In take sem bil s svetom povezan. Londonske oddaje sem lovil v vseh jezikih, ki so mi razumljivi. ^ maju in že v aprilu je ta radio javljal, da ponosen Srb in veliki Jugoslovan ter ‘izpravan’ ofich jugoslovanske vojske je preostalo moštvo svojega polka poteg-(Dalje na 3. strani)
^XXXXXXJ

JANEZ JALEN:
Ovčar Marko
POVEST
t*XXXK

Tretjineinje bo prav za nazad-I'je-” Jezen je odšel z dvora in Se ha tihem rotil, da bo Podlipniku še dobro žal, ker ga je vPričo Marka kakor otroka zavrnil.
. Podlipnik pa je opomnil svo-iega ovčarja: “Marko! Tale bo Pa tebi v planini silil na vrat takor volk jarcem.”
“Bom pa še sebi pripel gra-Panico,” se je odrezal Marko.
“Le glej, da mi ne napraviš
Sramote.”
“Ne bom je, če Bog da.”
“Če Bog da. Tako moraš vedno reči,” je pripomnil Joža: Samo nase se ne smeš zanašati.”
In so naprej prebijal jagnje-tom ušesa.
Prišel je Podrobar, da bi poz-Vedel, kako bo s tretjinekom: “Dober dan vsem. skupaj!” “Bog daj!”
v Podlipnik pa je znova pomežiknil in mu je odzdravil kakor i® ujel na hrvaških cestah:
“Mo-zi t’Bog, srenj ski Špan!
boš povedal novega?” Podrobar je prav dobro razumel, da mu je Cena oponesel, kako se srenjski Špan ukvarja Sanio s kmetijo in nič ne vozari
110	svetu. Pa ni mu hotel vrniti.
V .
uaJ ni še vseh dni konec.
“Tako sem bil premislil, da pri Primožu malo laže tolkli, v® bi letos Marko tretjimi.”
( In spet se je odrezal Marko: Kaj nisem neizkušen? Če pride Dedved h kravam, kdo bo po-tatn fanta pral.” Tokrat je Marko pomežiknil Podlipniku.
“Vidiš, fant ni neumen,” je Pripomnil Cena.
Podrobar, ki je hitro izprevi-d®l, kam pes taco moli, mu te
111	ostal več dolžan: “Le ščuvaj Sk, prevzetneža, da ga boš izk-v»ril. Marko ni neumen, ti si Pa, ko jemlješ novinca za ovča-fja.”
“Zato sem ga, da bodo pri Jrimožu malo laže tolkli. Saj ^ernej ni opešal srenji, meni je. ^e,m Skoraj dolžan pomagati Mlademu zarodu. Tudi z Volku-"Vom bi grdo naredil, če bi ga po srenji za hrano preganjati, ko se je zadnji dve leti I°likokrat do krvi klal z zve-za moj trop. Na srenji še človek zmedli, ki ima jezik in •*ahko čez gospodinje pozaba-vIja. Kako naj bi pa Vol kun P°vedal, kako so nekatere grdo Usnjene. Kakšna rebra bi pri-P^sel $ planine; skozi kožuh bi Se mu poznala, kakor ima kolega.”
Sedaj je srenj ski Špan poka-2”I, da je hotel le srenji in sebi ^°bro, ne ipa Primoževim in ^arku: “Saj to je ... Psa si nam °%del.”
“Oba. Fanta in psa.”
“Ti bo še dobro žal.”
‘Kakor kaže, mi ne bo.”
Ko je Podrobar zavil okrog ^°gla, se je Cena na vse grlo ^krohotal.
Tako so pri Podlipniku na ®liki četrtek vsekovali jarcem Vhiško znamenje v ušesd. Zra-Ven so se postili.
. Čez praznike pa sta bila miza ^ polič polna. In na Veliko so-°to je Podlipnica naložila Pri-ihoževi Rozalki, najmlajši gospodinji v Krnicah, poln mali Krbas.
Tsi so bili veseli: Marko. Rodika in Manica in Volkun. Še Grnej, dokler se ni spomnil, da SI°ji že skoraj z obema v grobu da prihodnjo Veliko1 noč slco-gotovo ne bo več užival velikonočnega blagoslova:
“Sami bodo otroci, sami. O, Bubi moj Bog! — Pa. Bog že Ve- 2e ve.”
Traaa, traaa, tra-ta-ta-ta-taa. K a vasi je zatrobil Marko na rog. Veselo je poskočil V°lkun, se vzpel Marku ha prši 1,1 razposajeno odlajal na Pod-
lipnikov dvor.
Med Stolom in Jelovico in do Triglava je pomladansko sonce obsevalo prvo zelenje: ozimino in kalečo parino, temnozelena deteljišča in rjavkasto zeleneče meje.
Reber pa se je vzpenjala vsa pisana od plota za poljem do melov, ki so se svetlosivi usipali izpod skal v Pečeh.
Češnje so se čez praznike razpustile.
Ptiči so peli tako nagosto, kakor bi bil vsak cvet rodil svojega pevca.
“Bog daj dobro jutro!” je pozdravil Marko Anco, gospodinjo, Podlipnico, ki je pri ognjišču mešala žgance v skledo.
“In tebi, Marko, daj Bog letos srečo na paši.”
Volkun se je postavno usto-pil na kuhinjski prag.
Tudi ti boš dobil jesti, Volkun. Že sinoči sem mislila nate.” Vsakomur je vedela reči An-ca prijazno besedo; še psu.
In gospodar in hlapci in dekle in Marko so sedli k mizi, zajemali iz sklede in redko kdo je izpregovoril besedo. Vendar je Marko spoznal, da bi rajši videli, če bi bil sedel danes k njim oča in ne on.
Res. Nihče mu ni rekel Žale besede. Le z očmi in z vsem vedenjem so govorili, od gospodarja do Miha, vsi: “Fant! Glej, da nam ne napraviš sramote, nam, Podlipnikovim!”
“Da boš prepasel tako, da se bo Cena na svetega Klemena široko smejal Podrobar ju in vsem!”
Tesno je postalo Marku. Zavedel se je, da mu bodo vse, kar bo pogrešil, v jeseni desetkrat oponesli.
Njemu nasproti je zajemala iz sklede Podlipnikova Ančka; bolj otrok še kakor dekle1. Njene oči so govorile drugače: “Saj si fant, Marko, nič se ne boj. Meni kar nekaj pravi, da boš zmogel.”
In Volkun se je stisnil k njegovemu kolenu, kakor bi mu hotel povedati: “Ne boj se, saj bom jaz s tabo!”
Globoko se jei oddahnil, ko je stopil iz veže na dvor pod jasno nebo in mu je zadonelo na uho ptičje petje.
Bečele so se obešale na cvetje v češnji.
Volkun je skočil pred ovčjak in lajal v zaprta vrata. Nepo-ča kanec.
Traaa, traaa, tra-ta-ta-ta-taaa je znova zatrobil Marko.
Miha! Pomagaj gnati na Reber,” je ukazal gospodar.
“Če bo treba,” se je branil, Marko.
Prišla je gospodinja z blagoslovljeno vodo, da pokrop živino, ki je odhajala po prestani zimi prvič na pašo, da jo pokropi in zavaruje pred uroki.
Gospodar je sam odprl vrata.
Usuli so se skozi nje ovce in kcštruni in jagnjeta in zadaj mrkači. Najprej na sredo dvora, kjer so stali ob soljenju žlebovi. Ni jih bilo. Nato so se zrinili okrog korita. Tropica je spa-zila vrata v ovčjak odprta in je odskakljala nazaj k jaslim, kjer se je nadejala znova nametane krme. Jasli so bile prazne.
In oj o! Volkun je privihral v ovčjak in odpodil prestradance v skok nazaj na dvor, obletel nekajkrat ves trop, oblajal ko-štrune in pokazal zobe mrkaču, ki se mu ni dovolj hitro pokoril.
Marko je zamahoval z robev nico, brlizgal na prste in na kljuko in vmes z glasnimi no, no, no krotil od mračne svetlobe v ovčjaku na sončni luči na pol oslepelo drobnico.
Vse kakor ga je učil oča. Ugnali so nemirno živad, da je stala tesno z volno ob volni na sredi obsežnega dvora.
(Dalje sledi)
ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION
SLOVENIAN MEN S ASSOCIATION OF AMERICA
Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio
Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio
SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO
MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES
No Medical Examination Necessary Acceptance from 1 to 50 yrs.
SUPREME BOARD:
President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St., Euclid, O. 44123
I.	Vice-President: JOHN LESKOVEC, 112 So. Chestnut St., Niles, O.
II.	Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd.,
Wickliffe, O. 44092
Secretary: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland, O. 44119 Assistant Secretary: FRANK SAJN, 30054 Robert Rd.,
Wickliffe, O. 44092
Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St., Cleveland, O. 44119 BOARD OF AUDITORS
Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid, O. 44132
II.	Auditor: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland, O. 44119
III.	Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av„ Euclid, O. 4412.1
For INFORMATION Call or Write to Slovenian Men’s Association, John F. Jadrich, 17815 Neff Rd., Cleveland, O.
Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103.

OB SPOZNANJU NOVEGA SOVRAŽNIKA SVOBODE-NOVA BOLEČINA
(Nadaljevanje z 2. strani)
nil v gore in se z jugoslovansko zastavo naprej bije proti Nemcem.
Že v tistem “hišnem arestu“ sem se duhovno vključil v njegove vrste in sem samo čakal, kako se bom dejansko povezal z njimi.
Z Dražom Mihajlovičem sem se osebno dobro poznal že 4 leta pred vojno, ko je služboval v Ljubljani in v Celju. V Domžalah se je velikokrat ustavil v Slokarjev! kavarni. Ko smo oktobra 1. 1937 odkrili spominsko ploščo kralju Aleksandru, mene je takrat JRZ režim zaprl, je bil Draža navzoč pri odkritju. Kot jaz, tako tudi vsak od Sokolov celjske župe ve, kaj je bil Draža in kako je na Nemce gledal. On je že takrat v mnogih društvih govoril, če bo Jugoslavija od Hitlerja napadena, bomo morali voditi četniško borbo proti napadalcem. In vprav zato se je on takoj znašel.
In vsi Sokoli ter tisti aktivni oficirji, ki niso njemu sledili takoj, so do neke stopnje narodno grešili. Grešili so tudi zoper o-snovno obvezo, iki je izhajala iz zaobljube: braniti državno in narodno edinstvo! Vsakdo iz teh dveh skupin, kdor se je postavil v politične grupacije, ki so to e-dinstvo uničevale, je nehote služil namenom okupatorja ter komunistične partije! Le tako je partija prešla v vodstvo, ki je postalo usodno — ne samo za nas vse, ampak tudi za Dražo Mihajloviča osebno.
Na tem mestu ne bom govoril “izveštajih”, ki jih je kot komandant polka v Celju pošljal v Beograd o nemški peti koloni. Niti ne o tistem, ki ga je poslal knezu Pavlu mimo vojnega ministrstva. Zaradi tega je bil iz Slovenije premeščen v Bosno in je dobil “deset dana pritvora”. Poročilo je bilo sestavljeno v Ljubljani na Miklošičevi cesti! Preveč sem ga poznal, da bi mi kdaj njegova podoba junaka — vojaka in Sokola — Jugoslovana kdaj obledela!
Za mater sem moral nekaj narediti in tako sem sredi junija v mraku šel v “Akademski kolegij, kjer je bil ravnatelj moj znanec iz Zveze kulturnih društev profesor Fran Jeran. Prosil sem ga, če bi imel sobico za mojo mater. Obljubil mi je, da bo nekako uredil, da bo prav za oba, če bom kasneje tudi jaz prišel.
Po zidovih so se začela pojavljati prva znamenja OF. Drago je prvi iz mesta prinesel to- novico. Takrat tudi on še ni vedel, kaj črki pomenita. Jaz sem “hi-
tro razrešil” uganko in sem rekel: “Drago, verjetno Italijani v navdušenju pišejo p0 zidovih. OF ne bo nič drugega kot Orga-nizatione Fassista! Pozneje sem spoznal, da sem se motil, toda če bi pa k tema dvema črkama — še črko R pripisal, bi že takrat v bistvu pogodil: Namreč — dobil bi Organizzatione Fassista Ros-sa!
Počasi sem se iz svojega “are-sta” hitro sem ali tja podal. Prve Sokole sem obiskaval, posebno s Štajerske.
Dne 22. junija 1941 sem ob 6. zjutraj ujel na londonskem radiu, da je Hitler napadel Sovjetsko zvezo. Nič nisem naprej poslušal. Skočil sem pokonci, stekel v Dragotovo spalnico. Ko sem odprl vrata, sem zaklical: Verujem v rusko zemljo! Drago, novo bojišče! Hitler je napadel Rusijo!”
Vstal je in šel k aparatu! Nič drugega ni mogel ugotoviti kot dejstvo, da se je Hitler podal na Napoleonovo pot, kjer bo omagal...
Čez dva dni sem se jaz preselil v Akademski ikolegij, kjer sva bila z mamo, dokler naju niso Italijani ven vrgli v poletju leta 1942. šla sva v drugo veliko hišo “Kolizej” na Gosposvetski cesti. Tam nama je dala sobico Angela Nedelj kovic, žena generala Nedelj kovica, ki je bil takrat v nemškem vojnem ujetništvu.
Sokoli smo se začeli poveza-vati. Z Blažkom, ki je bil kot jaz — rojen v Clevelandu, sem se kmalu srečal. Jaz sem zaradi svoje demokratske in narodne ideje ter zaradi predanosti resnični svobodi prišel nazaj v rojstno deželo, on pa je za te svoje ideale junaško dal - življenje v komunističnem poikolju Draži-nih zvestih voj altov iz Grčaric!
Takrat se je že šušljalo, saj smo bili v juliju 1941, o neki o-svobodilni fronti proti okupatorju. Jaz ne, ampak ljudje, Sokoli, ki so bili v politiki, so na ta ali
oni način vršili razgovore za vključitev v OF. Osebno sem jih zavidal, da so našli tako možnost. Marsikomu sem dejal, misli tudi name!
Tudi naključja so včasih pomembna v življenju. Meni je tako naključje prišlo nasproti sredi avgusta, ko sem srečal poprej sokolskega člana Poliča Zorana. Zares sva se dobro poznala iz akademskega življenja in iz Sokola. Takoj sva prišla do jedra stvari. Vesel je bil, da me je tako srečal, kot sem bil jaz vesel. Hitro sem mu povedal, kaj se je meni in mojim dogodilo. In seveda hitro je zato OF na svetlo prinesel in je bil prepričan, da me bo še ob tistem trenutku vključil. Takrat jaz še nisem vedel, kje on v tej organizaciji stoji, zato sem ga povprašal, če imajo zveze z Dražo Mihajlovičem! To naključno srečanje z Zoranom in njegov odgovor na moje vprašanje me je napravil za doslednega ilegalca — propagandista za četništvo Draže Mihajloviča.
S tem vprašanjem sem Zoranu jezik razvezal! Začel je takoj z napadom nanj, ker je hlapec kraljevski in londonske begunske vlade. Še dvakrat sva si sestanek napovedala. On je mislil, da me bo odvrnil od “usodne zmote”, jaz pa sem hotel vedeti več; koliko je Zoran že čisto v komunistične vode zaplaval. On je mene cenil zaradi mojega “brucevskega nastopa” v akademskem klubu, ki sem ga zapustil in sem svoj prosti čas raje v sokolskem prosvetarstvu zapravil.
Po tem srečanju meni osebno je bilo jasno, da kot Sokolu mi ni mesta v OF. Jaz s tem, da sem bil proti okupatorju — in on proti meni —, ne morem istočasno boriti boj proti zakoniti jugoslovanski vladi, pa čeprav mi kakšen obraz v njej ni všeč. Narodnjak ni revolucionar proti svojim ljudem, ampak samo proti tujcu, ki je dom in svobodo narodu uničil!
(Se nadaljuje)
Tone Osovnik
predlog bo v kratkem predložil Kongresu.
Odkod naj administracija vzame denar za kritje stroškov, to vprašanje menda za Kennedy j a ni zanimivo, ker ga v svojem govoru ni omenil. To je torej Johnsonova metoda, toda pod Ken-nedyjevo firmo.
Ohajski demokrat je dobili “načelstvo in pol”!
COLUMBUS, O. — Demokratski veljaki so po tridnevnem prepiranju končno sklenili sledeči kompromis glede načelnika demokratske stranke v naši državi:
Formalni, ne pa stvarni načelnik ohajskih demokratov naj bo bogati advokat Neipp iz Toleda. Mož pa je bolehen in je že preje odklonil ponudeno mu mesto. Šele na ponoven pritisk je pristal nanj, je pa rekel, da rabi nujno podnačelnika. Zato je podnačelniško mesto dobil zaupnik demokratskega kandidata za guvernerja O’Grady. Podnačel-nik bo stalno zaposlen in bo radi tega prejemal tudi redno plačo. Tako je med vodilnimi demokrati ostal volk sit, ovca pa cela.
To barantanje nazorno slika, kakšne pojme imajo demokratje o disciplini. S takimi kompromisi bodo težko zmagali proti republikanskemu kandidatu za guvernerja Rhodesu. Sporov je pa precej kriv ohajski demokratski
Moški dobijo delo
senator S. Young, ki misli, da je njegova naloga, da kali vodo v demokratskih ribnikih.
Le četrtino za domove
NEW YORK, N.Y. — Domovi in stanovanja porabijo nekako eno četrtino vse električne sile v ZDA.
Ženske dobijo delo
Delo ob koncu tedna
Iščemo žensko za likanje in pomoč. Mora priti k nam v soboto ob 10. dop., ostati čez noč do nedelje zvečer. $30.00 vsakokrat. Pišite na Ameriško Domovino Box 145.	(99)
Gospodinja — dobra kuharca
Dva odrasla iščeta gospodinjo, najraji, da ostane čez noč; svojo sobo, kopalnico, radio in TV. Težko čiščenje zgotovljeno. Nedavna priporočila. Kličite pred poldnem ali po 6. uri pop. WY 1-2839.	(98)
Potrebujemo
Zenske za čiščenje uradov in poslopja v mestu.
PROPERTY MAINTENANCE INC.
PR 1-1900
(100)
Iščemo strojnika Starost neomejena. Zglasite se osebno na 1435 E. 66 St.
(100)
Dinamična Sovama na vzhodni strani
išče več delavcev. Nekaj skušnje dobrodošle, glavni pogoj: veselje do dela. Odlične dodatne koristi. Starost ni ovira. Za pojasnila kličite 791-7878.	(105)
Senater Kennedy tekmice s pretfsed. Johnsonom v federalnih izdatkih
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson ima navado, da dela načrte, ki gredo v bilijone dolarjev, potem jih pa raztegne na 5-10 let, tako da znašajo letni stroški le 10-20%. Sedaj ga je začel posnemati senator Robert Kennedy, ki se z vso ihto pripravlja, da bi prevzel vodstvo liberalnih demokratov, seveda na politično škodo podpredsednika Humphreyja.
Kennedy je na nekem shodu v Brooklynu izjavil, da pripravlja zakonski načrt, ki naj omogoči res pravo izvajanje znanega Medicare zakona. Kennedy pravi, da ga zaenkrat ne bo mogoče izvajati, ker ima dežela premalo bolnic in domov za ostarele !ro-jake. Zato bo njegov načrt predvidel $2 bilijona federalnih iz datkov, ki naj bi jih tekom 10 let dobile razne dobrodelne organizacije, da postavijo nove bolnice in zavetišča za stare ljudi, oziroma, da povečajo sedanje in jih modernizirajo. Svoj zakonski
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Go.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDR0TEL
Contouring and profiling Machines
MALI OGLASI
Išče sostanovalko
Zenska išče sostanovalko za 5-sobno opremljeno stanovanje. Razsvetljava in gorkota vključeni. Na 1140 E. 60 St. zgoraj. Kličite 391-1796.	—(98)
Lastnik prodaja
Na področju Euclid-Green je naprodaj 2-stanovanjska hiša, 5-5, urejeno podstrešje, moderni kuhinji in kopalnici, preproge od stene do stene, zavese, klimatske naprave, garaža za dva voza. Cena izpod $25,000. 481-3965.	(98)
HORIZONTAL DORINO MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
Olepšajte svoje domove sedaj!
Za strokovno barvanje vaše hiše zunaj in znotraj pokličite strokovnjaka
TONY KRISTAVNIK
Painting & Decorating
1171 E. 61 St.
HE 1-0965.
Brezplačen proračuni	Celo zajamčeno!
Gostilna naprodaj
Dolgo obstoječa gostilna je naprodaj. Kličite KE 1-8463.
(96)
Naprodaj
Naprodaj je električna kuhinjska peč, Westingtouse znamke, v dobrem stanju. Kličite
HE 1-3064 po 5. uri
(99)
Naprodaj
Upokojenec prodaja čistilnico na 13401 Euclid Ae., blizu Superior Hill. Dajte ponudbo.
(6,11,13,18,20,25 maj)
Stanovanji v najem
3-sobno neopremljeno stanovanje, popolnoma prenovljeno, in 4-sobno neopremljeno stanovanje z verando in prho, na E. 61 St. Kličite 475-2644.
X(WF)
V najem
Oddamo 4 sobe spodaj, kopalnica, plinski furnez, blizu sv. Vida. Samo odraslim. Kličite EN 1-0823.	(13,18,20 maj)
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
Hiša naprodaj
Dvodružinska, v dobrem stanju, 6 in 5 sob, novi kuhinji, 2 furneza, 1 garaža. V neposredni bližini Sv. Vida. Za pojasnila kličite 881-0624.	(100)
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd	1053 East 62nd Street
K En more 1-6300	HEndersmt 1 -2088
Grdina trgovina s pohištvom — 1530) Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700
za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(98)
Hiša naprodaj
Enodružinska hiša, 8 sob, dobro za dohodek. V Collinwoodu blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite podnevi IV 1-0190 ali zvečer MU 1-5312.	(100)
Vdeva išče družahnico
Ji da brezplačno sobo s souporabo celega stanovanja. Lahko podnevi dela. V bližini Sv. Vida, na lepi stranski ulici. Kličite EX 1-7562 od 10. do 12. dop. ali od 5. do 7. ure zvečer.
(18,20 maj)
pE'X'Txxi ^xx^X^x XXXYXx'xXx'^i^ XXX XxxXXX 1TY XXXxXxXxxxxXXXXl
N N
N
H N M M M
N H N
M M H
N
H M h M H
TRYGVE GULBRANSSEN
* |
In večno šume gozdovi
^iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiii
XXXI
Toda ena sama nesreča le redko ugonobi človeka, in najbrže je tudi Klinge doživel še druge nezgode. V svoji mladosti je bil zelo dober prijatelj in v zahvalo so ga ogoljufali za njegov denar in za njegovo dekle. In za vse to so poskrbeli njegovi prijatelji, ki jim je bil pomagal. Tako je bil izgubil
CHICAGO, ILL
MALE HELP
MEN WANTED
General Labor — Rotating Shifts Steady employment. Possibility of overtime. Shift differential. Immediate openings available. Call Personnel Office
BALL BROS. CO.
Highway 59-A Mundelein, Illinois
Open Monday to Friday, 8 a.m. to 5 p.m., Tuesday evening 7 p.m. to 0 p.m., Saturday morning 8:30 a.m. to noon.
(98)
Immediate Job Opportunities In
Union, New Jersey
The Garden State
RADIAL DRILL PRESS OPERATOR
POWER PRESS OPERATORS
TOOL & DIE SHAKERS
Steady work for experienced men with liberal employee benefits
Top Dollar For Top Men
WRITE — CALL OR WIRE
RED DEVIL, INC.
2400 Vaux Hall Rd.,
Union, New Jersey
An Equal Opportunity Employer
(98)
TOOL & DIE MAKERS
Ekco Houseware Company will pay top dollar for qualified tool and die makers, plus this progressive company offers extensive fringe benefits. Call or come in, See Mr. Phillip Huber.
1949 N. Cicero Ave.
BE 7-6000, Ext. 288.
(98)
FEMALE HELP
SECRETARY
Position open which will interest the Young business woman searching for a career opportunity and promotion as she gains experience in, our activity. Organization has a special appeal for a young woman, is well known nationally. We offer you excellent salary, Merit increases, free benefits plus paid insurance. Applicant should bring to the job good shorthand and typing skills, and a natural liking for people. Air conditioned offices and pleasant working associates. For a personal interview please ask for Mr. Noerr. Phone
(312) 647-8600
___________________________(99)
MANAGER TRAINEES
Some food training necessary. Good career opportunity. Apply PIXLEY’S. 205 W. Lake St.
Personnel Office
(98)
vero v človeka in poiskal tolažbe v kozarcu. Tako je vsaj trdil major Barre.
Potem so Klingeja odpustili iz službe; tudi take stvari ne gredo brez sledov mimo človeka. Bil je čisto uničen. Ko ga je bil vzel Dag s seboj na Bjorn-tial, so bila minila že leta, od kar je bil izgubil vsak stik z življenjem, in človek bi pričakoval, da bo zdaj na Bjorndalu pač srečen, ker so ga vsi spoštovali in ker je bil spet vreden član človeške družbe. Toda ljudje so le redko zadovoljni. Klinge jeva rodbina je bila stara častniška rodbina, ki je bila da-
la kraljevi vojski marsikaterega hrabrega vojaka, in ker je bil pameten in iz dobre rodbine, je pač lahko marsikaj pričakoval. In zato njegovemu častihlepju ni bilo zadoščeno, da je smel prebivati kot pisar na oddaljeni kmetiji.
Ko je moral dati službi slovo, se je bil, da bi pač z nečem zabil sive dneve, zatekel k razmišljanju in opazovanju, in postal je nekak majhen filozof, vase zaprt in zagrenjen modro-valec. Največ je razmišljal o revščini, o svoji in o drugih; in odkar je bival na Bjorndalu, mu je bilo prišlo marsikaj na misel, medtem ko je pisal pisma in. vnašal v knjige ogromne vsote.	i '
Na svetu se zgodi tako, kot se mora zgoditi, in marsikdo pravi temu božja volja.
Ko je stari Dag po današnji prigodi čutil potrebo, da se z nekom porazgovori, ni imel izbire — imel je samo stotnika. Da, in morda je hotel Dag govoriti prav z njim. Morda ni
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
KAISER JEEP SALES 00RP.
offers
“TOP MONEY CAREER”
ACCOUNTING CLERKS (Male or Female Applicants)
Clerk Typists - Experienced or we will train intelligent beginners.
SWITCHBOARD OPERATOR - Receptionist with plug board experience acceptable, (no age barrier.)
Excellent salary - Merit increases. Free Blue Cross and Blue Shield, Paid life insurance, paid vacations - holidays. Many benefits for your future.
Call or Apply Now At
KAISER JEEP SALES CORF.
Mr. Noerr
Ph. 647-8600	(o8)
MALE HELP
TOOL & DIE MAKERS
MUST BE EXPERIENCED
JOURNEYMAN MACHINISTS
Excellent opportunity to work with growing Calumet area automobile supplier.
Must have minimum of High School education with journeyman tool and die machinist experience. Excellent fringe benefits. Good working conditions. Steady employment. For challenging future investigate These openings. Send application to:
BUDD CO.
700 Chase Street	Gary, Indiana
An Equal Opportunity Employer r	(98)
KAISER JEEP SALES CORPORATION
Has Immediate Openings for
ACCOUNTANT - GEN. OFFICE SUPERVISOR
Excellent opportunity in growth company. Salary open for ability. Send Resume or Phone.
Mr. C. Noerr
(312) 647-8600
(100)
PRODUCTION PUOT MEN - NO EXPERIENCE HIRING NOW - NO AGE BARRIER
O. K. School Men work the Summer.
Steady work: All shifts - Good salary - Periodic increases. Machine Operators - Assembly work - Packers.
Apply in person — Go to work.
MOHAWK TABLET
1703 East End Ave.
Chicago Heights. 111.
An Equal Opportunity Employer
(99)
ušlo njegovemu bistremu pogledu, da Klinge ne soglaša vedno s svojim dobrotnikom. Ko ga je Dag zvečer naprosil, naj vkljub pozni uri še ostane pri njem, je bil Klinge zelo presenečen in skoraj preplašil se je, ko mu je morala gospodična Kr use jeva prinesti še en vrč; kajti to se ponavadi v vsakdanjem življenju tu ni dogajalo. Gotovo so se bile zgodile velike stvari, ki jih mora Dagu še zvečer zapisati.
Toda ura je potekala v razgovoru o vetru in vremenu, in pravkar sta načela že tretji vrč, ko je Dag zaokrenil razgovor v drugo smer. Klinge je bil zelo presenečen, ko je slišal, da govori o Bogu in dolžnostih, ki jih človeku nalaga življenje.
Klinge je, kolikor je le mogel, izmikajoče odgovarjal, kajti ni hotel naravnost govoriti s človekom, čigar kruh je jedel, zlasti pa, ker ga je v tem zimskem večeru tako prisrčno pogostil z dobro kapljico. Bil je preveč dobro razpoložen, da bi tvegal in pokvaril dobro razpoloženje s tem, da bi mu ugovarjal.
Toda danes zvečer je hotel Dag očitno izvedeti njegovo mnenje, kajti vprašal ga je naravnost, kakšne namene ima z njimi Bog na zemlji. Stotnik se je spomnil govoric o hudih grešnikih, ki se baje na starost podado v samostan, in sprva je mislil, da mučita Daga starost in vest. Toda Dag je bil vedno resen človek, ki je mnogo razmišljal o onostranstvu. Torej ni bil pri njem pojav starosti, če je imel danes nekaj podobnega na srcu.
Ko Dag ni dobil odgovora, je nadaljeval, češ da je o tem že dolgo razmišljal; toda vedno se človeku pojavi toliko dvomov in nerazumljivih stvari, da se mu zdi čisto nemogoče, najti trdne poti.
Klinge je imel pač dovolj časa za razmišljanje in je o vsem tem mnogo razglabljal. Toda tudi on ni imel trdnejšega mnenja, kot pa ga imajo običajno ljudje; spretno pa se je znal izviti iz vsake zadrege. Zato je odvrnil, da morda sploh ni treba iskati neke trdnosti v Bogu. Morda je smisel človeškega življenja prav v tem, da se potrpežljivo bori z vsemi dvomi in z vsem, česar ne more doumeti, in da v tej borbi nikoli ne popusti. Tako doseže vsak zrelostno stopnjo, ki odgovarja njegovi moči in sposobnosti, in ta zrelostna stopnja je končni posle-dek slehernega življenja. Eden pride dlje kot drugi, odločujoče pa je samo to, če stori človek vse, kar je v njegovi moči. Človek je ustvarjen po božji podobi, ima pa vkljub temu svobodo, da se sam oblikuje. Morda ima ravno zaradi tega pred seboj pot, ki je brezkončna. Da, Bog ima z vsem gotovo svoje namene. — Čeprav je bil šele pri tretjem kozarcu, je stari
Klinge vendarle povedal svoje mnenje, ki ga ni bil doslej povedal še nobenemu človeku.
Dag se je nad tem, kar mu je bil povedal Klinge, zamislil. Odgovor se mu je zdel dober in lahko bi ga sprejel, če bi ne bilo nobenega drugega več; toda ta mu ni zadostoval. Hotel je na vsak način najti smer, pri kateri bi se ne dalo ničesar ospo-ravati — hotel je priti do odločitve, kajti to mu je bilo v naravi.
Sicer se proti zakonu in zapovedim nikoli ni bil očitno pregrešil, toda iskal je trdne podlage za vsa težka in nejasna vprašanja, in kasno v noč je v razgovoru s stotnikom tipal dalje. Oba sta le malo jedla in več pila, razgrebala sta žerjavico v kaminu in pozabljala na čas.
Klinge je opazil, da se Dag le ne bo mogel izogniti tistemu, kar ga je najbolj težilo, o čemer pa se je obema zdelo, da ne bosta mogla govoriti, kar pa bo vendarle moralo biti še to noč izpregovorjeno: odgovornost, ki jo ima bogatin. Oba sta se v svojem razgovoru, razen v premorih, neprestano vrtela le okoli tega — in zunaj sta se počasi prebujala jutro in veter, ki je zapihal preko gozdov, polj in hiš. Tedaj se je Dag odvrnil od kamina, pogledal stotniku naravnost v obraz in ga nekam čudno tiho vprašal: “Kaj je človekova dolžnost — ali naj se v denarnih zadevah poslužuje pravice in zakona, ali-----ne?”
Klinge ni bil več posebno odporen, postal je zgovornejši. (Dalje prihodnjič)
— Vsako sekundo izpuhti na vsem svetu okoli 16 milij°noV ton vode.
♦ ♦ ♦
MIRKO ANTL0GA
6516 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 Tel.: HEndcrson 1-3500
♦ ♦ ♦
M. A. TRAVEL SERVICE
Uredimo vse potrebno ZA POTOVANJA, vse posle JAVNEGA NOTARJA, POŠILJANJE PAKETOV IN DENARJA, vse IMIGRACIJ' SK ZADEVE. — Travel • Notary • Translations • Immigration *
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Heights
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Z* prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag1 vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
ANDY HOČEVAR in SINOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
V BLAG SPOMIN
ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE IN STARE MATERE
Jennie Preskar
ki je umrla 18. maja 1962.
ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČE^ IN STAREGA OČETA
Michael Preskar
ki je umrl 15. marca 196(k
Čas hiti, a rane nam ne celi . .*.
Vše bolj pogrešamo ljubeči Vajin smehljaj, zaman, zaman Vaju kličemo nazaj!
Spomine svetle vedno v nas budita, v ljubečih srcih vedno nam živita.
A enkrat bomo združeni veselje večno uživali!
Vaši žalujoči:
MICHAEL JR. — sin
JANE VIDIC, PAULINE CENTRIK — hčere VNUK, VNUKINJA in PRAVNUK
Cleveland, Ohio, 18. maja 1966.

v •	®
Sl
I
1906

1966
m

*
VREDNO POGLEDA? — Avstrijska slika rica Kiki Kogelnik je nedavno razstavljala svoja dela v New Yorku. Na razstavi se je pojavila med gledalci v takile noši. Ogleda vredno?
JVaznanilo in j^ah-dala.
V globoki žalosti, pa vdani v božjo voljo, naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 18. aprila 1966 v Gospodu preminul naš ljubljeni soprog, oče in stari oče
MARIO KOLENC
Pokojni je bil rojen dne 1. junija 1906 v Trstu. Z nami žalujejo bratranci m drugi sorodniki, ki žive nekateri v Trstu, nekateri pa v Clevelandu in Lorainu, Ohio, v Sloveniji in v Avstriji. V Ameriko je prišel v mesecu juliju 1921.
Pokopali smo ga dne 21. aprila 1966. Iz želetovega pogrebnega zavoda na 152. cesti smo ga v pogrebnem sprevodu prepeljali v cerkev Holy Cross na Lake Shore Blvd., kjer je Rev. John Grogonis daroval slovesno pogrebno sv. mašo in opravil svete obrede in cerkvene molitve za večno srečo pokojnikove duše. Nato je pogrebni sprevod odšel na pokopališče Kalvarija, kjer smo zemske ostanke položili k poslednjemu počitku.
Schlarb. Joseph Može. Joseph Manning, John Koprivec in Stan Centa so nosili krsto. Prisrčno se jim zahvaljujemo za to dobroto.
V gostilni Simčič na 1080 E. 260 St. je bilo prirejeno izvrstno kosilo za vse. ki so se udeležili pogreba. Zelo smo hvaležni lastniku John Simčiču in vsem, ki so pomagali, da je bila postrežba tako izvrstna. Posebej se prav lepo zahvalimo vsem tistim, ki so prispevali in prinesli pecivo in druga jedila.
Zahvalimo se najtopleje lastnikom in uslužbencem Želetovega pogrebnega zavoda na 452 E. 152 St., ki so nam skrbno uredili vse pogrebne priprave in odlično vodili pogrebni sprevod.
Iskreno smo hvaležni vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene, zlasti tudi za Slovenski Dom Ostarelih, vsem, ki so poklonili toliko krasnega cvetja in vencev, da so obložili oder, krsto in vso kapelo v pogrebnem zavodu, dalje vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Prisrčna hvala vsem, ki so prišli pokojnika počastit in pokropit v pogrebni zavod, vsem, ki so sc udeležili pogrebnih slovesnosti in posebno vsem, ki so ga spremljali do groba.
Razposlali smo zahvalne kartice, kolikor smo imeli naslove. Za slučaj, da bi kdo naše posebne zahvale pomotoma ne bil dobil, lepo prosimo oproščen ja. Sprejmite, prosimo, to našo skupno, jav no zahvalo ki io želimo izreči prav vsakemu in vsem, ki so pokojnemu v zadnjih dneh življenja storili kako ljubeznivost in dobroto, vsem, ki so mu ob slovesu izkazal, ljubezen m spoštovanje, vsem, ki so nam v teh najtežjih dneh pomagali, z nami sočustvovali in nas tolažili. Najiskrc nejša hvala za osebne in pismene izraze sožalja.
Naj prejme našo toplo zahvalo Rev. John Grogonis za daritev sv. maše molitve in obrede, zlasti tudi za to, da je prišel pokojnega pokropit. Isto tako naj prejme našo zahvalo župnik pri Holy Cross, Rev. Ralph J. McMonagle za obisk v pogrebnem zavodu.
Iskreno se zahvalimo društvu Spartan Lodge SNPJ No. 576, da je počastilo preminulega člana. Posebno smo hvaležni za ganljivo in tolažilno slovo, ki ga je govoril predsednik društva Merk Florjančič.
Prisrčno zahvalo naj prejme Mr. Louis Planinc, pokojnikov družabnik v podjetju W. F. Hann Heating & Plumbing Co. na 15533 Euclid Ave., ter vsi uslužbenci tega podjetja za ljubeznivo pomoč, ki so nam jo izkazali v urah najhujše žalosti, za vso tolažbo, s katero so nam lajšali bolečino izgube, za krasni skupni venec in za to, da so se polnoštevilno udeležili pogrebnih slovesnosti.
Naši dobri sosedje so zbrali in poklonili skupni sklad za venec, Maplecliff Beach Club nam je naklonil skupno pomoč v imenu vseh svojih članov. Izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so darovali in zlasti tistim, ki so zbirali.
Prijatelji pokojnega, Joseph Birk, William
Ko bi ljubezen odločila in solza mrtve obudila, ne krila Tebe bi gomila.
Mi v srcih nosimo ljubeče spomin na čase skupne sreče dokler sc spet ne snidemo.
V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj.
žalujoči:
soproga FRANCES, rojena SELAN; hčeri CAROL JOAN, poročena MAYIIER in SANDRA LEE; svak RICHARD MAYHER; vnuka RICKY in RANDY ter OSTALI SORODNIKI.
Cleveland, Ohio, 18. maja 1966.