Foitulna plačana v gotovlnL Izhaja v pondeljek in peiek. Stane mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 201—. Račun pri poštno -čekovnern zavodu št 10.666. Cena 1 Din. Kedakcija in up/ava: Celje. Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, de.sno. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačijive. Štev. 80. Celje, posndeljek 6. oktobra 1930. Leto XII. Poostrene gospodarske prilike v Primorjn Dunajska »Die role Fahne« objav- lja pod naslovom »Strahovita beda v ltalijr« dopis svojega italijanskega poročevalca. Iz članka posiiemamo: »Po popoinem uničenju in zatrtju. vseh pravie narodnih manjšiiii hoče sedaj Mussolini iztrebiti tujcrodne državljane še z gospodarskim uniče- njem. Te dni so začele fašistične ka- zenske ekspedicije zapirati trgovine in obratovališča vsem onim, ki so se kakorkoli zamerili fašizmu. Ti fa- šistični janiöarji prihajajo v trgovi- ne Slovencev. Trgovine kratkomalo zapro, blago zaplenijo, dosedanje lastmike pa vržejo na cesto. V zad- njih dneh se je zgodilo v Julijski Krajini že okroglo 10 takih prime- rov, vendar pa fašistični tisk o vsem tern iz razumljivih razlogov molči. Na zunaj motivirajo fas'isti svoje po- četje s tem, da dotični trgovci niso plačali davkov. Kdor pozna strogost fašističnih davčnih eksekutorjev, vo, da so ti izgovori jalovi. Noben trgo- vte ali obrtnik ne bi mogel obsto- jalli, če bi do zadnje lire ne placal davka. Finančna kriza, v kateri se nahaja fasiwticni režim, ne trpi dave- nili zaostankov. Ta izgovor naj le prikrije na zunaj pravi namon tega početja. Razumljtivo je, da se veiim» mA] si- ri odpor proti sašističnemu režimu. Ne samo Slovenci in Hrvati, tudi ro- jeni Italijani so se začeli buniti in v zadnjem cäsu se je vršilo več pri- kritih zborovanj obrtn'ikov in trgov- ccv, na katerih so sklenili pričeti ne- lcKJ\lno borbo proti fašizmu na ta način, da ne bodo pVaČevali davkov. Drakonski ukrepi, s katerimi skuša fašizem zatreti vsak upor, niČ več ne konistijo. Odpor je od due do due večji. Kako bo ta borba končala, si po zadnjih dogodkih v Italiji ni tež- ko misliti, zlasti če se še upošteva, da brezposelnost rapidno narašea iin da Mussolini že sam priznava, da se bliža gospodarska kriza vrhuncu.« DCMAČE VESTI d Nj. Vel. kraljica Marija v Ljub- Ijani. V soboto 4. t. m. dopoldne je prispela Nj. Vel. kraljica z dvornim avtomobilom v spremstvu dvorne danie gc. Šverljugove in adjutanta g. Branka Pogačnika z Bleda v Ljub- ljano ter posetila, povsod izredno prisrčno sprejeta, uršulinsko šolo, licej, Mladiko, zavod za zdravstveno zašč-ito mate'r in dece in šolsko ku- hinjo v Prečni ulici. Okrog 12.30 se je Nj. Vel. kraljica vrnila z avtom na Bled. d Državni proračun sestavljen. V finančnem lninistrstvu je končano delo za državni proračun za leto 1031/32. Obenem so pretresaJi tudi proračune banovin, ki' so predloženi finančnemu ministru. Zaradi bano- vinskih proračunov bo najbrž skli- cana konferenca banov in načelni- kov finančnih direkeij. d Novi železniški vozni tarili bodo izgotovljeni do konca oktobra. Ka- kor se čuje, so bile upoštevane že- lje gospodarskih krogov glede novih tarifov. d Delovni 5as v finančnih uradih. Od 1. oktobra 1930. do 1. niaja je do- ločen za dravsko finanCno direkeijo in nji podrejene urade naslednji de- lovni Cas: ob delavnikih od 8. do 12.30 in oil 15.30 do 18., ob sobotah pa od 8. do 14. el Jesenski manevri dravske divi- zije se bodo vrsili ta teden v Sloven- skib goricah in Halozah. d Nova davščina na blagovni pro- met v Mariboru. Mariborski obeinski svet je sklenil v petek zvečer uved- bo nove davščine na blagovni pro- rnet, ki se bo pobirala samo od iz- voznih predmetov. Davščina je raz- deljena v devet tarifnih razredov po 8, 6, 5, 4, 3, 2, 1, 0.50 in 0.25 Din pri 100 kg. Pošiljke brez oznaCbe vred- nosti do 5 kg bodo obdavčene z 1 Din, od 5 do 10 kg z 1.50 Din, nad 100 kg z 2 Din, pošiljke z označbo vrednosti pa s 0.5% označene vrednosti. Za- devni pravilnik bo stopil v veljavo, čim ga bo potrdilo finančno mini- strstvo, vendar pa ne pred Novim lotom. d Justifikadja v Osijeku. V petek 3. t. m. ob 5. zjutraj je bil obešen na dvorišču osiješkega sodišča 33-1 etni gozdarski delavec Dragan Travica, ki je 27. januarja umoril v Borov- niku ogljarja Antona Plutiča in nje- govo ženo Ano ter težko ranil nju- no hčerko Kato. Usmrtitev je bila iz- vrše.na na istem mestu, kjer je bil svojčas obešen Caiuga. (1 Urejeno prebavo in zdravo kri dosežomo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franc Jožefove« vosie. Strokovnj,aki - zdravniki za inotnje pri prebavi hvalijo »Franc Jožefovo« vodo, ker poživlja delova- nje /elodca in črevesa, odpravi otok- lino jeter, zviša izločevanje želodca, stopnjuje izločevanje seči, pokropi presnavljanje in posveži kri. »Franc Joželova« voda se dobi v vseh lekar- nah, drogerijah in spec, trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za torek 7, oktobra: Izpremenljivo vre- in(?, deževje, hladneje, vibarni za- padni vetrovi v alpskem predzemlj,u in gorah. izCeijainokolice c Seja celjskega občinskega sveta. V petek 10. t. m. ob 18. se bo vršila v sejni dvorani mestnega magistrata seja celjskega občinskega sveta. Na dnevnem redu so dopolnilne volitve v odseke in slučajnosti. Ob tej pri- liki se bo morda tudi vršila volitev v upravni odbor Mestne hranilnice. c Zelo važno sejo bo imela celjska krajevna zaščita dece in mladine ju- tri, v torek, ob 8. zveCer v klubovi sobi mestnega magistrata. Razgovor bo o nujni in prepotrebni ustanovit- vi dnevnega zavctišča za šolsko mla- dež v prostorih Zdravstvenega doma V Gregorčičevi ulici. V ta namen bo Skobe: Prvič v Kocbekovem kraljestvu (Dalje.) Da sem opustiil vse te lepe šege in nežne pozornosti in si nakopal nepotrebno blamažo, vsega tega je kriva — vražja ciganka Kleofa — saj jo poznate? Ta ncsrečna čarov- nica me je premotila in mi s suge- stivno silo vtepla misel v glavo, da je vse čisto zlato, kar je razbrala iz vijugastih črt moje Ievice. »Pji'va ženska, kii jo zasnubite«, je bila prorokovala, »pojde z vami pred oltar. Zakon bo srečen. Rodilo se vam bo 14 srčkanih punčk, lepih ka- kor jutranja zarja, kadar pripelje beli dan. Vaša gospa bo huda žen- ska dobrega srca. Srečni boste ž iijoa< Tako je bila dejala in jaz sem ver- jel kakor na svojo zadnjo uro. In kaj je še povedala? Ce se tudi ta kapitel njenih prorokovavstev ne luresniči, ssem izgubljen, skrahiran kakor ne- fcrečen borzni Spekulant alii zasačen tihotiapec ušivih kožuhov.« Monika bi ne bila ženska, ako bi ne vprašala sedaj: »Kaj pa je vam äe napovedala?« »Same prijetnosti«, sem odgovoril. »Uganila je, da imam strica v Ame- riki, o katei'em pa žc trideset let nismo dobili nikakih poročil. Uver- jen sem bil, da že počiva v hladni zemljici onkraj oceana. Toda Kleofa ga je spravila zopet na noge. Bili siiio prepiričani, da stric ne utegne dobro končati — če je še živ — ker je v starem svetu bojda precej cvič- ka spravil pod streho in bi se dalo tedaj logično sklepati, da bo tudi onkraj velike luže obilico cvičku po- dobnega blaga konsumiral in si na ta način pridobil samo tisto parceli- co zemlj,e, kolikor je potrebuje telo brez duše. Ubbgi stric! Kakšno kri- vico smo ti del all! Vsevidna in vse- vedna Kleofa je vedela povedati, da je tista bajno bogata farma v Brazi- lij(i, ki jo baje upravlja 78-letni star- ček, naš srečni sorodnik, večja ka- kor polovica Avstrije in da bo s far- me v doglednem fasu prisla taka pošiljka dolarjev, da bi lahko dal zgraditi tri električne železnice od Pake do Kamnika. Govorila je tako prepriCevalno, da sem sei takoj dru- gi dan z dvema »doberstojalcema« v posojilnico in sem dvignil vecjo ko- lii'ino posvetnega mamona. Šment, zakaj bi tudi naši denarni zavodi ne imeli nekaj koristi od napovedanega ameriškega kapitala! . . . Sedaj lali- ko lazumete, zakaj tako hlastnem po dnevniku, kadar ga pismonoša prinese stalnemu omizjiu in zakaj posvetim vso svojo nervozno naglico najpreje rubriki: »Naši v Ameriki«. Jasno vam bo pa tudi sedaj, da se Clovek prav lahko razneži do solz, kadar vidi, da se nebotičnik njego- vih lepih sanj ruši. Polovica ga je že v razvalinah — po vaši zaslugi ali krivdi, kakor si že hočete tolma- čiti, odslej so bom tresel v skrbeh še za drugo polovico.« Molče se je okrenila in se spusti- la lahkih nog v dir proti koči. Jaz sem pa počasi krevsal za njo kakor s pomijami polit kužek. VIII. Ko sem vstopil v inračno, zakaje- no sobo, je Kocbek ravno zatrjeval našemu Dunajčanu, da ni boljšega leka proti nervoznosti, kalcor je lah- ka smotrena tclovadba. Proste te- lesne vaje po njegovem lastnem, aprobiranem sistemu! »Kadai- bost'e s svojimi rednimi vajami tako dales, da boste mirno stali po! ure na eni'nogi, takrat ne boste več čutili živcev. Prijetno lah- ka vam bo glava kakor štoa-klji, ki ravno radi te sposobnosti ni nervoz- Faturjev student je vneto pisal pri oknu, kjer je bilo več svetlobe. »Zakaj ne igraite?1« je strogo vpra- šala gospodična Monika. »Kako bomo igrali, če pa oskrbnik ne prinese fižola. Še sedaj ga izbi- ra, stara korenina.« »Zraven pa pokuša brinovček«, se je zasmejal Kocbek. »Prinesel sem mu čedno steklenico te žlahtne te- kočine.« »Kaj pišete, vi mož vea'zov?« se je nagnila do poetovih uses. »Jeftejevo prisego« sem travesti- ral. Poslal jo bom poštni gospodiCni Trobentici za god.« »Sem ž njo!« je ukazala. In ker se je branil, mu je papirje kar poteg- nila iz roke. S smešnim patosom je začela čitati: »Oj, to ti je prijazen god za te, o Ančka in tvoj rod! Slavi te ves naš trg vesel, ki rad zahaja v Tvoj hotel, to se prav.i: tja gor na pošto, kjer 'mate čisto svojo »košto«: telefon in telegraf, da je človek večkrat — pas. Kako so tarn prijazna stekla, kako je kri po žilah nain veselo tekla, Stran 2. »Nova Doba« 6. X. 1930. Stov. 80. dal potrebne lokale velikodušno na razpolago šef zavoda g. primarij dr. Rebernik, ki se bo tudi udeležil ome- njene sejje. Iz prijaznosti bosta pri- sostvovala tej zaščitini seji tudi oba gg. župana iz most a in celjsko oko- lice. c Danes (>. oktobra se vi'si občni zbor Glasbene Matice in sicer ob 8. zvečer v učilnici Glasbene Matice, Slomškov trg, I. nadstr. K obilni udeležbi vabi odbor. c 0 slovenski manjšini na Koroš- kem bo predaval drevi ob osmih v risalnici meščanske sole g. dr. E. Mejak. Vstopnina za odrasle 2 Din, za dijake prosto. S tern predavanjem bo otvorjena nova sezona predavanj na Ljudskem vseuCilišču v Celjju. r Zadušnica za padle koroške ju- nake. V petek 10. t. m. ob }>ol 8. zju- traj se bo brala v celjski župni cer- kvi maša zadušnica za junake, ki so padli pred desetimi leti na Koroš- kem. Vabljena so vsa celjska narod- na, kulturna in humanitarna dru- štva, korporacije in ostala celjska javnost, da se udeleže maše polno- številno. c Koncert koroških pesmi v Celjn. Združena celj. pevska društva, CPD, Oljka in Kat. prosv. dr., bodo pri- redila v soboto 15. novembra ob 20. v veliki dvorani Coljskega doma vc- lik koncert koroških narodnih pes- mi. Ostala društva so naprošena, da upoštevajo ta datum in ne prirejajo istočasno kakih drugih prireditev. c Tri poroke. V Ljublj.ani sta se poročila sodni avskultanti g. VIado Kraut iz Celja, sin bivšega kamniš- kega župana in odvetnika g. dr. Al. Krauta, i'n gdč. Vera Natkova iz Ce- lja. V soboto 4. t. in. se je poročil v Petrovčah rudniški inženjer gospod Franjo Malovrh '/ gdč. Olgo Drukar- jevo, hčerko pokojnega notarja gosp. Avgusta Drukarja v Celju. V nedeljo 5. t. m. sta se poroCila v Kamniku g. Tone Zmuc, daveni uradnik v Celju in gdč. Justa Skokova, blagajničar- ka pri »Titanu-« v Kamniku. Mladim parom naSe iskrene čestitke'! c Koncert mariborske Glasbene Matice v Oelju. Včeraj popoldne je izvajal pevski zbor mariborske Glas- bene Matice v Marijini cerkvi Gre- čaninova Liturgijo op. 79. Priobčitev kritike o tern cerkvenem konccrtu se nam ne zdi potrebna, ker je bla- govolila mariborska Glasbena Mati- ca med drugim tudi naš list ignori- rati. Zdelo se ji ni niti potrebno, da bi nam bila poslala vsaj reklanine notice za koncert, in smo oskrbeli to reklamo sami iz lastne inicijative. Ta ugotovitev je bila potrebna. c Pred a van je o esperantu in o po- menu tega mednarodnega, svetovno- ga pomožnejra jezika bo priredila Zveza privatnih nameščencev Jugo- slavije v Celju v prtdo 8. t. m. ob ?0. kadar zrli smo tja v tisti hram, 'kjer štela bankovce si nam! Kot za ženjico žita snopi I ležali so v predalu bankovcev ti tropi ... Pred pošto danes mrgoli ljudi iiz mesta, trga in vasi. Visoki, nizki, stari, mladi, vsi rok'co tebi stisnili bi radi. Izmed ljudi na krepke rame tu gospod »Nad« fantiča vzame: »HarduS, poglej, to dekle ima god, plaCati mora vina sod. So že poslal.i mi tak glas, da bode danes velik špas!« In starček od veselja plaka, ko zagleda drugega junaka, ki že proti post1 hiti in slavljenki današnji govori: »Prisegam: Bom na zdravje danes tvojc pil, vso plačo v oštariji bom pustil!« >»Oh, nepremišljena prisega!« poleg njega žena zaječi, da grozno se okrog razlega, da mraz pretresa vsem kosti. >'Joj, ti nesrečni deda moj, povej, kam pridem še s teboj! Ti kriv brezmejnega si zlega, ker pijcŠ, da nikoli tega! A »deda«, glej, je smrtno bled, iz lie j|e proč življenja sled! »Odpusti, dete mi ljubo, zgoditi mora se tako: Prisega grozna je — pa sveta!« v rivorani Dolavske zbornice v Celju. Predaval bo gosp..; Skaberne. Preda- vanje bo vstopnine prosto in se ga more poleg članov Zvcze udeležiti vsak interesent. Opozarjamo, da se prične v Celju v najkrajšem času tudi esperantski tečaj, najbrž v okvi- ru esperantskega kluba. c Smrtna kosa. V nedeljo 5. t m. je umrla v celjski boluici v 69. letu starosti ga. Josipina Pogačarjeva, roj. Kasteličeva, soproga sodnega nadoficijala v p. g. Josipa PogaCarja v Celju. Pokojnica je bila izredno blaga žena ter vzorna soproga in ma- ti. Bodi ji ohranjen trajen spomin, spoštovani rodbini pa naše iskreno sozalje! — V soboto 4. t. m. je uinrl na Lavi pri Celju 58-letni železničar v p. Josip Umek, v Celju (Maribor- ska cesta 5) pa 44-letna Helena KranjČeva, žena koeijaža v Mestnem mlinu; istega dne je umrl v celjski bolnici 23-letni brezposelni žični de- lavec Martin Teržan iz Griž pri Žal- cu. N. p. v m.! c Smrtna nesreča na pašniku. V soboto 4. t. ni. je pasla 42-1'etna de- kla Neža Belejeva na pašniku pri Sv. Koku ob Sotli krave. Ena izmed krav je nenadoina zdivjala in tre- ščila Nožo Belejevo ob tla. Ženska si je pri tern zlomila tilnik. Prepelja- li so jo v celjsko bolnico, kjer je vče- raj ])odlcgla težki poškodbi. c Surov napad na kolesaija. V ne- deljo 5. t. m. se j,e peljat 24-letni po- sestnik Ferdo Blatnik iz Poljč pri Braslovčah s kolesom v Teliarje. Na cesti blizu Teharja je srečal nezna- nega moškega, ki ga je brez povoda napadel z nožem in ga globoko vre- zal v levo ramo. Blatnik se zdravi v celjski bolnici. c Nesre^a pri devu. V Gaberju pri Celju je o. t. m. zgrabil stroj pri delu 2G-^tnfiga ključavnitarskega po- močnika Jurija Pukmajstra za roko in mu odrezal gornji del kazalca na levi roki. Pukmajster se zdravi v celjski bolnici. c Žriev napada. Pri Sv. Roku ob Sotli so v soboto 4. t. m. napadli ne- znani nioski 30-letnega poslovodjo Franca Kodriča. Kodrič je dobil na j glavi več poškodb z nekmi topim ! predmetom in clobok vbodljaj v des- i no piece. Moral je iskati pomoči v tukajsnji bolnici. c Nesrecen paclec. Dne 3. t. m. je padel 20-lctni do.lavec Anton Anto- lič na Humu ob Sotli prii delu in se obi-utno poškodoval po hrbtu. Spra- vil.i so ga v tukajšnjo bolnico. c Tatvina liranilnih knjižic. K za- sebnici ge. Alojziji Mlakarjevi je pri- sel 27. septembra na obisk trgovski potnik Ivan S. iz Maribora. V trenut- ku, ko gospe ni bilo v sobi, je odprl predal mize in vzel iz njega dve hra- nilni knjižici ge. Mlakarjeve, eno z vlogo G973 Din pri Celjski posojilni- ci, drugo pa z vlogo približno G000 dinarjev pri Mestni hranilnici v Ce- lju. Poleg tega jie še izmaknil 300 di- narjev gotovine, ki jo je imela gospa shranjeno v neki knjižici v predalu. Gospa. Mlakarjeva je opazila tatvino gele 3. t: m. in izvedela, da je dvignil S. 29. IX. s hrani 1 no knjižico pri Me- stni hranilnici 5000 Din, dočim je dal hranilno knjižico Celjske posojilnice pozneje nazaj v predal, ker je zadev- na vloga vezana in ni mogel izvršiti dviga. Ivana S. še niso izsledili. c Tat v mestni avtogaraži. V [ zadnjem času so ugotovili šofcrji I mestnega avtobusnega podjetja v Ce- i lju, da jim nekdo krade za vožnje I Somo 42 Din I kg mešanega I čiščenega perja! t Sn 60 Sin _ kg blcubljcnepa, I 9 čiSfenejja perja! Sn 90 Din I kg sivega, ii i, čiščenega puhal PRODAJA TrSki Stermecki, Celje Oglejte si zalogo! Cene čudovito nizke, izbira ogromna! kasirani denar, ki so ga shranjevali v torbicali v mestni avtogaraži na Sp. Lanovžu. Pretokle dni je zopet izginilo približno 1000 Din. Zanimi- vo je, da so bile vse tatvine izvrše- ne čez dan. Zaradi suma tatvine je bil aretiran neki A. D., ki j)a zanika dejanje. c Zopet tatvina na Glavnem trgu. V petek 3. t. m. okrog pol 10. dopol- dne je nekdo ukradel ge. Mariji Ma- tasičevi iz Zavodne na Glavnem tr- gu iz jopiča 150 Din vredno rujavo listnico. Listnica je bila k sreči praz- na, ker je imela lastnica spravljen denar drugje. c Nehvaležna tujina. V Avstriji je služil mnogo let hlapec Franc Pinter, ki je sedaj star <>0 let in pri- stojen v Vojnik. Delo ga je z leti iz- želo. Vsega onemoglega so poslali slednjič čez mejo v JugoslavJjo. Pin- ter je pj'ispel v j>etek 3. t. m. z vla- kom v Celje, bil ap j-e tako slab, da so ga tnorali odpeljati z znamenitim rešilnim vozičkom v celjsko bolnico. c Dijaška kuhinja v Celju je na- stopila 45. leto svojega poslovanja. Lelos se je oglasilo 157 prosilcev. Od- bor jili je mogel sprejeti na hrano ie 110 (82 učencev in 28 učenk) iz gim- nazije in trgovske sole. Zaradi po- manjkanja prostorov jih je moral odkloniti 47. Iz meščanskih šol od- bor ni sprejel letos nobenega učen- ca, ker se na toh zavodili snuje lastna šolska kuhinja. ZAHTEVAJTE oranžado V I jil\l m limonado POVSOD! c Goljufija z garancijskim pismoni. Svoječasno smo poročali, da se je dne 23. avgusta 1930 v občinskem uradu v PetrovČah zglasil neki okrog tridesetletni nioski, ki je predložil | občinskemu tajniku v o.veritev ga- i'ancijsko [)ismo. glaseče se na ime Franca Kagerja za Hranilno in po- sojilno društvo v Celju. Zairadi tega je bil g. Kager sicer aretiran, ven- dai* pa potem na predlog državnega tožilstva izpuščen na svobodo. Po obširnih poizvedbah ttikajšnjega okrožnega sodišča se je iz'kazala ne- krivda g. Kagerja, radi čcsar jo biJo zadevno kazensko postopanje od strani državnega tožilstva ustavlje- no. c Plačilo samostojnih občinskiii na"klad. Mestno načelstvo celjsko opozarja hišne posestnike, da je za- padel dne 1. oktobra t. 1. v plačilo žc zadnji obrok samostojnih občinskih naklad (gositaščina, kanalska pri- stojbina in vodarina). Stranke se po- zivajo, da zapadle obroke plačajo pri niest ni blagajni celjski najkas- neje do 15. oktobra t. 1. Po preteku plačilnega roka se bodo zaracunale zakonite zamudne obresti. Plačila, ki bodo izostala po preteku 0 tednov od dneva dospelosti, se bodo izterja- la izvršilnim potom. c Našel se je volnen pleten jopič. Dobi se v Matije Gubca ulici št. 6./I. c Izgnbe in najdbe. Izgube: zlatct zapestna veriži,ca, vredna 200 Din, izgubljena 30. septembra v Celju; bankovec za 100 Din, izgubljen 3. t. m. dopoldne na glavni cesti v Ga- berju; usnjata denarnica s 30—40 di- narji in računi, izgubljena 4. t. in. zjutraj v Celju. Najdbe: 2 bankovea po 100 Din, najdena 2. t. m. na glav- ni cesti v Gaberju; rdeče črtan suk- njič, najden baje pred 14 dnevi na Starem gradu; ženska ročna torbica z 0.50 Din gotovine in drobnarijo, | najdena 5. t. m. dopoldne na Kreko- vem trgu; škatljica s šolskimi risal- ninii poittrebščinami, najdena 3. t. in. zjutraj na Aleksandrovi ulici. c Dr. Stjepan Ivič, špecijalist za pljuCne bolezni, Vodnikova 5, ne or- dÜ'nira do 1G. X. 1930. Sport Nedeljski sport v Celju SK OJimp : SK Celje & : 3 (3 : 2). Včeraj dopoldne ob 11. se je priče- la na Glaziji hazenska tekma med družinama SK Ilirije iz Ljubljane in SK Celja. Zmagala je IL'irija v raz- merju gal'ov 11 : 4. Popoldne pa sta se vršili dve pr- venstveni nogometni tekmi med SK Celjem in SK Olimpom iz Gaberja. - Najprej je Mla odigrana tekma med rezervama obeh klubov, ki je kon- cala z zmago SK Oliinpa v razmerju y?olov 2 : 1. Ob 15.45 je sledila glavna prven- stvena tekma med omenjenima klu- boma. Tekmi je pi-isostvovalo števil- no beinstvo. ZaÖotrn" udarec so imeli Celrjani, ki pa so bili naglo zavrnje- ni na lastno. polovico polja. V 8. mi- nuti so dosegli Olimpovci vodilni gol,. veiTdar so Celjani že v 15. minuti izenačili. Minuto nato je bila dikti- rana proti SK Celju enajstmetrovka, vendar brez; uspeha. V 23. minuti so dosegli Olimpovei iz kota krasen gol, vendiur so Celjani že 2 minuti nato zopet izenačili. Igra je postajala ved- no zatiimivejša in živahnejša. Situ- aeija se je neprestano menjavala in se je igralo z veliko naglico in kras- no igro na vsem polju. Pet minut pred polčasom so zabili Olimpovci svoj tretji gol in je s tem rezulta'tom končal prvji polfuus. — V 15. minuti drugega polčasa so zvišali Olimpovci svoj score na 4 gole, Celjani pa svo- jega v 27. minuti na 3. Igra je priče- la postajati mestoma preostra, ven- ttar je ostala v mejiah dostojnega sporta. Kljub nervoznim obojestran- skim naj)orom, zvišati, oziroma iz- enačiti razmerje golov, je bila tek- ma zaključena z zmago OMmpa 4 : 3. Sodnik g. Ochs je imel igro popol- noina v rokah in sodil prav dobro. Podcrtati je treba njegovo absolutno objektiviiost, kar ni bilo v zadnjem času vedno videti na celjskih nogo^ motnih igriščih. Pripomniti je treba, da je nastopil SK Celje brez veßine svojih najboljših igralcev, vendar pa je SK Olimp svojo zmago po&teno za- služil. t Na naslov celjskih sportnih Cini- teljev'. Že dolgo opazamo, da se pri- rediteljem nogometnih tekem v Ce- lju kljub našim proSnjam ne zdi potrebiio, da bi nam v lastnem in v interesu sporta javili napovedane tekme. V takih razmerah se pač no sme nikdo pritoževati, da v Celju ni dovolj smisla in zanimanja za sport. Brez roklame ne. gre nobena stvai1 — l>a tudi ne sport. Če mislijo odgo- vorni sportni krogi, da ne potrebu- jejo časopisja, ki bi jih podpiralo v njibovem prizadevanju, pa jim se- veda ne moremo pomagati. Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 6., torck 7., si'cda 8. in četrtek 9. okto- bra: »Obrt gospe Lenove«. Velefilm po sloviti drami »Obrt gospe Warre- nove«. V glavnih ulogah Evelyn Holt in Erna Morena. Usoda žene, ki je žrtvovala svoje poštenje za otroka. Prcdstave vsak dan ob 8.15 zvečer. Vinski most. I V pHstno vino m sadjeveo prvovrstne kakovosti nudi po zmernih cenah Prva juznoötajepska vinarska zadruga v Celju. Žtev. 80. »Nova Doba« 6. X. 1930. Stran 3. Sokolstvo x Smuški odseki. Društvom, ki lc- že na teritoriju, kjer so ugodne pri- like za smučanje, priporočamo, da ustanovijp smuškc odseke. Pri sno- vanju odsekov se lahko poslužijo pravilnika, ki ga je svoječasno izde- lalo načelni&tvo bivšega JSS. Dru- štvene uprave naj stopijo v stik z bratir o katerih vedo, da so v tej stroki dobro izvežbani in jib napro- sijo, da prevzamejo organizacijo smuškega odseka. Veselilo bi nas, ako bi za to panogo zavladalo mcd članstvom večjo zanimanje. V tem primeru bi se priredila župna tekma, ki bi ndvomno utrla širšo pot tej ko- ristni sportni panogi. Sedaj je še čas, da naši društveni tehničarji o tem razmišljajo in nagovarjiajo Cla- ne in članice, 'da naj se v lepi zemski prirodi naužijejo zdravega razvedri- !a. x Frepisi sejnih zapisnikov. Save/, SKJ je na zadnji seji izvršnega od- bora skleni!, da morajo vsa društva poslali prepise zapisnü'kov upravnih sej župi in župe prepise svojih sej- nih zapisnikov Savezu. Namen to odredbe je, da bodo župe točneje in- j formirane o poslovanju svojih dru- štev in Savez od delovanja žup. Brat- ska clruštva prosimo, da nam odsloj pošiljajo v smislu gornje odredbe iz- vlečke iz sej. Ni treba prepisov, tcm- več navedite le na kratko posaniezne točke sporeda z zadevnimi sklepi. ! x Proste vaje 1931. V smislu sklepa zbora društvenih načelnikov in na- eelnic z due 28. septembra t. 1. se bo- do za leto 1931. vadile proste vaje, ki so določene za vsesokolski zlet v Pragi 1932, seveda le tedaj, ako bo- do pravočasno izdane. V poštev pi-i- dejo člani, članice in oboj!i naraščaj. Za deco bo župno načelništvo sesta- vilo posebne vaje. Ce bo savezno na- Celništvo odobrilo pokrajinski zlet v Mariboru, se bodo morale vaditi va- je za ta zlet. Toliko bratskim dru- štvom v pojasnilo, da ne bo povpra- ševanj. x Novi društvi. V seji župne upra- ve (ine 3. t. m. sta bili sprejeti v žup- no zvezo novoustanovljeni sokolski društvi Medija-Izlake in Smartno ob Paki. Inicjiovani sta bili tudi dru- štveni upiavi. | Uprava Sokolske župe Celje. 0 medu ! i Iz česa sesioji med. Glavna sestavna dela medu sta grozdni in sadni sladkor, ki sta v medu že prebavljena, tako da moreta proiti brcz prcbave v krL Med vse- buje eterična olja, ki dajo medu dun po cvetkah, na katerih je bil nabran. rJ'a olja pospešujejo blagodejno pre- bavo cliugih jedi, ki smo jih užili. Izmed rudninskih snovi vsebuje med največ apna, fosfora in železa. Te rudninskc snovi so v medu v t'aki obliki. da jih more človeško telo sprejeti. Dr. med. Reklam v Lipskem piše: Med je lahko prebavljiv, tečen, prijet- I nega okusa, gre naravnost v kri, ne ! pušča neprobavljivih snovi v telcsu, služi za ogre van je telesa, oživlja živ- ce in povzdiguje telesne moči. Profesor Klemperer v Monakovem piše: V medu imamo hranilo, ki je sposobno nadomestiti v naši pirchra- ni hidrate, saj vsebuje ena žlica me- du 75 kalorij, torej več nego eno jajce. Žal sc med premalo porablja za lira no. Laslnosti medu. Ko mcd v čcbcliiGin panju dozori, je gosto tekoč, le izjemoma se strdi (kandira) že v panju. Ko med leži že dalje easa v posodi, se strdi ali kri- stalizira in zaradi tega se imenuje Čebelni med tudi strd. Razne vrste medu se ne strdijo enako Intro, ne- katere vrste še le čez več let. Strje- nje medu se zavleče, ako postavimo med v stekleni posodi več dni na solnce. Strjen med pa zopet steče v zaprti posodi, ki smo jo postavili v vcčjo posodo z gorko vodo (do 00 sto- pinj C) za Več Casa (24 do 48 ur). 3btsiC. v pMwi keileifd! Vzemite na vsake 2% do 3 vedra vodeen paket Persila. To vpostevajte vedno pri pranju! Raztopite Persil v mrzli vodi! Per si I ¦Persil Po svetu s 14 let po nedolžnein zaprta. Pred 14 leti so izbruhnili v ameriškein mestu San Franciisco poulični nemi- ri. Uporniki so metali bombe, ki so zahtevale 10 mrtvih in 40 težko ra- rijenih. Dva moža — Tomaž J. Moo- ney in Warren K. Billings — sta bila aretirana kar na cesti, ker ju je označil znani cirkuški iigralec John Mac Donald kot povzročitelja krva- vih izgredov. Pred sodiščem sta oba zatrjevala, da sta nedolžna, da sta bila slučajno na ulici, ko je izbruh- nil nemir. Ovaduha niti poznala nista. Mac Donald pa je prisegel, ka- ko sta vodi la baš ta dva moža akci- jo za metanje bomb. Na podlagi te izpovedi sta bila obsojena na do- smrtno ječo. Pred dnevi se je pred- stavil ravnatelju kaznilniice v San Francisco 58-letni, precej propadli cirkuški «iigralec. P'riznal jp, da je pred 14 leti krivo pričal. Na dan neiniirov je^ Mac Donald mnogo pil in je obcut.il naenkrat naslado in ve- selje, da bi obema neznancema, ka- iterih. poprej nikdar ni videl, eno za- I godel tako za šalo. Vedel je čisto na- | tariko, da nista bila udeležena pri | kravalib. s Najvišji svelilnik za letala so otvorili prod dnovi v Chicagu. Visok je G00 angleških čevljev in moč nje- | gove luöi znaša 2 milijardi sveč. Le- talci bodo videli to luč na daljavo 300 milj. Prvi je prižgal svetilnik predsednik Združenih držav Hoover s pi'itiskom na električni jjninb iz Washingtona. s Opice so ga ubile. Na euden na- čHn je zadela Alžirčana v bližini se- verno-afris'kega mesta Mailoita smrt. Domačin se je hotel podati v avto- mobilu v Burio in so je moral peljati mi mo pogozdenega pobočja. Naen- k'rat je bil obkrožen od dveh kardel opic, ki sta se borili med seboj in se obmetavali s kamonjem. Cim pa so opazlile oi)ice avtomobilista, so se ga lotile z združenimi močmi s kame- njem, dokler se ni zgrudil mji'tev. Mimoidoči . so našli njegovo truplo s strašno razbito glavo ob krmilu avtomobila. s Smrtna nesreča vsled mačke. J- E. Ricker se je s svojo mater jo in ženo vozil iz severnega Michigana v Ameriki nazaj v Joliet. S seboj je imela družina tudi domačo mačko. Med vožnjb je skočila ta v vozniko- vo naročje. Ko pa jo je hotel voznik odstraniti, je to odvrnilo njegovo pozornost od avtomobila in v tem trcnutku jo treščil v obcestno dre- vo. Njegova mati si je pri tem raz- bila lobanjo in je kmalu izdihnila, on sam si je pa zdrobil čeljust. Učenec za krojaštvo se sprejme pri Josipu Tomažiiu, Celje, Na okopih 5 Književnost k Dolžan Franc: Mineralogija in geoloflija za višje razi-ede srednjih šol. Jzdala in založila Tiskovna za- druga v Ljubljani. Cena Din 08.—. Vendar je izšla knjiga, ki so jo naše srednje šole pogrešale že deset let in s katero bodo gotovo zelo zadovoljni učenci in profesorji. Pri opisu kri- stalov je avtor prav posebno upošte- val notranj1' ustroj in somernost, no j)a samo zunanjih geometriČnih ob- lik, kakor je bilo dosedaj v navadi. Tudi-pri u-azporedu kj-istalnih sestav se je držal didaktičnih načel, kar je za srednježolski učbenik gotovo naj- bolj umestno. Obširneje so obdelane optic"ne la^tnosti kristalov. Med opis rudnin je vpletel opis kamenin in nekaj primernih odlomkov iz sploš- ne geologije. Pri rudninah, posebno pa pri kameninah je posvečena po- sebna j>ažnja njihovemu postanku in izpremembam. Tako je poživil av- tor rudninsko sistematiko, ki jc si- cer liajsuhoparnejäi oddelek p^iro- ! dopisa. Geološki pojavi so opisani ' piav poljudno in nazorno. Ta odde- lek bo zanimal tudi turiste, ki si ho- čejo poglobiti pogled v veličastuo dolavnico prirode. Knjiga je oprem- ljena s številnimi slikami, pa vkljvib temu cena ni visoka. Ker navaj:a av- tor pri opisih vedno splošno znane primere iz domačih krajev, bo Jknji- go lahko razumel tudi nestvokov- njak. Pj'av toplo jo zato priporoča- mo vsakomur, ki se zanima za veli- častvo in tajnosti prirode. k Zakonik o sodnem postopanju v civihiih pravdah. V Ljubljani 1930. Založila Tiskovna zadruga. Strani 348. Kot 43. snopič Zbirke zakonov je izdala Tiskovna zadruga v Ljuh- Ijani v slovenskem jeziku novi civil- ni pi-avdni postopnik z uvodnim za- kononi vred. Zakoniku je pridejana primerjalna srazpredelnica določb ci- vil nega pravdnega postopnika (C. p. p.^ in sodnega pravilnika (s. pr.) in civil no pravdnega reda (c. p. r.) z dno 1. avgusta 1895 ter obširno stvai'- no kazalo. Knjiga je izšla v lični ve- zavi. Vse interesente opozarjamo na- njo. Razpošilja jo knjigarna Tiskov- ne zadruge v Ljubljani. Novosti Mestne knjižnice v Celju Boi-inioff H : Vohuni. 792. GalhA\orthy J. - ZupančiČ O.: Temni (.vet. 791. Herwig Fr. - Touwnee R.: Sveti Boštjan iz pi edmestja. 805. Neverov Al.: Taškent. 803. May K.: Po divjem Kurdistanu. II. I 804. | Scott W. - l.evstik VI.: Ivanhoe. 800- 801. liilek E.: Kritische Darstellung der ungarisch-kroatischen Vcjirscuwö- rung. II. G49 r. Rolland Romain: Mahatma Gandi. G21 r. Bengt Berg: Die Mutterlosen. 1423 n. I'Orpx'les R: Die hölzernen Kreuze. 1350 n. \ Gags.)ii Fr.: Die Wundmale. 1425- 1 U\(\ n. Gagprn Fr.: Der böse Geist. 1427 n. Grey Z.: Das Erbe der Wildnis. 13P!) n. Grev Z.: Vollblut. 1400 n. Hauptmann G.: Phantom. 1424 n. Jelusich M.: Caesar. 1422 n. Lewis Sinclair: Sam Dodsworth. U0M402 n. London .f.: Die Zwangsjacke. 1421 n Mann TIi.: Mario und der Zauberer 1355 n. Monka Fr.: Spionage an der WTest- front 1356 n. Ostenso M.: Erwachen im Dunkel. 1430 n. Ostenso M.: Die tollen Carews. 1431 n. Ostenso M.: Der junge Maimond. 1432 n. Ravondro Ravi: Der Tag der Nang Dara. 1345 n. Thiers Frank: Die Verdammten. 1404 n. Undset S.: Frau Hjelde. 1327 n. Zweig A.: Regenbogen. 1341 n. Tast Kondelik in mt Vejvara Ce3ki spisal Ignat Herrmann. 107 Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. Gospa Kondelikova je opazovala Katin ko in ker je poznala vsako j njeno Crto na obrazu in ker je bila teta že davno edina njena zaupna pilijateljica, je vedola skoro gotovo, \ kaj je Katinki šiinilo v glavo. Da — ko bi bi'lo po njenem — rada bi z njo delila, včeraj, danes zjutraj, da inorda še pred eno uro. Toda sedaj ne več. Zakaj, kar leži tarn v košku, je kos njenega srea. Morda je pre- I teklo komaj nekaj minut od trenut- ka, ko je ležaila tu sama in kakor bi se bila kesala. Zakaj priznala je, da je že davno pozabila na sladke ob- čutke, ki spremljajo materinstvo. Ves čas se je bala in sramovala. To- da sedaj, ko so bile bolečine konča- ne, ko je čutila, da je ostala in da ostane — ostane na svetu za ti dve drobni stvarci, se je oglasiki v nji neizro(v:cua ljubezen do obeli bitij, ki j'u je porodila, in pol eg ljube/.ni tu- di ponos. Razumela je bolestno za- vist Katinkino, tin kakor se ji je Ka- tinka smilila, jo je vendar napolnila s cudnim veseljem zavest, da je ona vzrok te zavisti in ta dva rožnata inaka v malih pernieah. Toda da ne bi bila teta revica tako žalostna, je zaklicala: »Pojdi tudü k meni, Katinka!« Stran 4. »Nova Doba« 6. X. 1930. Štev. 80. Fino angleško moško in damsko blago po najugodnejših oenah v novo otvorjeni trgovii?! L RODIS, Celje, RraQa Petra cess a 13 "W^t B 11^ 1 »/ kleparstvo, vodovodne inStalacije I I I % I V strelovodne naprave. iji/invfeiA I lAlrrnn ceue,zakresuo4. M B* VI I I I I I I II I I # VI I I Prevze"la vsa v zgoraj navedene II ¦ I I I II I I ¦! II #<¦ fl I I stroke spadajoča dela in popravila. I IIBIIIVV I fills il B IB Postrežba točna in solidna. Cenc JL A \AjJLAI V A/ VXUvf^JLJl zmemc. 50-13 Samo na veliko! fl I flft Samo na veliko! pravi švicarski v Skatljah znamke Chalet in Tiger ter dofnači Alpe rudi najcenejše ÄIoJx 1VE 01 *s-L; :ul a Is. CELJE, KRALJA PETRA C. 22 veletrgovitm kolonijalnega in špecerijskega blaga * UL»sfcnL& ^r»Ciža,a?iiEt kave Srcča, da so se Katinkinc misli hi- ; tro menjavale. Klic gospe Kondeli- kove je pretrgal vrsto njenih misli, pri katerih je za trenutek obstaJa. Napravila je nad obema glavicama tri križe, poslala vsaki po prstih po- ljub in je skočila k gospej. »Jaz se le vedno čudim in čudim, Beti«, ji je šepctala. »Tega nisem niti v sanjah pričakovala. Ali si ti vedela?« »Pojdi no, otrok«, je rekla gospa, »kaj takega se ne ve.« Katinka jo gospo Kondelikovo is- kreno poljubila, pogladila jo je, upr- la oči v njo in spregovorila: »In taka si, kakor bi ne bilo nič. Kakor bi se ravnokar vrnila s spre- hoda.1« »No, in s kakega!« je pristavila gospa Muknšnablova. »V Rimu smo bill — in zopet doma. Delamo skoke. in odpustke smo prinesli s seboj«, se je zasmejala hudomuäno in se je ozrla na košek. Hišnica je prinesla skledico juhe, ki je ostala od porcije, ki jo je mojstcr Kondelik preskrbel Pepici. »Tako, mamica«, je vzela gospa Muknšnablova skledlico, da bi jo sa- ma dala gospe Kondelikovi, »tukaj je večerjica. Ko se napapamo, homo zo- pet pustili mamico samo. Mora imeii mir. Pa tudi jaz bi prosila dragega gospoda kaj za pod zob — od malice nisem imela še niCesar v ustih — kdo bi pa na to mislil!« Gospa Kondclikova je pogledala soproga, Co so sc na babico kaj spom- nili. »Ne sbrbi, Beti, Šunke je tarn še precej in pivo tudi imamo — če ga ni Vejvara izpil!« »Ako ga je kdo izpli.1, si bil to ti, Venceljček«, je rekla Katinka in je požugala s prstom: »pa naj skoči go- spa hišnica tukajle po drugo. Meni boste menda tudi privoščili koza- rec?« »Tako, tako, gospa tetica«, je mlasknila babica z jezikom, »pili bo- mo na zdravje obeh mamic, oCetov in otročičkov! Mi lahko to napravi- mo. Da bodo gore zelenele. Casa imamo za to dovolj, mi tudi ne poj- demo tako hitro spat.In če ne bi bi- lo tako krasne šunke dovolj«, sc je zavarovala takoj, da ji ne bi bilo tre- ba pozneje zopet o tern začeti, »kako jajce je tudi go kje v shrambi, kaj?« Gospa Muknšnablova je že bila tu kakor doma; od onega trenutka, ko je prispela s svojo poinočjo, jjc bila v hiiš skoro vladarica, kakor vsaka babica. In njen pomen se je povečal s številorn detct, katerim je ravno- kar pornagala na svet. Sicer pa je dobro vedela od Mar Janice, da jc go- ri v obednici šunka na mizi in ve- dela je tudi, da so v shrambi jajca. Mojster Kondelik je razumel, dal je hišnici v kotu denar za pivo in ji je tiho naročil: »Tako, hišnica, vrč piva, in kar imajo tarn mrzlcgn, prinesite sem. Naj bo kokoš ali gos, telečja pcčen- ; ka ali prašičeva. Vel'ik kos, recite, da gospoda Havlika lepo pozdrav- Ijam — da moramo krmiti štorkljo!« Hišnica je vedela, da se hisnemu gospodarju prikupi, če razume in če se zasmeje njegovemu dovtipu, in se jo nainuznila. Šele sedaj je mojster razumel, da je rekel nekaj, kar ima ^^^ dva smisla. WF* »Jaz vas prevrnem po stopnicah, vi čarovniea!« je zažugal hišnici smešno divje. Toda hišnica je razu- mela tudi to kot šalo, smejala se je, prijjela v kuhinji vrč in hitela doli. Toda ne naravnost k vn-atom. Skoči- la je domov, segla na polico po pol- litersko steklenico, splahnila jo je pri vodovodu in jo postavtila v kot pod stopnicami. Ko se povrne, nalije tudi' zase nekaj v njo. Zakaj pa ne, kaj bo ona pila vodo? Samo mimogrede se je ozrla po .«obi, da bi videla, kaj dela gospod Lojze. Spal je na postelji kakor ubit, v županu, v copatah in čepici. »Tvoja sreča, pijanec stari, da se je gorli to zgodilo!« je rekla sama pri sebi. »To bi jih slišal. Toda do- bro je, da smrči — sicer bi pohlastal še moje pivo.« (Dalje.) Mebiovano sobo s kopalnico in d v o j n o sobo za dobo 2 rnesecev v letu iščem v Celiu za dva gospoda kot priložnostno začasno stanovanie. Ponudbe na upravo lista. USTANOVUENA »YA 1881. Celjsba posojilnica 1: u Celju Celje v lastni hiši Narodni dom Sprejema hranilne vloge od ysakogar, jih obre- stuie riajugodneje, nudi popolno varnost in iz- placujo točno. — Izvrsujö vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter ceke na ino- zemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz bkga. Za yarnost hranilnihvlog jamči poleg lasfnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000 — še lastna glavnica in rezerve, ki znasajo skupaj nad Din 14,500.000'— PODRUiNICI: v „ MARIBOR iOif ANJ ASeksandrouacestašt.11. (v iastni hiši) Hiiica 2 sobi, kuhinja, blizu Celja za Din 38.000 na prodaj. V mestu enonadstropna hiša, parUeti, velik vrt. K. Breznik, Celje, 2 Dolgo polje 1. 2 mr* Oglašujte! Stanovanje v Celju išče mirna stranka ter plača tudi eno leto v naprej. Cenjene po- nudbe na Ivan Boria, Radeče pri Zid. mostu. Sostaoovalec gospod ali dijak, se spreime na dobro domačo hrano in v popolno oskrbo. Naslov v upravi. Spalnica in jedilnica kompletna, dobro ohranjena, se ugodno proda. Naslov v upravi lista. MAUNOVEC pripravljen iz aromaticnih gorskih malin in vkuhan z čistim sladkorjem I kg Din iQ- Stara lekarna „Pri orlu" Nr. Ph. IVO TOHČtČ CELJE, Olavni tr? — Aleksandrova ulica. Nagradna naloga! Tco—Max—Zacharias—Erich Tc besede je trtba postaviti drugo pod drugo tako, da bodo tvorile začetne črke od zgoraj nazdol besedo Merz. Za pravilno rešitev smo razpisali naslednje nagrade: 1. nagrada 2000 mark v gotovini; 2. nagryda 1200 mark v gotovini; 3. nagrada 1 jedilnica ; 4. nagrada 1 spalnica; 5. nagrada 1 kuhinjska oprema; 6.—8. nagrada 3 fotoaparnti; 9.—12. nagrada 4 kolesa za dnme in gospode; 13.—22. nagrada 10 radio-apa- ratov (3 ccvnih) ; 23.—32. nagrada 10 nalivnih pe- res z zlatimi pcresi; 33.—50. nagrada 18 žepnih ur za dame in gospode; 51.—80. nagrada 30 fotoaparatov in večje število tolažnih na- grad v prvovrstni izvedbi. Vsakdo, ki natn vpoSlje pravilno re~ šitev, prcjine eno navedenili tiagrad. Vsi za razdelilev določeni prednieti so popolnoma novi. Razdelilev tolažnih nagrad izvrSimo samostojno, glavne nagrsde se razde- lijo pod nadzorstvoin etiega izrned tu- kajSnjih notarjev. Majhne stroSke za poS:ljalev nagrad mora plačati pre- jemnik. Rešitev se mora poslati takoj v dovoljno frankirani kuvei ti in se s tem ne zavežete k niCemur. Pišite še danes na: Westdeutsches Exporthaus, Eisemroth (Dillkreis) Deutschland Tužnim srcem javliamo, da je naša predobra soproga, mati, tašča in babica, gospa I Josipina Pogačar roj. Kastelic ' v nedeljo, dne 5. oktobra 1930, previdena s tolažili sv. vere, v 69. letu starosti za vedno zatisnila svoje blage oči. Pogreb drage nam pokojnice se bo vršil v sredo, dne 8. oktobra 1930 ob 16. iz javne bolnice v Celju na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 9. oktobra 1930 ob 7. zjutraj v župni cerkvi v Celju. CELJE, dne 6. oktobra 1930. Josip Pogačar, sod. nadoficijal v p. Micika Pogačar, roj. Rukavina soprog Pavla PogaČar, roj. Dolinšek I Fran Pogačar, art. pukovnik, Prizren Ljubica Pogačar, roj. Vukovič I Josip Pogačar, bančni ravnatelj, Split snahe I Ludvik Pogačar, k^petan kralj. garde, Beograd Zvonko in Sonja I sinovi vnuk in vnukinja 1 Urejuje Rndo Pečnlk. — Odgovoren za konzorclj »Nove Dobe« in Zvezno tiakarno Milan Öetlna. — Oba v Cölju.