Priloga ,,Našemu Listu" št. 54. V Kamniku, 6. oktobra 1906. Izhaja -vsako soboto in je za naročnike ^Našega Lista" v kamniškem okraju brezplačen. Kamničan Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za večkratno ob- javljenje po dogovoru. Kamniška Bistrica in nje uprava. (Nadaljevanje.) Vsa navedena dejstva govore proti plavbi in konecno bi bilo se nekaj dmzega upoštevati, kar je pri plavbi velike važnosti in mnogokrat naravnost odločujoče upliva pri njej. Upoštevati se mora vremenske odnošaje, ravno-tako v zvezi s temi vodne odnošaje. Znano je, da je naša Bistrica precej nestanovitna glede na njeno vodno množino. Ako poleti delj casa ne dežuje, se dokaj vode pogubi v peščenih tleh, istotako pa tudi izvirek sam ni tako močan kakor sicer. Mnogokrat smo čuli tarnati naše nadgozdarje, da jim primanjkuje vode za plavbo in kdor opazuje strugo naše Bistrice v vročem poletenskem času, našel jo bo v Kamniku mnogokrat naravnost suho. Res je sicer, da se vode vec pogubi, čimdaljši je njen tek, ker razun Nevljice ne dobi precej daleč nobenega vpoštevanja vrednega pritoka. Voda pa v deževnem času tudi zelo hitro na-raste, kar je samoobsebi umevno, saj teče Bistrica med samimi hribi, raz katerih dero v deževnem času hudourniki. Plavba je torej tudi v takih slučajih jako otežkočena in na uanogih krajih silno nevarna. Pri moderni uredbi se vsi taki slučaji z lahkoto premagajo. Recimo, da bi imeli električno napravo, morda v Stahovici, kjer je najpripravnejši prostor za njo. Struga bi se uredila ondi lahko tako, da se v poletenskem časiL, ko primanjkuje vode, vlovi s primerno uredbo vsa voda, ki bi bila tudi v naj-slabšem slučaju dovolj močna goniti potrebne stroje za elektricno napravo. Pri sedanjem nereguliranem teku se seveda še tista pogubi, tako da je na neka-terih krajih stmga popolnoma suha. Na takih krajih bi bilo sedaj potreba prenašati do tja naplavljeni les dalje do struge, kjer se zopet voda v ožji strugi pojavi. Se lažje se pri moderno urejeni regulaciji ubrani preveliki vodi, tako da bi to reeimo pri elektricni napravi sploh ne bilo upoštevati. Električna naprava, kakor je bila Kamničanom že na ponudbo pod tako ugodnimi pogoji, da ugod-nejsih ni mogoče pričakovati, bi bila za Kanmik in celo okolico proti Bistrici velikega pomena, o čemer bomo morda pozneje še enkrat spregovorili. Prej ali slej bo gotovo prišlo do tega, da se bo morala struga Bistrice regulirati. Ravno zaradi regu- lacije, ki se je morala dosedaj že izvršiti, se je moral prostor za naplavljeni les preložiti iz obližja našega mesta v Stahovico. Regulacija se je toraj že pričela, ali je pa morda tudi že koneana? Mi tega ne veru-jemo. V doglednem času morala se bo regulacija na-daljevati in ce bodo korporacijski upravičenci svojo stoletja staro pravdo do plavbe še dalje branili, mo-rali bodo za drag denar prestaviti prostor za naplav-ljeni les še za nekoliko kilometrov dalje proti izvirku Bistrice. — Ali kaj, naj stane kar hoce, da le svojo pravieo do plavbe varujemo. Kaj to de, če zatožarim vse posestvo, da le moja obvelja, to je vsakdanji izrek ošabnežev! Če je pa to razsodnega moža vredno, je pa drugo vprašanje, saj se je že premnogokrat zgodilo, da je tak domišljav človek zatožaril celo svoje posestvo, konečno je pa Ie pravdo izgubil. Kaj velja, če bi se ravnotako zgodilo tudi korporacijskim upravičencem. (Dalje prihodnjic). Osobna vest. Vladni tajnik gosp. baron S c h 6 n-berger, dosedanji vodja našega okrajnega glavarstva je bil irnenovan s 1. oktobrom za okrajnega glavarja in je premeščen kot tak v Kočevje. Za vodjo tu-kajšnjega okrajnega glavarstva pa je imenovan vladni tajnik gosp. Ivan Kresse, kočevski rojak. Iz meščanskili krogov se nain piše: Naše mesto in njega okolica je gotovo popolnoma nemška pokrajina. Tako bi sodil človek, ki je viclel na ob-činski deski samonemški razglas tukajšnje e. in kr. vojaške praharne. Pravijo, da so vojaški krogi strogo enakopravni in pravični vsakemu narodu; kakor pa kažejo dejstva, je ravno narobe resnica. Kjer se gre zato, da se varuje nemško lice, ondi se vojaški krogi seveda skrbno trudijo ugoditine mškim težnjam. A vse kaj druzega pa je, ako je potreba nam Slovencem skazati nekoliko pravičnosti, takrat se pa pokaže tista hvalisana nepristranost. Ali so pa inorda ti raz-glasi namenjeni le tistim par Nemcem in ne 99 % prebivalstva ? Morda bi bilo umestno, da bi župantsvo take razglase, ki so pisani izključno v nemškem je-ziku, enostavno zavrnilo. V kakem nemškem mestu bi se v enakih slučajih gotovo tako postopalo, zakaj bi i mi ne zavzemali ravno tega stališča? Ofortno-nadaljevaliia šola v Kaniniku. Z meseeem oktobrom se je zopet pričel pouk na obrtno-nadaljevalni šoli. Obiskuje jo 56 učencev v vseh od- delkih. Učne ure so vsako nedeljo od 8. do 12. ure dopoldne, vsak pondeljek in torek pa od 6. do 8. ure zvečer. Vsi obrtni učenei so dolžni obiskovati redno to šolo, mojstri jim morajo dati v ta namen proste ure, ki so določene za šolo, paziti morajo pa tudi na to, da učenci res obiskujejo šolo, ne pa da bi morda v dotičnih urah kje drugje hodili. Vsak mojster bo gotovo radevolje ustregel tej zahtevi, saj mora vendar vsakdo pritrditi, da je obrtno- nadaljevalna šola zelo potrebna. V pripravljalni tecaj pride rnnogo učencev, ki skoraj ne znajo več čitati. Tak učenec go-tovo ne bo nikdar dober pomočnik, kaj pa šele ce bi hotel postati samostojen mojster. Poukje posvečen edino le temu, kar bo učenec rabil pozneje kot obrtnik, n. pr. računstvo, obrtno spisje. Posebna po-zornost pa je obrnjena na risanje, katero potrebuje vsak obrtnik, ta v večji, drugi zopet manjši meri. Sploh je pa vsak obrtnik vezan izobraziti se kolikor mogoče, kajti le izobražen obrtnik more biti kos konkurenci, ki jo imamo na vseh poljih preveč. Več hiei. Naša mestna uprava ima baje že od pamtiveka navado ravnati se po pratiki. Res. Ako je predpisana v pratiki nočna razsvetljava v podobi mlade, stare ali polne lune, potem je prav gotovo, da tisti večer ne bo nobena javna luč gorela. Ne ozira se na to, ali izliaja mesec pozno po noci, ali je morda noc oblačna, tako da smo navzlic predpi-sani polni luni prebivalci v egiptovski temi. Da, eelo na večer po semnju, ko je na javnih prostorih, ulicah in tik ob njih polno krarnarskih staj, morda nekaj tudi že podrtih, da lesovje brezbrižno šetajoeega člo-veka prijazno dregne v rebra ali obraz, opominjajoč ga, da je previdnost mati vseh čednosti, tudi ob takih veeerili se mnogo preveč štedi pri razsvetljavi, ako kaže v pratiki »fantovsko solnce". Prosimo, da slavna mestna uprava preskrbi, da se ob takih večerih vseeno prižgo javne luči, vsaj kar je najpotrebnejših in te bi bile: na križpotu pri Rodetu, na klancu pri Kem-perlu in pri Citalnici, pri Fischerjevem hotelu in morda na ovinku na Grabnu pri Pohlinovi žagi, to bi bilo pet borih svetilk, ki bi proračuna gotovo ne obremenile za bogzna kako svoto. Če se je do danes tako praktieiralo, naj bi se vprikodnje drugače. Javne ure v Kamnikn, namrec zanesljive, bi bile jako potrebne. Ure po cerkvenih stolpih so že v takem neredu, da človeka le motijo in bi bilo bolje, da bi jih sploh ne bilo. Nekdo, ki ne pozna teh mu-hastih ur, se nam je pritožil, da je vsled netočnosti teh javnih naprav imel že večkrat sitne neprilike in se mu je tudi že pripetilo, da je ,,lukamatija" brez njega odpihal proti Ljubljani. Največ je bilo zaupati uri na Žalah, a par tednov se tudi ta ne oglasi več, na samostanskem zvoniku ima ura tudi vedno svoje muhe. Ali bi temu ne bilo mogode odpomoči, saj imamo vendar v našem mestu izurjene urarje, ki bi jim zapisali pravi ,,recept", da bi ne štrajkale več. Cesarjev god se je praznoval v nasem mestu kakor običajno vsako leto. Mestna godbaje priredila na predvečer podoknico g. okr. glavarju, za tem pa mirozov po mestu. Zgodaj v jutro je priredila bu-dnico, ob 9. pa spremila Veteransko dmštvo v cerkev k cesarski maši. — Poleti jo skoro ni bilo slišati, no, morda se bo godba na zimo poboljšala. — Na nekaterih krajih so razobesili cesarske zastave. Gorelo je v ponedeljek 1. t. m. v Zaborštu pri posestniku Matevžu Ložar. Pogorel mu je kozolec (s »toplerjem" vred), na katerem je bilo mnogo sena. Požarna bramba iz Dola je bila takoj na licu mesta ter ogenj omejila. Obvarovalo se je tudi precej sena. V nevarnosti pa je bil ravno tisti sosed, ki je vedno čez požarao brambo zabavljal. Sedaj se je nadjati, da ji bo hvaležen. Javna Ijudska kujižiiiea v Kamniku. Piše se nam: Cenjeni mešdani! Bližajo se dolgočasni zim-ski večeri, ko človek ne ve, kako bi se kratkočasil. Najboljša, najkoristnejša in najeenejša zabava pa je dobra zanimiva knjiga. Preje so prebirale gospe in gospodične nemške klasike ali pa ,,šund" romane, no sedaj pa le v kot s temi knjigami. Kamniška ljudska knjižnica ima nad tristo najboljših sloven-skih knjig bodisi zabavne ali poučne vsebine. Zatorej Kamničani, pohajajte prav pogosto v knjižnico, kjer lahko dobite knjig, pri katerih se boste najboljše zabavali. Za javno Ijudsko knjižuico. Nekdo, ki ni bil sprejet v društvo ,,Kamnikw, nam je poslal za ,,Ljud-sko knjižnico" 10 kron. — Več knjig sta darovala gospodična Marija Medved, bivajoča sedaj v Gorici, in g. Fran Stele v Kamniku. Vsem srčna hvala! V Zganje, Tovarnar Grrunwalder, visok in širokopleč mož, prekanjenega obraza, ustavi svoj voz pred pristavo matere Dolinarice. Čvrsto priveže svojega konja pri podboju in stopi na dvorišče. Poleg njegove tovarne so bila namreč posestvasosedeDolinari.ee indolgogaje že mikalo po njih. Gotovo dvajsetkrat je skuial ku-piti jih, ker bi jih potreboval za razširjenje svoje to-varne, v kateri je izdeloval v velikem obsegu ;slam-nike in bi na tako še ložje uničil domaee izdelovalce. Mati Dolinarica se je pa vedno trdovratno protivila, ,,Tu sem rojena, tu hoeem umreti" dejala je Našel jo je pred vrati, ko je lupila krompir. Dva-insedemdesetletna starka je bila velega, zgubaneenega obraza, a se vedno neupešljiva kakor mlado dekle. Griinwalder jo prijateljsko potaplja po plečih in sede nato poleg nje na podnožnik : ,,No mati, kako je kaj z zdravjem, še vedno eili?" ,,Ne ravno preslabo, in vi?" ,,Ej, ej, malo trgalo me je, inače bi pa šlo seve še precej povoljno." ,,Nu, prav, prav tako." In dalje ni rekla nicesar. Griinwalder pa jo je motril, kako izvršuje svoje delo. Njeni sključeni, protinasti prsti, trdi kakor račje ščipavke so liki klešče jemali sivkaste gomoljke iz košare ter jih spretno sukajoč, odstranjevali olupke v dolgih trakih pod ostrino starega noža. Vidi se, da je Griinwalder v zadregi, da mu be-seda zastaja in da mu tesno prihaja, irnajoč nekaj na jeziku, kar pa noče ven. Končno se odloci. ,,Povejte vendar, mati Dolinariea ..." ,,S čim vam morem postreči?" «Vaše pristave še vedno nočete prodati?" ,,Tega pa ne. Nikar ne računajte na to. Kar je rečeno, je reeeno. Tega ni treba vec v misel jemati." ,,Hočem vam staviti pogoje, da bo kupčija za oba prav." ,,In to je?" ,,No, poslušajte. Vi mi jo prodaste in vendar si ,|o pridržite. Ali me razumete"? No, ubogajte mel" Starka preneha lupiti krompir in izpod golih trepalnic živo in ostro pogleda tovarnarja. On zopet povzame: ,,Da vam pojasnim. Dajal vam bodem vsak mesec stopetdeset kron. Razumete? Vsak rneseevarn prinesem semle petnajst desetkronskih eekinov. In potem ostane vse tako kakor je, prav tako. Vi osta-nete tu, se vam ni treba prav nič brigati zame in mi nicesar ne dolgujete. Prejemali boste samo moj denar. Ali vam je prav?" ^^M Veselo in zadovoljno jo pogleda. ^H Starka ga nezaupno meri z očmi in išče zanjke. f ,,To bo zame. A vi, kaj pa imate vi od moje pristave ?" ,,Čez to si vam ni treba delati nobenih skrbi. I Vi ostanete tu, dokler vas ljubi Bog pusti pri živ- I ljenju. Samo pri notarju mi pripravite malo pisanja, I katero potem meni pride v roke. Otrok nirnate I prav nič, samo nečake, kateri vas nič več ne brigajo. I Ali vam je prav? Vi si pridržujete svojo posestvo, I dokler ste živi in jaz vam dajem mesečno deset- I kronske cekine. To je čist dobiček za vas." ^^^J (Dalje prihodnjič.) ^^^^^^^^^^^^^^H za tvrdko |v. Knez fižoljOves, različna žifa v vsaki množini in plačujem po aaj-višjih cenah. ¦ Stob pri Dorrsžalah. ^^ $M& 'IS7 sMk ^^ jz raznih veiikšh tovarn (fals^eegla) » g^ |Ri v »f gfe y | S Postrežba tocna. Cene nizke. 'W '^®"®^ ^ @© %f © ¦ v 1 Naša Narodna Citalnica je spremenila svojo knjižnico v javno ljudsko. Ta ksnjižsiioa j@ oiiprta wsak® giegfelj® @g| S«. d@ i@a isre sl@p@lsiii© In wsak I četi^teic ®d L do 2a ure psspciiilBi@B Med temi urami izposojujejo se knjige vsa-kemu, kdor jih zahteva, vendar se pa mora doticni podvreči dolocbam in z lastno-ročnim podpisom potrditi, da je i^recital pravila, ki so tiskana na vsaki izkaznici. Siršemu občinstvu jih podajemo tukaj: ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^J ^H Knjige se izposojujejo le na izkaznice, ki se dobe pri knjižničaiju po 10 vin. Na eno izkaznico se posodi ena, na dve tri knjige naenkrat. Za vsako izposojeno knjigo je plačati 4 vin Nabrani denar se porabi za nakup in vezavo novih knjig. Čitalniški udje so pristojbin prosti. Želeti pa je, da tudi oni prispevajo, da se more knjižnica čim preje izpolniti. Kdor izkaznico izgubi, ne more več na njo zahtevati knjig. Knjige se izposojujejo za 14 dni. Ta rok knjižničar lahko podaljša, ako se čitalec prej pri njem oglasi. Če sieer tekom tega časa ne vrne izposojenih si knjig, ga opomni knjižničar na dolžnost po do-pisnici, ali pa po odposlancu. Kdor teden na to še ni vrnil knjige, se lahko toži. Izposojevalec se za-veže plačati vse stroške ter povrniti polno ceno novih knjig. Tudi jamči, da povrne škodo izgubljenih in pokvarjenih knjig. Vsled tega naj skrbno ravna s knjigami, naj ne piše po njihj jih ne maže in tudi drugim ne izposojuje, | Izborao viežan® pii?o v sodčkih in sf efdeBiieah priporoca 9 *% 1®° U'1 ^%ilp v Vsa naročila se točno izvršujejo. Tovaraa kisa Marija 81« t fiiniku. Priznauo izboren kis (jesih) se vsakemu trgovcu in gospo-dinji najtopleje priporoča. = Tiijbice Pfappiri uw 1 idSIiioliI pUpli i!i tanerfe § iirae Tpoevske račue priporoča Tiskaraa A. Slatnar y Kamnika |3O y%xz%$S ceni na debelo in drobno priporoča f^go^e© sia Hr>abisiiB Trgovina s špecerij-skim blagom Kamnik, dlavni try 23 priporoCa vsaki dan sveže kuhano šiink®, čajno maslo (Teebutter), delikatese sploh in Tse vrste mineralne uode. Stanje bran. vlog: Rezervni zaklad: nad sprejema lirauilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hrauiluica iz svojega, ne da l>i ga zaračimila vlagateljem. Za varnost vlog jamči pole^ lastaega rezervne^a zaklada mestna občina kamniška z v$em sVojim premožeajem in v$o davčno močjo. Oa |@ warn@sf ^iiiff pi9p@iiia9 s^eeioči ziasf§ f@9 dHa w§a^ajo \z to favsktoMniG® tiiiii sesiišča desiaEP maEoietiiili csfrok in YaroYanceYi Hranilnica sprejema tudi hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se pri tem obrestovanje prekiuilo. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c, kr. poštne hranilnice. Poštne hranilnice račim št. 856.422. —---------- Posojila se dajejo na zemljišča na 5% obresti ------------ in na amortizovanje v 361etni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnorna, ako plačuje hranilnici vsakega pol leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tndi na meiiice in na vrednostne papirje. Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.