Celje - skladišče D-Per l 227114%^ Leto 13 — Številka 2 Liboje, marec—april 1969 249/1969 GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE-CELJE OB PRAZNIKU DELA čestitamo celotnemu kolektivu V celoti se pridružujemo vsesplošnemu praznovanju delovnih množic sveta, zlasti pa delovnim ljudem naše socialistične domovine. Ob prazniku dela gledamo smelo v bodočnost. Prehojena pot delovnih množic Jugoslavije je zagotovilo našo prihodnost. Z našim skupnim delom in prizadevanjem smo bili sposobni uresničiti borbene zahteve naših prednikov. Delovne množice so s svojim samoupravnim sistemom zagotovile rast našega socialističnega gospodarstva. Z volitvami smo naš samoupravni sistem proklamirali delovnim množicam širom sveta. Trdno smo odločni še naprej dopolnjevati naš samoupravni sistem, trdno smo odločili, da nadaljujemo naš sedanji socialistični razvoj, ki nam je porok široke demokratične socialistične družbe in sloni na graditvi socialističnega humanizma in edino v tako urejeni samoupravni družbi je trdna garancija pravice, ki gre delovnemu človeku. Kot doslej želimo aktivno sodelovati v našem samoupravnem sistemu in s svojimi sposobnostmi pomagati pri uresničevanju reforme našega socialističnega gospodarstva za boljši jutrišnji dan. Udeležite se proslave 35-LETNICE godbe rudarjev in keramikov »Svobode« Uboje, ki bo 22.6.1969 IVSS « Št. 2 marec—april 1969 IZVOLJENI V DS IN SDE Poročilo volilne komisije za volitve v DS, ki so bile dne 29. 4. 1969. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: IZ DE KERAMIKE za 2 leti 1. Godler Marija 375 2. Golavšek Adela 382 3. Kelner Fani 381 4. Maček Marija 367 5. Srebot Angela 374 6. Stadler Maks 279 7. Užmah Jože 378 8. Vidic Marija 333 9. Zore Anica 319 Za 1 leto 1. Hrvatin Jože 278 2. Pere Marija 132 IZ DE USLUGE za 2 leti 1. Ausec Jože 289 2. Auberšek Franc 254 3. Bot Štefan 163 4. Novak Drago 242 5. Ožir Martin 149 6. Toplak Štefan 202 IZ DE GRAFITNIH IZDELKOV za 2 leti ni izvoljen ni izvoljen ni izvoljen ni izvoljen ni izvoljen 1. Tomažič Janez 177 ni izvoljen 2. Planinšek Franc 207 IZ DE OPEKARNA LOŽNICA za 2 leti 1. Gačnik Jože 2. Nedelko Rozina 3. Paradiž Viktor 4. Pečnik Franc 5. Veselič Jože IZ DE UPRAVA za 2 leti 1. dipl. ing. Bauer V. 2. Gothe Marija 3. Rojc Marinka 4. Šmigoc Paul 338 353 299 356 255 ni izvoljen 246 200 ni izvoljena 159 ni izvoljena 216 Poročilo volilne komisije za volitve v SDE, ki so bile dne 29. 4. 1969. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: V SDE KERAMIKE za 2 leti 1. Blatnik Ivan 278 2. Brglez Julijana 245 3. Feldin Ivanka 248 4. Germ Marija 248 5. Golež Franc 255 6. Krajnc Zinka 250 7. Maconi Neža 230 8. Marovt Marija 265 9. Pere Marija 241 10. Skok Zofija 264 11. Tominšek Rozi 249 12. Vidic Marjan 239 13. Zore Anica 233 14. Žagar Jožefa 233 ni izvoljena SKUPŠČINSKE VOLITVE Čeprav je bil za volilno propagando zelo kratek rok, je bila le-ta dobro organizirana in uspeh ni izostal. Glasovanje v zbor delovnih skupnosti občine Žalec smo opravili dne 9. aprila 1969 v podjetju z več kot 90-odstotno udeležbo. Tako visoka udeležba na volitvah je prav gotovo rezultat različnih dejavnikov, od katerih ne smemo prezreti demokratičnosti pri izbiri kandidatov. Pred volitvami je bilo organiziranih več sestankov in zborov volivcev, kjer je bilo pojasnjevanje zelo podrobno in konkretno, izbira kandidatov pa resnično prepuščena volivcem. Za omenjeni zbor je bilo treba izvoliti dva odbornika, kandidiralo pa jih je sprva pet; pozneje sta se dva odpovedala kandidaturi. Takšna predvolilna sproščenost prav gotovo zbudi pri volivcih zainteresiranost, ki potem radi sodelujejo pri odločanju. Izvoljena sta bila: — tov. inž. Zorka Godler, šef sploš. sektorja, — tov. Supanič Stanko, računovodja opekarne Ložnica. Približno enak je bil tudi položaj na terenu dne 13. 4. 1969. Visok odstotek udeležbe je znak dobre izbire kandidatov, kar nam potrjuje tudi izid glasovanja. V volilni enoti Kasa-ze sta namreč za občinski zbor kandidirala tov. Lavrinc Stanko in Čoki Ivan, razlika je bila samo 15 glasov. Izvoljen je bil tov. Lavrinc Stanko. V volilni enoti Liboje pa je za občinski zbor bil izvoljen tov. Poteko Rudi. Za republiški zbor je dobil na našem območju največ glasov tov. Gorišek Vlado, za družbeno-politični zbor zvezne skupščine pa tov. Peter Šprajc. O. F. Nov stanovanjski blok Podjetje gradi v neposredni bližini tovarne nov šeststanovanjski blok. K sami gradnji prispevajo tudi del finančnih sredstev interesenti stanovanja in sicer v višini 3.000 din in si s tem zneskom zagotovijo pravico do stanovanja. Z gradnjo novega bloka pa še daleč ni moč rešiti obstoječe potrebe gradnje stanovanj, toda žal primanjkuje finančnih sredstev. Nov stanovanjski blok je že v izgradnji in dela zelo hitro napredujejo in izgledi so, da bodo stanovanja že vseljiva do jeseni. Z ozirom na splošne potrebe stanovanj, bo brez dvoma potrebno tudi v bodoče najti sredstva, da bi se zagotovilo stanovanje vsaj zelo potrebnim in prav bi bilo, da prosilci stanovanj tudi v bodoče vlagajo vsaj minimalni delež k izgradnji. Rel. IZVOLJENI V DS IN SDE (Nadaljevanje s strani 2) za 1 leto 1. Joževc Oto 229 2. Maček Martina 229 V SDE USLUGE za 2 leti 1. Ausec Jože 2. Kovač Helena 3. Prislan Martin 4. Rotar Alojz 5. Zupanc Ivan 6. Žagar Miro 16 17 9 ni izvoljen 14 14 14 V SDE usluge se voli samo 4 kandidate, kar pomeni, da bi morala dva odpasti. Glede na to, da so dobili predzadnji trije enako število glasov je to nemogoče izvesti, zato bodo morali v tej enoti izvesti ponovne volitve. VSDE Uprave za 2 leti 1. Cokan Frido 2. Goršek Betka 3. Matek Franc 4. Muzlovič Milica 5. Privošnik Boris 6. Stanter Lojzka V SDE UPRAVE za 1 leto 1. Drobne Fanika 2. Koštomaj Jernej 3. Petek Milka 47 44 53 29 ni izvoljena 60 43 ni izvoljena 55 47 37 ni izvoljena V SDE OPEKARNA LOŽNICA za 2 leti 1. Bučer Leopoldina 50 2. Hudovernik Jože 37 ni izvoljen 3. Kurent Srečko 57 4. Končnik Jože 47 5. Paradiž Drago 42 ni izvoljen 6. Strnad Dušan 46 za 1 leto 1. Gačnik Jože 28 ni izvoljen 2. Kos Marija 43 ; LETOVANJE 1969 Podjetje je tudi v letošnjem letu poskrbelo v sklopu počitniške skup-moru, Piranu in na Voglu nad Bo-nosti Žalec letovanje v Biogradu na hinjem. Zaradi trenutnih finančnih težav tovarna sedaj dopustov ne more regresirati, pač pa bo verjetno sklad za regresiranje delila po zaključnem računu, tako kot v letošnjem letu. Pogoji letovanja so naslednji: Biograd na moru: Dom je odprt 10. junija do 28. septembra. Od 10. do 30. junija in od 1. do 28. septembra je dnevni penzion 23 din, v času sezone t. j. 1. julija do 31. avgusta po 26 din za člana, medtem ko je za otroke do 10 let polovična cena. Piran: Dom je last gradbenega podjetja »Ingrad« Celje in je odprt od 20. junija do 5. septembra. Dnevni penzion je 30 din za odrasle osebe, za otroke pa 21 din. Vogel nad Bohinjem: Letuje v vveekend hišicah, last gradbenega podjetja Ingrad, ki so urejene tako, da si lahko vsak kuha sam. Cena dnevnega penziona brez hrane je 13 din na osebo. Izmene bodo vsakih 10 dni. Odpovedni rok je najmanj 15 dni pred nastopom dopusta, razen v nujnih primerih. Interesenti naj svoje želje za letovanje napišejo na prijavnicah, ki so jih že dobili. Želimo vsem članom kolektiva prijeten dopust. G. V. Grafitni lonci tokrat drugače Proizvodnja grafitnih loncev v keramični industriji Liboje je dobila domovinsko pravico z nakupom licence od nemške firme Schmelztiegel und Graphitwerke iz Hainsberga, ki proizvaja grafitne lonce pod nazivom »Schreitender Mammut« ali kratko »Mammut«. Firma je stara nekaj manj kot 100 let in se je pred drugo svetovno vojno imenovala po lastniku Lorenz, prav tako so se imenovali tudi njeni proizvodi. Zaščitni znak, ki je mednarodno registriran, nosi znak mamuta. Doba licenčne pogodbe s sodelovanjem in uporabi istega zaščitnega znaka je potekla. Spremembe, ki nastajajo pri tehnologiji in na tržišču narekujejo, da se popolnoma osamosvojijo in tako je prišlo do tega, da smo pripravljeni nastopiti z novim nazivom izdelkov in novim zaščitnim znakom. Ime »HELIOS«, ki ga bodo nosili naši izdelki, izvira iz starogrške mitologije in pomeni sončni bog, ki je po tolmačenju zgodovinarjev bil zaščitnik kovačev-bronarjev, ki so takrat močno sloveli. Tudi ipertni plin helij je po naravi neaktiven do vseh ostalih elementov in kot tak naj bi predstavljal tisto, kar od loncev lahko pričakujemo na področju kvalitete. V pripravi so še vedno silicium-karbidni lonci, ki bodo kot nov jugoslovanski proizvod lansirani na tržišča tudi pod novim zaščitnim znakom in imenom HELIOS. IZ Delo občinske skup- Pregled poslovnih rezultatov ščine od 1967-1969 v lanskem letu in predvidevanja Običaj in dolžnost odbornika občinske skupščine je, da ob koncu mandatne dobe poda poročilo o svojem delu in delu celotne skupščine! Odbornike obeh zborov delimo na gospodarski zbor in občinski zbor, ene in druge pa zastopajo odborniki dobrih verbalnih sposobnosti. Ti so edino in izključno močni na tem pod-verbalno srednje ali slabo nabrušeni, roč ju. Druga skupina so tisti, ki so vendar tudi kdaj kaj ukrepajo, delajo, organizirajo, pomagajo in končno skupina molčečih, ki sicer več ali manj budno spremlja dogajanja, v svojem okolju pa so dokaj delavni, seveda z nekaj izjemami. Zanimiva bi bila tabela hierarhičnega reda vrednosti odbornikov: »Močni disku-tanti« bi bili sigurno pri vrhu. Imam nekoliko slabo vest na področju re-petitomih diskusij. Konstruktivne zadeve tako ali tako ne potrebujejo mnogo govorjenja. Mi je pa v zadoščenje dejstvo, da je občan tisti, ki mu pomagamo in so prošnje, pritožbe, krediti, rekonstrukcijski načrti za hiše in predračunske obligacije, delo, ki mu pripisujem, na moj naslov — rehabilitacijsko vrednost. Za ostale pomanjkljivosti, gledano s stališča dolžnosti odbornika občinske skupščine. Aproksimativna vrednost odbornika je tesno povezana s kvaliteto kot človekom v družbenem in privatnem življenju, cena ne pride v poštev, ker človeka za človečnost ni moč plačati. Vrednotimo lahko že to, da je dobra volja za aktivnost vredna nekaj, dejanja pa imajo povsem določeno vrednost. Dejavnost skupščine sestoji iz ku-mulative posameznikov, rezultata pa tvori posledico, ki uravnava velik del našega življenja. Občinska skupščina se je v tej dveletni mandatni dobi sestala 19-krat, posebej se je sestal občinski zbor enkrat, zbor delovnih skupnosti pa 3-krat. Občinska skupščina se je dvakrat sestala tudi na svečanih sejah. Vse seje so bile sklepčne. Poprečna udeležba na sejah je bila naslednja: občinski zbor 75,8 %, zbor delovnih skupnosti 77,8 %. Občinska skupščina je na svojih sejah razpravljala predvsem o naslednjem: — izvršeno je bilo konstituiranje skupščine ter njenih organov, — sprejela je program dela za vsako leto, — opravljala je zadeve v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami, za 1. 1969 opekarna Ložnica Prva faza rekonstrukcije je takorekoč za nami; proizvodna sezona se je pričela in prve serije letošnjih proizvodov so že začele polniti skoraj prazne skladiščne prostore. S prihodom spomladanskega vremena je pričela oživljati tudi gradbena sezona v družbenem, kakor tudi v privatnem sektorju. Pritisk povpraševanja po opečnih izdelkih je začel stopnjevati in če ne bo posebnih vremenskih neprilik, se bomo neopazno znašli v polni proizvodni sezoni. Kakor vsako leto, se tudi letos sprašujemo, kakšni bodo proizvodni rezultati, posebno če upoštevamo, da smo lanskoletne investicijske naložbe že vključili v proizvodni proces. Dosedanja faza rekonstrukcije je dvignila tehnično opremljenost in stopnjo sposobnosti delovnih priprav na nekoliko višji nivo, s tem pa tudi modernizirala posamezne faze tehnološkega procesa, kar bi se moralo poznati v boljši ekonomičnosti proizvodnje in večji rentabilnosti celotnega poslovanja. Prognozirati proizvodno-ekonomske rezultate v naprej in to že v začetku sezone, ter pri takšni tehnološki osnovi, ki je v veliki meri odvisna od vremenskega faktorja, je zelo problematična zadeva. Če hočemo kolikor toliko odgovoriti na postavljeno vprašanje, moramo najprej pogledati kako smo delali lansko leto. Iz podatkov zaključ. računa ter analize razdelitve celotnega dohodka je ugotovljeno, da smo dosegli na področju ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja določen napredek. Finančni uspeh je bil v primerjavi s prejšnjimi leti neprimerno boljši, kar nam je omogočilo, poleg povečanja osebnih dohodkov iz delitve, tudi formiranje večjih skladov. Delež skladov v celotnem dohodku za razdelitev je bil 8,4 % in izkazuje povečanje nasproti letu 1967 za 367 %, kar pomeni, da so bila ta sredstva povečana tri in polkrat. Izplačani neto osebni dohodki na zaposlenega so znašali v poprečju 787 din in so bihi nasproti predlanskemu letu za 41 % višji. Tudi nekateri drugi finančni pokazatelji govorijo v prid gospodarskega vzpona opekarne in pa dejstvo, da smo poslovali in izvajali investicijske naložbe brez bančnih kreditov. Poslovanje EE opekarna Iz strukturalnega pregleda, ki ga podajam v spodnji tabeli, je možno ugotoviti izboljšano primarno delitev celotnega dohodka, ki pa ni bila samo rezultat tržne konjunkture, temveč v precejšnji meri tudi odraz raznih organizacijsko-proizvodnih ukrepov samoupravnih organov in tehničnih služb, ter večje zavesti delovnih ljudi. Zastarelost, ter medsebojna neusklajenost delovnih priprav, ravno tako tudi velika odvisnost od vremenskega faktorja so bili glavni dejavniki, ki so tudi lansko leto zavrli večji proizvodni razvoj. Struktura razdelitve celotnega dohodka (v elementih je izločen prometni davek) 1967 % 1968 % indeks Celotni dohodek 100,0 100,0 100 od tega: poslovni stroški 59,0 46,9 75 ostali izdatki 4,3 3,8 88 Skupaj 63,3 50,7 80 Bruto OD 34,9 40,9 117 Skladi 1,8 8,4 467 Iz podatkov je možno ugotoviti, da je prišlo do določenih premikov na račun manjše udeležbe porabljenih sredstev za proizvodnjo in to v korist večje podjetniške akumulacije, kar se je ugodno odrazilo v večji udeležbi osebnih dohodkov ter skladov. Nasproti letu 1967 smo dosegli za 25 % večji celotni dohodek, dočim se poslovni stroški, kljub dražjemu reprodukcijskemu materialu niso povečali. V materialni potrošnji proizvodnih faktorjev, predvsem pa na stroškovni poziciji tujih storitev smo realizirali določene prihranke, ki so bistveno vplivali na relativno znižanje poslovnih stroškov. To pomeni, da nam je uspelo v neki meri racionalizirati celotno materialno potrošnjo neglede na to, da smo v lanskem letu zabeležili precejšen porast cen raznemu reprodukcijskemu materialu in proizvodnim storitvam. Osnovni vzrok ugodnejše razdelitve celotnega dohodka je bila vsekakor še vedno konjunktuma prodajna cena, vendar v celotni presoji poslovnega uspeha nikakor ne smemo prezreti že omejenega dejstva, da smo z nekaterimi notranjimi ukrepi in delom tudi znatno prispevali k večji ekonomičnosti ter rentabilnosti proizvodnje. Vendar pa po drugi strani ravno tako ugotavljamo cel kup raznih problemov, od katerih je najvažnejša nizka produktivnost dela na zaposlenega, pri kateri še nismo zabeležili vidnega napredka. Nasproti predlanskemu letu smo dosegli za en odstotek večjo proizvodnjo na poprečno zaposlenega, kar je bilo za tako konjunktumo obdobje zelo malo. Problemi nadpoprečnega proizvodnega loma in tehnični zastoji so bili skozi celo leto še vedno močno prisotni. Zaradi nizke produktivnosti, kakor tudi poprečne kvalitete, smo v slovenskem tržnem prostoru še vedno slabo konkurenčni. Podatki zaključnih računov kažejo, da je večji del slovenske opekarske industrije dosegel boljše poslovne rezultate kakor mi. Kakor vse kaže, bo tudi letošnje leto — konjunktumo leto, da bo povpraševanje po opečnih izdelkih večje ali vsaj enako ponudbi. Pojavljajo se pa tudi nekateri znaki kon junkturne pregretosti, po katerih je mogoče soditi, da bo prišlo v naslednjih letih do večjega konkurenčnega nastopa med posameznimi proizvajavci gradbenih materialov. Zaradi tega je za nas važno ugotoviti na kateri stopnji renta-bilitetne lestvice v stroki se nahajamo. V Sloveniji je bilo v lanskem letu 24 samostojnih proizvajavcev opečnih izdelkov in pet obratov v sklopu dragih podjetij. Komparativna analiza bi bila preobširna, če bi v njo zajeli vse opekarsko industrijo, zato smo za primerjavo vzeli samo šest proizvajavcev: Ljubljanske opekarne, Goriške opekarne, opekamo Ljubečna, Maribor, Celje in Brežice ter republiško poprečje v stroki. Uvodoma je potrebno pripomniti, da temeljijo analitični podatki na osnovi plačane realizacije, v kateri je vsebovan tudi prometni davek. Zato analiza ni prečiščena, vendar je za informativno presojo kljub temu uporabna. Delo skupščine (Nadaljevanje s strani 4) — obravnavala je poročila in analize iz vseh področij, — sprejemala je odloke in druge akte (101), — razpravljala je o statutih delovnih organizacij, — razpravljala je o problematiki in delu vseh svojih organov, — vsako leto je razpravljala in sklepala o oceni gospodarskega razvoja za preteklo leto ter o smernicah gospodarskega in družbenega razvoja občine za tekoče leto, — za vsako leto je sprejela proračun in druge finančne akte, — večkrat je obravnavala proračunsko situacijo občine, — razpravljala je o gibanju nezaposlenosti ter o problemih zaposlovanja, — razpravljala je o načrtih in programih delovnih organizacij za prehod na 42-urni delovni teden, — razpravljala je o problematiki kulture in telesne vzgoje, — razpravljala je o problematiki financiranja zdravstvenega varstva, — vsako leto je razpravljala o izvršeni odmeri prispevkov in davkov občanov, — razpravljala je o probematiki šolstva in o financiranju šolstva, — sprejela je program novogradenj in adaptacij šolskih stavb v letih 1968—1973 ter sklepala o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za izgradnjo in obnovo šolskih stavb, — razpravljala je o problematiki s področja kmetijstva, gozdarstva in veterine, — razpravljala je o problematiki s področja narodne obrambe, — vsako leto je razpravljala o problematiki krajevnih skupnosti, — razpravljala je o delu upravnih organov skupščine občine, — razpravljala je o problematiki s področja socialnega varstva, — razpravljala je o programu razvoja otroškega varstva v občini, — razpravljala je o problematiki blagovnega prometa, gostinstva in turizma, — obravnavala je premoženjsko pravne zadeve, — obravnavala je problematiko s področja prekrškov ter javnega reda in miru, — razpravljala je o problematiki s področja urbanizma, gradbeništva ter gospodarjenja s stanovanjskimi hišami na območju občine, — razpravljala je o problematiki gasilske službe v občini, — razpravljala je o problematiki s področja komunale in vodnega gospodarstva, — razpravljala je o odgovorih na pripombe, predloge in vprašanja zborov volivcev. (Nadaljevanje na strani 6) Poslovanje EE opekarna STRUKTURA RAZDELITVE CELOTNEGA DOHODKA (v odstotkih) >N Jj J O O s 3 J 'C S Celje >N 5 SRS Celot. doh. 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 od tega: porabljen material 22,0 17,0 17,4 24,8 11,5 13,8 14,7 19,0 storitve 0,6 3,7 1,6 3,8 4,2 1,7 1,2 4,0 amortizacija 5,6 7,3 8,0 6,4 4,9 5,5 9,8 6,0 ostali stroški 11,1 3,1 4,3 4,0 4,9 2,6 3,7 5,0 Porabljena sredstva 39,3 31,1 31,3 39,0 25,5 23,6 29,4 34,0 ostali izdatki 15,4 15,9 12,2 9,4 13,2 14,0 18,9 14 Poslovni str. 54,7 47,0 43,5 48,4 38,7 37,6 48,3 48 Sred. za OD 37,6 38,0 39,8 39,5 42,0 50,0 43,0 40 Sred. skladov 7,7 15,0 16,7 12,1 19,3 12,4 8,7 12 Proizvodnja v 000 enot na zaposlenega 93 122 175 108 137 88 78 105 Iz navedene primerjave je možno takoj ugotoviti, da imamo razmeroma slabo primarno delitev celotnega dohodka. Pri nas smo porabili več kot polovico celotnega dohodka za poslovne stroške in druge izdatke in le manjši del je ostal za nadaljnjo delitev med osebne dohodke in sklade. V omenjenih opekarnah je bila ta delitev ravno obratna, kar pomeni, da so poslovale z večjo ekonomičnostjo ter rentabilnostjo dela. Tudi nasproti republiškemu poprečju lahko ugotovimo razmeroma visoko materialno potrošnjo. Pri nas smo na vsakih 100 din doseženega celotnega dohodka porabili 22 din za razni tehnološki material, 0,6 din za stroške tujih uslug, 5,6 din je odpadlo na amortizacijo in 11 din na ostale stroške. Tako smo morali izdvojiti kar 39,3 % celotnih sredstev za stroške realizirane proizvodnje, kar je bilo pri poprečni storilnosti 93 tisoč enot na zaposlenega razmeroma veliko. V grupi ostalih izdatkov so vsebovane v glavnem vkalkulirane in odtegnjene družbene dajatve, ki so zaradi specifičnosti poslovanja lahko od podjetja do podjetja zelo različne. Nas zanima najbolj prva grupa poslovnih stroškov, to so porabljena sredstva, v katerih prednjačimo tudi nasproti republiškemu poprečju. Pri porabljenem materialu je najbolj zastopano tehnološko gorivo in električna energija. V lanskem letu smo porabili 450 kcal toplotne energije na eno tono gotove proizvodnje, kar je nasproti republiškemu poprečju — 376 kcal — nadpoprečna potrošnja. Večina slovenskih opekam je trošila manj goriva kakor mi, edino celjska opekarna je s 433 kcal bila zelo blizu. V potrošnji električne energije po toni gotove proizvodnje, smo bili s 26 kWh tudi nadpoprečni. Za potrošnjo dmgega materiala ni podatkov, vendar lahko že iz podatkov razdelitve celotnega dohodka sklepamo, da smo v materialni potrošnji razmeroma visoki. Da smo imeli nadpoprečno porabo toplotne in električne energije po toni gotove proizvodnje, je v veliki meri pripisati nizki produktivnosti. Nizko produktivnost na zaposlenega pa so pogojevali poleg lanskoletnih vremenskih neprilik tudi problemi proizvodnega loma in tehnični zastoji. Stroški tujih proizvodnih storitev niso bistveno zastopani v strukturi delitve celotnega dohodka; izgleda pa, da so imeli v dmgih opekarnah na tem področju večje probleme kakor mi. Zelo visoki pa smo pri ostalih stroških, saj so udeleženi kar z 11 odstotki. To je nasproti dmgim opekarnam, kakor tudi republiškemu poprečju izredno veliko. V tej grupi so najbolj zastopani stroški investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev, stroški za raziskave in izredni izdatki, s katerimi smo bili lansko leto zelo obremenjeni. Visoki stroški investicijskega vzdrževanja so več ali manj v zvezi s stopnjo sposobnosti delovnih priprav. Pri nas je ta stopnja znašala 2 %, kar z drugimi besedami pomeni, da nam je vsa delovna mehanizacija ekonomsko odpisana v višini 98 %. Precejšnji del slovenske ope- Delo skupščine (Nadaljevanje s strani 5) Na vsakoletni slavnostni seji v okviru praznovanja občinskega praznika so bile najbolj zaslužnim organizacijam in posameznikom podeljene tri denarne nagrade, istočasno je bil določen kraj, kjer bo taka osrednja proslava občinskega praznika v naslednjem letu. Iz navedenega pregleda je mogoče ugotoviti, da je skupščina v tej mandatni dobi obravnavala problematiko celotnega družbenega življenja v občini. Dnevni redi sej skupščine so bili zelo obširni, saj so v poprečju zajemali po 13 točk. Delovnim in drugim organizacijam je bilo v tej mandatni dobi poslanih 66 priporočil v zvezi z boljšim gospodarjenjem, smotrnejšim zaposlovanjem, spoštovanja zakonskih določil glede varstva pri delu, glede financiranja krajevnih skupnosti itd. Vse te delovne organizacije so bile opozorjene, da so dolžne priporočila skupščine predložiti v obravnavo samoupravnim organom, občinsko skupščino pa obvestiti o storjenih ukrepih oz. navesti razloge, zaradi katerih priporočila niso bila upoštevana. Priporočila so bila pri nekaterih organizacijah pozitivno sprejeta in so ,o stališčih seznanjala skupščino, medtem ko druge niso dale nikakih odgovorov. (Nadaljevanje na strani 12) Čeprav je svetovni dan zdravja že za nami, kljub temu objavljamo POSLANICO ZA SVETOVNI DAN ZDRAVJA 1969 Za sleherno pedjo našega napredka in razvoja stoji človek — najpomembnejši ustvarjalec vseh naših dobrin. Brez njegovega posredovanja in pomoči bi vse surovine in stroji in vsa finančna sredstva ne bila drugega kot brezplodni instrumenti. Med poglavitnimi cilji, za katerimi teži naš razvoj, pa sta tudi zdravje in produktivnost, po naše proizvajalnost, zmogljivost ali storilnost. Brez dvoma se prav ta dva cilja vzajemno dopolnjujeta. Tako se produktivnost sama niti malo ne more izboljšati, če nima opore v zdravju, na drugi strani pa tudi zdravje samo uspeva predvsem po zaslugi produktivnosti. Ves delo, od katerega je odvisna tudi produktivnost, pa je izpostavljeno nevarnostim. Če izvzamemo nesreče, človekovo življenje pri izvrševanju poklicnega dela prav gotovo ni izpostavljeno tolikerim nevarnostim, kakor v nedavni pretek-(Nadaljevanje na strani 7) SVETOVNI DAN ZDRAVJA Poslovanje EE opekarna (Nadaljevanje s strani 6) losti. Kljub temu pa se tudi še dandanes marsikdaj zanemarjajo celo prav pomembni ukrepi za zdravstveno varstvo. Prah, vročina, strupene snovi, ropot, utrujenost — vse to škoduje fizičnemu in duševnemu ravnotežju delavca. Tehnokrat, ki misli le na proizvodjno, teži za tem, da izdela vrste strojev, ki bi pripomogli do sijajnih dobičkov, tudi če izzovejo vrsto škodljivih učinkov za zdravje. V nasprotju s tem pa nepremišljena prizadevanja za morebitno povečanje proizvodnje lahko s povzročitvijo in izostankov od dela privedejo celo do njenega zmanjšanja. Smotrno zasnovan program pa se nasrotno spet izogne vsem nevarnostim in lahko znatno pripomore k utrjevanju zdravja. Medicina in higiena dela težita za preprečevanjem bolezni in nesreč ter izboljšanjem delovnih pogojev. Stroj vse lažje prilagodimo človeku kakor pa človeka stroju. Tudi utrujenost se lahko zmanjša in hkrati ublaži enoličnost. Med drugim pa nam metodična selekcija omogoča, da za določeno nalogo poiščemo specialnega delavca, dokler se mu ne razvijejo latentne sposobnosti. Zdravniki, medicinske sestre, socialni delavci, arhitekti in sanitarni inženirji — vsi lahko prispevajo, da se delavcu v fizičnem in duševnem smislu ohrani dobro počutje in utrdi zdravje. Tako v razvitih državah kakor po sod, kjerkoli igra industrializacija državah, ki so še v razvoju — pov-v ekonomskem napredku veliko vlogo — je še ogromno dela. Četudi poklicne bolezni že dolgo časa zbujajo skrb javnim oblastem številnih držav, vendar smo šele po prvi svetovni vojni spoznali, da kakor bolezni, tudi problemi, ki jih prinaša industrija, ne poznajo meja in je tudi zanje treba izdelati internacionalne norme. Tako je bila leta 1919 ustanovljena Mednarodna organizacija za delo, ki bo letos praznovala petdesetletnico svojega obstoja. Zato je svetovni zdravstveni organizaciji v čast, da je tako tesno povezana z delom, ki ga mednarodna ganizacija za delo s takim uspehom opravlja na različnih področjih, kjer se stikajo interesi zdravja in dela. Lani je svetovna zdavstvena organizacija praznovala dvajsetletnico svojega obstoja. Zato še s posebnim zadovoljstvom ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja z vso iskrenostjo izražam tople želje v trenutku, ko prvorojenec organizacije združenih norodov slavi petdesetletnico nadvse plodnega dela. M. karske industrije, je v letih 67/68 vlagal znatne naložbe v osnovna sredstva, predvsem v delovne priprave. Te naložbe so v letu 1968 izboljšale republiško strukturo osnovnih sredstev v stroki in dvignili stopnjo sposobnosti delovnih priprav na 39 % . Razlike med nami in republiškim poprečjem so očitne, tako da se ni čuditi visokim stroškom investicijskega vzdrževanja. Tudi pri nas smo lansko leto pričeli z rekonstrukcijo, vendar tako pozno, da v lanskem letu še ni vplivala na stopnjo sposobnosti delovnih priprav. Iz posameznih podatkov zaključnih računov je pa po drugi strani možno ugotoviti znatno povečanje zadolženosti. To pomeni, da so posamezni kolektivi najemali investicijske kredite, kateri so se nasproti predlanskemu letu povečali za 37 %. Tako je delež skupnih kreditov v poslovnem skladu slovenskih opekarn povečan od 19,8 % v letu 1967 na 22,86 % v letu 1968, ali v absolutnem znesku od ene milijarde 178 milijonov na eno milijardo 610 milijonov starih dinarjev. Pri nas smo delali in vlagali v osnovna sredstva brez bančnih kreditov, torej z lastnimi sredstvi. Do neke mere je to bilo pozitivno, je pa proces rekonstrukcije zaradi postopnega vlaganja toliko bolj počasnejši kakor drugod. V tem pogledu je hitra rekonstrukcija, neglede na ceno investicijskih kreditov, bolj efikasna in se naložbe hitreje obrestujejo. To nam potrjujejo podatki o razmeroma visoki akumulativnosti nekaterega dela opekarske industrije, ravno tako pa tudi podatki o storilnosti na zaposlenega. V proizvodnji na poprečno zaposlenega zaostajamo z 11,5 % za republiškim poprečjem v stroki in smo lansko leto porabili na eno tono gotove proizvodnje toliko več delovnega časa, da smo bili v ekonomičnosti dela podpoprečni. V zvezi s porabljenim delovnim časom v letu 1968 se nam pokaže naslednja primerjalna slika: Porabljen delovni čas za 1 tono got. proizvod. 000 enot na zaposl. % sposobnost delov. priprav Ložnica/Žalec 12 ur 93 2 Ljubljanske opekarne 9 ur 122 42,5 Goriška opekarna 7,5 ur 175 35 Ljubečna 11 ur 108 33,5 Maribor 8 ur 137 32,5 Celje 13,5 ur 88 44 Brežice 12,6 ur 78 32 SRS 9,7 ur 105 39 Zanimiv primer je celjska opekama z večjo porabo delovnega časa in manjšo storilnostjo na zaposlenega, pa vendar je zaključila poslovno leto z boljšim rezultatom. Vzroke za ta pojav bo verjetno iskati v dobri kvaliteti, v visoko komercialnih izdelkih, ravno tako pa tudi v stranski proizvodnji. Za isto količino proizvodnje smo v lanskem letu porabili 24 % več delovnega časa od republiškega poprečja, kar je razmeroma veliko. Smo delovna organizacija, v kateri je prevladovalo še manuelno delo in to predvsem v notranjem transportu. Iz stopnje sposobnosti delovnih priprav so razvidne precejšnje razlike. To daje slutiti, da so šle nekatere opekarne (Gorica, Ljubečna, Maribor, Brežice) v povečano — pospešeno — amortiziranje osnovnih sredstev in si na ta način že v primarni delitvi celotnega dohodka ustvarjale dodatna sredstva za hitrejše obnavljanje delovnih priprav. Pri nas smo uporabljali minimalne amortizacijske stopnje in smo kljub temu v sposobnosti delovnih priprav na zadnjem mestu. Iz vseh teh podatkov, ki smo jih navedli, je možno ugotoviti, da je precejšen del slovenske opekarske industrije v zadnjih letih močno napredoval, svoje proizvodne kapacitete zelo moderniziral in na ta način dosegel precej visoko stopnjo racionalizacije proizvodnje. To so pokazali tudi finančni rezultati v zaključnih računih, ter realizacija proizvodnih programov. V letu 1968 je opekarska industrija proizvedla 303,2 milijona opečnih enot, to je za 13,2 °/o več kot prejšnje leto. Proizvodni program je bil prekoračen za 10,7 %. Primarna delitev celot- Poslovanje EE opekarna nega dohodka se je v primerjavi z letom 1967 zelo izboljšala, predvsem na račun zmanjšanja porabljenih sredstev, kar je ugodno vplivalo na povečanje neto produkta in akumulacije nasploh. Neglede na to, da smo v komparativno primerjavo vključili nekako boljši in sredni del slovenske opekarske industrije, se ne moremo znebiti vtisa, da nas navedeni podatki-predstavljajo v klubu slovenskih opekamarjev na precej nizko mesto. To nam potrjujejo tudi naslednji podatki: od 24 opekam v Sloveniji zasedamo 15. mesto po številu zaposlenih in 14. mesto po fizičnem obsegu proizvodnje. V storilnosti dela na poprečno zaposlenega smo med 14. in 15. mestom. V primarni delitvi celotnega dohodka na poprečno zaposlenega pa se nam pokaže naslednja rentabilitetna lestvica: Celotni dohodek Neto produkt Dohodek za razd. mesto mesto mesto Opekama Ložnica/Žalec 16. 20. 19. Ljubljanske opekarne 8. 4. 4. Goriške opekarne 1. 3. 3. Opekarna Ljubečna 10. 11. 9. Opekama Pragersko 3. 9. 10. Maribor 4. 2. 2. Opekama Celje 15. 8. 6. Opekama Črnuče 2. L L Opekama Ptuj 22. 19. 14. Opekarna Trbovlje 12. 22. 21. Opekama Brežice 18. 13. 15. Opekama Loče 20. 16. 17. Opekama Rače 24. 24. 24. Iz pregleda je razvidno, da spadamo po višini celotnega dohodka na 16. mesto, ker pa smo imeli v letu 1968 razmeroma visoke stroške po enoti proizvoda, smo se pri dohodku za razdelitev uvrstili na 19. mesto. Vzrok za slabšo uvrstitev so porabljena sredstva o katerih smo že govorili. Tako se uvrščamo pri porabljeni toplotni energiji na 1 tono gotove proizvodnje na 2. mesto, v porabljeni električni energiji na 8. mesto in v porabljenem delovnem času na 9. mesto. Torej v nekaterih stroškovnih pozicijah na enoto proizvodnje smo se uvrstili v grupo Gasilska četa opekarne z novo motorno brizgalno GASILSKA ENOTA OPEKARNE Marsikdo niti ne ve, da na obratu opekarne sestavljajo industrijsko gasilsko enoto požrtvovalni člani. Da je to res, si poglejmo kaj so vse delali in dosegli v lanskem letu. Udeležili so se vseh pomembnejših tekmovanj, Predsednik in poveljnik z motorko ki jih je organizirala občinska gasilska zveza in gasilska društva. Rezultati so bili vzpodbudni in so nanje lahko ponosni. "Na hitrostnih vajah, ki jih je organiziralo gasilsko društvo Ložnica, so bili prvi. Bili so hitrejši od ostalih enot, čeprav so nastopali s staro črpalko. To je dokaz, da se lahko včasih z izredno požrtvovalnostjo in željo za uspehom nadomesti slabšo kvaliteto stroja, v našem primeru sodobno gasilsko črpalko. Izjava poveljnika, da na nobenem tekmovanju niso bili zadnji in da tudi cevi niso pripeljali suhih domov je resnična in razveseljiva. Prej sem omenil, da so nastopali s staro gasilsko črpalko, s staro zato, ker so jeseni dobili novo, res sodobno, izdelek firme Rosenbauer. To je črpalka, ki si jo brez dvoma želi vsaka gasilska enota in so nanjo lahko ponosni. Gasilsko enoto sestavljajo zaposleni, ki stanujejo v neposredni bližini tovarne. Sodelujeta še dva mladinca in upokojeni delavec tov. Žav-ski Ivan. V letošnjem letu lahko gasilcem želimo še veliko uspehov z novo črpalko. Te uspehe naj bi dosegali na tekmovanjih, požarov pa jim želimo čimmanj. MF DELO MLADINSKEGA AKTIVA V NAŠEM PODJETJE V našem podjetju je veliko mladih ljudi, ki jih prištevamo še v vr;te ZM, malo pa takšnih, ki se tega zavedajo. Ne zavedajo se, da nam mladim družba ogromno nudi in daje, mi pa. ji moramo zato vsaj, nekaj vračati. Zanjo ni dovolj samo delo na delovnem mestu,- ampak želi družba, da mladi sodelujejo pri samoupravi podjetij, pri donašanju važnejših odločitev itd. Zato se že na začetku članka obračam na vse mlade ljudi našega podjetja in jih pozivam naj vrstice, ki sledijo prebero in dobro razmislijo. Vsak naj sam ugotovi, zakaj je bilo tako in kako naj bo v bodoče. Te vrstice nimajo namena propagirati ZM ampak odpreti oči vsem tistim mladincem, ki se ne zavedajo tega ter jih pritegniti k sodelovanju. Priznati moram, da je naša orga-o dosedanjem delu rekel le nekaj be-oziroma slabo delala. Zato vam bom nizacija dosedaj večina časa spala sed: Organizacija je spala. Takoj se poraja več vprašanj. Kdo je kriv za to, vodstvo ali mladinci? Zakaj vodstvo ni budilo iz spanja mladih z delom? Zakaj mladinci nočejo sodelovati? itd. Težko bi bilo dati točne, definitivne odgovore. Vsak član ZM je namreč problem zase. Delo ote-žavajo tudi delovni pogoji (delo na izmene, širok okoliš, od koder se mladinci vozijo na delo, prezaposlenost posameznikov itd.). Velik, največji negativni faktor pri delu pa je nezainteresiranost. Vendar izgleda, da je vkljub vsemu temu organizacija začela mežikati in se buditi. Dne 28. marca 1.1. je bila namreč na pobudo občinskega komiteja ZM Žalec sklicana konferenca MA. Obisk je bil porazen. Razdeljenih je bilo okrog 150 vabil, odzvalo pa se je samo 26 mladincev. Na konferenci sta bila gosta Godler ing. Zorka in delegat OK ZMS Žalec Kos Jože. Izvojen je bil nov odbor, ki šteje 8 članov: predsednik Šeligo Franc, tajnica ostane Školnik Anica, blagajnik tov. Jevševar Pankrac, ostali člani: Grešak Anica, Kotar Herta, Kisling Anica, Hrvatin Jože in Vidic Marjan. Za člana krajevnega odbora ZM v Petrovčah sta bila izbrana Školnik Mirko in Grešak Anica, za delegata na občinski konserenci ZMS v Žalcu pa Školnik Anica. Teden dni pozneje, to je 3. 4. 1969 pa je bil sklican sestanek odbora. Navzoč je bil delegat OK ZM Žalec tov. Kos Jože. Poslovanje EE opekarna prvih desetih mest, v rentabilnosti pa na 19. mesto. Najbolj rentabilna opekama je v Črnučah, najmanj pa v Račah pri Mariboru. Iz gornje uvrstitve smo po produktivnosti rahlo pod sredino, v porabljenih sredstvih razmeroma dragi, v kvaliteti izdelkov poprečni in na trgu slabo konkurenčni. Visoka proizvodna cena ni dopuščala večje akumulacije, kar se je slabo odrazilo v nadaljni delitvi dohodka med sklade in osebne dohodke. Naj omenim, da smo bili v letu 1968 s poprečnim osebnim dohodkom na 18. mestu, ker smo zaradi investicijskih potreb morali čimveč dohodka izdvojiti v sklade obrata. Da pa bi naša presoja o lanskoletnem poslovanju bila čimbolj pravilna, moramo v konstelaciji proizvodno-ekonomskih pokazateljev upoštevati tudi nekatere posebne probleme, ki lahko imajo večji ali manjši neposredni vpliv na poslovni uspeh vsakega podjetja. Eden izmed objektivnih pogojev vsake reprodukcije v tržnem gospodarstvu je geografski položaj in vloga prirodnega okolja. Vse primorske opekarne se imajo svojim dobrim poslovnim rezultatom v veliki meri zahvaliti tudi ugodnim vremenskim razmeram. Te jim omogočajo celoletno normalno proizvodnjo, s tem pa tudi boljše izkoriščanje razpoložljivih kapacitet. Pri nas je za normalno — rentabilno proizvodnjo razpoložljivih v najboljšem primeru samo 7/12 leta, da lahko sušimo polizdelke v naravnih sušilnicah, kar je še vedno naj cenej še. Lanskoletni proizvodni rezultati vsebujejo v veliki meri tudi vplive vremenskih neprilik. Ljubljanske, mariborske, kranjske in nekatere druge opekarne imajo prednost pred nami v tem, da se nahajajo v neposredni bližini močnih gospodarsko-industrij skih centrov z obsežnim tržiščem, ki je bilo v letu 1968 zmožno absorbirati večje količine opečnih izdelkov, kot je pa znašala njihova proizvodnja. Takšno tržišče je omogočalo določeno stopnjo proizvodne specializacije z nižjimi stroški. Pri nas je to mnogo težje. Neglede na to, da smo lansko leto vso proizvodnjo prodali, neposrednega in homogenega tržišča nismo imeli. Zadovoljevati smo morali širok spekter povpraševanja, ki je zahtevalo maloserijsko proizvodnjo s širokim asortimanom izdelkov. Takšna drobna proizvodnja pa je bila tudi dražja in slabše kvalitete. Ker ni bilo močnejšega domačega tržišča, smo preko 45 % lanskoletne proizvodnje tako-rekoč izvozili tja, kjer se je največ gradilo. Naš največji odjemalec je bil ravno ljubljanski okoliš, kar pomeni, da smo bili tamkajšnji opekarski industriji proizvodno dopolnilo, ne pa nekakšen konkurent. Ako k temu dodamo še težave s slabo kvaliteto gline kot osnovne surovine, ki je zahtevala dodatno predelavo s tem pa tudi dodatne stroške, smo s tem v glavnem preseku opisali vse kar je bilo najbolj potrebno za analizo lanskoletnega poslovnega uspeha. Kaj boljšega v letu 1968 tudi ni bilo za pričakovati in smo z doseženim delom kljub temu lahko zadovoljni. Važno je, da smo lansko leto dosegli le določen napredek in s tem procesom bo potrebno nadaljevati tudi v bodoče. Lanskoletni začetek rekonstrukcije, oziroma obnovitve nekaterih delov proizvodnih naprav je bil pomemben korak v nadaljevanju tega procesa. Te investicijske naložbe smo aktivirali šele v letošnji proizvodnji in je še prezgodaj govoriti kako se bodo obnesle. Ako upoštevamo, da smo modernizirali samo posamezne dele tehnološkega procesa, ne pa celotnega, potem kakšnega posebnega vzpona proizvodnje ne smemo pričakovati. Naprave na mazutno žganje bodo prispevale k večjemu izkoristku toplotne energije in omogočile boljšo kvaliteto izdelkov le takrat, če jih bomo znali pravilno uporabljati. Zavedati se moramo, da je tudi v moderniziranem proizvodnem procesu najvažnejši proizvodni dejavnik človek. Spremenila se je samo njegova vloga. Iz navadnega manuelnega delavca postane upravljavec zapletenejših proizvodnih naprav, ki pa zahtevajo širšo razgledanost in večjo odgovornost. Z nakupom nove odrezalne mize ter s prehodom na elektropogon izdelovalnih strojev, smo do neke mere modernizirali tudi fazo surove proizvodnje; sprostili večje količine pare za sušenje, vendar je kljub temu vprašanje sušenja, kot trenutno najbolj problematičnega dela našega tehnološkega procesa ostalo še naprej odprto. Dokler ne bomo modernizirali še umetnih sušilnic in celotni tehnološki proces povezali s sodobnim internim transportom, tako dolgo ni računati na uspehe racionalizirane proizvodnje. Zato bo naša primarna naloga in edini izhod za boljšo uvrstitev v klubu slovenskih opekarjev, nadaljevati začeto rekonstrukcijo z nadaljnjimi naložbami v letošnjem letu. Ako nam bo uspelo realizirati letošnji investicijski program, bomo šele POSLOVANJE EE OPEKARNA drugo leto lahko govorili o boljših rezultatih. Za letos pa računajmo samo na naslednje vire večje ekonomičnosti in rentabilnosti proizvodnje: 1. v izboljšanju kvalitete in 2. v zmanjšanju nadpoprečnega proizvodnega loma. Brez dvoma je, da bodo naprave na mazutno žganje morale prispevati k boljši kvaliteti izdelkov, s tem pa tudi k večjemu komercialnemu učinku. Samo v kvaliteti, npr. v fasadnem ali dimniškem zidaku, pa tudi v prvovrstnih ostalih izdelkih, lahko na sedanji stopnji realiziramo ca. 15—18 milijonov S-din dodatnega dohodka kot čiste razlike v ceni. Ravno tako imamo na dosedanji stopnji rekonstrukcije vse pogoje znižati proizvodni lom, če že ne v okvir normalnih 5 %, pa vsaj za nekaj odstotkov. Vedeti moramo, da nam vsak odstotek vrže 2,2 milijona S-din čistega dobička, ker znižanje proizvodnega loma deluje pozitivno v dve smeri: prvič povečuje proizvodnost in realizacijo, drugič pa znižuje proizvodne stroške po enoti proizvoda, zato je učinek skoraj dvojen. Ako znižamo proizvodni lom na polovico, bi se nam storilnost na zaposlenega povečala od dosedanjih 93 na 100 tisoč enot. V tem primeru bi se uvrstili v okviru slovenske opekarske industrije med 10. in 11. mesto, kar bi bil za nas velik uspeh. Za realizacijo boljših proizvodno-poslovnih rezultatov, s tem pa tudi do večje akumulativnosti za razširjeno reprodukcijo in življenjskega standarda, imamo na sedanji stopnji tehnične opremljenosti precej pogojev. Mislim, da bi s produktivnostjo 100 tisoč enot na poprečno zaposlenega ter z boljšo kvaliteto, oziroma asortimanom realizirali za 20 % večji dohodek. To bi bil za letošnje leto realen program, ki bi imel svojo osnovo bolj v intenzivnem izkoriščanju notranjih rezerv. Ali bomo dvignili rentabilnost poslovanja na nivo, ki bo višji od lanskoletnega pa ni odvisno toliko od strojev, temveč od človeka, oziroma prizadevanja in zavesti celotnega kolektiva. Poročilo o delu sklada za obnovo in izgradnjo šolskih stavb v občini Žalec Po uspešno izvedenem referendumu o uvedbi krajevnega samoprispevka za izgradnjo in obnovo šolskih stavb v občini Žalec je bil ustanovljen poseben sklad, kjer se zbirajo sredstva samoprispevka ter prispevki delovnih in drugih organizacij. Sredstva sklada se uporabljajo za financiranje izgradnje in obnove šolskih stavb v občini Žalec po programu, ki ga je sprejela občinska skupščina. Upravni odbor sklada za izgradnjo in obnovo šolskih stavb v občini Žalec je na sejah obravnaval program novogradenj in adaptacij šolskih stavb za leto 1968, 1969 in 1970, predlog finančnega načrta za leto 1968, glavni projekt za šolo Griže, razpravljal o izdelavi idejnega in glavnega projekta za razširitev in adaptacijo šole Petrovče ter adaptacijo šole Žalec. Iz pregleda doseženih dohodkov in izvršenih izdatkov sklada za leto 1968 je razvidno: DOHODKI: Naziv Plan Doseženo % — Dohodki od delovnih organizacij 661.000,00 433.915,50 66 — Dohodki od drugih organizacij in občanov (prispevek iz oseb. doh. zaposlenih, prispevek od pokojnin, od dohodka kmetijske in obrtne dejavnosti) 670.000,00 805.206,52 120 — Dohodki proračuna in TIS 107.000,00 114.938,97 107 — Dmgi dohodki 2.000,00 100,00 - Skupaj dohodki 1.440.000,00 1.354.160,99 94 Delo mladine (Nadaljevanje s strani 9) Glavni namen tega sestanka je bil, da se izdela načrt dela za tekoče leto. Podanih je bilo veliko predlogov, odbor pa je izbral naslednje, ki si jih je postavil za naloge in jih bo stoodstotno izpolnil: 1. izboljšati delo na delovnih mestih; 2. izboljšati odnose med sabo; 3. poskrbeti, da se dvigne izobrazba posameznikov; 4. pritegniti ostale madince k sodelovanju; 5. pomagati pri izgradnji novega strelišča v Libojah (predvidoma po 10 udarniških ur na posameznika); 6. sodelovati pri športnem in kulturnem programu OK ZM Žalec za leto 1969; 7. Organizacija in izvedba keramičnih mladinskih iger Slovenije (KMIS); 8. organizirali bomo naslednje: (predvidoma) izlete a) enodnevni ogled soteske Vintgarja s slapom Savice; b) enodnevni izlet na trgatev v Slov. gorice ali na Dolenjsko; c) dvodnevni izlet na Pohorje. Odbor bo v kratkem sestavil dopis zaradi ZMIS in ga poslal na MA keramičnih podjetij SVITA (Kamnik), Tovarne elektroporcelana (Izlake) in Jugokeramike (Zaprešič). Prav tako smo si na tem sestanku razdelili področja dejavnosti posameznih odbornikov. Zato prosim vse, ki bi bili pripravljeni sodelovati v kakršnikoli športni ali kulturnoza-bavni dejavnosti, da se obrnejo na naslednje mladince: Hrvatin Jože (žgalec pred. peči) — streljanje z zračno puško-moški; Kisling Anica (sortiranje ploščic) — streljanje z zračno puško-ženske; Jevševar Pankrac (kurir, sploš. sekt.) — rokomet moški ; Kotar Herta (strugama) — rokomet ženske; Vidic Marjan (izdelov. ploščic) — mali nogomet; Šeligo Franc (vodja pakirnice) — kulturno-zabavni sektor. To bi bil v kratkem opis naših načrtov. Mnogo naših želja kliče tudi vas k sodelovanju, mladi ljudje našega podjetja. Prisrčno in toplo bomo pozdravili in sprejeli vsakega, ki nam bo pomagal z delom ali z nasveti. Na mladih svet stoji! Šeligo Franc DOPISUJTE V SVOJ LIST! (Nadaljevanje s strani 10) IZDATKI: Naziv Plan Doseženo % — Materialni izdatki — 443,40 — — Funkcionalni izdatki - 9.869,90 - — Investicijski izdatki brez obveznosti vračanja (plačilo situacij o odkupu zemljišča za šolo Griže) 1.435.000,00 908.409,75 63 — Ostali izdatki (10 % garancijski polog) 5.000,00 241.203,70 Skupaj izdatki 1.440.000,00 1.159.926,75 81 Stanje na računu 31. 12. 1968 194.234,24 PREGLED VPLAČIL DELOVNIH ORGANIZACIJ - 0,85 % OD NETO PRODUKTA 1. Tekstilna tovarna »JUTEKS« Žalec 2. Splošna vodna skupnost »SAVINJA« Celje 3. Tovarna »AERO« Celje 4. AVTOMOTOR Celje 5. INDE Vransko 6. Tekstilna tovarna Prebold 7. Inštitut za hmeljarstvo Žalec 8. Kmetijski kombinat Žalec 9. Hotel »SLOVAN« Vransko 10. Gostinsko podjetje Braslovče 11. Gradbeno podjetje »USLUGE« Polzela 12 »MONTANA« Žalec 13. Zaloga laškega piva Polzela 14. Keramična industrija Liboje 15. Strojno industrijsko podjetje SIP Šempeter 16. CEVOMONTAŽA Žalec 17. Cestno komunalno podjetje Žalec 18. Trgovsko podjetje »SAVINJSKI MAGAZIN« Žalec 19. Obrtno podjetje »OBRTNIK« Prebold 20. Tovarna nogavic Polzela 21. FERRALIT Žalec 22. Stanovanjsko gospodarstvo Žalec 23. Pohištvena industrija »GARANT« Polzela 24. Obrtni center »ZARJA« Žalec 25. Gradbeno podjetje »GRADNJA« Žalec 26. Delavska univerza Žalec 27. Tehnomercator Celje 28. A VTOPRE V OZ Šempeter 29. Gostinsko podjetje Hmeljar Žalec 30.000,00 7.000,00 6.919,65 95.961,20 3.136,70 3.770,00 10.000,00 36.055,95 2.485,90 5.000,00 20.000,00 99.188.00 34.484,20 3.153.15 21.825,35 11.975.00 32.000,00 1.042,25 4.533,95 5.384,20 SKUPAJ 433.915,50 V skladu s prejetim programom se je leta 1968 pričelo z gradnjo nove šole v Grižah, ki bo dograjena do septembra 1969. leta. Dosedaj so gradbena dela že dokončana do IV. faze. Gradbena dela so bila preko posebne komisije, direktno oddana »Gradnji« Žalec, ki bo šolo zgradila za 2.480.000,00 din, kar je za tak objekt zelo poceni. Razen stroškov gradnje pa bodo ostali stroški (odkup zemljišča, načrti, oprema in drugo) znašali š eca. 500,000 din. Pri,šoli bodo istočasno zgrajeni prostori za vrtec, gradnja teh prostorov pa se bo financirala iz sklada za otroško varstvo. V letu 1969 se bo pričelo z gradnjo prizidka k šoli Petrovče in adaptacijo stare šolske stavbe v Petrovčah in Žalcu. Načrti za šolo Petrovče se že pripravljajo in bodo izdelani do 15. aprila 1969. Po programu pa se bo leta 1970 pričelo z gradnjo prizidka pri šoli Polzela, v letošnjem letu pa se bo za gradnjo omenjenega prizidka pripravila vsa potrebna dokumentacija. Sredstva sklada pritekajo v skladu s sprejetim programom, le dohodki od delovnih organizacij niso bili v celoti realizirani. Ti dohodki bodo realizirani po potrditvi zaključnih računov za leto 1968. Vsi dosedaj izstavljeni računi in situacija za šolo Griže so bili poravnani. Glede na to, da bodo sredstva počasneje dotekala, kot pa se bo izvajal program, smo republiško izobraževalno skupnost zaprosili za kredit v višini 1.500.000 din za dobo 5 let, s pomočjo katerega bomo lahko izvedli program do 1972. leta. I. Z. Dva jubileja kulturne dejavnosti v Libojah Društvo DPD Svoboda Liboje je imelo dne 29. 3. 1969 svoj redni letni občni zbor. Kot po navadi je bilo na občnem zboru podano letno poročilo o delu društva. Splošna ugotovitev je, da je kulturna dejavnost v preteklem letu nazadovala, to pa iz razloga, ker je vsa svoja prizadevanja društvo usmerilo v izgradnjo centralnega ogrevanja v dvorani. Zaradi tega ni bilo finančnih sredstev za razvoj posameznih akcij, zlasti pevske in dramske. O samem delu sekcij društva pa moramo omeniti godbeno sekcijo, ki je pri svojem delu žela vidne uspehe in napredek. Godbene"sekcije delujejo popolnoma samostojno in ima tudi svoje finančno poslovanje. Sami uspehi godbe na pihala so v največji meri zasluga kapelnika tov. Kovač Franca, ki ves svoj prosti čas posveti razvoju godbe. Godba na pihala je imela v letu 1968 vsega 53 nastopov, bila pa je tudi povabljena v Avstrijo, na proslavo obletnice godbe Eggen-berg v Grazu, s katero jo vežejo prijateljski stiki. Kljub ugodnemu razvoju godbe, pa so tu tudi določene težave, ki se tičejo nabave uniform in dotrajanih instrumentov, tako, da so finančna sredstva, ki dotekajo premajhna za popolno ureditev razmer v tej sekciji, da ne omenjamo prostora, v katerem se godbeniki vadijo in ne ustreza zahtevam akustike. Potrebno bo nekako premostiti težave in se z obstoječimi sredstvi in s skupno pomočjo urediti najbolj pereče zadeve godbe. Omeniti moramo, da bo godba na pihala slavila meseca junija letos 35-letnico svojega delovanja. Brez dvoma je to praznik godbenikov, ki ga bo potrebno dostojno proslaviti, saj ni mala stvar, da v kraju kot so Liboje lahko slavimo takšen jubilej. Poleg jubileja godbe na pihala pa želi društvo Svoboda praznovati tudi 40. obletnico obstoja. Proslava naj bi bila predvidoma v mesecu septembru. Ta obletnica naj bi bila kulturni dogodek za Liboje, saj bo potrebno za izvršitev teh proslav mnogo naporov, zlasti članov društva, ki sodelujejo v sekcijah, če hočemo, da bomo z našim delom proslavili naš kulturni dogodek. Upamo, da pri naših naporih ne bomo ostali osamljeni, ampak računamo na podporo naših podjetij tako kot doslej in na moralno oporo občinskega sindikalnega sveta. Ob sami proslavi 40. obletnice društva bi bilo nujno potrebno, da se obnovi pevski zbor. Apeliramo na vse moške, zlasti mlajše, da pristopijo k zboru in s tem pomagajo pri dostojni proslavi 40. obletnice društva. REL Poškodbe v letošnjem letu V letošnjem letu se je pripetilo že osem poškodb. Od tega so bile štiri na delovnih mestih in štiri na poti na delo. Poškodbe na poti so vse bolj pogoste in resnejše. Izguba delovnih dni je za poškodbe na poti neprimerno večja od tiste, ki se pripeti na delovnem mestu. V lanskem letu je bilo izgubljeno za poškodbe pri delu 20 delovnih dni, za poškodbe na poti pa 67 dni, kar je trikrat več. V bodoče se bodo poškodbe na poti skrbno analizirale, da ne bi prišlo do zlorab na podlagi neresničnih podatkov pri »prijavi o nesreči pri delu«. 1. BREČ Neža — strugama. Na poti na delo je na poledenelem delu cestišča padla in si poškodovala desno roko v zapestju. 2. OZIR Martin — strojna delavnica. Na stružnici je iz pogonskega dela stružnice zaslišal nenavaden zvok. Ustavil je vreteno in odprl pokrov stružnice, ki pokriva prenosne zobnike. Da bi bolje videl v notranjost, je pomaknil premično svetilko nad zobnike in pri tem zadel v pokrov, ki je padel navzdol. Do padca pokrova ne bi prišlo, če bi ga bil podprl z varovalno kovinsko palico, ki je vgrajena v pokrov. Padec pokrova mu je poškodoval sredinec in prstanec leve roke. 3. ŠLESINGER Marjan — strojna delavnica. S sodelavcem sta čistila kovinsko cev na generatorju, ki je bila zamašena s premogovim prahom in snegom. Odvila sta vijaka, ki spajata s prirobnico oba dela cevi. Slesinger je nato dvignil kovinsko cev dolžine okrog 2 m in jo naslonil na steno. Med čiščenjem je z roko udaril po prirobnici. Cev ne bi bila zdrsnila, če bi jo bil privezal na kovinsko ohišje transporterja za dviganje premoga. 4. KOZOVINC Viktor - strugama. Na poledenelem delu pešpoti mu je spodrsnilo in zvil si je levo nogo v gležnju. Na avtobusno postajo je hitel bolj kot po navadi, ker je šel pozno od doma. 5. PESJAK Franc — opekarna. Pri hoji po skladišču je stopil na razbit komad opeke in pri tem padel. Poškodval si je obraz in razbil očala. 6. VAJDEC Ana — okrogla peč. S kolesom se je peljala na delo po cesti prvega reda v smeri iz Žalca proti Petrovčam Pri Novem Celju je v njo zadel voznik osebnega avtomobila in jo zbil po cesti. Poškodovala si je levo nogo. 7. ZEMLJAK Martin - grafitni oddelek. Urejal je bazen za namakanje suhih grafitnih loncev. V utor betonskega stebra je zato moral namestiti leseno desko. Med nameščanjem deske je eden izmed naloženih grafitnih loncev zdrsnil proti Zemljaku in mu pritisnil palec leve roke na leseni rob vstavljajoče deske. 8. KELNER Edo - okrogla peč. Na delo je šel po zelo strmi in zaledeneli poti. Med potjo mu je nenadoma spodrsnilo, padel je in z desno nogo udaril po ledu ter si jo poškodoval v gležnju. MF PREVERJANJE ZNANJA IZ TVARINE VARSTVA PRI DELE V soboto, dne 8. 2. 1969 je bilo preverjanje znanja udeležencev seminarja s področja varstva pri delu. Preverjanje znanja je vršil znani strokovnjak in pedagog za to področje prof. Franjo Aleš. V seminar so bili vključeni mojstri, vodje oddelkov, izmenski vodje, vodje ekonomskih enot, teh. vodja in direktor. Prikazano znanje pri preverjanju je bilo na zadovoljivi ravni, saj ni bilo nikogar, ki bi bil negativno ocenjen. Med posamezniki so bile razlike pri znanju, kar je tudi razumljivo, če upoštevamo, da je tudi precejšnja razlika v stopnji odgovornosti in potrebni strokovni usposobljenosti za navedena delovna mesta. Organizacija predavanj odnosno seminarjev je bila poverjena Tehničnemu biroju' za varstvo pri delu v Mariboru. Program izobraževanja je zajemal tri glavna področja: — pravne osnove varstva pri delu, — zdravstveno varstvo na delovnem mestu in — osnove tehničnega varstva. Pred pričetkom seminarja je vsak udeleženec prejel knjigo, v kateri je bila podrobno obdelana snov. Za vsako področje so bila posamezna predavanja. Predavali so priznani strokovnjaki. Marsikdo se sprašuje, čemu je potrebno izobraževanje na področju varstva in preverjanje tega znanja? Brez dvoma si je nemogoče predstavljati organizatorja in vodjo dela, ki ne bi poznali osnovne elemente varnosti pri delu ter možnosti poškodb in obolenj. Zahtevali bi lahko takšen način dela, ki podrejenim ne bi zagotavljal varnosti pred poškodbami in poklicnimi oboleinji. Nazadnje je tu še zakonsko določilo, ki ie dovoljuje delavcu samostojno opravljati in ne voditi ali nadzorovati takih del, za katere nima po-trebega znanja o varstvu pri delu . MF (Nadaljevanje s strani 6) DELO SKUPŠČINE Delo kolegijskih organov občinske skupščine Poleg dela občinske skupščine je pomembno tudi delovanje ostalih družbenih organov, to je svetov, upravnih odborov skladov, komisij. Od svetov kot politično izvršilnih organov občinske skupščine in organov družbenega samoupravljanja na področju za katero so ustanovljeni, je mnogokrat odvisno tudi delo same občinske skupščine. Pri delu teh kolegijskih organov pa ugotavljamo naslednje pomanjkljivosti: — slab kadrovski sestav, — premalo samoiniciative s strani članov, — premala povezava med člani svetov in delovnimi organizacijami, kjer so zaposleni. Ker na primer na sejah svetov problematika ni bila obravnavana tako kot bi bilo potrebno zaradi navedenih pomanjkljivosti, se je obdržalo to tudi pri samem delu skupščine. Pri skupščini občine deluje 10 svetov, 10 upravnih odborov skladov, 8 raznih stalnih komisij. ZBORI VOLIVCEV Občinska skupščina je vsakokrat obravnavala tudi sklepe in predloge zborov volivcev. Le-ti so se največkrat nanašali na področje komunale, za izvedbo katerih so največkrat potrebna znatna finančna sredstva. Le redki so sklepi, katere je bilo mogoče takoj rešiti. Za izvajanje sklepov zborov volivcev kažejo premalo zavzetosti člani svetov krajevnih skupnosti. Vsa skrb in odgovornost odpade v glavnem le na skupščino. Na vse sklepe in predloge zborov volivcev so dobile krajevne skupnosti in krajevne organizacije SZDL pismene odgovore. I. Z. Izdaja keramična industrija Liboje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Šuler Darko. Izhaja dvomesečno. Uredništvo: telefon Petrovče 1. Tisk »Grafično podjetje »Celjski tisk« Celje.