GRADISOV VESTNK L®to XXII Ljubljana, junij 1980 štev. 265 qUSILO DELOVNIH iSlts LJUDI OZD GIF GRADIS DAN GRADBINCEV V GROSUPLJEM » Vsakoletno praznovanje dneva gradbincev nas spomni na tisti 3. junij leta 1936, ko so gradbeni delavci pod vodstvom Komunistične partije in komunistov organizirali stavko, ki je bila temeljni mejnik pri n]ihovem nadaljnjem boju za uresničitev pravic in zastavljenih ciljev. In prav ti cilji, ki so globoko vtkani tudi v naše današnje delo, so nam vodilo tudi za naš jutri. Še toliko bolj, ker je še vedno prisotna neizmerna bolečina ob izgubi našega velikega voditelja ln revolucionarja tovariša Tita, katerega misel in dejanja so močno povezane z dogodki izpred 44 let. Pa je Titova pot — naša pot in Titova misel — naša tutsel, se zavedamo tudi gradbinci. Tako kot smo se v Povojni izgradnji mnogokrat skupaj veselili doseže-niy uspehov, se bomo še bolj zavzeto lotili zastavIje-nth ciljev in nalog, da uresničimo to našo — Titovo (< je bilo izrečeno v uvodnih besedah predsednika Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije tov. Željka Humerja na proslavi v Grosup-Jein. V soboto, 7. junija, ko so se gradbinci zbrali, da Počastijo svoj praznik, je bila dvorana Kulturnega orna v Grosupljem premajhna, da bi sprejela vse, ki So "oteli prisostvovati zaključku prireditev ob Dnevu Sradbincev. Z Internacionalo je mešani pevski zbor » Slo venija-ceste — Tehnika« ustvaril vzdušje, ki je dopolnjevalo uvodne besede predsednika. Judi uspel kulturni program omenjenega zbora, opolnjen z doživetimi recitacijami so popestrile kulturni program. Na slovesnosti so bila prvič podeljena tudi priznala sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Med do-1 niki priznanj je bil tudi GIP Gradis. Priznanje je s[e,direktor inž- Saša Škulj. Poleg priznanj indikata so bile podeljene tudi Kavčičeve nagrade in Poznanja tistim posameznikom in centrom, ki že dsto let nadvse uspešno vzgajajo in usposabljajo °bre delavce samoupravIjalce — gradbince. Na zaključku so bili razdeljeni še pokali za najboljše ekipe na VI. proizvodnem tekmovanju in XXX. jubilejnih ŠIG. S pesmijo »Druže Tito, mi ti se kunemo« je pevski zbor ob sodelovanju z vsemi udeleženci proslave, zaključil nadvse uspelo prireditev, ki bo vsem udeležencem še dolgo ostala v prijetnem spominu. Za nepozabno doživetje in izredno gostoljubje gre zahvala vsem nastopajočim in organizatorju —SGP Grosuplje. V okviru praznovanja dneva gradbincev so bila tudi proizvodna tekmovanja Naloge sindikata pri pripravi in sprejemanju srednjeročnih planov za obdobje 1981—1985 Na j začnem ta sestavek z ugotovitvijo iz gradiva I. konference Zveze sindikatov Slovenije, ki je bila novembra I979 »da v postopkih pripravljanja. sprejemanja in uresničevanja planov še nista v zadovoljivi meri uveljavljeni vloga in odgovornost delavcev.« Ta ugotovitev se nedvomno potrjuje tudi v naših sredinah. Namreč, če lahko za sprejeman je planov rečemo. da je tu odločan je delavcev zagotovljeno, čeprav velikokrat zgolj formalno, pa je snovanje in priprava planov še vedno preveč omejeno na strokovne službe in organe. Odgovornost za izvajan je tako (v strokovih službah) oblikovanih in (formalno) sprejetih planov pa' potem sloni na delavcih. Če pa ob tem še pozabljamo na usklajevanje planov znotraj delovne organizaci je, z drugimi organizacijam^ združenega dela in v družbenopolitičnih skupnostih, je slika na področju planiranja. ki naj bi bilo družbeno planiranje, še toliko bolj neugodna. Kar se tiče priprave in sprejemanje sredn jeročni h planov za obdobje I98l—1985 že močno kasnimo, vendar še vedno ni prepozno, da v sindikalnih organizacijah zahtevamo. da se postopki planiran ja približajo delavcem, predvsem pa moramo terjati pripravo dopolnilnih programov, da bi nadomestili zamujeno. »Organizacije in organi zveze sindikatov morajo od poslovodnih organov in strokovnih služb terjati pravočasne metodološke podlage in strokovne ocene razvojnih možnosti ter zagotoviti uveljavljanje odgovornosti tistih poslovodnih delavcev in strokovnih služb, ki delavcem v organizacijah združenega dela ali samoupravnih skupnostih ne zagotavljajo možnosti za sočasno opredeljevanje svojih razvojnih interesov in potreb ter za njihovo usklajevanje z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.« To stališče I. konference ZSS nam je lahko v oporo pri navedenih prizadevanjih in zahtevah. Da bi zagotovili neposredni vpliv delavcev v snovanju in pri sprejemanju planov, moramo posvetiti posebno pozornost postopku in vsebini sprejemanja planov temeljne organizacije. Nadalje moramo doseči, da bodo konkretno oprede jeni skupni interesi za skladen razvoj vseh temeljnih organizacij, ki bo med drugim zagotovil povečanje produktivnosti dela ter ekonomičnosti pri razpolaganju z delovnimi sredstvi in da bodo »urejeni tudi odnosi ter pravice in obveznosti temeljnih organizacij pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka ter pri združevanju sredstev za uresničevanje skupno dogovorjenih razvojnih nalog.« In na kaj moramo pri pripravi srednjeročnih planov, biti posebej pozorni? Pri ustvarjanju, pridobivanju in razporejanju dohodka bi si, po stališčih I. konference, morali določiti cilj. »da bodo delavci v temeljnih organizacijah neposredno razpolagali s čim večjim delom ustvarjenega dohodka ter da se bo tako krepila reprodukcijska in akumulacijska sposobnost temeljnih organizacij«, kar je najbrž težka naloga spričo vedno večjih obremenitev dohodka temeljne organizacije. Nadalje mora urejanje odnosov iz skupnega prihodka postati enakovredna vsebina sporazuma o temeljih plana v delovni organizaciji. Planiranje ustvarjanja deviznega prihodka mora prav tako postati te- meljna sestavina planiranja pogojev pridobivanja dohodka. Zagotoviti moramo takšno razporejanje dohodka in čistega dohodka, da bodo v naslednjem sredn jeročnem obdobju sredstva za akumula-.cijo naraščanja hitreje kot sredstva za osebne dohodke in skupno porabo. Posebej je potrebno v planih predvideti, katere prednostne interese bomo zadovoljevali takrat, ko ne bomo ustvarili planiranega dohodka pa tudi, kako bomo razporejali tisti del dohodka in čistega dohodka, ki bo presegal planiranega. Tudi sredstva za osebne dohodke moramo v planih oblikovati predvsem v odvisnosti od povečan ja pro-duktinosti dela ter prispevka k povečanju dohodka temeljne organizacije in hitrejše uveljavljanje sistema delitve osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela ter dosled- nejše uveljavljan je že sprejetih s lišč o delitvi po delu bo prav tako o st veno prispevalo k zavzetosti in 0 govornoti delavcev pri uspesne uresničevanju s planom določen razvojnih usmeritev in nalog. . Seveda je to samo nekaj usmet^ tev, ki morajo biti opredeljene planskih dokumentih, ob teh p® ^ enako pomembne tudi nalog6 področju planiran ja politike g‘lSP‘ darske stabilizacije, zaposlovanj®' družbenega standarda delaje • planiranje obrambnih priprav iWvj Sindikalne organizacije rnof r torej problematiko planiranja n. mudoma postaviti na dnevni red se organizirati za konkretno ak nost. da bi v tem kratkem času. kV n ost. ua di v tem KraiKem ,e za pripravo planskih dokumentov ' lahko nadoknadi na razpolago, zamujeno. Valter Ma$ten 30 let samoupravljanja 26. junija bo minilo trideset let, odkar je takratna ljudska skupščina FLRJ soglasno sprejela Zakon o gospodarjenju s državnimi gospodarskimi podjetji. S tem so dolgoletna pričakovanja delavskega razreda za uresničitev gesla — TOVARNE DELAVCEM, postala resničnost. S tem je delavski razred dejansko prevzel v svoje roke poleg politične tudi ekonomsko oblast. Državna lastnina je postala družbena lastnina, lastnina delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, s čemer je bila dosežena zgodovinska težnja, da tisti, ki ustvarja novo vrednost v združenem delu s to novo vrednostjo tudi gospodari, upravlja oziroma samoupravlja. Socialistično samoupravljanje pomeni, da delavec svobodno, enakopravno z drugimi delavci dela s sredstvi, ki so družbena lastnina, pridobiva na ta način dohodek, gospodari s sredstvi razširjene reprodukcije, kakor tudi z vsemi drugimi, sredstvi in sadovi svojega dela. Rezultati tridesetih let socialističnega samoupravljanja so veliki^iei-zmerljivi. Sleherni od nas pa si mora prizadevati, da bodo ti rezultati še večji: pot k še boljšim rezultatom pa je edino le v še večji delavnosti, marljivosti, vestnosti slehernega delavca pri delu. cp V Gradisu je bil pred kratkim plenum Republiškega odbora sindikata I benih delavcev Slovenije Še dve naši betonarni v Po prvem transportu betonarne v Irak v aprilu, so iz Kovinskih 0 v0Z Ljubljana maja odpravili še dve betonarni, obe v Irak. Tokrat je K^f^narfla t.juoijana maja uupravm se uve ociunarm, uoc v na*. hetoO31 organiziran nekoliko drugače. Pri prvem prevozu z železnico je . jrUga-potovala v Irak v$č kot tri tedne. Zato so se za drugi transport0£*loC' z |adj° če. Dele obeh betonarn so s priklopniki prepeljali do Reke in od ta ^ jrak-Liburnija, ki ima redno tedensko linijo s Sirijo, od tod pa s priklopn Tak transport je trajal le teden dni. CP b i i f > i i ’ f i i Sorazmerno ugodni poslovni rezultati ob začasnem naraščanju osebnih dohodkov SVO reuen so v vsakem tozd odda leto °brazec »Poslovni rezultat me K-eiRBiESLiS svoje TnLZ.rezul,a,i Poslrner V Večiem delu posvečen našim športnikom. V zadnjem času smo cj J' namreč toliko tovrstnih prireditev, kjer so sodelovali Gradisov-lj' a |e P^v. da se pobliže spoznamo tudi s tem delom našega živ-liŠkih-i š.P°r,n'ki so se pomerili na Gradisovih igrah, na repub-] sP°rtnih igrah, v Splitu. Puli ali drugod in povsod priigrali lost asP®he. Imeli pa smo tudi proizvodno tekmovanje, kjer pa naža-rezul"Sm° ravno »blesteli«, celo zelo blizu repa smo bili. Ali nam tak Plošu 31 ^ Pove^ Ali lahko na osnovi dela nekaj posameznikov pos-da s Jem?? To ravno ne, vendar bi bilo vredno premisliti, kaj je krivo, tekm na^' z'darji, tesarjj, železokrivci, odrarji tako klavrno končali jZbir °Vanje na republiški ravni. Mogoče je to le opomin, da drugič pri 1 ekip bolj pazimo na kvaliteto članov. nam°h^n° ^rad'S vedno slovel po kvaliteti v svojem delu in zakaj bl kvarila ugled peščica nepripravljenih gradisovcev? Sicer pa — letos smo bili boljši v športnem delu tekmovanj in slabši ztn Pr°'zv°dnem, do drugega leta pa nas tako silijo stabilizacijske ra-prpM V t0’ da bomo morali tudi na delovnem področju močneje po-ProJjCt ?at° lahko pričakujemo, da bomo v naslednjem letu slavili pri ... __________m J H' F . I i-v-J Ssssrass 0liko s*abše so se tokrat odrezali naši na proizvodnem tekmovanju tančno določa predvsem rast sredstev namenjenih za osebne dohodke in skupno porabo. Na podlagi vseh teh določil so morali v večini TOZD spremeniti že sestavljene gospodarske načrte in jih prilagoditi zahtevam dogovora.' Obeti za bližnjo prihodnost niso preveč rožnati. Omejitve v investicijski politiki nasploh in še posebej v negospodarstvu bodo nekoliko za-vrle nadaljni razvoj. Zima ni bila huda, in je lahko delo na objektih potekalo precej nemoteno. Vemo pa, da so rezultati poslovanja v prvem tromesečju v mno-gočem odvisni od zaključnega računa preteklega leta — kar računovodje prav dobro vedo. OSNOVNI PODATKI Vrednost proizvodnje, ki je v Gradisu znašala 1.777 mio din, se je povečala za 38%. Če odračunamo vpliv cen, je realen porast obsega del večji za 18 %. Obrtniška dela so znašala 329 mio din in dela kooperantov 257 mio din, tako da je vrednost lastne proizvodnje 1.191 mio din. Nominalno se je povečala za 36 %, realno pa za 13 %. Doseženi dohodek Gradisa znaša 493 mio din — lani je znašal 391 mio din — povečanje je 26 %. Za osebne dohodke smo namenili skoraj 225 mio din, to je za 17% več kot lani, ko smo namenili 192 mio din. Poprečni osebni dohodek v Gradisu je znašal 7.443 din, leto dni poprej pa 6.417 din. Povišanje znaša 17%. Pri povišanju življenjskih stroškov za 23 %, so se realni osebni dohodki zmanjšali za 5 %. Omeniti moramo še vrednost točke. V primerjavi z lanskim obdobjem se je povečalo od 0,252 na 0,293, to je za 16,3 %. Omenili smo že, da dogovor natančno določa najvišjo dovoljeno rast osebnih dohodkov. Le-ta je odvisna prvič od rasti dohodka, in drugič od poprečnih mesečnih OD na delavca, v letu 1979. Več kot so v lanskem letu razporedili za osebne dohodke na delavca posameznemu TOZD manjši je letošnji porast OD in obratno. Poglejmo primer: porast dohodka je 20 %. V primeru, da so lani bili poprečni razporejeni OD na delavca 9.000 din, se smejo osebni dohodki v masi povečati za 17,8 %. Če pa so znašali poprečni OD na delavca 10.500 din, se smejo osebni dohodki povečati le za 14,6%. Gradis kot celota ne krši določila dogovora. Po dogovoru bi smeli za osebne dohodke nameniti 229 mio idin. V resnici pa smo namenili 225 'mio din. Pet naših TOZD pa je prekoračilo dovoljeno višino osebnih dohodkov. Glede na te podatke smo se tudi tokrat obnašali pri razporejanju dohodka na OD — gospodarno in v duhu ustalitvenih ukrepov. Ker pa so se realni OD znižali za 5 %, bodo morali delavci v TOZD z dobrimi rezultati in podpoprečno rastjo OD, le-te povečati v skladu z rastjo dohodka. ŠE NEKATERE ZNAČILNOSTI Število zaposlenih delavcev se je povečalo od 7.262 na 7.515. Zaposleni delavci so v treh mesecih opravili 4.164 tisoč ur ali v poprečju 191 ur na mesec na zaposlenega. Efektivne ure so se povečale za 3 %, to je za toliko, kot se je povečalo število zaposlenih. V gospodarstvu Slovenije so se po prvih podatkih realni OD znižali za 3 % — prav tako pri sorazmerno ugodnih rezultatih poslovanja. Sestavljavci letošnjega dogovora (Izvršni svet, Gospodarska zbornica, Zveza sindikatov) so določili merila tako, da bodo pri predvidenih učinkih ustalitvenih ukrepov letošnji realni OD v naši republiki nižji za 3 do 5 %. Iz tega sledi, da bomo letos pri planiranem sorazmerno visokem dohodku, vendarle uspeli v Gradisu obdržati nivo realnih OD na lanski ravni. To nam zagotavljajo tudi interna merila z upoštevanjem določil dogovora; po teh merilih bi lahko izplačali za prve tri mesece take OD, ki bi zagotavljali enak realni nivo, kot lani v enakem razdobju. Produktivnost izražena z vrednostjo lastne proizvodnje na efektivno uro je 334 din. Od lanskega tromesečja (254 din) se je nominalno povečala za 31 %, realno pa za 9%. Ekonomičnost (celotni prihodek: •porabljena sredstva) je ostala, v primerjavi z lanskim tromesečjem nespremenjena — 1,44. Rentabilnost, prikazana z dohodkom v odnosu na vložena sredstva je 0,40 — na dinar poprečno vloženih sredstev smo ustvarili 40 par dohodka. To je manj kot lani — in to zaradi velikega povečanja vloženih sredstev. Najpomembnejši kazalnik — dohodek na pogojno uro (D-ph) je 61,61 din. Povečal se je za 30% in dosega planirano vrednost z 87 %. Z.V. s.u. Jože Lorenčič in Ignac Koren — dobitnika srebrnega znaka sindikata I ! st Tudi letos je občinski svet zveze sindikatov Ljubljana Moste-Polje podelil najbolj zaslužnim sindikalnim delavcem srebrne znake sindikatov. Med njimi sta tudi dva naša delavca: Ignac KOREN, Kovinski obrat Ljubljana, za dolgoletno delo v družbenopolitičnih organizacijah in za vzgajanje mlajših delavcev ter Jože LORENČIČ, S PO, za izjemne napore pri popolnem zagotavljanju varnosti dela slehernega delavca. Pri odločitvi, koga naj predlagajo za podelitev srebrnega znaka Zveze sindikatov v Kovinskih obratih v Ljubljani ni bilo težav, saj imajo v svoji sredini res zaslužnega člana — Ignaca Korena. Rodil se je leta 1937 v Srednji Bistrici. Že v osnovni šoli si je vedno želel priti v Ljubljano, da bi se izučil za poklic. Tomu je tudi uspelo in je leta / 954 prišel v Gradis, v tedanje Centralne obrate kot učenec za kovaško stroko. Izučil se je in tako pridobil kvalifikacijo VK ključavničarja. Ta svoja znanja in izkušnje nesebično prenflša na mlajši rod, saj za ključavničarska dela vzgaja naše učence. V letih njegovega šolanja je samouprava pričela dobivati svoje oblike in bila v polnem razmahu. Kot Ignac Koren član mladinske organizacije se je vključil v družbenopolitično delo. Vedno je bil med prvimi pri organizaciji prostovoljnih akcij. Delo na tem področju se je iz leta v leto. stopnjevalo, tako da je bil izvoljen v Zvezo sindikatov in v organe samoupravljanja. Dvakrat je bil član delavskega sveta, v prejšnji mandatni dobi pa mu je bilo zaupano mesto predsednika delavskega sveta. Njegova aktivnost se razširja tudi izven Gradisa, na ravni občine Moste-Polje. Ignac Koren je eden izmed najbolj priljubljeih delavcev v Kovinskih obratih in zato je to priznanje resnično prišlo v prave roke. Tovariš Jože Lorenčič združuje delo, pri Gradisu od 1964 leta dalje. Sodi med najbolj zavzete in delavskim interesom predane delavce s področja varstva pri delu. saj neprestano uresničuje določila Zakona o varstvu pri delu. Pri svojem delu se odlikuje z veliko resnostjo in odgovornostjo ter se aktivno zavzema za popolno zagotovitev varnosti slehernega delavca. Vedno poudarja, da je uspeh delavčevega dela v veliki meri odvisen od njegovega počutja pri opravljanju svojih dolžnosti. Jože Lorenčič je vselej v prvih vrstah boja za uveljavljanje samoupravnih socialističnih načel. Odlikujejo ga napredne ideje, požrtvovalnost in nesebičnost. Kot dolgoletni družbenopolitični delavec se je usmeril tudi v vzgojno-izobraževalno dejavnost ter uresničevanje interesov samoupravne socialistične preobrazbe. Poleg naštetih funkcij je bil tudi predsednik predsedstva sindikalnega od- Jože Lorenčič bora podjetja, član plenuma rePll%. škega odbora gradbincev, član p sedstva centralnega odbora j>. fr cev Jugoslavije, predsednik si■ kalne podružnice, sekretar Par “J organizacije itd. Čestitkam se pridružuje tudi at^ ništvo Gradisovega vestnika! z : :--;----------------;- ■vl Tisoč delavcev — sodelavcev V_______________ ________________________ Na pobudo republiškega sveta sindikatov Slovenije poteka od 15. marca do 29. novembra letos v vseh delovnih organizacijah akcija »Tisoč delavcev — sodelavcev«. Namen akcije je pridobiti in spodbuditi k pisanju in poročanju o vsem novem, kar se zgodi v združenem delu čimveč sodelavcev iz vseh delovnih mest. Gre za ostvaritev in oživitev najširšega sodelovanja pri pomembni nalogi obveščanja v združenem delu. Vodenje akdje: — na republiški ravni vodita akcijo širši odbor, ki jo predvsem usmerja in združuje v sebi člane in obveščanje in politično propagando pri RSS ter ugledne družbenopolitične delavce in delovni odbor, ki bo prevzel stvarne naloge. — V regiji jo vodi in usklajuje komisija za infomiranje pri medobčinskem svetu sindikatov. — V občini jo vodi odbor za obveščanje pri občinskem svetu zveze sindikatov. — V delovni organizaciji jo vodi uredniški odbor glasila v sodelovanju s predsedniki sindikalnih organizacij. Namen akcije: Osnovni namen je spodbuditi k sodelovanju vi domačem glasilu, čimveč delavcev, ki delajo v TOZD in DSSS. Poročali naj bi o doseženih uspehih v proizvodnem delu. o delovanju družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, o pro- zadevanjih in dosežkih v zvezi s stabilizacijo, o novostih v proizvodu ji v zvezi z raznimi posodabljanji, ki bodo prispevali k večjemu delovnemu uspehu in prihrankom, o primerih dobrih, zavestnih delavcev itd. S takšnimi prispevki bi novi sodelavci. ki bi se oglašali na^straneh svojega glasila prispevali k boljši obveščenosti celotne delovne skupnosti in k popestritvi glasila. Postopek objavljanja in Izbire Vsi sestavki, ki jih boste poslali našemu uredniškemu odboru, bodo objavljeni v glasilu Gradisov vestnik. Med prispevki, ki jih bomo od vas dobili, bo uredniški odbor vsak mesec izbral tri najboljše in jih poslal republiškemu delovnemu odboru akcije, ki jih bo objavil v Delavski enotncfcti. Republiški odbor bo vsak teden sproti in vsak mesec enkrat izbral med sestavki, prejetimi iz vse Slovenije, najboljšega, poročilo o tem pa bo objavljeno (seveda tudi ime avtorja) v sredstvih javnega obveščanja. Priznanja za najboljše Vsak organizator akci je bo P značko akcije, vsak uspešne js' ^ nizator bo pre jel pismeno Pf?nvaji v najboljši sodelavci bodo soden’ (r okrogli mizi z uglednimi druz političnimi delavci, povabljen' k sodelovanju na Gorjupov Laflji) vih. po sodelovanju na src j^j-urednikov glasil, zanje bo °r^valija ran ogled uredništev ter delo ■ osrednjih slovenskih sredste nega obveščanja itd. uve<^ Delavska enotnost bo stalno rubriko za nove sode združenega dela. Sestavke v7f j„jK; nem delu dobiva in pošilja u . tlld' izjemoma pa lahko to s,l’cdn^ avtor sam, če meni, da mu je “ vek-neutemeljeno zavrnil Delavska enotnost posebej 'Spe' objavlja prispevek tedna m F ^3 vek meseca. Vsak prispeve l£jatke' vsebovati naslednje F* nje' datum, ime in priimek avto ga gov poklic oziroma d^0-uženef opravlja, organizacijo z neigv$K dela in avtorjev naslov enotnost tudi sproti poroča( acije. P l Pt k žil 6: P« Pl & Sc & F( tt Pt je či d, Ob jubileju Ivana Božiča sli istn’ dan našega Ivana se je po vsej verjetno-KSS°m°t0ma Prikradel v kadrovsko evidenco lee ’ saJse mu častitljiva številka nikakor ne pri-pg ’ niti P° notranjem niti po zunanjem izgledu. b0maj. 0 karkoli že, letnice rojstva nikakor ne dn,„ 'bajali, čeprav se ta že globoko obrača v > polovico stoletja. osta^v^0 P3 t0 n9' n' bistvo. Naš Ivan je in bo Vražna V niegovi trdoživi ustvarjalni sili niso so-naitl ?’zat0 se nam še dolgo ne bo treba bati, da . »strate°^zmanjkalo cementa, železa in drugega da ga ni gradisovca, ki ne bi poznal na-lantn ^ana 'n ne objekta, ki ne bi bil vezan z jubi->j V,m imenom. kerčaJen)sk? pot Ivana Božiča se je začela v Vi-več v ,Pri Ljubljani. V Vikerčah živi (verjetno je neka; , rad'su kot doma) in v Vikerčah bo čez 'ttied Ct u*'va* zasluženi pokoj. Božič je eden od D,*361'*1 Slovencev, ki so v Gradisu zaposleni V°dstve^ar>^ne' Takoj po osvoboditvi je prevzel raznih ° voinih ujetnikov in z njimi delal po nioVjn ®radbiščih, zlasti pri obnovi porušene do- Leta 1946 je dobil od ministerstva za gradnje nalogo, da organizira v Gradisu nabavno službo, kar je bila v takratnih razmerah zelo velika in odgovorna naloga. Toda Ivan ne bi bil Ivan, če te naloge ne bi izpeljal. Od takrat dalje ves čas dela na področju nabave, katera je in še predstavlja izredno občutljiv element gospodarske aktivnosti. Kot človek širokega profila, v katerem so združene vse dobre lastnosti, čut do sočloveka, vstraj-nost, odgovornost, je z lastno iniciativo in požrtvovalnim delom dvignil nabavo in skladiščno službo na visok nivo in si tako pridobil vsestransko zaupanje vseh TOZD Gradisa ter organizacij združenega dela in institucij širom Jugoslavije. Njegova ideja je, da smo organizirali prevoze in skladiščenje rinfuzo cementa. Aktiven je tudi v organih samoupravljanja, sindikatu, krajevni skupnosti, skratka najdemo ga vedno tam, kjer je potrebno delati. Kljub čestitkam TOZD, njegovih osebnih sodelavcev in prijateljev izgleda da ta jubilej ni za njega nobena prelomnica v življenju, saj je še mnogo premlad za takšne jubileje. Želimo mu še mnogo zdravja, elana in delovnih uspehov tudi v bodoče. LOJZE CEPUŠ Hitra gradnja Mostova ha Uranski cesti že skoraj zgrajena V prejšn ji številki je bila objavljena informacija o začetku gradnje dveh mostov na Uranski cesti in fotografiji temeljev obeh mostov. V man j kot dve mesecih sta mostova skoraj nare jena, tako da rok za dograditev obeh mostov sploh ni vprašljiv. Mostova bosta del bodoče uranske ceste, ki bo speljana od rudnika urana Žirovski vrh do Škofje Loke. Po dimenzijah sta to nekoliko man jša mostova, sa j meri vsak po 64 metrov in stoji na osmih pilotih. C. P. rn' stebri za most čez Savo za predor Karavanke Most za predor Karavanke že raste [*edoj.rav 80 sc dela za karavanški S, k0 J, no začela 9- novembra b'a tudi!v .Se.te8a dogodka udele-^rUno kr Str|ski zvezn' kancler dr. hega i?Vr>e,sky 'h predsednik zvez-Hič. n.ega sveta Veselin Dura-FadbišL 5? sredine februar ja na 89 Začeli J 9 vse. m'rno- Šele takrat Nditj ,tavc' TOZD Jesenice t enicar>v ^avo Pri Hrušici nad ,'»bra ;n i" ?^ost t*0 zgrajen do sep-lŠvle takrat se bo dejansko le Pog0j ' Pri vrtanju predora, saj .e* Sav0 v a^tek teh del prav most dQra v07,:ii er ^°d° material iz pre-P° tem mostu, saj se bo Montaža nosilcev z dvemi avtodvigali na mostu v Gabreku en del mostu naslanjal na izhod iz predora. Vsi štir je stebri, na katerih bo stal most, so že narejeni, man jkata samo še oba krajna opornika. Most bo dolg 153,5 metrov in širok 14,5 metrov. Nosilci za most so narejeni v bazi na Pobrežju, montaža le-teh sc bo začela v prvi polovici juni ja. Ta del gradnje bodo opravili delavci Nizkih graden j iz Maribora. Na mostu dela le 15 delavcev, ki jih vsak dan vozijo na delo in z dela na Jesenice. Malico na gradbišče vozi jo tudi z Jesenic. C. P. Most v Zmincu Lansko leto so v kamnolomu izkopali 70.000 kub. m raznega materiala Primarni predelovalni obrat v Podgori Kamnolom Podgora — velike možnost za uspešen razvoj Potreba po gradbenih materialih je iz leta v leto vse večj^in vendar je vse težje priti tudi do kvalitetnega nahajališča le-tega. Tega dejstva so se zavedali tudi v našem tozdu v Celju in 1. septembra 1977 leta kupili kamnolom Podgora, nedaleč od Šmartnega ob Paki. O delu v kamnolomu je spregovoril njegov vodja Martin Hojnik: »Sedaj je že več kot dve leti kamnolom Podgora v lastništvu Gradisa, pred tem pa je bil lastnik velenjski Proizvodnja se je tudi povečala, tako da smo lansko leto izkopali 70.000 kubičnih metrov različnega materiala s skoraj maksimalnim izkoristkom vseh proizvodnih kapacitet. Večja proizvodnja bi v sedanjih pogojih in z sedanjimi stroji bila možna le z uvajanjem drugeizmene. Vso količino peska, in vse ostale frakcije porabi izključno naš TOZD, čeprav je povpraševanje po našem materialu ogromno, zaradi izredne kvalitete, vendar za enkrat pri tej proizvodnji ne moremo prodajati tudi drugim zainteresiranim strankam. Kamen, ki ga v kamnolomu razstrelimo, ali pa s posebnim hidravličnim kladivom razbijemo, z dem-perji pripeljamo d > drobtinice, kje ga v primarnem predelovalnem obratu drobimo v pet frakcij: frakcije so 0—4 mm, 4—8 mm, 8—16mm, 16—30 mm, do sedaj opravljene so pokazale, da je v kamnolomu še 25 milijonov ku-bikov materiala. Pogoji dela v kamnolomu so rudarski, saj tudi pademo pod nadzor Rudarske inšpekcije. Imamo pro- bleme z zaposlovanjem Prc je nekvalificirane delovne sile, k vse manj delavcev pripravljen ■ lati tako težko delo. Zato je Pr® . , teh opravilih največja fluktua^jj 30—60mir.. Največ naredimo frak-tudi Martin Rojnik, vodja kamnoloma v Podgori Vegrad. 1. septembra 1977 leta je kamnolom z vsemi delavci prešel v roke Gradisa. Vsi smo pristopili Gradisu saj smo bili navajeni dela v kamnolomu, pa tudi za Gradis je to bilo bolje, saj bi stežka popolnoma na novo organizirali delavce za delo v kamnolomu. Takrat je kamnolom zaposloval 18 delavcev, sedaj pa jih 20. cije 0—4 mm, ki je tudi najbolj iskana. Sedaj moram reči, da je Gradis naredil pamr tno potezo, ko je kupil ta kamnolom, kaiti pred tem kamnolomom so še ■ -like perspektive. Gradis je takoj po odkupu kamnoloma začel intenzivno odkupovati zemljišča v bližini kamnoloma, tako da je sedaj ostalo za rešiti vprašanje lasništva samo še z enim lastnikom. Po tem bo kamnolom imel vse možnosti za še večji razvoj in razširitev. Prav zaradinepopolnoma urejenega lasništva zemljišč okoli kamnoloma, se je le-ta neenakomerno odpiral. Desna stran kamnoloma je že lepo odprta in ko bo urejno vprašanje lastnine bomo tudi levo tako odprli, da bomo dobili za kamnolome značilen polkrog. Takrat bo tudi miniranje etaž lažje. Raziskave, ki so bile Zaenkrat v Podgori s proizvodnjo krijejo le lastne potrebe celjskeg® j Znanje naših strokovnjakov premalo izkoriščamo t je s namenom, da bi dobili podatke njxn°P"i' izkoriščenosti znanja teh-br- r1 kadrov z višjo in visoko izo-Dosi t°’ Je kadrovska socialna služba ^klala inženirjem Gradisa vprašal- niHP^rad'sV ie zaposlenih 220 inže-šanikv Prv? in druge stopnje. Vpra-32 m Je spolnilo in vrnilo samo Doln° ai?ketiranih inženirjev. Iz iz-neW '|eni*1 vPrašalnikov smo dobili *aJ zanimivih podatkov. onrav^ašanie:- Ali je delo, ki ga de iatevPo sistemizaciji predvi-srrrn J3/13*’ n'vo izobrazbe in stroke, ^•°b»ra,z1be:ie °dg°,0'e: jev e,a<< ie odgovorilo 95 % inženir- vprašanS’ *S°- Vr"ili .izP°.lnie" S%anke,nikov J" lzpol,en,h Za vašo stroko: da 97 % odgovorov , ki nam jih nudi »Var-So; a zavarovanje premoženja 'n navodml311^ Poteka P° potrebah v uporabnika storitev, ■Z sklen irovanje zagotovijo v obsegu y$e iznJj116®3 dogovora ne glede na ■td., P e zaradi bolezni, dopustov tladzora80‘0vij° 'n izvajajo stalen P°sebei ad delom varnostnikov še arn°stnike izobražujejo in usposabljajo za delo na konkretnih delovnih mestih, — varnostnike po potrebi oborožijo in opremijo z brezžično radijsko zvezo, če je to potrebno, — svetujejo in pomagajo pri ureditvi gasilske preventive. Poseben poudarek dajejo osnovnemu in pa dodatnemu izobraževanju, čemur sledi preizkus znanja pred predpisano komisijo. Naš TOZD je nabavil manjši kontejner, do katerega je napeljana elektrika in telefon ter je postavljen ob vstopu v TOZD. Varnostnik tukaj opravlja svoje delo 12 ur, nakar ga zamenja drugi. Vsem vodjem služb so razdeljene prepustnice, katere izpolnijo svojim podrejenim za izhod iz tozda. Prav tako se kontrolira prihod vseh ljudi v TOZD. Ob uvedbi varnostne službe v našem tozdu so se v začetku pojavili in se še pojavljajo posamezne pomanjkljivosti, ki pa jih sproti odpravljamo. Menimo, da smo zaenkrat na tem področju naredili precejšen korak in prav je tako, da poskrbimo za varnost posameznika kot celotne TOZD. PEMI (95 % odgovorov!), da so dela, ki jih opravljajo po sistemizaciji predvidena za njihov nivo izobrazbe, potem moramo z rezervo jemati odgovore na zadnje vprašanje. Velja seveda tudi obratno, kar je bolj verjetno — to je, da odgovori na prejšnje vprašanje niso realni. To nam potrjujejo tudi rezultati nasledn jega vprašanja, kjer so anketiranci odgovarjali v kakšni povezavi so njihova opravila, oz. delovne sposobnosti z njihovo izobrazbo. — Vaše efektivno izkoriščene sposobnosti se uporabljajo za opravljanje delovnih nalog, za katere je potrebno: Stopnja izkoriščenosti strokovnega znanja do 20% 20 do 40% 40 60 80 več kot do 60% do 80% do 100% 100% Visoka šolska izobrazba Višja šolska izobrazba Srednja šolska izobrazba Nižja šolska izobrazba 9 8 11 38 25 22 27 5 13 20 11 3 5 2 2 — 8 2 1 — 2 1 Tabela je zanimiva. Kljub temu. da je v razpredelnici le števični prikaz odgovorov anketiranih inženirjev, lahko brez preračunavanja v procente razberemo, da je strokovnost inženirjev premalo izkoriščena, da jih vse preveč opravlja dela, za katera ne potrebujejo visoko šolsko izobrazbo. Ali gre potemtakem za slabo organizacijo dela, ali za neangažira-nost in nezainteresiranost samih anketirancev, ali za katerekoli druge razloge — to so lahko le razmišljanja, ki pa jih zaradi ozkosti ankete ne moremo utemeljiti. Po mnen ju anketirancev so na j-oogostejši vzroki njihove neizkoriš- čenosti naslednji: — delo ni dobro organizirano in koordinirano — potreboval bi več sodelavcev, tudi takih z nižjo izobrazbo — preveč sem obremenjen z opravili, ki ne sodijo v mojo stroko — preveč sem obremenjen z družbenimi obveznostmi — med tozdi je preveč nasprotujočih interesov — pri delu ni nobene stimulacije — proizvodni program je takšen, da kot strokovnjak ne morem biti dovolj izkoriščen (premalo možnosti za inventivno in ustvarjalno dejavnost) — primanjku je mi specializacije. NA POGREBU TOVARIŠA TITA V BEOGRADU VOZIL SEM BELGIJSKEGA KRALJA __________________BAUDOUINA I.______________________ Organizacija pogrebnih svečanosti je med drugim terjala kw precejšnje število osebnih avtmobilov, saj so v Beograd prišli predstavniki skoraj vseh dežel sveta. Pomanjkanje avtomobilov znamke mercedes je bilo nadomeščeno z določenim številom teh avtomobilov iz vsake republike. Tako je tudi slovenski Izvršni svet organ izhal 30 vozil znamke mercedes, ki naj bi pomagali prepeljati vse goste po Beogradu. Ker na Izvršnem svetu niso imeli potrebno število teh vozil črne barve so na pomoč poklicali tudi nekaj voznikov iz delovnih organizacij. Med njimi je bil tudi gradiš o v mercedes z voznikom Feliksom Bergantom. Več o dogodku je spregovoril Feliks sam: »V noči iz ponedeljka na torek smo avtomobile naložili na vlak. tako da smo bili v torek ob petih zjutraj že v Beogradu. Ta dan smo opravljali različne vožnje zadispečersko službo, kije bila nameščena v centru Sava. V sredo pa smo vsi dobili navodila za prevoz svoje delegacije in pa stalnega vodiča. Moja naloga je bila, da v četrtek zjutraj na letališču počakam begijskega kralja Baudouina I. Le-ta je prišel okoli osmih na letališče v Surčinu, nakar sem ga peljal v skupščino, da se je poklonil tovarišu Titu, od tod pa na Zvezni izvršni svet, da seje vpisal v žalno knjigo. Potem sem ga zapeljal v belgijsko ambasado, kjer se je preoblekel v kraljevsko uniformo z veliko zlato sabljo. Po pogrebnih svečanostih sem kralja Baudouina I popeljal v ambasado od tod pa na letališče, saj se je kralj že isti večer vrnil v Belgijo. S tem je bila moja naloga v Beogradu končana. Bil sem ponosen, da sem bil takrat v Beogradu, saj je bilo to priznanje meni kot vozniku in Gradisu v celoti.« cp " Strelska ekipa je osvojila prvo mesto Pestra servisna dejavnost v S PO V strojništvu ne bi mogli govoriti o medicini, vendar se nekaj podobnega vseeno dogaja. Poleg tako velikega števila strojev, mora biti nekdo, ki jim nudi prvo pomoč, to so naši serviserji, delavci, kateri popravljajo razne stroje po naših gradbiščih. Velika pestrost je v raznolikih strojih, ki so potrebni, da lahko opravljamo razna dela po sodobni tehnologiji. Poleg upravljalca — strojnika mora še nekdo bdeti nad stroji, da se ne ustavijo. To so torej serviserji, kateri morajo biti pri svojem delu dokaj zbrani ter poleg orodja opremljeni tudi z znanjem, da so sposobni hitro ukrepati in v najkrajšem času usposobitipokvarjeni stroj. Izpad nekega stroja povzroči verižno gospodarsko škodo. Številčno stanje naših servisnih skupin je majhno, vendar so pred dokaj težkimi pogoji do sedaj bili kos svoji nalogi, kljub temu, a je mnogokrat delovna sobota ali celo nedelja. Tem delavcem ni težko žrtvovati pripadajočega prostega delovnega časa, zavedajoč se potreb, ki so iz dneva v dan večje. V zadnjem času je tudi precej da- nega poudarka na servisno dejavnost v SPO. Uvedena je tudi manjša reorganizacija na tem področju. Prehaja se na specializacijo servisnih skupin. Delo je tudi podeljeno bazensko. Za vodenje servisnih skupin so določeni strokovnjaki prav tako bazensko. Za področje štajerske skrbi strojni inž. Steinber-ger, za ljubljansko, gorenjsko, dolenjsko ter kopersko pa skrbi tov. Martinčič. Inž. Šteinberger je v Mariboru, tov. Martinčič pa je v Ljubljani. Ta organiziranost je pokazala že nekaj dobrih rezultatov. Na gotovih področjih pa imamo še referente, ki pomagajo pri raznih delih in organizacijah. Upamo, da bodo ti ljudje opravljali svoje poslanstvo v DO Gradis in tako prispevali k organizaciji dela. Alojz Smrke je tudi eden izmed dobrih serviserjev, ki skrbijo za nemoteno obratovanje raznih strojev Dolgoletni serviser Ignac zavr"' je vzoren delavec in dober org«0'*1 tor dela Omembe vredna pa je vsekakor še ena lastnost serviserjev, vsaj nekaterih. Poleg svojega obveznega dela pa tudi razmišljajo o racionalizaciji svojega dela, za kar so dobili denarno priznanje. Za ta uspeh so uporabili znanje in prakso in s tem ustvarili dokaj velik prihranek ne samo za SPO, ampak tudi za kori- snika stroja. Pri tem prihranku sta sodelovala tov. Zavratnik Ignac in Smrke Alojz. Mnogo je bilo že napravljenega izven okvirjev dolžnosti, zato priporočamo da vsak, ki smatra, da je določeno delo prineslo tudi gotov pri- hronplr not cnnr/v^i cvnipmn vrviii c kratko pismeno obrazložitvi) ■ . Mnogo je naših fantov, ne ^ serviserjev, ampak tudi drug (oV( javnosti, ki so sigurno imeli 6 ,,. primere, katere bi se veri®t!Lrejš< čalo nagraditi za prihranek. sll enkrat, pozivamo vse naše ^ naj priglasijo vsako izboljšav , ie ntinliiv večii orihranek. Monterji žerjavov so spodrezali korenine tudi največjemu žerjavu na kulturnem domu Ivana Cankarja 't ’ NV H 4, m < ii žertava M knMnmem domu Ivana Cankarja. Velikana je bilo po- Športniki iz SPO so bili zadovoljni z doseženimi rezultati pro t 118 de* doma’ kler so troposteljne sobe z ložami in v pritličju dnevni Pogled na pročelje in vhod v dom Počitniški dom v Biogradu je zgrajen Pohr.Pac,tete P^itniških domov n -o Zariri ri“* Y Ankaranu in Poreču n bi raH° iJUiei° več vseh prosilcev, I zatn 1 letovali v naših domovih i diti /m°se v Gradisu odločili izgrz Od,J,en Počitniški dom na morji Prvi rJ>'Smo 86 za Biograd na mori • P°20VOri in OoIpHI toro n o /lot dveVi11 Pogajenja so bili končani temh Ctlh’tako da so v začetku se R%e3 n197v9- leta delavci 702 Pravi ioi9a ^otoškem začeli z p Bi0grad"lm' dC*' Za nadnjo dom< Pritil ^ ^kopu gradbene jame bilo ° ° prvih težav. Zemljišče tako da 6110 12 sten aPnen' n°beni ni ^l 0 m°goče izkopa vršil noh»„ 0110 mogoče izkopa vri! bib 'ežkim strojem. Zate ranjj3 rebno minirati teren. M 4 i J.6 na 380 mestih in do glof t. etr°v izvršil Geološki Ljubih izvršil Geološki z; ^SABLl£i££ vom n»-xiC prav zaradi težav z ž ttiudeP n -° d° več kot mesec di s,al v P[' gradnji- Žerjav je v betoni h'tudi <*1 ‘eden. T ni šlo brez težav. Beton izredno slabe kakovosti pa tudi neredno dostavljen. Šlo je za marke betona 300 in 400. Zato smo bili prisiljeni postaviti lastno betonarno in potem je delo hitro steklo naprej, tako da je bil tehnični pregled na začetku junija, kar pomeni, da bodo v počitniškem domu v Biogradu na moru prve goste sprejeli 1. julija. Počitniški dom v Biogradu ima 108 ležišč v eno do štiriposteljnih sobah, grajen pa je tako, da je možna dograditev še 12 sob različnih velikosti, tako da bo dom v končni obliki lahko sprejel do 145 gostov. V prvi fazi pogovorov za gradnjo našega doma je občina postavljala pogoj, da mora dom imeti tudi zimski bazen, vendar je le-ta odpadel. S strani urbanista je bil postavljen tudi pogoj, da mora dom biti po kategoriji enak hotelom B kategorije in da nesme imeti več kot tri nadstropja. Ta zadnja dva pogoje sta tudi obveljala. V pritličju je sprejemni hol v katerem so nizke sedežne garniture, sprejemna pisarna z recepcijo, aperitiv bar, kakor tudi večji dnevni prostor z možnostjo pregraditve. V le-tem bo mogoče prirejati tudi seminarje, v času poletnih počitnic pa bo v njem klubski prostor s televizijo, z možnostjo igranja šaha itd. Dnevni prostor je obdelan z belo silikatno le‘°s zmanjkajo časa° P°ICti ^ S,rCg,i ter del vrte za uredi,ev katerega je opeko in le delno z tapetami. V pritličju je tudi jedilnica in kuhinja z kapaciteto 150 kosil, večnamenski prostor za rekreativno dejavnost, v katerem bo za enkrat miza za namizni tenis. Na severni strani je jedilnica iz katere je dostop na odprto teraso z mizami, kj$r se bo v poletnih mesecih jedlo. S terase pa se gre na vrt, ki letos še ne bo urejen. V sprejemnem holu bo postavljen avtomatski medkrajevni telefon. Dom je opremljen z ozvočen jem. V treh nadstropjih so sobe. 12 štiriposteljnih, 12 troposteljne z možnostjo namestitve dodatnega pomožnega ležišča, 9 dvoposteljnih in 3 enoposteljne. Vse sobe imajo svoje sanitarije. Oprema v sobah je barve mahagonija. V sobah in po hodnikih v nadstropjih je tapison. Tro in štiriposteljne sobe imajo tudi lože. ostale sobe pa le francoske balkončke. Po tleh v ložah je klin-ker. Po stenah v sobah so tapete. Vse sobe imajo tudi zavese. Na stopnišču in v sprejemnem holu je tlak od belega oziroma bež naravnega dalmatinskega kamna, ker je tudi to bila ena od zahtev urbanista. Terasa je ravna in del le-te je pohoden, tako da bo na njej tudi možno sončenje saj bo gor nameščen tudi tuš in kabina za preslačenje. Dom je centralno ogrevan, kar kaže na možnost da bo odprt dalj časa kot naši ostali domovi, lahko pa tudi skozi celo leto o čem se bo treba še dogovoriti. Do plaže se pride po 10 minutni hoji skozi borov gozdiček. Obala je zlasti primerna za otroke in slabše plavalce ker je voda precej plitka in obala peščena. Od doma do Bio-gradapaje tudi 10 do 15 minut hoje. Ker je zaradi omenjenih težav pri gradnji zmanjkalo časa za hortikulturno ureditev doma, bo to storjeno po letošnji sezoni, ko bo urejen vrt, posejana trava, rože, različno grmičevje in drevje, urejena bodo igrišča za otroke in balinišče ter v vrt postavljene klopi. Letošnji dopustniki ne bodo deležni tega udobja, ki je vezano na zunanjost doma. Mogoče bo včasih, na začetku pa prav gotovo kaj zaškripalo, dokler se ekipa ki vodi dom ne stabilizira, vendar upamo, da boste vsi, ki boste letovali v Biogradu vsaj malo razumeli začetne težave, ki pa se več ali manj pojavljajo pri vsakem začetku. Pa vesele počitnice vam želimo. CVETO PAVLIN Uspeh naših šahistov v Puli V času Dneva mladosti je bil v Puli od 19. do 24. maja letos 23. mednarodni moštveni šahovski festival. Na festivalu je sodelovala tudi naša šahovska ekipa, ki je bila razvrščena v II. skupino. V tej skupini so nastopala predvsem moštva, ki so imela v svojih vrstah mojstrske kandidate. Pri prijavi ekipe, da bi se bolje uvrstili, skoraj večina prijavi igralce, ki imajo višje kategorije, kot navedejo v prijavi. Glede na to se je naše moštvo zelo dobro plasiralo na 8. mesto med 17 nastopajočimi moštvi. , Naši šahisti so dosegli naslednje rezultate: Gradis : Josip Kraš 3:1 Gradis : ŠK Bačka Palanka 2:2 Gradis : Voždovac 0,5:3,5 Gradis : Anilana (Lodž) 2:2 Gradis : Landkoron (Villach) 2,5:1,5 Glede na moč naših igralcev (trije prvokategorniki, en drugokategor-nik in en igralec brez kategorije) je uvrstitev naše ekipe povsem realna. Po moči posameznih šahistov je bila naša ekipa »najslabša« v II. festivalski skupini. S. F. Kako dolgo še samo prazne obljube? Ponovno pričenjamo s počitniško sezono, z dopusti naših delavcev s tki. vsakoletno rekreaci jo članov našega kolektiva. Ver jetno ga ni v Gradisu, kdor še ne ve. da je zgrajen novi dom v Bio-gradu in da bo letos že sprejel prve goste. Prav tako je skora j v celoti obnov-1 jen poč. dom v Poreču in tudi dom v Ankaranu je precej olepšan. Skratka moramo priznati, da je po tej strani kolektiv Gradisa prispeval ogromna sredstva in daje dosedanja komisija za rekreacijo, ki jo je uspešno vodil njen predsednik Zrim Viljem zares imela razumevan ja za vsa ta dela na področju poč. zmogljivosti. S tem bo mnogim omogočeno letovanje v naših domovih, ker so se zmogljivosti občutno povečale. Do tu je vse lepo in prav. Nikakor pa ni v redu druga stran tega področja. a to je vsakoletni problem z delovno silo. ki jo potrebujemo v naših domovih. Na vseh sejah in pogovorih tako uradnih kot neuradnih, smo sprejemali sklepe, priporočila, navodila in razne nasvete kako bi najbolje rešili tudi to stran problema. Pa vendar se do danes ni ničesar spremenilo. Vsi sklepi so ostali na papirju in od dogovarjanja do konkretnih rezultatov ni ostalo nič druega kot golo obljubljanje, da bo vse v redu. Zavedati se moramo, da če hočemo v naših domovih uspešno delati in zadovoljivo opravljati delo v času sezone, moramo imeti tudi temu primeren kadrovski sestav. Namen tega današnjega prispevka je, da osvetli te probleme s prave strani, da ne bo več prihajalo na raznih sejah javno in tudi zakulisno do neobjektivnih kritik in to celo od tistih članov kolektiva, od katerih bi človek pričakoval, da znajo trezno in objektivno presojati situacijo, ne pa slepo udarjati s kritiko levo in desno. Takšna kritika je večinoma močno subjektivna in tudi nepoštena. Mnogi naši člani kolektiva že leta in leta zahajajo na letovanje v naše domove, nekateri celo več kot 10 ali 15 let, torej dobro poznajo, s kakšnimi kadrovskimi problemi se ukvarjajo v sezoni naši počitniški domovi. Da je situacija iz leta v leto slabša, to tudi vemo in da vsako leto naše komisije in kadrovske službe naših TOZD obljubljajo pomoč in razumevanje, to tudi ni nobena skrivnost in da od te pomoči ni potem nikjer niti slišati razen nekaj častnih izjem. Če hočemo imeti zares kvalitetno hrano, postrežbo, tako v jedilnicah in točilnicah, lepo urejene sobe, parke in še vse ostalo, kar spada zraven, moramo imeti predvsem za to izučen kader, kar pa večinoma nimamo. Dobro vemo, da smo največkrat prisil jeni spre jeti to kar dobimo, odnosno to, kar se nam ponudi od zunaj, od vseh strani domovine in iz vseh vetrov. To pa so večji del ljudje brez prave gostinske izobrazbe, brez prakse na teh delovnih mestih, včasih celo brez prave volje za delo, nekateri pa celo ne vzdržijo celo sezono. To niso naši Gradisovi delavci razen nekaj izjem. To sp delavci, ki jih sprejmemo pogodtreno ali v začasno delovno razmerje in takšni lahko odidejo, kadar hočejo in tudi delajo kolikor hočejo. Saj praktično ni za njih po Zakonu o delovnih razmerjih nobenih sankcij in kot takšni tudi niso preveč zagreti za delo. Kako torej pričakovati od njih nekega posebnega elana pri delu in izredne prizadevnosti. Pred pričetkom sove miom ' :;ES : iffik ] ... Pročelje našega doma v Poreču, ki je dobilo prijetnejši videz Nočem reči, da se takšni včasih ne najdejo vendar so to le častne izjeme. Kako tudi takšne ljudi v tako kratkem času priučiti za to delo ali jim privzgojiti delovne navade, če niti nimajo volje za to ali pa za to ni časa v teh nekaj mesecih. Kako torej pričakovati od njih požrtvovalnosti in še vse ostalo, kar spada v delo gostinca? Torej tega se moramo predvsem zavedati predno nameravamo udariti s kritiko največkrat tam. kjer je sploh neobjektivna in nepremišljena. Najlažje je nekaj pokritizirati, mnogo težje pa je nekaj storiti, napraviti, spremeniti, pomagati ali kakorkoli razumeti težave. Kritika mora biti, saj je zdrava. Če je dobronamerna, objektivna in poštena, nikakor pa je ni mogoče sprejeti, če je obravnavana preveč subjektivno in nepremišljeno. Zato bi danes rad vprašal vse tiste, ki so obljubljali pomoč, da bomo v sezoni s skupnimi močmi uredili tudi kadrovske probleme v naših domovih, kje so s svojimi obljubami in kako daleč so se trudili, da bi vsaj delno pomagali z našimi delavci'v sezoni rešiti opisane težave. Odgovoriti enostavno samo tako, da je nemogoči premestiti kakšnega delavca-delavko iz TOZD v poč. dom, je najlažje; je pa tudi nerazumljivo, da od vseh TOZD lahko le eden ali največ dva (včasih) prispevata svoj delež delavcev v naše domove. To zares ni sprejemljiv odgovor in na takšen način ne bomo nikoli rešili teh problemov. In vendar jih bomo morali, če bomo hoteli imeti vse tako kot si nekateri zamišljajo in seveda da se izognemo raznoraznim kritikam. L do pa ni rad dobro postr v . o pa ni rad zadovoljen, da je P . ien? Kdo pa želi. današGra■ t ne bo zadovoljen? Sajta ^ tu(ji vendar se zgodi, da pri ddu ^ grešimo, kakor se tudi doga .P ^ imo dobre, uvidevne. te. pa tudi neuvidevne in ,a-r :ahtevajo in pričakujejo tone: moremo nuditi. • Cako torej naprej, da lo vol j ni? Gosti in mi. k' v bodo naši dclavei v naših zadovoljni? $rez posluha za kadrovski P.^ me v vseh naših TOZD ne v flij ton j in sprejemanje sklep ^ višjih samoupravnih organ «'• tisti, ki so za to odgovorni ^(() dijo dovolj in samo vsa ajujejo z glavami kako J1-’ Se in samo nemogoče kar gati. Kako pa vedo. da le ' Se. če nekateri niso niti pos inkakolahkocnaTOZDda* fU. 0 štiri delavce za eno SL’z°^lvaj i1’ 1 20 TOZD pa niti enega, pr,av v vseh teh TOZD-m a >ka s kadri, da preko celega nCga mogli predvideti enega L v v lavca-delavko za «Prcrnf!?rnovr,a toni, v katerem od naših do je o katero delovno mesto. »soben tudi strokovno oP^jl' Irar se je SCVeda USpO" fflln £D. Vsa j nekaj b" (lc.|Cal i spreieti Kot oo tjc- sem, da bi se kvaWf 'f la in tudi gosti bi b-h 171 iovoljni. jn pe- la r brez razumevanPjfltr chTOZD-ovtegar* dni|C ; pravi ti. Upam. da p( V tej hali bo glavni predelovalni obrat RUŽV Rudnik urana Žirovski vrh Pred letom dni so začeli del našega TOZD GE Jesenice s P avl jalnimi deli za gradnjo rud žirovski vrh in seda j je to ‘-ljc gradbišče jeseniškega to Pravljalna dela so bila zelo kilna' ie gradbišče oddal jei "Tre od najbližjega nas-n ip 3 -v3*3- la*(0 da je v tej fazi g se m**- manjših težav pr m pri ureditvi delavskega nas ima svojo kuhinjo in delavci so povedali. da je hrana dobra, barake v naselju so centralno ogrevane, v krogu naselja pa je tudi odbojkarsko igrišče. Gradbišče rudnika urana Žirovski vrh — RUŽV ima dve lokaciji, spodnjo in zgornjo. Na spodnji lokaciji so delali bolj intenzivno, zato je tudi več narejenega. Postavljena je žc hala. v kateri bo glavni predelovalni obrat in servisni obrat, kakor Gradbinci postavili smrečico ki sm va drugega referenduma, zrasl ° 83 spreiel' mariborčani, je že Šola 3i. I)0va mariborska osnovna za 1 °° n°sila ime »Šola borcev Za sevei rno mejo«. jek,- 1 med največje tovrstne ob-dratn k3 *mela nad 5.000 kva-Vadn' metrov površine, ter telo-metrjC0 s $koraj 900 kvadratnimi treVbn?jeJ ^ učilnic ter vsi po-kuhinir.ka^*net*- Imeli bodo svojo J°» zobozdravstveno ambu- lanto ter druge prostore, ki so potrebni za sodoben pouk. Z deli so pričeli 22. avgusta 1979. leta, gotova pa naj bi bila še to jesen. Delavci Gradisa TOZD Gradbene enote iz Maribora se kakor vedno tudi tokrat trudijo, da bi otroci jeseni pričeli pouk že v novi šoli. Seveda pa je precej odvisno od raznih obrtniških del, ki vsaj navidez navadno potekajo počasneje. Upajmo, da le navidez in, da bomo lahko do roka predali objekt, ki bo v ponos vseh mariborčanov. ŠTROF tudi upravni objekt z laboratorijem in gasilski prostori. Na zgornji lokaciji je glavni izvozni rov iz rudnika in deponija za rudo in jalovino. Sedaj na plato dovažajo material, da bi dobili ravno površino. Na tem mestu so že začeli z deli za gradn jo trafo postaje, v kratkem pa bodo začeli graditi halo. v kateri bodo različna skladišča, kot so skladišča maziva, jeklenk, reproma-tcriala in jeder vrtin ter nekatere man jše delavnice. Hala bo dolga 60 in široka 27 metrov. Pred začetkom del je bila na tem platoju deponija jalovine, katero je bilo treba vso najprej odpeljati. V nekaj več kot mesecu dni so odpeljali okoli 8.000 kubičnih metrov jalovine. Nazgornji lokaciji rudnika gre že proti koncu ureditev hudournika Jazbec. Ko bodo dela v polnem zamahu bo na gradbišču Rudnika urana Žirovski vrh delalo okoli 150 delavcev. Po predvidevanjih bi dela na RUŽV mogla biti končana do konca leta 1982. C. PAVLIN Odbojkarsko igrišče v delavskem naselju na gradbišču RUŽV Vsakodnevna jutranja telovadba Tudi letošnjo pomlad smo v Gra- ure. Po kosilu Je obvezen počitek, disu nadaljevali z pošiljanjem delav- nakar sledi še dve uri popoldanske cev na rekreativno preventivne od- rekreacije. Program vaj vsebuje na- more v poreško Piavo laguno, hotel slednjeaktivnosti: plavanje v bazenu »Delfin«. V dveh izmenah, vsaka in uporaba savne, kolesarjenje, pes izmena je bila v Plavi laguni deset hoja, strejanje z zračno puško, bali- dni, se je teh odmorov maja meseca nanje in kegljanje, namizni tenis in udeležilo 40 delavcev iz naslednjih tenis, veslanje, mini golf, lahkotni tozdov: Ljubljana — okolica, KO tek> itd- Ljubljana, OGP Ljubljana, Železo- Na koncu 10-dnevnega programa krivnica Ljubljana, LIO Škofja se zopet izvede kompleten pregled Loka, SPO Ljubljana in TOZD vseh udeležencev rekreativnega Ljubljana. oddiha z vsemi medicinskimi aparati Vsi kandidati so bili izbrani na kot pri prvem pregledu. Na osnovi podlagi zdravstvenih indikacij, z teb dveh pregledov dobimo sliko namenom preprečevati pogoste re- končnega rezultata in uspeha pre- cidive, oziroma izboljšanja indivi- ventivnega odmora. Cena deset dualnega zdravstvenega stanja. dnevnega rekreativno preventiv- Program rekreativno preventiv- ne8a odmora v Poreču znaša nih odmorov izvaja tim strokovnja- 2.900,00 din na posameznika, kov, ki ga sestavljajo zdravnik, pro- vštevši tudi 80,00 din dodatka za re-fesor telesne vzgoje in medicinske kreacijo. sestre. Po prihodu v Poreč vse de- Obiskali smo naše delavce v Plavi lavce pregledajo s pomočjo desetih laguni, ki so povedali: medicinskih aparatov in na osnovi tako dobljenih rezultatov naredijo Omer GALIJASEVIC, TOZD program športno rekreativne dejav- Lj.-okolica: »Ovdje nam je svima nosti za vsakega posameznika. Za jako lijepo. Svaki dan vježbamo. Na izvajanje programa je v rekreativ- početku su neki imali malo poteško- nem centru na voljo 16 športnih ak- ča, jer prije toga več više godina nisu tivnosti z kompletnimi objekti in radili nikakvu gimnastiku. rekviziti. Program dela je tak, da po Svako radi samo one vježbe koje zajtrku vsi telovadijo na obali morja mu je pretpisao liječnik, s obzirom in se tako potrebno razgibajo za na zdravstveno stanje svakoga od naslednje vaje in aktivnosti, ki si jih nas. Smatram da je novac, koji je zberejo glede na telesne zmožnosti uložio sindikat tozda za rekreativni in v sodelovanju s profesionalnim odmor dobro uložen, jer če poslije športnim rekreatorjem, ki skupino ovakvog odmora radna sposobnost vodi. Dopoldanske vaje trajajo tri svakoga od nas biti veča, a osim toga Jelka Škerlak Miha Fortuna Tudi letos ^rekreativno preventivrih odmorih smanjuje se mogučnost profesionalnih oboljenja.« Miha FORTUNA, TOZD Kovinski obrati Ljubljana: »Takšna oblika rekreacije kot jo imamo tukaj v Poreču je izredno kvalitetna in strokovno vodena, saj ima naša skupina svojega športnega rekreatorja s katerim odlično sodelujemo, izražamo mu svoje želje glede rekreacije, tako da nikoli ni bilo problema glede uporabe športnih objektov. Sedaj, ko sem tudi sam v Poreču in ko sem se dodobra spoznal z načinom dela z delavci na preventivnih odmorih bom vedno podpiral takšne in podobne akcije, saj so le-te izredno koristne za vsakogar, ki pride sem dol in gre resno skozi zastavljeni program. Le-ta pa je prirejen tako, da ne dela težav nobenem od nas.« Ivan LOVŠE, TOZD OGP Ljubljana: »Zelo sem zadovoljen z celotno organizacijo preventivnega oddiha v Poreču. Velike so možnosti za rekreacijo in vsi delamo po lastnih močeh. Večina nas še najrajši plava in keglja. Tak odmor je zelo koristen, in predvsem zdrav. Mnogi delavci se niti ne zavedajo koristnosti oddihov in odklanjajo, da bi šli v Poreč, ker se jim zdi škoda tistih par dni letnega dopusta. Takšnih delavcev res ne morem razumeti. Menim, da bi tudi v bodoče morali posvečati več pozornosti Prevcn aV nim oddihom, pošiljali več delav v Poreč in s tem namenjati tudi denarja za tako obliko rekrea J Tudi hotelske usluge so na m L tako, da to samp še bolj izp®P pozitivno oceno preventivnih od rov.« Milan CVELAK, TOZD L*gj! industrijski obrat Škofja L »Takšna rekreacija je zelo potre za večino delavcev v Gradisu, s J ,fl delo gradbenika izredno lcj“*«e0j prav zato smo gradbeniki Podv. ,e. številnim profesionalnim oP :y njem. Takšen oddih in vaja Pa v*h0. neki meri zmanjša število teh lenj Upam, da bo pošiljanje dela'tc,jj0 na preventivni oddih vPoreč p°s ^ vsakoletno tudi v našem tozdu 1 ^ se ga boudeleževalo več de*aV^>iav-drugih tozdov je tudi do šest a cev iz Škofje Loke pa sva samo Ivan LUKMAN. TOZD 2e'eJ krivnica Ljubljana: »Zelo se dovoljen, da sem prišel na P poreč-tivno rekreativni oddih v r Tukaj imamo vse možnosti vse ^ ske rekreacije in uporabe športnih objektov s katerimi ■ lagajo v Plavi laguni. Program 1 ^ rejen vsakemu posamezniku y (e, na njegovo zdravstveno stanje v sem z vsem lesne zmožnosti. Tudi p°s' hotelu je dobra, tako da P polnoma zadovoljen. doh°*C®*^*nost mec* nam' tud' .. ra. Vsi smo se medseboj spozna- ’ Pa je tudi to še eden pozitiven smmeitt teh oddihov. Med nami, ki 0 tukaj na preventivnih odmorih M Pogrešam delavce naših tozdov iz Dvn °ra’ ^elja, Ptuja in Jesenic, bi » miim’da med ojimi fii takšnih, ki "ega odd h0t m‘ biH P°trebni takŠ" !'6mA^C’ TOZD Liubliana; llm’ da mogu reči u ime svih Ivan Lovše Ivan Lukman M#r*eloGergo|et nas, da je ovakav odmor vrlo kori-stan, a to znači i potreban. Na osnovi svega šta smo ovdje vidjeli, a i programa kojeg smo prošli nameče mi se misao, da je 10 dana u neku ruku i premalo, ali bolje i to nego ništa, kao naprimjer na nekim tozdovima, koji svoje radnike uopče ne šalju u Poreč. Program rekreacije nije bio pre-više težak, tako da su svi mogli su-djelovati, naravno u okviru svojih mogučnosti, s obzirom na zdravstveno stanje svakog pojedinca.« - Marcelo GERGOLET, Strojno prometni obrat Ljubljana: »Ena takšna rekreacija kot je ta v Poreču je potrebna za vse nas, ki smo skozi vsa ta leta že precej truda vložili v podjetje in smo se tudi že precej zdelali. Zato je to po eni plati tudi priznanje vsem nam, ki smo že vrsto dolgih let pri Gradisu in smo si tak aktivni počitek zaslužili. Vsak delavec, ki pride na preventivni oddih v Poreč si nesme misliti, da bo tukaj užival, pohajkoval, in šel po svoje kako se bo njemu najlepše zdelo. Vsi moramo delati po programu, ki je narejen za 10-dnevni oddih, to pa je tri ure dopoldanske in dve uri popoldanske vadbe. S takšnim programom smo vsi zadovoljni in disciplinirano vadimo, kajti le v tem primeru bo ta 10-dnevni oddih dal pozitivne rezultate, od katerih bo imel korist Gradis kot tudi mi.« PAVLIN ln Cvelak Omer Galjaševič Ogrevanje pred drugimi nalogami Skupina naših delavcev ob prihodu v Poreč Iz dela centra za izobraževanje V šolskem letu 1979—80 so končali šolanje naslednji štipendisti: Dipl. gr. inž.: Mitja Pangeršič, Peter Slabe, Lojze Bevc. Na VISOKI TEHNIŠKI ŠOLI V MARIBORU so diplomirali: Branko Ivanetič, Viktor Mernik, Jolanda Boruta in Bojan Oberleit. Gradbeni tehniki: Breda Pirš, Slavko Bratuša, Gojko Čuljak, Gvido Galič, Dušanka Herman, Jože Klinar, Vdjko Kovačič, Danilo Lihteneger, Miran Mlakar, Polona Perovšek, Jože Puklavec, Gorazd Sgerm, Janek Sadovsky, Miran Turk in Branko Vajngerl. Lesni tehnik: Jana Žnidaršič Strojni tehnik: Štefan Žganec Ekonomski tehniki: Magda Gradišar, Martina Jurše k, Jasna Mamilovič Administrativni tehniki: Marinka Bezjak, Djurdja Ciglar, Štefka Kotnik in Darinka Menard. Gradbeni delovodje: Hamdija Bunič, Branko Čurč, Vili Dobnik, Marjan Golubič, Anton i Hoblaj, Karel Jus, RemzoJusič, Duro Kuzmič, Franjo Kovačevič, Mu-harem Kadirič, Slavko Murk, Franc Možič, Josip Novak, Stamenko Rosič, Aziz Sejdič, Šipuš Franjo, Tomp Špoljarič, Franc Turk, Stjepan Vešligaj, Stjepan Zgazivoda, Franc Kosednar. Ugovorne organizacije nisu »GG preduzeča« Činjenica da je dosad u našoj zemlji osnovano svega 68 ugovornih organizacija udruženog rada govori o torne da ovom obliku udruživanja rada i sredstava nije dovoljno posvečena pažnja. Iako zaposleni u ugovornim organizacijama, sagla-sno Ustavu i ZUR-a, imaju gotovo ista prava i položaj kao i zaposleni u drugim OUR-ima, interes za ovaj način povezivanja je vrlo mali. Čak i tamo gde interesovanje postoji, mnoge prepreke obeshrabruju, a ponekad i direktno ometaju stvara-nje ugovornih organizacijama. U uslovima kada se sve veči broj radnika na privremenom radu u ino-stranstvu vrača u domovinu, značaj ugovornog udruživanja rada i sredstava raste. To ne samo zbog potrebe društva da rešava problem nezaposlenosti i koristi koju zajednica može imati od ulaganja sredstava slečenih radom u inostranstvu, več i zbog velikog interesovanja samih povratnika. Iako je očigledno da za stvaranje ugovornih organizacija treba podr-ška i inicijativa društveno-političkih zajednica, prepreke, naročilo administrativne i zakonske — postoje. Kako drugačije shvatiti činjenicu da je za osnivanje takvih organizacija neophodno pribaviti 32 različita odobrenja, uverenja i slična dokumenta. O preprekama, koje se naj-češče bez pravničkih bravura ne mogu premostiti, govori i sledeča ilustracija: uslov za registrovanje ugovorne orgnizacije kod suda jeste da se prethodno pribavi od SDK po-tvrdba o deponovanju osnovnih i obrtnih sredstava — a da bi se takva potvrda dobila od SDK, neophodno je da ugovorna organizacija bude registrovana kod suda! Kod povratnika iz inostranstva, koji se vrlo često javljaju kao intere- senti za stvaranje ugovornih organizacija udruženog rada, postavlja se i prepreka carinskih dažbina na sredstva za rad koja oni žele uvesti. Te dažbine so jednake onima koje se primenjuju na sredstva za rad koje povratnici žele koristiti u privatnim zanatskim radnjama. Time se privatni i društveni sektor stimulišu na jednak način. Pored potrebe veče inicijative društveno-političkih zajednica, prvenstveno opština, u podsticanju i olakšavanju stvaranja ugovornih organizacija, treba konačno savla- dati i otpore zasnovane na zal da su te organizacije u stvari nek dašnja GG-preduzeča. Dopn^ stvaranju ugovornih organizacj očekuje se i od banaka, koje bi oJ bravanjem kredita u ovakvim s‘*jc. jevima ta takode delovale pods cajno. s • I konačno, ako su ugovorne of8 nizacije udruženog rada od nog interesa, jer na ovaj način ud žena sredstva postaju društveno v sništvo, onda su neophodne Pod cajne mere ekonomske p0*1!! J naročilo u okviru carinske i kredi politike. ŽORŽ CRMAR* Sva samoupravna prava Radnici u delovima naših organizacija udruženog rada koje izvode radove u inostranstvu, moraju u pravima i obavezama biti izjedna-čeni sa zaposlenima u zemlji. Ovaj zaključak usvojen na sednici Koor-dinacionog odbora SK SSRNJ za pitanja jugoslovenskih gradjana na pri vremenom radu u inostranstvu, proizišao je iz saznan ja da su ovi naši radnici za mnoga prava prikračeni i da često nemaju nikakvog uticaja čik ni na one odluke koje se n jih direktno tiču. Drugim rečima, poslovodni organi u nekim delovima OUR-a, a još češče oni u zemlji, sve konce drže u svojim rukama, a radnici se bave uglavnom pitanjima odmora, zaštite na radu i nekim drugim manje značajnim problemima. Naročilo su slabe veze sa matičnom organi*■ jom, posebno kada je reč o pr,P ^ manju i donošenju samoupra akata, a otpor koji se daje ^oT!n^e. nju osnovnih organizacija udf. raktit' onemogučava ove radnike — čuju o delu dohotka koji ostvarL. I en tnlfrdp i clnhOSti H , . nog rada u inostranstvu, P^’0dlU‘ e _________JU Uočene su takode i slabosti - . a. tvenoj organizovanosti i 'n'?r^jSe, nju, kao i u obrazovanju. Ra°n' oflc uz to, na rad u izdvojene P°8 ^ često šalju i bez ikakvih preth ,jj priprema, pa ništa ne znaju o z u kojoj rade, niti o osnovmn1 j mama ponašanja u njima, I radnici pretežno su motivisam dom, pa prihvataju i uslove k°J nekad odudaraju i od naših za skih propisa. oP$tih Napomenuto je da bi oa r fl3 zaključaka sada trebalo pre Gradevinari — narodni heroji Ove godine beležimo 35. godiš-njicu oslobodjenja zemlje i pobede nad fašizmom, a naredne 1981. go-djne — 40. godišn jicu ustanka. To je prilika da se nešto više kaže o onima koji su torne najviše doprineli-e narodnim herojima Jugoslavije. U ovom materijalu če biti reč baš o njima— narodnim herojima, radni-cima gradjevinske struke. U drugom svetskom ratu naši borci su svojim herojstvom zadivili sav svet. Za izvanrednu hrabrost 9jih 1.322 nosi najviše odlikovanje — Orden narodnog heroja — 259 rodjenih u Srbiji, 282 u Hrvatskoj, 161 u Sloveniji, 244 u Cmoi Gori. 278 u Bosni i Hercegovini i 66 u Makedoniji. Ovim visokim odlikovanjem je odlikovano 20 stranih državljana, 23 jedinice NOV i POJ, tri ustanove, četiri društvenopolitičke organizacije, osam gradova itd. Od radnika gradjevinske struke Orden narodnog heroja su dobili sledeči drugovi: PETAR LEKOVIČ Rodjen je 1893. godine u Rečicama kot Užičke Požege u SR Srbiji. To je čovek koji je u nas prvi proglašen za narodnog heroja Jugoslavije. Bilo je to februara meseca 1942. go-dino. Lekovič je po zanimanju ka-menorezac. Član KPJ ie od Dre II svetskog rala. Kasnije postaje i član Sreskog komiteta KPJ za Užičku Požegu. Bio je veoma aktivan, kako unutar KPJ, tako i van nje, i to od 1938. godine naovam pa do svoje pogibije. U partizane je otišao za-jedno sa trojicom svojih sinova. U borbama je bio veoma smeo i hra-bar. Posle formiranja II proleterske brigade Lekovič postaje zamenik komandanta njenog Prvog bataljona. Umeo je neustrašivo da uleče u neprijateljske redove. Tako je noču izmed ju 30. aprila i 1. maja 1942. godine.uleteo u bunker pun Italijana i neke poubijao kundakom puške. . Ali, sredinom 1942. godine u borbi na Živanju kot Gackog partizani, p( Štednja nije odricanje cin r.°8ra71 dugoročnih mera za ra-pnona 1Zac'ju’ supstituciju i štednju rgije« —naziv je jednog doku-naent.a k°Ji če biti aktuelan ne samo n,/6 j1*1 Pet godina, nego do kraja “L decenije, a i kasnije - i na Bir.m cSe 'ntenzivno radilo u više or-s^na baveznog veča, počev od Sa- v.,n?8 komiteta za energetiku, ve7n' Cta Za saobračaj i drugih. Sa-jji no IZVI"šno veče upravo je usvo- nemr,a,J Pr0gram' Na P™ P°8led. nem-, r 6 f>ogieu, zn-, tu mnogo novog, več se i sada voii° merama Štednje, ali nije do-jno samo znati, nužno je to i pri- dom!!Vatl ~u>vak°j radnoj sredini, g°dinelnStVU’ U svako doba dana S*J^at0 nas Primorava situacija — Staši,- SC bdo kroz raznorazne ne-još više'°8!ian“;enia ' PoskupUenja nafta nn^etltl danas ne8° sutra> Jer liko vin?taje sve skuplja i to je to-lie dl 'kl teret Platnog bilansa zem-sti ni=n' naJvpd' poznavaoci pesimi-Sam u m°gli da predvide da čemo Posln,Z vg0dinu dana morati na ime datnihP->Je,n^a- na^te da platimo do-naft« v, . jarde dolara za uvoz e' Na>me, u 1980. godini — pod uslovom da cene nafte ne budu više rasle kao u prva tri meseca — mo-rače Jugoslavija da plati 3,5 milijarde dolara za uvoz nafte. Da,su se cene nafte zadržale na nivou cena iz januara 1978. godine — platili bismo samo 1,4 milijardu dolara. Posledice svega ovoga još nisu sa-gledane, a u mnogim sredinama se i ne zna šta to sve znači — pogotovo u uslovima našeg ionako negativnog platnog bilansa, a ogromnih potreba za uvoz repromaterijala i drugog — što nije nafta. Štednja u saobračaju, ukidanje nerentabilnih autobuskih linija i onih koje su paralelne sa železni-com, preorijentacija grejanja sa mazuta i lož-ulja na ugalj i drugo — to su, pre svega, kratkoročne ali i dugo-ročne permanentne mere. Uz sve to, pomenuti i program mera sadrži u osnovnom obliku naznake štednje, odnosno racionalnije upotrebe i električne energije i postupno, ali konsekventno primenjivanje novih normi u gradevinarstvu i projekto-vanju — za takvu gradnju stanova i svih drugih zgrada za život i rad, u kojima se toplotna i električna ener- gija neče rasipati. A ona se rasipa, bukvalno rasipa, jer mnogi toga nisu i svesni, niti su, do sada, osetili posledice pravog potrošačkog, nera-cionalnog ponašanja u trošenju energije. Tome na sadašnjem nivou razvijenosti privrede i standarda gradana apsolutno nema mesta, tim pre što su mnoge privredno znatno razvijenije zemlje učinile mnogo toga u racionalnijoj upotrebi energije još od 1973. godine, a mi sada praktično u torne preduzimamo prve korake. Povečanje životnog standarda stanovništva i brz tehnike i tehnologije omogučava (i nalaže) upotrebu sve večih količina tzv. sekundarnih oblika energije — one energije koja se »nevidljivo« gubi — pri proizvodnji i transportu. Naučna istraži-vanja u nas, na primer, pokazuju da se samo 20 odsto bilansnih rezervi pretvara (kao fosilna goriva) u kori-stan rad — što znači da se oko 80 odsto ove energije — gubi, razbacu-je- Štednja energije u nas — izuzev štednje nafte — ne predstavlja o odricanje, niti smanjenje nivoa standarda života. Potrošnja energije po Stanovniku če i dalje rasti, to je sasvim izvesno, ali reč je pre svega da se izvrše odredene preorijentaci-je, da se energija ne troši tamo gde je nepotrebno. Ogromne su mogučnosti štednje u industriji, saobračaju, poljoprivredi i širokoj potrošnji. Kod velikog broja automobila, traktora, kamiona i slično — s pogonom na tečna goriva — nisu realizovane mogučno-sti, pre svega, u proizvodnji ovih, za smanjenje potrošnje goriva. U opštoj i širokoj potrošnji veliki je broj štedn jaka, bojlera, hladnjaka koji zavisno od tipova i marki, trbše veoma različite količine energije, ugradiče se u svim oblastima u na-redni srednjeročni plan do 1985. godine, a Savezno izvršno veče odredilo je rokove i nosioce poslova za izradu detaljnih študija i predloga u ovoj oblasti. Osim organa Savez-nog izvršnog veča i republičkih i pokrajinskih izvršnih veča, u ovaj posao su uključeni Privredna komora Jugoslavije, sva njena stručna udruženja, kao i Stalna konferenci ja gradova Jugoslavije. ZDRAVKO ILIČ od or0etnu anabzu stanja u svako rade ganizaciia udruženog rada koji Prime7.ln°stranstvu> Jer ima i dobril Usmeriti n feŠenja’ pa akc'iu trebi nie na °na mesta gde je najma cion“ ‘"J!"0' Tai Posao koordina skunfl °d c trebalo bi da obav slavi ieSa ,Savezom sindikata Jugo n0v,„ ’ odb°rima u republikama drugihlčin"ia’ al' ' UZ pomoč svil za ZaLČ n'aca — k°mora, SIZ-ovi kintiH s javanie, društveno-politič jama X8'm društvenim organizaci °buhv^Va analiza trebalo bi di u inn„, 11 rad naših predstavništavi stranstvu i to — profil kadrova njihovu društveno-političku aktivnost i vreme boravka koje je često i dva do tri puta duže od predvidene četiri godine. Verifikovan je i predlog zaklju-čaka Predsedništva SK SSRNJ o ak-tuelnim pitanjima položaja naših gradana na privremenom radu u inostranstvu, a bilo je reči i o koncepciji seminara koji se u zemlji i inostranstvu organizuju za aktiviste klubova i udruženja naših radnika na privremenom radu. Tradicionalni letnji seminar održače se ove godine na Plitvicama od 7. do 12. jula. V. RESETAR kada im je ponestalo municije, počeli su se povlačiti pred jačim nepri-jateljem. Tada je Petar Lekovič golim rukama počeo da odvaljuje kamenje i stenje na neprijatelja koji je u streljačkom stroju, iduči uzbrdo. nastojao da sustigne partizane. I tu su ga krvnici ubili. Sa rukama na steni ostao je izrešetan neprijateljskim kuršumima prvi narodni heroj Jugoslavije Petar Lekovič. Za narodnog heroja Jugoslavije proglašen je fe-bruara 1942. godine. P ANE DJUKIČ — LIMAR Rodjen je 8. avgusta 1922. godine u Kopljuhu kod Bosanskog Petrov-ca. Po zanimanju je bio grad je vinski limar. Limarski zanat je uči e u Beogradu i K ruševcu. U naprednem omladinskom pokretu učestvuje od svoje rane mladosti. Okupacija zemlje ga je zatekla u Kruševcu. Tada je važio za jednog od najaktiv-nijih skojevaca. Član KPJ je postao 1941. godine. U partizanskim jedi-nicama je još od prvih dana ustanka. Bio je borac Rasinskog partizanskog odreda. Panc je najpre bio puškomi-traljezac, za tim desetar, a onda se redjao skoro na svim dužnostima do komandanta Odreda. Od prvih borbi Pane se ističe svojom hra-brošču i odanošču. Bio je jako sna-lažljiv. Tu osobinu je naročilo ispo-ljavao u teškim situacijama. Kao rukovodilac postaje iz dana u dan sve popularniji i omiljeniji medju saborcim a i medju narodnom ovih krajeVa gde je ratovao. Godine 1943. Pano postaje komandant Rasinskog udarnog bataljona, a nakom toga zamenik komandanta Treče južnomoravske brigade, a od aprila 1944. godine komandant Šesnaeste srpske brigade. Na svim tim dužnostima s luži o je za primer i kao starešina i kao borac. Pane je preživeo rat. Posle rata bio je u dva saziva biran za saveznog poslanika za Rasi nski srez. Kao istaknuti oficir Uprave državne bezbednosti. Pane je bio primerno budan, neumoran i nepomirljiv borac protiv svakoga koji se ustremio na našu slobodu i nezavisnost, pa je na dužnosti izgu-bio i svoj život. Bilo je to 1952. godine na delu bugarsko-jugoslovanske granice, kod sela VelikoTmjano blizu Leskovaca. Jedne večeri, 30. ju na 1952. godine napa la su ga dva naoružana špijuna-bandita. Djukič je uspeo da rani jednoga ali je i on bio smrtno pogodjen. Bio je tada potpukovnik Jugoslovenske narodne armije. Za narodnog herp ja je proglašen 20. decembra 1951. godine. Zmagovalec ribiškega piknika Ribiči jedli kure Ko so me Gradisovi ribiči v Mariboru povabili naj napravim kratek zapis o ribiškem tekmovanju sem si dejal: »Fant. danes se boš pa najedel rib.« Vzel sem fotoaparat in beležko ter se podal do ribnika v Gradisovi gramoznici na Pobrežju. Kot pravi poznavalec ribiškega bontona sem ugasnil avto že precej daleč od ribnika ter se potiho splazil do prvega ribiča. Glavo mu je kar vleklo na eno stran, kajti na klobuku je imel najmanj pol kile značk. Zal pa ni bilo nobene ki laže v plastični vrečki na tleh (ta je bila pripravljena za ribe — ha — ha.) Pa ga potiho vprašam, na kaj lovi. »ja — na črve, žgance, kruh, no, na vse kar pride.« »Pa pride kaj?«, ga vprašam. »Nič!«, je kot iz puške odgovoril. Res je bilo tisto jutro precej hladno. To bi naj bilo baje tudi vzrok, da 28 ribičev tistegd dne ni ujelo rtiče-sar. Da bom bolj točen. Zmagovalec je ujel samo eno ribico, ki je tehtala kar 12 gramov. Prav ste prebrali. 12 gramov brez »K« kar bi pomenilo kilogramov. Vsi po vrsti so se opravičevali, češ, da je prehladno, da piha veter itd. Se celo inž. Vedlin je imel tako premra-žene roke, da jih ni mogel raztegniti, da bi mi lahko pokazal kakšno veel-likkko ribo je prejšnji teden ujel. Vse to pa ni motilo neumornega predsednika ribiškega društva Bruna Benjeta. Ni se dal vreči iz tira. Roštilj jebilže pripravljen, rib pa od nikoder. Pa kaj bi to. Med tem ko so ribiči »lovili« se je že vrnil od mesarja in prinesel polno skledo »kurjih le-tanc«, ter maso za čevapčiče. Tako so mariborski ribiči rešili, če že ne svojo ribiško čast, pa vsaj svoje želodce, ki so v sobotnem dopoldnevu že kar močno krulili. Pa kaj potem, pravi njihov predsednik, glavno je, da se po napornem delu tukaj v naravi spočijemo. To jim rad verjamem, saj se razen zmagovalca (glej sliko) ni nihče drug pretegnil. Pa drugič več ribiške sreče. ŠTROF Susret mladosti 1980 V dneh !6„ I7. in 18. maja je v Splitu, oziroma v Trogiru. hotelu Medena, potekalo srečanje mladih gradbenikov iz bivših vojno gradbenih podjetij. Takšnih podjetij je 10 in sicer: L. Lavčevič — Split. Cen-troprojekt — Beograd. GP R. Mitrovič — Beograd, GP Napred — Beograd. GO Tempo— Zagreb. GP Monter — Zagreb. GRO Primorje — Ri jeka. GRO Vranica Sarajevo. Unioninvest — Sarajevo in GIP GRADIS Ljubljana. Vse te delovne organizacije so takoj po vojni obnavljale porušeno domovino in veliko gradile za JLA. Iz tega povojnega delovanja so ostale določene korenine v mladinskih organizacijah teh podjetij, ki so se na pobudo nekaterih pred 10 leti dogovorili, da se bodo predstavniki mladinci iz vsake organizacije enkrat na leto srečali na političnem, športnem in kulturnem področju, si obenem izmenjali izkušnje in s takšnimi srečanji krepili bratstvo in enotnost naših narodov. Program 12. srečan ja mladosti 80. je bil nasledn ji: L Tematska konferenca na temo: »Tito in mladi« in »Položaj mladih v socialističnem društvu«. 2. Športna srečanja a) mali nogomet b) namizni "tenis c) streljanje d) šah e) vlečenje vrvi 3. Kviz znan ja na teme: a) trideset let samoupravljanja b) arhitektura in gradbeništvo c) splitske znamenitosti. Ekipa, ki je zastopala barve GRADISA je bila glede na stabilizacijsko resolucijo omejena na 15 mladincev, kar je bilo sprejeto na seji predsedstva konference OOZS Gradisa, katera je finančno pokrila stroške. Ekipa je bila sestavljena iz predstavnikov osnovnih organizacij ZSMS iz TOZD GE Marobor, GE Ljubljana-okoBca, SPO, LIO Škofja Loka in DSSS. Izbrana je bila na podlagi rezultatov lanskih Mladinskih iger Gradisa, ki so bile 12. maja v Ljubljani in na podlagi družbeno politične aktivnosti. Na sami otvoritvi smo vsi z enominutnim molkom in z govorom predsednika OOZS »Lavčevič« počastili velikega borca za svobodo in tvorca naše samoupravne socialistične Jugoslavije — tovariša TITA. Naša 15 članska ekipa je bila najmanjša med temi udeleženci, tako da smo morali kombinirati naše mladince, da so nastopili v vseh športnih panogah, kvizu znanja in tematski konferenci. To je bilo za naše predstavnike precej naporno, saj smo na primer ob 9. uri igrali nogomet, potem je ista ekipa ^1 igrati namizni tenis in nekateri san-in nato smo se zopet morali vrnit' malem nogometu. Kljub tako m* loštevilni ekipi, pa smo dosegli zavidljive uspehe in sicer: prvo mesto šahu. namiznem tenisu in kvizu zna-n ja. drugo mesto v malem nogometa in streljanju, d oči m smo bili v vlccc^ n ju vrvi osmi. Čeprav organiza'0 uradno ni razglasil skupnega zma govalca. jv uradno poudaril, da F ekipa Gradisa dosegla najboljše ra zultate. Kar se tiče same organizacije nj-moremo izreči samo pohvala' besed, kajti organizator je imel ze * slabo urejene prevoze in tudi sodu ški kader s tehnično izvedbo ni del‘v val najbolje. Na tematski konferenci je bilorč čeno. da moramo to srečanje *1 ohranjati in krepiti, saj se z ni' krepi bratstvo in enotnost med m a dimi. še posebej na takšnih sreč* njih. kjer se je praktično zbrala ■ ‘ goslavija v malem. Potrebne P bodo določene spremembe, da bo srečanja mladih bivših vojno gra benih podjetij dobila tisto mesto 1 vlogo, ki jo dejansko zaslužijo. Predstavniki vseh ekip so sog' sno odločili, naj bo drugo leto org ^ nizator srečanja mladosti naše P1 djetje GIP GRADIS Ljubljana-jedino mi še nismo bili organizato . teh srečanj. Pri tem moramo orne še to. da v prihodn je organiziram1' srečanje glavnih direktorjev teh 1 lovnih organizacij, na katerem -bodo dogovorili o možnosti med L bojnega poslovnega sodelovanja. Vsekakor pa je potrebno po° riti še naslednje: ne glede na m' številno ekipo in na odlične rezu«” te. ki so jih naši predstavniki i-oseg na tekmovanjih, je potrebno n^. mladince posebej pohvaliti še za izredne discipliniranosti, vestno* ^ poštenosti. Organizatorji in ,j ostale ekipe, so namreč prispe . da smo bili tudi v tem pogledu bol jšimi ekipami, s katero so z vt ljem sodelovali. , TSSSKfS# slovo kolektiva Gradis tragično Pr^'n' n33. JNČ1Č. roj. 10-6n jC d 16. 7. u‘jZgu- prometni nesreči >z» leiavca spominu. Kviz znanja Zmagovalci mladinci iz Celja ladinci GE Maribor so kot zma-K vald lanskoletnga kviza znanja Tih mal? *ct.<>s gostili mladince dese-i ,.®rao|sovih tozdov, ki so odgovarja vprašanja iz štirih področi j: Mladinske delavske ak-dk '-r vPrašanJa vezana na Gra-• •ckmovanje je bilo zanimivo, ri-frav bi lahkorekli. daznanje mla-n >V' b!'° na.iboljše. Mogoče je pri atcnh tudi trema naredila svoje. lsf |e tekmovan je v kvizu znanja šel e,°jV icdilnici Kovinskih obratov eie tedaj, ko so vsi športniki končali lahv°|lmi. tekmovanji. tako da so n ,° Pr'sostvovali kvizu. Nastop npi,, ,ta^° velikim avditori jem pa je nrahiCre ,ako zmedel. da so imeli C ,.em ,ce*° 7 naštevanjem vseh ls°vih tozdov, drugi so delovno ma,?n0St.skuPnih s*užb kar po do-kar C P°'menovali skupne službe. Vnrb,1° za žirijo dovolj, da odgo-dej ,n,so Priznali itd. Vse to kaže na čen' V°" ^a„so mladi premalo vklju-Gra c*ružbenopolitično življenje bin USa 'n s*abo seznan jeni z vse- o organizacijskih sprememb v vnračn' or8anizaciji. saj je na primer tem a/1|e' kakšne posle opravlja in- odg«>voraka 73 °radiS' 0513,0 brCZ vat*1? So na kvizu znanja sodelo-disamv ad,nci 'z desetih tozdov Gra-ar je enako kot lansko leto. s tem da letos nekateri le niso prišli, npr. lansko leto drugouvrščena ekipa mladincev iz Ptuja letos ni sodelovala. Kaj je pa z mladinci iz ostalih tozdov, ki se kviza niso udeležili? Iz. leta v leto se ponavlja dejstvo, da je veliko lažje sestaviti ekipe za športna tekmovanje, ekipe za kviz znanja pa je zelo težko sestaviti. Letos se tudi športnega dela mladinskih iger niso udeležili mladinci treh tozdov: KO Ljubljana. OGPin Biro za pro jektiran je Ljubljana. Ali v teh tozdih ni mladincev? Priprave za kviz znanja pomenijo dodatno izobraževanje mladih, ki se ga le-ti vse bolj izogibajo. Ali res dovolj znamo? Po skora j dve urnem tekmovan ju je bil končni vrstni red ekip v kvizu znanja takšen: 1. GE Celje 2. GE Nizke gradnje Maribor 3. KO Maribor 4. GE Ravne na Koroškem 5. GE Maribor 6. —7. DS skupne službe in GF. Koper 8. GE Ljubljana — okolica 9. SfO Ljubljana 10. GE Ljubljana Tri prvouvrščene ekipe so dobile lepe knjižne nagrade, ostali pa priznanje za sodelovanje. ep LcU>šnjega kviza SC le udeležilo 10 mladinskih ekin Anketni list o kulturnem življenju v GIF Gradis Ta anketni list objavljamo z namenom, da bi dobili pregled o organiziranosti kulturnega življenja v Gradisu, da bi spoznali želje in interese delavcev na področju kulture in s pomočjo teh spoznanj usmerjali nadaljnjo aktivnost na tem področju. Zato prosimo, da anketo izpolni čim več delavcev. 1. TOZD; DS:..................................................... 2. Ime in priimek:............................................... (TOZD (DS) naj napišejo vsi, ki bodo izpolnili anketni list, ime in priimek pa naj obvezno napišejo tisti, ki se aktivno ukvarjajo z ustvarjanjem na področju kulture) 3. S kolikšnim številom ustvarjenih del razpolagate (slike, skulpture, pesmi, razna dela)? Ali ste jih pripravljeni javno predstaviti? 4. Kaj menite o organiziranosti kulturnega življenja v vaši sredini (TOZD, DS, gradbišče)? Ali so bile v TOZDU (DS) organizirane kulturne prireditve, kakšne in kdo jih je izvajal? 5. Kaj menite o možnostih organiziranja kulturnoumetniških skupin v TOZDU (DO)? ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••eeeeeeeeeeeeeeeee#eeeeee«eeeeeeeeeeeeeeeeeeee»e»»#eeeee»e»e«eeee 6. Kakšne kulturne prireditve bi, po vašem mnenju, bilo najprimerneje organizirati v TOZD ali delovni organizaciji? ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*••#•#•••••##•••••••#••♦##•##•••#•••##•••••••••••##••#•#•e••••#• •••••••••••••••••••••e#•••••••eeaeeeee 7. Ali ste obveščeni o kulturnih prireditvah v kraju, kjer delate? Kaj predlagate? 8. Kakšne so možnosti koriščenja sindikalnih in drugih knjižnic v vaši sredini (TOZD, DS, gradbišče) in kaj predlagate za izboljšanje stanja. ................................................................. • 9. Kaj menite o kulturi bivanja (urejenost samskih domov in delavskih naselij). ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••#•••##•#•••••••#••••••••••••••••••••••••••••••••••••#•#•• # Zbiranje izpolnjenih anketnih listov bo organizirano po navodilih osnovnih organizacij zveze sindikatov, ki bodo zadolžene, da akcijo izvedejo v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih. Predsednica komisije za kulturo in izobraževanje pri konferenci OOZS Ivanka Golob, I. r. Anketni list o kulturnom životu u GIF Gradis Ovaj anketni Ust objavljujemo s namjerom, da bi dobili pregled organiziranosti kulturnog života u Gradisu, da bi upoznall želje i Interese rednika na području kulture I uz pomoč tih seznanja nastavili aktivnost na tom području. Zato molimo, da anketu ispuni što više radnika. ..................................................(M...... 1. OOUR; ZR: 2» Ime 1 prezime. (OOUR (RZ) neka napisu svi koji če ispuniti anketni list, a ime i prezime neka obavezno napišu oni, koji se aktivno bave djelova-njem na kulturnom području) 3. S koUkim brojem djela ras po lažete (sUka, skulpture, pjesme, razna djela)? Ali ste jih pripravljeni javno predstaviti? 4. Šta mislite o organiziranosti kulturnog života u vašoj sredini (OOUR, RZ, gradilište)? Dali su bile u OOURU (RZ) organizirane kulturne priredbe, ako su bile kakve i ko ih je izvodio? 5. Šta mislite o mogočnosti organiziranja kulturno-umjetničkih skupina v OOURU (RZ)? 6. Kakve kulturne priredbe bi po vašem mišljenju bilo najprimernije organizirali v OOURU ili radnoj organizaciji? 7. Da li ste obavješteni o kulturnim priredbama u mjestu gdje radite? •••••••••••••••••••••••••••••a #•••#•••#••••••••••••••• Šta predlažete? I•••••••••••••••••••••••••••••■•••■•■••••••••••••••■•••••••••••••••••••••••••••••••••••«••••••••••••■■ *••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• 8. Kakve su mogočnosti koristenja sindikalnih i drugih knjižnica u vašoj sredini (OOUR, RZ, gradilište) i šta predlažete, da bi se stanje poboljšalo? 9. Šta mislite o kulturi stanovanja (uredjenosti samskih domova i radntčkih naselja)? •••,*•**** Sakupljanje ispunjenih anketnih listova bit če organizirano po uputstvima osnovnih organizacija saveza sindikata, koje če biti za-dužene, da akcijo izvedo u osnovnim organizacijama udruženog rada i radnim zajednicama. Predsjednica komisije za kulturu i obrezovanje pri konferenciji OOSS Ivanka Golob, I. r. Naša ekipa na turnirju Lepa uspeha naših šahistov Ob obletnici podjetja EM Hi-dromontaža je bil moštveni hitropotezni turnir. Na turnirju je sodelovalo tudi moštvo Gradisa in med 15 moštvi osvojilo drugo mesto s 38,5 točke. Prvo mesto je osvojila ekipa Certusa z 42 točkami. Naše moštvo je nastopilo v naslednji postavi: Hevir Zlatko. Grindl Milan. Dular Maks in Jovičevič Sičo. V počastitev Dneva mladosti smo, organizirali že tradicionalni moštveni turnir. Na turnirju sodelujejo že vrsto let naslednji ekipi: EM Hi- dromontaža, Tovarna stikalnih n prav, VEMA — Zarja in naša ekip Letos je naše moštvo osvojilo prV mesto in prejelo prehodni pokal- Ob zaključku turnirja so mezna moštva dosegla naslednj število točk: 1. Gradis — 15 točk 2. Tovarna stikalnih naprav — točk ,5 3. EM Hidromontaža — 1 ’ točk 4. Zarja — VEMA — 6,5 V zaslužen pokoj Pred kratkim je odšel med upokojence naš dolgoletni sodelavec tov. Smolič Dušan. Pri nas je je zaposlil leta 1953 kot kovač. Delo je uspešno opravljal — dokler mu je to dovoljevalo zdravstveno stanje. Leta 1961 je pričel opravljati dela ključavničarja. Zaradi svoje prizadevnosti in discipliniranosti je bil vzor sodelavcem. Kmalu je do podrobnosti spoznal veščine ključavničarske stroke ter napredoval v VK ključavničarja. Pri delu ni poznal polovičar-tva, zato so mu bila zaupana dela na terenu, kjer delavec ne predstavlja le sebe, ampak kolektiv Gradisa. Z veseljem je opravljal delo, ter znal vsak prosti trenutek popestriti s kakšnim »dovtipom«, zato je bilo z njim prijetno delati. Vsi njegovi sodelavci se- Dušan Smolič radi spominjamo in želimo. dane med nami zaradi upokoj11^1" e pretrga prijateljstvo, ki n združevalo dolga leta. KOLEKTIV KO MAR100* VI. proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Slovenije Spretnost in natančnost odločali o najboljših tnrNa kp° ure jenem delovišču sek-ja III v Grosupljem je v okviru praznovanja Dneva gradbineevSGP ,p,osuPlie izvedlo že 6. proizvodno Sln.m°Van'e gradbenih delavcev noL-|Cn-l.|C' ^. osnovnih gradbenih kriv, !-C-^ Sc Odarji, tesarji, železo d'i,u 'n_ orodjar ji borijo vsako leto. tokr- ,‘kazali sebi in drugim, kdo je Pri c^elu sPreten in natančen ekbva,S0Vna omeiitev dve uri nobene Sv l ni | moti la. saj so vse izdelale druo' na °8e do konca, eni z večjo. 8' 7 man jšo natančnostjo, sn*>star,h mačkov« bolj natančnih te marljive delavce, ki so danes, ob svojem praznovanju pokazali kaj zna jo. In tega. da je bilo delo hitro in kvalitetno izdelano jim nihče ne more osporavati". ji -i P® Maribor so bile 24. maja kat 3nboru Mladinske športne igre, žil eri^*elos na žalost niso udele-d 1 mJadinci vseh Gradisovih toz-• Manjkale so ekipe Kovinskih bratov Ljubljana, OGP in Biroja mimPr0i5ktiranie Ljubljana. Dvo-y °’ d3 v teh tozdih ni mladih, rjctno pa je mladinska organiza-a pri le-teh samo na papirju. mladih športnikov, le potrebno jih je ustrezno organizirati, po drugi strani pa so se kot organizatorji Gradisovih športnih iger potrudili in pripravili že za te igre mlado in kvalitetno ekipo. ‘O poteku mladinskih iger pa naj več povedo rezultati in slike s tekmovanj. ® iimiininii \; raes3K$*3 S , - .v s*k*el|i, m7,°/re?,"os,i0 80118 letošnjih mladinskih športnih igrah zmagali go- Nogometaši skupnih služb so kar z 8:0 zgubili v prvem kolu od mladincev d "C'TOZD GE Maribor TOZD Ljubljana-okolica MALI NOGOMET 1. GE Maribor 2. Ge Koper 3. Ge Celje NAMIZNI TENIS 1. Biro Maribor 2. Železokrivnica Ljubljana 3. KO Maribor KEGLJANJE 1. DSSS Ljubljana 2. Ge Ljubljana-okolica 3. GE Maribor STRELJANJE 1. Ge Gradnja Ptuj 2. SPO Ljubljana 3. Ge Maribor ŠAH 1. GE Celje 2. GE Maribor 3. SPO Ljubljana , KONČNI VRSTNI RED EEKIP Točke 1. GE Maribor 67 2. SPO Ljubljana 55 3. GE Koper 41 4. CE Ljublj&na 40 5. DSSS Ljubljan 39 6. GE Ljubljana-okolica 38 7. KO Maribor 37 8. LIO Škofja Loka 36 9. GE Gradnja Ptuj 35 10. GE Ljublana 34 11. Železokrivnica Ljubljana 33 12. Nizke gradnje Maribor 32 13. Dom učencev Ljubljana 28 14. Biro za projektiranje Mb. 22 15. GE Jesenice 15 16. GE Ravne 15 Edino zmago za skupne službe so priborili kegljači (Bojan Kogoj, Darka Marčič, Marko Mertelj) Mladinci ob otvoritvi iger i Najboljše mladince v namiznem tenisu imajo na mariborskem biroju !X. mladinske športne igre Gradisa Tudi letos najuspešnejši mladinci GE Maribor Naše planinsko društvo in njegovi izleti Vrhunski dosežki so odlika, ki vliva človeku spoštovan je in občudovanje. pa ne nazadn je tudi občutek samozadovoljstva za tistega, ki mu uspe prepričati okolico, da je dosegel neka j, česar drugim ni dosegljivo. Ena takih možnosti je gorništvo. * Ta dandanes vedno bolj cen jena možnost dosegan ja vrhunskih dosežkov ima še vrsto prednosti. Tako-rekoč že vnapre j zagotavl ja končni uspeh. Če v prekipeva jočem navdušenju pri plezan ju po skalah navzgor izgleda. da boš vrh kar preskočil, se ti zelo hitro lahko zgodi, da poti naza j sploh ne na jdeš več in si tako prisiljen osvojiti vrh. Nemalokrat se pri takem bliskovitem osvajanju vrhov tudi nerad obračaš nazaj, ker ne bi rad jemal poguma tistim za tabo. ki že itak težko sopihajo in so moralno in fizično čisto na psu. To bi jih vsekakor do kraja pobilo. In tako je zopet edina pot — pot na vrh in vrh je dosežen! Če se naprimer zgubiš, ker si predobro poznal brezpotja, pa si le hotel ugotpviti. kako pomanjkljive so naše specialke, je že kar na dlani, da boš odkril novo dolino, ali krnico obdano z vršaci, ki kipijo v nebo. Naša naravna zakladnica bo bogatejša za nov biser. Če pri takem dosežku ne bo drugačnega izhoda, kot da te v trenutku, ko si na koncu svojih moči moral prenehati z iskan jem novih naravnih bogastev, pride iskat helikopter gorske reševalne službe, to seveda ne more zman jšati vrednosti tvo jega opravl jenega dela. Mi smo DO. ki je vseskozi v prvih vrstah napredna.' In v današn jem času je neusmiljena borba za »zdrav duh v zdravem telesu«. Zato je naše planinsko društvo nekaj samo po sebi umevnega. Vsi delavci ga enotno podpira jo, sa j vsakdo ve. da veliki dosežki sledi jo samo množičnemu prizadevan ju in trudu. Energično smo se otresli dediščine preteklosti. Pri tem mislim predvsem avtomobilsko industrijo in televizi jo. Ti dve naj nam služita, ne smeta pa nam ukazovati. Avtomobilsko industrijo uporabljamo za lažji dostop do Vrhov, televizijo pa za bolj gotovo predvidevanje vremenskih razmer. Obuli smo si težke gojzarje, oblekli iirhaste pumparice, si oprtali de-setkilske nahrbtnike, v katerih je bilo vse potrebno za preživetje v težkih okoliščinah daleč od civilizacije. in tako opremljeni smo zdrveli po prvem bregu navzgor v naročje materi naravi, ki nas tako željno pričakuje. Izkušnje naše družbe pa smo lahkozelo koristno uporabili tudi pri delu našega planinskega društva. Ne le da smo zadolžitve, odgovornosti in pravice razdelili tako, kot nas uči zakon o združenem delu, imamo tudi zelo razvite samoupravne odnose. Bili smo mnenja, da planinsko društvo dandanes ne more več uspešno opravljati svoje, družbene vloge brez urejenih samoupravnih odnosov. Zato smo že takoj v začetku porezali krila tehnokratizmu. ki se je pojavil v težnjah posameznikov. da bi vsilili ljubezen do narave v taki obliki, kot si jo oni zamišljajo, vsem našim planincem. To ne more biti. smo rekli. O vsem se bomo dogovarjali. Naše akcije, naša težnja, naša doživetja bodo skupna, usmerjena k skupnemu cilju. Seveda je bilo prvo, o čemer smo se dogovarjali. izleti v naravo. Pri tem seveda ni bistveno, da so bile težnje v začetku dokaj različne. Te težnje je bilo treba pač uskladiti. Če je vodja izleta želel dokončati kakšno planinsko pot. druga skupina planincev gornikov je želela v naročje naših čudovitih alpskih jezer, tretja je hotela opraviti sprehod po vrhovih Kamniških alp. četrta pa je zbegano nihala med bolj izkušenimi tovariši, je bilo le vprašanje časa. da s koncesijo ugotovimo, kam bomo šli. Včasih nas je pri tem prehitelo vreme, ker ga v naše samoupravljanje nismo še uspeli vključiti, pa se noče ravnati po zakonitostih samoupravljanja in še naprej zelo nesmotrno troši svo jo energijo in to v času. ko mora biti delovan je vseh čini tel jev za dosego nekega cilja do skrajnosti usklajeno. Vendar upamo, da bomo tudi neskladje z vremenom uspeli rešiti. Tudi izbor individualnih poslovodnih organov našega društva je temeljil na zelo strogih merilih. To so l jud je, ki so prehodili že vse težke krize osebnega in družbenega razvoja od borbe za obstoj, do borbe s potrošniško miselnostjo. Ti ljudje so že opravili s turistično deformacijo naše družbe, z zasvojenostjo s televizijo, naftno krizo in prevelikotele-sno težo. bi se na koncu znašli v renesansi vračanja k naravi. Tako naftna kriza, zasvojenost s televizijo in preveliki trebuhi niso mogli vplivati na odločitev teh zdravih ljudi, da usmerijo svoj korak k naravnim zakladom. To je bilo v n jih vseskozi prisotno. Da tega niso storili preje, so krive objektivne okoliščine takratne zmaterializirane družbe, ki ni dopuščala, da bi se zdrave težnje uspešno opravile. To je danes več ali manj jasno, treba je bilo počakati, pa ne večje trebuhe, kot nekateri radi zlobno natolcujejo, ampak na tisti enkraten trenutek, ko se vsa življenjska moč v človeku in družbi vrti okrognje-ga, sprosti in usmeri naravnost v objem visokih vrhov in rož na njih. Srce začne hitreje, močneje utripati, ko zaradi vznemirjenja enostavno ne moreš več ležati na kavču in buljiti v ekran. Ko slikaš vedno bolj težko; ko se ti vsi zrezki in sladice uprejo, pa zahrepeniš po dobri zdravi hrani, v naših planinskih postojankah; ko pa planeš na svež zrak med rože in zelenje in se v potu svojega obraza rešiš vseh tegob sodobne civilizacije. Kot dobro planinsko društvo smo v duhu, ki je dandanes prisoten v vsaki pori družbenega življen ja, izdelali energično svoj srednjeročni plan. To je vsekakor zelo važen dokument. saj bi sicer tavali v brezpotju, cil j bi se nam odmikal, zameglil in prispevek, ki smo ga dolžni dati družbi, bi bil nevreden nas — gradi-sovih planincev. Člani našega upravnega odbora so odločni ljudje. Odnos človeka do narave jim je povsem jasen. In tako jim je bilo že v samem začetku povsem jasno, da brez dobrega sredn jeročnega plana sploh ne morejo hoditi v hribe, občudovati lepote narave in jih uživati, spoznavati njihov blagodejen učinek na človeka, zmu-čenega od vsakodnevnega garan ja v svoji delovni 'organizaciji, krajevni skupnosti, v družinskem krogu itd. In prišel je naš prvi izlet v planine. Ker smo društvo, ki že v osnovi zavrača že vse nezdrave po jave zmaterializirane in obirokratizirane družbe. je bil naš odbor odločen in sklenil s temi pojavi že v začetku opraviti. Ne bomo pisarili dopisov, pisali oglase, zbirali prijave itd. Naš cilj je narava! Vsak naj se spontano odloči' za izlet brez pritiska birokratskih prijemov. Tako mu pe bo težko v zgodnjih jutranjih urah. ko malomeščanski svet še klavrno gnije sredi svo jih pridobitev, odhiteti na železniško postajo, se pridružiti svojim somišljenikom in skupno odhiteti v naročje naše narave. Odšli smo na Janče. Predvideni vodja izletov je bil naš najboljši »hitri gonzales« imenovani. Vsekakor je bila zanj velika žrtev, da ni mogel z nami. Če samo ugotovimo, da je ta gornik, ki je takorekoč sestavni del naših vrhov lastnik posebnega klobuka, transverzalnih značk od takih, ki predstavljajo možne, Spiralne, premočrtne, razširjene, grebenske, dolinske in druge poti, je takoj jasno, da se tak ljubitelj narave le z veliko muko odpove izletu na Janče. Prosil je tovariša predsednika. imenovanega »markacija« naj ga nadomesti. Kako naj bi se pre, sednik takega društva, kot je nas. tudi imenoval kot »markacija« ]. tudi nihče drugi ne more na do m ^ stiti »hitrega gonzaleša« kot je on. je bilo povsem jasno. (Nadaljevanje prihodnjih Ta prostor izkoriščamo za «hj®'° izletov v mesecu juniju in jul»ju: 7. 6. Iz Podrošta v Selški dolini na Sorico čez bližnje vrhove Soriško planino in spu$ Bohinjsko Bistrico. , 21.6. Iz Davče na Porezen. °8 bolnice Franja in v Cerk 5. 7. Iz Ljubelja preko Zelem«« " Stol, od tu do Valvazorjev s doma in v Žirovnico. _ . 18.7. Iz Jezerskega čez Gon v Babe, Ledine do Češke ko£ ■ od tu na Kočno in Grintav« povratkom v Kamniško strico. Iz vojske nam pišejo ko Veselko Leskovca pa smo pre jeli Pj* (fe> - : Veselko Zlatka, kt ta"‘ sp(r • ------------------ad $L rQ\j ili Vi nnčil io l/»rw‘ DOZdrflVC .zvit?' Veselko sebno pa delavce v tesarski ^rep" vzgojitelje Miletoviča, Pero v fla ter kuharico Lenčko. F' 5' Jubilejne XXX. športne igre gradbincev Slovenije 1. Ingrad, 2. Pionir, 3. Gradis adal je vanje tekmovanj v posa-eznih športnih panogah je prineslo J*c.° pričakovanih rezultatov, Kaj pa tudi presenečenj, saj so v arsikaten panogi papirnati favoriti 7 a 1 Praznih rok, oz. so se morali zadovoljiti z manjšim številom točk. disciplinah — šahu in nPv ^an^u smo že zapisali, zato še aj besed in rezultatov o ostalih. balinanje ie skupno prijavljenih 16 ekip se meri nrn0Vania udcležil° le 13 ekip. ston iJlmi tU(*i Gradisova, ki je na-a y predtekmovalni skupini, dobm Balinčkarjem je šlo tokrat Kmaoi r°k 'n so zabeležili dve vodfno,-prej so Prcmagal« Cevo-13., 7 *n nato še Beton-Zasavje soierafj “vJsti,vii0 v polfinale, kjer zadnu S Konstruktorjem so bili že Kliiih° ■ *’ 23,0 50 igrali sproščeno. ekin„ „ v,s°kemu vodstvu domače domačin2 nekaisreče premagali tudi Pa so ne,!n se uvretili v finale, kjer tesni Jme*' ma'0 smole in izgubili s Slovnn rCZU*tatom 12:13 z ekipo so vodiiffe* 12:8Tehnika’pa čePrav Aj!1« red ekip je bil: 1. ljanat 7JU,bljana)’ 2- Gradis (Ljub-Oroa„-n . Konstruktor (Maribor). Ze]o d laClja tekmovania 'p bila Konstruktaorjauk Organ " • Konstruktor zelo h I lja tekmovanja je bila ^ala SGP °6BOJKA 'Rrišč!la{ ZATOAfUE cjospopuJoč-A, OtPSU ČASA MHIBNA NOSA fOST/HSIU OBJttroft avtpmob- Cfspu omamna p dača ct lotu oti TtM SESTAVIL M ABlo H. ITAllJAHSU KAMION tt QRSK/ OTOK MESTKE owru/ LJObK. i.irte {f.SpOLMI* StiReViTE MAŠZAtr 1 PTUJ« Po Uk Leppia KoNT 'sri.-Vv.) CLARK ' REŠENO.' E E NHNAaKA v «wtww K-KIK