St. 759
Trst, sobota dne 6. aprila 191 a. Ljubljana
Leto III.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
Pricamama ct R vin nJntro“	vs*k	dan — tudi ob nedeljah in prai-
I UOallluLlia Ol. U Vlil« nikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica — Francesco d’Assisi, št. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve in dopisi. S. Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu „Mali6‘ v Ljubljani. — Po pošti sprejemano stane ,Jutro" mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi: 1 mm, visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primaren popust. Mali oglasi: 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko.
Našim čitateljem.
Radi praznikov ne izide „ Jutro “ jutri in pojutršnjim, temveč še-le v torek zjutraj, v času, v katerem izhaja navadno pondeljkova številka.
Za *Jutrova sklad.
Tržačan, ki noče biti imenovan 50 kron.
I. C., slovenska delavka pri sv. Jakobu v Trstu 1 kron.
Neimenovana v Ljubljani 1 K 50 vinarjev.
G. Zimermann iz Vinice v Beli Krajini 1 krono.
Naročniki so nam poslali včeraj v manjših zneskih — večinoma po 50 vinarjev — 4 krone.
G. Alb. Haupnun na Jesenicah 5 kron.
Iskrena hvala! Veseli nas posebno prispevek skromne slovenske delavke pri sv. Jakobu v Trstu, ki si je gotovo težko odtrgala eno krono, ki jo je dala za sklad ljudskega dnevnika ,, Jutro*. Koliko je takih, ki bi lahko storili več, pa so prijatelji „Jutra* samo v besedah — v dejan u pa tega nočejo pokazati I Najodkritosrčnejše in naj-požrtvovalnejše prijatelje ima „Jutro ravno v delavskih vrstah
Vstajenje.
Nekaj trenutkov še in zvonovi bodo na znanili z nepopisnim veseljem, da je vstal iz groba On, ki je trpel, ki je bil obsovra-2en ki se ga je pribilo n8 križ, ker je stal na 'strani trpinov, katerim je posvetil vse
svoje moči.
Na križ ž njim! tako je zadonel glav, dospevši iz ust onih krvolokor, ki bi bili prisiljeni zapustiti ljudstvo uničujočo krvo-lpčno pot, na kateri so se nahajali, ako bi ne spravili z sveta voditelja trpinov, ki jih je pri vsaki priliki učil, da vlada na tem svetu velika krivica, da je masa izkoriščana od strani par mogotcev, ki sedijo na zlatih prestolih; rekel je, da pride poprej velblod skozi šivankino uho, kakor bogataš v nebesa.
Razvidno je že iz teh par besedic, kako je Kristus obsojal bogatine, ki ljudstvo izkoriščajo, ki žive- od krvavih delavskih rok. Obsojal jih je, ker je videl, da je to nečloveško, da to ni pravo življenje, da svet ni bil zato ustvarjen, da bodo v njem l,udje trpeli, zopet drugi pa živeli v velikem razkošju. Hotel je, da bi izginilo veliko sovraštvo in nasprotstvo med enim in drugim 9lojem, da bi zavladala enakost, da bi bili vsi bratje in sestre na tem svetu. Znal je dobro, da se izpremeni to surovo, v sovraštvu se razvijajoče življenje le takrat, kadar neha nasprotstvo med enim in drugim, kadar bo prešinila vsa srca ljubezen, ona prava ljubezen, ki bo dvignila vse človeštvo v vi-šane, do pravega nebeškega življenja že na tem svetu.
LISTEK.
Ljubimca pariška.
(Nadaljevanje BNostrad»ma“.)
VIL
Mirta.
Prinesla mu je poln kozarec vina. Izpil ga je v dušku.
Mnogo ur je bilo preteklo. Nobenega šuma ni bilo več slišati. Mirta je šla zdaj-pazdaj na vrh stopnjic, prisluhnila doteknila se zatvore in videla, da se hladi.
„No5 mora bili*, je dejala nazadnje sama pri sebi.
Ni se varala. Polnoči je bilo že zdavnaj. Odpehnila je zatvoro in jo poizkusda vzdigniti. Nekaj je pritiskalo dol ogorel tram, ki je bil padel s stropa. Uprla se je z ramami. Borever jo je občudoval. Plakal je od ga-njenja in jeze.
„Jaz bi moral opraviti to!“
Zdajci pa se je zatvora udala in se odprla z velikim ropotom. Mirta je pogledala ven in videla svojo krčmo uničeno do tal. Videla je ta konec svoje cvetoče obrti, in
Dvatisočlet bo kmalu od tega časa, ko je širil Kristus te lepe navke tam doli na daljnem vzhodu. In kaj se je med tem časom izpremenilo, je li res našel ta lepi nauk trdna tla povsod ?
O, ne, Bridke solze se morajo" opaziti na licu človeka, ki je pazno zasledoval razvoj človeštva od Kristusove dobe naprej. Danes ni boljše, temveč še mnogo slabše, kakor takrat. Ne samo v enem kraju, temveč povsod vidimo enake pojave, ki razjedajo človeku srce, kamor se ozremo. Je res, da se ne ubija več ljudi na tak način kakor pred dvemi tisočimi leti, ubija se pa vseeno. Poglejmo navkrog in spoznali bomo, da je današnjo družabni ustroj gnusnejši in slabši, kakor takrat. Ali ne vidite ljudje božji kake se odira povsod, kako se goljufa, mori, krade in izkorišča povsod ! Vse to vidimo. Kristus je učil, ako imaš dve suknji, daj eno onemu in kaj porečete kristjani nato, ako pomislite, da se ti nauki niti v cerkvi ne izpolnjujejo 1 V cerkvi veliko bogastvo, zunaj na cesti se pa valjajo revčki, berači, ki nimajo kaj v usta položiti.
Vatikan poln zlata in srebra, delavske družine pa stradajo in umirajo lakote in radi nezdravih stanovanj !
To so krivice in Kristus bi prišedši danes ponovno na syet, začel udrihati z bičem po onih, ki njegove nauke pretvarjajo, preobračajo in pačijo v svojo korist. Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe 1 Kako lep je ta nauk! Kaj bi se na podlagi njega lahko doseglo! Tako pa vidimo, da ga skoraj nihče ne izpolnjuje. Delodajalci črtijo svoje delojemalce, organizirane kapitalistične družbe nastopajo proti trpeči delavski masi in bi jo radi spravili v še večjo nesrečo. Vojskujejo se med seboj države; ena kakor druga ima namen ubijati in zopet ubijati. (Jerkev bla-goslavja vojake, kadar gredo v vojsko, da bi premagali nasprotnika, ga ubili. — Kristus pa je učil, ne ubijaj!
In to še ni največje zlo. Še hujše je, ča brat svojemu lastnemu bratu nastavlja nož na prsi; če brat v svojem lastnem bratu vidi sovražnika, ki ga je treba spraviti s sveta. Velika nasprotsva se zapažajo tudi med ljudmi, ki imajo enake interese. Vidimo, kako se delavci med seboj tepejo in sovražijo, mesto da bi v ljubezni skupno delovali za zboljšanje svojega žalostnega položaja. In opazimo celo v onih vtrtah, v katerih bi se kaj takega ne smelo pojaviti, že z ozirom na program na. Ako hoče proletarijat kaj doseči v boju s tistimi, ki ga izkoriščajo, mora složno skupno nastopiti in izključiti medsebojno klanje iz svojih vrst. Danes pa vidimo ravno nasprotno : In v Trstu so soc. demokrati začeli postajati vedno večji sovražniki delavstva, onega delavstva, ki ni so-cialnodemokratičnega prepričanja, ki bi se čutilo nesrečno, ako bi se ga prisililo, da veruje to, kar z ozirom na svojo vzgojo, ne more verovati — vsaj brez velikih duševnih bojev ne. Delavstvo pod modro bojno zastavo N. D. O. je bilo vedno pripravljeno nastopiti skupno s soc. demokrati in drugimi delavskimi organizacijami, dobro vedoč, da brez skupnega nastopa z vsem delavstvom ni mogoče doseči uspehov, zmag. Žalostno je to in bridko, ako nosi delavec, kije grozovito izkoriščan, proti delavcu, ki ravno tako občuti bič, smrtno sovraštvo
vendar ga ni obžalovala z nobenim utripom srca.
„Odšli so“, je dejala, vračaje se k njemu. ,Noč je črna. Treba jo je izrabiti. Kam poj-dova?“
„Onostran ulice*, je dejal Borever.
Mislila je, da se mu meša. On pa je dodal:
,Saj stanuje tam neka ženska, ki se imenuje, ,gospa brez imena*, če se pravi to imenovati se, da človek nima imena ?•
„Da!" je rekla Mirta, in oči so se ji razširile v nekakšni grozi. „Tja hočete iti?*
„Gotovo, draga Mirta Ta ženska mi jo dejala neko noč: „Ako boste katerikrat potrebovali zavetišča, pridite k meni*. Pribežališče se mi nudi tam, draga Mirta. Pojdiva h gospe brez imena*.
| jMirta se je prekržala. Mrzel strah se ji je razlil po žilah.
^Posrečilo se mi je, rešiti ga Ronšrolo-vih beričev*, je zamrmrala sama pri sebi, ,toda kako naj ga rešim tega strahu, ki sem ga videla že najmanj desetkrat bloditi ponoči po pokopališču Nedolžnih?...*
VIII.
Hiša v ulici Trisrandi.
Roajal de Borever je vstal in se prijel za steno kleti.
Omenil sem to samo mimogrede, ker se mi je zdelo potrebno povedati. Pri tem se pa tudi dobro zavedam, da soc. demokratje ne morejo sami dosti zato, da tako postopajo, kajti vem, da je veliko kriva slaba vzgoja, ki so je nasrkali v organizaciji, izobrazba, ki ne vsebuje nobenega idealizma, ljubezni v sebi, ampak samo materializem in pa sovraštvo proti vsemu, kar stoji izven soc. demokratičnih vrst. Nauk tržaških soc. demokratov je tak, drugod je mogoče malo boljši.' Ne zlijam sovraštvo proti njim, ker so delavci v stranki ubogi trgini, kakor vsi delavci sploh. Sovraštvo je treba zliti v obliki neumornega dela v korist proletarijata proti današnji krivični družbi, na eni strani na izkoriščanju in trpljenju, na drugi pa na bogastvu in razkošju sloneči.
Takšen je sedanji položaj delavstva v Trstu. Razveseljiv gotovo ni. Delati bo treba nato, da se izpremeni. Jaz vsaj upam, da se poleže medsebojno sovraštvo, kajti če bo šlo tako naprej, bo delavstvo umiralo vsled rastoče draginje. Naloga vsake organizacije je, da se udušijo medsebojni boji spremljani s sovraštvom trpinov proti trpinom. Ti nedo-statki se morajo odpraviti.
Ce bomo delali tako, ne bo prav nič hud naš boj. Velika je naša moč, samo porabiti jo moramo znati! Zavedati se mora vsaki delavec, da brez delavca ni življenja, da je vse odvisno od delavca. Kadar se bo vsak posameznik zavedal svoje moči, moči celokupnega proletarijata, bo pa kar naenkrat drugače. Proletarijat je bil do danes uklonjen v verige.
Kadar bo ubogi proletarec spoznal, da je vsemu temu kriva gnila uredba družbe, se bo poprijel orožja — organizacije, priklopil se bo z vso družino vred organizaciji in se v močni armadi sotrpinov, ki imajo radi trpljenja pohabljene ude in udrte oči, bojeval z vso vnemo za odpravo tega, kar danes ob- ' stoji, znal bo, da je namenjen ta boj preporodu človeštva, pravzaprav novemu rojstvu, in bojoval se bo zato z vso navdušenostjo. 1
Tako se bo začela človeštvo iz nova roditi. — Človek, ki se je nahajal do danes v temnem brlogu, bo vstal in šel svetlobi nasproti. Delavci, ki do danes niso imeli prilike gledati svetlobo, bodo vsi drveli trumoma proti njej, videti jo bodo hoteli. Vsi roletarci bodo začeli vstajati! Do vstajenja o prišlo. Narod za narodom bo vstajal, — enakost slojev se bo začela pojavljati bolj in bolj. Srečna doba bo napočila. — Ne na podlagi sovraštva, ampak le na podlagi vroče medsebojne ljubezni bo nasfalo pravo vstajenje, vstajenje vseh na pravicah prikrajšanih, bodisi narodov, ali pa ljudi, ki se valjajo danes v prahu naokrog.
Da bi se to vstajenje že skoraj pojavilo v znamenju solnčnih žarkov, prihajajočih iz daljnega vshoda, kjer je bilo po njem hrepenenje največje!	Br.
TRST, 5. aprila 1912.
Obsojene klerikalne volilne sleparije.
Ljubljana, 5. aprila.
Odkar obstoje občine z ustavno urejeno upravo, ni bilo nikdar slišati o tolikih in takih volilnih sleparijah, kakor so se godila
.Opirajte se name", je dejala Mirta. „Ne bojte se. Ali so vaše rane zelo nevarne? O Bog !*
„Ne, dobra Mirta Samo v glavi se mi vrti, drugače ni hudega. Tisti veliki vrag me je udaril v zadnjem trenotku po glavi, sam satan vedi, s čim. Jutri bo zopet vse dobro*.
Šel je po stopnjicah navzgor in prehodil razvaline nekdanje skupne izbe. Tam je pa zaklel, da so se Mirti stresla kolena; toda kljub tej molitvici je moral sesti.
„Daj, Mirta, pojdi potrkat na vrata dobre gospe ...“
„Jaz!. . .*
Da, ti. Saj vidiš, da moram umreti, ako ne dobim pomoči ...“
Zaprl je oči in se zgrudil vznak. Prav je bil rekel: rane so bile brez pomena. Samo udarec, ki ga je dobil po glavi, je moral biti strašen. Skoraj takoj je začel fantazirati. Preplašena Mirta je skočila preko ulice in potrkala z železnim trkalom, kar ji je dala moč. Prebivalci te hiše očividno niso spali: morda so čakali kakega dogodka Vrata so se odprla že ob prvem udarcu, in na prag je stopil mož orjaške postave, sivobrad in vznemirjenega obličja; v roki je nosil sve-tiljko.
„Kaj hočete ?* je vprašal osorno.
„Pomoči in zavetja*.
pretečeno leto, ko se je prvič volilo po novem občinskem zakoniku, oziroma občinskem volilnem redu.
Ce se je kdaj maščevalo lastno dejanje nad klerikalci, ta njihov občinski zakon jih občutno maščuje. V trojnem oziru:
Prvič: Klerikalci se sami izpostavljajo zaničevanju vsakega poštenega člov- ka, ker s svojimi sleparijami sami dokazujejo, da sami ne spoštujejo to kar so sami napravili.
Drugič: Klerikalci morajo vsaj tam, kjer se najdejo pravični sodniki, ki se ne strašijo klerikalnega maščevanja, trpeti za svoje preveč predrzne sleparije.
Tretjič: Klerikalci so s svojim novim občinskim volilnim redom dosegli ravno nasprotno, kar so hoteli. Njih namen je bil si osvojiti celo deželo, jo pokopati v politično mrtvilo, da bi iz njega sami koritarji ložje živeli. Doživeli pa so, da so s svojim obč. volilnim redom vzbudili tudi kmeta. In sicer vzbudili vsled njihove agitacije, da gre sedaj sploh na volišče, za kar se preje ni veliko brigal. In odprli so mu oči, ker mora izpregledati, kako satansko sleparijo najbolj tisti, ki ga vodijo, kot mesar teleta na verigi. Naj že kmet danes voli še kakor hoče, že s tem je za napredno idejo veliko pridobljenega, da so klerikalci kmeta sami prignali na volišče.
Za to moramo biti klerikalcem zelo hvaležni, da so izdali ravno tak zakon, kakor so ga pač izdali. Preklinjajo ga le tisti kratkovidneži, ki ne znajo iz škode ali neumnosti drugega delati za se dobiček. Mi pa moramo naše ljudstvo navaditi, da se iz ’ vsega kar klerikalci tudi slabega počenjajo u;.e v svojo dobrobit. Vsaj veste, da kmetu zrase najlepša pšenica tam, kjer je napeljal največ — gnoja. In kaj so klerikalci za nas, za napredno idejo drugega, kakor dober ali slab gnoj, to je že vseeno, glavho je, da nam služijo, ali bolje rečeno, da jih znamo izrabiti za gnojišče In tega kranjski liberalci doslej niso razumeli. Seveda, kdor nosi rokavice in frak, ta ni kaj prida za gnoj kidati.
Da so klerikalci na Dolenjskem najbolj sleparili pri občinskih volitvah, to mora biti zdaj vsakemu ,Jutrovcu" bolj znano, kot evangelij za vsako nedeljo posebej.
Ko smo to izpočetka pribili Črno na belo, nam naši vsega spoštovanja vredni tržaški gospodje, ki z modro-rudečim pisalom prvi berejo vsako „Jutro“, kar niso hoteli vrjeti. Vsaj primorski Slovenci, ki so v resnici bolj pobožni, kot kranjski največji klerikalec, kaj takega sploh ne poznajo. In niti med najbolj proslulo tržaško iredento ne najdete takih sleparjev kot so doli na Dolenjskem. Potlej seveda so se gospodje prepričali, s kakimi lopovi imamo vselej opraviti, če imamo opraviti z volilnimi sleparijami kranjskih klerikalcev.
Tudi za novomeško okrožno sodišče so bile te sleparije nekaj neprijetno novega. Vsaj so vsi napredni listi dan za dnem prinašali izvirne slike naiostudnejšega kršenja volilnega zakona, pa se na okrožnem sodišču ni brez specijelne ovadbe nobena živa duša zmenila za to. Kakor da bi ravno zanj ne veljal isti kazenski pravni red, kakor je v veljavi za vsa avstrijska sodišča. Doživeli smo celo, da so med najhujšem deževjem
„Za koga?* je vprašal •zaunoževim hrbtom čudovito nežen glas.
In gospa brez imena je stopila naprej. Mirta se ni bala več ničesar, ker je šlo Roa-jalu de Borever za življenje.
„Za mladega moža ki ste mu obljubili zavetje*.
„Kako mu je ime ?*
„Roajal de Borever*.
„Pokažite nama potJ, je rekla gospa. „Idimo vrli lij*.
Mirta je trepetala, ko je poslušala ta glas. Toda njen trepet ni bil trepet strahu. Kaj je bil potemtakem ? Sočutje ? Toda sočutje s čim ? Sama ni vedela. Ta glas je donel kakor pesem skrivnostipolne ža|obe. Oh, v njem je bila vsa sladkost, toda sladkost živega obupa. Ne da bi vedela, zakaj, je trepetala Mirta od tesnobe in sočutja •. • Orjak, ki mu je gospa dejala lij, je. šel preko ulice. Pot je kazala Mirta, ki je nosila svetiljko. Vzdignil je Roajala kakor peresce. Roajalu se je bledlo... Kaj neki je glodal v svoji blodnji ? Kakšni globoki vrtinči na$ta-nejo v neizmernem morju človeške misli, kadar ga napade huda ura ? Roajalu se je bledlo, in v tej blodnji je blebetal:
»Ječar! Glej ječarja!...*
Mož, ki mu je bilo ime lij, je obstal ves osupel. Lasje so se mu naježili...
volilnih sleparij hodili največji juristi vedrit pod streho tistega, ki je pustil največ sleparij deževati. In še zdaj si nekateri teh gospodov štejejo v čast, Če morajo svoje spoštovanje do tega moža javno na ulici pokazati.
Pa je Ljubljana dala vzgled, da se še dobe sodniki, tudi za klerikalce. Kar se tiče posameznih sodnikov, je pravzaprav Novo-mesto dalo prvi vzgled sodnikove neodvisnosti.
Ta četrtek pa je tudi novomeško sodišče kot tako javno dokumentiralo svojo nepristranost. Vršila se je razprava proti klerikalnim volilnim sleparijam v Črnomlju. Obsojani so bili: župan škubic na 14 dni, odbornika Schweiger in Kambič vsak po 8 dni zapora.
Kakor nam naš novomeški dopisnik poroča, se je „župan“ Zurc te obsodbe tako prestrašil, da je obupno vzkliknil: Hudič, zdaj pa tudi zame kaže slabo !
Da ! Po geslu : Jednake pravice za vse ! Tudi Zurc in vsa njegova tovaršija ne more oditi človeški obsodbi.
Trst- Primorje.
Narodno delavstvo! Narodna delavska organizacija v Trstu
priredi v nedeljo, dne 14. aprila 1.1 peš izlet v škedenj. Zbirališče ob 1 in pol uri popoldne pred „Kons. društvom* pri sv. Jakobu, odkoder se odkoraka ob 2. uri pop. skupno z godbo N. D. O. in društveno zastavo na čelu. — V Škednju se bo vršil ob 3. uri popoldne na vrtu „Gospodarskega društva" javen Shod z dnevnim redom: Položaj slovenskega delavstva v Škednju in okolici Na shodu bo med drugimi poročal tudi državni in deželni poslanec gospod dr. Otokar Rybar. Po shodu bo veselica z godbo, plesom in petjem na velikem vrtu „pri Smecu*. Vstopnina na veselico 40 vin. za osebo. — Slovenski delavci in delavke! Agitirajte med svojimi znanci že sedaj, da bo naš prvi letošnji izlet impozanten!
Urad	N. 0.	0.	pri	sv. Jakobu bo danes
t soboto	odprt	od	4.	do 8. ure zvečer.
Vstopnice v slovensko gledališče za članice in člane N. D. O. in zveze jug. železničarjev (znižane cene) se prodajajo ob urad nih urah v uradu N. D. O. ul. sv. Frančiška štev. 2.
Druitveni ples N. D. 0. Na velikonočni pondeljek bo, kakor po navadi, druitveni ples v veliki dvorani N. D. O ul. sv. Frančiška it. 2. Začetek ob 4. uri pop.
Oče, ki da aretirati lastnega sina. 28-
letni brezposelni kuhar Henrik Massaino, stanujoči v zagati della Pergola št. 2, je bil T sredu	aretiran	v	krčmi „Pri veselen sodarju* v	ulici	delle	Beccherie. Aretiran je
bil pa na zahtevo lastnega očeta, ki je na policiji prijavil, da mu je sin ukradel 40 K denarja. Na policiji je aretirani Massaino priznal, da je očetu res ukradel ono svoto denarja. Rekel je pa, da to je storil v obupu: prišel je ravno pred par dnevi iz kaznilnice v Kopru, kjer je presedel 3 leta radi tatvine.
Tri tedne po nedolžnem v zaporu, pod •no najtežiih obtožb. Dne 7. m. m. je čuvaj podmorskega brzojavnega kabeljna v Mira-maru, Ivan Regent, ko je v bližini gradu Miramar ribaril, našel neki omot, v katerem je bilo zavito mrtvo truplo novorojenčka moškega spola. Truplo je bilo prenešeno v mrtvašnico pri sv. Justu, kjer so je zdravniški sodni izvedenci raztelesili ter konsta-tirali, da je otrok prišel živ na svet, in da
Gospa brez imena je stopila bliže. Pogledala je Borevera in stala nekaj trenotkov v globoki zamišljenosti.
„To je tisti mladi mož ki naju je rešil neko noč iz razbojniških rok. Danes je bil boj v tej krčmi. Ali je bil profos zaradi njega tukaj ?“
„Da, gospa', je odgovorila Mirta, dasi je neznanka zastavila svoje vprašanje bolj sami sebi.
jNevarno bi bilo", je povzela gospa, »spraviti ga k meni. Morda bodo izvedeli, da ni poginil, vzlasti, ako preiščejo razvaline. Morda ga bodo iskali tudi po sosednjih hišah. Morda nas opazujejo že zdaj Vsa okna, ki gledajo na nas, so lahko vohuni. Toda kam naj ga spravimo ?“
Zdelo se je, da gospa že ima svojo misel ; izprva jo je zavračala, nazadnje pa se je odločila zanjo.
»Naj bo 1“ je zamrmrala. »Ker gre za rešitev človeka, ki je rešil mene, se pač lshko vrnem tja. Morem se vrniti in moram se. Ali je ta mladi mož vaš sorodnik ? ... Vaš prijatelj nemara ?...
»Moj brat je, gospa«, je vzdihnila Mirta.
»Brat!« je zamrmrala gospa. „Ah, ko bi jaz imela brata !... Poslušajto. Pojdite k meni in ostanite tam pri Marjeti*. (Mirta je
se je truplo že več dni nahajalo v morju. Uvedle so se takoj poizvedbe, da bi se izsledilo nečloveško mater, ki je na ta način uničila plod svojega telesa. No, na podlagi rezultatov teh poizvedb, je bila 16. ra. m. v Trstu aretirana 23-letna Frančiška Starc, doma iz Kontovelja. Dolžilo se jo je namreč, da je odšla iz Trsta na Kontovelj, kjer je skrivoma rodila, a nekaj dni pozneje odšla z otrokom zopet s Kontovelja v Trst. Prej pa da je šla v Miramar in tara vrgla otroka v morje. Ko je bila aretirana, je bila Frančiška Starc odvedena v bolnišnico, kjer so jo zdravniki preiskali in na to izjavili, da — — je pred par te Ini res porodila. To je bilo dovolj in dasi je Starčeva najodločnejše trdila, da ni res in da ona ni sploh še nikdar rodila, so jo vzlic vsem njenim protestom pridržali v preiskovalnem zaporu. Preiskavo proti njej je vodil preiskovalni sodnik dr. Spongia, ki se je pa slednjič prepričal o popolni nedolžnosti Frančiške Starc in jo predvčerajšnjim po 19 dneh preiskovalnega zapora izpustil na svobodo. — A kdo bo sedaj Frančiški Starc poplačal vse, kar je pretrpela moralno in materijalno ? Kdo ji bo poplačal sramoto, ki jej jo je provzročila kriva obtožba ? Sicer pa pada vsa ta sramota sedaj na one, ki so vodili poizvedbe in prišli do rezultatov, na podlagi katerih je bila ona aretirana, a posebno pa na one zdravnike, ki so jo takoj po aretaciji preiskali in potem izdavili, da so na njenem telesu našli dokaze, da je res pred kratkim porodila. Res slabo spričevalo so ti zdravniki izdali sami sebi.
Iz Komna, 3. aprila 1912. — Neverjetna predrznost komenskega notarja. Pred dobrim mesecem je imel kmet Janez Buda iz Toma-ževice št. 52 v svoji hiši nepovabljene goste. Bilo je nedeljo popoldne. V hiši g. Buda so bile same ženske doma in sicer žena imenovanega, njegova 80 let stara mati in hčerka. Naenkrat prihrumi na dvorišče g. Buda družba 7 ali 8 oseb, ter se brez vsakega dovoljenja vsuje v hišo. Bili so naš nemškutarski notar Ig. K. in njegova družina. Ženske v hiši J. Buda so vpraševale to hrumečo družbo, kaj da želi. Notarjevi pa so se jim v odgovor smejali ter so začeli stikati po vseh kotih ter brskati v miznih predalih in drugod. Reči moramo, da se pretaka v teh kmečkih ženskih polževa kri, da jim ni zavrela ob pogledu na toliko predrznost. Mesto da bi vzele palico ter nagnale predrzne usiljivce ter dale tako duška svojemu užaljenemu ponosu, videč da se tako nesramno tepta njih najsvetejše pravo: njih hišno pravo so samo jokale in moledovale naj se vendar predrzna družba odstrani iz njih hiše. Psa se spusti z verige, ne pa še krotiti ga, ko se zaganja v naduto nemško gospodo! A ni zadostovalo to, da so prebrskali vse v pritličju, ne! del te družbe je sel kljub starkinemu protestu po stopnicah v prvo nadstropje, kjer so tudi vse preiskali, ter vse predale prebrskali. Tu gori so dobili morda 100 let staro zlomljeno in z nitjo povezano razpelce s katerim so smeje prišli k ubogi starki ter jo zasmehuje vpraševali, ali proda tistega križanega Kristusa. Ni dovolj, da je ta dična družba tako nesramno udrla v tujo hišo ter se tako kru‘o pregre-ila proti hišnemu pravu, (not i’ je vendar jurist, on mora vedeti kaj je hišno pravo!) morala je vboge ženske še s zahmehovanjem žaliti!! Ko so preiskali notarjevi še druge hišne prostore in hram, so odšli, Vžaljeni J. Buda je šel pred nekaj dne’, i na sodnijo, da si poišče zadoščenja, s tem, da uloži tožbo proti notarjevim. Ali čujte! Sodnik dr. M. Lavrenčič ni hotel nikakor sprejeti tožbe z motivacijo, da p r i p r o s t
zmajala z glavo). .Potrebno je. Nekdo mora paziti na to, kaj se godi v obližju krčme*.
„To je res ... resnica je ..."
„Vašega brata spravim jaz na varen kraj. Ilj vam pride poročat, kako je z njim. Na pot tedaj moj vrli Ilj 1“
Mirta bi bila dala desno roko, da se ji ne bi bilo treba ločiti od Borevera. Toda ta glas jo je zmedel in jo podjarmil s svojo ne-odoljivo milino. Neki notranji glas ji je pravil, da je Borever pri gospe brez imena popolnoma na varnem. Še pred desetimi minutami se ji je zdela skrajno sumljivo bitje ...
Mirta je sklonila čelo. Prej sumljivo bitje se ji je kazalo zdaj kot angelj ki razodeva že s prvim svojim dejanjem in s prvim zvokom svojega glasu svojo nadzemeljsko naturo. Mirta je stopila v hišo. Gospa brez imena pa se je odpravila na pot; zdaj je ona prevzela svetiljko. Ilj ji je sledil, držeč Roajala de Borever v svojih mišičnatih rokah. Gospa je hodila s trdnimi koraki. Čim bliže je prihajala cilju tem bledejši je prihajal njen bledi obraz. Začela je trepetati. Toda njen korak zato ni postal počasnejši. Kaj se je godilo v tej duši ? Kakšne strašne bolečine so vstajale korak za korakom ob njeni poti in jo spremljale kakor čimdalje številnejša armada strahov?...
Dospeli so v ulico Tisrandri...
kmet ne more tožiti notarja!
Dovoljujemo si vprašati gospoda sodnika dr. Lavrenčiča, kje, v katerem zakonu je to pisano ?! Buda gre h gospodu sodnemu predstojniku, mu pojasni vso stvar, ter ga vpraša, ali je res, da ne more tožiti notarja ? Naravno, da mu je gospod predstojnik povedal, da so sodniki nastavljeni, da sodijo vse državljane, pa bili vbogi ali bogati, neuki ali učeni, ter ga spremi k sodniku Lavrenčiču. Sodnik dr. Lavrenčič pa ostane pri svoji prvotni izjavi, da on ne sprejme tožbe ter da Buda ne more nastopati proti gospodu notarju, ki je jurist. B. je moral oditi iz sodnije, ne da bi mu sodnik Dr. Lavrenčič sprejel tožbo. Poznoje je Buda uložil pismeno tožbo in sedaj čakamo z opravičeno radovednostjo na razsodbo Dr. Lavrenčiča, ki je tako jasno pokazal da ne mara nastopati kot sodnik proti našemu notarju.
Lj ubij ana-Kranj sko.
Klerikalci in občinske volitve v Novem mestu. Prejeli smo : Dne 2 aprila je dobilo celo krdelo novomeških uradnikov, ki stanujejo v Kandiji, učiteljic, patrov frančiškanov in nekaj drugih ljudi od upravnega sodišča z Dunaja obvestilo, da se bo vršila dne 17. aprila t. 1. pri omenjenem sodišču razprava radi občinskega volilnega imenika v Novem mestu. Kapiteljski kanonik Žlogar in vikar Supin sta se namreč pritožila na c kr. o-krajno glavarstvo, da naj črta iz občinskega volilnega imenika one volilce, ki stanujejo v Kandiji, razun tega pa sta hotela izbacniti tudi mnogo drugih volilcev. Ker glavarstvo njihovi pritožbi ni ugodilo, sta poverila vso zadevo dr. Šušteršiču in ta je vložil rekurz na upravno sodišče na Dunaju. Upravno so dišče je takoj odredilo pri nov. okr. glavarstvu predpreiskavo, ki je bila končana dae 8. marca in na katere podlagi se je določili glavna razprava na dan 17. aprila. Bazpravi prisostovati imajo seveda pravico tudi vsi obveščenci in sicer ali sami, ali jpo kakem zastopniku odvetniku. Lahko pa tudi opuste vsak korak, ne da bi imelo to na tek razprave in na razsodbo kak vpliv. Klerikalcem se gre pri celi stvari v prvi vrsti zato, da odvzamejo volilno pravico onim novomeškim uradnikom, ki stanujejo v Kandiji. S tem hočejo tudi tukaj svoje pravno naziranje obrniti v svojo strankarsko korist, ne oziraje se na to, da je ravno nasprotno onemu na-ziranju, ki ga zastopajo za deželnozborske volitve v Ljubljani.
Klerikalni pedagogi. Proti učitelju Gorjupu na mestni deški šoli na Grabnu, ki je eden najhujših klerikalnih petelinov, se ču-jejo hude pritožbe od strani starišev radi njegovega skrajno surovega ravnanja z učenci. Pretepa jih in bije prav po katoliško. Tako je zadnjič udaril učenca Š., ki nekoliko jeclja in mu ni dovolj hitro odgovoril na vprašanje s tako silo po glavi za uho, da je fantu vso no^ na to tekla kri iz ušesa. Starišem priporočamo, naj dečka peljejo k zdravniku in katoliško surovino ovadijo na sodišču, da ga državni pravdtrk nauči manire.
Klerikalna skrb za mladino. Klerikalci se bahajo, koliko stori njih „Vincencijeva družba za mladino, češ da vzdržuje na Viču zavetišče za otroke. Tisto zavetišče je tako, da stariši po vrsti jemljejo svoje otroke iz njega in jih dajejo rajši v privatno oskrbo, ki jih stane ravno toliko, pa se otroci saj pošteno najedo. V „zavetišču" pa dobivajo hrano, da imajo vse želodce pokvarjene, hrano, ki bi bila za prešiče, ne pa za ljudi. Kaiti ljudje so pač tudi otroci ubogih delavskih družin, kjer se oče in mati trudita ves dan v tovarni. Taka je, ljubi katoličani, Vaša skrb za mladino. Stariši naj se le obrnejo na našo podružnico v Ljubljani z na-daljnimi informacijami o teh krščanskih razmerah. Drage volje smo jim na razpolago.
Za slovensko umetnost. Kakor so že listi poročali, namerava prirediti »Splošno slovensko žensko društvo» v zvezi s slovenskimi upodabljajočimi umetniki, slikarji in kiparji, veliko 20.000 srečk broječo dobrodelno loterijo, katere izkupiček je namenjen v podporo ubogi pastorki, slovenski umetnosti. Pomnoženi odbor je sklenil, da naprosi vse domače umetnike in umetnice, naj bi poklonili nekatere svojih umotvorov brezplačno za dobitke loterije. Mnogo ljubljanskih umetnikov je že radevolje obljubilo svojo dejansko pomoč. Izven Ljubljane bivajoče umetnike pa naproša odbor po listih in pismeno, da se blagovolijo z umetniškimi prispevki udeležiti te dobrodelne akcije, ki bo itak samo v kor st in v podporo umetnikov samih. Gg. umetniki, so obljubili, da zberejo najmanj 200 slikarskih in kiparskih umotvorov, ki bodo razstavljeni maja ali junija t 1, v paviljonu g. akad. slikarja Rih. Jaicopiča. Razpečavanje srečk pa je prevzelo „Splošno slo-
Edini slovenski „buftet“ v Trstu
Vina prve vrste po ceni. — Razna mrzla jedila. —
Ulica Squero iiuovo 17, tik Pošte, Trst. — Starc.
vensko žensko društvo», ki hoče naprositi rodoljubne in umetnost ljubeče Slovenke vseh slovenskih krajev, da mu po svojih močeh pomorejo pri tem delu. Srečke se bodo prodajale po 1 K in bo torej vsakomur dana lahka prilika, da prispeva svoj del na žrt-venik slovenske umetnosti. Žrtve ne bodo velike, treba le, da se pritegnejo s pridno agitacijo vsi sloji občinstva k temu rodoljubnemu delu. Agitacija pa ne bo težka, saj dobi ta ali oni lastnik srečke, ki je veljala samo 1 K, lepo domače umetniško delo ter ima pri tem še zavest, da je pomogel slovenski umetnosti na noge. Izkupiček loterije se porabi deloma za nakup slovenskih umotvorov, da se na ta način omogoči eksistenca sloven. umetnikov, deloma za podpore v prilog študij mladih domačih umetnikov.
Tako je če se denar na vogalih šteje. Kutuarco, prekupovalko jajc in kokoši, gotovo poznate, ne ? No, potem veste, da ima navado, da za vsakim vogalon šteje1 denar iz same radovednosti in veselja seveda. O-troci, ti poredneži kajpada že poznajo to njeno navado. In zato so se navadili, da malo ponagajčkajo. Pa prav prefrigano to delajo. Mati štejejo ena, dve tri — otroci pa tudi. In ker vsi štejejo, se zgodi, da se Kutna-rjeva mama zmotijo. — Tako je bilo pa zopet tudi zadnje dni enkrat. Ona je naštela 10 K, ko pa pride domov, lej vraga, jih je bilo pa le šešt. Zdaj pa jo še škrat tako daleč premoti, da gre in obdolži nekega fanta, ki ji včasih tudi pomaga „računat“, češ, ravno ta le me je okoruznil za 4 kronce. Dobre bi bile, če bi jih dobila. Pa za pot drugega ni nič dobila, nego malo — daljši nos, da gre nedolžnega fanta kar tako obdolžit.
Sreberna ura mu je dišala. 17 letni France Ločnik iz Sore je pripeljal žito v mlin. Mlinar pa je bil slučajno odsoten in to priliko je France porabil da si malo ogleda po mlinu. Kar zapazi na steni viseti srebrno uro. Tako dopadla se mu je, mejkuš si je mislil, če bi jaz kaj takega imel in ga je satan res zmotil in mu dal po čemer je hrepenel. Veselje pa ni trajalo dolgo in konec ga bo še le, ko bo France odslužil 3 dni pokore brez srebrne ure, pa vendar zaradi srebrne ure.
Ne streljati, tudi če župana volijo, ne! Ob času, ko so v Iški vasi volili župana, so seveda tudi streljali na čast novemu županu. Kar nič mar jim ni bilo, da se je streljalo preblizo hiš in poslopij. Ker pa to ni dovoljeno, je tudi za take slučuje skrbna roka pravice pritirala Antona Žagarja, Franceta Strumblja, in Jakoba Mačkovca v Ljubljansko justično palačo. Ko je ta stvar prišla tamkaj na razgovor, se je ugotovilo, da so streljalci napravili za 90 K škode in sicer pri sadnem drevju in pri plotu. Jakob Škra-bec jih je večkrat opozarjal, naj ne streljajo tako blizo hiš, ker se tudi živina plaši vsled streljanja. Pa mislite, da so se kaj zmenili za to ? Kaj še! Še bolj in še nalašč so tako pokali, da je gromelo kakor bi bila cela vojska na barju. Da, taki tiči so ti Ižanci! Za spomin na to streljanje pa bo treba Žagarju in Štrumblju odšteti po 24 K Mačkovcu pa le 10 K. To malenkost pa bo tako novi župan plačal.
Med ljubjanskimi sodavičarji vladajo zelo nezdrave obrtne razmere. Tako se sliši iz več strani in tako nam te nezdrave razmere skuša dokazati tudi tozadeven dopis, v katerem se nas prosi, naj bi ga tudi po tej strani domače obrti zašfrkali Pa za to pot pustimo bič še pri miru. Prazniki so tu in moida že lepa beseda najde lepo mesto. Za to bi za to pot le prav toplo priporočali, naj se gospoije sami med seboj razgovore, v prvi vrsti pa naj dož^nejo dogovor, da vsi tovariši spoštujejo las ninsko pravico glede steklenic. Naj tovariš n. pr. g. M. Z. ne rabi steklenic, ki so morda slučajno last tovariša n pr. g. J. K in tako dalje. Želimo, da bi to zadostovalo 1
Narodna Čitalnica v Celju proslavi v nedeljo, dne 14. aprila 1912. v prostorih „Na-rodnega doma" v Celju svojo 50 letnico. Vabi so najuljudneje, da se tega društvenega jubileja zanesljivo vsi vdeleže.
Odbor.
Društva so prosi da prijavijo delegata do 10. aprila.
Matica Slovenska javlja, da je knjige za 1911. leto še dobiti. Zlasti naj bi jih naročili tisti, ki imajo le I. del romana „Bram-bovci*, ne pa II. dela, ki je izšel 1911. Vpo-slati je za garnituro 4 K.
Radi hitre vožnje z avtomobilom je bil
obsojen g. Klobčaver, ki misli, da če v avtomobilu sedi, je že ce’a Ljubljana njegova. To pot je še malo dobil, samo 10 kron globe.
Ali spadajo otroci na galerijo pri občinskih s *jah mestnega magistrata ? To vprašanje čaka odgovora. Konkurz tvrdke Jakob Bončar je bil v
četrtek sodno razglašen. Začasnim konkurz-nim upraviteljem je določen odvetnik dr. I. Šušteršič. V zahvalo je katoliški „Slovenec* tako hitel razbobnati pobeg tega trgovca, ki je bil lastnik svojčas Kušarjevega mlina v
- Postrežba točna.
Domžalah. Slovenci smo pač strašno sre5ni, če moramo v daljni svet razširjati pogin slovenskih podjetij.
G Fr. Dobrlet, cesarski svetnik in oče Kranjskega gasilskega društva praznuje danes v krogu svojih dragih svojo osemdesetletnico. Mislimo, da ga v krogu njegovih prijateljev in znancev posebno izmed članov gasilskih društev na Kranjskem, ni nikogar, ki bi z nami vred k tej častitljivi slavnosti prav in srca ne želel tej stari pošteni Kranjski korenini: Bilo srečno ! Magari še 80 let!
Football-Match „8. F. K. Ilirija". Goriški football klub. Kakor čujemo vi šila se bo ob velikonočnih praznikih gornja tekma, katera obeta biti jako intresantna, ter že danes opozarjamo ljubljansko občinstvo, da si jo ogleda.
Novomeški državni pravdnik g. dr. Rogina imenovan dež. sod. nadsvetnikom in določen za predsednika novomeškega okrožnega sodišča. Sedanji predsednik stopi naj-br?e v pokoj.
Novi državni pravdnik v Novem mestu. Kakdr se čuje, je namesto dosedanjega državnega pravdnika za Novo mesto imenovan substitut ljubljanskega državnega pravdništva g. dr. Pajnič, ki je rojak Novomeška«.
t Gospa Marija Zalaznk soproga obče znanega peka in lastnika slaščičarne v Ljubljani je umrla v četrtek popoldne ob pol treh. Pogreb bo danes popoldne. Naše naj-odkritosrčneje sožalje gospodu soprogu ter ostali rodbini!
Vremenska izprememba. Ljubljana, 5. aprila opoldne. Kakor vse kaže, se že danes lahko smatra kot začetek vremenske izpre-membe omenjene v včerajšnjem poročilu. Z ozirom na katastrofo na Stolu, opozarjamo na to izpremembo posebno one izletnike, ki so te dni namenjeni na daljše izlete v planine. Je mogoče, da bo lepo vreme kratek čas še vzdržalo, a čisto gotovo je, da imamo pred seboj: nestanovitno, hitrim iz-premembam podvrženo vreme S to prognozo naj vsak izletnik raje računa kakor pa s polnim upom na lepo vreme čez praznike. Turisti pa naj s sigurnostjo računajo s vtr-ganjem plazov in kdor noče izzivati nesreče, naj čez praznike tudi na račun lepega vremena raje ostane bolj pri nizkih turah, če noče ostati doma.
Veliki viharji so divjali do srede tega tedna po Ogrskem, češkem, deloma tudi po Ameriki. Večinoma so bili to snežni viharji z velikimi sneženimi zameti Upliv teli viharjev smo te dni občutili tudi pri nas.
Tudi gorenjske planine so popolnoma zasnežene in nudijo krasno sliko s svojo novo snežno odejo. Ozračje v teh dneh je bilo izredno čisto, tako da so se planine videle „za prijeti* blizo. Naš »vremenski prerok« je imel torej s svojim velikim luninim kolobarjem v nedeljo veČ^r zopet enkrat prav.
Strašna nesreča vsled plazu pod Stolom na Goreivjskein — Baje 2 profesorja in 5 dijakov mrtvili.
To suho a strašno žalostno vest smo prejeli pozno v četrtkovi noči ko je bila izdaja za petek že gotova.
Kmalo za tem prvim poročilom smo dobili drugo, nekoliko obširneje in sicer:
Izlet na Stol.
Profesor dr. Cerk in profesor Gerbec oba na I. državni gimnaziji — sta se ali v sredo večer ali v četrtek z zgodnjim vlakom v družbi 16 dijakov odpeljala na Gorenjsko. Družba je hotela napraviti izlet na Stol pri Žirovnici.
Gorenjske planine pa so v tem času preobtožene z novo snežno odejo, ki je zapadla v noči od pondeljka na torek.
Pri nastopu iz podnožja proti vrhu se je vtrgal velikanski plaz in — podsul celo
družbo.	.
I laz je moral pridrčali iznad previsečm sten nad nemško kočo. Na mestu kjer je podsul izletnike je bil še okrog 4 m. visok. Nesreča pa se je zgodila popoldne.
7 mrtvih V
Od družbe, ki je bila pod plazom pod-suta sta umrla oba profesorja : dr. Cerk in Gerbec ter 5 dijakov. Drugi so težko poškodovani še pod plazom podsuti.
Rešilna ekspedicija.
Ko je žalostna vest brzojavno dospela v Ljubljano, se je takoj odredilo, da se na lice mesta odpošlje ekspedicija. Udeležili so se vojaki in sicer 15 alpinistov z 1 oficirjem, potem zdravnik dr. Demšar in dr. Cerkovi ožji prijatelji.
Ekspedicija se je odpeljala
s posebnim vlakom
stroj, in 2 voza, ob 11. uri po noči do postaje Žirovnica.
Ta vest je tako pretresljiva, da ji v hipu sprejema kar nismo mogli vrjeti.
Poslali smo na lice mesta našega posebnega poročevalca, i ta nam poroča, da ne-
sreča ni bila tako velika, kot se je prvotno poročalo ali vendar je izgubil življenje prof. dr. Cerk, torej je bila prva vest o tragičnem izidu ekspedicije, četudi pretirana, žalibog vendar resnična: prof. dr. Cerk je obležal mrtev na skalah, dijak Kunc si je pa zlomil nogo.
Poročilo smo dobili telefonično in smo zelo slabo slišali in smo posneli samo naslednje posameznosti:
Zletnike so domačini svarili, naj nikar ne gredo na Stol, ali ti so šli vseeno in ko jih je zalotil vihar, je bil posebno pogumen, prof. dr. Cerk ki je dijakom, kadar so viseli navzdol, požrtvovalno pomagal naprej, končno je pa — predno so dospeli do t. zv. ovčarske koče sam padel v 150 m. globok prepad, česar ostali izletniki niti zapazili niso, pozneje je pa padel tudi dijak Kunc, ki si je zlomil nogo.
Prof. dr. Cerk je umrl gotovo takoj, ker je padel na skalo. Včeraj (v petek) zvečer so pripeljali njegovo truplo v Ljubljano.
Nekaj iz zgodovine belokranjske železnice.4-)
Pravo podlago načrtu za normalnotirno progo belokranjske železnice je torej postavil naprednjak, bivši poslanec notar Plan-tan.
Njegova stranka, ki je bila častno zastopana ob priliki slavnosti „prve lopateu in ki se je pri banketu s klerikalci in vladovci naslajala ob frazah napitnic raznim za vres-ničenje tega načrta zaslužnim činiteljem, ni vedela ne ene besede ziniti tudi v prilog svojemu pristašu notarju Plantanu. Še le „Jutro“ jo je moralo na to dolžnost spomniti v zadnjem sestavku z dne 30. marca 1.1 na kar je drugi da i glasilo stranke priobčilo v tisti sapi ko zdaj naenkrat priznava tudi Sukljejeve zasluge, tudi na nas!ov Plan-tana sledeče besede:
»Znano pa je tuli marljivo prizadevanje naših prejšnjih poslancev v drž. zboru za belokranisko železnico, zlasti delovanje bivšega poslanca Plantana“ . . .
S temi 5 suhimi besedami je člatikar „V—r“ odpravil svojega tovariša Plantana, dočim se Šukljt-jevo delovanje za izvršitev tega načrta vleče kot rudeča nit skozi ves članek.
Mi odobravamo to odkrito stališče g. člankarja. Zaslugam čast! In nasprotnik sam si je osvojil to geslo, če ga je vsaj v takih slučajih napram svojemu nasprotniku izvajal. Ampak bog je najprej sam sebi brado ustvaril.
Kar nam pa ne dopade, je ta prokleta nedoslednost v stranki. Kdor se hoče potruditi in prelista ^Slovenski Narod“ in .Slovenca" od I. 1905. dalje, bo našel kakov strupeni boj se je takrat pričel v obeh strankarskih glasilih radi večjih, oziroma absolutnih zaslug med Plantanom in Šuklje-jem, pozneje tudi dr. Šušteršičem in drugim klerikalnim veljakom. Kdor nima prilike dobiti dokaze tega ostudnega boja v roke, mu je v uredništvu naše ljubljanske podružnice na razpolago. Na te vire se je moral ozi rati tudi pisec teh sestavkov, ki je, kakor razvidno iz prejšnjih številk, v kočljivih slučajih naravnost navedel tudi dotični vir. Sploh so vsi važnejši poda'ki v dosedanjih in tudi v bodočih sestavkih omenjeni, posneti večinoma iz arhiva „Slov. Naroda* kar se tiče Plantana in iz „Slovenca“ kar se tiče Šukljeja in dr. Šušteršiča.
To na tem mestu izrecno omenjeno, ker se nas je od neke ugledne prizadete strani obsodilo, da nam je dal za te sestavke gradivo in inicijativo bivši državni poslanec, g. notar Piantan, in sicer z namenom svoje zasluge dvigniti, a Šukljejevo delo otemniti.
Izjavljamo pod častno besedo, da mi ne le v zadevi teh člankov, nego sploh nimamo niti najmanje zveza z g. Plantanom Da se v
bodoče ne bo nikogar sumničilo, je z današnjim sestavkom prevzel pisec popolno odgovornost za vse dosedaj in nadalje priobčene članke.
Ker smo s temi z o/irom na nekatere med tem časom došle pritožbe potrebnimi pojasnili morali kreniti nekoliko vstran, vrnimo se zopet na prvotno pot predmetne razprave.
Oglejmo si nekoliko
delo poslanca Plantana.
V Črnomlju in Metliki sta se ustanovila krajevna odseka s katerima je bil Piantan ves čas svojega poslanstva v zvezi s poročili o teku železničnega vprašanja.
Plantanov trud je v tej dobi (1901 — 1907.) podpiral tudi dižavni poslanec inžener dr. Mayreder, ki se je bil s projektom kot je bil prvotno po Šukljeju ozir. Goriany-u zasnovan, že na Dunaju seznanil. S tem strokovnjakom je Piantan v 1. 1903. posetil
interesente v Beli Krajini, v pri kateri priliki sta skušala Metličane in Črnomeljčane pridobiti za skupno progo, ki bi obema okrajema ugajala.
Važno posvetovanje o tem vprašanju se je vršilo dne 29. aprila 1907. v Metliki (glej „Narod“ št. 251. iz 1907.).
Tedanji župan je povabil občinski svet in železniški odsek na posvetovanje, katerega sta se udeležila tudi posl. Piantan in Mayreder. Razpravljalo se je o načrtih za normalnotirno železnico po zahtevi tedanjega železničaega ministra Witteka.
Treba je bilo ugotoviti tako progo, ki bi ugajala obema mestoma.
Dr. Mayreder je pri tej priliki predlagal 4 varijante in sicer:
(Pride še.)
Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plut-Tiska Tiskarna Dolenc. (Fran Polič) v Trstu.
Delo solidno.
Cene zmerne
Kupi
Mali oglasi.
se že rabljeno možko kolo. Poizve se pri podružnici „Jutra“ Ljublj.na,
Proda se damsko kolo, njeno0 po£
ve se pri podružniei „Jutra“ v Ljubljani.
Fotograf A. Jerkič lr*i
ni. 7. U etniški izdelki, stalne cene.
r >
Priporoča se
FRAN KUKANJA
čevljar
Yta Plerlulgt da Palestrlna 3. prti.
Obuvala vseh vrst za moške, ženske in otroke po nizki ceni. Specijaliteta: Obuvala za bolne nog-e. Popravila.
Ux*ax* ^	-$•
Augustin Holtl
ul. Stadion 35
prodaia vsakovrstne ure in srebrne in «double» verižice. — Sprejema vsakovrstne poprave.
Marija Yesely
LJUBLJANA, Cesarja Jožefa trg II. = Dvakrat na dan =
sveže higijenično mleko in kruh.
—00—
Čajevo maslo, sladka smetana (Schlagram), razne sladčice, deli-—m: katese i t. d., i. t. d.
Postrežba točna.
Postrežba točna.
Ponos
mojih’ čevljev so pravi
Glej: „Jutr>“ št. 74« 747, 748 in 751.
M
A
Kaučuk - podpetniki.
Trpežno — elegantno — higijenično.
Tomaž Zadnik
trso veo i n mesar
ima na razpolago v svoji mesnici na trgu S. Giovanni št 6 v Trstu goveje, telečje in janjfije meso prve vrste, po najnižjih cenah. — Priporoča se slav. občinstvu za obilno vdeležbo.
•9
Odlikovana čevljaraioa
Fratelli Rauber
Trst, ulica Carducci 14 (prej Torrente) i Zaloga ustrojenih kož.------------
Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarje.
Romeo Doplicher
trgovina s klobuki TRST — Corso štev. 30 — TRST
Prodaja klobuke prvih tovarn, posebni izbor trdih angleških klobukov Velika zaloga čepic za popotnike in športnih.
©0
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in na-gluhost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi* — Dobiva se samo v lekarni pri »Črnem orlu», Novi trg v Celovcu.
Odlikovana pekarna in slaščičarna
Vinko Skerk - Trst
Via Acquedotto St. 15. — Podruž.: Via Mlramar it. II
Trikrat na dan svež kruh.
Prodaja vsakovrstnih Mškotov, posebno za <5aj In bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokat In vse predmete za peči. Ni\jfinejSa moka Iz najboljših mlinov po najniži ceni. Fina inozemna vina iu lik^rl v steklen. Brezpl. postrežba na dom Kruh in slaščicese izdeluje igienifikim električnim strojem
ALOJZIJ POVH
slovenski urar
Trst — Via del Eivo 26.
Dveletno jamstvo, popra vila, obisk na dom, zlato, dragulji to nizki ceni.
SUKNA
injmodno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša Prekop Skorkovsky in sin
v Humpolcn, Češka. Vzorci na zahtevo franko. — Zelo zmerne cene. — *Y« željo dajam tukaj iz g ot ovijati gosposke obleke.
ZEFIRE
Vekoslav Plesničar
THST uUo* Olulla a& TH8T
Trgovina z vsakovrstnim jestvinsklm blagom, razpošilja blago v mestu franko na dom in na deželo po dogovoru. Postrežba točna in solidna. - Konkurenčne/sene
jISU	jlKžitiitjitžižiitsifsičMi
eleznato Kina-Vino
Higijenična razstava na Dunaju 1006: Državno odlikovanje in 6aitni diplom —. k »lati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom = ===== in malokrvnim zelo priporočeno odzdrav: niških avtoritet. laeborni oltu«.
m	Večkrat	odlikovano.
Nad 6000 zdravniških sprldaval.
1. SERRAVALLO, t. in kr. <«rai ItfniiiB
m “  TRST-Burkovlje. —
Kupujte v Slovanski knjigarni Josip Gorenjec Trst, Via Gaserma 16, poleg kvarne Commercio
cBrez mzpFodaje 75% eeneje.
Namesto, da veliko anonsiram odločil sem se radi draginje otvoriti separatni oddelek v souterainu z oblekami za gospode in dame od zadnje sezije s 75° f0 znižano ceno, da prodajam do velikonočnih praznikov občinstvu, katero reflektira na ceni in dober nakup.
Pošiljam tudi na izbiro na deželo.
Ogromna svežih najnovejših oblek in površnikov za gospode in dečke, ter konfekcije za dame in deklice po znižanih cenah.
Jln&leškp skladišče oblek
O. JBernatovič, Ljubljana Mestni trg št. 5.
Pont« della Fabbra 2.
Via Poste nuove 5.
prepričajte se obiščete velike zaloge
MARIA SALARINI
Ponte della Fabbra (vogal via Torrente - Filialka ,,Alla citta di Londra“
Bogata izbeva,
obleke za moške in dečke, kostumi za otroke, močni jopiči, Palto, Raglani in kožuhi. Vestalje za delo in na domu. Delavske mondure, tirolski loden, pravi angleški impermeabili
Sukna domača in tuja..
Izvršujejo se naročila po meri in po najnovejših modernih modah elegantno in natančen m =5555 = Cene brez konkurence. .	     =
Stara in dobro znana slnvenska trgovina
Ferd. Dobaušek-Trst
ulica Giosufe Carducci II.
Velika zaloga narejenih oblek za moške in dečke.
--------Najkonvenijentnejši	*	Trstu«---------
Za novo spomladansko sezono v veliki izbiri vse zadnje novosti kakor: Narejene obleke za moške, dečke in otroke, jopiče, površnike, srajce, jopice,
spodnje hlače i. t. d.
Bogata zaloga. Solidna postrežba, Nizke cene.
Sprejemajo se naročila oblek po meri. Redka prilika! Vsak kdor kupi blaga najmanj za pet kron dobi gratis listek za udeležbo pri vzdigovanju srečk za 1.040.000 Kron Eden miljon in štiridesettisoč kron.
Posredovanje za
nakup in prodajo zemlijšč,
hiš, vil i. t. d. za Trst in okolico, Pulj, Gorico, Reko, Opatijo, Lošinj Mali, Gradež, Por tor ose in
^^Af^eelo Primorje.
Glavna pisarna v Trstu, Piazza della Caserma 1, 1. nadstropje, Konrad Karl Einer.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. - Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka m IKO B
H. SUTTNER, Lj n bij a na
Mestni trg. - FILIALKA Sv. Petra cesta. - Telefon št. 273
Priliko za velikonočne praznike!
Najbolje graške in praške gnjati
se prodajajo v trgovinah slanine
K lanei €3 h
ul. Torre Bianca 32, in širina Santorio Santorio 4
po K 2.50 Kg.
Prilika za velikonočne praznike!
Hiša z gostilniško koncesijo
in trafiko ter mesarsko Obrt Z vsemi pripravami v znamenitem letovišču se radi družinskih razmer proda.
Poslopja so ob glavni cesti in v bližini farne cerkve Mesarija je brez konkurence ter potrebuje mesečno povprečno 16 goved I vrste, nad 30 telet, 15 prašičev in drobnice. Gostilna kon-sumira 60-70 hi vina nad 100 hi piva in razmeroma precej žganja. Konsum je mogoče podvojiti. — Pojasnila daje anonična pisarna ,Universal‘ Ljubljana Sodna ulica št. 4.
^YYYtYYY
¥f
Sa
m ® a
*s S
sE
«3 a,
cc ►
mm-m
ca
o
rvj
o
Q_
prUa obroke!
Velika zaloga izdelanih oblek
Velika izbera letnih in zimskih oblek /a gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti — Specijaliteta v veznji.
Velika izbera volnenega blaga. — Najzmernejše cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ul. S. Giovanui št. 16,1. nadst., zraven ,Buffet Automatico* Tel. 251, Rim. II.
“O
O
NI
O
30
■« OB
iS
si*
V
cd
en
cd
cd
03
Q>
a
j*
cd
:: Velikanska zaloga izgotovljenih oblek
za možke, ženske in otroke
BOHINEC&C.
Ul. delle Torri 2 — TRST — Ul. S. Lazzaro 17 (za cerkvijo S. Aniona novega)
l/olSlranol/*x 7olnn>i vsakovrstnih najmodernejših oblek, po-VClIHdllond Zdluljd vršmkov, dežnih plašfiev i. t. d. i. t. d.
—... Najnižje	stalne	cene.	..
:: Obleke po meri od K 50,— naprej. :;
Ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, kravatne i^le ter sploh vsakovrstno
zlatnino
s prodaja se naobroke. =
Trit, ul. Barriera veoohia 25, II
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
z n.
li 0
<$€> obrestuje hranilne
po
v Ljubljani
2 10 brez vsakršnega
odbitka. <B®
hranilnik vlog: dvajset milijonov. ^ -Jfr
varao naložen denar. ^	^	^	Rezervni	zaklad: K 710.000.