SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 49-50 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 13 de diciembre -13. decembra 2001
NOVA SLOVENSKA ZAVEZA
Pred usodno odločitvijo
Politična epistola slovenskim izvorno demokratičnim strankam
Slovenski utripi
Politika slovenskega demokratskega desetletja stoji v znamenju provizorya. Provizomi značaj ji daje odsotnost bistvene politike. Bistvena politika zahteva rešitev slovenskega zgodovinskega vprašanja. Dokler to vprašanje ne bo dobilo absolutne prioritete, se bo politika države Slove-nije gibala na ravni začasnosti in privid-nosti.
Provizomost slovenske politike je neposredna posledica vloge, ki jo v državi igrcyo sile komunističnega nasledstva ali sile kontinuitete. Sestop v bistveno politiko bi tem silam onemogočil uresničitev njihovega drugega projekta v zgodovini naroda -celostno polastitev vzvodov oblasti v okviru demokratskih institucij države.
Z zadrževanjem politike v mejah provi-zorija je kontinuiteta preprečila, da bi se pokazala in razgalila njena osnovna danost. To, kar kontinuiteto najbolj določa, je krivda. Kontinuiteta je neizbrisno in neločljivo povezana s krivdo. Kontinuiteta je z vsemi, ki gravitirajo v njeno območje, vpletena v krivdo. Če bi krivda kontinuitete dobila eksplicitno podobo, če bi vstopila v prostor družbene zavesti z vsemi moralnimi, kulturnimi in političnimi razsežnostmi, če bi bila vloga, ki jo je v zgodovini odigrala, v narodovih dokumentih izpisana z odprtim besedilom, bi bilo nemogoče, da se ne bi znašla v vrtincu med svojo resničnostjo in svojimi ambicijami.
Krivda komunistične kontinuitete stoji na štirih dejstvih. Ta dejstva so: prvič, boljševiška revolucija in državljanska vojna z začetnim terorjem komunistične gverile in izključevalno polastitvijo pravice do rezistence; drugič, serija množičnih ubijanj Slovencev in drugih nasprotnikov komunizma, ki so dosegla vrhunec v povojnem genocidu slovenske domobranske vojske; tretjič, ustvarjanje razmer, zaradi katerih so morali zapustiti domove zavestni nosilci demokratične kulture in civilizacijske zavezanosti; četrtič, polstoletna odprava civiliziranih norm človeškega soobstajanja z ukinitvijo človekovih pravic in uvedbo totalitarnega režima To je krivda, ki s svojo velikostjo presega sleherno slovensko izkušnjo, krivda, ki se strmo dviga nad vso narodovo zgodovino. Njena neznanskost izsiljnje vprašanje: Kako je to krivdo sploh mogoče nositi? Iz katere snovi morajo biti lju<lje, da so jo v stanju nositi?
V našem času pa je prav te ljudi dohitela zgodovina Dohitela jih je v podobi lobanj, ki so se začele valiti iz zemlje, pa tudi z možnostjo, da Evropa postavi vprašanje, kako si država, ki nima moči, da bi se soočila s svojimi zločini, zamišlja obstajanje v njenem okviru. Lahko bi rekli, daje prišel čas, ki je obetal izsiliti resnico.
Pred kontinuiteto se je pot razcepila v dve smeri. Najprej bi izziv časa lahko razumela tako, da ji ukaznje povratek v narodovo skupnost. Lahko bi se odločila, da svojo krivdo sprejme takšno, kakršna je, in se potem osvobojena vključi v narodovo duhovno, kulturno in politično življenje. Svojo pripravljenost, da to storijo, bi ljutlje kontinuitete mogli pokazati tako, da bi dosegli, da državni zbor sprejme tri
^SešecUla, izjavo o komunistični revoluciji,
UUeiJ*N*€:|
M
državljanski vojni in totalitarni državi, zakon o genocidu in zakon o eksodusu. Ta besedila bi imela veljavo samo tedni, če bi jih vodilo načelo, da morajo govoriti resnico, nič drugega kot resnico in vso resnico. Šele takšna bi mogla normalizirati ravnotežje, ki gaje porušil komunistični poseg v narodovo zgodovino. Na tem temelju bi se vzpostavila narodova enotnost, brez katere smo v nevarnosti, da nas bo pogoltnilo razburkano morje nepredvidljive prihodnosti.
Odločitev, la smo jo tu predstavili, bi lahko prišla iz človeškega refleksa krivde, ki je tako velika, da je nemogoče, da se je kontinuiteta ne bi zavedala. S totalno manipulacijo je sicer dosegla, da krivda ni mogla spregovoriti z avtentičnim jezikom, a v sebi njeni pripadniki vedo, da so pred narodovo zgodovino zaznamovani s krivdo.
Imajo sicer oblast, v rokah imajo predsedstva vseh najvažnejših institucij države, imajo večino v državnem zboru, pod njihovim vplivom je večina organizirane civilne družbe, a pri vsem tem vedo, da je na njih krivda Pri vsej spretnosti in pretkanosti in uspešnosti vedo, da so moralno in politično v podrejenem položaju pred silami avtentične demokracije. Spričo velike zgodovinske zadolženosti bi torej upravičeno pričakovali, da bo čas, ki jih je dohitel, tudi čas velikega samo-spraševanja.
Toda odločili so se drugače. V režijskih kabinah kontinuitete je bil sprejet sklep, da bodo izziv zgodovine sprejeli in ga izkoristili za velikopotezno dejanje: sklenili so, da bodo s krivdo enkrat za vselej opravili, ne da bi jo priznali. Pred nami je čas vrhunske manipulacije. Njena faktura je že znana: razkrili so jo nastopi predsednika države, predsednika državnega zbora in predsednika vlade. Aktivirane so bile ideološke advokatske pisarne, ki opravljajo posle za kontinuiteto: ene so svoje izdelke že objavile, druge jih pripravljajo. Spet smo priča pretkanemu in nesramnemu izrabljanju jezika. Neženirano se uporabljajo stare agitpropovske iznajdbe. Spet je resnica žaljena - mogoče še nikoli tako - spet so žalitve zavite v belo in mehko vato. Vse kaže, da so si za vodilo vzeli ukaz iz Lampedusovega romana izpred pol stoletja: Vse spremeniti tako, da se ne bo nič spremenilo. Vse narediti tako, da se ne bo nič naredilo.
Zakaj vam o vsem tem pišemo? Zato, ker smo v tako kritičnem trenutku na poti našega vračanja k sebi; zato, ker vstopamo v čas, ki terja skrajno prisebnost. Nikakor ne mislimo, da bi vi njihove načrte lahko preprečili. Tega ne morete. Lahko pa naredite neknj drugega Lahko se odločite, da pri njih ne boste sodelovali. S tem boste naredili neknj komaj predstavljivo velikega Dosegli boste, da bo njihova manipulacija zgrešila poglavitni cilj: da se ne bo spremenila v konsenz prevaranega naroda. Dosegli boste, da bo sedanja manipulacija, kljub svoji virtuozni dognanosti, ostala prazna manevrska vnja nekih sil, ki jih je zgodovina že zdavnnj premagala, sednj pa umetno odlašnjo še svoj politični konec. Radi bi vas opozorili - to delamo zato, ker smo zaradi svojega zgodovinskega angažmaja tako zainteresirani
ZA IZSELJENCE ENAKO ■
DZ je nnjprej s 44 glasovi proti sem <m (51 navzočih) potrdil proračun za prihc ’-nje leto, zatem pa s 45 glasovi proti osmim (55 navzočih) še proračun za leto 2003.
Branko Kelemina (SDS), Alojz Sok, Andrej Bajuk, Janez Drobnič (vsi NSi) in Sašo Peče (SNS) so poudarili, da proračuna ne bodo podprli. Bajuk je obžaloval, da se je slovenska vlada odločila, da se noče soočiti z realnostjo dogajanja v slovenskih javnih financah. Njegov strankarski kolega Drobnič se je prav tako izrekel proti obema proračunoma, „ker gre politika, ki jo vodi sedanja vlada, v napačno smer”.
Podporo pa sta proračunu izrazila dva poslanca LDS, Rudi Moge in Ciril Pucko žalostnega spomina Janez Podobnik pa je povedal, da bo poslanska skupina SLS+SKD predlog proračuna za leto 2003 podprla
Potem ko so poslanske skupine predstavile svoje ocene predloga proračuna za leto 2003, je minister Rop opozicijskim poslancem očital, da s svojimi očitki širijo pesimizem. Janez Drobnič (NSi) se je ob
Pogajalski skupini vlade in Svetega sedeža sta končali usklajevanje besedila t. i. vatikanskega sporazuma oziroma prvega mednarodnega sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem.
Vladaje v četrtek, 6. decembra, sprejela besedilo sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih. Člani vlade na besedilo dokumenta niso imeli bistvenih vsebinskih zadržkov, so pa proti glasovali trije ministri iz vrst Združene liste.
S sporazumom se bo seznanil tudi odbor DZ za zunanjo politiko, predvidoma prihodnji teden naj bi dokument parafirali, nakar bo ta predložen tudi na vpogled javnosti.
Dokument formalizira in utrjnje ustavno načelo ločitve Cerkve od države in obenem nedvoumno opredeljuje razmerje med slovenskim pravnim redom in kanonskim pravom, pri čemer je slednje podrejeno pravnemu redu RS. Da bi odpravili kakršnokoli senco dvoma, bo sporazum predložen tudi v presojo ustavnemu sodišču.
Vladna pogajalska skupina je vladi predlagala, naj sporazum sprejme, saj je prepričana, da so nadaljnje pogajalske možnosti izčrpane. Sveti sedež je nekatere izboljšave sprejel; ne sicer vseh, vendar pa tiste, za katere je slovenska stran menila,
za rešitev slovenskega vprašanja - na to, da bi se, če bi se vdali glasovom, ki vam obljubljajo dokončno rešitev nekega velikega vprašanja, a hkrati prikrivajo njeno Nad. na 3. str.
ministrovi trditvi, da imamo v Sloveniji zelo konkurenčno davčno okolje, vprašal, zakaj torej nimamo več tujih vlaganj.
Pri obravnavi proračuna so zavrnili kar 41 od skupno 49 dopolnil. Najvažnejše za nas je zavrnitev državnega zbora o povišici sredstev za Slovence po svetu. Kaj pomaga resolucija o Slovencih po svetu, če pa končno iz vsega zatrjevanja, da bodo skrbeli zanje, ni vse skupaj nič!
NEKAJ BO DOBILA SLOVENIJA
Predstavniki petih naslednic nekdanje SFRJ so se na prvem delovnem sestanku skupnega odbora za diplomatsko-konzular-no premoženje nekdanje Jugoslavije v Zagrebu dogovorili, da bodo naslednice do konca leta prevzele prvih pet od skupno 108 poslopij veleposlaništev, konzulatov ter rezidenc nekdanje skupne države. Dogovorih so se, da Slovenija do konca leta prevzame poslopje veleposlaništva v Was-hingtonu, Hrvaška veleposlaništva v Parizu, ZRJ rezidence v Parizu, Makedonija konzulata v Parizu, BiH pa poslopje veleposlaništva v Londonu.
da so pomembne.
Izrecno podrejenost kanonskega prava v sporazumu sicer ni navedena, a po besedah predstavnika vlade sporazum ne dopušča nobenih dilem v primeru kolizije med kanonskim pravom in pravnim redom RS -v takšnem primeru namreč prevlada slovenska zakonodaja, kar naj bi bilo potrjeno tudi s strani predstavnikov Svetega sedeža.
Besedilo t. i. vatikanskega sporazuma je ena od najbolj „vročih tem” v koaliciji, posebno za LDS in ZLSD. Doslej so predstavniki SLS + SKD večkrat poudarili, da bo stranka podprla stališča, ki bodo usklajena med vladno komisijo in RKC. Sklenitev sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem podpirajo tudi v koaliciji Slovenija
Predstavniki cerkve so želeli čimprej-ši\jo potrditev sporazuma oziroma njegovo ratifikacijo v državnem zboru. Kaže, da bi tudi premier Drnovšek želel, da bi bila zgodba o sprejemanju sporazuma čim prej zaključena Pred mesecem in pol, ko je bil v Sloveniji vatikanski državni tajnik kardinal Angelo Sodano, sta s premierom Drnovškom soglašala, da bi bil sporazum lahko „kmalu sprejet”.
Kot so pravkar sporočili z vladnega urada za informiranje, bo direktor vladne službe za zakonodajo Matjaž Nahtigal z apostolskim nuncijem Edmondom Farha-tom danes, v ponedeljek popoldan, podpisal sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanji. Parafiranje sporazuma bo v Liceju na Prešernovi 25 (Radio Ognjišče).
Tekst sporazuma glej na strani 4.
STRAN 4:
Besedilo sporazuma
Sporazum Vatikan-Slovenija pred podpisom
Nasa skupnost živi
Iz življenja v Argentini
V četrek, 29. novembra, je Zveza slovenskih mater in žena, odsek Ramos Mejia, priredil „Predbožično srečanje v kuhinji”. Vodila ga je predsednica krajevnega odseka Pavla Škraba, kulinarično predstavitev pa je nudila Helena Gričar in sicer pripravo slovenskih potic.
V soboto 1. decembra je bila v cerkvi Marje Pomagaj molitvena ura za namene prvih sobot.
Prav tako v soboto je bil v Slovenski hiši zaključek Jegličeve šole ABC po slovensko.
Isti dan zvečer je bil na Pristavi zaključek Prešernove šole in prihod sv. Miklavža.
Tudi Rožmanova šola v San Martinu je imela isto soboto sklepno prireditev s prihodom sv. Miklavža.
V nedeljo, 2. decembra je bil v župniji Marije Kraljice v Slovenski vasi slavnostni sprejem prvega slovenskega škofa v Argentini patra Andreja Stanovnika, nato pa je bila sv. maša
Isti dan je bilo v Rožmanovem domu vsakoletno srečanje. Pričelo se je z mašo za ustanovnega člana Jožeta Reparja, sodelavca Jožeta Skeleta - Iztoka in stanovalca Franca Žnidaršiča. Nato je bilo skupno kosilo.
V Carapachayu je bil isti dan zaključek Jurčičeve šole. Nato je prišel sv. Miklavž.
Prav tako isti dan je bila v Slomškovem domu otroška igra „Grdi raček” v izvedbi Slomškove šole in v režiji Andrejke
Vombergar Štrfiček.
V Našem domu v San Justu pa je bila zaključna prireditev Balantičeve šole. Pri nedeljski sv. maši je bil spomin na 80. rojstni dan Franceta Balantiča Popoldne pa je bila šolska prireditev z video predstavo praznovanja 50 let obstoja Balantičeve šole. Nato je prišel sv. Miklavž.
Po naših krajevnih domovih so bile na prvi petek v decembru svete ure.
V sredo, 5. decembra je imela Zveza slov. mater in žena svoj redni mesečni sestanek, ki gaje vodila predsednica Pavlina Dobovšek.
Isti dan je bila seja tiskovega referata Zed. Slovenije z urednikoma tednika Svobodna Slovenija Tinetom Debeljakom in Tonetom Mizeritom.
V soboto, 8. decembra je bilo v Slo-vensk cerkvi Marije Pomagaj prvo sv. obhajilo naših otrok.
V nedeljo, 9. decembra je bil v Slovenski hiši občni zbor mladinskih organizacij.
Popoldne je bilo zaključno srečanje mladcev in mladenk na Pristavi. Ob koncu pa je še mlade presenetil sv. Miklavž.
Isti dan zvečer je v Slomškov dom v Ramos Mejiji prišel sv. Miklavž.
Stenski koledar 2002 z barvnimi fotografijami Slovenije je že izšel. Na razpolago je v Dušnopastirski pisarni, pri vseh poverjenikih in v Slogi.
D-ova za tisk. ref.
Zedinjene Slovenije
Kaj bo z vojnimi grobišči?
Odkrivanje vedno novih povojnih grobišč, ki so bila doslej prikrita, je v slovenski javnosti sprožilo številna vprašanja. Državni zbor in vlada sta se po dolgoletnem zavlačevanju in sprenevedanju dejavneje lotila reševanja problematike, (zgleda da pod pritiskom Evrope). Vlada je novembra končno sprejela posebno izjavo, s katero izraža svoje obžalovanje tragičnih dogodkov iz polpretekle zgodovine in zavezo, da na civiliziran način prispeva k ureditvi temnih strani iz narodove zgodovine, v drugo obravnavo v DZ pa je konec novembra poslala predlog zakona o vojnih grobiščih skupni s predlogi amandmajev vlade.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Franc Žnidaršič je dejal, da se s predlogom zakona in vladnimi amandmaji umrlim vrača človeško dostojanstvo, v pietetnem smislu naj bi se poskrbelo za njihova grobišča in znamenja na njih, na državne stroške naj bi se uredilo, kar je bilo do zdaj zamolčano.
Glavni namen predloga zakona je celovita in enotna ureditev varstva grobišč vseh med vojno ali zaradi vojne umrlih oseb. Z njim naj bi med drugim določili enoten sistem obeleževanja, varstva in vzdrževanja vojnih grobišč. Varstvo vojnih grobišč v smislu obravnavanega predloga zakona zajema varstvo vojaških grobišč, grobišč umrlih pripadnikov tujih armad na ozemlju Slovenije, grobišč žrtev vojne ali oseb, ki so bile v nasprotju z načeli in pravili pravne države po uradnem koncu 2. svetovne vojne pobite s strani organov ali predstavnikov oblasti na ozemlju Slovenije, ter varstvo vojnih grobišč v tujini.
DZ je ob prvi obravnavi med drugim sprejel stališče, n ni vlada kot predlagateljica naredi analizo obravnave podobnih grobišč v evropskih državah. Odgovore so dobili iz Finske, Franclje, Italije in Norveške, ki ne skrbijo in ne prispevajo sredstev za grobišča sodelavcev okupatorjev. Vendar ti grobovi niso bili prikriti kot v
Sloveniji. To je temeljni razlog, da predlagani zakon rešuje omenjeno vprašanje drugače, je poudaril Žnidaršič. Temeljni problem je ta, da se usmrčenim ni priznalo groba v pietetnem smislu in svojci niso vedeli, Kje so pokopani njihovi bližnji. Predlog zakona upošteva tudi zamolčana grobišča pripadnikov tujih armad in vojaških formacij, nPr- četnikov in ustašev, ki so bili po 2. svetovni vojni na ozemlju Slovenije pobiti v zunajsodnih pobojih.
Eden izmed amandmajev določa besedilo posvetilne narave, ki nuj se na vojaških grobiščih, razen na grobiščih pripadnikov tujih armad, glasi: „Padel(li) v vojni, Republika Slovenija”, na grobiščih žrtev vojne: „Umrl(i) kot žrtev (žrtve) vojne, Republika Slovenija”, na grobiščih žrtev vojne - po vojni usmrčenih oseb pa: ,,Umrl(i) kot žrtev (žrtve) vojne in revolucije, Republika Slovenija”. Na vojnih grobiščih niso dovoljene označbe, besedila ali simboli, ki poveličujejo in slavijo pripadnost ali sodelovanje z nacifašističnimi silami ter nacistično ali fašistično pripadnost pokopanih oseb (kuj pa komunistično??? op. ur.). Predlagatelj je vztrujal pri besedilu, ki ne bi ne danes ne v prihodnje spodbujal spora med različno mislečimi državljani v naj-širšem smislu. Po dosedanjih izkušnjah pri postavitvi tovrstnih spominskih obeležij, plošč in spomenikov so napisi lahko vse prej kot strpni. „Z zakonom ne želimo obvezno spremeniti dosedanjih napisov, razen če njihovo vsebino zakon prepoveduje,” je pojasnil Žnidaršič.
Prihodnje leto nuj bi končno po vseh zapletih končali urejanje spominskega parka Tehaije (za dokončanje investicije je predvidenih 80 milijonov tolarjev), za urejanje spominskega parka Kočevski Rog pa prihodnje leto deset milijonov tolarjev in za leto 2003, ko nuj bi ga dokončno uredili, 40 milijonov tolarjev.
Po STA
Uboga Argentina res nima oddiha. Udarci slede drug drugemu in nihče si ne opomore od prejšnjega, ko ga že zadene nov. Tako potekajo naši težki dnevi.
PRI SKLADU SO REKLI NE
Mislim, da danes tudi nujbolj izvedeni strokovnjaki ne vedo, kakšno zdravilo bi predpisali za argentinsko bolezen. Vsak stvaren ukrep, ki nuj bi napravil red v tem kaosu, bi bil tako krut in boleč, da se nobeden od „zdravnikov« noče izpostaviti in ga nakazati. Istočasno pa je skrujno nevarno pustiti stvari, da tečejo naprej tako kot doslej, ker vodijo v neizbežno pogubo.
Ne „blinduje« ne „canje« nista rešila problema Ta zadrgi ukrep, ki ga je podvzel Cavallo, se je sicer zelo pozitivno izkazal. Vladaje v prejšnjem tednu dopolnila zamenjavo dolga na domačem finančenm trgu. Kar 55.000 milijonov dolarjev bonov visokih obresti (do 14%) so zamenjali za nove, katerih obresti ne presegajo 7%. Ko pa bi morali sedaj izpeljati isti postopek na mednarodni ravni, je zadržanje Mednarodnega denarnega sklada (FMI) zmešalo vladne štrene.
Že pred časom smo pisali o 1.260 milijonih dolarjev, ki naj bi jih Fond dostavil Argentini v letošnjem decembru (glej tudi Pisma bralcev na str. 4). Pa so se v Washing-tonu odločili, da tega denarja ne pošljejo. Z drugimi besedami: država nima več kredita niti pri FMI. Kot odmev na ta korak je dostavo že obljubljenih vsot ujdnila tudi Medameriška razvojna banka (BID) in še Španija za dodatnih 1.500 milijonov.
Dvojen pogled upoštevamo ob tem. Prvo: vzrok in zadržanje FMI, in drugo: posledice za Argentino.
Verjetno ni v Washingtonu prevladala le nasičenost nad nenehnimi prošnjami Argentine za dodatna posojila in tudi ne samo neprestano izneverjarge obljubljenim ciljem. Dodatno je pri odločitvah vplivalo tudi zadržanje sedanjega ministra Cavalla, ki je podvzel vrsto ukrepov brez predhodnega posvetovanja in celo brez dostojnega obveščanja. Tudi kak negativen komentar je bilo slišati s strani ministra napram Skladu. Sploh je razmerje med ministrom in sedanjimi funkcionarji v Washingtonu zašlo v krizo.
Za Argentino pa so posledice odločitve katastrofalne. Najprej in konkretno: v mesecu decembru mora država plačati 2.200 milijona dolarjev obresti zunanjega dolga In nato še dodatnih 2.600 med prihodnjim januarjem in februarjem. Vlada je bila mirna, ker je računala na obljubljene fonde. Sedaj je vse v zraku. Cavallo je sicer rekel, da je vedno kak izhod, a dejansko se država nahaja pred nezmožnostjo plačevanja zunanjih obveznosti.
Ostane res še možnost seči po deviznih rezervah. A to je posebno nevarno, ker zakon konvertibilnosti obvezuje državo, da ima enako količino dolarjev kot je pesov v denarnem obtoku. A tudi temu se je na nek način vlada že izneverila, ker je začela zamenjavati bankovce z dolarskimi boni, kar pa ni isto. Po tej poti se le še globje potapljamo v močvirje. Namig, da bi segli po fondih privatnih pokojninski skladov, pa je doživel izredno negativno reakcijo.
Druga plat tega problema pa je dejanska nezmožnost izpeljati zamenjavo dolga na mednarodni ravni v bojnem stanju s Fondom.
PODAJMO SI ROKE
Vlada je hitro spoznala, da po poti spopada ne bo prišla nikamor. Predsednik je torej naročil ministru, naj pohiti v Washington in pokadi pipo miru s tamkajšnjimi funkcionarji. To je Cavallo res storil in potem kazal vesel, prav srečen obraz, kot da bi bilo vse urejeno. Res so se stvari nekoliko
Tone Mizerit
pomirile, a do zaključka našega lista ni bilo govora o kakih pošiljkah denarja Brez denarja pa je položaj obupen. Kompromis ministra se nanaša na dodatno znižanje državnih stroškov v višini 4.500 milijonov dolarjev, kar je vlada že pričela pripravljati. Kaj pa reaktivacga?
Je pa še druga plat zvona Argentina ne potrebuje fondov le za plačevanje zunanjih obveznosti. Potrebuje jih zlasti za gospodarski razmah, ki ga nikakor ne more izpeljati. Tri leta recezge so pustila za sabo hudo opustošenje ekonomije. Le močne injekcije fondov bi mogle pozdraviti tega bolnika Kako jih pričakovati, če je celotni položaj popolnoma nestabilen.
Položaj pa je tak kot je tudi zaradi absolutne politične nejasnosti. Ko je vladal predsednik Menem, stvari res niso šle, kot bi morale, a vsakdo je vedel, kdo vlada in kakšen je položaj. Od nastopa Povezave pa je vse zašlo v slepo ulico. Med notranjim prepiranjem vladnih strank, odstopom podpredsednika in dejanskega prehoda radikalov in frepasistov v aktivno opozicijo je vlada ostala brez temeljev. Kdo bo v takem položaju investiral v državi, ki sploh ni privlačna, ker je nazadovala, medtem ko je ves svet rastel.
Lahko rečemo, da se vlada zaveda te slabosti, saj je večkrat poskušala doseči razne sporazume tako znotrarg lastnih strank kot s peronistično opozicijo. To je npjno potrebno, ker se zadevni zakonski teksti nenehno zatikajo v parlamentu. A po drugi strani vlada išče soglasja le v teh primerih, v ostalem pa dela kar po svoje.
Tudi ob zadrgi napovedi koncertacge se je zgodilo nekaj podobnega. Napovedali so splošno debato in iskanje skupnih točk, pa se je vse razblinilo kot megla v sončnem dnevu. Šele ko je odločitev Sklada udarila vlado po glavi, se je znova začela kampanja za splošni dogovor. To pa je zelo težaven posel, vendar nujno potreben, ker brez soglasja že ni mogoče podvzeti nobene stvarne in dolgoročne politike. Kratkoročnih ukrepov, ki so pa bolj negativni kot uspešni, smo pa že siti.
ZA NARODOV BLAGOR
Katoliška hierarhija že dolga leta vztrajno ponavlja, da kje kriza predvsem moralna To se jasno vidi prav v sedargem položaju, kjer se skupni blagor izgublja v morju osebnih interesov. Vsak politični veljak ali funkcionar gleda predvsem, kako bi se okoristil in si zagotovil večji delež oblasti za danes in zlasti za jutri.
Le v tej luči moremo razumeti, da pero-nizem poriva naprej vprašanje zakona acefa-lge. Ko je najbolj potrebno, da se ojači predsednikova figura in funkcija, je brez smisla debatirati o nasledstvu, ki je ustavno zagotovljeno. A prav temu namenu odgovarja poizkus, da bi podaljšali redno zasedanje parlamenta. Vlada ima v načrtu sklic izrednega zasedanja. A v tem primeru bi se v izrednem obdobju obravnavali le osnutki, ki jih predloži vlada; zadeva acefalge bi morala počakati do prihodnjega aprila. Če pa parlament okliče redno zasedanje, je osnutek možno predstaviti vsak hip.
Ima pa De la Rua v tem vprašanju zanimivega zaveznika. Bivši predsednik Carlos Saul Menem je prav tako zainteresiran, da se sedanja predsedniška doba mimo konča leta 2003. Če bi po kakem novem zakonu acefalge sklicali predhodige volitve, bi se Menem znašel pred dejstvom, da na tekmo še ni pripravljen. Potrebuje teh dodatnih 18-20 mesecev, da izpelje svoj načrt povratka na oblast. Zato se bo tudi trudil, da De la Rue ne bo strmoglavili prezgodaj. Je tudi v tem razlaga, daje na svobodi in daje njegov sodni postopek prešel v roke drugega sodnika?
SLOMŠKOV DOM
Zaključek šolskega leta
Slovenci v Argentini
SLOVENSKA VAS - LANUS
Sprejem novega škofa
Preteklo nedeljo, 2. decembra, so rojaki iz Slovenske vasi pripravili poseben sprejem novoimenovanemu škofu Andreju Stanovniku.
Škof Stanovnik, ki je prvi v argentinskem episkopatu iz slovenske družine, se je namreč rodil in tudi prve šole opravil v tej slovenski skupnosti na jugu Velikega Buenos Airesa Tam živita še njegov brat in sestra z družinama. Zato ga imnjo ,,vaščani" za „soseda”. In tako so mu tudi zapeli „Dragi sosed, bod’ pozdravljen...”.
Ob vhodu v cerkev ga je v imenu krajevne skupnosti pozdravil Vinko Glinšek, po opravljeni daritvi pa še Lučka Mehle v imenu mladine in dr. Andrej Fink v imenu farne skupnosti. Ves obred je bil svečan in novi škof se je v nagovoru zahvalil za sprejem in se priporočal v molitev. Hvaležno se je spomnil tudi že umrlih staršev in vzgojiteljev v slovenskih tečajih, ki so mu
vlivali vero in slovensko zavest.
Opoldne je bilo v društvenem domu tudi skupno kosilo, tipični argentinski asa-do, po katerem se je škof Stanovnik še dolgo zadržal v pogovoru z roj aki-sovaščani. Celotne slavnosti se je udeležilo tudi precej rojakov iz drugih naselbin, in tudi predsednik osrednjega društva Zedinjena Slovenija, Tone Mizerit.
V petek pred to slovesnostjo pa je škof obiskal svoje nekdanje prijatelje, ki se v petkovih večernih urah zbirajo in igrajo nogomet. Škof Stanovnik se je tudi udeležil igre in pokazal, da ni izgubil kondicije iz tistih časov, ko se je pridno in zelo uspešno podil za žogo na slovenskih igriščih po Buenos Airesu, saj se ga vsi spominjajo kot izvrstnega nogometaša
Novi škof bo posvečen med njemu zaupanimi verniki 16. t.m. v Reconquisti, na severu province Santa Fe.
V nedeljo, 25 novembra je šola A. M. Slomška imela slavje ob sklepu šolskega leta Že nedeljska maša je bila posvečena šolarjem, saj so z ubranim peljem tudi sodelovali (vodstvo Pavel Erjavec, orgle Anka Savelli Gaser). Po maši je v imenu učiteljskega zbora Marjana Šušteršič Rezelj uvedla slavje z nastopom vrtca in nitjih razredov, ki so se predstavili z verzi in petjem. Slovo od osmega razreda je še posebej občuteno, tako za učence kot za starše: zaključuje se otroška doba. Letos so se poslovili naslednji: Monika Kinkelj, Anica Lenarčič, Andrejka Loboda, Niko Rezelj, Magdalena Teraš in Erika Urbančič. Za slovo so osmošolci recitirali Prešernovo Zdravljico. Poslovilne besede sta jim namenila katehet France Cukjati in razrednik Marjan Jože Loboda. Besede zahvale pa je izrekel v imenu sošolcev Niko Rezelj.
V znamenju slovesa so bile tudi besede voditeljice šole Saše Zupan Omahna. Lepo dobo je spremljala na poti učenosti učence Slomškove šole, kar 31 let seje nabralo, od teh 5 let kot voditeljica. Res zasluži hvalež-
nost staršev in učencev. V imenu šole se ji je zahvalil Marjan Jože Loboda, v imenu staršev pa je Nežka Kastelic Ribnikar.
V preteklem šolskem letu je obiskovalo šolo 100 učencev, poučevale pa so naslednje šolske moči: Saša Zupan Omahna, France Cukjati, Sonja Zorko Snoj, Marjana Grabnar Petkovšek, Marjan Jože Loboda, Pavel Erjavec, Marjana Šušteršič Rezelj, Helena Rode, Mojca Vombergar, Patricija Mugerli, Erika Ribnikar, Marjeta Debeljak Vombergar, Kristina Prijatelj Breznikar in Aleksandra Omahna.
Ob zaključku šolskega leta velja omeniti napor vse šole, učencev in učiteljstva, pri predstavi igre Grdi raček, o kateri bomo poročali prihodnjič, in sodelovanje šolskega zborčka pri slovesnosti prvega svetega obajila v slovenski cerkvi Marye Pomagaj
8.	decembra
9.	decembra pa je šola pripravila Miklavžev prihod z obdarovanjem. Tradicionalnega otroškega praznika se je udeležilo lepo število otrok in staršev.
J.T.
FRANC LOBNIK: OJ, Tl SPOMINI «>
Med njhni so bili tudi slovenski mornarji. Po dveh mesecih so nas prepeljali v Eboli, kjer je bila velika angleška vojaška baza. Dali so nam stare angleške uniforme in smo opravljali razna dela, največ kot straža proti vsiljivim Italijanom. Kmalu smo se preselili v znani Lamie Camp blizu Neaplja, kjer je že bilo večje število Slovencev in četnikov. Skupaj nas je bilo nad tisoč, razdeljeni pa smo bili v čete in bataljone. Imeli smo tudi slovenske oficirje, komandant pa je bil polkovnik Perhavec, bivši mariborski lekarnar. Med slovenskimi oficirji so bili Bradaška, Pirnat, Bat in drugi. Naš kurat je bil delaven duhovnik Ignacy Kunstelj, pravoslavni pa so tudi imeli svojega duhovnika. V taborišču smo opravljali razna vojaška opravila. Na straži je le malokdo imel puško, večinoma smo imeli le bat, pač po angleški navadi. Ni nam bilo slabo, mučila pa nas je negotovost, kaj bo z nami. Že v taborišča Gruma-Apula, Eboli in posebno v Lamie Camp so prihajale razne komisije in angleški generali, pa o njihovih namenih in vtisih nismo nikoli ničesar izvedeli, najbrž niti ne naši oficirji. Domnevali smo, da nas imajo Angleži za rezervo, k^jti še vedno je bila nevarnost za vojsko, po drugi strani pa tudi upai\je mnogih, da bo prišlo do spopada Anglo-Amerikancev s Titovo vojsko zaradi tržaškega ozemlja. V tem primeru bi nas potrebovali, knj drugega si nismo mogli misliti. V Lamie Čampu so nas obiskale razne jugoslovanske osebnosti, ki so bile na visokih položajih pred vojno, med ryimi tudi bivši minister dr. Miha Krek, ki nas je tolažil, da smo se znašli v tunelu, iz katerega še ni izhoda.
Meseca oktobra, ko že ni bilo več ne-
varnosti spopada, saj je bila blizu mirovna pogodba med Italijo in Jugoslavijo, so Angleži začeli odhajati iz Italije. Nas so ponovno odpeljali in smo se spet znašli blizu mesta Bari v manjšem kraju Trani, kjer smo zasedli italijanske kasarne, v katerih je bilo že več begunskih skupin. Bilo je tudi okoli 150 Slovencev, nekaterih z družinami. Mnogo fantov iz naše skupine je med tem odšlo v domovino, ker jih je premoglo domotožje. Kljub temu nas je ostalo nad 500 in smo slednjič postali civilni begunci kot toliko drugih Slovencev. V taborišču Trani je spet vzcvetelo kulturno in športno življenje. Versko oskrbo nam je najprej dajal lazarist Ciril Demšar, za ryim pa duhovnik Stanko Skvarča.
V začetku leta 1948 se je začelo izseljevanje beguncev v čezmorske države. Iz tega taborišča se jih je največ prijavilo za Argentino, posamezni so odšli pozneje v ZDA, Kanado in Avstralijo, le nekateri pa so ostali v evropskih državah. Blizu Trani v mestu Barletta je bilo drugo begunsko taborišče, v katerem je bilo kakih 250 slovenskih beguncev, med njimi številne družine. Spoznali smo se z ryimi, posebno na vožnji v Argentino, in nekaj naših fantov se je srečno poročilo z dekleti iz tega taborišča
Dne 5. maja 1948 smo se odpravili na pot, najprej v Bagnoli blizu Neaplja, potem z vlakom v Nemčijo in smo se v bremenskem pristanišču vkrcali na latljo. Dne 23. maja smo prispeli v Argentino, kjer se je začelo zame novo poglavje in novo življenje”
Tako končuje Franc Lobnik svojo življenjsko odisejo z vzdihom: Oj, ti spomini!
Pogovarjal se je Ivan Žnidar
Obisk
Državna sekretarka za Slovence po svetu Magdalena Tovornik je odpotovala na obisk v ZDA. Tovomikova je skupaj z generalnim konzulom v Clevelandu Tonetom Gogalo obiskala Cleveland in slovenske skupnosti v zveznih državah Pensilvanija, Kolorado, Wisconsin, Minnesotta in Illinois.
Tovomikova se je v Clevelandu srečala z republikanskim senatorjem slovenskega rodu in nekdanjim guvernerjem zvezne države Ohio Georgeom Voinovichem in predstavniki številnih slovenskih organizacij. Srečala se je z Avgustom Pustom, ki je bil pri guvernerju Ohia Bobu Taftu odgovoren za multikulturno sodelovanje, predsednik ZDA George Bush pa ga je oktobra imenoval za člana komisye za ohranjanje ameriške zgodovinske in kulturne dediščine v tiyini. Državna sekretarka pa je govorila tudi z Eugenom Kogovškom, nacionalnim predsednikom Kranjsko slovenske podporne jednote (KSPJ), ki je najstarejša slovenska organizacija v ZDA, ustanovljena leta 1894.
V Kolorado se je srečala s predstavniki ameriških Slovencev v Denverju, Pueblu in Leadvillu, za katerega pravijo, daje najvišje ležeče slovensko mesto na svetu.
Državna sekretarka Magdalena Tovornik je v torek, 4. decembra, v New Yorku sklenila svojo desetdnevno turnejo. Ob koncu obiska je dejala, da je bila pot zelo
Pred usodno...
Nad. s 1. str.
bistveno dvomljivost, zgodilo nekaj nepopravljivega in usodnega. Zgodila bi se velika krivica mnogim ljudem in država bi za temelj dobila konstrukt, ki bi s svojo zlaganostjo počasi začel prodirati v vse i\jene institucije. Vas pa bi, tako se je do sedaj §e vedno zgodilo, doletela kazen: izgubili bi edino, kar imate - moralni položaj, ki vam ga zagotavlja resnica, dokler na pjej stojite. Če pa boste resnico zapustili, i\jim, katerim na ljubo jo boste zapustili, ne boste enaki, ampak podrejeni. Oni bodo namreč privilegije, s katerimi kot dediči totalitarizma razpolagajo, obdržali. Ni si težko predstavljati, kako suvereno jih bodo izkoriščali, zlasti potem ko bodo
v ZDA
smiselna, saj se je v ZDA srečala z vsem, kar je nasploh tipično za slovenske izseljence. Ugotovila je, da je trenutno obdobje pomembno za državo in izseljence, saj se ji zdi, da počasi odhaja še ena generacija Slovencev in je čas, da se s pomočjo Urada za Slovence po svetu zarye kaj naredi. Za razliko od Lemonta v okolici Chicaga se je večinoma srečevala s starejšimi ljudmi, ki se počasi že sprašujejo ali bo za i\jimi še kaj ostalo.
Kot smo pa razbrali iz poročil, je Tovor-nikovo najbolj skrbelo, kako organizirati spomin na Slovence v ZDA, zbiranju arhivov, ni pa govorila dosti o drugi pomoči rojakom. Skrbi jo, da bi se ob novi zamenjavi generacij izgubili dragoceni dokumenti, zato je treba uresničiti projekte tudi po svetu, da po njenih besedah, po novem ne bi hodili samo še na pokopališča, ali pa v cerkve(!!!) in domove, ki so bili nekoč slovenski.
SLOVENSKI SINDIKALIST
Marino Kermac je bil v Trstu imenovan za pokrajinskega tiynika sindikata UIL-FPL, novonastale zveze v okviru vsedržavnega sindikata UIL, ki združuje uslužbence v zdravstvu in v krajevnih upravah. Kermac se poleg svojega dela aktivno udeležuje kulturnega življenja Slovencev v Italiji predvsem kot član raznih pevskih zborov.
dosegli oprostitev od krivde, ne da bi jim jo bilo treba priznati.
Če bi bili v državnem zboru tudi z vašimi glasovi sprejeta kaka resolucija ali kaki zakoni, ki ne bi stali na integralni resnici, bi se torej zgodila še ena prevara - nik&kor ne najmanjša v bogati tradiciji komunističnega manipuliranja. Vi pa bi kmalu za tem videli, da vam ne ostaja drugo, kot da podpišete brezpogojno vdajo. Podpisali bi jo vi, veljala pa bi za vse, tudi za nas. Ali je npjno, da je tako, se sprašujemo. Ali ni že dovolj političnih mrtvecev, ki jih pušča za seboj ta malo žalostna karavana?
Ljubljana, 9. novembra 2001
Predsednik NSZ: Tine Velikonja Podpredsednik NSZ: Anton Drobnič Tajnik NSZ: Stane Štrbenk Urednik Zaveze: Justin Stanovnik
Jugoslovanski kraljevi polk v Neaplju, novembra 1945. V prvi vrsti sami oficirji.
Pisma bralcev
Spoštovani
Ko berem članek IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI z dne 22. novembra, imam naslednje komentarje:
1. Pod podnaslovom Province da -sklad ne je sredi tretjega odstavka pisano: „Za meseca decembra mora namreč Sklad odšteti državi 1260 milijonov dolarjev”. Beseda mora v zgorrvjem besedilu ne odgovarja stvarni situaciji. Vemo, da je svoj čas Argentina uaprosila mednarodno pomoč, da uredi svoj gospodarski položaj. Med drugimi, ki so se odzvali tej prošnji, je tudi Sklad (FMI). Ta pomoč Sklada pa je v obliki denarnih nakazil v obrokih, ki se tudi realizirajo samo, če Argentina izpolni pogoje, ki so bili dogovorjeni med Skladom in Argentino.
Dosedaj Argentina teh pogojev ni izpolnila in verjetno se bodo vršile nova pogajanja glede teh plačil.
2. Pod podnaslovom Kriza in besede Cerkve
a)	se v prvem odstavku bere: „Po dogovoru s Fondom bi morala država imeti v zadrjih dveh mesecih superavit v višini 750 milijonov dolarjev, ima deficit 676 milijonov,”	.
Treba je pojasniti, da ni nobenega dogovora s Fondom, Iger bi bilo pogojeno, da mora imeti država v zadnjih dveh mesecih superavit v višini 750 milijonov dolarjev. Dejstvo pa je, da je bilo dogovorjeno, da Argentina v letu 2001 ne sme imeti več kot 650 milijonov pesov deficita. Če mora Argentina zadnja dva meseca v letu imeti superavit, je to zato, ker je že prejšnjih deset mesecev prestopila dogovorjeno letno mejo deficita
Ne vem, kako si razlagati gornjo trditev „ima pa deficita 676 milijonov”. Najbrž je to samo predhodna ocena rezultata zadnjih dveh mesecev v letu. V tej zadevi pa imajo razni ekonomisti različne ocene.
b)	V četrtem odstavku se bere, da argentinski škoje kritizirajo zunanji dolg,
daje v sedanjem stanju krivičen in da gaje država v obliki obresti že zdavnaj izplačala.”
Kakor vidim v časopisu Clarin z dne 18. novembra (cela stran 6), je škof Miras glede argentinskega javnega dolga izjavil: „... el calculo que se puede hacer de lo que se abono es casi superior a lo que se recibio ... es justo que se p ague una deuda si se pidio, pero tembičn hay que lograr que las condiciones de pago sean justas y equi-tativas.”
Nikjer pa ne opazim, da bi škof Miras izjavil, da je država dolg v obliki obresti že „zdavnaj” plačala Po mojem mnenju je škof proti pretirano visoki obrestni meri, ki jo argentinski javni dolg plačnje, ne pa proti obrestim na splošno.
Janez Truden
Jezikovni
Hvala bralcu za pripombe, ki so stvarne. Ob tem le kratek komentar.
Glede točke 1) sem smatral, da je bila pogojnost dovolj jasno nakazana s stavkom o misiji FMI, „ki naj pregleda, kako izvajamo ‘domače naloge’, potem bo šele prišel denar".
Glede točke 2.a): omenjeni superavit v zadnjem bimestru (750 milijonov dolarjev) bi bil potreben za izpolnitev celoletnega dogovora, kot jasno nakaže bralec. Deficit 676 milijonov se nanaša na mesec oktober, ko je bil oklican „deficit 0".
Glede točke 2.b) je opomba točna.
Ob vsem bi rad pojasnil g. Trudnu in tudi ostalim bralcem, da večkrat uporabljam številke zgolj za opis „termičnega občutka" (sensacion termina) položaja, kar se mi zdi bolj važno za razumevanje dogodkov. Morda me pri tem včasih nekoliko zanese. Prosim, naj mi bo oproščeno.
Tone Mizerit
SPORAZUM MED R. SLOVENIJO IN SV. SEDEŽEM 0 PRAVNIH VPRAŠANJIH
Republika Slovenija in Sveti sedež
sta
- izhninjoč iz Sporazuma o vzpostavitvi diplomatskih odnosov;
- upoštevajoč, Republika Slovenija ustavo, zlasti člena 7 in 41 o svobodi vesti in veroizpovedi, Sveti sedež pa dokumente 2. vatikanskega koncila in norme kanonskega prava;
- zavedajoč se pomena človekovih pravic ter zlasti o sklicevanju na mednarodno priznana načela svobode mišljenja, vesti in verovanja;
- izhnjnjoč iz stoletne zgodovinske povezanosti med slovenskim ljudstvom in Katoliško cerkvijo;
- v želji, da bi z mednarodno pogodbo potrdila pravni položaj Katoliške cerkve v Republiki Sloveniji ter prispevala k nadaljnjemu reševanju odprtih vprašanj sklenila naslednji sporazum:
1. ČLEN
Republika Slovenija in Sveti sedež potrjujeta, da sta država in Katoliška cerkev, vsaka v svoji ureditvi, neodvisni in avtonomni, in se zaveznjeta k polnemu spoštovanju tega načela v svojih medsebojnih odnosih in k sodelovanju za napredek človekove osebe in skupnega dobrega. Katoliška cerkev v Republiki Sloveniji de-lqje svobodno, v skladu s pravnim redom Republike Slovenije in s kanonskim pravom.
2. ČLEN
Republika Slovenija priznava pravno
osebnost Katoliške cerkve.
Republika Slovenija priznava tudi pravno osebnost vseh teritorialnih in personalnih cerkvenih institucij v Republiki Sloveniji, ki imajo to osebnost po normah kanonskega prava. Cerkvena oblast jih mora priglasiti pristojnemu državnemu organu, da jih registrira.
3. ČLEN
Pravni red Republike Slovenije Katoliški cerkvi zagotavlja svobodo bogočastja, kateheze in vseh drugih njenih dejavnosti.
Vsa izredna javna bogoslužna opravila in druga verska zbiraija (romarja, procesije, srečanja) pristojna oblast Katoliške cerkve priglasi pristojnemu državnemu organu.
4. ČLEN
Pristojna cerkvena oblast je izključno pristojna za vzpostavitev, spremembo in ukinitev cerkvenih struktur. To v prvi vrsti zadeva vzpostavitev, spremembo in ukinitev cerkvenih območij (nadškofij, škofij, apostolskih administratur, personalnih in teritorialnih prelatur in opatij), samostanov, župnij, združer\j posvečenega in družb apostolskega življenja.
Nobena Škofja Katoliške cerkve v Republiki Slovenji ne bo obsegala ozemja, la je zunaj meja Republike Slovenje in noben del ozemja Republike Slovenje ne bo pripadal Škofji, katere sedež je zunaj Republike Slovenje.
5. ČLEN
Zunanja vrata
venec
zgornja prečka
srednja letev
■■•zapiralna letev
- ključavnica
srednje polnilo - "
nasadilna letev -
nasadilo --	.tj .		—		.	.	
		: j
	odkap	hišni prag
spodnja prečka
V pristojnosti Katoliške cerkve sodi, da po normah kanonskega prava podejije imenovarja in cerkvene službe.
Imenovanja, sprejemaije odpovedi in prestavitev škofov so v izkjučni pristojnosti Svetega sedeža.
6. ČLEN
Katoliška cerkev v Republiki Slovenji in ijene pravne in fizične osebe lahko svobodno vzpostavjajo in neovirano ohraijajo stike s Svetim sedežem in med seboj.
Prav tako lahko tudi svobodno in neovirano vzpostavjajo stike in sodeltjejo s škofovskimi konferencami, z drugimi cerkvenimi ustanovami, z drugimi organizacijami in pravnimi osebami, bodisi doma ali po svetu.
7. ČLEN
Katoliška cerkev ima polno svobodo do lastnih sredstev obveščarja in ima enako kot druge pravne osebe pravico dostopa do vseh javnih sredstev obveščarja.
8. ČLEN
Pravne osebe Katoliške cerkve lahko ustanavjajo združeija v skladu z zakonodajo Republike Slovenje.
Republika Slovenja priznava pravico vernikov, da ustanavjajo združeija, v skladu z normami in ciji Katoliške cerkve, ter v ijih svobodno in javno delijejo. Civilnopravni vidiki dejavnosti teh združerj se urejjo v skladu z zadevnimi predpisi Republike Slovenje.
Pravne osebe Katoliške cerkve lahko ustanavjajo fundacje, ki delijejo v skladu z zakonodajo Republike Slovenje.
9. ČLEN
Pravne osebe Katoliške cerkve lahko, v skladu z zakonodajo Republike Slovenje, pridobivajo, posedijejo, izkoriščajo, odtujujejo in obremerjijejo premičnine in nepremičnine ter lahko pridobivajo ali se odpovedujejo lastninskim in drugim stvarnim pravicam.
10. ČLEN
Katoliška cerkev ima, v skladu z zakonodajo Republike Slovenje in v skladu s kanonskim pravom, pravico ustanavjati in upravjati izobraževalne in vzgojne ustanove, djaške in študentske domove, šole vseh vrst in stoperj po lastnih statutih. Država bo podpirala ustanove iz prejšijega
odstavka ob enakih pogojih kakor podpira druge tovrstne zasebne ustanove.
Status djakov, študentov in gojencev teh ustanov je izenačen s statusom gojencev v drugih javnih ustanovah.
Druga odprta vprašanja vzgoje in izobraževanja bodo reševali pristojni državni organi in pristojna oblast Svetega sedeža.
11. ČLEN
Pristojni državni organi in organi lokalnih skupnosti ter pristojna cerkvena oblast sodelujejo pri ohranjanju in vzdrževanju kulturnih spomenikov in drugih kulturnih dobrin in arhivov, ki so v cerkveni lasti.
12. ČLEN
V Republiki Slovenji je zagotovjeno celovito spoštovanje verske svobode posameznikom v bolnišnicah, zdraviliščih, zaporih in drugih ustanovah, Kjer je gibanje oseb, ki se v njih nahajajo, omejeno ali onemogočeno.
Katoliška cerkev ima pravico do pastoralnega delovanja v teh ustanovah, v skladu z zakoni, ki urejajo zadevna področja.
13. ČLEN
Dobrodelne in druge socialne cerkvene ustanove in organizacje, ki se ukvarjajo z dobrodelnostjo in družbeno solidarnostjo ter so organizirane v skladu s slovensko zakonodajo, so glede olajšav, pomoči in drugih spodbujevalnih državnih ukrepov izenačene z drugimi podobnimi dobrodelnimi organizacjami v državi.
14. ČLEN
Republika Slovenja in Sveti sedež b6s-ta reševala sporazumno, po diplomatski poti morebitna razhajaija, ki bi lahko nastala pri razlagi ali uporabi določil tega sporazuma.
Republika Slovenja in Sveti sedež si bosta nadaje prizadevala obravnavati odprta vprašaija, ki niso predmet tega sporazuma, z namenom doseči sporazumno rešitev.
15. ČLEN
Ta sporazum bo ratificiran v skladu s pravili vsake od pogodbenic in bo začel vejati z izmenjavo listin o ratifikacji. Podpisano v Ljubjani... v dveh izvirnikih, od katerih je vsak v slovenskem in ital jans-kem jeziku, pri čemer sta besedili v obeh jezikih enako verodostojni.
Po STA
Pisali smo pred 50 leti...
USPEŠEN ZAČETEK ROKOMETAŠIC
Slovenska ženska rokometna reprezentanca je uspešno začela svetovno rokometno prvenstvo v Italiji. Zadnjo tekmo skupine je izgubila z Norveško s 24:32 in v skupini D osvojila končno drugo mesto. Naslednja tekma, v osmini finala, bo v Bolzanu in sicer z Avstrijo.
TENIŠKO EVROPSKO PRVENSTVO
Slovenska teniška reprezentanca je uspešno začela nastope na ekipnem evropskem prvenstvu v Montecatiniju v Italiji. V prvem dvoboju je z 2:1 premagala Belgijo in se tako uvrstila v polfinale. V prvem dvoboju je Iztok Božič izgubil z Coenom s 3:6 in 5:7, nato je Marko Tkalec ugnal Wautersa s 7:5 in 7:5, v odločilnem dvoboju pa je slovenska dvojica Tkalec/Matija Zga-
Naročniki in bralci:
Svobodna Slovenija 2002
Ko boste prejeli prvo številko, se najprej vsedite. Presenečenje bo veliko!
Opozorite tudi prijateije, znance, sorodnike in dobrotnike, ki morda še niso (ali niso več) naročniki našega lista. Storite jim uslugo: prepričajte jih, da se tudi oni naroče.
ga premagala Coena in Thysa s 4:6, 6:4 in 6:1. Vendar naprej ni šlo: V polfinalu so varovanci kapetana Andreja Jerasa izgubili z Grčijo z 0:2, tako da so se v domovino vrnili z bronasto medaljo ter obstankom v šampionski skupini tega tekmovanja Grki so bili nesporni favoriti, saj so na lestvici ATP uvrščeni krepko pred slovenskimi igralci, poleg tega pa je Andrej Jeras začel proces pomlajevanja reprezentance.
Obvestila
SOBOTA, 15. decembra:
Na Slovenski pristavi festival folklornih plesov.
NEDELJA, 16. decembra:
46. Slovenski dan s celodnevno prireditvijo v Hladnikovem domu v Slovenski vasi.
PETEK, 21. decembra:
Sestanek staršev otrok, ki bodo potovali na počitniško kolonijo, ob 21. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 22. decembra:
Božičnica Zveze slovenskih mater in žena v Slovenski hiši ob 17.30.
Koncert ob 30-letnici MPZ San Justo ob 20.30 v Našem domu v San Justu. NEDELJA, 23. decembra:
Božični koncert in žive jaslice v kapeli zavoda Presvetega Srca v San Martinu ob 19. uri.
PONEDELJEK, 31. decembra:
Na Slovenski Pristavi zvečer Silvestrovanje.
Slovenski pevski zbor iz San Martina in otroški zbor
vabita na
božični koncert in žive jaslice
v nedeljo, 23. decembra, ob 19. uri v kapeli zavoda Presvetega Srca, R. Carrillo 2349 - San Martin
Vincencijeva konferenca in Zveza slovenskih mater in žena
vabita na
Slovensko božično praznovanje
v soboto, 22. decembra, v Slovenski hiši
Ob 18. uri sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj s petjem otroškega zbora s Pristave „Zarja mladosti", pod vodstvom Marjane Jelenc.
Sledi koncert Anice Rode.
Nadaljevanje božičnega srečanja v dvorani škofa dr. Gregorija Rožmana.
Pohitite, ker je zadnji čas za najboljšo investicijo!
Podporni bon ,,rifa”
Zedinjene Slovenije
Sprejemamo tudi čeke!
Kupite ga takoj! Samo za deset pesov lahko postanete srečni lastnik katerega izmed sledečih dobitkov:
1. Računalnik s tiskalnikom
2. Deset dni bivanja v Počitniškem domu dr. Hanželiča v kordobskih planinah
3. Barvni TV sprejemnik
4. Mikrovalovna pečica ,JPhilco”
5. Čistilec za zrak „Spar"
Bone lahko kupite v društveni pisarni, pri poverjenikih Svobodne Slovenije v Slogi in pri odbornikih vseh slovenskih domov.
Pohitite z nakupom! Igra na božično žrebanje Loteria Nacional (22. decembra).
PODPRITE NAŠE DRUŠTVO IN NAŠ LIST!
PREGLED GLASBENEGA DELA
Delo poklicnih glasbenikov: Ančica Kraljeva in Anton Soler imata brez dvoma vse pogoje, da postaneta odlična klavirska umetnika.
Na področju vede je prof. Jože Osana očrtal filozofske temelje glasbene vede. Zborovsko glasbeno udejstvovanje: narodni pesmi je posvetil zbor Gallus poseben koncert ter dve glasbeni oddaji po radiu. Na pobudo dirigenta dr. Julija Savellija so nastali trije novi venčki: Alojzij Geržinič Sonce je za gore šlo; Jože Osana Fantje na vasi; in Drago Mario Šijanec Odmevi s koroških planin.
RECITACIJSKI VEČER BALANTIČEVE DRUŽINE
Zadi\jo nedeljo je na ta večer prišlo vsega 24 ljudi, vštevši 5 recitatorjev in 4 avtorje, katerih dela so se brala Pri Maria-nistih jih ni bilo niti toliko, v San Martinu nekaj malega več. Prireditev se je vršila v največji slovenski naselbini, v bližini dveh gledaliških družin, pevskega zbora, zbirališča fantov itd. Ne najdemo nobenega opravičila
Da bi pisal poročilo tistim, ki jih iz nemarnosti ni bilo, da bi se hvalili, saj smo brali, mi je pod čast.
Naj Balantičeva družina ne postane malodušna Na recitacjjski večer bo pa vedno prišel poročevalec Svobodne Slovenije, dokler bo to vaš vdani
MM (Marijan Marolt)
CERKVENI OGLASNIK
Polnočnica za Slovence na področju Velikega Buenos Airesa bo tudi letos v spodi\ji cerkvi Santa Rosa, Pasco 430.- Med mašo bo pevski zbor Gallus pel slovenske božične pesmi. Od pol enajste ure dalje bo prilika za sv. spoved.
SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Družabna pravda december 1951. Vsebina Ustavna listina Srednjeevropske federacije krščanske strokovne zveze; Družabna zavednost (Janko Hostnik); Beseda o družini (Rudolf Smersu); Nastanek programa o stanovski ureditvi Slovenije (Milan Majnik); Ob zaključku našega leta (France Žužek).
Svobodna Slovenija, št. 50;
20. decembra 1951
Slovenija	mo
Janzenizem
Vse jožefinske reforme absolutistične države ne bi bile mogoče, če ne bi našle podpore v sami Cerkvi.
Tedaj je v Cerkvi nastajal janzenizem. Ime je dobil po začetniku Janseniusu. V dogmatičnih vprašai\jih je bil na robu herezije, poudarja moralni rigorizem, pravice škofov proti papežu, nasprotuje redovom, papeževi nezmotljivosti in dovoljuje državni oblasti posegati v cerkveno življenje. Tedaj je Avstriji delovalo precej škofov, ki so hoteli obnovitev Cerkve, predvsem iz njenega nabuhlega baročnega stila.
Na Slovenskem dogmatičnega janzeniz-ma ne poznamo, a praktični rigorizem se je precej zasidral v slovensko duhovščino. Ljubljanski škof Herberstein se je tega duha navzel v času svojega študija V svojih vizitacljah se je seznanil z veliko nevednostjo ljudstva, zato je ponovno uvedel velikonočno spraševanje, a je nastopal proti redovnikom, za neomejeno oblast škofa v škofiji, pravice deželnega kneza v cerkvi itd. Glede spovedi priporoča spovednikom, naj se varujejo pretirane strogosti pa tudi mehke popustljivosti.
Cesar je Herbersteinova prizadevanja nagradil s tem, da gaje imenoval za prvega ljubljanskega nadškofa, a Rim tega imenovanja ni hotel potrditi, dokler škof ne prekliče svojih zmot, ki jih je objavil v pastirskem pismu leta 1782. Ker Herbersteinova opravičila Rima niso prepričala, je prišlo do resne napetosti med Rimom in Dunajem. A Herberstein ni postal nadškof, to je šele postal njegov naslednik Mihael Brigi-
do, ki je bil umerjen jožefmski prosvefije-nec. Vendar je prav on pričetnik moralnega rigorizma, ki je tako značilen za slovensko duhovščino 19. stoletja. Brigido je ustanovil v Ljubljani bogoslovje z janzenistično vzgojo.
V praksi so janzenisti priporočali resnost, včasih prav mrkost, brez zunanjih izražanj vere. Strogo so omejevali obhajilo, češ da človek ni vreden pogostega obhajila, preprečevali procesije in druge ljudske pobožnosti, itd. Saj vemo, daje pozneje Baraga tako hudo občutil ta pritisk, da se je odselil v Ameriko. Posledice so se v Sloveniji čutile še precej desetletij.
Tako so jožefinske in janzenistične reforme z roko v roko marsikaj spremenile, nekaj v dobro in nekaj v slabo.
Osebne novice
Družinska sreča. V Sloveniji se je na dan Sv. Miklavža rodil Gregor Mali v zakonu Monike Kambič - Mali in Klemena Malija Srečnim staršem prisrčno čestitamo!
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena je darovala prof. Majda Rotar (Ljubljana) 115,- dolarjev v spomin prof. Milene Dobovšek.
Bog plačaj!
Zreli ljudje si ne zatiskamo oči.
Le zakaj bi se pretvarjali?
Vsi, ki so varčevali za težke dni, so imeli prav.
V rokah imajo ključ za dobo stisk Sloga vam daje solidno pomoč.
H
Bme. Mitre 97 Ramos Mejia 4656-6565
SLOOA DA VKC!
N Sl.Otil J K MOČ!
»Slovenski	dan,
V nedeljo, 16. decembra v Hladnikovem domu v Slovenski vasi
46. SLOVENSKI DAN
11.15: zbirar\je gostov
11.30: pozdrav in dvigai\je zastav
12.00: koncelebrirana sv. maša
13.30: kosilo
18.00: kulturni program
Slovenske pokrajine v glasbi in plesu. Nastopajo folklorne skupine naših Domov. Slavnostni govornik: Tone Mizerit Ves popoldan: športne tekme mladcev in mladenk Zabavali se boste lahko in kupili spominčke na izvirnih stojnicah
NAKAZNICE ZA KOSILO REZERVIRAJTE NA TELEFON 4267-1095 (STANE JEMEC) DO SREDE 12. DECEMBRA
PRIDITE. NE BO VAM ŽAL!
Mali oglasi \
PSIHOLOGI Veronika Fajfar, psihološka svetovalka (counselor). Svetovai\je in pomoč v trenutkih odločitev, tesnobi, krizah, zmedi, nevolji in konfliktih. Ordinacija v španščini in slovenščini. - Tel. 4865-9342; 15-4493-0369. e-mail: veronikaf@elsitio.net TURIZEM
Oddam hišo - Bustillo, km 6 - Oddam bungalov na Catedralu - Bariloche. Tel: 02944-424978 Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail.ilir8ka@barlloche.com.ar
Tel. 4441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva 1.1»**,/ hotelov, n njem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo
ARHITEKTI Arh. Jure Vombergar - Projekti in vodstvo gradbenih del. Občinski načrti za gradnje brez dovoljenja. Gaona 2776 - (1706) Haedo - Tel.: 4443-7385 Arq. Carlos E. Kostka. Mantenimiento de edificios. Presupuestos sin cargo. Capital y Provincia. Sarandf 148, Capital. Tel./Fax: 4952-8427.
ADVOKATI
DOBOVŠEK & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/ Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica - Uradna prevnjalka za slovenski jezik - Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 154088-5844 - mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucumšn 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Avenida Corrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcučnaga 77 -
Folklorna skupina Pristava
vabi na
XII. VESELICO NARODNIH PLESOV,
ki bo v soboto, 15. decembra, ob 20.30 uri,
s sodelovanjem argentinske, armenske, grške, kolumbijske, španske in slovenske folklorne skupine Rep. de Eslovenia 1851 - Castelar	Vas	pričakiyemo!
Mednarodni pogovori po izredno nizki ceni
Slovenija $ 0,29 USA $ 0,18
Sra. Natalia. Tel: 4983-3234 loconsolo@sinectis.com.ar
SILVESTROVANJE NA PRISTAVI
31. decembra
Pridi, ne bo ti žal!
1	1	
	
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmč. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmč. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom
(pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cdrdoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uradne ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slovenski dom - Dra Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure (ga Andrejka Papež Cordova).
	od 10.30 do 12.30 ure (ga Marija Gorše).		
i '%jr			
PROŠNJA		Prosimo vse raznašalce, mladino, odbornike domov in ZS,	
ZEDINJENA SLOVENIJA med		da najkasneje do torka, 18. de-	
drugimi dejavnostmi vsako leto pri-		cembra vrnete vse izpolnjene	
pravi naš skupni slovenski dan.		listke prodanih srečk. Če jih	
To pa je povezano z raznimi		niste vse prodali, pa prosimo da	
stroški. Društvo nima izrednih do-		enako do takrat vrnete, srečke.	
hodkov, ima pa mnogo potreb in		To lahko storite vključno v	
izdatkov. Zato prosimo vse ro-		stojnici Zedinjene Slovenije, ki	
jake, da se na ta dan pri prosto-		bo na Slovenskem dnevu.	
voljnih prispevkih velikodušno		Hvala lepa za sodelovanje in	
odzovejo.		razumevanje!	
PORAVNAJTE NAROČNINO!
21*1		FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
<3	<V p	Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida President*: Antonio Mizerit Redaccičn y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telefax: (54-11) 4636-0841/2421 4674-5125 e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Za Društvo Zedii\jena Slovenija Tone Mizerit V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Nova slovenska zaveza, Pavlina Dobovšek, Jernej Tomazin, Janez Truden, Ivan Žnidar, Franc Lobnik, Radio Ognjišče, STA
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države.
čeke:
v Argentini na ime „Eslovenia Libre“ ^v inozemstvu na ime „Antonio Mizerit1*^
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
fiw;
&
fAPZ San Justo
vabi na
KONCERT OB 30-LETNICI
KI BO V SOBOTO, 22. DECEMBRA OB 20.30 URI V NAŠEM DOMU V SAN JUSTU
Eno uro pred koncertom In po njem ogled razstave Ivana Bukovca: Akvareli Iz Slovenije
Šolska počitniška kolonija
SPOROČA: sestanek staršev z vodstvom kolonije in priložnost za razgovor bo v petek, 21. decembra ob 21 uri v zgornji dvorani Slovenske hiše.
Prosimo za točnost.
V četrtek 22. novembra je v 79. letu starosti umrl v Bariločah
BLAŽ RAZINGER
USTANOVNI ČLAN SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA V BARILOČAH
V imenu Društva in odbora izrekamo vsem domačim iskreno sožalje.
Bariloče, Argentina