Primorski
dnevnik
PETEK, 26. FEBRUARJA 2016
št. 47 (21.587) leto LXXII.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
Voda na Marsu? Ne, pivo na Veneri!
šepet
ulice
Montecchi
trst - Na 5. strani
Kmečka zveza proti Santorovi
»Deželna odbornica nas ne upošteva!«
trst - Na 5. strani
Na kandidatni listi G5Z tudi Slovenci
Volitve: intervju s Paolom Menisom
gorica - Na 16. strani
Začel se je vzorčni sejem Expomego
Iz leta v leto je bolj čezmejen
istospolne zveze - Po kompromisu v vladni večini
»Zelena luč« v senatu
RIM - Italijanski senat je sinoči potrdil zakonodajo o priznanju istospolnih partnerstev, na katero je premier Mat-teo Renzi vezal glasovanje o zaupnici vladi. Zakon so spravili skozi senat šele, ko so iz prvotnega osnutka črtali člen, ki bi istospolno usmerjenim omogočil posvojitev partnerjevih bioloških otrok.
Za zakon se je izreklo 173 senatorjev vladne večine in skupine, ki jo je ustanovil nekdanji Berlusconijev pristaš in tesni sodelavec Denis Verdini. Glasovanja pa se niso udeležili senatorji Demokratske stranke Felice Casson in Luigi Manconi ter centristi Aldo Di Biagio, Roberto Formigoni, Giuseppe Ma-rinello in Maurizio Sacconi. Proti je glasovalo 71 senatorjev desne opozicije in predstavniki levičarske stranke SEL, predstavniki Gibanja petih zvezd pa so senatno dvorano zapustili pred glasovanjem.
Na 2. strani
kvirinal
Ne izključujejo
vojaškega
posega
RIM - Italija ne izključuje možnosti vojaškega posega v Libiji, a le če bi za to prosile tamkajšnje oblasti, je rezultat včerajšnjega sestanka vrhovnega obrambnega sveta, ki je bil na Kvirinalu ob prisotnosti predsednika republike Sergia Mattarelle, premierja Renzija, ministrov Gentilonija in Pinottijeve ter vojaških vrhov. Preučili so tudi vpliv, ki ga imajo krizna vojna žarišča na energetsko varnost Italije in Evrope, piše v sporočilu Kvirinala.
trst - Sprehod po mestni četrti
Sv. Jakob sameva
Trgovine zapirajo, Šentjakobčani odhajajo, prihajajo »tujci«
r-c
/4
ločnik - Karabinjerji zasegli skladišče in kontejner
Odpadke izvažali v Afriko
Ovadili so 34-letnika iz Kameruna in 75-letnega Goričana - Oba sta živela v skladišču
GORICA - Mednarodno trgovanje s posebnimi in nevarnimi odpadki je predmet preiskave, v okviru katere so karabi-njerji preiskovalnega oddelka goriškega poveljstva in njihovi kolegi ločniške postaje zasegli nekdanjo industrijsko halo v Ulici Stesa v Ločniku, ki je služila kot nezakonito skladišče odpadkov, ter kontejner, ki bi moral iz genovskega pristanišča odpotovati v Kamerun. Preiskovani sta dve osebi - 34-letnik iz Kameruna in 75-letni Goričan -, ki sta živela v omenjeni hali v izredno slabih higienskih razmerah. V njej so skladiščili odslužene svinčene akumulatorje, elektronske odpadke, dele avtomobilov in stare pnevmatike.
Na 16. strani
25./28. februar 2016 Razstavišče v Gorici 44. izvedba
URNIK SEJMA:
četrtek in petek od 15. do 20. ure sobota in nedelja od 10. do 20. ure
Mednarodni Festival Golaža vas pričakuje do 22. ure.
www.udinegoriziafiere.it ¡nfo@udinegoriziafiere.it
/
15
slavoj žižek
Strah desnice pred migranti je patološki
MARIBOR - Slavoj Žižek je na debati, ki jo je v razprodani mariborski Drami sooblikovala »smetana« slovenskih filozofov, spregovoril tudi o problemu beguncev, s katerim se je po njegovih besedah treba odkrito spoprijeti, a ne na rasističen način. Žižek je ob tem navedel znan primer, da če so slutnje patološko ljubosumnega moža dejansko resnične, torej da ga žena res vara, to ne pomeni, da njegova ljubosumnost ni patološka. »Isto velja za današnji strah pred begunci. Patološki strah antiimigrantske desnice je patološki, tudi če je marsikaj o beguncih res.«
Na 12. strani
Spet vrste na meji v Istri?
Na 3. strani
Policija rešila pse iz pretesne kletke
Na 4. strani
V kontovelski Mlaki mrgolijo rdeče ribice
Na 6. strani
Novogoričan naj bi umrl naravne smrti
Na 16. strani
Zdravniki brez meja opravili 440 pregledov
Na 17. strani
VSTOP PROST
prav• sgjew zatne!
4. MEDNARODNI FESTIVAL GOLAŽA GORICA
Enogastronomski spremni dogodek 44. izvedbe sejma Expomego.
Udine^Fiere
Udlnje e Garizla Flere SpA

GO
LetfsGo!
Gortzte
9771124666007
2
Četrtek, 25. februarja 2016
AKTUALNO
/
cirinna'
' T
Aleksander Koren
LÁ
aleksander.koren@primorski.eu
Tudi dosti sprenevedanja
Z včerajšnjo odobritvijo v senatu, zdaj je na vrsti še poslanska zbornica, se je Italija, med zadnjimi v razvitem svetu, opremila z zakonom o civilnih zvezah za istospolne pare. To, da ga do zdaj še ni imela, je bila prava sramota, zaradi katere sije Italija lani prislužila obsodbo evropskega sodišča za človekove pravice. Z zakonom je država odpravila vrsto diskriminacij, ki so globoko posegale v pravni, gmotni in predvsem duševni položaj isto-spolnih parov, ki želijo živeti pod isto streho. Najbolj boleča diskriminacija je bila onemogočanje nudenja pomoči bolnemu partnerju, ki se zdravi v javni zdravstveni ustanovi. Sedanji vladajoči garnituri je torej uspelo to, kar ni v prejšnjem desetletju uspelo bolj v levo usmerjeni Prodijevi vladi, ko je podoben zakonski predlog (DICO) klavrno propadel.
In vendar je vse skupaj bila tudi farsa. Postopek odobritve je bil mučen, njegov končni rezultat pa je kompromis, v katerem ne manjka sprenevedanja. Roko na srce, prav vsem je na koncu ustrezalo, da so iz zakonskega predloga črtali člen o pravici do posvojitve biološkega otroka partnerja. Ne samo tistim, ki so mu od vsega začetka dosledno nasprotovali, temveč tudi tistim, ki so mu bili načelno naklonjeni. Premier Renzi je namreč na ta način pomiril svojo katoliško komponento, »ustregel« pa tudi do posvojitve po večini hladnim Italijanom. Njegov zaveznik Alfano lahko vihti zastavo zmage. Z določilom, da pari v civilni zvezi niso dolžni biti zvesti drug drugemu (kakšna hinavščina!), s čimer so centristi hoteli dodatno poudariti, da odobreni zakon nima nič skupnega s poroko (rajem zvestobe, seveda), miri tudi vsaj najbolj strpne med pobudniki »družinskega dneva«. Gibanju petih zvezd je s pirueto uspelo svojim he-terogenim volivcem hkrati sporočiti, da so »za« in «proti« zakonu (mojstrovina!), desnica, ki se s tonami računalniško izdelanih amandmajev norčuje iz demokracije, pa lahko kriči, da je vlada, ki se zateka k zaupnici, nedemokratična.
Kaj pa z otroki? Z njimi se bodo še naprej ukvarjali sodniki. Daleč od oči javnosti.
rim - Italija glede istospolnih zvez zdaj kot druge zahodnoevropske države
Senat odobril zakon »volk sit in koza cela«
RIM - Italijanski senat je sinoči potrdil zakonodajo o priznanju istospolnih partnerstev, na katero je premier Matteo Renzi vezal glasovanje o zaupnici vladi. Zakon mora zdaj potrditi še poslanska zbornica, kjer pa ima vlada trdno večino.
Sprejeta zakonodaja je rezultat težko izpogajanega kompromisa med Ren-zijevo Demokratsko stranko in Alfanovo koalicijsko partnerico Novo desno sredino. Zakon so spravili skozi senat šele, ko so iz prvotnega osnutka črtali člen, ki bi istospolno usmerjenim omogočil posvojitev partnerjevih bioloških otrok.
Za zakon se je izreklo 173 senatorjev vladne večine in skupine, ki jo je ustanovil nekdanji Berlusconijev pristaš in tesni sodelavec Denis Verdini. Glasovanja pa se niso udeležili senatorji Demokratske stranke Felice Casson in Luigi Man-coni ter centristi Aldo Di Biagio, Roberto Formigoni, Giuseppe Marinello in Maurizio Sacconi. Proti je glasovalo 71 senatorjev desne opozicije in predstavniki levičarske stranke SEL (ki nasprotujejo črtanju možnosti posvojitve otrok), pred-
Senatorka Cirinna' je tako ali drugače le spravila pod streho zakon o istospolnih zvezah
stavniki Gibanja petih zvezd pa so senatno dvorano zapustili pred glasovanjem. Tako Berlusconijevi kot Grillovi pristaši so vlado pozvali, naj gre na Kvi-rinal sporočat predsedniku republike, da jo (zaradi Verdinija) podpira nova večina. Resnici na ljubo, pa za odobritev zakona tokrat ni bila potrebna večinska
podpora 161 senatorjev, zato glasovi Ver-dinijevih somišljenikov niso bili odločilni, so pa politično pomenljivi, saj so glasovali za zaupnico.
»To je zmaga z bolečino v srcu. Je prvi korak. Zakon je zelo pomemben, vendar imam v mislih tudi otroke mnogih prijateljev,« je povedala glavna po-
budnica zakona, senatorka Demokratske stranke Monica Cirinna, ki se je zaradi političnega realizma sprijaznila z okrnjenim zakonom.
»Zmagala je ljubezen,« je k temu dodal Renzi.
Poleg črtanja člena o posvojitvi biološkega otroka so iz zakona izločili tudi člen o zvestobi med partnerjema, ker je za Alfanovo stranko preveč spominjal na poroko, levo strujo svoje stranke pa je Renzi pomiril tako, da bo zakon dopuščal sodnikom, da glede posvojitev odločajo o posebnih primerih. Na ta način so bili zadovoljni vsi, razen združenja gejev in lezbijk ter organizatorji »družinskega dneva« v Rimu. Eden njegovih liderjev Massimo Gandolfini je Renziju zagrozil, da se bodo na včerajšnjo odobritev spomnili, ko bo treba glasovati na referendumu o ustavnih reformah.
Italija je edina večja zahodnoevropska država, v kateri registracija isto-spolnih skupnosti še ni bila mogoča ter v kateri zakonodaja istospolnim partnerjem ni dajala nobenih pravic in zaščite.
slovenija - Svarilo pred zlorabljanjem migrantske krize za umetno sprožanje delitev
»Ne ščuvanju k nestrpnosti«
Preko Gornje Radgone je šlo v Avstrijo 40 tisoč ljudi, težav v okolju pa niso imeli, je povedal župan Stanislav Rojko
Premier Miro Cerar
Britanci niso za »brexit«
LONDON - Evroskepticizem je razširjen, vendar obstaja verjetnost, da bodo britanski volivci na junijskem referendumu glasovali za obstanek Velike Britanije v Evropski uniji, kaže v sredo objavljena javnomnenjska raziskava. Skoraj dve tretjini od 3000 ljudi, ki so jih izprašali v intervjujih za raziskavo Britansko družbeno razpoloženje (BSA) 2015, sta izrazili skepticizem do EU, a samo 30 odstotkov jih je želelo, da bi država izstopila iz povezave. Skoraj polovica vprašanih se je strinjala, da članstvo v uniji spodkopava »značilno britansko identiteto«, samo četrtina pa jih je menila, da se bo britansko gospodarstvo izboljšalo v primeru izstopa iz EU.
Tudi Kurdi za spoštovanje premirja
BEJRUT/ISTANBUL - Glavna kurdska milica v Siriji, Ljudske zaščitne enote (YPG) bo spoštovala prekinitev ognja, ki sta ga izpogajali ZDA in Rusija in ki bo po načrtih v veljavo stopila v petek opolnoči po lokalnem času. Hkrati pa je dala vedeti, da si bo pridržala pravico do samoobrambe. Turčija je namreč dala dala vedeti, da si bo tudi po uveljavitvi prekinitve sovražnosti pridržala pravico do izvajanja »varnostnih ukrepov« proti YPG, katere položaje na severu Sirije napada že skoraj dva tedna.
Najstniki v zapor zaradi žalitve islama
KAIRO - Sodišče v Egiptu je danes tri najstnike, koptske kristjane, obsodilo na pet let zapora zaradi žalitve islama, ker so posneli videoposnetek, na katerem so na posmehljiv način recitirali muslimanske molitve. Četrtega obsojenca, starema 15 let, je sodišče v pokrajini Minja za nedoločen čas poslalo v zaporni center za mladoletnike.
ansa
LJUBLJANA - Slovenski premier Miro Cerar je ponovno opozoril pred zlorabljanjem migrantske krize za umetno sprožanje medsebojnih delitev.
Kot je dejal, je razočaran nad huj-skaštvom, ki se po njegovih besedah v zadnjih dneh pojavlja v Sloveniji. Ce-rar je zadnje dogodke v Sloveniji, med katerimi so tudi protesti ob nameščanju migrantov v posameznih krajih, označil za politično igro nekaterih akterjev, «ki z dezinformacijami ščuvajo ljudi k takšnemu vedenju». Državljane je pozval, naj hujskaštvu ne sledijo, ter poudaril, da je Slovenija varna država.
O reševanju migrantske krize so pred sejo vlade spregovorili tudi koalicijski partnerji. Vladne ukrepe pri reševanju migrantske krize so ocenili kot prave, s temi ukrepi pa je treba nadaljevati. Proteste proti nastanitvi mi-grantov v več krajih je vodja poslancev DeSUS Franc Jurša ocenil kot politične. V mislih je imel zlasti desno opozicijo, predvsem SDS, ki vladi očita, da želi v občini Kidričevo vzpostaviti center, ki naj bi sprejel približno 4000 mi-grantov, med katerimi so po njihovi oceni mnogi »varnostno problemati-
čni« ter nejevoljni in razočarani zaradi zavrnitev v ciljnih državah. Takšni migranti po oceni poslancev SDS pomenijo neposredno varnostno grožnjo lokalnemu prebivalstvu.
Premier Cerar pa je izrazil pohvalo in podporo ravnateljici Dijaškega in študentskega doma v Kranju Ju-diti Nahtigal, kamor je notranje ministrstvo želelo namestili šest (!) mladoletnih prosilcev za azil brez spremstva odraslih, a je predlog naletel na burno nasprotovanje staršev.
Nasprotovanje 24 profesorjev z Gimnazije Franceta Prešerna v Kranju takšni namestitvi pa je Cerar označil za nesprejemljivo. Ravnateljica gimnazije Mirjam Bizjak je pojasnila, da je razumljivo, da so ob migracijskih tokovih vsi bolj ali manj negotovi ali celo prestrašeni. Nasprotno, so v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije nasprotovanje sku-
Medtem ko se v nekaterih občinah pojavljajo protesti proti nastanitvi migrantov, pa v nekaterih lokalnih skupnostih kljub razumevanju strahu prebivalcev opozarjajo, da je ta lahko pretiran. Poudarjajo, da gre tudi za pomoč ljudem, ki so v stiski. Gregor Strmčnik, župan ankaranske občine, na območju katere bi utegnili nastaniti do 120 prosilcev za azil, je posvaril pred pretiranim strahom pred migranti. Ankaran v kontekstu globalne krize ne more veliko pomagati, lahko pa vsaj deluje zrelo in ne povzroča dodatnih težav ljudem v stiski, je navedel.
Stanislav Rojko, župan Gornje Radgone, prek katere je šlo v Avstrijo skoraj 50.000 migrantov, je priznal, da je bilo tudi njih sprva strah, a so strah premagovali s svojo človeško platjo in se s tem spoprijeli. Težav v okolju zaradi migrantov pa niso imeli.
»S političnimi akcijami nagovarjati k nestrpnosti je napačno. Na težavah beguncev demokratične države ne morejo graditi svoje politike.«
(Prvak SD Dejan Židan o protestih proti namestitvi begunski otrok brez spremstva staršev v dijaški dom v Kranju)
pine učiteljev nastanitvi begunskih otrok, tako kot premier, označili za nesprejemljivo. Prepričani so, da je slovensko učiteljstvo zavezano vzgajanju za medsebojno strpnost in spoštovanje drugačnosti.
Več kot tisoč ljudi pa se je podpisalo pod javni poziv Cerarju, s katerim izražajo odločno nestrinjanje z nasprotovanjem nastanitvi mladoletnih prosilcev za azil v kranjskem dijaškem domu. Kot piše v pozivu, katerega avtorja sta univerzitetna profesorja Boris Vezjak in Darja Matjašec, je «človeka nevredno odzivanje v Kranju ob nastanitvi mladoletnih prosilcev za azil brez spremstva odraslih šokiralo javnost».
Policija ob aktualnih dogodkih, povezanih z migrantsko krizo, poudarja, da obsoja in zavrača sovražni govor, nasilje in nestrpnost ne glede na mesto, kjer se pojavljajo, tako tudi na družbenih omrežjih.
Osem migrantov, od tega sedem Iračanov in en Iranec, se je sicer včeraj prostovoljno z letalom vrnilo v matično državo. Gre za skupino migran-tov, ki so jih avstrijski varnostni organi zavrnili 13. februarja in je bila nastanjena v Centru za tujce v Postojni. Postopek vračanja migrantov se v 75 odstotkih financira iz evropskih sredstev, 25 odstotkov stroškov bo plačala Slovenija.
/
AKTUALNO
schengen - Na zunanjih mejah sistematični nadzor za državljane EU
Bomo poleti v Istri čakali v dolgih vrstah?
BRUSELJ - Notranji ministri EU so se na zasedanju v Bruslju načelno strinjali o spremembi zakonodaje za okrepitev nadzora na zunanji meji, ki bi tudi za državljane Evropske unije predvidevala sistematično in obvezno preverjanje. V skladu z dogovorom bi osebe pri prečkanju zunanje meje preverjali v različnih bazah podatkov, kot sta schengenski in vizumski informacijski sistem, v zvezi z izgubljenimi ali ukradenimi potnimi listinami, preverjali pa bi tudi, ali te osebe ne pomenijo grožnje javnemu redu in notranji varnosti. To bi veljalo na vseh zunanjih mejah - v zraku, na morju in kopnem - tako pri vstopu kot izstopu.
Ta ukrep, za katerega se je najbolj zavzemala Francija, naj bi prispeval k boju proti terorizmu na skupnih zunanjih mejah, a prinaša seveda kar nekaj velikih problemov. Teh se je na zasedanju najbolje zavedala slovenska notranja ministrica Vesna Gyorkos Žni-dar, ki je izpostavila, da bo sistematični nadzor znatno podaljšal nadzor na meji, kar bo zlasti v poletnih mesecih povzročalo dolge čakalne vrste (s katastrofalnimi posledicami za turizem, ne la za hrvaški), zato se Slovenija pri iskanju novih rešitev zavzema za pragmatične pristope.
Kjer bi sistematično preverjanje oseb vodilo do nesorazmernega učin-
Meja na Dragonji
ka na tok prometa na morski ali kopenski meji, bi lahko tako države članice izvajale zgolj ciljno preverjanje ob upoštevanju, da to na podlagi opravljene ocene tveganja ne pomeni grožnje za notranjo varnost, javni red, mednarodne odnose članic ali nevarnosti za javno zdravje.
V primeru zračnih mej so se ministri strinjali, da smejo države članice to možnost uporabiti, vendar le za pre-
hodno obdobje šestih mesecev od vstopa v veljavo spremenjene ureditve.
Načelni dogovor je sicer šele izhodišče članic za pogajanja z Evropskim parlamentom, ki mora prav tako potrditi spremembe.
Na pobudo Slovenije naj bi načelni dogovor vključeval tudi revizijsko klavzulo, po kateri naj bi unija po dveh letih pregledala učinkovitost nove zakonodaje.
prebežniki
V FJK ne bo novih centrov
V Furlaniji Julijski krajini ne načrtujemo odprtja centrov za identifikacijo migrantov (t.. hotspot). Poleg šest načrtovanih ni nobenih drugih načrtov ne za Furla-nijo Julijsko krajino ne za Brenner, je pojasnil podtajnik pri predsedstvu vlade Sandro Gozi na včerajšnjem zasedanju odbora za izvajanje schengenskega sporazuma. Go-zi je odločno zavrnil možnost, da bi se evropske države odpovedale odprtim notranjim mejam. »Rešitev ni v tem, da izločimo sosede, ki so v težavah, temveč da jim skupaj pomagamo. Vztrajno se moramo boriti proti politiki strahu, ki jo netijo nekateri krogi,« je dejal Gozi. Podtajnik je ocenil, da bi odpoved schenga povzročilo najmanj 100 milijard evrov škode, od tega vsaj polovico ali več v turistični dejavnosti. Opozoril je tudi, da morajo iti nedavni restriktivni avstrijski ukrepi v presojo evropskega sveta in jih je mogoče izvajati le pod določenimi pogoji. Gozi je tudi sporočil, da se zavzema za ustanovitev skupne evropske policijske sile, ki naj bi začela delovati najkasneje do junija letos.
»Popolnoma soglašam s pod-tajnikom, da nas dezinformacija in ustrahovanja v zvezi s prebežniki ne smejo zavajati. Diktatura strahu pomeni konec Evrope in se moramo proti njej boriti,« je povedal podpredsednik schengenskega odbora za Italijo Giorgio Brandolin
Petek, 26. februarja 2016	3
Slovenske novice vztrajno na prvem mestu
LJUBLJANA - Slovenske novice so po prodani nakladi še naprej najmočnejši dnevnik v Sloveniji. V zadnjem trimesečju so imele prodano naklado v višini 60.080 izvodov, Delo je prodalo 30.886 izvodov, Dnevnik 22.684, Večer 22.090. Financ, ki so na petem mestu lestvice, so prodali 7253. V zadnjem četrtletju 2015 se je v letni primerjavi znižala prodana naklada vsem omenjenim dnevnikom in tednikom.
V Zagrebu odslej letališče Franjo Tudman
ZAGREB - Hrvaška vlada je zagrebško mednarodno letališče, v javnosti bolj znano kot Pleso, včeraj poimenovala po prvem hrvaškem predsedniku Franju Tudmanu. Ob tem so sporočili, da se bo gradnja novega potniškega terminala (gre za poslopje velikosti 65.000 kvadratnih metrov, ki bo imelo osem neposrednih zračnih mostov za vstop in izhod iz letal) končala do konca leta. Uradno pobudo za spremembo imena v «Letališče Franjo Tudman» je sprožila prejšnja le-vosredinska vlada, podprla pa jo je tudi večina hrvaških državljanov.
»Prednostni« drugi tir
LJUBLJANA - Slovenska vlada je med prednostne naloge dela, ki jih bo izvajala v letošnjem letu, uvrstila tudi izgradnjo drugega železniškega tira med Koprom in Divačo. Drugi prednosti načrti so uravnotežene javne finance, mini davčna reforma in intenzivne korake v smeri zdravstvene reforme, je na po seji vlade povedal premier Miro Cerar.
furlanija julijska krajina - Intervju s predsednikom Združenja darovalcev organov dr. Francom Biffonijem
Dajmo življenju priložnost z darovanjem
Po številu darovalcev in transplantacij je naša regija v italijanskem in evropskem vrhu, čakalne liste bolnih niti niso predolge
Zdravljenje s presaditvijo je že ustaljena in učinkovita medicinska metoda, a hkrati specifična, saj za svoje delovanje potrebuje aktivno podporo javnosti: brez prostovoljnih darovalcev programi zdravljenja ne morejo delovati. V naši regiji je program
Število presaditev v Italiji
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001 2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010 2011 2012
2013
2014
2015
8 1888 197 21 2
7
47 162 242 2386
793 2846 2929 3382
3321 3331
3183 3088 3329
3080 3177 3109 3089 3250
3319
presaditev organov uspešen, po številu darovalcev in transplantacij je Furlanija Julijska krajina druga najuspešnejša italijanska regija (takoj za Toskano), dobro pa se drži tudi na evropski ravni. Z ozaveščanjem ljudi in spodbujanjem k razmišljanju o pomenu darovanja organov se ukvarja Združenje darovalcev organov (ADO), ki ga na deželni ravni vodi dr. Franco Biffoni. S predsednikom združenja smo spregovorili o deželnem registru darovalcev organov, čakalnih listah in organih, po katerih je povpraševanje največje.
Pa začnimo s splošnim vprašanjem. Zakaj je presajanje organov zaželeno?
Odgovor je enostaven. Presajanje organov je način zdravljenja, ki ohranja veliko življenj. Darovanje je humano dejanje, ki izraža veliko nesebičnosti oz. al-truizma. Pomislite na bolnike z odpovedjo jeter, ki brez presaditve ne bi mogli preživeti. Ledvičnemu bolniku, ki je bil ure
in dneve vezan na aparat, darovalec pomaga, da živi spet svobodno. S presaditvijo roženice pa lahko marsikateremu bolniku pomagamo vrniti vid. Pomembno je poudariti, da se prav vsak lahko znajde v kritični zdravstveni in življenjski situaciji, ko bo za zdravljenje ali celo preživetje potreboval pomoč sočloveka.
Kdo je primeren darovalec? Obstajajo presaditve iz živega darovalca?
Darovalec je lahko vsakdo, pomembno je le, da je zdrav in ni nosilec infekcijskih, posebej virusnih bolezni oz. da nima malignega obolenja, ki bi se lahko razširilo na prejemnika. Imamo pa kar nekaj živih darovalcev.
Morajo biti darovalci vpisani v register darovalcev?
Ne, to ni predpogoj za darovanje organov. Tisti, ki so v registru darovalcev, so podpisali privolitev. Pohvalil bi register darovalcev v Furlaniji Julijski krajini, ki šteje
Pacienti na čakalni listi v Italiji do 31. 12. 2015
9070
Ledvice	6865**
Jetra	1072
Srce	731
Pljuča	383
Trebušna slinavka	348
Črevesje 383	
Vir: poročilo CRT
Vpis ledvice
8433**
** Za ledvice ima vsak pacient lahko več vpisov
2,7%
Srce
Jetra
Trebušna slinavka
I Pljuča I Ledvice Črevesje
58 tisoč vpisanih, na vašem koncu, v tržaški pokrajini, register šteje osem tisoč članov. Spodbuden je tudi podatek, ki pravi, da je v povprečju v Furlaniji Julijski krajini 33 darovalcev na milijon ljudi.
Ima pri darovanju pomembno vlogo starost darovalca?
Ne. Pomembna je le funkcionalnost presajenega organa. V naši regiji smo pred leti imeli primer 80-letnice, ki je s svojimi ledvicami rešila življenje mlajši osebi, pred kratkim pa so v Turinu uspešno presadili jetra iz telesa več kot 90 let starega moškega. Sicer je povprečna starost darovalca v naši regiji je 57,4 leta.
Po katerem organu je povpraševanje največje?
Med organi prevladujejo ledvice, ro-ženica pa med tkivi. V Italiji je lani na presaditev ledvic čakalo 8803 bolnikov z odpovedjo ledvic. Opravili so 1576 presaditev, smrtnost med in po operativnem posegu je relativno nizka (1,6%). 31. decembra 2015 je bilo na čakalni listi še 6765 bolnikov z odpovedjo ledvic.
Kako uspešna je Furlanija Julijska krajina pri transplantacijah?
Uvrščamo se v sam vrh tako po darovanju organov kot tudi po uspešnih transplantacijah. Lani so opravili več kot sto presaditev organov in več kot petsto presaditev roženice. Na državni ravni pa so lani zabeležili tri tisoč presaditev (vključno s kombiniranimi presaditvami).
Ali se je število bolnikov, ki potrebujejo presaditev organov, v zadnjih letih povečalo ali ne?
Stanje je stabilno že nekaj let. Zaradi napredka medicine in novih zdravil se je zmanjšalo število bolnikov, ki potrebujejo presaditev jeter. Kljub temu jetra ostajajo drugi najpogosteje presajen organ. Za jetra namreč nimamo nadomestne naprave kot npr. pri odpovedi delovanja ledvic. Lani je bilo na čakalnem seznamu v Italiji
Dr. Franco Biffoni
2360 bolnikov, opravili so 1067 presaditev, smrtnost je pri bolnikih z odpovedjo jeter nekoliko višja (5,3%). Tisti, ki prestanejo uspešno presaditev, pa živijo povsem normalno.
Lahko darovalec odloči komu bo daroval organ?
Absolutno ne. Po italijanski zakonodaji je darovanje organov popolnoma anonimno, zato tudi prejemnik ne more dobiti osebnih podatkov o svojem darovalcu, prav tako pa tudi darovalčeva družina ne more izvedeti osebnih podatkov prejemnika. Izvejo lahko le to ali je bil organ presajen.
Če ostaneva pri pravnem vidiku. Je zakon o darovanju organov dober?
Obstajajo nekatere nedorečenosti, ki bi jih bilo treba enkrat za vselej urediti. Čeprav obstaja domnevna privolitev darovalcev, posmrtni odvzem delov človeškega telesa za namen zdravljenja brez soglasja svojcev ni mogoč. To pomeni, da se pri odvzemu organov upošteva volja svojcev in ne volja umrlega. Občasno se zgodi, da svojci nasprotujejo presaditvi. Vendar menim, da bi iz spoštovanja do umrlega svojci morali upoštevati samo njegovo voljo.
Soneta Čoralič
4	Petek, 26. februarja 2016
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
sv.jakob - Trgovine zapirajo in prebivalstvo se spreminja
Delavska četrt, ki se neusmiljeno prazni
Spomini slovenskih trgovcev Alide Emili, Danimirja Mikolja in Laure Pettorosso
»Čez nekaj časa ne bomo pri Sv. Jakobu slišali italijanske, kaj šele slovenske besede ...« Gospa v cvetličarni Savina se ni mogla zadržati, ko je slišala, da se s cvet-ličarko Alido Emili pogovarjava o tem, kako se neusmiljeno spreminja šentjakobski mestni rajon.
Vse na enem mestu
Nekoč pristna delavska četrt je veljala za eno najlepših v mestu: tistim, ki so tu živeli (med njimi sem bila dolgo let tudi podpisana), se ni bilo treba spuščati v središče, saj so na enem mestu kar pod hišo našli dejansko vse - od pekarn, mlekarn, mesnice, ribarnice ali banke vse do najrazličnejših trgovin z belo tehniko, avtomobilskimi deli, obutvijo in oblačili, na primer. Skratka, četrt je zadovoljevala potrebe svojih ljudi, pa še mnoge druge je redno privabljala na obisk.
»Zame ostaja najlepša mestna četrt: prirasla mi je k srcu in tu se počutim kot doma, saj so me od vsega začetka vzeli za svojo.« Gospa Alida se s Proseka k Sv. Jakobu vozi že 40 let zapored; tašča je namreč tu upravljala cvetličarno od leta 1952 in ona se ji je pridružila. »Taščina generacija je lahko kljub hudim časom ukrepala za razcvet in razvoj trgovine, mi pa smo danes pri tem zelo omejeni: privihali so si rokave in postopoma je rajon zadihal s polnimi pljuči,« je ocenila gospa Alida med vezenjem šopka. Še lani, pravi, so se hvalili, da so edina četrt, ki je kljubovala krizi in so trgovci vztrajali: letos pa je udarilo kot strela z jasnega, prava katastrofa. Po knjigarni, ki je bila izredno koristna in vabljiva, so na vrat na nos zaprle trgovina elektronskih cigaret, drogerija, trgovina z obutvijo, ena z oblačili in supermarket, našteva Alida. »Zaprle so trgovske dejavnosti, ki so privabljale sem ljudi. Vsi so spoštovali naš rajon, danes pa tega ni več.«
Pisana populacija
Spremenila pa se je tudi šentjakobska populacija: Slovencev je vedno manj in tudi tisti pristni Tržačani počasi »zmanjkujejo«. Namesto njih je vse več Srbov, Romunov, Ko-sovcev in Albancev, pa tudi Arabcev in temnopoltih ljudi je veliko. »Daleč od tega, da bi sodila ljudi, ampak četrt je postopoma usahnila in izgubila svojo vrednost. Popoldne ni po ulicah žive duše,« zaupa Alida.
Danimir Mikolj in njegova žena Serena sta zlatarno pri Sv. Jakobu uradno prevzela leta 1985, »dejansko pa sem sodeloval z očetom že od leta 1960, nonoti pa so trgovino na taistem mestu odprli že leta 1925.« Letos praznujejo 91-letnico nepretrganega delovanja in najbrž so tudi najstarejša slovenska zlatarna v Trstu. Gospod Mikolj ne izključuje, da je sprememba sestava šentjakobskega prebivalstva trgovcem zadala usodni udarec. »Priseljencev je vse več in recimo, da je njihov prihod morda res nekoliko oškodoval trgovce. Oni navadno ne kupujejo v naših trgovinah, kar zaslužijo, pa pošljejo v domovino.«
Gospa Serena opozori, da se po četrti širi tudi nesnaga: ljudje niso spoštljivi, kakor da ne bi vedeli, kam sodijo odpadki. »Največkrat najdejo mesto kar na tleh ... « Tudi zato je Združenje trgovcev pred nekatere trgovine postavilo manjši zaboj za smeti. »Ko bi le koristil ... «
Trgovine spuščajo navojnice
Seveda pogrešam to, kar je bil Sv. Jakob nekoč, zavzihne gospod Mikolj. »Na ulicah je bilo vse živo in dogajalo se je marsikaj. Zdaj pa ... « Šentjakobsko Združenje trgovcev si sicer prizadeva, da bi strankam postreglo s konkurenčno ponudbo, ki bi privabila v domačo sredo tudi druge kupce, ampak je to zelo težko, pojasni. Trgovine spuščajo druga za drugo navojnice.
Levo Laura Pettorosso z možem Sergiom; desno zgoraj cvetličarka Alida Emili; spodaj Danimir in Serena Mikolj; spodaj zaprti trgovini pri Sv. Jakobu
fotodamj@n
Trgovski načrt
Na sedežu tržaške občine so predstavili pripravljalno raziskavo za načrt o trgovinskem sektorju. Iz te raziskave izhaja, da so potrebne jasno določene smernice in pravila, s katerimi bi lahko ocenjevali urbanistični in komercialni trajnostni razvoj. Nosilci študije so izpostavili tudi koristi investicij v center mesta, ki bi lahko postal veliko nakupovalno središče na prostem, omenili pa so tudi potrebo po okrepitvi spletnega marketinga in spletne prodaje.
»Kakšen je danes Sv. Jakob? Samo pokukajte na ulico: žalosten. Trgovine zapirajo, ker ni dela, saj so redki tisti, ki pridejo do Sv. Jakoba, veliko raje se ustavijo v središču. Če pa trgovine niso odprte, ljudje seveda ne pridejo mimo.« Upraviteljica bara Sportivo Laura Pettorosso s spominom seže samo za nekaj let nazaj, ko se je pri Sv. Jakobu iz avtobusa št. 10 vsakič kar usulo ljudi: kot reka so se porazgubili po trgu - eni v ribarnico, drugi v mesnico, tretji v trgovino s perilom. Kaj pa danes? Danes je izbira vse skromnejša, kot tudi kupcev na »desetici«. »Samo pred kratkim je zaprla sosednja trgovina z oblačili, v katero so zahajale gospe, ki so si ob nakupovanju privoščile še pijačo v baru in obisk ostalih trgovin na tem koncu. Odkar ni več trgovine, pa teh dam ni več na spregled.«
Laura sicer upravičeno ugotavlja, da so kleni Šentjakobčani vse starejši, veliko jih je umrlo, v njihova stanovanja pa se selijo novi ljudje, največkrat Srbi, saj si njihovi otroci raje izberejo drugi dom, kjer je več zelenja, več parkirišč ... »Tudi mi bomo razmislili, kako naprej. Če ni dela, nima smisla, da vztrajamo. Premislili bomo možnost selitve, saj strank ne moremo čakati v nedogled.« Ko je z možem Sergiom prevzela bar leta 1998, so za pultom delali v petih. Danes so trije ... »In še to je preveč.«
Vse se prodaja, nihče pa ne kupuje. Pravzaprav, ob kitajski veletrgovini, ki je nadomestila supermarket in igralnici na mestu zelenjadarja, je čisto pred nekaj tedni odprlo svoja vrata pogrebno podjetje. No, to bo nedvomno delalo, ta sektor, žal, ne pozna krize.
Sara Sternad
fernetiči - Odkritje policije pri pregledu kombija pri Fernetičih
Psi v pretesni kletki
Kombi je prihajal iz Španije in je bil namenjen v Romunijo - Voznika so ovadili zaradi trpinčenja živali
Psi v pretesni kletki v natrpanem kombiju (levo) in končno na prostosti z enim od policistov, ki so jih rešili
Pripadniki obmejne policije so v sredo popoldne pri Fernetičih zasegli tri večje pse, ki so se nahajali v pretesni kletki brez hrane in vode. Živali - šlo je za dva mastifa in enega velikega angleškega hrta - so se nahajale v kombiju, ki je bil natrpan z najrazličnejšim blagom. Med le-tem je bila kot že rečeno tudi manjša kletka, ki pa je bila premajhna za tri pse, ki pripadajo srednje velikima pasmama, saj znotraj nje niso mogli ohraniti naravne lege. Poleg tega živali niso imele na razpolago ne hrane ne vode in niti dostopa do svežega zraka. Kombi, ki je prihajal iz Španije in je bil namenjen v Romunijo, je vozil 38-letni romunski državljan A.A., ki so ga
policisti ovadili zaradi trpinčenja živali. Pse je pregledal ži-vinozdravnik tržaškega zdravstvenega podjetja, ki je ugotovil, da živali ne bi mogle prenesti potovanja do Romunije, zato so jih zasegli in oddali v varstvo primerni veterinarski ustanovi.
/
TRŽAŠKA
Petek, 26. februarja 2016
5
trst - Kmečka zveza zahteva sklic delovnega omizja glede vinkulacij na zaščitenih območjih
»Odbornica Santoro ne upošteva sporazumov!«
Levo: Dolina Glinščice Desno: Trte na kontovelskem bregu
fotodamj@n
trst - Poziv
Prosecco DOC: Edera zahteva obnovo dogovora
Sporazum za uresničitev medregijskega zaščitenega območja Prosecco DOC, ki so ga sklenili leta 2010, bo kmalu zapadel, večino obvez pa je ostalo neizpolnjenih. Dežela Furlanija Julijska krajina in ministrstvo za kmetijstvo morata zato zagotoviti, da bo v kratkem prišlo do izdelave konkretnega načrta za izvajanje ukrepov, ki jih predvideva dogovor.
To je poudaril včeraj v tiskovni noti deželni svetnik Občanov Emiliano Edera in dodal, da je potrebno sporazum ne le obnoviti, temveč tudi nadgraditi v luči programskih usmeritev t.i. načrta masterplan, ki ga je izdelala skupina Las-Kras. Zgodovinski viri dokazujejo, da so že leta 1689 blizu Proseka proizvajali prosekarja, ki so ga krajevni vinogradniki danes ponovno ovrednotili, je še povedal Edera.
Deželna odbornica za infrastrukturo in ozemlje Mariagrazia Santoro ne upošteva sporazumov, ki jih je v preteklosti sklenila deželna vlada Furlanije Julijske krajine s Kmečko zvezo in drugimi javnimi upravami glede kmetijstva in glede upoštevanja zahtev in potreb pri prostorskem načrtovanju.
Odkar je deželna predsednica Debora Serracchiani odredila prenos pristojnosti za prostorsko načrtovanje z deželnega odborništva za kmetijstvo, ki sta ga vodila prej Sergio Bolzonello in zdaj Christian Shaurli, na deželno odborni-štvo za infrastrukturo in ozemlje, še ni bilo sklicano deželno omizje za posploševanje, usklajevanje in preoblikovanje okoljskih, prostorskih in urbanističnih vinkulacij na zaščitenih območjih Natura 2000, ki ga izrecno predvideva sporazum za uresničitev medregijskega zaščitenega območja Prosecco DOC.
To je povedal včeraj deželni tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec in poudaril, da so deželno odbornico Mariagrazio Santoro v zadnjih 10 mesecih že trikrat pismeno opozorili na dejstvo, da je bilo že mnogo neizpolnjenih obvez. Sploh pa je potrebno sklicati omizje, da se njeno odborništvo po prenosu funkcij pobliže seznani z dogajanjem. Resor odbornice Santorove namreč že vsaj tri leta nadaljuje z načrtovanjem, tudi v tržaški pokrajini, pri tem pa sploh ne upošteva mnenja prebivalcev oziroma ljudi, ki na ozemlju živijo in delajo, pravi Bukavec.
Kaj se torej dogaja? Kmečka zveza je že aprila lani pisala Santorovi, ki je pač podedovala nekatere pristojnosti kolege Shaurlija, glede problemov in potreb slovenskih kmetovalcev ter med drugim spomnila na podpis že znanega sporazuma Prosecco DOC. Ta predvideva, da deželna vlada poskrbi za financiranje in izvajanje načrta za razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini, poznanega kot masterplan. Odbornica se na to pismo ni odzvala, zato je Kmečka zveza naslovila novo pismo v juliju. Tudi na to pismo ni odgovorila. Kmečka zveza je nato od-bornici spet pisala 14. decembra po srečanju o Dolini Glinščice in spet opozorila na dejstvo, da mora deželna vlada tako glede Glinščice kot drugih območij seznanjati krajane z odločitvami glede prostorskega načrtovanja. To je zapisano, kot rečeno, na 3. točki 3. člena sporazuma za Prosecco DOC, kjer je izrecno navedena obveza Dežele FJK, da se o naravovarstvenih vprašanjih in na to vezanih ukrepih posvetuje s predstavniki zainteresiranega prebivalstva na Tržaškem.
Deželna odbornica Santoro je prezrla tudi zadnje pismo, je poudaril Bu-kavec in zato zahteval, da odbornica čim prej skliče pristojno delovno omizje, kot to predvideva sporazum. (ag)
intervju - Županski kandidat Gibanja 5 zvezd Paolo Menis
Na listi G5Z tudi Slovenci
Boj proti brezposelnosti, rast pristanišča, razvoj starega pristanišča ter čistoča in varnost mesta so medglavni-mi točkami volilnega progama, ki ga namerava izvajati županski kandidat Gibanja 5 zvezd Paolo Menis. Ta je na spletnih primarnih volitvah v sredo prevladal nad drugo kandidatko tržaškega G5Z Paolo Sabrino Sabia. Program morajo zato še dokončno izdelati, najbrž pa ga bodo izdelali tudi v sodelovanju s poraženko in njeno skupino, ki je že zagotovila podporo zmagovalcu na primarnih. Za Menisa se zdaj začenja nova pot, ki bo v bistvu nadaljevanje in nadgradnja v zadnjih petih letih opravljenega dela v klopeh tržaškega občinskega sveta. Njegov namen je izdelati program, ki bo omogočal upravljanje mesta, zato je cilj sodelovanja na občinskih volitvah vsaj balotaža. Na seznamu kandidatov Gibanja 5 zvezd za občinski pa bo vsekakor nekaj zastopnikov slovenske manjšine.
Katere so prednostne točke vašega volilnega programa?
Program moramo še dokončno izdelati. Čeprav to ni neposredna pristojnost župana, bo glavna skrb boj proti brezposelnosti, ki je dosegla že zaskrbljujočo raven. V Trstu je namreč vsaj sedem tisoč brezposelnih, osem tisoč ljudi pa se letno obrača na urad za socialne storitve. To bo naše glavno vodilo. Ostale glavne točke zadevajo poleg škedenjske železarne, pristanišče, staro pristanišče, varnost in ekologijo.
Začnimo pri pristanišču.
Za razvoj pristanišča bo nujno ovrednotiti mednarodne prostocarinske cone. Komisar Pristaniške oblasti Zeno D'Agostino je k sreči to razumel in dela na tem. Zaradi tega upam, da bo poleg podaljšanja mandata kmalu postal predsednik pristanišča. D'Agostino je
Cosolini 688, Russo 505
Na sedežu Demokratske stranke se je sinoči zaključilo zbiranje podpisov za kandidature na primarnih volitvah leve sredine, ki bodo 6. marca. Župan Roberto Cosolini je zbral 688 podpisov, senator Francesco Russo 505. Drugih kandidatur ni bilo.
Paolo Menis
namreč že v oktobru razumel pomen prostocarinskih območij. Zdaj je potrebno samo rešiti nekatera operativna vprašanja s carinsko upravo. To bo nedvomno dodaten pomemben adut za konkurenčnost mesta, ki trpi zaradi konkurence bližnje Slovenije.
Kakšno prihodnost čaka staro pristanišče?
V stari luki bo zelo pomembno nadzorovati dogajanje, saj prihaja do največje privatizacije na Tržaškem doslej. Popravek senatorja Francesca Rus-sa namreč predvideva, da bo Občina Trst, ki bo postala lastnica večjega dela starega pristanišča, »odtujila« imovino oziroma nepremičnine, izkupiček pa bo posredovala Pristaniški oblasti. Toda »odtujitev« ne predvideva samo prodaje nepremičnin, temveč tudi njihovo predajo zasebnikom preko najemnim ali koncesij idr. Poglavitno bo torej ugotoviti, kje bo občinska uprava dobila denar za obnovo novih nepremičnin in kako bo z njimi upravljala. Tržaški občinski svet je ravno v ponedeljek sprejel temu namenjen sklep, do katerega pa smo zaenkrat skeptični. To je namreč ogromno območje (700 tisoč kvadratnih metrov), ki predstavlja v bistvu novo mestno četrt. Najboljša rešitev je zato v tem, da ostane staro pristanišče v začetku javna last in da pride do odtujitve nepremičnin postopoma.
Boj G5Z proti onesnaževanju ške-denjske železarne je znan. Kakšno je vaše stališče?
Naše stališče je od nekdaj zelo jasno. Če se bodo tudi v letu 2016 nadaljevale kršitve in bo stopnja onesnaže-
nosti več krat prekoračila zakonsko predvideno mejo, bo moral nov župan izdati tudi »težke« odredbe, ki bodo krepko zmanjšale proizvodnjo in s tem stopnjo onesnaževanja.
Omenili ste potrebo po čistoči in varnosti. Zakaj?
V mestu je še zlasti potreba po čistoči. Raven ponudbe in storitev družbe Acegas-Aps je namreč v zadnjih petih letih hudo padla. Vsem je jasno, da je nujno ukrepati. Čeprav varnost ni v pristojnosti župana, pa je treba zabeležiti, da se je število hudih kaznivih dejanj v Trstu povečalo. Zaradi tega je treba spodbuditi javno upravo, da se povečajo finančne dotacije za policijo.
Kaj menite o mestni občini?
Trst potrebuje normalnost in zdravo pamet in ne pravljic, kot je mestna občina ali kaj drugega. Že pred petimi leti je bil govor o »velepristanišču« oziroma o t.i. projektu Unicredit, po volitvah pa se je vse izjalovilo. Za leto 2016 so potegnili na dan pravljico o mestni občini.
Gibanju 5 zvezd so doslej oddali svoj glas tudi številni pripadniki slovenske manjšine. Kakšen je vaš odnos do Slovencev?
Posebnih točk glede tega nismo poglobili. Volilni program moramo še izdelati, Gibanje 5 zvezd pa je doslej vsekakor imelo odlične odnose z vsemi. Naj pa povem, da bo na listi kandidatov za tržaški občinski svet zagotovo tudi nekaj pripadnikov slovenske manjšine. To je najmanj, kar lahko storimo.
Začenja se torej pot do občinskih volitev. Ali jo bo z vami prehodila tudi poraženka na primarnih volitvah Paola Sabrina Sabia?
Pri nas so na stežaj odprta vrata. Delali bomo seveda na tem, da pride do sodelovanja med skupinama, saj je mnogo brihtnih oseb na obeh straneh.
Kaj pričakujete ne nazadnje od občinskih volitev?
Naš cilj je nedvomno balotaža. To je ambiciozen cilj, ki pa ga je mogoče doseči, če predstavimo konkreten program. V tem obdobju so sicer še na delu nekatere tematske delovne skupine. Volilni program bomo vsekakor predstavili javnosti v kratkem.
Kdaj?
Največ čez nekaj tednov.
Aljoša Gašperlin
trst - V zadnjih petih letih silovit porast
Turizem +25%
V starem pristanišču jutri javno srečanje s skupino Ernst&Young
Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj za zaprtimi vrati sprejel več kot 30 tržaških podjetij in organizacij, ki se ukvarjajo s turizmom in med katerimi je bilo Slovensko deželno gospodarsko združenje. Pobuda za srečanje so bili izsledki posveta o turizmu, ki je bil v Trstu 5. februarja na pobudo župana. Na dan je prišlo, da so v Trstu v zadnjih 5 letih zabeležili 25-odstotni porast turizma iz Italije in iz tujine. Število hotelov in drugih sprejemnih obratov se je s 596 leta 2010 povečalo na 767 leta 2015.
Ernst&Young Trstu
V prostorih hidrodinamične centrale v starem pristanišču bo jutri ob 11.30 javno srečanje o stari luki in o perspektivah Trsta za prihodnost. Na srečanju bodo govorili župan Roberto Co-
Roberto Cosolini
solini, generalni tajnik Pristaniške oblasti Mario Sommariva in direktor družbe Ernst&Young Fulvio Lino Di Blasio. Ernst&Young je skupina, ki bo pomagala občinski upravi pri izdelavi strateškega načrta za ovrednotenje in obnovo starega pristanišča.
6
Petek, 26. februarja 2016
TRŽAŠKA
—/
ekologija
Marjan Kemperle
marjan.kemperle@primorski.eu
Pande na Krasu
Kaj bi bilo, ko bi spustili pande na Krasu? Vprašanje direktorja mestnega naravoslovnega muzeja Nicole Bressija je bilo nalašč izzivalno. Z njim je hotel vzpostaviti nekakšno primerjavo z norim razmnoževanjem rdečih ribic v kontovelski Mlaki in s posledicami, ki jih tako razmnoževanje povzroča okolju.Primerjava je sicer nemogoča, a lahko s svojo paradoksalnostjo vzbudi pozornost ljudi.
Bressi je sam odgovoril na nemogoče vprašanje in ponudil dve možnosti. Pande bi na Krasu naleteli na nenaklonjeno okolje, brez bambusovih vršičkov, ki so nujni za njihovo preživetje, in bi v kratkem izumrli. Ali pa bi se v boju za preživetje tako »prilagodili« okolju, da bi se - recimo - začeli hraniti s hrasti. V nekaj desetletjih bi Kras ostal brez hrastov, je bila naravoslovčeva poanta o prisilnem vnašanju »tujih« vrst v domače okolje.
Ekosistem temelji na zelo občutljivih ravnovesjih. Vsak vsiljen poseg - človekov, živalski ali rastlinski - lahko spodkopa ta ravnovesja. Na Vzhodnem in Zahodnem Krasu prirejajo ta čas predavanja o velikem pajesnu, novodobni šibi božji za krajevno rastlinstvo. Razpasel se je že toliko, da ga bo težko zaustaviti.
V živalskem svetu je podobno. Puma na Krasu, ki naj bi jo bil pred slabima dvema desetletjema med Gabrovcem in Sa-ležem uzrl Prosečan, je bil verjetno osmi-čarsko navdahnjen privid. Želvice v raznih kalih in šest kraljevih pitonov, ki so jih gozdne straže in gasilci našli v zadnjih 17 letih pri Bazovici, nad univerzo, v Ul. Giu-lia, pri Dolini in na avtocesti nad Katina-ro, pa so bili realni. Kot je bil resničen pet metrov in pol dolgi piton, ki se je priplazil leta 2002 na travnik pri Briščikih in prestrašil domačinko Marijo Šuc.
Bressi je opozoril na razvado nekaterih, ki eksotične živali in živalice spuščajo v naravo, potem ko so se jih naveličali. Pa naj bodo to rdeče ribice, želvice ali pitoni.
Teh Kras ne potrebuje, ker ne sodijo v njegov naravni sistem.
In tudi pand Kras in Kraševci ne potrebujejo. Saj imajo že na pretek divjih prašičev ...
kontovel - Strokovnjak Nicola Bressi opozarja na ekološko nevarnost
V Mlaki te dni kar mrgoli rdečih ribic
»Plodite se in množite, napolnite vse morsko vodovje!« Tako je ljubi Bog vzkliknil v Genezi (1. poglavje, 22. vrstica) morskim živalim, in vse kaže, da so ga rdeče ribice v kontovelski Mlaki, kljub temu, da tam ni morja, pridno ubogale, sicer jih ne bi te dni toliko mrgolelo v nizki vodi, tik ob bregu. Prešteti jih, ni mogoče. Na stotine, morda tisoče, ali celo še več jih lagodno plava v jatah. Majhne so, pomeni, da so še mlade, saj lahko rdeče ribicee narastejo tudi do deset in več centimetrov.
Rdeče ribe v Mlaki sicer niso novost. V šestdesetih, sedemdesetih letih preteklega stoletja, ko so si takratni kon-tovelski mulci kratili čas z namakanjem trnka v Mlako, je bilo zanje pravo doživetje, če se jim je na trnek ulovila rdeča riba. Takrat, pred pol stoletja so bile rdeče ribe prava redkost, sedaj pa ...
»Rdeče ribice v kraških kalih in mlakah predstavljajo velikansko nevarnost za tamkajšnji ekosistem,« je pojasnil direktor tržaškega naravoslovnega muzeja Nicola Bressi, in z znanostjo, pridobljeno v dolgih letih raziskovanj kraških kalov, razčlenil, zakaj.
»Rdeče ribe niso kraška avtohtona živalska vrsta. So domača žival, ne divja, kot so ostali prebivalci kalov in
»Vsaka samica rdeče ribice lahko izleže letno do tristo tisoč jajčec«
mlak. Tovrstna riba domuje v vodah centralne Azije in so jo "umetno" pripeljali k nam.«
Na Krasu so, kot kaže, prava nadloga. »Rdeče ribe nimajo v kraških kalih in mlakah naravnih sovražnikov, saj jim žabe in pupki ne morejo do živega. Njihovi naravni antagonisti so med ptiči ča-plje in vodomci, ki pa jih na Krasu ni. Med vodnimi živalmi vidra. V njihovi odsotnosti se lahko rdeče ribice nemoteno množijo. Vsaka samica izleže letno do 300 tisoč (!!) jajčec, kar pomeni, da je dovolj spustiti en ali dva para rdečih ribic v kraško mlako in v nekaj letih bodo te ribe popolnoma "zagospodarile" nad okoljem, v katerem živijo in ga povsem spremenile.«
Rdeče ribe se preživljajo s plank-
1 *
/
* \
\ /
\ t
> „
"V 1 ^
Rdeče ribice v kontovelski Mlaki
tonom. Če jih je na stotine, na tisoče, bo v tako skromnem vodnem bazenu, kot je Mlaka, v kratkem planktona zmanjkalo, voda bo postala kalna, kar bo usodno za druge živalske vrste, ki jim je plankton nujno potreben za preživetje. »Edino navadna krastača lahko živi ob rdečih ribicah, a ne more zaustaviti njihovega množenja,« je pojasnil Bressi in takoj zatem omenil dolgoletno Sizifovo delo, neuspešno prepričevanje občanov, naj ne spuščajo tujerodnih živali v kraško naravo. Sodeloval je pri Interreg načrtu s Slovenijo o 1001 kalu, na srečanjih na šolah vzga-j al mladino k spoštovanju naravnega okolja, »potem pa je dovolj en sam bedak, in ves trud je zaman,« je potožil.
Znebiti se rdečih rib in vrniti Mlaki njen naravni habitat bo zelo težko, je napovedal Bressi. Možnosti sta dve, oziroma tri. Prva je možna, a verjetno neizvedljiva: »Iz Mlake bi morali odstraniti vse rdeče ribice, kar je dejansko nemogoče. Kajti: dovolj je, da v vodi ostali en sam par, in bo v nekaj letih vse kot po starem.«
Drugo rešitev predstavlja »zastrupitev« Mlake. To ne bi bila kaka ekološka katastrofa, temveč »izpust v vodo strupov biološkega izvora, iz nekaterih rastlin, z naravnim toksinom, ki bi škodovali izključno rdečim ribicam.«
Tretja, bolj »naravna«možnost, je ščuka. »V Mlako bi spustili en ali dva para ščuk. Ščuka je roparska riba, lotila bi
-V
fotodamj@n
se rdečih ribic, ne pa planktona. To bi bila ... "la soluzione piu domača',« je povedal znanstveno-žargonsko.
Katera rešitev bo obveljala? Oziroma: ali bo sploh prišlo do kake rešitve?
Na vprašanje bi morali odgovoriti kar hitro. Kajti čas teče, in rdeče ribice pridno sledijo zapovedi ljubega Boga: plodite se, in množite ... (mk)
trst - Ul. Valdirivo
Vloga ptic v urbanem in ruralnem okolju
V Ul. Valdirivo 15, kjer do-muje združenje Lab 15, bo danes ob 17.30 potekalo brezplačno predavanje o uničujočem vplivu kmetijske politike na populacijo nekaterih vrst ptic. Današnje predavanje, ki je sicer uokvirjeno v širši projekt Orti Urbani, bo prvo iz cikla mnogih, na njih pa bodo obiskovalci v teoriji in praksi lahko spoznali, zakaj so nekatere vrste ptic ogrožene.
Na upad populacije nekaterih ptic ne vplivajo le izginotje primernega habitata za gnezdenje in kemično onesnaževanje, ki ga povzroča uporaba pesticidov, ampak tudi plenilci, kot so sive vrane, in pomanjkanje biodiverzitete. Na predavanju bodo strokovnjaki poskusili razložiti, kakšen je primeren odnos med človekom in kmetijsko dejavnostjo, poseben poudarek pa bo tudi na trajnostnem kmetijstvu, s katerim bi lahko zavarovali habitat ptic. Predavanje ni namenjeno le tistim, ki imajo kmetijske površine, ampak tudi tistim, ki se ukvarjajo z vrti-čkarstvom v predmestnem okolju. Predvideni so tudi izleti v zeleno mestno okolje, kjer bo mogoče od blizu spoznati vlogo nekaterih ptic.
kontovel - Območje okrog Mlake
Vse lepo čisto
V nedeljo so bili tam še pustni ostanki, v ponedeljek vse počiščeno
Ostanke pusta so odstranili
Do pretekle nedelje je na kon-tovelski Mlaki, kljub postu in kljub temu, da se je bil letošnji pust Mario Ruletka poslovil že pred desetimi dnevi, še vedno vladalo ... pustno vzdušje. Sicer nekoliko klavrno, kot je bil klavrn od ognja osmojen na drevo naslonjen splav, s katerim so pusta povlekli na sežig na sredi Mlake, in ostanki kontovelske pustne zabave na bregovih Mlake.
Fotograf je ta nenavadni pustni privesek ovekovečil v svoj fotografski aparat, in kaže, da je imel tisti fotografski škljoc kar čarobni prizvok.
Dan pozneje je bilo območje Mlake vse lepo počiščeno. (mk)
dolina - SKD Valentin Vodnik in Ustanova Pangerc
Veliko zanimanje za srednjeveško Dolino
Zgodovinski raziskovalec Furio Colombo z dokumenti in zemljevidi navdušil občinstvo - Zanimivi podatki o kleteh, o vinogradih in drugih pridelkih
Občinstvo je radovedno sledilo predavanju o srednjeveški Dolini fotodamj@n
Pobuda Slovenskega kulturnega društva Valentin Vodnik in Ustanove Pangerc, da se zgodovini domačega kraja posveti dolžno pozornost, se je izkazala za nadvse primerno. Dvorana dolinskega društva je bila nabito polna domačinov, pa tudi zgodovine željnih iz sosednjih krajev in Trsta. Večer so uvedli predstavniki organizatorjev, Vojko Kocjančič in Marko Manin, gosta pa je predstavil Davide Stolli.
Fulvio Colombo je navdušen pre-učevalec dokumentov iz srednjeveškega obdobja; je avtor številnih publikacij, zlasti o Muhovem gradu, utrdbi Vihumberg in Taborom nad Drago. Širšemu občinstvu je postal bolj znan, ko je objavil svojo knjigo o prosekarju. Svoje predavanje je zastavil najprej ozemeljsko, ki je seveda po-
leg Doline zajemalo večino krajev današnje občine Dolina, ki se od Muho-vega gospostva v trinajstem stoletju v svojem osrednjem delu sploh ni spremenilo. Druga podlaga je bila namenjena tistim, ki so v tem obdobju (1200 - 1500 po n.š.) vladali na tem področju: najprej tržaški škof, nato tržaška komuna, nekaj časa Benečani, v glavnem pa Habsburžani.
Osrednji del svojega posega je namenil predstavitvi velikega števila dokumentov, ki od trinajstega stoletja dalje omenjajo Dolino in druge vasi. Šlo je v glavnem za obračune dajatev škofiji in za razne kupoprodajne pogodbe, pa tudi obračune, ki jih je vestno zabeleževala tržaška komuna o stroških za priredbo sejma na dan sv. Urha v Dolini. Zgodovinar je obširno razčlenil vzroke za čaščenje sv. Urha
in odkril zanimivost: škof, ki je uvedel verjetno to posvetitev dolinske cerkve, je prihajal iz Bavarske, kjer je bilo čaš-
čenje škofa iz Ausburga močno razširjeno, točneje iz samostana, ki se nahaja v bližini Ingolstadta, kjer se kon-
čuje naftovod, ki iz Doline tovori nafto v nemške rafinerije.
Zlasti pa je presenetil prisotne s številnimi podatki o kleteh, o vinogradih in kaj vse se je pridelalo, posebno radovednost je zbudil dokument, ki omenja vino terano, v času ko na Krasu sploh še ni bilo vinogradov. Marsikatero vprašanje je ostalo brez odgovora, ker pač iz dokumentov se ne razbere vsega, ostalo pa je stvar ugibanja in logičnega razmišljanja.
Občinstvo, ki je zelo pazljivo sledilo predavanju, je na koncu zasulo Colomba z vprašanji, na katere je prijazno odgovarjal. Organizatorji so pa napovedali še druga predavanja na zgodovinsko temo, saj je Dolina od neolitika dalje bogata z najdbišči, izsledki in dokumenti, ki jih velja ovrednotiti. (vk)
/
TRŽAŠKA
Petek, 26. februarja 2016
7
trst - Dobitnici letošnje Nagrade Nadja Maganja
Nagrada Anni Rossi Illy in Duji Kaučič Cramer
Anna Rossi Illy in Duja Kaučič Cramer, prejemnici sedme Nagrade Nadja Maganja, predstavljata dokaz, da se v tržaški skupnosti težkim časom navkljub udejanja solidarnost do sočloveka. Njuni življenji in delo, tako na področju prostovoljstva kot na kulturnem področju, sta sicer med sabo precej različna. Obe pa udejanjata vrednote, za katere si je v teku svojega življenja vseskozi prizadevala Nadja Maganja: ljubezen do raziskovanja, znanosti in kulture, pomoč bližnjemu, gojenje ekumenskega in medverskega dialoga ter prepričanje, da je treba izpričevati etične vrednote ne glede na javno mnenje in vodilne ideologije.
Skupnost sv. Egidija Furlanije-Ju-lijske krajine, Društvo slovenskih izobražencev, Slovenska zamejska skavt-ska organizacija in družina Nadje Ma-ganje Jevnikar so si podelitev priznanj zaslužnim ženskam zamislili štiri leta po njeni smrti, od katere mineva letos natanko deset let. Kot so včeraj popoldne na tiskovni konferenci na sede-
Anna Rossi Illy
Duja Kaučič Cramer
žu Društva slovenskih izobražencev povedali Sergij Pahor, Maja Lapornik, Federica Marchi in Franca Avoglio ponazarjata letošnji dobitnici tudi pomemben korak na področju sožitja med slovenskimi in italijanskimi someščani.
Anna Rossi Illy (1931) je v širši javnosti znana zaradi uspešne osebne in družinske podjetniške zgodbe. Trenutno je častna predsednica podjetja Illy-caffe in predsednica fundacije Ernesto Illy. Njena dejavnost na prostovoljni ravni pa je ravno tako bogata in plodna. Trenutno predseduje združenju Gof-fredo de Banfield, ki skrbi za pomoč ostarelim in onemoglim, Združenju prostovoljcev za multiplo sklerozo, združenju Associazione Solidarieta Trieste in kulturnemu centru Albert Schweitzer, izraz tržaške evangeličanske skupnosti. Aktivna je tudi v številnih drugih dobrodelnih organizacijah. Junija 2011 jo je tedanji predsednik republike Giorgio Napolitano imenoval za viteza dela. Letos so torej člani odbora prvič nagradili članico nekatoliške veroizpovedi, s čimer so želeli dodatno poudariti pomen sobivanja različnih verskih skupnosti.
Duja Kaučič Cramer se je rodila v Ljubljani, sredi vojne vihre, leta 1941. V Trst se je preselila po poroki z gradbenikom Claudijem Cramerjem. Tu je dolga leta poučevala književnost na italijanski nižji srednji šoli Divisione Julia. Neprestano je gojila ljubezen do gledališča. Na svojem domu je opremila malo gledališče, kjer so potekale vaje za
uprizoritev Shakespearovih del v vrtu pod Sv. Justom. Pobuda Shakespeare all'Orto Lapidario je v obdobju med letoma 1982-2003 združila več kot sto dijakov. Od leta 2006 vodi na radiu Nuo-va Trieste oddajo posvečeno mojstrovinam evropskega gledališča, na podlagi katerih bo kmalu izšel niz publikacij. Od vselej je močno vpeta v življenje Cerkve, mdr. sodeluje s Skupnostjo sv. Egidija. Slednji je na željo preminulega moža tudi darovala pravico do pose-stvovanja njune hiše na Ulici Romagna, Ob javni podelitvi nagrad so pobudniki pripravili raznolik kulturni program. Vabijo torej vse, naj se udeležijo slovesnosti v ponedeljek, 7. marca, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.
Vesna Pahor
Razglasitev Nagrade Nadja Maganja
fotodamj@n
nabrežina - Zahteva na kongresu VZPI-ANPI
Trg 27. februarja 1944
Trg pred nabrežinsko železniško postajo naj bo poimenovan po datumu izgona domačinov med vojno
Ob navzočnosti lepega števila članov je potekal v sredo v Nabrežini kongres sekcije Vsedržavnega združenja partizanov Italije Devin Nabrežina. V imenu sekcijskega odbora je delovanje krajevne VZPI predstavila Elena Legiša, ki je v svojem poročilu navedla prireditve, pri katerih je sodelovala organizacija in bodoče načrte sekcije. Kot uspešno je označila sodelovanje z bližnjimi sekcijami, še posebej ob 70-letnici izgona domačinov na prisilno delo v Nemčijo, in spomnila na predlog za poimenovanje trga pred staro nabrežinsko železniško postajo po datumu izgona - 27. februarju 1944.
Predstavnik pokrajinskega vodstva Dušan Kalc je predstavil dokument, ki služi kot podlaga za kongresno leto VZPI, katerega vrhunec bo vsedržavni kongres v Riminiju maja meseca. Poudaril je pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in pri tem navedel najbolj značilne prireditve ob lanski 70-letnici konca druge svetovne vojne. Kot povezovalec ima pomembno vlogo glasilo pokrajinske VZPI O-44, ki je obenem tudi orodje borčevske organizacije za zavračanje pogostih poskusov pretvarjanja zgodovine. Kalc je orisal
Elena Legiša
fotodamj@n
vzdušje, v katerem potekajo kongresi in se navezal na stanje v državi in svetu.
Med razpravo je bila izražena zaskrbljenost zaradi navzočnosti fašističnega simbola ob nedavni prireditvi ob dnevu spomina na šohtu. Hkrati so bili predstavljeni predlogi za bodoče delovanje, predvsem ob obletnicah postavitve obeležij v spomin na padle. Posebno pozornost so prisotni namenili vprašanju vzdrževanja in čiščenja spomenika na osrednjem trgu v Nabrežini, ki spominja na padle na celotnem ozemlju občine Devin Nabrežina. Navzoči so tudi izvolili nov sekcijski odbor in izbrali delegate za bližnji pokrajinski kongres.
trst - Talent šov FameLab
Zmagali čebelji ples in matematični piščančki
V gledališču Miela je včeraj potekal talent šov FameLab. Med številnimi raziskovalci, univerzitetnimi študenti in diplomiranci na področjih znanosti, inženirstva in medicine sta bila najbolj prepričljiva 23-letna Sofia Rossi in Lorenzo Pizzuti.
Zmagovalka, Milančanka Rossijeva, je tačas raziskovalka nevroznanosti na Visoki šoli Sissa in se posveča živalski kognitivnosti. Občinstvo je očarala s svojo triminut-no zgodbo o čebeljem orientacijskem plesu in matematičnih zmožnostih piščančkov. Žirijo je prepričala njena energija, jasnost in sposobnost strnjenja argumenta.
Drugo uvrščeni Lorenzo Pizzuto prihaja iz Ternija in se posveča doktoratu iz astrofizike pri tržaškem astronomskem observatoriju. Ironično in hudomušno se je v treh minutah lotil gravitacije in prepričal žirijo.
Prva dva uvrščena sta prejela nagrado v vsoti 400 oz. 200 evrov, 26. aprila pa se bosta udeležila državnega finale v Rimu.
Prodani o komisariatu Vitulli
Tržaški poslanec mešane skupine Aris Prodani je italijanskemu notranjemu ministru Angelinu Alfanu naslovil vprašanje o novem policijskem komisariatu pri Sv. Soboti poimenovanem po ustreljenem policistu Luigiju Vitulliju. V njem je opozoril, da pri novem komisariatu ni ustreznih in zakonsko predvidenih dostopov za osebe s posebnimi potrebami; obenem pa je stavba povsem neprimerna: dvigala ne delujejo, viseči strop škripa, okrog stavbe, ki privablja podgane, pa je tudi več objektov z azbestom.
zgonik - VZPI-ANPI
Še večja zavzetost med člani
Kako naj ob ohranjanju zgodovinskega spomina na narodnoosvobodilni boj in zmago nad nacifašizmom ter na brezštevilne žrtve , ki so nam zapustile v dediščino plemenite vrednote svobode, miru, enakosti, demokracije, solidarnosti in sožitja, lahko ohranjamo in uveljavljamo te vrednote tudi v današnjem času, ki ga označujejo hude gospodarske in družbene krize, nove krvave vojne in beg velikih množic pred njimi ter naraščanje neenakosti in revščine? To vprašanje si je zastavila tudi skupščina zgoniške sekcije VZPI-ANPI, ki se kot druge krajevne sekcije pripravlja na bližnji pokrajinski in nato še majski vsedržavni kongres združenja. Odgovor ni enostaven, prav gotovo pa je v precejšnji meri odvisen tudi od tega, kako bo združenje, ki je eno najštevilnejših nestrankarskih organizacij civilne družbe v Italiji znalo pomnožiti svoje vrste, zlasti z mlajšimi silami, in uveljavljati svoje pobude na vseh ravneh družbenopolitičnega življenja.
Skupščina, ki jo je vodil predsednik sekcije Miloš Peric, je jasno poudarila, da je potrebna med članstvom, ki se sicer številčno množi, večja zavzetost. Predsednik je naštel pobude, ki jih je sekcija izvedla od zadnje skupščine, ter nakazal predloge za bodoče napore, med katerimi velja posebej omeniti dela za preureditev vaškega spomenika padlim v Zgoniku, ki bo zahtevala tudi ustrezno finančno obremenitev. O računih sekcije je poročal blagajnik Stanko Milič, pozdrave pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI in nekaj misli ob pripravah na kongrese pa je prinesel Dušan Kalc.
Iz razprave so izšle kritike na račun »dneva spominjanja«, ob katerem se vsako leto znova obnavlja grobo in enostransko prikazovanje povojne zgodovine fojb in eksodusa brez obravnavanja širšega zgodovinskega konteksta. Odločno je bila postavljena tudi zahteva, da se na stežaj odpre do nedavnega zaprta »omara sramote«, ki hrani srhljive dokaze o nacifašisti-čnih zločioh. Javnost mora vedeti, kaj se je dogajalo v Italiji, in še zlasti v naših krajih, tudi v vojnih in predvojnih letih.
Jasna Tuta na Proseku
Jasna Tuta bo s svojo uspešnico Moj svet sredi oceana, ki govori o njenem prečkanju Pacifika z jadrnico, nocoj gostja SDD Jaka Što-ka v Kulturnem domu na Proseku. Na večeru, ki se bo začel danes ob 20.30 pa ne bo govor le o potopisu, pač pa tudi o daljnem otočju Polinezije. Jasna Tuta je namreč Polinezijo z večmesečnim tamkajšnjim bivanje dodobra spoznala in na Proseku jo bo predstavila v sliki in besedi, prav gotovo z vrsto anekdot in lepih besed o tropskih plažah, veselih ljudeh in bujni vegetaciji.
Il Genio del gusto v Društveni gostilni na Kontovelu
V	okviru srečanj Jadran, zgodba pisana na morju, ki jih prireja naravovarstveno združenje Marevi-vo v sodelovanju s Skupino 85 in primorskim dnevnikom, bodo drevi ob 18.30 v Društveni gostilni na Kontovelu predstavili knjigo Il Genio del gusto - Come il mangiare italiano ha conquista-to il mondo. Z avtorjem Alessandrom Marzom Magnom se bosta pogovarjala Dušan Udovič in Marino Vocci.
Avstro-ogrske čelade
V	knjigarni Minerva v Trstu bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo o avstro-ogrskih vojaških čeladah »Storia degli elmi austro-un-garici nella Grande Guerra. 19141919 dalle prime protezioni agli elmi d'acciaio«, ki jo je napisal goriški raziskovalec prve svetovne vojne Pierpaolo Cocianni. Z avtorjem se bo pogovarjal predsednik združenja Isonzo Bruno Pas-coli. Srečanje bo uvedel Roberto Todero.
Knjiga o naravnih votlinah v dolinski občini
V	Sprejemnem centru naravnega Rezervata doline Glinščice v večnamenskem središču France Prešeren v Boljuncu bodo jutri ob 17.30 predstavili knjigo Le cavita' naturali del comine di San Dorli-go della Valle / Občina Dolina (Naravne votline v dolinski občini, ki ga so jo uredili člani jamarske skupine pri tržaškem alpinističnem klubu.
O tržaški ladjedelnici Lloyd
V	avditoriju Skladišča 26 v starem pristanišču se nadaljujejo predavanja iz cikla srečanj Trst in morje, ki jih prireja kulturno združenje Italian Liners v sodelovanju z Občino Trst in Pristaniško oblastjo. Jutri bo ob 17. uri na vrsti tretje srečanje, katerega gost bo Maurizio Eliseo, ki bo spregovoril o največji in najsodobnejši evropski ladjedelnici v 19. stoletju, to je o tržaški ladjedelnici Lloyd. V staro pristanišče se bodo lahko obiskovalci pripeljali z brezplačnim avtobusom, ki bo od 16. ure vsakih deset minut štartal s Trga Tommaseo proti staremu prista-
Koncert Žar Mediterana v nedeljo v Briščikih
Ob dnevu slovenske kulture prireja KRD Dom Briščiki s pokroviteljstvom Občine Zgonik v nedeljo, 28. februarja, ob 17. uri v
društvenih prostorih v Briščikih koncert Žar Mediterana, ki ga bosta oblikovala sopranistka Tamara Stanese in kitarist Janoš Jurin-čič, poezije bo recitirala Vesna Hrovatin.
8
Petek, 26. februarja 2016
TRŽAŠKA
bazovica - Gost tamkajšnjega Društva Slovencev
MePZ Lipa v Milanu
JFL
Nastop bazovskih pevk in pevcev v kripti cerkve sv. Rešnjega telesa v Milanu
—/
Zveza cerkvenih pevskih zborov-Trst
v sodelovanju z Zvezo pevskih zborov Primorske, ZSKD Trst-Gorica-Videm, ZSKP-Gorica in JSKD Republike Slovenije
vabi na koncert revije
PRIMORSKA POJE 2016
DANES, petek, 26.2.,
ob 20. uri v Marijinem domu v Ul. Risorta
Nastopili bodo: Klapa Planta, ŽeVS Vanda Križaj, Fantje s'pod velba, Barški oktet, MePZ Zdravko Munih, MoPZ Razpotje in MoPZ Lijak 1883-Vogrsko
Milanski koncert spada med pobude, ki jih zbor Lipa namerava udejanjiti tekom tega leta ob 20-letnici svojega nepretrganega delovanja. Med temi so še zgoščenka, spominska bro-
trst
Poklon Rossiniju
Gioachino Rossini je bil rojen 29.februarja 1792, ki je bilo prestopno leto, zato je svoj rojstni dan praznoval vsaka štiri leta in se je vedno rad šalil s svojo starostjo ter razdelil efektivna leta na štiri: tudi komorni orkester Camerata Strumentale Italiana se velikega opernega komponista spomni vsaka štiri leta ter mu poklanja koncert, ki bo letos razdeljen na dve dejanji. Pobudo so v glasbenem muzeju Schmidl predstavili kustos Stefano Bianchi, ustanovitelj ter dirigent orkestra Fabrizio Ficiur ter igralec Maurizio Zacchigna, ki bo že drugič interpretiral hudomušnega skladatelja, ki je bil tudi velik ljubitelj dobre kuhinje, pravi gourmet, ki je v svoji vili blizu Pariza redno organiziral glasbene večere, na katere je vabil ugledne sodobnike ter jim postregel s svojimi recepti. Bianchi je dejal, da je muzej z veseljem podprl pobudo skupaj s tržaško Občino, Skladom Casali, Skladom Tržaške hranilnice, Zadružno kraško Banko in tržaško Trgovinsko zbornico. Ficiur je povedal, da bo prvi del poklona v dvorani Piccola Fe-nice ob 17.uri, na sporedu tri Sonate a quattro, ki jih je Rossini spisal, ko še ni bil star trinajst let, pa tudi Gran duo concertante za čelo in kontrabas, čigar rokopis je bil odkrit v Londonu l.1965, solista bosta čelist Tullio Zorzet in kontrabasist Angelo Colagrossi, oba solista v gledališču Verdi, od koder prihajata tudi koncertni mojster Stefano Furi-ni in Elia Vigolo, ki bosta imela v sonatah pomembni vlogi, ter večina članov orkestra.
Drugi del poklona se bo odvijal v hotelu Savoy, kjer bodo glasbeniki skušali poustvariti vzdušje Rossinijevih večerov: gostje bodo lahko okušali izbrane specialitete pripravljene po Rossinijevih receptih ob spremljavi izvrstnih francoskih vin, orkester pa bo večer obogatil z glasbo. Za večerjo z glasbo je še nekaj prostih mest, prijave sprejema hotel Savoy na tel.št.040 77941.
Katja Kralj
šura, tradicionalni dobrodelni koncert in drugi dogodki. Koncert, ki je plod povabila Društva Slovencev v Milanu, sledi srečanju v milanski knjigarni Claudiana, ki ga je pred nedavnim to društvo priredilo s tržaškima literatoma Markom Sosičem in Tatjano Rojc.
Taka in podobna srečanja so del običajnega dela tega društva, katerega cilj je spoznavanje in vrednotenje slovenske kulture s posebnim poudarkom na zamejsko. Preteklo nedeljo so bazovski pevci pod vodstvom Tamare Ražem Locatelli zapeli v razkošni kripti cerkve sv. Rešnjega telesa, zgrajene na začetku prejšnjega stoletja v izrazitem slogu liberty. Zbor je
Včeraj danes
Danes, PETEK, 26. februarja 2016
ANDREJ
Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 17.46 - Dolžina dneva 10.57 - Luna vzide ob 21.34 in zatone ob 8.55.
Jutri, SOBOTA, 27. februarja 2016
GABRIJEL
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,1 stopinje C, zračni tlak 1011,4 mb ustaljen, vlaga 70-odstotna, veter 7 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,1 stopinje C.
& Izleti
KRU.T vabi na velikonočni izlet v Parmo - mesto kulture in enogastro-nomske tradicije in njeno okolico, posejano s starodavnimi utrdbami in čudovito ohranjenimi gradovi, od 26. do 28. marca. Program v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it, prijave do danes, 26. februarja. SPDT sporoča, da je zaradi slabih vremenskih napovedi izlet po Primorsko -Notranjski poti, predviden za nedeljo, 28. februarja 2016, odložen na nedoločen datum. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH GASILCEV BREG vabi v soboto, 5. marca, na izlet na sneg na Višarje. Zbirališče pri gledališču v Boljuncu ob 6.15. Vpis najkasneje do torka, 1. marca, v trafiki v Boljuncu. Info na tel.: 3494480666 (Monika). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu, v sodelovanju s Kru.tom, vabi v soboto, 12. marca, na izlet »V pričakovanju pomladi« z obiskom taborišča v Viscu in ogledom Sejma cvetja in vrtnarstva v Porde-nonu. Vpis in info v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. št. 040-360072.
najprej spremljal slovensko mašo, ki jo tam enkrat mesečno daruje goriški duhovnik Karel Bolčina. Pevci so na prošnjo vodstva društva izvedli dobro poznano in danes že skoraj ponarodelo mašo skladatelja Ubalda Vrabca. Po obredu pa je zbor nastopil še s koncertom, ki je vseboval klasične sakralne in posvetne skladbe slovenskih in tujih avtorjev kot sta Španec Javier Busto in Litvanec Vytauthas Miškinis. Po izvedbi Zdravljice, in na izrecno željo prisotnih »da nekaj zapojemo vsi skupaj«, se je zbor odzval s priljubljenimi skladbami, ki so stopnjevalno ogrele že posebno prijazno vzdušje ob nepogrešljivi zakuski. (Iv)
[I] Lekarne
Od ponedeljka, 22., do nedelje, 28. februarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30
Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6
-	040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9
-	040 414304, Milje - Trg Foschiatti 4/a
-	040 9278357, Nabrežina - 040 200121
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264.
Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30)
Ul. Roma 16 - 040 364330, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Trg Foschiatti 4/a - 040 9278357, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.0016.00 in prazniki 13.00-19.30).
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30)
Ul. Giulia 1 - 040 635368. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-
praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
H Čestitke
Draga JOLI, rade te imamo, s tabo vedno poklepetamo. Dobre stvari nas učiš in kot učiteljica ti se zdiš. Danes pa ti bomo mi dobrega zaželele in Vse najboljše ti zapele. Tvoje Danja, Deva in Dara.
Naša JOLI danes rojstni dan slavi, z njo smo veseli vsi. Veliko zdravja in sreče ji želimo in skupaj se veselimo. Dunja, Fabio, Majna, Daša, Damijan in Aljoša.
uk Kino
AMBASCIATORI - 16.40, 18.50, 21.00
»Zootropolis«. ARISTON - 17.00 »Remember«; 19.00,
21.00 »Una volta nella vita«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 21.30 »Amore, furti e altri guai«; 18.30 »L'isola. Il cinema rilegge Giani Stu-parich».
FELLINI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00
» Fuocoammare«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45,
21.15 »Il caso Spotlight«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.40,
21.00 »The Danish girl«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.15,
19.50, 21.30 »Anomalisa«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.10, 20.00, 21.50 »Profesionalec«; 16.10, 17.15 »Alvin in veverički: Velika Alvintura«; 18.30, 20.50 »Ave, Cezar«; 15.30, 18.00, 20.40 »Bogovi Egipta«; 18.20, 20.30, 22.40 »Deadpool«; 19.10, 21.15 »Dedek uide z vajeti«; 17.00 Misija Ar-tika«; 21.00 »Razgibano življenje samskih«; 16.20 »Robinson Crusoe«; 15.25 »Robinson Crusoe 3D«; 18.50 »Zoolander 2«; 16.30 »Čas za sneg 3D«. NAZIONALE - 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Perfetti sconosciuti«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Marvel - Dead-pool«; 21.20 »50 sbavature di nero«; 16.00, 18.10, 22.10 »Gods of Egypt«; 18.00, 20.00, 22.00 »Lo chiamavano Jeeg Robot«; 16.15, 20.30, 22.15 »Ti-ramisu«; 16.00, 18.00, 20.00 »God's not dead«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.00, 21.20 »Zootropolis«; 18.15, 22.10 »50 sbavature di nero«; 16.45, 19.10, 21.35 »Deadpool«; 16.20, 19.00, 21.40 »Gods of Egypt«; 16.40, 19.05, 21.30 »Lo chia-mavano Jeeg Robot«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Perfetti sconosciuti«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Tiramisu«; 16.10, 20.05 »Zoolander n. 2«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.10, 20.10, 22.15 »Deadpool«; Dvorana 2: 17.15 »Zootropolis«; 19.50, 22.00 »Perfetti sconosciuti«; Dvorana 3: 17.50, 20.20, 22.10 »Tiramisu«; Dvorana 4: 17.00, 19.20, 21.40 »Gods of Egypt«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »Il caso Spotlight«.
[HI Osmice
ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v
Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049.
Si Poslovni oglasi
0 Mali oglasi
DAJEM V NAJEM v predmestju Trsta mali prostor primeren za pisarno. Najemnina po dogovoru. Tel. št.: 3922225821.
MLADA GOSPA z dolgoletno delovno izkušnjo kot čistilka, kuharica in negovalka starejših oseb išče resno zaposlitev. Tel. št.: 377-1845001.
ZARADI SELITVE prodam trojno garderobno omaro v zelo dobrem stanju (3,10 dolžina, 2,63 višina, 0,62 globina, 4 predali). Tel.: 388-9261105 (v popoldanskih urah).
H Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo psihologinja dr. Jadranka Blasina na razpolago staršem, učnemu in neučnemu osebju za nasvete in pristope k rešitvi mladinskih in šolskih težav v zvezi s problematiko bulizma in splošnih težav doraš-čajoče mladine. Koledar na www.ves-nabrezina.it. Info na tel. 040-200136 (ravnateljstvo v Nabrežini).
OBČINA DOLINA sporoča, da potekajo za š.l. 2016/17 vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) in v otroške jasli Colibri (Trst, Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v Občini Dolina), do ponedeljka, 29. februarja. Info in vpisni obrazci na www.sandor-ligo-dolina.it.
SLOVIK: program pol/enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Info na www.slovik.org; dodatna pojasnila na info@slovik.org. Pred-prijave do 15. marca.
POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: sporočamo, da so se začeli vpisi za š.l. 2016/17. Info in vpisi v tajništvu Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00. Tel. št. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it.
NA PROSEKU dajemo v najem gostilno z vrtom.
Tel. 040-225275 ob večernih urah.
/
TRŽAŠKA
Petek, 26. februarja 2016
9
Društvo Finžgarjev dom in CPZ Sveti Jernej
vabita na
VEČER SLOVENSKE PESMI IN BESEDE
O...srečna,
draga vas domača
(naši zemlji ob srebrni obletnici slovenske države)
SODELUJEJO:
Mladinska gledališka skupina T. Petaros Mladinska vokalna skupina Vesela pomlad
Moška komorna zasedba Stane Malič MCPZ Sveti Jernej
GOVOR: prof. MAJA LAPORNIK
Finžgarjev dom, petek, 26.2.2016, ob 20h
Vsi prisrčno vabljeni!!!
13 Prireditve
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SV. JERNEJ vabita v Finžgarjev dom na Opčine danes, 26. februarja, ob 20. uri na Večer slovenske pesmi in besede (Prešernovo proslavo) »Srečna, draga vas domača« (ob srebrni obletnici slovenske države). Oblikovali ga bodo zbori Vesela pomlad, MPS Stane Malič, CPZ Sveti Jernej ter gledališka skupina Tamara Petaros. Slavnostna govornica bo prof. Maja Lapornik.
PRIMORSKA POJE - ZCPZ, v sodelovanju z ostalimi soorganizatorji revije Primorska poje 2016, vabi na koncerta: danes, 26. februarja, ob 20.00 bodo v Marijinem domu v Ul. Risorta nastopili Klapa Planta, ZeVS Vanda Križaj, Fantje s'pod velba, Barški oktet, MePZ Zdravko Munih, MoPZ Razpotje in MoPZ Lijak 1883 - Vogrsko; v nedeljo, 28. februarja, ob 16.00 bodo v cerkvi Povišanja Sv. Križa v Križu na vrsti Združeni zbor ZCPZ, MePZ Divača, MePZ Postojna in Komorni zbor Ipavska.
SDD JAKA ŠTOKA vabi na večer o Polineziji v sliki in besedi ter na predstavitev knjige Jasne Tuta »Moj svet sredi oceana« danes, 26. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku.
SKD VESNA prireja v sodelovanju z ZTT in šolo Alberta Sirka danes, 26. februarja, ob 19.30 v Sirkovem domu v Križu predstavitev monografije o Albertu Sirku. Sodelujejo učenci OŠ A. Sirk in MoPZ Vesna. Predstavitev je namenjena dnevu slovenske kulture.
SKLAD MITJA ČUK vabi na otvoritev razstave Jasne Kosuta »Čustva v podobah« danes, 26. februarja, ob 20.30 v Bambičevi galeriji na Opči-nah. Glasbeni utrip iz projekta Zar Mediterana Tamara Stanese - Janoš Jurinčič. Uvod Danilo Pahor. Urnik razstave do nedelje, 28. februarja, 10.00-12.00 ter 17.00-18.00.
ZBORI ZSKD na reviji Primorska poje: MoVS Lipa - Bazovica danes, 26. februarja, ob 20. uri na Gradu Dobrovo; Barški oktet - Bardo danes, 26. februarja, ob 20. uri v Marijinem domu, Ul. Risorta 3 - Trst; MlVS Anakrousis - Gropada in MePZ Lipa - Bazovica v soboto, 27. februarja, ob 18. uri v Domu krajanov v Bi-ljah; MoPZ Valentin Vodnik - Dolina in MePZ Fran Venturini - Dom-jo v nedeljo, 28. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Braniku.
SDD Jaka Štoka
vabi na
večer z JASNO TUTA
o Polineziji in knjigi 'MOJ SVET SREDI OCEANA'
Danes ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku
ŠUM - Mladinska priloga Primorskega dnevnika vabi danes, 26. februarja, ob 20. uri v Tržaško knjižno središče, Trg Oberdan, na nagrajevanje literarnega natečaja. Gost večera bo pisatelj in režiser Igor Pison. Vabljeni vsi sodelujoči, bralci, prijatelji in vsi tisti, ki bi želeli preživeti literarni večer v družbi mladih.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v nedeljo, 28. februarja, ob 20.30 v sve-toivansko cerkev na koncert Komornega zbora Dekor: »Na ramenih velikanov - Bahove partiture«. Nastopata še Domen Marinčič (violon), Tomaž Sevšek Šramel (orgelski pozitiv), dirigent Sebastjan Vrhovnik.
KRD DOM BRIŠČIKI, pod pokroviteljstvom občine Zgonik, vabi ob dnevu slovenske kulture, v nedeljo, 28. februarja, ob 17. uri v društvene prostore v Briščike na koncert »Zar Me-diterana«. Tamara Stanese - sopran, Janoš Jurinčič - kitara ter Vesna Hro-vatin poezije.
KRIŠKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST in Slomškovo društvo obveščata, da bo razstava slikarskih del Krištoferja Bogdana Meška in Irene Gašperšič na ogled do 28. februarja (petek in sobota 17.00-19.00; nedelja 11.00-12.00; popoldne 16.00-18.00).
SKD IGO GRUDEN vabi na Prešernovo proslavo »Povodni mož in Urška« v nedeljo, 28. februarja, ob 17.00 v Kulturnem domu v Nabrežini; predstavo oblikujejo kulturna društva, glasbena šola in knjižnica iz Komna.
SKD VIGRED prireja, ob dnevu slovenske kulture, gostovanje dramskega odseka KD Kraški dom in Razvojnega društva Repentabor z veseloigro Dobra letina v nedeljo, 28. februarja, ob 18.30 v Štalci v Šempolaju.
DSI vabi v ponedeljek, 29. februarja, na otvoritev letošnje razstave »Umetniki za Karitas«. Po otvoritvi, ki jo bo vodila Jožica Ličen, bo v Peterlinovi dvorani pogovor o beguncih in mi-grantih med nami. Govorila bosta Mira Ličen Krmpotic ter msgr. Slavko Rebec. Začetek ob 20.30.
OBČINA ZGONIK vabi do ponedeljka, 29. februarja, na županstvo na ogled razstave Nivee Mislei »Bakrene slike Krasa«. Razstava bo odprta med uradnimi urami.
OŠ A. GRADNIKA IN KD KRAŠKI DOM vabita na Prešernov večer Od vesolja do veselja v režiji Julije Berdon, ki bo v ponedeljek, 29. februarja, ob 19.30 v kulturnem domu na Colu.
SKD TABOR in Knjižnica P. Tomažič in tovariši vabita na predstavitev CD-ja Kajuh v sredo, 2. marca, ob 20.30. Izvaja skupina Ovce.
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE vabi na predavanje župnika in dekana pri Sv. Jakobu msgr. Roberta Rose na temo o družinski sinodi v Rimu, ki bo v sredo, 2. marca, ob 19.30 v Šentjakobskem kulturnem domu, Ul. Concordia 8.
ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA ter TS360, Oberdankov trg 7, vabijo v sredo, 2. marca, ob 10. uri na Kavo s knjigo Erike Brajnik »Naturopatski priročnik za samopomoč«.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na predavanje »Zdravilna moč odpuščanja« v četrtek, 3. marca, ob 20. uri v Finžgarjev dom (Marijanišče), Dunajska cesta 35 - Opčine. Predaval bo Boštjan Hari. Na razpolago je parkirišče.
SKLAD MITJA ČUK vabi na otvoritev razstave »Blagor ženskam« v soboto, 5. marca, ob 18.00 v Bambičevi galeriji na Opčinah. Martin Marchesich Brušeni dragi in okrasni kamni v sodelovanju z zlatarji in oblikovalci nakita, Tjaša Škapin modna oblikovalka, Marko Civardi umetniške fotografije. Uvodna misel dr. Miha Jerešek gost večera bo Vokalna skupina Karina.
SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA vabita na 24. dobrodelno revijo otrok in mladih »Vsi smo prijatelji« v nedeljo, 6. marca, ob 17.30 v ŠKC v Zgo-niku. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni za AGMEN - združenje, ki pomaga otrokom z rakom.
SKD RDEČA ZVEZDA vabi v soboto, 12. marca, ob 20. uri v društvene prostore v Salež, ob priliki praznovanja Dneva žena, na ogled veseloigre »Svakinja da te kap«, v izvedbi dramske skupine KD Kraški dom in Razvojnega društva Repentabor.
SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n' G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Prešeren - kultura srca«: Borut Mežan -Vrba ter fotografije iz društvenega arhiva.
DRUŠTVO RETE D.P.I. vabi na ogled fotografske literarne razstave »Zenske iz našega zornega kota, ki bo na ogled do srede, 23. marca, na Opčinah, Pro-seška ul. 35 (nasproti cerkve). Urnik: 9.00-15.00 in 18.00-22.00.
Ü3 Obvestila
SEKCIJA VZPI-ANPI za Gropado, Pa-driče in Bazovico sklicuje sekcijski kongres danes, 26. februarja, ob 20. uri v mali dvorani doma Skala v Gro-padi. Vabljeni člani in prijatelji.
ANPI-VZPI Sv. Ivan in Lonjer - Kati-nara vabita člane in prijatelje na 13. sekcijski kongres, ki bo v soboto, 27. februarja, ob 18. uri na sedežu sindikata SPI pri Sv. Ivanu.
DELAVNICA SOMATSKIH GIBOV -SKD I. Gruden obvešča, da bo v soboto, 27. februarja, od 15. ure dalje potekalo v Nabrežini triurno srečanje z A. Ernstom. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Predhodne prijave na tel. št. 349-6483822.
SOBOTNO DOPOLDNE V KNJIŽNICI - NŠK obvešča, da bo v soboto, 27. februarja, Oddelek za mlade bralce v Narodnem domu odprt od 9.30 do 12.30, s pravljičnim utrinkom ob 11.00. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci!
KMEČKA ZVEZA obvešča, da sta v teku deželna razpisa za prispevke: za nakup lesenih sodov (najnižja vrednost 5.000 evrov, za Tržaško pa 3.000 evrov); za obnovo vinogradov (od 15.000 do 22.000 evrov). Prošnje do 29. februarja. Info: uradi KZ v Trstu, Gorici in Čedadu.
KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, v ponedeljek, 29. februarja, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. S.Francesco 20. Info na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali pri NŠK.
SDGZ prireja v ponedeljek, 7. in v sredo, 9. marca, od 14.30 do 18.30 tečaj »Izobraževanje delavcev na temo varnosti pri delu - Nizko tveganje«, na sedežu SDGZ v Trstu, Ul. Cicerone 8. Prijavnice na www.sdgz.it ali na tel. št. 040-67248. Prijave do 29. februarja po mailu ali faksu.
SDGZ spominja cenjene člane, da 29. februarja zapade rok za vplačilo letne pristojbine SIAE za predvajanje glasbe v obratih odprtih javnosti (bari, gostilne, trgovine, idr.). Zneski nespremenjeni glede na l. 2015. Člani imajo pravico do 25% popusta, potrebno pa je pristojnemu uradu priložiti potrdilo o članstvu, ki ga izdaja SDGZ in se ga lahko dvigne v tajništvu v Trstu ali na podružnicah.
SEKCIJE VZPI-ANPI za Ricmanje-Log, Boršt-Zabrežec in Domjo-Lakotišče prirejajo sekcijski kongres v ponedeljek, 29. februarja, ob 17.00 v Domu A. Ukmarja pri Domju. Vljudno vabljeni člani in prijatelji.
KD BUBNIČ MAGAJNA sklicuje redni letni občni zbor, ki bo v torek, 1. marca, ob 18. uri v prvem in ob 18.30 v drugem sklicanju, v sejni dvorani ZTT in Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi, 6. Vljudno vabljeni člani in prijatelji društva.
KMEČKA ZVEZA vabi člane vinogradnike na informativno srečanje, ki bo v torek, 1. marca, ob 19.30 v Centru za promocijo ex AIAT, Sesljan 56/b, na temo »Posledice reforme skupne uredbe trga vina«.
SKD I. GRUDEN obvešča, da se bo s 1. marcem pričel tečaj »Vadba somat-skih gibov« pod vodstvom Mateje Šaj-na. Potekal bo ob torkih, od 17.00 do 18.00 ali od 19.30 do 20.30 ter ob četrtkih, od 17.00 do 18.00. Info in pred-vpis na tel. št. 349-6483822.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 1. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
KZ TI NA MODOTTI vabi v Ljudski dom na Pončani, Ul. Ponziana 14, na srečanja z Giorgiom Sternom o Palestini: v sredo, 2. marca, ob 20.00 (19481987) Izrael in intifada; v sredo, 9. marca, ob 20.00 (1987-danes) Mirovna pogajanja - Arafat in Rabin -Apartheid.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 2. marca, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20.
KRD DOM BRIŠČIKI vabi na tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo ob četrtkih, od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. Vpisovanje in informacije na prvem srečanju v četrtek, 3. marca.
OBČINA DEVIN NABREŽINA vabi 3 tekače, bivajoče na občinskem ozemlju, da se brezplačno udeležijo 16. Malega kraškega maratona (21 ali 10 km), ki bo v nedeljo, 27. marca, v občini Sežana. Prijave na urp@comune.duino-aurisina.ts.it najkasneje do petka, 4. marca. Trije predstavniki bodo izbrani na podlagi datuma prijave.
AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 6. marca, ob priliki zamejskega smučarskega prvenstva na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Sappado. Odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Info in prijave na tel. št.: 340-5814566 (Valentina).
SHINKAI KARATE CLUB iz Zgonika organizira tečaj samoobrambe v prostorih OŠ Salež ob ponedeljkih in četrtkih, od 19. do 20. ure. Brezplačno mesto je namenjeno brezposelni občanki zgoniške občine. Prijave na protocollo@com-sgonico.regione.fvg.it. Info: 3492566134, ali 347-3955129.
UNINT - ŠOLA UMETNOSTI (MFU -Kulturni dom Ferriz Olivares) vabi na vodeni ogled razstave »Esher« z Leo-nardom Calvom v nedeljo, 6. marca, v Treviso. Info na tel. št. 338-3476253.
V BARKOVLJAH, v nedeljo, 6. marca, po maši od 11. ure, bomo počastili msgr. Škabarja v vrtiču, ki nosi njegovo ime in je ob portiču. Na sporedu polaganje cvetja, blagoslov obeležja; priložnostna misel Eva Schei-mer.
AD FORMANDUM sporoča, da je še možno vpisovanje na tečaj Splošnega kmetijstva, ki bo potekal v Trstu ob ponedeljkih in sredah v večernih urah. Info na www.adformandum.org ali na info@adformandum.org.
SDGZ prireja izobraževalni tečaj za delavce na temo varnosti pri delu - specifična izobrazba - nizko tveganje. Tečaj bo potekal 7. in 9. marca na sedežu SDGZ v Trstu, Ul. Cicerone 8. Prijave na info@sdgz.it.
PILATES - Vaditeljica Sandra in članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporočajo, da se vadba vrši dvakrat tedensko v telovadnici NSŠ v Dolini: ob torkih od 19.30 do 20.30 ter ob petkih od 19.00 do 20.00.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD, prireja ob Dnevu žena pomladanski razstavni sejem. Otvoritev v torek, 8. marca, ob 19.30. Glasbena kulisa DVS Primorsko -
Mačkolje, vodi Aleksandra Pertot. Urnik: sreda, četrtek, petek 15.0019.00, sobota in nedelja 10.00-13.00. V sklopu razstave pravljični popoldan
9.	marca, ob 15. uri. Sladki popoldan
10.	marca, razstava in ponudba domačih sladic.
KRU.T obvešča, da v četrtek, 10. marca, prične spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Info in vpis na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za subvencijo za gorivo za stanovanjsko gretje na goratih področjih, med katera spada območje občine Repenta-bor, za leto 2012. Vlogo lahko predložijo stalni prebivalci občine Repen-tabor, katerih skupni dohodek za leto 2012 (prijava dohodkov iz leta 2013) ne presega 28.000 evrov. Rok za predstavitev vloge zapade 15. marca. Info na www.provincia.trieste.it, Agri-coltura, Flora e fauna / Sostegni alle zone Montane/Riscaldamento domestico.
MOSP - Mladi v odkrivanju skupnih poti vabimo mlade do 30 let, da se nam od 19. do 25. marca pridružite potovanju na Madžarsko. V mestu Pecs bo letošnji YENov velikonočni seminar gostila nemška manjšina na Madžarskem. Odvijale se bodo številne delavnice o udeležbi mladih pri manjšinskih organizacijah in medijski vidljivosti, prav tako izleti v Pecs in okolico. Info in prijave na samyti-ta93@gmail.com.
ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komlja-nec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.0017.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040635626.
Prispevki
V	spomin na Walterja Puriča darujeta Nives in Gianni 20,00 evrov za dramsko skupino Kraški dom.
V	spomin na Stanota Guština darujeta Mara in Egon Guštin 30,00 evrov za KD Kraški dom.
V	spomin na Marijo Pirc vd. Milič darujeta Katja in Anamarija Antonič 50,00 evrov za MePZ Rdeča zvezda.
V	spomin na očeta Stanota Guština daruje Tatjana z družino 40,00 evrov Pokrajinskemu združenju sorodnikov duševno prizadetih (A.Fa.So.P.).
Ob 20-letnici smrti Stanka Caharije prispeva družina Vogrič 125,00 evrov za sekcijo VZPI Devin - Nabrežina.
Loterija	25. februarja 2016				
Bari	32	82	75	74	34
Cagliari	74	69	26	49	13
Firence	34	23	35	85	57
Genova	69	78	42	71	34
Milan	69	54	14	25	90
Neapelj	27	75	52	65	13
Palermo	74	15	6	86	1
Rim	51	54	84	70	49
Turin	76	52	43	77	3
Benetke	5	34	31	13	7
Nazionale	78	72	74	9	24
Super Enalotto Št. 24
14 33 52 67 71	81 jolly 80
Nagradni sklad	52.675.251,49 €
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
4 dobitniki s 5 točkami	37.333,85 €
385 dobitnikov s 4 točkami	393,15 €
15.222 dobitnikov s 3 točkami	30,03 €
245.155 dobitnikov z 2 točkama	5,80€
Superstar	35
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
2 dobitnika s 4 točkami	39.315,00 €
56 dobitnikov s 3 točkami	3.003,00 €
1.216 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
7.897 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
18.325 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
1 0 Petek, 26. februarja
2016
TRŽAŠKA
opčine - V Prosvetnem domu ob obhajanju praznika slovenske kulture
Kulturno in zabavno za čisto vse generacije
Dopoldne Hop, Cefizelj! za šolarje, zvečer pa predstava Kako postati Slovenci v 50. minutah
Prosvetni dom na Opčinah je bil včeraj prizorišče dveh kulturnih dogodkov, ki sta razveselila pripadnike tako rekoč vseh generacij. V počastitev praznika slovenske kulture je namreč domače Slovensko kulturno društvo Tabor poskrbelo za predstavi, od katerih je ena dopoldne razveselila učence slovenskih osnovnih šol s širšega kraškega območja, zvečer pa bolj odraslo občinstvo.
Dopoldne je tako dvorano Prosvetnega doma napolnila množica osnovnošolcev številnih šol od Na-brežine do Bazovice, ki so prisostvovali predstavi Hop, Cefizelj! Gre za delo, osnovano na literarni predlogi Frana Milčinskega o življenju znamenitih butalcev, avtorji pa so poleg Mil-činskega še znani animator Sten Vilar, Andrej Nahtigal in Kondi Pižorn. Prav Vilar in Pižorn oz. Marko Sušnik so igralci, ki uprizarjajo dogodivščine razbojnika Cefizlja, ki s svojimi domislicami in drznimi dejanji izziva policaja, kar je seveda pritegnilo pozornost male publike.
Spored včerajšnjega openskega kulturno obarvanega četrtka pa je v večernih urah predvideval še eno predstavo: gre za, lahko rečemo, že znamenito dvojezično uspešnico »Kako postati Slovenci v 50 minutah«, ki je bila kot koprodukcija med Slovenskim stalnim gledališčem, kulturnim društvom Raz/seljeni in Glasbeno matico prvič izvedena septembra lani na Slofestu, v naslednjih mesecih pa je doživela še nič koliko ponovitev. Predstava je ekipno avtorsko delo, pod katerega so se poleg režiserke Sabrine Morena podpisali še Martina Kafol, Martin Lissiach in Daniel Dan Malalan, ki v predstavi tudi nastopa v vlogi svojevrstnega voditelja zabavnega in nenavadnega tečaja slovenščine, med katerim se publika na hudomušen način seznani s slovenskim jezikom, običaji, kulturo, kulinariko in marsičem, kar zaznamuje Slovence in slovenstvo, pri čemer se gledalec lahko smeje tudi lastnim napakam in stereotipnim predstavam.
flgftfe H glasbe m matica
slovensko stalno gledališče teatra stabile sloveno
Slavko Grum
DOGODEK V MESTU GOGI
režiser Igor Pison
DANES, 26. februarja, ob 20.30 v soboto, 27. februarja, ob 19.00 v nedeljo, 28. februarja, ob 16.00
v Veliki dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi ponovitve se nadaljujejo do 28. februarja
Cenjene abonente prosimo, da obvestijo blagajno v primeru odsotnosti!
Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com
Levo: šolarji so pozorno sledili igri Hop, Cefizelj (desno)
fotodamj@n
trst - Pri dijakih liceja Prešeren gostovali igralci Gimnazije Poljane
Ta veseli dan klasikov
Tržaške vrstnike so navdušili z uprizoritvijo Plavtove komedije »Dvojčka«- Teater klasikov poljanske gimnazije praznuje letos desetletnico obstoja
Sproščenost igralcev poljanske gimnazije je pri dijakih liceja Prešeren pogosto sprožilo salve smeha
V ponedeljek, 22. februarja, se je prvič v Trstu predstavil Teater klasikov, ki letos praznuje desetletnico obstoja. Skupina dijakov klasične smeri Gimnazije Poljane je pod vodstvom profesorice Nataše Homar na odru Marijinega doma pri Sv. Ivanu zaigrala Plavtovo komedijo »Dvojčka« oziroma »Menehmi«. Nastop je bil namenjen dijakom klasične smeri Liceja Franceta Prešerna, ki so se jim pridružili tudi dijaki bie-nija nasploh ter še tisti iz višjih razredov, ki se učijo latinščino; organizatorje dogodka je posebno razveselila še prisotnost dijakov tretjega letnika Nižje srednje šole Srečka Kosovela z Opčin, ki so z zbranim in
trst - Pretekli torek v okviru dneva odprtih vrat na visoki šoli
Prešernovci na Sissi
Šolo je obiskala skupina dijakov 4. in 5. letnika - Pester dopoldan v znamenju predavanj in laboratorijskih eksperimentov
¿¡šBt/k
Kot lansko leto, se je tudi letos dneva odprtih vrat na visoki šoli za napredne študije Sissa pretekli torek udeležila tudi skupina dijakov 4. in 5. letnika Liceja Franceta Prešerna v spremstvu profesoric Neve Bizjak in Irene Pecchiar.
Jutro je potekalo po zelo razgibanem programu: po uvodnih pozdravih direktorja šole Sissa prof. Ste-fana Ruffa in pokrajinske odbornice za
šolstvo gospe Adele Pino ter po navodilih o poteku dejavnosti, ki jih je dala koordinatorka dr. Simone Cerrato, se je petsto dijakov iz različnih šol naše Dežele, ki so obiskali Sisso, pomaknilo v izbrane laboratorije in predavalnice. Iz prve roke so prisluhnili najrazličnejšim konferencam o zadnjih raziskovanjih, ki jih mladi raziskovalci izvajajo, tako na šoli Sissa kot drugje, na področjih matematike, fizike in
Tudi dijaki liceja Prešeren so se udeležili predavanj in delavnic na področjih matematike, fizike in nevroznanosti
nevroznanosti. Ponudba je bila res pestra in bogata. Na osnovi osebne izbire so se dijaki lahko pogovarjali z raziskovalci v manjših skupinah, prisostvovali vnaprej rezerviranim laboratorijskim eksperimentom ali pa obiskali razstavo o nastanku in razvoju vesolja do naših dni.
Vse dejavnosti so se zaključile okrog 13. ure, ko so se polni novih izzivov vrnili domov.
navdušenim sodelovanjem dokazali, da Plavtova radoživost lahko prevzame tudi mlado publiko.
Teater klasikov Gimnazije Poljane je lastno izvedbo komedije »Dvojčka« rimskega pisca Plavta uprizorila s svežim in igrivim pristopom ter v ironični in ponekod modernizirani preobleki. Lahkotna komedija zmešnjav je ena najslavnejših antičnih komedij in govori o zabavnih dogodivščinah, ki si sledijo, ko se na istem otoku (Draču) znajdeta dvojčka z istim imenom, Menehmus in Menehmus, ki ju je usoda ločila v ranem otroštvu. Medtem ko eden išče drugega in drugega zamenjajo za prvega, se kot za stavo kopičijo nesrečni slučaji, nesporazumi in zmešnjave, v katere so vpleteni še sitna soproga, večno lačni parazit, pohlepna ljubica in še marsikdo. Iznajdljivemu sužnju naposled uspe razrešiti situacijo: Me-nehma sta namreč dva, ne le eden. Brata se razveselita ob spoznanju, da sta končno našla drug drugega. Stvari se končno postavijo na svoje mesto, konec je srečen.
Sproščenost igralcev je ustvarila napeto in komično vzdušje, ki je pogosto sprožilo salve smeha med gledalci. Mnogo je bilo zabavnih glasbenih vložkov, dobrih šal in originalnih idej, ki niso izhajali samo iz latinskega izvirnika, ampak tudi iz sveta, ki je mladim blizu. Igralci so tudi neposredno, pač v Plavtovem slogu, komunicirali s publiko in uspeli ustvariti lepo vzdušje, ki se je še po koncu igre nadaljevalo s prijetnim razgovorom med publiko in igralci. Izvedeli smo na primer, da je v njihovem razredu od dvajset od trideset dijakov, da imajo latinščino radi, medtem ko je pri njih stara grščina izbirna, da so do zdaj v glavnem igrali tragedije in da so se med vežbanjem komedije zelo zabavali - o čemer gledalci nismo sploh dvomili ...
Igralcem in celotni zasedbi, ki ji je uspelo dramo precej aktualizirati, gre torej naša zahvala in pohvala, saj so komedijo odigrali povsem suvereno, pa čeprav so nekatere igralce mučile zdravstvene težave. Glavni cilj šaljivega Plavta je bil zabava publike: ta cilj je tudi Teatru klasikov s to prisrčno predstavo zagotovo uspelo doseči, zato upamo, da nas v naslednjih letih še obiščejo.
VČERAJ IN DANES V ČRNO-BELEM
12
Četrtek, 25. februarja 2016
KULTURA
/
maribor - V razprodani Drami »špica sodobne filozofije«
Slavoj Žižek: Današnji strah pred begunci je patološki pojav
MARIBOR - Oder mariborske Drame so v sredo zvečer zasedle filozofske misli. Trojka ljubljanske lacanovske šole - Alenka Zupančič Žerdin, Mladen Dolar in Slavoj Žižek - je razmišljala o tem, kaj danes zmore filozofija. Pri tem se je Žižek dotaknil tudi problema beguncev, s katerim se je po njegovih besedah treba odkrito spoprijeti, a ne na rasističen način. Žižek, ki je s svojim nastopom prevladal na odru razprodane dvorane, je ob tem navedel znan primer, da če so slutnje patološko ljubosumnega moža dejansko resnične, torej da ga žena res vara, to ne pomeni, da njegova ljubosumnost ni patološka. »Problem ni v tem, ali so njegovi strahovi resnični ali ne. Problem je v tem, zakaj je on tako patološko fiksiran na ljubosumnost, zakaj nujno rabi ljubosumnost, da vzdržuje identiteto svojega jaza,« je dejal.
Tako bi se bilo popolnoma napačno spustiti v debato z nacistom, češ da judi niso tako slabi, kot on trdi. »Čim sprejmem takšno diskusijo, sem že prodal dušo hudiču. Ker rezultat bo nujno nekje vmes, nek kompromis,« saj lahko da kaj od tega, kar bi trdil nacist, tudi drži. »Problem ni v tem, ali je to, kar nacisti trdijo o judih, res ali ne. Problem je v tem, kakšno strukturno vlogo ima v identiteti nacista antisemitizem, zakaj nacist rabi figuro juda, da ohrani svoj svetovni nazor,« je povedal. »Tudi če je kaj od tega, kar nacist govori o judih, res, je njegov antisemitizem patološki pojav. Isto velja za današnji strah pred begunci. Patološki strah antiimigrantske desnice je patološki, tudi če je marsikaj o beguncih res.« Po ocenah Žižka je popolnoma napačna tudi humanistična drža, v kateri se o beguncih ne reče nič slabega. »Ne glede na dejstva moramo a priori zavrniti ta antiimigrantski po-pulistični strah pred begunci kot nekaj očitno patološkega, strahotno krivičnega. Po drugi strani pa tudi ne smemo zapasti v na-
sprotno napako, ko vsak kritičen, realističen pogled na begunce enačimo z rasizmom. Prava umetnost je odkrito se spoprijeti s problemom beguncev - ker problemi so -, a ne na rasističen način.« Beguncev se ne sme idealizirati. »Težava je v tem, da ta mul-tikulturni odprt pristop popolnoma zabriše problem, ki pa je prekleto realen.« Prava ljubezen do bližnjega se po njegovih trditvah kaže v tem, da drugega ne obravnavamo kot nekoga, ki je kot mi, ampak kot »našega soseda, ko uzremo brezno drugosti v njem«. »To je pravi nerasizem, pravi humanizem.«
Po njegovih ocenah sedanji globalni kapitalistični sistem prinaša veliko novih antagonizmov, ki jih dolgoročno ne bo mogoče obvladati v okviru obstoječega. »Stvari ne morejo trajati, tako kot so zdaj,« je dejal. Samo čakanje na revolucijo ne bo dovolj, ampak je po njegovem treba začeti z majhnimi koraki. Levici tako svetuje, naj začne s skromnimi zahtevami, ki so navidezno sprejemljive v obstoječem redu, a bodo sprožile neke spremembe. »V tem pomenu danes ni dilema med napačnim in pravim ukrepom. Pravi ukrep bi bila radikalna sprememba, a če samo vztrajaš pri tem, ne boš nič naredil,« je dejal.
Alenka Zupančič Žerdin se je strinjala, da je obstoječe stanje nevzdržno. A se po njenih ocenah ne sme čakati na kataklizmo, saj ni nujno, da bo na pogorišču zrasel boljši jutri. »To so zelo nevarne sanje. Tega dela si nikakor ne moremo prihraniti.«
Izhodišče razprave je bilo sicer vprašanje vloge in funkcije filozofije in kritičnega mišljenja. Kaj zmore filozofija, po besedah moderatorja Dejana Pušenjaka pove že pogled na dvorano, ki je bila polna do zadnjega sedeža. »Špica sodobne filozofije« je po odzivih sodeč občinstvo navdušila, tako kot na prvem takšnem dogodku lani v Ljubljani. (sta)
Jadranski sen Silvia Maranzane
TRST - Silvio Maranzana je znano tržaško novinarsko ime. Začel je v tržaškem uredništvu Messaggera Veneta, več kot tri desetletja piše za Il Piccolo. Ukvarjal se je s črno in sodno kroniko, to poklicno delo je bilo povod za vrsto knjig o mednarodnih kriminalnih poteh, ki so imele v Trstu svoje sečišče (Passaggio a Nord-Est, Border crossing).
Poglobitev v tržaške gospodarske zadeve, predvsem tiste, ki so vezane na pristanišče, je porodila njegovo zadnjo publikacijo, Il sogno adriatico (Jadranski sen), s pomenljivim podnaslovom: Suge-stivno potovanje v tri stoletja prevlade na morju, ki jih Trst sedaj ponovno odkriva. V njej je zbranih 24 drobcev tržaške pomorske zgodovine, nekakšen vpogled v
to, kar je predstavljalo tržaško pristanišče ne le v strogo krajevnih ali srednjeevropskih okvirih, temveč v širših svetovnih gospodarskih krogih. Tako je govor o gradnji Sueškega prekopa, o plodnem povezovanju z Daljnim vzhodom, o ljudeh, ki so »gradili« pristanišče in z njim
sodobni Trst, o »tisočih ladjah v ladjedelnicah«, pa tudi o Titovem Galebu.
Knjigo bodo predstavili danes ob 17.30 v Krožku Generali, kar bo tudi povod za razpravo o Trstu in pomorskih družbah, o čemer bo govoril predsednik Italia Marittima Pierluigi Maneschi. (mk)
winterreise - Matthias Goerne navdušil tržaško občinstvo
1400. koncert podaril magijo Schubertove umetnine
TRST - »...boš s svojo lajno spremljal moje petje?...« so besede, ki sklenejo Die Wmterreise, samotno popotovanje v zimskem mrazu, obteženo s spomini na lepe čase ljubezni in morda usmerjeno v smrt, ki se popotniku zdi edini možni izhod iz duševne stiske in brezupa: v zadnjem stavku pa se lahko obesimo na upanje, da bo glasba odrešilna bilka, da se bo pripoved nadaljevala kljub globoki depresiji, v katero je pevca pahnila nesrečna ljubezen - pevca in popotnika, ki mu je glas in dušo posodil eden največjih sodobnih interpretov Schuber-tovega ciklusa, nemški baritonist Matthias Goerne. Težko dobimo umetnika, ki se tako globoko in prepričljivo poistoveti z glasbeno besedo: Goerne je istočasno pel in pripovedoval, trpel, upal, se občasno uprl brezizhodnosti svoje usode, se pogrezal v temno zasneženo pokrajino, tolmačil njena znamenja s pesimizmom, obujal boleče spomine na minulo srečo, prave oaze mirne naslade kot je čudovita Der Lindenbaum (Lipa), ki je v njegovem glasu zadehtela z opojnim pomladanskim vonjem, dokler ga niso pregazile srhljive sence pokopališča - njegovega namišljenega gostišča -, zaledenelih potokov, fantastičnih prividov, krokarja, ki je zvesto in zlovešče spremljal njegovo pot ... vse to z glasom, ki je z osupljivo barvno paleto sledil tekstu Wilhelma Mullerja in čarobni glasbi Franza Schuberta, v tesnem stiku z odličnim pianistom Alexandrom Schmalczem, ki je sledil najmanjšemu nagibu pevca ter svojo vlogo oplemenitil z muziciranjem, ki se je zlilo v enovito doživljanje zgodbe.
Vrhunski glasbeni dogodek je tržaško Koncertno društvo organiziralo ob praznovanju pomembnega jubileja, koncerta št. 1400, ki ga je predsednik društva Nello Gonzini idealno poklonil tisočem članov, ki so društvo podpirali ter omogočili njegovo delovanje vse od leta 1932, ob tem pa se je zahvalil tudi javnim in zasebnim sponzorjem, ki so Dežela FJK, Fundacija Tržaške hranilnice in Sklad Casali, zahvalil pa se je tudi nadzorniku gledališča Verdi Stefanu Paceju in celotnemu osebju gledališča, ki od letos gosti koncerte društva v Ve-
Matthias Goerne, eden največjih sodobnih interpretov Schubertovega ciklusa
fotodamj@n
liki dvorani. Društvo je v prejšnjih dneh organiziralo tudi dva spremljevalna dogodka - gledališko uprizoritev ciklusa in predavanje mu-zikologa Sandra Cappelletta, izjemni večer pa je bil odprt tudi nečlanom, ki so se občinstvu pridružili ter z res neobičajno, naravnost otipljivo koncentracijo, sledili zaporedju štiriindvajsetih samospevov, ki jih je Schubert uglasbil v poslednjem letu svojega žal zelo kratkega življenja. Goerne nas je preplavil z iskrenostjo svojega umetniškega hotenja, s toplino izpovedi, ki je odtajala tudi zaledenele solze na popotnikovem obrazu ter ublažila ostrino zimskega vetra, skratka, podaril nam je magijo Schubertove umetnine, ki nas bo še dolgo spremljala v spominu na čudovit večer.
Katja Kralj
slikarstvo - Tržačan Deziderij Švara, prejemnik pri:
Svet, v katere tudi oranžne
TRST - Slikar Deziderij Švara najbolj ljubi oranžno barvo. Zato, ker je mešanica rdeče in rumene - strasti in sonca. In zato, ker mu je pred dobrimi tridesetimi leti, v hindujskem templju na karibskem otoku Martiniqua, odprla vrata v nepoznan svet. Ampak Švarova velika vseživljenj-ska ljubezen je morje. In kot se za ljubezen spodobi, tudi natanko ve, kdaj jo je prvič videl: bilo je pred dobrimi osemdesetimi leti v rojstnih Ri-cmanjih. Takrat je prvič opazil v daljavi nekaj svet-likajočega in neznanega. To je »murje«, ga je poučila mama. Morje se v njegovih likovnih delih redno pojavlja - v takem ali drugačnem barvnem odtenku. Tudi oranžnem. »Vsaka umetnost naj bi človeku pomagala, da zapusti materijo in se približa duhovnosti. Jaz to doživim na obali: tu se mi zdi, da me voda, kljub temu, da imam noge na tleh, pelje proti nebu, proti meditaciji. Na nabrežju imam občutek absolutne svobode. Utesnjenosti ne prenašam, tudi doma in v politiki ne.«
Deziderij Švara je med letošnjimi dobitniki priznanj za dosežke na kulturnem področju, ki jih skupaj podeljujeta krovni organizaciji Skgz in Sso. Podelili so mu ga na osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku, 6. februarja v goriškem Kulturnem domu. V utemeljitvi so zapisali, da je s svojim prepoznavnim slogom pravi ambasador neke duhovne svetlobe, ki je vselej glavni element njegovih del. Citirali so tudi kritika Claudia H. Martellija, ki o Švari pravi, da mojstrsko dosega »nivo ravnovesja med tem, kar vidi z očesom, tistim, kar čuti njegova duša, in onim, kar ima v mislih njegov um«.
Nagrada je bila nepričakovano, a zelo dobrodošlo presenečenje, pojasnjuje v svojem svetlem stanovanju - ateljeju pod Škednjem. »Šele na dan podelitve sem zvedel, da bom med nagrajenci. Predlagalo me je Društvo za umetnost Kons s predsednikom Matjažem Hmeljakom na čelu. Oni so bili pobudniki, izbrala pa me je komisija, ki podeljuje priznanja. V veliko čast mi je, da so ga letos prvič podelili slikarju, zato mislim, da to priznanje ni samo zame, ampak za vse naše slikarstvo. Meni pa so ga izročili zato, ker sem najstarejši slovenski živeči slikar v Trstu,« se pošali Švara, ki je na domače okolje zelo navezan. »Kot slovenski slikar čutim poslanstvo in dolžnost, da sodelujem na skupinskih razstavah v Trstu. S svojo prisotnostjo želim opozoriti mesto, da živimo v njem tudi mi.«
Odločitev, da bo slikar, je Švara vzel še kot otrok, ko se je nekega dne zagledal v veliko fresko (baje drugo največjo v Furlaniji - Julijski krajini), ki krasi strop domače ricmanjske cerkve. Sledili so prvi poizkusi - grafiti na domačih stenah, narisani z ostanki oglja. Od takrat riše vsak dan. »Ali vsaj mešam barve. Že to mi je velik užitek. Pravzaprav strašen užitek. Slikarstvo je kot mamilo.« Vojno in prvo povojno obdobje
Deziderij Švara v svojem mestnem stanovanju
pa nista bili najbolj naklonjeni ustvarjanju. Oče se je iz prekomorskih brigad, s katerimi je pomagal osvoboditi Beograd in Zagreb, vrnil hudo bolan, Deziderij si je moral poiskati poklic, »usmilil« se ga je mizar v Ulici della Tesa, ljubezen do likovnega ustvarjanja pa je ostala. Izpopolnjeval se je pri različnih slikarjih in začel razstavljati. Predvsem figurativna dela: delav-
Vsak dan rišem, ali vsaj mešam barve. To mi je že velik užitek. Pravzaprav strašen užitek. Slikarstvo je kot mamilo.
ce na delu, tihožitja, vaške utrinke. »Zelo pomembno je, da v določenem trenutku svojega življenja srečaš pravo osebo ali vzameš v roke pravo knjigo.« Za Švaro je prava oseba bila tržaški slikar Milko Bambič. »Prišel je na mojo razstavo in za Primorski dnevnik napisal lepo kritiko. Rekel pa mi je: če ne boš dodatno študiral, ne bo nič iz tega. Zelo me je motiviral, odlo-
/
KULTURA
Petek, 26. februarja 2016
13
znanja Skgz in Sso ob kulturnem prazniku
m je morje
barve
■ ateljeju
čil sem se za študij z akademskim slikarjem Renatom Brillom.«
Leta 1966 je opravil izpit na umetnostnem liceju v Benetkah, nato še habilitacijo za poučevanje v Bologni. To mu je dalo malo samozavesti, začel se je zavedati svojih sposobnosti. Na novo obdobje v njegovem slikarstvu spominja slika, ki še danes visi nad vrati njegovega ateljeja: delček tržaškega pristanišča s svetilnikom Lanterna, na kateri se morje in nebo zlivata v isto modrino.
»Rad bi bil študiral arhitekturo ali se zaposlil kot profesor zgodovine umetnosti na slovenskih ali italijanskih šolah v Trstu. Dela pa ni bilo, doma so me čakali žena in dva otroka ... zato sem ostal zvest stari službi - kemik v tržaški rafineriji Aquila. Po delu pa sem se zapiral v svoj atelje na Trgu Oberdan, kadil pipo in risal. Priznam, da sem bil bolj malo doma.«
Kot kemik je pet let delal tudi v rafineriji na otoku Martiniqua v antilskem otočju. Tu je spoznal budistično in hinduistično vero. »Naučil sem se tudi, da znanje in spoznanje nista ista stvar. Znanje je zelo pomembno, a brez spoznanja nima pomena.« Že med prvo hindui-stično »ceremonijo« v lepi leseni zgradbi sredi džungle je videl lebdeti mladega človeka, ki je
fotodamj@n
sedel pred njim. Ko se je naslednji teden vrnil, se je med meditiranjem znašel v prostoru, odetem v prav posebno oranžno barvo - morda tam, kamor bomo šli, ko nas ne bo več ... Med tretjim obiskom lesenega templja se je znašel pri starših v osem tisoč kilometrov oddaljenem Domju. Guru mu je rekel, da je očitno zelo sen-zibilen in mu odsvetoval nadaljnje obiske templja. »Še prej pa me je rešil kompleksa o ma-niakalni urejenosti, zaradi katerega sem prihajal večkrat v spor z ženo: po hindujskem konceptu mora biti vse natanko urejeno ... «
Zanimanje za orientalsko kulturo je ostalo. »Med vsemi verskimi in filozofskimi simboli imam najraje jin in jang, harmonično prepletanje navidezno različnih aspektov, na primer ženske in moške narave. Tudi v meni je prisotna ženska narava. Rad imam ženske ... in tudi one mene, ker se lahko z mano veliko pogovarjajo, kar ni ravno značilno za moške,« se zasmeje. »Ampak življenje največkrat ni skladno, zato skladnost iščem v slikarstvu. V umetnosti imam rad har-monsko prepletanje, danes predvsem v morskih motivih.«
Prvo ljubezen človek težko pozabi.
Poljanka Dolhar
briščiki - Tokratni vikend v znamenju kakovostnih koncertov
Dvodnevna zimska Guča
Nocoj na odru italijanska skupina Mellow Mood in beograjska S.A.R.S - Jutri Dubioza kolektiv
TRST - Nocoj bosta v ogrevanem šotoru na bivšem vojaškem letališču v Briščikih odmevala italijanski reggae in balkanski pop rok. Zimsko izvedbo že tradicionalnega poletnega glasbenega festival Guča na Krasu prireja tudi letos društvo Drugamuzika. Organizatorji so tokrat poskrbeli kar za dva večera. Nocoj se bosta na odru vrstili najboljša italijanska reggae zasedba Mellow Mood in nova balkanska glasbena senzacija S.A.R.S., jutri pa bo nastopil najbolj razpoznavni bosanski bend Dubioza kolektiv. Vikend koncertov bo v Briščikih potekal v okviru desete obletnice festivala Glasba brez meja, na katerem so Bosanci nastopili že pred tremi leti. Dubioza kolektiv bo naši publiki, ki bend dobro pozna, predstavil komade najnovejše kratke plošče Happy Machine, poleg tega pa prav gotovo tudi starejše uspešnice, kot so USA, Kokuz, Kažu, ipd. Jutrišnji nastop bo med zadnjimi v Evropi, saj se bo skupina marca odpravila na daljšo ameriško glasbeno turnejo!
Drevi pa bodo prišli na vrsto ljubitelji pozitivne reggae glasbe in folk - pop - rok ritmov. Mellow Mood, ena izmed najboljših italijanskih reggae zasedb, se namreč vrača v naše kraje. Fantje iz Pordenona bodo predstavili svoj zadnji plošček 2 The World. Skupina Mellow Mood je nastala leta 2005, štiri leta kasneje pa je zagledal luč prvenec Move!. Bend sestavljajo danes brata Jacopo in Lorenzo Garzia, bobnar Federico »FredSieve« Mazzolo, basist Giulio »Jules I« Frausin in pianist Filippo Buresta. V desetih letih delovanja je zasedba nastopila na najboljših mednarodnih glasbenih festivalih v Evropi in Ameriki. Fantje so obiskali tudi Jamajko, po povratku pa so leta 2014 posneli svoj tretji plošček Twinz. Lani je zagledala luč že omenjena plošča 2 The World, ki je tako kot ostale izšla s pomočjo italijanske neodvisne glasbene založbe La Tempesta
No Gravity vabi v svet stripa in likovne umetnosti
TRST - Danes zvečer bo v plesnem nizu gledališča La Contrada na sporedu Comix, nova predstava skupine No Gravity Dance Company. Gre za predstavo, ki spada v žanr physical theatre. Tokrat je strokovni vodja in koreograf Emiliano Pellisari našel navdih v stripih, po katerih je nastala vrsta fantastičnih pripovedi, ki združujejo atletske vrline s komičnostjo in zabavo. Na odru zaživijo sugestije risank in likovne umetnosti, uresničijo se nemogoče sanje, ki od nekdaj mikajo človeka: da bi letel, da bi plaval na dnu morja, da bi svoje telo razstavil in ga nato spet sestavil ...
Kakorkoli že, slog predstave nakazujejo že naslovi raznih prizorov, denimo Aquarium, seveda pod vodo; Keith Haring po slikah znanega likovnega umetnika; Pink Panther s priljubljenim panterjem; Promenade po sliki Marca Chagalla; Mickey Mouse Hands po Disney-jevi uspešnici Fantasia; Clown na glasbo Nina Rote; Puzzle, ki se navezuje na stripe; Sence po motivih ameriškega grafika romunskega rodu, ki je študiral v Milanu, Sau-la Steinberga; Popeye z letečo Olive; Tin Tin med Arabci z bratoma Dupont; Mrliška nevesta iz domišljijskega sveta režiserja Tima Bur-tona; disneyjevski Skeleton Dance in Nogravity, ki je poklon francoskemu koreografu Philippu De-coufleju.
Predstava bo v Bobbiovi dvorani (Ulica Ghirlandaio), ob 20.30. (bov)
Dubioza kolektiv leta 2014 v Briščikih, zgoraj beograjska zasedba S.A.R.S.
International.
Današnji večer pa bo zanimiv tudi zaradi nastopa nove balkanske glasbene senzacije in sicer folk - pop - rok benda S.A.R.S. Sveže Amputirana Ru-ka Satrijanija, bolje znana s kratico S.A.R.S., je beograjska zasedba. Skupino so ustanovili pred približno desetimi leti, njena glasba pa je uspešna mešanica več glasbenih zvrsti, kot so folk, reggae, ska, hip hop, rok in pop, vse skupaj pa je primerno zabeljeno s pristno balkansko omako. Fantje bodo
v Briščikih predstavili nove komade, ki sestavljajo njihovo peto ploščo Prole-ce. Beograjski bend je, tako kot njegov bolj znani sosed Dubioza kolektiv, zaslovel na spletu in sicer z video spoti in možnostjo brezplačnega prenosa vseh albumov.
Vstopnice za drevišnji in jutrišnji koncert lahko kupite na prodajnih mestih Eventim in Ticketone ali na koncertnem prizorišču (blagajne in kioske z balkansko kulinarično ponudbo bodo odprli ob 20. uri). (rd)
glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar
NA VES GLAS
Victorious
Wolfmother
Classic - hard rock
Universal Music Enterprises, 2016 ' ■ Ocena:
Avstralski rokerji Wolfmother so spet med nami. Nova plošča Victorious je namreč izšla pred tednom dni. Oboževalci hard rock benda so na četrti album čakali dve leti, saj je prejšnji plošček New Crown zagledal luč marca 2014. Lider avstralskega benda Andrew Stockdale se je v zadnjih letih nekoliko »pomiril«. Zasedbo je namreč vihravi glasbenik v več kot desetletni karieri velikokrat razpustil, s člani benda pa je večkrat ravnal skorajda diktatorsko. Basist in pianist Ian Peres je v bistvu edini, ki mu še vedno vztrajno stoji ob strani, preostali člani zasedbe pa so bolj ali manj prostovoljno zapustili bend. Stoc-kdale je poleg tega začel z igranjem marsikaterega instrumenta, tako da je med snemanjem plošče kar sam zaigral na raznorazne kitare oziroma bas. Peres je tokrat pripomogel le s svojimi klaviaturami in to niti ne v vseh komadih. Z bobni sta se pri snemanju novega albuma ukvarjala glasbenika Josh Freese in Joey Waronker, odločilno vlogo pa je nedvomno odigral tudi znani ameriški glasbeni producent Brendan O'Brien.
Nov plošček Victorious sestavlja deset pesmi, traja pa okrog petintrideset minut. Gre za zadovoljiv album, kjer se prepletajo tako hard rock komadi v tipičnem Wolfmother stilu kot tudi romantične balade. Skoraj štiridesetletni Stockdale ima nedvomno še dober glas; treba je pač priznati, da ga je narava obdarila z res značilnim in originalnim vokalom. Ponekod pa je Stockdaleu tudi spodletelo (kot že marsikdaj v preteklosti), tu mislim na primer na pop balado Pretty Peggy, ki me je ob prvem poslušanju skoraj spravila v zadrego. Pesem spominja na angleško pop folk skupino Mumford & Sons ...
Med boljše skladbe novega albuma spadajo uvodna The Love That You Give, pesem Victorious, ki daje ploščku naslov, proti koncu pa še rokerska Gipsy Caravan. Da se je v Stockdaleovi glasbeni karieri nekaj zataknilo, je bilo razvidno že ob izidu njegovega prvega solo albuma Keep Moving. Z novo ploščo Victorious pa so se takratni pomisleki uresničili.
14
Petek, 26. februarja 2016
MNENJA, RUBRIKE
/
ŽARIŠČE
Hommage: Umberto
DAVID BANDELJ
Pred sabo imam tri tvoje knjige, ki jih hranim v svoji domači knjižnici, skromnemu približku želje po tem, da bi me knjižne police obdajale po celi hiši, a realnemu vpogledu v dejstvo, da je prostora za knjižne police premalo ... Občasno si ogledujem zgovorni posnetek tvoje mirne, a suverene hoje med meandri domače knjižnice. Menda šteje prek 40.000 del. Ti si bil njihova najbolj prodorna sinteza. In že sem v fokusu stvari: razmišljam o najinih srečanjih, poznanstvu, ki je trajalo vse od tistega trenutka, ko sem prvič segel po Imenu rože, vse do teoretskih del. Raziskovanj o tvojem delu ni bilo konca, na fakulteti sem bil med svojimi sošolci eden redkih, če ne celo edini, ki te je konstantno izbiral za glavni predmet svojih seminarskih nalog. Grem po spominu: za Slovenijo si bil takrat še bolj ali manj neznanka, razen v akademskih krogih. Na mojo srečo, sva bila pa midva že več let več kot le bežna znanca, upal bi si reči prijatelja, če je prijateljstvo korespondenca duš; zato si za več instanc postal vzornik, učitelj: erudicija, kakršne je sposoben le intelektualec celokrožno odprt na vse strani neba, obvladujoč vedenje od antike do trivialnosti, sposoben enako poglobljene diskusije o problemu estetike pri Tomažu Akvinskem ali fe-nomenologiji stripa in tv nadaljevank; smisel za ironijo in igranje z jezikom, ki je dokazalo vsem togim in obupnim bra-niteljem jezikovnih okopov, da je jezik živa magma, obdelovanje in obvladovanje katere je dano le najbolj drznim in obenem njenim najbolj prepričanim ljubiteljem. (pravzaprav ne ljubiteljem, ljubimcem); mojstrstvo stila in zgod-barstva, od katerega se lahko marsikaj nauči sleherni pisec na tem planetu. Še
bi lahko našteval, a naj se raje spomnim, da je bilo vsako srečanje s tvojo besedo doživetje, ki me je polnilo še dolgo časa. Z vsako knjigo si mi bil bliže, z vsako Bustino di Minerva si zaiskril misel, sanjal sem o slovenskem pisatelju, ki bi bil tako vseobsežen kot ti. In, kar je najbolj pomembno, kaj reči o vseh knjigah, ki sem jih vzljubil prek tvojih knjig? O vseh junakih, ki so postali živa projekcija zavesti, ne le efemerne prikazni ob mojih sprehodih skozi tvoje pripovedne gozdove .
Ugotavljam šele sedaj, kako nenavadna je moč besede, v katero si verjel, saj sva skoznjo prišla v intimen odnos. Tvoj odhod je pustil enako praznino kot odhodi tistih, ki so mi bili blizu. Beseda, v katero nisi verjel, a kot predan, pravičen in pošten intelektualec, si upal, te je zdaj sprejela v svoje naročje. In ni bilo lepo jutro konec novembra, ampak anonimni februarski večer. Tedaj si videl Nihalo.
Sedim ob tvojih esejih o ogledalih in pišem ta uboren poklon tvojemu duhu, verjetno zadnjemu klasiku epo-he, ki je ni več, epohe, v kateri sem bil vzgojen tudi sam in ki jo gledam polzeti med prsti časa. Saj je vse dogajanje res ogledalo. Odvisno pa, kaj reflektira: ali konveksno podobo ali zrcalno sliko ali deformnost sveta ali. Razmišljam, kako je tvoj odhod sila podoben Tomaževemu, Aleševemu, maminemu in vseh tistih, ki so nekako gradili mojo osebno, kulturno in človeško zavest. Morda celo zavest generacije. In počasi me jemlje, kapljico za kapljico, nostalgija. Ne vem, če je to žalost, niti če tesnoba, skoraj bi ji rekel strah .
Šment! Pa ja ne pomeni, da predajajo štafetno palico .
skgz - Tiskovno sporočilo
Zaščitna določila postaviti v današnji čas in prostor s pogledom v jutrišnji dan
Slovenska kulturno-gospodarska zveza si bo še vnaprej prizadevala za uveljavljanje zaščite ter za razvoj in promocijo slovenskega jezika. Na seji Izvršnega odbora sta o tem spregovorila načelnik pra-vno-posvetovalne delavnice Livio Semolič in odgovorna za jezikovno-izobraževalna vprašanja Matejka Grgič, piše v tiskovnem sporočilu SKGZ.
Ravno v času, ko se spominjamo 15-letnice sprejetja zaščitnega zakona, je potrebno še bolj poglobljeno in celovito obravnavati in si prizadevati za uresničitev zakonskih določil, ki jih je treba postaviti v današnji čas in prostor s pogledom v jutrišnji dan. Po določenih oprijemljivih dosežkih, kot npr. postavitev dvojezičnih smerokazov na avtocestnem odseku Vileše-Gorica, bo pravna posvetovalnica dodatno podkrepila skrb za vidno dvojezičnost, ki ne zadeva le javne dejavnike, marveč tudi naš organiziran sistem, ki se večkrat mlačno odziva na
te izzive. Predvsem v gospodarskih krogih ni čutiti tiste potrebne občutljivosti in angažiranosti pri uveljavljanju tega dragocenega sredstva promocije slovenskega jezika, kot izhaja tudi iz strokovnih analiz. Nadalje sodi med prioritetna prizadevanja tudi skrb za razvoj dvojezičnega (in trijezičnega) pouka na šolah videmskega območja ter dodatno prizadevanje za vračanje osrednjih domov, ki so obravnavani v zaščitnem zakonu, pri čemer so sicer že razvidni pomembni stvarni premiki.
Matejka Grgič je bila mnenja, da je treba jezik promovirati in skrbeti ne samo za njegovo institucionalno, marveč tudi za njegovo celovito prisotnost v vsakdanjem življenju. Truditi se je treba tudi za njegovo kakovost, saj drugače tvegamo, da se bo naš jezik getiziral in oddaljeval od vseslovenskih standardov. Tem vprašanjem je treba pristopiti z večjo strokovnostjo in manj z improvizacijo. Tudi na šolah mora postati skrb
TDD Predstavlja Aleša Plesničarja
Drevišnja poglobitvena oddaja slovenske deželne redakcije RAI TDD Predstavlja, ki gre v oddajo okrog 20.50 takoj po dnevniku po tretji televizijski mreži RAI 3 bis , bo tematsko vezana na informativno kampanjo deželnega omrežja Rai o hiši. Gost v studiu je tržaški arhitekt mlajše generacije Aleš Plesničar, ki se bo z novinarko Evo Fornazarič pogovarjal o ekovzrdžnih, trajnostnih in značilnih gradnjah. Ponovitev oddaje bo v sredo, 2. marca, pred poročili okrog 20.05. Režiser oddaje je Jan Leopoli.
za jezik celovitejša in sistemska ter ne sme biti le izraz večje ali manjše prizadevnosti posameznih učiteljev in profesorjev.
Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je v nadaljevanju seje izpostavil prizadevanja skupaj s SSO, da bi v naslednjih mesecih obiskali sorodne manjšinske skupnosti v severni Italiji (Ladince, Južne Tirolce in Francoze). Vodstvo krovne organizacije je seznanil s pripravo mednarodnega posveta, ki ga bo Slomak priredil 14. aprila v Trstu in bo namenjen manjšinskim vprašanjem v okviru Sveta Evrope. Na njem bodo sodelovali zastopniki Italije, Avstrije in Slovenije v SE.
Na seji Izvršnega odbora SKGZ so podprli prizadevanja, da bi bili tako Primorski dnevnik in drugi manjšinski mediji kot slovenska RAI deležni zakonske in finančne podpore ter avtonomije, brez katerih bo njihova uspešnost relativna. Glede uredniške politike RAI pa so bile izrečene določene kritike, saj se v zadnjem obdobju vidneje promovira le del nazorskih pogledov in pobud, kar se kaže tako v radijskih kot televizijskih uredniških izbirah. Primerno bi bilo, da bi se znotraj naše skupnosti razvila celovita razprava o teh vprašanjih ter o sami vlogi slovenske državne ra-diotelevizije v novem času ob vse večjih ko-munikacijsko-informativnih izzivih, ki se pojavljajo tudi v našem prostoru, se zaključuje tiskovno sporočilo SKGZ.
PREJELI SMO
Zakaj zavajanje javnega mnenja?
Radio Slovenija je 18. februarja 2016 ob 17 začel oddajati prispevek "15 let zaščitnega zakona za Slovence v Italiji", ki je izzvenel evfori-čno in širokoustno, predvsem pa hudo zavajajoče. Približno v sedmi minuti oddaje je bilo slišati odličnega poznavalca narodnostne problematike, ki je utemeljil nastanek italijanskega zakona št. 38 z dne 23. februarja 2001 s sledečimi besedami: "Veste, do odobritve zakona manjšina ni bila priznana in eden temeljnih načel, ki jih je že leta 1982 postavilo Ustavno sodišče, je, da 6. člen ustave, italijanske ustave, ki določa, da država ščiti manjšine, velja samo za manjšine, ki so priznane. In to, kar je ta zakon prinesel, je priznanje manjšine". Presenetljiva razsodba Ustavnega sodišča št. 28 iz leta 1982 je v drugem delu ugotovila, da še niso bili izdani glede rabe slovenskega jezika izvršilni predpisi za 6. člen ustave, za 3. člen deželnega statuta, da pa so bili že izdani nekateri zakoni in predpisi, ki zadevajo slovensko manjšino. In potem nadaljuje: "Ma cio che conta e che tali norme dan-no riconoscimento alla minoranza slovena o meglio qualificano la po-polazione di lingua slovena nel territorio di Trieste come "minoranza riconosciuta", il che concretizza ul-teriore operativita normativa dell'ar-ticolo 6 della Costituzione e dell' ar-ticolo 3 dello Statuto regionale, quanto meno per il territorio trie-
stino. Se ormai si e in presenza, al di la di ogni dubbio, di una "minoranza riconosciuta", con tale situazione e incompatibile, prima ancora logicamente che giuridicamente, qual-siasi azione che colpisca l'uso della lingua materna da parte degli ap-partenenti alla minoranza stessa". Če je Ustavno sodišče v razsodbi št. 28 iz leta 1982 ugotovilo, da je slovensko prebivalstvo na tržaškem ozemlju izven vsakega dvoma priznana manjšina, je nepojmljivo, kako je mogel odlični poznavalec narodnostne problematike trditi, da slovenska narodna skupnost do zakona št. 38 iz leta 2001 ni bila priznana manjšina. In kako je mogel trditi, da bi morali brez navedenega zakona "vsak dan še vedno skrbeti za minimalne pravice, ko pa je Ustavno sodišče že leta 1982 zapisalo, da je raba slovenskega jezika v odnosih z oblastmi "tutela minima" (najnižja raven varstva), ki izhaja iz neposredne operativnosti 6, člena ustave in 3. člena deželnega statuta. Razsodba Ustavnega sodišča št. 62 iz leta 1992 (devet let pred zakonom) določila, da velja ta najnižja raven varstva na celotnem naselitvenem ozemlju priznane jezikovne manjšine.
Vsi, ki so bili že polnoletni leta 1982, se utegnejo spominjati, da do takrat še ni padel berlinski zid in torej za izdajo zaščitnega zakona ni bil potreben njegov padec.
Za priznanje Benečanov, Re-zijanov in Slovencev v Kanalski dolini sploh ni bil potreben toliko opevan zakon, kar dokazujeta sledeča dogodka.
Leta 1997 je Finančno ministrstvo poskrbelo na osnovi že veljavnih predpisov za ponovno izdajanje obrazca za davčno napoved v slovenskem jeziku, ki je bil razdeljen od Milj do Kanalske doline. Sicer so ga imeli v Naborjetu pod pultom, na Trbižu pa zaklenjenega v železni omari, toda razpečan je bil tudi v vi-denski pokrajini. Leta 1998, ko še ni bilo niti zakona za varstvo zgodovinskih manjšin, je družbeno politično društvo Edinost doseglo, da je deželna uprava izdala razglas z imeni izvoljenih deželnih svetnikov tudi v furlanskem, slovenskem in nemškem jeziku.
Deželni predsednik in deželni tajnik Slovenske kulturno gospodarske zveze se utegneta še spominjati, kakšno je bilo presenečenje goriških Slovencev, ko so leta 1998 zagledali slovenske razglase z imeni izvoljenih deželnih svetnikov.
Če dobro poznamo besedilo zakona št. 38 z dne 23. februarja 2001 z vsemi izključitvami in omejitvami gled rabe slovenskega jezika, lahko domnevamo, da je bil zakon potreben zgolj za to, da se otežkoči ali onemogoči njegovo rabo v odnosih z javnimi oblastmi.
Posebno težko razumljivo pa je to, kako je mogel odličen poznavalec narodnostne problematike upati, da se ne bo našel človek, ki bo ugotovil, da so njegova izvajanja o razsodbi Ustavnega sodišča iz leta 1982 čista izmišljotina in torej nesramno zavajanje javnega mnenja.
Samo Pahor
PISMO UREDNIŠTVU
Odprto pismo Marku Sosiču
Nu
Predragi Marko,
z velikim zanimanjem sem prebrala v Prim. dnev. z dne 24.2.2016 tvoj Dnevniški zapis Zimsko srečanje s Karmelo Kosovel. Opremil si ga tudi z naslovnico knjige Josipa Vidmarja PISMA KARMELI KOSOVEL, ki leži, kot praviš, »v izložbi ljubjanskega antikvariata«. Gre za fotografijo »mladega dekleta, ki pritegne mojo pozornost, da niti ne opazim naslova knjige. Dekle ima neskončno mehke oči in podolgovat obraz. Temne lase, ki jih ima spete na tilniku, odkrivajo njeno svetlo polt.« Itd. Očitno in tudi naravno pa samo po sebi umevno si predstavljaš, da je tisto dekle z neskončno mehkimi očmi in podolgovatim obrazom pa z veliko pentljo v laseh in čipkasto bluzico ... Karmela, kdo pa drug? Pa se ... na žalost motiš. Cankarjeva založba je leta 1997 namesto Karme-le dala na naslovnico očitno po pomoti fotografijo njene za kakšno leto mlajše in nežnejše sestre Anice. Na to smo urednico knjige in založbo že ob izidu opozorili, a očitno ni zaleglo, saj so knjigo prodajali naprej, ne da bi zamenjali fotografijo ali napačni dodali nadvse potrebno opozorilo, da dekle na naslovnici ni prejemnica Vid-marjevih ljubezenskih pisem, pač pa samo njena sestra, da so ga pač v naglici po-lomčkali, zgodi se, ti pa nič dolžen in nič kriv, si nasedel bržčas nehoteni, a vsaj nerodni, če ne usodni zamenjavi identitete.
Če stopiš v kakšno vašo - tržaško -ali našo - sežansko, matično - knjižnico, si izposodi 14. številko revije Kras, ki je v celoti posvečena Srečku Kosovelu, izšla je 27. maja 1996 in na 30. strani, kjer Srečkova
nečakinja Aino Kosovel pripoveduje v zapisu Živeli smo kot v pravljici, je čisto na začetku fotka iz naslovnice, nad njo pa zgovoren napis: Teta Anica v mladih in očarljivih letih ...
Veliko smo napisali - raznorazni ljubitelji in poznavalci Srečka Kosovela et co - tudi o Avgustu Černigoju in o marsičem v zvezi z njima pa še z drugimi, gradiva za nekaj let poglobljenega študija. Za človeka, ki bi rad napisal dokumentarec - govorim o tebi - recimo o ljubezni med Kar-melo in Černigojem ... smo od prvega do zadnjega najbrž
prav primerni ljudje za kakšno konzultacijo. Boš zvedel še kakšen ocvirk za povrh in pikanterijo.
Mi je žal, da sem ti nekako pokvarila ... odkritje. Potolaži se. Tudi Karmela je bila zauber punca in vredna greha, saj drugače se ne bi nadvse simpatičen libertinec na kvadrat in šarmer na kub pa bister intelektualec Vidmar zaljubil vanjo. Saj smo ga imeli radi tudi mi - mi platonsko vsekakor, ker je bilo za kakšen flirt odločno prepozno! - in to na njegova stara leta in ga pogosto vabili na večere in predstavitve, z nabito polnimi dvoranami, ne s peščico poslušalcev, kot se večkrat zgodi zdaj. Dandanes se jih toliko nabere le za kakšnega Mlakarja in njegov Pašjon, ki niti ni rečeno, da vse očara.
Prav prisrčen pozdrav
Jolka (Milič seveda)
ce
ontecchi
Voda na Marsu? Ne, pivo na Veneri!
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
B: »Jooj, kaj bo s Slovenijo, z vsemi temi begunci! Požrli nas bodo!« S:»... Oprosti, ampak, nisi ti originalen iz Bosne in si se preselil v
Slovenijo pred 12 leti?« B:»Ja, zakaj?«	(Vir: Facebook)
Dlisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
SUMOV FEJS
kti
Šumov fejs si je tokrat prislužil nov logotip revije Mladika. Opazite podobnosti z drugim logotipom?
Šumovci smo se tokrat podali na Opčine in se spustili v »bužo«, mali podzemni tempelj najpristnejšega »hard & heavy rock 'n' roll-a« skupine Grinders. Skupina, ki jo prav gotovo vsi poznate in ki jo sestavljajo pevec Peter »Kampfbumbr« Paulin, basist Ivan »The Kid« Rauber, kitarista Marko »Zerzi« Zerial in Marko »Gantara« Gantar ter bobnar Walter »Pivex« Vodopivec, je nastala leta 2007 in se v javnosti redno pojavlja z energičnimi koncerti v živo. Leta 2009 so fantje posneli svojo prvo kratko ploščo, lani poleti pa so svoje de-
lo okronali še z izdajo prvenca Beer on Venus, na katerem so zbrali 12 najboljših pesmi skupine.
Na pobudo lastnika Zerzija so Grindersi tudi prenovili »bužo«, oziroma klet v kateri vadijo, ki je tako postala prav prijeten prostor za igranje. Pregnali so pajke, tla so prekrili s toplim tapisonom, stene pa z leseno oblogo, da so zdaj - kot sami pravijo - kot v savni. V prijetno opremljeni »buži« smo se s člani benda ob hladnem pivu iz pločevinke pogovorili o zadnjih novostih skupine.
Od kod pravzaprav izhaja ime albuma Beer on Venus?
Album je dobil ime po naslovni pesmi, ki se nam je zdela najprimernejša za platnico, saj najbolje izraža stil in idejo, ki sloni za njim. Izhaja pa iz našega strahu, da bi na Zemlji zmanjkalo piva in zato iz srca upamo, da poznajo pivo tudi drugje po vesolju. (Pesem namreč pripoveduje o odkritju morja piva na Veneri.) Ni naključje, da je Venera rumena!
Kako je s promocijo albuma in kje vse ste nastopili?
Glavni datum je bil gotovo koncert v Našem Baru konec junija lani, na katerem smo tudi prvič
začeli prodajati album. Kmalu zatem smo se odpravili še v Ravenno...
(Nenaden prebrisan smeh vseh članov skupine si razlagamo s tem, da je bila to očitno zelo zabavna in napozabna izkušnja! In to nam tudi sami potrdijo.)
Bila je izkušnja polna veselja, kjer smo se (zelo zgodaj) zjutraj kopali v morju in kjer je Marko tudi pozabil svojo majico Sokola. Sledili so koncerti v baru Na-ut za Trieste Rock City Party, na Prose-ku ob priliki Beerfesta in nato v pivnici Ta-verna ai Mastri dArme v Trstu. (...kjer so s svojim hitrim rokenrolom baje pošteno ogreli publiko!) Trenutno pa smo si vzeli malo pavze, saj smo vsi na delu. Začeli bomo tudi delati na novih pesmih.
Imate že v programu naslednji album?
Nekako tako ... Planiramo novo ploščo. Počasi delamo na tem. »Ma ja ... čjz anh pet let« bo mogoče končana! (šaljivo)
Kako pa je javnost sprejela vaš prvenec Beer on Venus?
Zdi se nam, da odlično, saj smo prejeli zelo dobre recenzije albuma tako na internetu kot s strani raznih časopisov in tudi pomembnejših glasbenih revij, kot je npr. Rock Hard Italia. Konec marca bo med drugim izšel v Angliji ča-
sopis s ploščo, ki bo vsebovala komade raznih skupin, med katerimi tudi enega našega. Če se ne motimo, bo to komad Dirty Woman. Veseli nas predvsem, ko vidimo da nam preko raznih spletnih portalov (Spotify, Google Play) sledijo ljudje iz raznih koncev sveta, kot npr. iz Amerike, Brazilije in Francije.
Ste bili zadovoljni s snemanjem v glasbenem studiu Truck Terminal Studios na Fernetičih?
Ja, saj je bila to lepa, zabavna in predvsem poučna izkušnja. Naučili smo se veliko novega. Snemalec Bardy pa je prijazen in pri svojem delu zelo sposoben in izkušen. Skoraj vsi lokalni bendi snemajo pri njem.
Ste si snemanje albuma finansirali sami?
Ja, in sicer z denarjem, ki smo ga zbrali z igranjem. To kar dobimo s koncerti gre namreč vedno v skupno blagajno skupine.
Kakšne načrte pa imate za bližnjo prihodnost?
V načrtu imamo par koncertov marca. Zaenkrat datumi še niso določeni. Nastopili pa bomo verjetno tudi v živo v oddaji Mladi Val, kjer bo prisotna tudi publika.
Kje pa lahko pravzaprav dobimo vaš album oziroma sledimo novicam skupine?
Vse v zvezi z našo skupino lahko dobite na spletni strani www.grinders-band.com, kjer lanko tudi naložite naš album. Drugače pa nas lahko direktno kontaktirate preko Facebooka. Vabimo vas tudi, da všečkate našo Facebook stran. Ko dosežemo 500 všečkov, se na-pijemo in povabimo tistega, ki je zadnji všečkal, da se napije z nami. Že približno štiri mesece pa so všečki ustavljeni na 499, tako da, kar pogumno!
Literarni večer z Igorjem Pisonom in nagrajevanje
Danes bo ob 20. uri v Tržaškem knjižnem središču na Trgu Oberdan nagrajevanje Šumovega literarnega natečaja, ob priliki praznovanja slovenskega kulturnega praznika. Gost večera bo pisatelj in režiser Igor Pison, s katerim se bomo pogovarjali šumovci. Vabljeni vsi sodelujoči, naši bralci, prijatelji ter vsi, ki bi želeli preživeti literarni večer v družbi mladih. Šumovci vas pričakujemo!
MOSP vabina Madžarsko
MOSP - Mladi v odkrivanju skupnih poti vabijo mlade do 30. leta, da se jim od 19. do 25. marca pridružijo na potovanju na Madžarsko. Člani mednarodne delavnice odhajajo v mesto Pecs, kjer bo letošnji YEN-ov velikonočni seminar gostila nemška manjšina na Madžarskem, točneje organizacija GJU. V sklopu dogodka, ki bo potekal pod geslom Odprta skupnost, se bodo odvijale številne delavnice o udeležbi mladih pri manjšinskih organizacijah in medijski vidljivosti, prav tako izleti v Pecs in okolico. Za več informacij pobrskajte po Facebooku na straneh Youth of European Nationalities in Tudi Mi Smo YEN oz. pišite organizatorjem. Prijave zbirajo do nedelje, 28. februarja, na naslovu samytita93@gmail.com.
Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se
Daniel Dan Malalan: njegov trenutek?
Daniel Dan Malalan je igralec, ki ga letos kar naprej srečujemo na gledališki sceni. Zdi se,
da je letos »njegov trenutek«, saj ga še vedno srečujemo na ponovitvah predstave Kako postati Slovenci v 50 minutah, nazadnje na Dogodku v mestu Gogi, konec lanskega leta pa je zaživela tudi komedija Trio v gledališču v Kopru.
Daniel, je to res tvoj trenutek?
To je samo navidezno. Vedno igram, tudi ko zgleda, da me ni. Igram svoje predstave, razlika je samo, da so se zdaj zbrale na kup nove produkcije. Od česa pa drugače živim? To je moj poklic ... Večkrat zgleda, da se vse konča pri Fer-netičih ... Včasih je treba prebirati tudi druge časopise, recimo Primorske novice, ali Delo in ne samo Primorski dnevnik. Sicer pa sem že enkrat
predlagal, da bi lahko naročniki Primorskega dnevnika v ponedeljkih prejemali Primorske novice, naročniki Primorskih novic pa bi v nedeljo, ko ne izidejo, prejemali Primorski dnevnik.
Koliko ponovitev predstave Kako postati Slovenci v 50 minutah ste že odigrali?
Trideset v šestih mesecih, kar ni slabo.
Kako si se ujel z režiserko Sabrino Morena in harmonikašem Boštjanom Zavnikom?
Z režiserko sem se dobro ujel, z njo sem že sodeloval, ko je režirala Otok solza leta 2001, in 110 okusnih let pred nekaj leti. S harmonikašem sem se tudi dobro ujel, najprej sem mislil »bogi, poslali so ga v ogenj,« zdaj pa mislim, da tudi on uživa. Hecam ga, da je težko biti čez dan delavec, zvečer pa umetnik. Sicer pa, kot Gori-
čan se je dobro unesel (smeh).
Kako pa Italijani sprejemajo predstavo?
Italijanska publika jo dobro sprejema, nekateri so jo
prišli gledat že dvakrat ali trikrat ... No, to je dokaz, da je za Italijane slovenščina res težek jezik, če pridejo trikrat gledat, kajne?
So na sporedu nove ponovitve?
Zaenkrat ne, če pa je katerokoli društvo zainteresirano, naj kar kontaktira gledališče.
Kaj pa Dogodek v mestu Gogi? Kateri je tvoj komentar?
To je pop predstava, ima močan podpis režiserja. Splošno mnenje o tem tekstu je mračno, temno, vsi morajo imeti bele obraze, biti mora groteska ... V tem primeru pa je vse skupaj veliko bolj ironično.
Kaj pa komentar o letošnji sezoni?
Hm, hm. Kot sta obljubila umetniški vodja in pomočnik, bom rekel, da je zelo »evropska«.
1 6 Četrtek, 25. februarja 2016
APrimorski
r	dnevnik
O w
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu
ločnik - Karabinjerji zasegli halo in kontejner
Ovadbi zaradi skladiščenja in trgovanja z odpadki
Mednarodno trgovanje z odpadki je predmet preiskave, v okviru katere so karabinjerji preiskovalnega oddelka goriškega poveljstva in njihovi kolegi ločniške postaje zasegli nekdanjo industrijsko halo v Ulici Stesa v Ločniku, ki je služila kot nezakonito skladišče odpadkov, ter kontejner, ki bi moral iz genovskega pristanišča odpotovati v Kamerun. Preiskovani sta dve osebi - 34-letnik iz Kameruna in 75-letni Go-ričan -, ki sta živela v omenjeni hali v izredno slabih higienskih razmerah.
Ukrepe je odredila goriška tožilka Valentina Bossi v okviru preiskave o nezakonitem upravljanju in trgovanju s posebnimi in nevarnimi odpadki, med katerimi so bili odsluženi svinčeni akumulatorji, elektronski odpadki, deli avtomobilov in stare pnevmatike. V kontejnerju so našli dve vozili, polni tovrstnih odpadkov, ter približno 300 izrabljenih pnevmatik. Cel kup odpadkov so našli tudi v ločniški hali: na podlagi dokumentov so ugotovili, da je del odpadkov prišel iz Slovenije, namenjeni pa so bili državljanu Kameruna, ki ga preiskovalci še niso identificirali. Goriškim karabinjerjem so pri preiskovalnem delu pomagali tudi ka-rabinjerji ekološkega oddelka ter carinska agencija iz Gorice in Genove. »Nedavno so karabinjerje iz Ločnika obvestili, da se pri hali v Ulici Stesa v Ločniku dogaja nekaj nenavadnega. Z dostavnim vozilom Ducato je tja nekdo redno prinašal odpadni material in ga skladiščil. Kmalu smo ugotovili, da je bilo res tako,« pravi poveljnik Pasquale Starace, po katerem so karabinjerji v skladišču prejšnji konec tedna opazili tudi ladijski kontejner, na katerem je bila identifikacijska številka. Ravno ta je bila ključ za uspeh preiskave, saj so karabinjerji na podlagi številke ugotovili, kam so prejšnji ponedeljek kontejner odpeljali: za pomoč so zaprosili carinsko
agencijo, ki jim je sporočila, da bi moral zabojnik 24. februarja z ladjo odpotovati iz Genove v Kamerun. Tožilstvo je nato odredilo zaseg kontejnerja in hale, ki so jo karabinjerji preiskali v torek. »Našli smo kupe odpadnega materiala, ob tem pa smo tudi ugotovili, da sta 34-letnik iz Kame-runa in 75-letni Goričan tam živela. Razmere so bile povsem neprimerne, zato smo obvestili občinsko socialno službo, ki jima je našla drugo nastanitev,« je dejal Starace. Starejšega moškega so ovadili zaradi nezakonitega skladiščenja odpadkov, mladeniča pa tudi zaradi trgovanja z odpadki. »Zdaj preiskujemo, kdo jima je odstopal odpadke, da bi se izognil stroškom odlaganja,« je zaključil Starace.
gorica - Policisti
»Tudi naša oprema je zastarela«
Policisti iz sindikata SAP se danes ne bodo odpravili v menzo, da bi simbolično izrazili podporo svojemu državnemu tajniku Gian-niju Tonelliju, ki že 36 dni gladovno stavka.
»Vzroke za tako ostro obliko protesta je treba iskati v prizadevanjih, da bi javnosti pokazali, kateri so rezultati večletnega krčenja finančne dotacije za sile javnega reda. Po terorističnih napadih v Parizu so prišle na dan slabe delovne razmere, s katerimi se vsak dan soočajo policisti. Sindikalista iz Rima so suspendirali, ker je pred kamero pokazal gnile čelade, varnostne jopiče tik pred iztekom roka uporabe in 40 let staro orožje, ki ni več primerno za uporabo. Gre za družinskega očeta s 6-letno hčerko, ki so mu razpolovili plačo, ker je povedal resnico,« pojasnjujejo goriški predstavniki policijskega sindikata in opozarjajo, da s podobno opremo razpolagajo tudi v Gorici. »Tudi pri nas imamo varnostne jopiče, ki jim je rok uporabe že potekel, vozimo se z dotrajanimi avtomobili, ki imajo preko 200.000 kilometrov, oblačil je premalo in so neprimerna, povprečna starost osebja je vse višja, uradov in vojašnic skorajda ne čistijo, usposabljanje ni na nivoju, ki ga zahteva današnji čas. Veliko se govori o terorizmu, vendar ni nabojev, da bi se urili na strelišču,« pravijo goriški policisti, ki so poslali pismo predsedniku republike Sergiu Mat-tarelli. Opozorili so ga na nevzdržne razmere in na krivico, ki jo doživlja državni tajnik sindikata SAP.
. i.-;
i ■:>■ ' V--/. 4
7<r » v,-
S*
mrm
sm i
ar
i id
V stari industrijski hali je bilo tudi nekaj avtomobilskih gum (levo); karabinjerji pred skladiščem (desno)
bumbaca
nova gorica
Moški naj bi umrl naravne smrti
Zadnje ure 59-letnega moškega, čigar truplo je bilo v torek najdeno med smetmi na deponiji v Stari Gori, so vse bolj skrivnostne. Na novogoriški policiji v zvezi s tem primerom še poteka predkazenski postopek, zato uradnih pojasnil ne policija ne tožilstvo ne dajeta.
Neuradno smo izvedeli, da naj bi moški umrl naravne smrti, poškodbe na truplu pa naj bi nastale po smrti, morda prav zaradi mehanizma v smetarskem vozilu, ki služi sprotno za stiskanje smeti.
Ob vsem skupaj se sedaj postavlja vprašanje, kako je truplo moškega sploh prišlo v zabojnik za smeti, od koder so ga delavci no-vogoriške Komunale nevede stresli v smetarski kamion in potem prepeljali na deponijo v Stari Gori, kjer so bili priča grozljivemu odkritju. Policijska preiskava primera, kot rečeno še poteka, medtem ko je sodna obdukcija po vsej verjetnosti že zaključena.
Svojci se bodo od pokojnika poslovili danes na pogrebu v domači vasi v Srednjem Lokovcu. (km)
NAJDI NAS NA FACEBOOKU
PrimorskiD
gorica - Začel se je štiridnevni sejem Expomego
Ciljajo na Ljubljano
Polovica razstavljavcev je iz Slovenije - Danes predstavitev dveh Bellavitejevih knjig
Na goriškem sejemskem razstavišču se je včeraj ob prisotnosti krajevnih upraviteljev z obeh strani meje začel sejem Expomego, ki je vse bolj čez-mejen. Leta 2013 je družba Udine e Go-rizia Fiere vzpostavila sodelovanje z Območno obrtno-podjetniško zbornico iz Nove Gorice, ki se je takoj izkazalo kot uspešno in ga zaradi tega želijo v prihodnosti še nagraditi. Letos je na sejmu skupno 150 razstavljavcev, približno polovica jih prihaja iz Slovenije. Družba Udine e Gorizia Fiere in novogoriška zbornica si prizadevata, da bi na sejem privabili tudi razstavljavce z območja, ki gre od Postojne vse do Ljubljane in čez.
Sejmu Expomego se letos četrtič pridružuje mednarodni festival golaža, sicer je na sejemskem razstavišču mogoče okusiti tudi druge jedi in še zlasti palačinke. Danes bo sejem odprt med 15. in 20. uro; ob 16.30 bodo v hali D predstavili knjigi Andree Bellaviteja LIsonzo in 11 Carso. Jutri in pojutrišnjem bo sejem odprt med 10. in 20. uro. Vstop je prost.
Vzorčni sejem Expomego (desno); slavnostno odprtje (spodaj)
bumbaca
/
GORIŠKA
Petek, 26. februarja 2016
17
gorica - V ambulanti MSF, Rdečega križa in zdravstvenega podjetja opravili že 440 pregledov
Prebežniki potrebujejo tudi psihološko pomoč
V središču za prosilce za azil, ki so ga na dvorišču nekdanjega vrtca sv. Jožefa v Podturnu postavili Zdravniki brez meja (MSF), so od decembra nudili zavetišče okrog 280 ljudem. Mednarodna humanitarna organizacija pa ni le pripeljala bivalnih kontejnerjev in s tem (vsaj začasno) rešila problem nastanitve prebežnikov »izven konvencije«, ampak je prispevala tudi k izboljšanju zdravstvenih storitev za tiste, ki zaprosijo za mednarodno zaščito v Gorici. Od decembra sodeluje namreč MSF tudi pri upravljanju ambulante, ki deluje na sedežu Rdečega križa v Codellijevi ulici in za katero ob dveh omenjenih organizacijah skrbi še goriško zdravstveno podjetje.
»Ambulanta je odprta od ponedeljka do petka. Jaz sem tukaj vsak dan, osebje zdravstvenega podjetja, sodelavci Rdečega križa in kulturni posredniki pa se vrstijo. V teh prostorih prosilce za azil pregledamo, naredimo anamnezo, podatke vstavimo v računalnik in pripravimo klinični karton,« pravi dr. Figari, zdravnik organizacije MSF, po katerem opravijo prosilci za azil, ki to potrebujejo, tudi več kot en sam zdravniški pregled. Med 14. decembrom in 19. januarjem so v dvosobni ambulanti v prostorih Rdečega križa opravili 239 pregledov (21% pro-
Okrog 10 odstotkov prosilcev za azil, ki so prišli v ambulanto, trpi tudi za psihološkimi travmami, povezanimi z vojnim nasiljem in trpinčenjem
silcev za azil je ambulanto obiskalo več kot enkrat), med 20. januarjem in 19. februarjem pa so opravili 201 pregled: delež prosilcev za azil, ki je v tem obdobju potreboval še drugi ali tretji pregled, je bil 42-od-stoten. Po Figarijevih besedah so prosilci za azil večinoma mladi in zdravi, najpogostejše zdravstvene težave, ki jih pri njih beleži-
jo, pa so kožne bolezni in bolezni dihal. »Okrog 10 odstotkov prosilcev za azil, ki so prišli v ambulanto, pa trpi tudi za psihološkimi travmami, povezanimi z vojnim nasiljem, trpinčenjem, dolgimi in nevarnimi potovanji, priporom v bolgarskih zaporih, ... « je izpostavil Figari. MSF, Rdeči križ in zdravstveno podjetje zato posvečajo vse več pozornosti tudi problematiki duševnih bolezni in si prizadevajo za izboljšanje psihološke oskrbe prosilcev za azil.
»Ambulanta je delovala že pred prihodom MSF - preglede je izvajalo osebje goriškega zdravstvenega podjetja -, odprta pa je bila le dvakrat tedensko. Izjema je bilo obdobje med septembrom in novembrom 2014, ko smo imeli v Gorici zelo visoko število prosilcev za azil. Ker smo bili pod velikim pritiskom, je bila ambulanta odprta vsak dan, nekaj je bilo tudi primerov resnejših bolezni - garij in tuberkuloze -, hujših težav pa ni bilo. Seveda je bilo takrat mogoče zagotavljati le najnujnejšo medicinsko oskrbo, zdaj, ko imamo manjši priliv pre-bežnikov in več osebja, pa so lahko pregledi bolj temeljiti,« pravi predsednica gori-
Mlad prosilec za azil (levo);
ambulanta v Codellijevi ulici (desno)
bumbaca
škega sedeža Rdečega križa Ariella Testa, po kateri je pomembno, da imajo prosilci za azil možnost, da opravijo več kot en sam pregled: »Mnogi potrebujejo nekaj časa, preden zaupajo zdravnikom.«
Še brez odgovora pa ostaja vprašanje, kdaj bo organizacija MSF zapustila Gorico in kaj se bo nato zgodilo. Koordinator za Go-
rico Yannick Julliot je že pred postavitvijo bivalnikov v Podturnu povedal, da bo ta ukrep le začasen, saj bi morale za nastanitev prosilcev za azil poskrbeti italijanske oblasti, velikih premikov pa doslej ni bilo. »S predstavniki institucij smo v stiku. Prizadevamo si, da bi našli trajnostno rešitev,« pravi Yannick Julliot. (ale)
gorica - SSk
Ob pozitivni oceni
opozarjajo na vozle
Slovenska skupnost na Goriškem izraža zadovoljstvo, da je prišlo do pozitivne spremembe v deželnem zakonu 26/2014, ki določa, da morajo biti statuti medobčinskih teritorialnih zvez dvojezični, kjer so vanje vključene občine, ki spadajo v območje izvajanja zaščitne zakonodaje na podlagi zakona 38/2001. V tem smislu se zahvaljuje deželnemu svetniku SSk Igorju Gabrovcu za ta pomemben rezultat, ki ga je dosegel skupaj z drugimi kolegi v deželnem svetu FJK. Sedaj je na vrsti goriški župan Ettore Romoli, ki je med sprejemanjem statuta za goriško medobčinsko zvezo sam predlagal tako rešitev. Goriški občinski svetniki SSk bodo za prihodnje zasedanje občinskega sveta pripravili svetniško vprašanje, da bi od goriškega župana Ro-molija izvedeli, kako misli postopati.
»Slovenska skupnost želi pri tem izpostaviti, da s tem še ni zadoščeno vsem odprtim vprašanjem, ki zadevajo izvajanje deželne reforme za krajevne uprave, za kar je bil vložen priziv na deželno upravno sodišče, ki so ga podpisali občina Šte-verjan ter posamezni občani v So-vodnjah in Doberdobu. Gre v prvi vrsti za spoštovanje upravne avtonomije, ki je temeljni pogoj za zaščito slovenske narodne skupnosti. Na Goriškem pa je še bolj problematično dejstvo, da so tri slovenske občine kot tudi naselitveno ozemlje slovenske narodne skupnosti v dveh medobčinskih zvezah, medtem ko so bili do danes v enotni goriški pokrajini,« poudarjajo iz Slovenske skupnosti in ocenjujejo, da je popolnoma neumestno krčiti sredstva občinam, ki niso še pristopile k izvajanju deželne reforme, saj bodo to najbolj občutili občani, v službi katerih bi morale delovati vse ustanove javne uprave.
doberdob - Predvajali film o Prežihovemu Vorancu
Nepoznan upornik
Čeprav je Doberdob edini slovenski avtobiografski roman o prvi svetovni vojni, ga v Sloveniji slabo poznajo
Z leve Mateja Zorn, Zulejka Devetak, Martin Turk, Fabio Vizintin in Dario Fandolič
Letos je društvo Jezero iz Doberdoba obeležilo dan slovenske kulture na poseben način, in sicer v družbi režiserja Martina Turka in njegovega filma Doberdob, roman upornika. V skupni organizaciji z občino Doberdob in v sodelovanju s Kinoateljejem in župnijo sv. Martina iz Doberdoba je v župnijski dvorani bil prikazan film, ki pripoveduje vznemirljivo življenjsko zgodbo Prežihovega Voranca in njegovega ro-
mana Doberdob, ki ga je pisatelj napisal kar trikrat. Film je bil predvajan dvakrat: v jutranjih urah so si ga ogledali šolarji iz Doberdoba (osnovna šola nosi ime prav po Prežihovemu Voran-cu), zvečer pa je bil odprt za publiko. Režiser je skušal razkriti, zakaj je ta roman, ki velja za edini slovenski avtobiografski roman o prvi svetovni vojni, tako nepoznan, posebno v Sloveniji. Pazljivi mladi in odrasli publiki se je re-
žiser predstavil s pomočjo vprašanj, ki mu jih je zastavljala koordinatorica Ki-noateljeja Mateja Zorn.
Na večerni projekciji je bil prisoten župan občine Doberdob Fabio Vi-zintin, ki je nagovoril navzoče, pozdrav sta podala tudi predsednica društva Jezero Zulejka Devetak in prof. Dario Frandolič, ki v filmu tudi nastopa. Večer je podprla Zadružna banka Doberdob Sovodnje.
nova gorica - Univerza
Informativni dan prek svetovnega spleta
Prvi spletni informativni dan bo danes ob 15. uri
Univerza v Novi Gorici bo danes ob 15. uri in v ponedeljek, 29. februarja, ob 15. uri organizirala spletni informativni dan, ki bo potekal v živo prek interneta; namenjen je dijakom, ki se morebiti niso mogli udeležiti nedavnih informativnih dnevov.
Informativna dneva bosta potekala v živo prek spleta, preko konferenčnega sistema Vox. Udeleženci se lahko spletnih informativnih dni udeležijo zelo preprosto -26. ali 29. februarja ob 15. uri vstopijo v
spletno konferenčno sobo prek klika na povezavo: https://vox.arnes.si/ung_si-info-feb2016. Na spletnih informativnih dnevih bodo izvedeli vse o študijskih programih prve in druge stopnje, o prednostih študija na Univerzi v Novi Gorici, v živo pa bodo lahko tudi sodelovali v pogovoru s predstavniki univerze in dobili odgovore na tvoja vprašanja. Več informacij o spletnem informativnem dnevu je na spletni strani Univerze v Novi Gorici www.ung.si.
18
Petek, 26. februarja 2016
TRŽAŠKA
—/
šempeter - Darovanje krvi v centru za transfuzijsko dejavnost
Petdesettisoča je bila Ivana
Na nedavno prenovljenem novogo-riškem Centru za transfuzijsko dejavnost, ki deluje v objektu stare bolnišnice v Šempetru pri Gorici, so včeraj zabeležili petdeset tisoči odvzem krvi v zadnjih petnajstih letih, odkar so na omenjeni lokaciji pričeli z odvzemi. Kot 50. tisoča krvo-dajalka se je včeraj na odvzem prijavila Ivana Nikolova, dijakinja novogoriške zdravstvene šole. Za humano gesto se ji je včeraj zahvalilo vodstvo bolnišnice in omenjenega oddelka.
»Darovanje krvi je bila zame zelo lepa izkušnja. Ze samo misel, da tako lahko pomagaš in nekomu rešiš življenje, je nekaj posebnega, ne le zame, tudi za vse, ki darujejo kri,« je povedala dijakinja iz Nove Gorice, ki je to humano gesto včeraj opravila prvič. Prepričana je, da tudi ne zadnjič. Ivana je ena od približno dvajsetih dijakinj in dijakov novogoriške srednje zdravstvene šole, ki so včeraj na transfuzijskem oddelku darovali kri. Po besedah Janke Černe, vodje novogoriškega centra za transfuzijsko dejavnost ni redkost, da se za takšno gesto odločijo organizirane skupine. Tako kot tudi v številnih evropskih in svetovnih državah, je tudi v Sloveniji krvodajalstvo organizirano pod okriljem Rdečega križa.
Na novogoriškem transfuzijskem oddelku so v petnajstih letih odvzeli že več kot 25.000 litrov krvi. »Ponosni smo tudi na tiste, ki so pri nas kri darovali že stokrat, kar nekaj takšnih imamo. V lanskem letu smo imeli sedem darovalcev, ki so sto-tič darovali kri. Letno pa pri nas na novo prvič daruje kri okrog 250 krvodajalcev,« našteva Černetova.
»Danes se praktično nobenega sodobnega zdravljenja ne moremo več lotiti, brez da imamo v ozadju dobre krvne pripravke,« pravi direktorica šempetrske bolnišnice Nataša Fikfak in obenem poudarja pomen obnovljenega transfuzijskega oddelka, ki sicer organizacijsko ne spada pod bolnišnico, čeprav deluje v sklopu istih prostorov. »Za nas bližina tega oddelka pomeni velikansko prednost. tako imamo znotraj bolnišnice postajo, ki 24 ur dnevno poskrbi za naše potrebe. To pomeni, da če potrebujemo še tako nemogočo krvno skupino, je ta oddelek sposo-
Dijakinja Ivana Nikolova iz Nove Gorice, 50.000. darovalka krvi
foto k. m.
ben bodisi znotraj sebe bodisi s pomočjo drugih centrov to priskrbeti in nam tudi nuditi,« poudarja Fikfakova.
Slovenija je sicer ena izmed 62 držav na svetu, kjer je krvodajalstvo brezplačno. »Smo tudi ena redkih držav v svetu, ki je glede tega popolnoma samozadostna. Se pravi, da pacienti dobijo izključno slovensko kri, kar pomeni tudi manjše možnosti za prenos okužb, ki pri nas niso običajne. Samozadostni pa smo tudi v tem smislu: kadarkoli potrebujemo kri, je ta na zalogi. Tudi krvni pripravki, ki se ne izdelujejo v Sloveniji, jih pa koristimo tukaj, so iz krvi slovenskega izvora. To je za naše paciente pomembno, saj gre za genske in bakteriološke snovi, ki so prisotne v tej regiji. To, da je še vedno dovolj krvodajalcev, pa pomeni veliko družbeno prednost in zavedanje, da z delom svojega telesa prispevamo k zdravju drugega,« še dodaja direktorica bolnišnice. Po njenih besedah se posameznik za darovanje največkrat odloči na podlagi osebnih izkušenj, potem ko je potreboval tovrstno pomoč, oziroma zaradi izkušenj bližnjih. (km)
Srečanje o skupni občini
V tržiškem Europalace hotelu bo danes ob 18. uri javno srečanje o skupni občini, ki bi nastala iz združitve Tržiča, Ronk in Štarancana. Spregovorila bosta Franco Iurlaro in Rudi Vittori, ki sta se v preteklih dneh udeležila podobnih srečanj v Ronkah in Šta-
Catapult v Gorici
V	Verdijevem gledališču v Gorici bo danes ob 20.45 nastopila ameriška plesno-gledališka skupina Catapult. Predstava je namenjena tako otrokom kot odraslim. Danes bodo veljali posebni popusti za družine; dva odrasla z enim otrokom pod štirinajstim letom starosti bosta plačala znižano vstopnico (otrok bo plačal le en evro).
Zlata grla že šestnajstič
V	včerajšnjem članku o otroški in mladinski pevski reviji Zlata grla, ki bo v soboto, 16. aprila, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, smo pomotoma zapisali, da gre za petnajsto izvedbo; v resnici prosvetno društvo Vrh Sv. Mihaela in ZCPZ prirejata revijo Zlata grla že šestnajstič, ravno danes pa se izteče rok za vpis na letošnjo izvedbo.
gorica-nova gorica - Predstavili 38. izvedbo
Čezmejni polmaraton
V nedeljo, 6. marca, pričakujejo tisoč tekačev - Na voljo bo tudi sedemkilometrski rekreacijski pohod
Polmaraton bo v nedeljo, 6. marca, povezal Gorico, Novo Gorico in Šempeter. 38. izvedbo priljubljene tekaške prireditve so predstavili včeraj na goriškem županstvu ob prisotnosti krajevnih upraviteljev in predstavnikov številnih sodelujočih društev. V imenu osrednjega prireditelja - športnega društva Gruppo Marciatori Gorizia - je spregovoril Emiliano Feleppa, ki je poseben pozdrav namenil prijateljem iz šempetrskega športnega društva Mark.
»Tekači bodo prvih sedem kilometrov tekli po goriških ulicah, zatem bodo vstopili v Slovenijo ter po Šempetru in Novi Gorici pretekli 9,5 kilometra. Zadnji del proge bo speljan po ulicah Scogli, Angolo, Palladio, Pellico in zatem po središču mesta do Battistijevega trga, kjer bo zaključek,« poudarja Feleppa in pojasnjuje, da so doslej že zbrali okrog 800 vpisov; iz raznih krajev Italije bo v Gorico prišlo 600 tekačev, ostalih dvesto jih prihaja iz tujine, predvsem iz Slovenije in Hrvaške. »Ker je naša tekma vključena v mednarodni koledar zveze Fidal, bo med udeleženci tudi nekaj zelo dobrih tekačev iz Kenije, Etiopije, Maroka, Burundija, Madžarske, Slovenije in Hrvaške. Ker se vpiso-
vanje nadaljuje do 4. marca, predvidevamo, da bo udeležencev preko tisoč,« razlaga Feleppa in pojasnjuje, da bo Battistijev trg zaživel že v soboto, 5. marca; ob 15. uri bodo začeli oddajati štartne številke, ob 16. uri bo posvet o prehrani in treniranju maratonskih tekačev, ob 18.30 bo predstavitev tekme in najboljših tekačev. V nedeljo, 6. marca, bo start polmaratona ob 9.30; pet minut kasneje se bo začel 7-ki-lometrski rekreacijski pohod, ki bo speljan med Gorico in Šempetrom. Izkupiček od 5-evrskih vpisnin za pohod bo šel zvezi ANDOS. Ob trasi polmaratona bodo štirje okrepčevalnice; med tekači bodo razdelili 150 kilogramov sadja, 200 litrov čaja, 500 litrov energetskih napitkov, 2000 plastenk vode, sadne sokove in 50 kilogramov piškotov. Ob zaključku bo »paštašuta« za vse udeležence. Da bo vse teklo kot po olju, bo na obeh straneh meje skrbelo skupno dvesto prostovoljcev; sedemdeset jih bo namenjenih izključno urejanju prometa, ki bo seveda upočasnjen. Za popestritev dogajanja bodo poskrbeli bersa-ljerji, ki se bodo pred začetkom polmaratona podali na godbeniško-tekaški pohod po mestnih ulicah. (dr)
gorica - Vpis abonmajev za festival Komigo
Smeh je glasba duše
Festival se bo začel 3. marca z Borisom Kobalom, 10. marca bo koncert Rudija Bučarja
V	goriškem Kulturnem domu je v polnem teku vpisovanje abonmajev za festival trijezičnega komičnega gledališča Komigo. Tudi letos vlada za festival precejšnje zanimanje, tako da so prireditelji že zadovoljni z dosedanjim številom vpisanih abonmajev.
V	okviru letošnjega Komi-goja bo sedem večerov, in sicer pet komedij in dva priložnostna koncerta. Prva komedija bo v
četrtek, 3. marca, in sicer predstava Staro za novo z Borisom Kobalom, sledil bo koncert Rudija Bučarja v četrtek, 10. marca, zatem bosta na sporedu predstavi vezani na 100-letnico prve svetovne vojne Ikarus (21. marca) in Demoghela (v italijanščini 4.
Rudi Bučar bo nastopil 10. marca
aprila). Program se bo nadaljeval s komičnim derbijem Trst - Furlanija »Sdrindule proti Dinu Bronziju« (14. aprila), nato s koncertom Vlada Kre-slina Če bi midva se kdaj srečala (10. maja). Festival se bo zaključil z imenitno, interaktivno detektivko Čista
norišnica Špas teatra iz Menge-ša, v kateri nastopajo Boris Cavazza, Gojmir Lešnjak - Gojc, Boris Kobal in drugi; na sporedu bo v torek, 31. maja.
Geslo letošnjega festivala komičnega gledališča je Ko-migo, smeh je glasba duše!, kar dopolnjuje večletno rdečo nit projekta Rešitev za vašo sprostitev!. Vpis abonmajev je možen do četrtka, 3. marca, pri blagajni Kulturnega doma (tel. 0481-33288). Cena abonmaja znaša 50 evrov - redni, znižani stane 40 evrov. Cena posamezne vstopnice je 15 evrov. Zainteresiranim in zamudnikom prireditelji festivala priporočajo, naj pohitijo z vpisom.
doberdob - Drevi
Na sedežu Jezera o delovnih brigadah
Danes, 26. feburarja, ob 20. prireja kulturno društvo Jezero v Doberdobu srečanje z zgodovinarjem Matjažem Stibiljem, avtorjem knjige Bratstvo na delu, delovne enote cone A Julijske krajine (Založništvo tržaškega tiska). Knjiga je predelana različica avtorjeve diplomske naloge in ponuja poglobljen vpogled v vse, kar se je dogajalo okrog delovnih brigad v zgodnjem povojnem času. Ko danes gledamo fotografije nasmejanih mladink in mladincev, ki postrojeni odhajajo na delo s harmoniko na čelu, z lopatami nakladajo material, prestavljajo tirnice, porivajo samokolnice in družno plešejo kolo, dobimo občutek nekega drugačnega, pozitivnejšega družbenega vzdušja, kar raziskovalca kaj lahko potegnejo v mit o delovnih akcijah. Nepregledne množice, ki so prostovoljno gradile velike industrijske objekte in infrastrukturo povojne Jugoslavije z borno mehanizacijo in z danes nepredstavljivim navdušenjem in voljo, so pojav, ki nas težko pusti ravnodušne, pa naj nanj gledamo z navdušenjem ali skepso.
Kakorkoli, čas delovnih brigad ni tako daleč. Ziveli so ga naši dedki in babice, naši očetje in matere, morda pa
Platnica knjige
je celo kdo izmed vas, vihtel kramp na kateri izmed delovnih akcij za planirano skupno dobro. Zato pridite danes v Doberdob, da obudite spomin na čas delovnih brigad in tudi, da delite vaše izkušnje. Z Matjažem Stibiljem se bo pogovarjal Mario Lavrenčič, ki je tudi sam izkusil brigadirsko delo, večer pa bo popestril moški pevski zbor Jezero.
/
GORIŠKA
Petek, 26. februarja 2016
19
primorska poje - Začenja se tradicionalna pevska revija
Uvod s petimi koncerti
Danes bodo zapeli na Dobrovem in v Trstu, jutri v Biljah, v nedeljo pa v Križu in Braniku
Primorska poje, zagotovo ena največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture, se začenja ta vikend, in sicer na petih prizoriščih: v gradu Dobrovo v Goriških Brdih, v Marijinemu domu v Trstu, v Domu krajanov v Biljah, v kulturnem domu v Braniku in v cerkvi Povišanja svetega križa v Križu pri Trstu. Vseh prijavljenih zborov je letos več kot 200, le-te je organizator razporedil na 30 revij po Sloveniji in v zamejstvu. 47. Primorska poje, ki je posvečena 120. obletnici rojstva skladatelja Karola Pahorja, se bo začela danes, zaključila pa se bo 24. aprila. Pod organizacijo se podpisuje novogoriška območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti v sodelovanju z ZPZ Primorske, ZSKD Trst, Gorica in Videm ter ZSKP Gorica in ZCPZ Trst.
Na Dobrovem bodo danes ob 20. uri nastopili moški pevski zbor Izola, ženska vokalna skupina Karina Hrpelje
-	Kozina, moška vokalna skupina Lipa
-	Bazovica, ženski pevski zbor Rože -Nova Gorica, moški pevski zbor Provox
-	Renče, ženski pevski zbor Prosek Kon-tovel in mešani pevski zbor Obala - Koper. Danes ob 20. uri bo koncert tudi v Marijinem domu v Trstu. Tam bodo nastopili klapa Planta iz Vipave, ženska vokalna skupina Vanda Križaj iz Orehka, Fantje spod Velba iz Goč, Barški oktet iz Barda, mešani pevski zbor Zdravko Munih iz Mosta na Soči, moški pevski zbor Razpotje - Col in moški pevski zbor Lijak 1883 - Vogrsko.
Jutri ob 18. uri bo koncert v Domu krajanov v Biljah, kjer se bodo predstavili moški pevski zbor Ciril Kosmač
-	Koper, ženska vokalna skupina Unica iz Planine, moški pevski zbor Justin
Kogoj iz Dolenje Trebuše, mešani pevski zbor dr. Frančišek Lampe iz Črnega vrha nad Idrijo, moška vokalna skupina Goldinar Postojna, mladinska vokalna skupina Anakrousis - Gropada in mešani pevski zbor Lipa - Bazovica.
V nedeljo, 28. februarja, ob 16. uri bodo v Križu pri Trstu nastopili združeni mešani pevski zbor ZCPZ Trst, mešani pevski zbor Divača, mešani pevski zbor Postojna in Kkomorni zbor Ipavska. V nedeljo, 28. februarja, ob 18. uri bodo v kulturnem domu v Braniku nastopili skupina ljudskih pevk Mandrač, mešani pevski zbor Avgust Šuligoj - Ilirska Bistrica, ljudski pevci kulturnega društva Borjač iz Sežane, moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline, mešani pevski zbor Obalca -Koper, mešani pevski zbor Fran Ven-turini - Domjo in mešani pevski zbor Stanko Premrl - Podnanos. (km)
[13 Lekarne
U Kino
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879.
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH
ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578.
DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU
DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
Gledališče
16. FESTIVAL FURLANSKEGA KOMIČNEGA GLEDALIŠČA v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20): v soboto, 27. februarja, ob 20.45 »Pua-re Talie ... Viparis in famee« (Drin & Delaide, Rivignano). Brezplačna vabila v knjigarni Antonini na Korzu Italia ali pri blagajni Kulturnega doma; informacije po tel. 0481-33288.
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: danes, 26. februarja, ob 20. uri komedija »Moški so z Marsa, ženske so z Venere«, Denis Avdic; informacije po tel. 00386-53354010, blagaj-na@kulturnidom-ng.si.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v torek, 1., in sredo, 2. marca, ob 20.45 gledališka predstava »Cyrano de Bergerac« Edmonda Rostanda (igrajo Jurij Ferrini, Ilenia Maccarrone, Raffaele Musella, Fabrizio Careddu, Lorenzo Bartoli, Daniele Marmi, Andrea Fazza-ri, Francesca Turrini, Michele Schiano di Cola, Angelo Tronca, Luca Cicolel-la). V petek, 4. marca, ob 20.45 klavirski koncert dua Tal & Groethuysen. V torek, 15. marca, ob 20.45 gledališka predstava »Jesus« Valerie Raimondi (igrajo Valeria Raimondi, Enrico Ca-stellani, Vincenzo Todesco); info pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481494664; www.teatromonfalcone.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 26. februarja, ob 20. uri »Sljehrnik« (Iztok Mlakar); v soboto, 27. februarja, ob 10.30 »Gledališka igralnica« (vodi Medea Novak), ob 20. uri »Pašjon« (Iztok Mlakar); informacije po tel. 0038653352247, blagajna@sng-ng.si.
ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici za otroke od 6. leta starosti: v soboto, 27. 2., ob 16.30 »Robinson Crusoe, l'avven-tura« (Teatro Pirata); info: v uradih CTA, Drevored 20. septembra 14 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it).
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Zootro-polis«; 19.50 »II caso Spotlight«; 22.10 »Perfetti sconosciuti«. Dvorana 2: 17.30 - 19.40 »The Danish Girl«; 21.45 »Il caso Spotlight«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Fuo-coammare«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 18.10 - 20.10 -22.15 »Deadpool«. Dvorana 2: 17.00 - 19.20 - 21.40 »Gods of Egypt«.
Dvorana 3: 17.50 - 20.20 - 22.10 »Ti-ramisu«.
Dvorana 4: 17.15 »Zootropolis«; 19.50 - 22.00 »Perfetti sconosciuti«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Il caso Spotlight«. DANES V NOVI GORICI V KULTURNEM DOMU 20.15 »Doberdob - Roman upornika«.
0 Mali oglasi
PRODAM dve diatonični harmoniki: H, E, A po 1200 evrov in B, ES, AS po 1000 evrov. Tel. 335-5387249.
S Izleti
rl Razstave
V	GORICI: v Kulturnem domu je na ogled razstava slikarke Marie Grazie Persolja; do 12. marca od ponedeljka do petka 9.00-12.00 in 16.00-18.00 ter med prireditvami.
V	GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) ulici 2 sta na ogled razstavi »Soldati-Quan-do la storia si racconta con le caser-me« in »Il Cioccolato nella Grande Guerra«; do nedelje, 28. februarja, od torka do petka 9.30-12.30, ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.30-19.00; vstop prost. Vsako soboto in nedeljo ob 17. uri vodeni ogledi.
V	GORICI: član fotokluba Skupina75 Marko Vogrič razstavlja ciklus črno-belih fotografij »1915-2015« v prostorih Taverne Al Museo v goriškem grajskem naselju, pod palačo Pokrajinskih muzejev; ob urnikih lokala (9.30-21.00, ponedeljek zaprto) do ponedeljka, 29. februarja.
~M Koncerti
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-
TUŽ v Gorici bo v nedeljo, 28. februarja, ob 16. uri v okviru koncertne sezone na sporedu muzikal »Cvetje v jeseni«; informacije in nakup vstopnic od ponedeljka do petka 8.30-12.30, tel. 0481-531445, in-fo@centerbratuz.org.
V	STOLNICI SV. AMBROŽA v Tržiču bo v nedeljo, 28. februarja, ob 16. uri koncert v sklopu sezone tržiškega občinskega gledališča. Nastopila bosta organist Elia Pivetta in dekliška vokalna skupina Bodeča Neža; vstop prost.
H Šolske vesti
AD FORMANDUM sporoča, da je še možno vpisovanje na tečaj splošnega kmetijstva, ki bo potekal v Gorici ob torkih in četrtkih v večernih urah; informacije www.adformandum.org, na info@adformandum.org.
SLOVIK: program polletnega oz. enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji; informacije na www.slo-vik.org, info@slovik.org, predprijave zbirajo do torka, 15. marca.
Ü3 Obvestila
UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo udeležence izleta v Istro v soboto, 5. marca, da bo avtobus odpotoval ob 7.10 iz Gabrij (na Tržaški cesti) s postanki ob 7.30 v Doberdobu, ob 7.40 v Ronkah (picerija Al Gam-bero) in ob 8. uri v Štivanu; informacije tel. 380-4203829 (Miloš).
KRUT vabi na velikonočni izlet v Parmo, mesto kulture in enogastronom-ske tradicije in njeno okolico, posejano s starodavnimi utrdbami in čudovito ohranjenimi gradovi, od 26. do 28. marca. Program na sedežu Kruta (Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje), tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. Prijave še danes, 26. februarja.
DRUŠTVO DLT FILIPIDES iz Nove Gorice organizira tek na Sabotin v sklopu Primorskih gorskih tekov v soboto, 27. februarja, s startom pod solkanskim mostom ob 13. uri; trasa bo vodila po kolesarski stezi do odcepa za mulatjero, ki se vzpenja po severni strani Sabotina, skozi kaverne prve svetovne vojne in s ciljem pri bivši karavli; informacije po tel. 00386-68187250.
PLANINSKO DRUŠTVO KANAL vabi na pohod po dolini reke Glinšči-ce v nedeljo, 28. februarja. Zbirališče ob 7. uri v Kanalu pred gostiščem Križnič. Tura je lahke narave, predvidenih pet ur zmerne hoje; informacije tel. 00386-31697642 (Katja Zagar).
SPDG vabi člane, da se udeležijo 38. spominskega pohoda na Arihovo Peč na Koroškem (približno 2 uri in pol lahke hoje). Odhod v nedeljo, 28. februarja, ob 7. uri s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici. Prevoz z lastnimi sredstvi; tel. 339-7047196 (Boris).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena v torek, 8. marca, tradicionalno srečanje z izletom v Pordenon z ogledom vrtnarskega sejma. Prvi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Gorice z Goriščka (s trga Medaglie d'oro), s postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Jamelj, s postanki v Doberdobu, na Poljanah, v Sovod-njah pri cerkvi in lekarni ter v Štan-drežu na Pilošču. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 048120801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.) in 0481-78138 (Sonja Š.).
SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE sporoča, da je Carinska uprava objavila nov program Intr@Web 2016 za periodične prijave Intrastat, vezane na nakup in prodajo blaga in storitev na območju EU. Novo verzijo programa je mogoče sneti s spletne strani Carinske uprave; informacije www.sdgz.it, www.ures.it.
RISANJE MANDAL ZA OTROKE - Hiša pravljic in jezikovni center Poliglot iz Nove Gorice vabita na otroško ustvarjalno delavnico, pod mentorstvom umetnice Tanje Prezelj, v soboto, 27. februarja, ob 15. uri; informacije in prijave po tel. 0038640225226, ivanasolc@gmail.com.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da sta v teku deželna razpisa za prispevke: za nakup lesenih sodov in za obnovo vinogradov. Prošnje za oba razpisa je treba predstaviti do ponedeljka, 29. februarja; informacije v uradih Kmečke zveze v Trstu, Gorici in Čedadu.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL občinska zveza Doberdob priredi v petek, 4. marca, zborovanje ob dnevu včlanjevanja v turistični kmetiji Kovač v Doberdobu. Sledila bo družabnost.
KD OTON ŽUPANČIČ IZ ŠTANDREŽA
prireja v domu A. Budala družabnost ob dnevu žena v soboto, 5. marca, ob 19. uri; prijave po tel. 347-2420204 (Marta).
SDGZ prireja izobraževalni tečaj za delavce na temo varnosti pri delu »Specifična izobrazba-Nizko tveganje«. Tečaj bo potekal v ponedeljek, 7., in v sredo, 9. marca, na sedežu SDGZ v Trstu (Ul. Cicerone 8). Prijave v tajništvu, info@sdgz.it.
KRUT obvešča, da v četrtek, 10. marca, steče spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu; informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Trstu (Ul. Cicerone 8), tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
0 Prireditve
SLOVENSKO GORIŠKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE (SGGZ) in Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) v sodelovanju z Zadružno banko Doberdob in Sovodnje prirejata dogodek z naslovom »Sodobni podjetnik: v koraku s časom in napredkom za boljše poslovne rezultate« danes, 26. februarja, ob 18. uri v prostorih zadružne banke v Sovodnjah; prijave na sggzgorica@gmail.com, borut.sardoc@servis.it.
V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) danes, 26. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige »L'ultima volta che ho avuto se-dici anni« (avtor Marino Buzzi), spregovorila bosta Oreste Patrone in Igor Damilano.
KULTURA BREZ MEJA - PRAZNIK PRIJATELJSTVA v organizaciji briških združenj bo v soboto, 27. februarja, ob 19. uri v Vili Vipolže. V glasbeno-scenski predstavi bodo nastopili Sara Ambrož, Lorena Bassi, Andreja Benedetič, Luka Bilič, Virginia Cisillino, Stella Crasnich, Astrid Di Bon, Rok Gašparin, Kris Jug, Fiona Pahor, Sara Pahor, Giada Perabo, Hana Prinčič, Sarah Compassi, Anna Notomista, Davide Ostinelli, skupine
Društvo Briških žena, Danzerini di Lucinico, Elever - Contatto danza iz Krmina in IDAS Neblo, zbori ZPZ Vi-nika, MepPZ F.B. Sedej iz Števerjana, MePZ San Marco iz Moša, Nonet Brda. Na ogled bo likovna razstava osnovnih šol, sodelovalo bo društvo likovnih ustvarjalcev Dablo, sledila bo zabava z Briškim kvintetom.
V	MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo v soboto, 27. februarja, ob 21. uri gledališka posodobitev dela Roberta Co-vaza »Il Tesoro del Carso«, prirejata kulturno združenje »La Stropula de Mofalcon« in CAM-Arte e Musica; vstop prost, informacije in prijave po tel. 0481-99903.
V	ŠTANDREŽU v soboto, 27. februarja, ob 19.45 v župnijskem domu Anton Gregorčič srečanje v gosteh s francoskim prosvetnim delavcem in duhovnikom Jean-Philippom Chau-veaujem, ki skrbi za ljudi na robu in še zlasti za prostitutke.
GOLJUFIJE IN TATVINE: informativno srečanje o preventivi v organizaciji ka-rabinjerjev bo v ponedeljek, 29. februarja, ob 18. uri na sedežu društva Jezero v Doberdobu. Govora bo o tatvinah, vlomih v domove in zaščiti starejših ljudi pred goljufijami.
KMEČKA ZVEZA vabi člane vinogradnike na informativno srečanje v torek, 1. marca, ob 19.30 v Centru za promocijo (nekdanji AIAT) v Sesljanu 56/b na temo »Posledice reforme skupne uredbe trga vina«( prehod od sadilnih pravic na avtorizacije, dema-terializacija registro vina, reforma DOC in IGT, zaščita terana in rebule)«.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 1. marca, ob 18. uri v sklopu niza »Srečanja z avtorji 2016« predstavitev knjige zgodovinarja Boža Repeta »Milan Kučan - Prvi predsednik«. Ob prisotnosti avtorja bo gost večera prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, povezoval bo novinar Dušan Udovič.
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA organizira niz strokovnih predavanj s prostim vstopom v Močnikovem domu v Gorici (ob cerkvi Sv. Ivana v Ul. San Giovanni 9): v četrtek, 3. marca, ob 20. uri Bogdan Polajner »Kako lahko starši z odnosi vplivamo na zdravo vedenje otrok?«; v soboto, 12. marca, ob 20. uri Christian Gostečnik »So res vsega krivi starši?«; v četrtek, 17. marca, ob 20. uri Aldo Rupel »Od skrbi za vzgojo do ohranjanja psihofizične učinkovitosti«.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA v sodelovanju z Zadružno banko Doberdob in Sovodnje, civilno zaščito iz Doberdoba in prostovoljnim društvom La Salute iz Ločnika prireja v petek, 4. marca, ob 20. uri v prostorih kulturnega društva Jezero v Doberdobu predavanje »Klopi na našem teritoriju, tveganja, preventiva in poznavanje pojava«, gost večera bo Franco Popazzi.
SREČANJA Z AVTORJI V SOVO-DENJSKI KNJIŽNICI v torek, 8. marca, ob 18. uri bo Barbara Zetko, avtorica knjige »Sedem mostov po prstih« (ZTT), predstavila svoje izkušnje s tapkanjem; v torek, 15. marca, ob 18.30 bo v sodelovanju s centrom Gasparini predstavitev knjige Luciana Patata »La battaglia parti-giana di Gorizia«.
Pogrebi
DANES V GORICI: 11.00, Aurelio Ga-reri (iz bolnišnice Sv. Justa ob 10.50) v cerkvi v Stražcah in na glavnem pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 11.30, Jovan Simic (iz bolnišnice ob 11.15) v kapeli pokopališča in na pokopališču; 12.30, Osiride Tricarico (iz bolnišnice ob 12.15) v cerkvi Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev.
prej do novice
www.primorski.eu1
1 6 Četrtek, 25. februarja 
2016
APrimorski
r	dnevnik
w
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E
Raikkonen najhitrejši
BARCELONA - Kimi Raikkonen je sklenil četrti in zadnji dan prvih predsezonskih testiranj v Formuli 1 na prvem mestu. Ferrarijev dirkač je z najmehkejšo različico pnevmatik dosegel čas 1:23.470, za njim pa sta se uvrstila Kvyat (Red Bull) in Celis Jr. (Force India). Rekord štiridnevnice testiranj si še vedno lasti Sebastian Vettel, ki je v torek odpeljal najhitrejši krog s časom 1:22.810. Mercedesova dirkača sta včerajšnji dan sklenila na sedmem oz. osmem mestu, skupno pa sta prevozila kar 185 krogov.
Brunei zapušča Italijo
RIM - Selektor italijanske ragbijske reprezentance Jacques Brunei bo po zaključku letošnjega Pokala šestih narodov zapustil svojo klop. Jutri bo torej 62-letni Francoz še zadnjič vodil izbrano vrsto pred domačo publiko, saj čaka Italijo v Rimu nastop proti Škotski, reprezentanca pa bo nato odigrala še dve tekmi, in sicer v gosteh v Dublinu in Cardiffu. Brunel je na klopi Italije sedel pet let, sam pa je priznal, da so ga doseženi rezultati nekoliko razočarali, saj je pričakoval nekoliko več zmag.
novica nikčevič
»Olimpija ali Maribor«
» Goriška zgodba je pozitivna«
Sežanski trener Novica Nik-čevič, ki je pred nekaj sezonami vodil kriško Vesno, se trenutno posveča izobraževanju. »Obiskal sem treninge Napolija in prej Empolija, ki ga je vodil Maurizio Sam. Veliko časa sem preživel v Italiji,« nam je zaupal Nikčevič, nekdanji nogometaš Izole, Celja, Gorice, Olimpi-je, Kopra, Tabora ter srbskega Ze-muna in belgijskega Lokerena. Z Novico, ki ima v Sežani trgovino zdrave prehrane, smo se pogovorili o 1. slovenski nogometni ligi.
Kdo so vaši favoriti?
Olimpija, ki ima tri točke prednosti pred Mariborom, je zelo ambiciozna. Okrepila se je z nogometaši evropskega kova kot sta Lazovič in Radovič. V Ljubljani imajo tudi enega boljših napadalcev slovenske lige Elekeja. Maribor, ki je obenem najel Novakoviča, pa je neke vrste slovenski Juventus. Zna igrati na rezultat in je izkušena ekipa. Ti dve ekipi bosta glavna favorita za osvojitev državnega naslova.
V letošnji sezoni je dvoboj med Mariborom in Olimpijo še toliko bolj občuten ...
Končno. Olimpijo smo v zadnjih sezonah pogrešali pri vrhu lestvice in v boju za prvaka. Odkar je moštvo prevzel predsednik Manda-rič, so končno bolj kompetitivni.
Kaj pa primorska prvoligaša Luka Koper in ND Gorica?
Koper je velika neznanka. Sprememb je bilo v zimskem roku veliko. Najeli so ogromno nogometašev. Videli bomo, ali se bo to obneslo. V Novi Gorici pa je zapihal nov veter. Pobrali so se in zaupali domačim igralcem, kar je v mestu znova vzbudilo navdušenje. Na tribuno so se vrnili navijači. Goriška zgodba je lepa. Posebna. Za navdušenje v mestu vrtnic so poskrbeli tudi sami nogometaši, ki so dosegali dobre rezultate in bili nekaj časa celo na prvem mestu. Vseeno pa ne bodo kos vodilnima.
Kaj pa drugi?
Mariboru in Olimpiji bi lahko mešal štrene le Domžale.
Kaj pa vi?
Sodelujem s trenerjem Darkom Milaničem, s katerim mislim še naprej sodelovati. Do junija imava sicer še pogodbo z angleškim klubom Leeds United predsednika Massima Cellina.
Ali še spremljate zamejski nogomet?
Vsekakor. Spremljam repenski Kras, ki ga vodi Tonči Žlogar in je športni vodja Radenko Kneževič, pa tudi kriško Vesno. (jng)
nogomet - Začel se bo spomladanski del prve slovenske lige
Novost ali rutina?
Maribor je poskrbel za najodmevnejšo okrepitev v prvi slovenski ligi. Najel je slovenskega reprezentančnega napadalca Milivoja Novakoviča
ansa
LJUBLJANA - Nogometaši v prvi ligi Telekom Slovenije bodo jutri prekinili zimski premor in nadaljevali boj za 25. državnega prvaka. Po jesenskem delu najbolje kaže Olimpiji, ki bo spomladanski del začela v nedeljo, ko bo v 23. krogu pred domačimi gledalci gostila Koper. Olimpija ima po 22 krogih tri točke prednosti pred branilcem naslova Mariborom. Zeleno-beli se bodo morali po novem znajti brez udarnih napadalcev iz prvega dela sezone, Andraža Šporarja in Ezekiela Hentyja, a pravijo, da bodo tudi z novinci, kot so Julius Wobay, Blessing Eleke, Nejc Vidmar in Miroslav Radovič, konkurenčni za osvojitev prvega ljubljanskega naslova po letu 1995.
Pri Mariboru, ki bo nogometno pomlad začel jutri v Ljudskem vrtu na tekmi s Celjem, so prepričani, da zaradi trenutnega zaostanka za Ljubljančani ne bodo prekinili niza petih zaporednih naslovov prvaka (skupaj jih imajo 13). Čeprav so prodali bočnega branilca Petra Stojanoviča, so po mnenju mnogih v svoje vrste privabili dovolj svežine in kakovosti, da bodo spet mešali štrene prav na vrhu. Da želijo znova končati tam, dokazuje tudi prihod reprezentančnega napadalca Milivoja Novakoviča.
V boj za vrh se realno lahko vmešajo zgolj še Domžale, ki za Olimpijo zaostajajo osem točk. Te so izgubile pomembna člana Nejca Skubica in Nejca Vidmarja, tudi z nekaterimi inovativni-mi metodami pa našle okrepitve, ki trenerju Luki Elsnerju dajejo upanje na boj za (vsaj) evropska mesta. Prvi spomladanski obračun jih čaka v nedeljo pri Krki. Četrtouvrščena Gorica, ki bo v soboto gostila Zavrč, je izgubila Matijo Široka, Elekeja in tudi Gorana Cvijanovi-ča, tako da bo spomladi težko držala korak s prvo trojico, za zdaj za Domžalami sicer zaostaja zgolj tri točke. Že pet pa zaostaja Zavrč, ki bo znova nekakšna neznanka, saj so v Halozah spet na polno nakupovali in prodajali. Pripeljali so 13 novih igralcev, 12 pa jih poslali v druge klube, tako da je realna moč Zavrča-
1. SNL
Jutri: 15.00 Gorica - Zavrč, 15.00 Rudar Velenje - Krško, 16.55 Maribor - Celje; nedelja: 15.00 Krka - Domžale, 16.55 Olimpija - Luka Koper
Olimpija	22	14	4	4	53:18	46
Maribor	22	12	7	3	55:23	43
Domžale	22	10	8	4	32:14	38
Gorica	22	11	2	9	34:33	35
Zavrč	22	8	6	8	25:26	30
Celje	22	5	8	9	18:36	23
Luka Koper	22	6	4	12	25:37	22
Krka	22	5	7	10	17:31	22
Rudar	22	5	7	10	18:33	22
Krško	22	4	7	11	11:37	19
nov še neznanka. Vsekakor pa zanje ne bo igralo najbolj slovito ime Albert Riera, ki je po novem tako kot Zlatan Mu-slimovič in Toni Datkovič član Kopra.
Primorci sodijo v paket štirih klubov (od šestega do devetega mesta), ki jih loči zgolj točka. Prav Koper je med temi daleč največ trgoval, novincev - vsi so tujci - je kar 16 in na Obali so (vsaj na zunaj) prepričani, da bodo s temi začeli pohod proti vrhu. Šestouvrščeno Celje, ki ima točko več, je sicer med drugimi izgubilo Valona Ahmedija (Maribor) in Ivana Firerja, ki si je za novo destinaci-jo izbral Azijo, a je v svoje vrste pripeljalo nekaj na slovenskih igriščih uveljavljenih imen, kot so Matej Podlogar, Rudi Požeg Vancaš in Damir Hadžič.
Krka si bo obstanek v ligi skušala priigrati tudi s pomočjo Luke Majcna, velenjski Rudar se sooča z nepredvidljivo prihodnostjo, saj je v finančnih težavah, a odločen, da vsaj zadrži prednost (zdaj znaša tri točke) pred zad-njeuvrščenim Krškim, ki bo po lestvici skušal napredovati tudi s pomočjo izposojenih nogometašev Maribora Di-nom Hotičem, Martinom Kramaričem, Robertom Pušaverjem in Damjanom Vukliševičem. V napadu pa bodo računali tudi na Enisa Durkoviča. Rudar in Krško bosta igrala jutri.
Prvoligaše pa čaka tudi novost, po novem bodo igrali z novo uradno žogo, in sicer Adidas Beau Jeu, ki bo tudi uradna žoga letošnjega evropskega prvenstva v Franciji. (sta)
nogomet
Evropska liga: v osmino finala le rimski Lazio
RIM - Več kot sto aretiranih in zaboden navijač. Ta je obračun včerajšnjega vse prej kot športnega spek-takla, ki so ga pred sodnikovim žvižgom uprizorili huligani Lazia in Ga-latasaraya. Navijači Galatasarayja in Lazia so se spopadli že v sredo zvečer na Trgu Piazza del Popolo pred stadionom. Policisti so bili na izgrede pripravljeni, a so vseeno včeraj aretirali več kot 100 oseb, ena od njih pa je zabodena končala v bolnišnici.
Na igrišču nato ni bilo večjih zapletov, rimska ekipa pa se je dokopala do osmine finala evropske lige. Potem ko se je prvi polčas zaključil brez zadetkov, se je tekma odločila v štirih minutah v drugem polčasu. Med 59. in 62. minuto so padli kar trije goli: za dvojno vodstvo Lazia sta poskrbela Parolo in Felipe Anderson, veselje domačih navijačev pa je trajalo le minuto, saj je zaostanek takoj znižal Oztekin. Lazio bi se sicer lahko zadovoljil tudi z zmago z enim zadetkom razlike, saj se je v Turčiji prvo srečanje zaključilo 1:1, izid včerajšnje tekme pa je dokončno zapečatil Klose v 72. minuti. Lazio je edini italijanski predstavnik, ki se je uvrstil v osmino finala, saj sta Tottenham in Villarreal izločila Fioren-tino in Napoli. Lazio - Galatasaray 3:1 (0:0) Strelci: 59. Parolo, 61. Felipe Anderson, 62. Oztekin
Tottenham - Fiorentina 3:0 (1:0)
Strelci: 25. Mason, 61. Lamela, 81. Rodriguez (avt)
Napoli - Villarreal 1:1 (1:0)
Strelca: 16. Hamšik, 59. Pina
Danes nov predsednik Fife
ZÜRICH - Mednarodna nogometna zveza Fifa bo na današnjem izrednem kongresu v Zürichu volila svojega novega predsednika. Glavna favorita za naslednika trenutno suspendiranega prvega moža Fife Seppa Blatterja sta generalni sekretar Evropske nogometne zveze Gianni Infantino in šef azijske zveze šejk Salman Bin Ibrahim Al Khalifa. Ob njiju se bodo za predsedniško mesto potegovali še jordanski princ Ali, Francoz Jerome Champagne in Južnoafričan Tokyo Sexwale. Predsednika bodo volile članice Fife, ob suspenzu Indonezije in Kuvajta bo o novem prvem možu krovne nogometne organizacije tako glasovalo 207 članic. Za zmago v prvem krogu volitev je potrebna dvotretjinska večina oziroma 138 glasov. V naslednjih krogih pa je dovolj navadna večina oziroma 104 glasovi.
EVROLIGA - Sinoči: CSKA - Khimki 108:98, Darussafaka - Unicaja Malaga 78:55, Lokomotiv Kuban -Cedevita 87:63, Brose Baskets - Real Madrid 86:90, Panathinaikos - Fe-nerbahče 76:71, Laboral Kutxa -Zalgiris 71:65,
Dokovič predal dvoboj
DUBAJ - Prvi teniški igralec sveta Srb Novak Dokovič je predal četrtfinalni dvoboj turnirja v Dubaju z nagradnim skladom 2,7 milijona dolarjev. Doko-vič je igral proti Špancu Felicianu Lo-pezu in dvoboj po zaostanku s 3:6 v prvem nizu zaradi težav z vidom predal. Prvi lopar moškega tenisa je že v prvem nizu tožil zaradi težav z desnim očesom, po posvetu z zdravnikom pa se je odločil, da dvoboj preda. To je zanj prva predaja dvoboja po štirih letih, prav tako pa gre za prvi poraz po lanskem letu v zaključnem mastersu.
Macarol-Mrak nazadovali
BUENOS AIRES - Slovenski jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol sta tretji dan svetovnega prvenstva olimpijskega razreda 470 še nekoliko nazadovali. V slabem vetru sta v edinem plovu zasedli 38. mesto, skupno pa sta po štirih plovih 25. V moški konkurenci je italijanski dvojec Gabrio Zandona-Andrea Trani na 7. mestu.
Pokal prijateljstva treh dežel preložili na 20. marec
Organizatorji (SK Devin) 28. Pokala prijateljstva treh dežel 12. Memoriala Lucijana Sosiča so nam sinoči sporočili, da v nedeljo v Forniju di Sopra ne bo četrte preizkušnje Primorskega smučarskega pokala. »Za odložitev veleslaloma smo se odločili, ker so vremenske napovedi zelo slabe. Vremeno-slovci napovedujejo močno sneženje oziroma dež, saj je napovedana tudi odjuga. Pokal prijateljstva treh dežel bomo skoraj gotovo nadoknadili v nedeljo, 20. marca.«
□ Obvestila
OBČINA DEVIN NABREŽINA ponuja možnost brezplačne udeležbe za 3 tekače, bivajoče na občinskem ozemlju, na 16. Malem kraškem maratonu (21 ali 10 km) v nedeljo, 27. marca, v občini Sežana. Zainteresirane osebe naj se prijavijo z elektronskim sporočilom na naslov urp@comune.duino-aurisina.ts.it najkasneje do petka, 4. marca. Trije predstavniki bodo izbrani na podlagi datuma prijave. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 6. marca, ob priliki zamejskega smučarskega prvenstva na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Sappado. Odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Prosimo za točnost. Info in prijave na tel. št.: 3405814566 (Valentina).
/	ŠPORT
Četrtek, 25. februarja 2016
21
Kazni in jutrišnji derbi
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je s krogom prepovedi igranja kaznovala nogometaša Mladosti Aljaža Miliča, ki v nedeljo ne bo odšel na gostovanje v Oglej. Podobna usoda je doletela tudi igralca Zarje Nicolasa Zucchi-nija, ki ne bo igral na jutrišnjem derbiju v Sovodnjah. Jutri ob 15. uri se bosta namreč na sovodenjski zelenici pomerili domače Sovodnje, ki ga vodi Fabio Sambo, in bazovska Zarja trenerja Davorja Vituliča.
Trenerski tečaj Arsenala
Nogometni klub Fani Olimpia iz Trsta bo danes in jutri na malem nogometnem igrišču v ulici Pascoli (31 /A) v Trstu organiziral trenerski tečaj prve stopnje za instruktorje angleškega kluba FC Arsenal. Trenerski tečaj, ki ga bodo vodili instruktorji londonskega kluba, se bo danes začel ob 9. uri in končal ob 16.00. Enaki urniki bodo tudi jutri. FC Arsenal bo vsem udeležencem podaril opremo za trening, program za trening in diplomo. Skupnih stopenj tečaja, ki je odprt vsem, je pet. Zadnji dve bosta v Londonu.
alpsko smučanje - Nastop na državni fazi prvenstva Topolino v Folgarii
Želita biti protagonista
Caterina Sinigoi (Devin) bo startala v ospredju - Nikola Kerpan (Mladina), zaradi zdravstvenih težav, iz slabšega izhodiščnega položaja namizni tenis
Kras ZKB za uvrstitev v play-off
V	nedeljo se bo končal redni del drugoligaškega prvenstva ženske namiznoteniške A2-lige. V nedeljo bosta na sporedu zadnji dve tekmi. Namiznoteniške igralke Krasa ZKB bodo odpotovale v kraj Eppan pri Bo-cnu in tam skušale odnesti celo kožo, kar bi jih popeljalo na boljšo izhodiščno točko v play-offu. Sodeč po rezultatih prvega dela prvenstva, so možnosti za dvojni uspeh realne. V prvem dvoboju jih čaka najšibkejša ekipa prvenstva TT Tramin, ki trenutno zaseda zadnje mesto na lestvici. Njene igralke se sukajo okoli 70. mesta na državni jakostni lestvici, kar je krepko nižje od krasovk. Več pa se bodo morale Katja in Martina Milič, Eva Carli ter Claudia Micolaucich potruditi proti nevarnejšim nasprotnicam ekipe Alfieri di Romagna. V prvem delu so jih sicer rdečo-bele odpravile z zgovornim 4:1, kljub temu pa bi znale igralke iz Emilije-Romanje otežkočiti krasovkam pot do zmage. Ta konec tedna se zaključuje tudi ženska B-liga, ki jo bo tokrat gostila zgo-niška telovadnica. Prednost domačega igrišča bo še kako dobrodošla, saj čakata Damjano Sedmak, Sonjo Do-ljak in Sonjo Milič dve zahtevni tekmi. Najprej se bodo spopadle s prvou-vrščeno TT Trieste-Sistiana, za tem pa D'Aronco iz Gumina, proti kateri so v prvem delu nerodno izgubile (čeprav v okrnjeni postavi). Nadaljuje se pa redni del prvenstva moške C1-li-ge. Kras bo v soboto igral v gosteh proti Q4 Padova. Fante čaka težka tekma, rezultat pa bo verjetno do konca negotov. (r)
ŠK Kras osvojil srebrno in bronasti kolajni
V	bližini Mantove je ta konec tedna bil na sporedu turnir namenjen starostni kategoriji senior. Katja Mi-lič, Eva Carli in Claudia Micolaucich so nastopile na Top 80 ter se odlično uvrstile. Resda se je na tekmovanje prijavilo manj igralk, a kakovost slednjih je bila visoka. Po besedah Carli-jeve je bilo treba z vsako stisniti zobe, saj so se čisto vse borile za sleherno točko. Tri krasovke so igrale v veliki skupini (po sistemu vsaka proti vsaki) in se spopadle tudi med sabo. Največ je pokazala Katja Milič, ki je kot za stavo preskakovala vsako oviro, ter se nazadnje okitila s srebrno medaljo. Z odlično igro je odpravila skoraj vse nasprotnice, le proti bivši članski re-prezentantki, zelo solidni obrambni igralki Denisi Zancaner, se je zataknilo. Takoj za njo pa sta stopili na zmagovalni oder tudi Eva Carli in Claudia Micolaucich. Obe sta domov odnesli bronasto medaljo. Omembe vredna pa je presenetljiva Carlijeva zmaga proti kasnejši zmagovalki Zan-canerjevi. (r)
Alpska smučarja združene ekipe ZSŠDI (ali BDM, kot so se sami poimenovali smučarji) Caterina Sinigoi (Devin) in Nikola Kerpan (Mladina) bosta v ponedeljek in torek nastopila na državni fazi prvenstva Topolino v kraju Folgaria na Tridentinskem. V sredo sta Sinigoieva in Kerpan odsmučala teste, potom katerih so smučarje razdelili v različne jakostne skupine. Smučarja združene ekipe sta si namreč izborila pravico za nastop na državni fazi, ker sta bila po petih deželnih tekmah Fisi med najboljših sedem v skupni razvrstitvi v kategoriji deklic in dečkov (under 14). Caterina Sinigoi (letnik 2003), ki obiskuje nižjo srednjo šolo Gruden v Na-brežini, je bila v skupni razvrstitvi tretja. Medtem ko je bil Nikola Kerpan (letnik 2003, dijak nižje srednje šole Srečka Kosovela) skupno šesti. Na sredinih testih (tri veleslalomske in prav toliko sla-
lomskih voženj) je Sinigoieva v veleslalomu dosegla tretji najboljši čas. V finalu bo nastopila v drugi jakostni skupini. V slalomu se je odrezala še boljše in je z 90 stotinkami sekunde zaostanka zasedla 2. mesto. Izborila si je prvo jako-stno skupino in bo tako tudi v slalomu startala z nizko številko. Kerpan, ki je nastopil kljub zdravstvenim težavam, pa je bil v obeh disciplinah sedmi in bo v finalu startal v osmi jakostni skupini.
Oba smučarja združene ekipe, ki ju vodi trener Aleš Sever, sta letos prestopila v višjo kategorijo in v glavnem tekmujeta z leto starejšimi tekmovalci. Nikola je na lestvici trenutno drugi od letnikov 2003, Caterina pa je v letošnji sezoni dokazala na vseh tekmah, da je trenutno absolutno najboljša od deklic rojenih v letu 2003 v naši deželi in se bo tudi v državnem finalu borila za visoko uvrstitev.
Caterina Sinigoi in Nikola Kerpan
karate - Pokal dežel pri Modeni
Mijo Ukmar izdalo koleno
V nedeljo je v Formigineju pri Modeni potekal 24. Pokal dežel, ki ga vsako leto organizira Fikta, italijanska zveza tradicionalnega karateja. Vsaka dežela mora na tekmovanju predstaviti določeno število karateistov, ki so tekmovali posamezno, ter skupno štiri ekipe, ženske in moške, ki so se pomerile tako v prostih likih, katah, kot v borbi, kumiteju. Letos je bilo tekmovanje zelo naporno, udeležilo se ga je namreč okrog 600 atletov iz cele Italije. Teh je bilo največ iz Lombardije, Piemonta in Emilije Ro-magne.
Deželo FJK je zastopala tudi Mi-ja Ukmar, karateistka zgoniškega Shinkai cluba, ki je tekmovala posamezno v katah v kategoriji kadetinj. Konkurenca je bila ostra, saj je v njeni starostni kategoriji nastopilo približno trideset karateistk. Potegovala bi se lahko za končno zmago, med opravljanjem tehnike pa je začutila bolečino v kolenu, kar ji je preprečilo, da bi tehnično solidno opravila
Karateistka zgoniškega Shinkai Karate kluba Mija Ukmar na arhivskem posnetku v zgoniški telovadnici
fotodamj@n
svoje delo. Zaradi tega so ji sodniki znižali točkovanje in ji s tem preprečili uvrstitev v finale.
Poleg Ukmarjeve sta Shinkai club zastopala tudi mojster Sergij Što-ka in predsednica društva Erica Košuta, ki sta sodelovala kot sodnika.
Naslednja tekma čaka shinka-jevce že v nedeljo v Čedadu, kjer se bodo udeležili tekme v katah in v borbi. Na omenjenem tekmovanju se bodo v tradicionalnem karateju pomerili vsi atleti iz severne Italije. (mb)
□ Obvestila
ŠD VESNA organizira ob priliki tekme za državni pokal Virtus Bolzano - Vesna, v sredo, 2. marca, avtobusni izlet v Bocen. Možnost izbire: enodnevni ali dvodnevni izlet. Informacije in vpis v društvenem baru v Križu do danes, od 17. do 19. ure. Za informacije lahko pokličete na 3386376575.
NAJDI NAS NA FACEBOOKU
primorski_sport
košarka
Bor, da podaljša niz, Breg pa, da ga prekine
V deželnih košarkarskih ligah bo spored tekem ta konec tedna nekoliko revnejši, saj mirujejo Kontovel, Sokol in goriški Dom, ki nastopajo v D- oziroma promocijski ligi. Na igrišču bodo tako stopila le moštva C-li-ge silver, ki bodo jutri in v nedeljo odigrale šesti krog povratnega dela prvenstva. Na Stadionu 1. maja bo jutri ob 18.30 proti moštvu Trevisan Confezioni iz Latisane igral Bor Radenska. Varovanci trenerja Oberdana so prvič po uvodnem delu sezone vknjižili dve zaporedni zmagi (proti moštvu DGM v gosteh in proti Gra-dežu na domačih tleh), tokrat pa jih čaka zahtevna naloga, saj prihaja v Trst Latisana, ki je doslej zbrala 11 zmag in 8 porazov, tako da ima na lestvici 4 točke več kot Crevatin in soigralci. Za nameček bodo varovanci trenerja Oberdana nastopili brez Boleta in Marusica, ki se je poškodoval v končnici prejšnjega srečanja. V torek ga čaka slikanje z magnetno resonanco, v Borovem taboru pa domnevajo, da si je center pretrgal kolenske križne vezi.
Jutri bo nastopil tudi Breg, ki bo ob 20.30 igral v gosteh v Romansu. Ekipa, ki jo vodi trener Domovega mladinskega sektorja Jan Zavrtanik, je vknjižila dve zaporedni zmagi, nastopila pa bo brez poškodovanega Franza, ki je med drugim najboljši strelec moštva. Na drugi strani pa bodo igralci Brega zelo motivirani, saj so prvič v sezoni izgubili dvakrat zapored, negativen trend pa želijo čimprej prekiniti. Nasprotnika pa ne smejo podcenjevati, saj so bili gledalci v Dolini v prvem delu prvenstva priča zelo izenačeni tekmi, ki so jo Carra in soigralci osvojili s končnim 87:83. (av)
Prvenstvo »Bomba« Zunami - VZS Sklad Mitja Čuk 22:16 (14:8)
VZS: Sfreddo, Schergna, Jelenič 12, Carciotti, Maurel, Busan, Milič, Canato 4. Trener: Stefančič.
Po lepem podvigu v Codroipu, ko so igrali neodločeno proti favorizirani ekipi Il Mosaico (20:20), so košarkarji VZS Sklada Mitje Čuka, ki so nastopili v okrnjeni postavi, nepričakovano izgubili proti Zunamiju. Domači so si z odlično obrambo priigrali zanesljivo prednost šestih točk že v prvem polčasu. V drugem delu so košarkarji VZS bolje igrali, predvsem pa se je razigral Stojan Jelenič, ki je v drugem polčasu dosegel vseh svojih 12 točk. Kljub temu pa so se na koncu domači veselili zmage. Med gosti so izstopali najboljši strelec Jelenič ter Sfreddo in Canato, ki sta se požrtvovalno borila v obrambi. Kljub porazu je VZS ohranil drugo mesto na lestvici. (lako)
V SOVODNJAH
Mini in mikro-odbojka v organizaciji ŠZ Soča
V nedeljo se je v telovadnici v Sovodnjah zbralo kar 140 mi-niodbojkarjev z Goriške. ŠZ Soča si je letos prevzela organizacijo pete etape pokrajinskih srečanj odbojkarskih klubov v prvenstvu mini in mikro-odbojke (v sodelovanju z ZSŠDI in Fundacije Cassa di Risparmio iz Gorice). V štiriurnem turnirju se je med sabo pomerilo osemintrideset ekip: devet ekip iz Ronk, pet OK Val, po štiri ekipe iz Krmina, Moše, Gradeža, tri ekipe Etsija iz Gorice, Fincantierija iz Tržiča, Soče, dve iz Pierisa in ena novogori-škega Govolleya.
22
Petek, 26. februarja 2016
VREME, ZANIMIVOSTI, POSTILJON
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad severno Italijo je plitvo ciklonsko območje, ki se počasi pomika proti vzhodu. Od jugozahoda priteka nad naše kraje vlažen zrak.
Prevladovalo bo spremenljivo do oblačno vreme. Zjutraj se bodo ob morju lahko pojavljale rahle padavine; čez dan pa v hribovitem svetu, zlasti v Alpah na meji s Cadorejem. Meja sneženja bo nad okoli 600-800m. Po nižinah bo pihala zmerna burja, ob morju pa okrepljena.
Sprva bo oblačno, dopoldne bodo padavine oslabele in nato v večjem delu Slovenije ponehale. Popoldne se bo ponekod delno zjasnilo. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 2 do 6 stopinj C, na Primorskem do 12 stopinj C.
Prevladovalo bo oblačno vreme z možnimi šibkimi krajevnimi padavinami. Zvečer se bodo padavine širile in okrepile. Meja sneženja bo sprva na okoli 600-800m, nato se bo na območju Predalp dvigovala. Po nižinah in na obali bo pihala zmerna burja.
Jutri bo prevladovalo oblačno vreme. Na vzhodu bo povečini suho, drugod bodo občasno padavine. Sprva bo meja sneženja še dokaj nizko, nato se bo dvigala.
Sonce vzide ob 6.49 in zatone j g ob 17.46 i Dolžina dneva 10.57
ÜSJ
Luna vzide ob 21.34 in zatone ob 8.55
z 1989 - Naši kraji so bili na □ obrobju zelo globokega ciklonskega območja s središčem nad Britanskim otočjem. Zračni tlak, preračunan na morski nivo, je v prvi polovici dneva padel na izjemno nizko vrednost, okoli 971 hPa.
Danes: ob 5.14 najnižje -31 cm, ob 11.00 najvišje 28 cm, ob 17.10 najnižje -39	q Morje je skoraj § cm, ob 23.38 najvišje 41 cm.	S mirno, temperaS Jutri: ob 5.43 najnižje -29 cm, ob 11.24 naj- tura morja 10,1 višje 22 cm, ob 17.33 najnižje -31 stopinje C. cm.
Kanin - Na Žlebeh . . .280
Vogel ................ 210
Kranjska Gora ......... 60
Krvavec..............140
Cerkno ................ 75
Rogla ................110
Piancavallo..........120
Forni di Sopra .......120
Zoncolan............120
Trbiž.................150
Osojščica ..............90
Mokrine .............200
V Pekingu več bogatih kot v NY Plutonova luna z oceanom
PEKING - Peking je s 100 milijarderji postal »svetovna prestolnica milijarderjev«, s čimer je prehitel ameriški New Yorku, kjer jih živi 95. Na tretjem mestu je pristala Moskva s 66 milijarderji. Širša Kitajska regija je zdaj dom 568 milijarderjev, kar je 90 več kot lani. V ZDA živi 535 milijarderjev, dva manj kot lani. Skupaj imajo bogataši v regiji pod palcem 1400 milijard ameriških dolarjev, kar je primerljivo z BDP Avstralije. Najbogatejši Kitajec je nepremičninski magnat Wang Jianlin, ki je na 21. mestu na Hurunovem seznamu najbogatejših Zemljanov. Njegovo premoženje je ocenjeno na 26 milijard ameriških dolarjev, kar ga uvršča v družbo ljud, kot so ustanovitelj Microsofta Bill Gates, generalni direktor Facebooka Mark Zuckerberg in investitor Warren Buffett.
WASHINGTON - Slike vesoljske sonde New Horizon ameriške vesoljske agencije Nasa so razkrile, da je Plutonova luna Haron prepredena z razpokami, ki naj bi bile posledica podzemnega oceana, ki je v milijonih let zmrznil in se razširil.Prelomi so dolgi okoli 1.800 kilometrov in na nekaterih mestih globoki tudi do 7,5 kilometrov. Za primerjavo, Veliki kanjon v ZDA je dolg 446 kilometrov in globok 1,6 kilometra. Znanstveniki predvidevajo, da je bil pred milijoni let Haron topel zaradi razpadanja radioaktivnih elementov in notranje toplote, ki je ostala od nastanka planeta. Imel je dovolj toplote, da se je led stopil in nastal je podzemni ocean.
Elio Vittorini
V petek, 12. februarja je minilo 50 let, odkar je v Milanu umrl pisatelj Elio Vittorini. Italijanska poštna uprava je istega dne izdala njemu v spomin posebno znamko. (Slika 1)
Ker je bil Vittorini zanimiva osebnost v svetu italijanske književnosti pred drugo svetovno vojno in po njej in ker je nekaj let svojega življenja preživel tudi v Gorici, mu bomo posvetili ta uvodni zapis.
Elio Vittorini se je rodil na Siciliji leta 1908 v železničarski družini. Vsa mladostna leta je z družino preživel po raznih železniških postajah. Gotovo je tudi to vplivalo, da je postal in ostal vse življenje zelo nemiren in kritičen duh. Pri šestnajstih letih je prekinil svoj študij na trgovski šoli in se pridružil skupini anarhistov, ki so nastopali proti fašističnemu škvadrizmu.
Kmalu nato se je leta 1924 preselil v Gorico in delal na področju gradbeništva, a je istočasno začel pisati prve članke, ki jih je s pomočjo Malaparteja objavljal v dnevniku La Stampa.
Leta 1927 se je poročil z Roso Quasimodo, sestro pesnika Quasimoda. Leto kasneje se jima je v Gorici rodil prvi sin. Leta 1929 je razburil italijansko, predvsem fašistično javnost njegov članek, v katerem je ostro kritiziral provincializem italijanske kulture. A kot mnogi takratni mladi ustvarjalci je z zanimanjem sledil novim težnjam fašističnih oblasti. Prijatelji so ga prepričali, da se je leta 1930 preselil z družino v Firenze in začel sodelovati pri literarni reviji Solaria. V teh letih se je navdušil nad znanimi angleškimi avtorji in jih prevajal v italijanščino. S tem je italijanski javnosti odkrival nov svet in drugačen odnos do življenja. Istočasno pa so nastajala nekatera njegova znana dela, kot so Viaggio in Sardegna (Potovanje po Sardiniji), Conversazione in Sicilia (Pogovor na Siciliji), ki je nekakšna avtobiografska lirična izpoved, in Il garofano rosso (Rdeči nagelj). Leta 1936 se je začela državljanska vojna v Španiji in Vittorini je objavil članek, v katerem se je zavzemal, da bi javnost podprla španske republikance. Zaradi članka so ga začele oblasti preganjati.
Leta 1939 se je z družino preselil v Milan in tam začel sodelovati s tajnimi komunističnimi skupinami, zaradi česar so ga fašisti poleti 1943 zaprli v San Vittore, kjer je ostal do padca fašizma. Nato se je pridružil odporniškemu gibanju in je tesno sodeloval z Eugenom Curielom, istočasno pa je pi-
sal svoj najbolj znan roman Uomini e no (Ljudje in neljudje). Menda je to prvi evropski roman z odporniško tematiko, saj je nastajal istočasno z dogajanjem. V romanu je opisan lik komandanta Enne 2, ki sredi vojnih dogodkov, bomb, napadov in atentatov ne zgubi izpred oči smisla in vrednot človekovega življenja in se sprašuje o usodi, ki jih čaka po koncu vojne.
Po vojni je bil Vittorini nekaj let urednik dnevnika L'Unita in Il Politecnico, službo pa je nato dobil pri založbi Einaudi, kjer je urejeval zbirko I gettoni. Njegova zasluga je, da je odkril in uveljavil pisatelje, kot so Bep-pe Fenoglio, Carlo Cassola, Italo Calvino, Mario Rigoni Stern in druge. Zaradi svojega stališča, da mora biti kultura samostojna in da se ustvarjalci ne smejo ozirati na politiko in ideologijo, se je razšel tudi s komunistično partijo, ker je Togliatti ostro napadel njegova stališča.
Vittorini je poleg uredniškega dela pri založbi Mondadori (zbirka La Medusa) veliko ustvarjal vse do smrti leta1966. Njegovo zadnje delo Le citta del mondo (Mesta sveta), ki je zbirka njegovih kritičnih zapisov, je izšlo po njegovi smrti. Vsa Vittorinijeva poglavitna dela so prevedena v slovenščino.
Nove italijanske znamke
Poleg prej omenjene znamke namenjene pisatelju Vittoriniju so ta mesec izšle v Italiji še tri znamke in vse tri imajo nominalno vrednost 0,95 €, se pravi za pisma in razglednice v notranjem prometu. V soboto, 13. februarja je izšla znamka o pustova-nju v Viareggiu, dan kasneje, 14. februarja, pa ljubezenska znamka posvečena sv. Valentinu. Nato je 19. februarja poštna uprava namenila posebno znamko otroški bolnišnici v Firencah.
Osebna znamka v Tržiču
Tudi za letošnji pust je v Tržiču Fila-telistično in numizmatično društvo Mon-falconese naročilo pri slovenski pošti osebno znamko. Kot vsako leto so na srednjih šolah razpisali likovni natečaj na temo pusta. Posebna žirija je med številnimi risbami dijakov treh srednjih šol izbrala risbo Sare Scofich iz šole Randaccio za osebno znamko. Poleg pustnih šem je na njej prikazana pisana ladja, ki simbolizira tržiško ladjedelnico. (Slika 2)
Poleg tega so izbrali risbo dijaka Gabriela Afelba za izdelavo razglednice. Vse risbe so bile na ogled v tednu pred pustom v znani veleblagovnici v Tržiču, tam so člani društva tudi prodajali razglednice in kuverto s pustno znamko in žigom prvega dne no-vogoriške pošte.
Dve razstavi
Na sedežu devinski zborov so v soboto 20. februarja predstavili knjigo Mitje Mo-čivnika Plesovi v Devinu. Ob tej predstavitvi je bila tudi razstava starih razglednic Devina iz zbirke Igorja Tute in slike Ivana Grudna. Razglednice Devina segajo od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne. Razstava bo odprta do 10. marca in je na ogled med tednom popoldne in ob sredah zvečer.
Druga razstava pa bo na Opčinah. Poštni muzej na trža-
ški pošti, ki ga vodi dr. Chiara Simon, pripravlja posebno razstavo o zgodovini poštnega urada na Opčinah. Na velikih panojih bo prikazan nastanek in razvoj poštnega delovanja v tem kraju. Podatki in slike so iz arhiva tržaške pošte in iz osebne zbirke Petra Suhadolca. Razstava bo na ogled delno v poštnem uradu na Opčinah, delno v dvorani Prosvetnega doma. Otvoritev je predvidena v torek 15. marca ob 18. uri najprej v poštnem uradu in nato v dvorani. Odprta bo približno en mesec ob urniku poštnega urada in ob prireditvah v dvorani. Na sliki, ki jo objavljamo, je viden nekdanji poštni urad, kjer je leta 1900 službovala poštna uradnica Ev-genija Kariš. (Slika 3)
Tarife za
mednarodni promet
Slovenska poštna uprava sporoča, da so 1. februarja stopile v veljavo nove tarife v mednarodnem prometu. Bolj točno bi morali povedati, da so zvišali le nekatere postavke v ceniku za mednarodni promet. Nespremenjeni ostajata tarifi za standardno pismo (oznaka C) in sicer 0,60 € ter tarifa za prvo težno-stno stopnjo (do 20 g) z oznako D, ki je 0,64 €. Za težje pošiljke od 20 g do 100 g tarifa znaša 0,97 €. Priporočeno pismo za težo do 20 g znaša 3,56 €. Dopisnica, ki potuje v inozemstvo, stane 0,56 €. Od lanskega leta pa so v Sloveniji ob marsikaki polemiki uvedli ceno znamke za razglednice enako kotza navadna pisma, kar pomeni v mednarodnem prometu 0,64 €. (it)
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 25. februarja 2016	539
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Cosi lontani cosi vicini
RAI2
RAI3
6.30 Rassegna stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: La casa nella pra-teria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.05 Sconosciuti 20.30 Risc-hiatutto 20.40 Nad.: Un posto al sole
6.0014.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Il tocco di un angelo 7.55 Serija: Un ciclone in convento 9.25 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 0.00 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Nad.: L'ispettore Coliandro 23.15 Serija: The Blacklist
delle signore 18.40 Nad.: Pasion prohibida 19.35 Nad.: Terra Nostra 20.25 Nad.: Un caso di coscienza 21.20 Nad.: Il signore del-la truffa 23.15 Nad.: Non uccidere
_RETE4_
6.20 Media Shopping 6.50 Nad.: Quincy 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabi-nieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.10 Film: Intrighi al Grand Hotel (kom., '67) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Quarto Grado
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Piccoli giganti 0.30 Supercinema
_ITALIA1_
6.45 Risanke in otoške oddaje 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Ever-wood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Športna rubrika 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: Mom 16.00 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.55 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Nan.: Mike & Molly 18.10 Serija: The Flash 18.25 Snooze 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Serija: Arrow 23.05 Serija: The 100
IRIS
21.15 Film: Allarme rosso (akc., '95, i. D. Washington, G. Hackman) 23.15 Serija: Chiedi a papa
_RAI4_
13.00 Heroes 14.30 Fairy Tail 15.40 Streg-he 17.55 Novice 18.00 Reign 19.25 Rai Player 19.30 Teen Wolf 20.20 Once Upon a Time 23.00 Film: Kick-Ass (akc., '10, i. N. Cage)
_RAI5_
14.201000 giorni per il pianeta Terra 15.10 Wild Medioriente 16.10 Cinque buoni motivi 16.20 Strinarte 17.05 Simon Scha-ma - Il potere dell'arte 18.00 Novice 18.05 20.45 Passepartout 18.35 Il giro del mondo in 80 meraviglie 19.45 Memo - L'agenda culturale 20.35 Rai Player 21.15 Dok. film: Nata per volare 22.45 Ubiq - Realta aumentata 23.15 Terza pagina
RAI MOVIE
14.00 Film: Un pesce di nome Wanda (kom.) 15.55 Film: Il richiamo della foresta (pust.) 17.25 0.30 Novice 17.35 Rai Player 17.40 Film: F.I.S.T. (dram., '78, i. S. Stallone) 19.20 Film: Il soldato di ventura (kom., '76, i. B. Spencer) 21.15 Film: Hide - Segreti sepolti (dram.)
LA7
7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagadà 16.30 Serija: McBride 18.20 Serija: L'ispettore Bar-naby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie 22.40 Bersaglio Mobile
LA7D
6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Nad.: Sex and the City 23.30 La mala educaxxxion
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 10.30 21.00 Ring 13.00 Italia economia e prometeo 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 18.45, 19.00, 23.30, 23.55 Trieste in diretta 20.00 Apriti cielo 20.05 Happy Hour
CIELO
12.15 13.15 Junior MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia: The Professionals 16.15 Tiny House - Piccole case per vivere in grande 17.15 Brother vs. Brother 18.15 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Red Scorpion (akc.)
DMAX
22.50 Film: Requiem for a Dream (dram., '00, r. D. Aronofsky, i. J. Leto, J. Connelly)
RAI PREMIUM
11.30 Nad.: Un posto al sole 12.2019.25 Rai Player 12.25 Nad.: Il maresciallo Rocca 13.25 Serija: Nero Wolfe 14.20 Serija: Squadra Speciale Vienna 15.05 Anica - Ap-puntamento al cinema 15.10 Nad.: Cuori rubati 15.35 Nad.: Un medico in famiglia 17.35 0.55 Novice 17.40 Serija: Il paradiso
12.30 Property Wars 13.20 20.20 Banco dei pugni 14.10 Affare fatto! 15.05 Te l'avevo detto 15.55 Cattivissimi amici 16.50 Affa-ri a quattro ruote 18.35 Gli eroi dell'asfal-to 19.30 Nudi e crudi 20.45 23.00 Rugby Social Club 21.05 RBS 6 Nations 23.20 Wild Frank: Messico
SLOVENIJA1
6.00 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.55 Ugriznimo znanost 12.20 Nan.: Vrtičkarji 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 14.25 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 18.10 Otroški program: OP! 16.35 Duhovni utrip 17.30 Slovenski magazin
17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Med valovi 22.00 Odmevi 23.05 Film: Krvavi prestol (dram., '57, i. A. Kurosawa)
SLOVENIJA2
7.0019.00 Risanke in otroške odd. 9.25 Alpsko smučanje: SP (m), veleslalom, 1. vožnja 10.40 Bleščica 11.10 O živalih in ljudeh 11.40 Na vrtu 12.25 Alpsko smučanje: SP (m), veleslalom, 2. vožnja 13.40 Sledi 14.25 Posebna ponudba 15.25 Migaj raje z nami 16.05 Dober dan 17.00 Halo TV 18.00 Nad.: Osiveli prijatelji 19.45 Infodrom
13.30 Film: L'infermiera di notte (kom., It., '79) 15.20 Film: Baci e abbracci (kom.) 17.15 Film: Missione eroica - I pompieri 2 (kom., It., '87, i. P. Villaggio) 19.05 Live from Hollywood 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Minority Report (akc., '02, r. S. Spielberg, i. T. Cruise, C. Farrell) 0.00 Film: Gardener of Eden (dram.)
20.00 Film: Pokvarjenka (kom., '08, i. J. Biel) 21.30 TV arhiv 22.25 Bučke 22.45 Polnočni klub
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 23.40 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.40 Zvočno klasični 15.25 Vesolje je... 16.00 Dok.: Spust v temo 16.25 TG dogodki 16.40 Glasba zdaj 17.00 Alpsko smučanje: SP (m) 18.00 To bo moj poklic 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 23.25 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Aktualnost 20.00 Najlepše besede 20.35 Festival Potenza 2015 22.20 Iz arhiva po vaših željah 23.10 Kratki film: Clinger
_POP TV_
7.00 Risanke 8.25 10.35, 12.00 Tv prodaja 8.40 Film: Beethoven postane zvezda (druž.) 11.05 Dr. Oz 12.3018.00 Moja mama kuha bolje! 13.35 20.00 Nad.: Usodno vino 14.40 Nad.: Plamen v očeh 15.45 Nad.: Italijanska nevesta 16.45 18.55, 23.05 Novice 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 21.00 Film: Klik - Za popolno življenje (kom., '06, i. A. Sandler) 23.00 Eurojackpot 23.40 Film: Popoln učinek (kom.)
_KANAL A_
7.00 18.00, 19.50 Svet 7.55 Hitri tečaj Ric-harda Hammonda 8.50 Risanke 9.3014.20 Serija: Blažen med ženami 9.55 16.35 Nan.: Vice v predmestju 10.20 11.40, 13.50 Tv prodaja 10.35 17.05 Serija: Komisar Rex 11.5518.55 Serija: Kar bo, pa bo 14.50 Film: Prijatelja samo za seks (kom.) 20.00 Big Brother 21.30 V živo iz hiše Big Brother
22.00 Film: Casino Royale (akc., '67, i. P. Sellers)
PLANETTV
11.55 Tv prodaja 12.30 Nan.: Prijatelji 13.00 Nad.: Esperanza 14.00 Nan.: Talenti v belem 14.55 Ellen 15.45 Zdravnik sve-
IRIS
Petek, 26. februarja
Iris, ob 21. uri
Minority report
ZDA 2002
Režija: Steven Spielberg Igrajo: Tom Cruise, Colin Far-rell in Max von Sydow
Newyorška policija je že tako napredovala pri izsleditvi krivcev posameznih zločinov, da ji uspe aretirati odgovorne, predno bi sploh zagrešili umor. Ze ustaljena rutina pa se zatakne, ko osumijo umora prav vodjo uspešnega policijskega oddelka, Johna Andertona. Srečanje med Stevenom Spiel-bergom in Tomom Cruisom je omogočilo prepričljivo izpeljavo domiselnega znanstvenofantastičnega filma, ki ga je avtor istoimenske povesti Philip K. Dick, postavil v leto 2054.
VREDNO OGLEDA
tuje 16.50 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.00 Glej, kdo kuha 19.00 22.00 Danes 19.40 Vreme in šport 20.00 Film: Ratatouille (anim., '07) 22.20 Film: Misija na Mars (zf)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale - Film, kamera, ekran; 11.00 Studio D; 11.15 Funkcionalna pismenost v družbi znanja; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10, 14.35, 17.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga, sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 18.45 Postni pogovori; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Botrstvo; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Ap-puntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapappa; 13.35 Ora musica; 14.00, 14.35, 19.00, 23.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Pu-glia; 0.00 Nottetempo.
DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A
V okviru petkovega Studia D po 11.00 bo še zadnjič v ospredju fukcionalna pismenost v družbi andragoginje in raziskovalke Maje Mezgec. V nadaljevanju oddaje bo Martina Kafol spregovorila o knjigi Matjaža Stibilja z naslovom Bratstvo na delu, delovne enote cone A Julijske krajine. Knjigo bo avtor predstavil nocoj v prostorih Kulturnega društva Jezero v Doberdobu. Violeta in Uroš Mencinger že dobri dve leti za Nedelo secirata in analizirata gostilne, obenem pa letos ponovno organizirata Teden restavracij, ko bomo od 11. do 20. marca lahko okušali in uživali v vrhunskih kulinaričnih užitkih po Sloveniji za ceno 16 eu-rov. Teden restavracij bo predstavil Uroš Mencinger, kulinarični kritik in selektor tedna. Mladi val od 15.00 dalje vas bo opozoril na glasbe poln vikend pod šotorom pri Briščikih s festivalom Guča na Krasu in na nastop-aperitiv tria Et-noploč drevi v baru knjigarni Knulp.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Harvey Norman
ENKRAT NA 4 LETA!
VELIKO ZNIŽANJE CEN IZDELKOV!
PRESTOPNI DAN
I WW ^JflT JNuItljnl okvir LCNEZ4A
c-blaEipycn, b^Ha/íma n iiv.i- Ijlul', on-., uinjc. b -ago
■	M Kot™ -írdrinigp.jiiríFrfl AHA
Hvflflli d«MM pMUtftHfe, blrigbfam	kiiüíe bírvfr k« M tJifci
TUTaHJlE«	Edg« LED ■ HD ■ 100 Hz C
hh rt y i ¿jiff k i	At.E^'ftÖl. WÍ6 (W^Üt^- 6 firfürtü* MIM
EC Electro lux
P*íi<í EUECmOUUKEtJ934l OApa
BOSCH
PaFi»Etfii tn-lefim
GSM OS MART CLASSIC LITE
Ločljivo« ¿BDjrflSi, Android U.J)
Pjliíii mcwln-l: &OSCH
I ZBOWt inmisiva nc-ga
Papú« do wljn 2.1 rzbrMie n-.ode [■ dc-k^r^cijc-!
O© ©O """harwyntwmflnjJ	KOPER HMWy NOntUll