Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veijA: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. Y administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 ki-. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. K aročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša! Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo, Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Stey. 289.
V Ljubljani, v torek 19. oktobra 1886.
Letoils: X:i>T
Dogodki v Bolgariji.
m.
Politike naslednikov grofa Andrassy-ja nikakor ne moremo hvaliti. Ne grajamo avstrijske vnanje politike ravno vsled njenega nemškega prijateljstva, marveč vsled tega, ker popolnem krivo sodi o političnem položaji. Povsod se umičemo ter odjenjujemo, neiztrpljiva je naša radodarnost do nemške države. Po Bismarkovi volji celo oskrbljujemo »eksekucijo" ruskih načrtov. Avstrija ima na jugu zvezane roke, ker Bismark to želi. Bal se je namreč zveze Eusije z Francijo, zato mora potolažiti ruskega soseda na avstrijske stroške. Toda taka zveza nas Avstrijce malo veseli, osobito če moramo mi poravnati račun. Nemški državnik uvažuje vzhodno vprašanje le vedno s pogledom na mogočo zvezo Francije z Rusijo. Avstrija pa ga ne more in ne sme posnemati. Nemške koristi so na vzhodu mnogo različneje od avstrijskih, iu vemo tudi, da Bismarka bolj skrbi, kar se na njegovi meji godi, kakor pa dogodki na jugu. Za Avstrijo so dogodki v Bolgariji največje važnosti, rusko-francoska zveza stoji v drugi vrsti. Bismark se bo na ta način izvlekel iz zasede; s čim naj se pa Avstrija tolaži? Morda z Madjari in Nemci v Bosni!? Pomisliti moramo vedno, da „Nova Avstrija" ni še avstrijska, in da nanjo prežita dva soseda.
Vsiljuje se nam pa še drugo vprašanje: kaj naj konečno stori Avstrija, ko razmeče vse svoje darove? Ruska politika bo tirjala nove žrtve, in sicer od »avstrijskega telesa", ne bo odjenjala niti na nemške prošnje.
Ko je nadvojvoda Karol Ludovik v Petrogradu obiskal ruski dvor ter bil povsod sijajno sprejet, trdil je svet, da nastane mir na Balkanu vsaj nekaj časa. Naenkrat poči glas, da je Aleksander odstavljen. Pruski in avstrijski časniki so tekmovali v veselji nad nenadnim činom. „Knez je nosil v sebi kal politične pogube." »Podvreči bi se bil moral ruski politiki. Tega ni storil in sedaj trpi zasluženo kazen." Tako je pisala stara „Presse", ki zoblje iz vladnih jaslij. Temu so pritrkovali tudi slovanski časniki. V resnici, da človek težko ugane v tem slučaji avstrijsko politiko.
Naj narod bolgarski tirja stokrat nemškega kneza nazaj in naj javno mnenje obsoja vse krvave izgrede: Kasandra ima sicer pravico prerokovati, vlade pa imajo enako pravico odreči njej vso verjetnost. Pazno zasledovaje vse dogodke na jugu nismo mogli najti pravega izhoda iz brezštevilnih spletek in homatij. Vse je bilo le polovičarsko delo, od danes do jutri. Anglija, ki dobro pozn& vzhodno nevarnost, ne more druzega svetovati, kakor nedotakljivost turške zemlje. Ce je to sredstvo 1. 1853 imelo sploh kaj zrna v sebi, ne moremo ga danes več priporočati, ker Turčija je mrtva v Evropi. Rusija se bliža turški prestolnici, evropske razmere pospešujejo njene namere. Na Balkanu ne najdemo nobenega življa, ki bi se mogel upirati. Vsaka državica za-se skrbi, kot da bi bila sama sebi namen. Le ona država bo v splošnji zmešnjavi imela dobiček, ki se bliža svojemu namenu po gotovem načrtu, ne zmeneč se za ugovore. Drugače bi morda bilo, ko bi se vse balkanske državice združile v skupen namen. Tako bi se morda v k&li zatrla občna evropska vojska. A kdo jih naj združi?
Drugo bi bilo, da si Avstrija in Rusija razdelite balkansko ozemlje ter vladate modro in pravično v osvobojenih deželah, posredno ali neposredno. Kdor more kaj primernejega nasvetovati, bode nam ljubo. Na ta način pa, kakor sedaj gre, ne bo nikoli miru. Nočemo boja, sliši se iz nasprotnega tabora. To je lepo in plemenito, ko bi bila vojska in mir odvisna le od nekterih ljudi. Ali ni žalostno, da morajo krvaveti mladi, nadepolni narodi slovanski, da živi Evropa v miru? Zgodovinski pravici in javni morali bije se v obraz ter z ostrim nožem brodi se po osrčji žrtve. In ko pride sovražnik za hrbet ter bo politični vihar v oči vam vrgel peska in prahu, treba bo prijeti za orožje v zadnjem trenutku. Zgodovina bo pisala: Bili ste miroljubni, idejalni rodoljubi, a kratkovidni državniki.
IV.
Leta 1867 je po členu 12. avstro-ogerske pogodbe Avstrija postala nekak prirastek Madjarije; kajti to je potrjena resnica, da v vnanji avstrijski politiki imajo Arpadovci prvo besedo. To je naravna posledica onih razmer, v kterih so si Madjari priborili »samostojnost". In kdor 1. 1867 ni mogel
presoditi slabih nasledkov nesrečne pogodbe, odpre mu oči vzhodno vprašanje. Sedaj vsak spozni, da se Avstrija prikazuje na reki svetovne zgodovine le kot madjarski mornar. Vsi ruski in slovanski sovražniki upajo trdno, da Avstrija zarad Madjarov ne bo nikoli na Balkanu postopala v sporazumu z Rusijo. Ker so 1. 1878 Madjari ostro napadali celo svojega rojaka Andrassy-ja, smemo sklepati, da bi bil minister vnanjih zadev nemškega ali slovanskega rodu skoraj nemogoč.
Tako so n. pr. madjarski listi navadno bolj podučeni o stanji vzhodnega vprašanja, kakor cis-litvanski parlament in časniki. Tudi oba ministerska predsednika le to odkrijeta zbornici, kar njima napiše volja vnanje politike; le pl. Tisza na svojo roko včasi prestopi mejo, da skupnemu ministru pokaže vodilo.
Kdor pa hoče poznati zgodovino avstro-oger-skega cesarstva, mora vedeti in priznati, da Avstrija ni nikoli iskala stalnega prijateljstva ali varstva Turčije, marveč jo je dolgo let, srečno in nesrečno pobijala ter odvračala od Evrope. Avstrija v svoji sedanji celoti je bila mnogo prej kakor Rusija prisiljena proti Turčiji vihteti meč, da, imela je pravico in dolžnost azijatsko druhal pognati iz Evrope, ali vsaj osvoboditi sosednje dežele turškega jarma. Dvakrat so Turki pridrli do Dunaja, 160 let je bila Buda prestolnica turškega pašalika. Kdo naj popiše turške grozovitosti po naših deželah, o kterih še ve povedati priprosti narod? In kdo se spominja slavnih zmag pred Dunajem, kdo krvavih bojev v južnih deželah, ki so sedanjim turškim prijateljem obvarovali svobodo, omiko in moč? Ko je Evgen, »plemeniti vitez" stri Turčiji svetovno moč, sprevrgla se je avstrijska vnanja politika. Ker se Turčije ni bilo treba več bati, ozirala se je Avstrija na-njo malomarno, pozneje pa z redno večjim prijateljstvom. Le Josip II. je posnemal praktični vzgled Rusije, ko je prijel za orožje v zvezi s Katarino II. On je govoril pomenljive besede: »Rusi so na potu v Car-jigrad; prehiteti jih moramo ob Donavi." Josip II. je prav spoznal važnost vzhodnega vprašanja, ker je hotel prehiteti ruskega soseda, ali vsaj ž njim v zvezi iskati na jugu dobička.
Njegova turška vojska ni imela srečnega vspeha;
LISTEK.
Mestnofarna cerkev sv. Jakopa v Ljubljani.
(Konec.)
3. slika predstavlja: Obglavljonje svetega Jakopa. To se je po legendi vršilo na Kalvariji. V sredi kleči sv. apostol z rokama na lahko k molitvi sklenenima, zamakneno zroč proti nebesom. Za njim -na desno stoječ orjaški krvnik zamahuje z mečem po njegovem tilniku. Mučeniku na levo sedi v belo togo zaviti sodnik. Za tem je njegovo spremstvo, med kterim zapazimo na belci sedečega vojaka s plapolajočo zastavo. Za krvnikovo nogo leži truplo in odsekana glava sv. Jozije, ki ga jo bil sv. Jakop malo proj pridobil za Krista. V levem ozadji se je nagromadilo radovedno ljudstvo, kteremu vojak zapira pot s poprečki držano sulico.
i. slika nam kaže: Proslavljanje svetega
Jakopa. Tu vidimo sv. apostola že poveličanega, kako s svetniško spremenjenim milobnini obrazom gori zroč plava na svetlih oblakih v družbi angeljev, nosečih atribute njegovega mučeništva — meč, palmo, zmagoslavni venec — v nebeške višave. Spodaj pa je razpostavljena skupina romarjev, kteri se vidi v ozadji komposteljska cerkev, najslavnejša božja pot tega apostola, ki hrepeneče zre za povišanim apostolom — mučenikom, kar pač opominja i sleharnega obiskovalca te cerkve, kam naj kot zemeljski romar zaupljivo obrača svoje duhovne oči.
O freskah si tii pač sodbe ne prisvajamo, opozorim le na izjave po raznih naših listih, ki so se sploh pohvalno, nekteri celo laskavo o njih izrazili. A to, mislim, sme brez pretirave vsak reči, da v slikarju, ki je prej opisane ideje, razodete i pojasnjene mu po g. župniku, s svojim čopičem tako plastično oživil ter ves kolorit tako prilagodil v obče bujnemu slogu te cerkve, imamo slovenskega moža, ki si resno prizadeva postati pravi umetnik. Kjerkoli torej v slovenski domovini potrebujejo slikarja za enake cerkvene podobe, smejo se brez pomisleka
obrniti na sina naše gore Jurija Šubica, kteremu želimo, da bi še z mnogimi proizvodi širom po svetu proslavil domovino slovensko.
Vse svodovje je še prepasano s tremi obloki. Dve oprogi, prva nad pevskim korom in druga v apsidi nad velikim altarjem sta enako široki in ozalšani z mavčnimi arabeskami na temno-zelenkastem pasu. Srednji mejilni ali slavolok med ladijo in pre-svetiščem jo enako okrašen, njegove in prej imenovane štuko-arabeske so se še iz prejšnjih časov ohranile skoro nepoškodovane. Ta slavolok ima proti ladijini strani ovalno rudeče obojano ploščo z napisom: Iienovatum et consecratum MDCCOLXXXVL
V presbiteriji pri oratorijih na desni so se line prezidale, da so zdaj vse enake velikosti in oblike; in eno polokroglo zgornje okno se je znova prebilo, da ravno velikemu altarju s trga sem daje potrebno svetlobo.
Stranske kapele so drugi cerkvi primerno po-•barvane, belkasto in višnjevkasto, lo na kapelinih obokih so sivkasti rombi (z odrezanimi vogli), ki 'bi se bili — kakor menijo nekteri — boljše za-
.. U
v prvi vrsti zato ne, ker ste že tedaj Anglija in Prusija varovali Turčijo iz nevošljivosti do Avstrije in Rusije. Od tega časa se je vedno bolj širila di-plomatična vera o nedotakljivosti turški. Posebno knez Metternih se je držal tega načela. In kaj je posledica temu? Da se je vedno bolj krčil avstrijski vpliv na Balkanu, ruski pa širil, gotovo ne vedno v avstrijsko korist. Celo Metternih je spoznal resnico, da ima ona država prihodnost na Balkanu, ki podpira ondotne krščanske narode. Akoravno se je trdovratno držal legitimnega načela, vendar je pripomogel, da je Rumunija po diplomaciji, Srbija pa z orožjem dosegla večjo avtonomijo. Konečno je priznal grško kraljestvo, akoravno je s tem smrtno ranil Turčijo. Trditi smemo, da bi danes Metternih gotovo rekel s Josipom II.: „Rusi so na potu v Carjigrad; prehiteti jih moramo ob Donavi, ali vsaj ž njimi enako postopati." In to zadnje je naše stališče, s kterega presojamo dogodke v Bolgariji, Pri-četek osvobojenja balkanskih narodov je ruska zasluga, toraj tudi pravica do primernega vpliva na vzhodu. Toda takega postopanja, kakor ga vidimo pri Rusiji sedaj, ne moremo nikdar hvaliti. Zgodovina pa tudi Avstriji prisoja enako pravico do turške dedščine, smemo reči, še večo. Dolžna je sama sebi, da išče to pravico, če hoče obstati. Žalibog, da so do sedaj vsi naši državniki turškemu despotizmu daljšali življenje ter tako tlačili v rob-stvu balkanske narode.
Slavna je avstrijska zgodovina za turških časov, to bi moral vedeti otrok v ljudski šoli, tembolj akademijska mladina. Slavni so junaki mnogih rodov, ki so odbijali napade na Avstrijo. In vendar so ljudje, ki tega nočejo slišati, marveč iščejo zveze s prijatelji Turčije. Mnogo je Madjarov, ki se čutijo nesrečne v zvezi z Avstrijo, in vendar jih je turška nevarnost zvezala z Avstrijo. Pri Mohaču se je Madjar oklenil Avstrije, pri Vilagosi Turčije proti Avstriji iu Rusiji.
V.
Že več desetletij stoji Avstrija na križ-potji, in bliža se odločilen trenotek, ko bo zopet meč reševal svetovno vprašanje. Kakor se namreč sedaj v Bolgariji zamotava položaj, skoraj ne moremo pričakovati miru. Kam se obrne Avstrija?
Črnagora se pripravlja na boj, kajti njena meja je ozka in še ta negotova. Na Skader in Mostar obrača črnogorski sokol pozorno svoje oči. Srbi še vedno preže na Staro Srbijo, nekdanje svoje ozemlje. In Grki stoje na straži, pričakujoč vgodnega časa, da zjedinijo stare grške dežele.
Ker pa je avstrijska politika mnogo pripomogla, da se je toliko časa obdržala na Balkanu turška oblast, odtujila si je balkanske narode ter jih Rusiji vrgla v naročje. Mnogo smo brali o avstrijskih interesih na zapadni polovici balkanskega poluotoka; a opazili tudi, da je slabo skrbela za moralno ali taktično osvobojenje. Naravnost rečemo, da postaja nevarnost za Avstrijo vedno večja, kolikor bolj raste nevolja južnih in zapadnih Slovanov. Ali se hoče Avstrija zanašati le na svoje Nemce in Madjare? Nemška politika Avstrije je mrtvoudna vsled prijaznosti Nemčije do Rusije; Madjari pa bi se ne mogli ubraniti niti prednjim ruskim stražam. V slučaji, da bi se pričela vojska z Rusijo, kar ni nemogoče, morala bi Avstrija sama braniti svoje meje. Nemčija bi hote in nehote od strani opazovala krvavi ples svojih sosedov. Druge evropske države Rusiji ne mo-
rejo do živega, to smo videli v Krimski vojski. Zmaga in poboj, oba sta Avstriji nevarna.
Za časa rusko-turške vojske je pisal Moskovski profesor Pogodin, eden prvih ruskih rodoljubov, da Rusija ne sm^ zapadni Evropi prepustiti osvobojenja balkanskih narodov; „kajti v tem slučaji ni ena Poljska proti nam, marveč deset, in šli so po vodi načrti Petra V. in Katarine II. če so nam zapadni Slovani sovražni, zastonj bomo utrdili Kijev in Smolensk."
Tu naj Avstrija išče prave morale. Napoleon I. in Krimska vojska sta pokazala, da vsa Evropa ne uniči Rusije. Še manj pa, če so jim prijazni zapadni in južni Slovani, če hoče toraj Avstrija ohraniti svojo čast in slavo, bodisi v sedanjih ali drugih mejah, pridobiti mora za-se po mirnem potu svoje in južne Slovane, kot Slovane, ne pa kot sužnje madjarske in pruske gospode. Da pa to doseže, predrugačiti mora svojo notranjo in vnanjo politiko.
Srbi se zadnja leta odtegujejo ruskemu vplivu, ker so Rusi nekaj Stare Srbije priklopih Bolgariji, ostali del pa pustili Turčiji. Srbi pa žele, kot Srbi živeti v samostojni državi. Avstrija ima toraj v Srbiji zaslombo proti ruski Bolgariji. Močna Srbija ne more biti Avstriji nevarna. Naslanjati se mora na Avstrijo vsled svoje lege in druzih potreb, ker ve tudi, česa se ima nadjati od Rusije. Slaba Srbija pa bi bila Avstriji nevarna. Ker hoče samostojno razvijati svoje moči, skuša tudi razširiti svoje meje; če ji pa Avstrija v tem nasprotuje, išče zopet pri Rusiji pomoči. Potem pa Avstrija nima opraviti s slabo Srbijo, temveč z ruskim orjakom. Pri tem moramo vedno pomisliti, da Srbi ne žele Rusi postati, in da je slaba Srbija ruska zagojzda med Avstrijo in jugom, dasiravno začasno simpatizuje z nami. Kjer bodo Srbi našli podporo svojih koristi, tam bodo njihova srca. Ker so Srbi pokazali dovolj politične zrelosti in modrosti, zato jih je Evropa v zvezi z Rusijo prezirala zadnja leta. Ker je Rusija darovala Avstriji Bosno in Hercegovino, ni tega storila iz ljubezni, temveč, da ima tudi Avstrija svojo Poljsko.
V kratkih in površnih črticah smo naznanili pot, ktere se mora Avstrija držati, da ne bo prej ali slej doživela osode Turčije. Na severu in vzhodu jo objema ruski orjak, tudi na jugu spleta jej mreže. Izvije se mu, če je pravična svojim, koristna in udana balkanskim Slovanom.	H-t-b-r.
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. oktobra. Notranje dežele.
Imenovanje novega Krškega škofa Nemcem po Koroškem že toliko preglavico dela, da je groza. V „Gr. Tagespošto" so iz Celovca pisali, da hočejo na vsak način svojega moža imeti na spraznjeni vladiški stolici, sicer kar od kraja prestopijo k staro-katolikom. Tukaj moramo pa že vprašati, kdo bo prestopil k staro-katolikom ? Menda nihče drugi, kakor kak zagrizen liberalec! Slobodno mu! čem preje prestopi, tem bolje za katoliško cerkev, v kteri tako druzega ne dela, kakor pohujšanje. Za staro-katolike bi pa taka pridobitev tudi ne bila kdo ve koliko vredna. Za brezznačajnost nikjer kaj prida ne marajo. Tako bi ne rekli, naj
bila bi to resnica, ker katoliška cerkev toliko slepoto vselej obžaluje; a sploh ta grožnja v resnici ni druzega, kakor le grožnja, s ktero hočejo strašiti, da bi se res ne imenoval kak škof, ki bi bil tudi slovenščine zmožen, kar se bo pa moralo zgoditi, če ne bodo hoteli Slovencem njihovih pravic še dalje kratiti. Čudno je, da smo Slovenci ob mejah še dandanes tako nesrečen narod, da nam ne privoščijo višjih dušnih pastirjev, kteri bi nas umeli. Taka je bila svoje dni v Istri, kedar se je nameščevala spraznjena vladiška stolica Poreško-Puljska, in taka je že od nekdaj na Koroškem. Skrajni čas je, da se pri sedanjem imenovanji ozirajo tudi na naše potrebe, ter tjekaj pride mož, ki bo v vsakem oziru uzoren duhovnik in pa ob enem tudi slovenščine zmožen. — Staro-katolicizem pojema; sedaj ga hočejo koroški liberalci zopet na noge postaviti, slobodno njim. Z ljudmi, kterim je vera le obleka, ktero spreminjajo po potrebi časa, se ne gre prepirati.
Ogerska dolenja zbornica je svoje delovanje za šest tednov preložila. V soboto je bila poslednja seja. V poslednji seji pečali so se z volitvijo delegatov, kterih bolj znane smo že včeraj omenjali. Po izvolitvi sprejeli so v tretjem berilu načrt postave o nadomestovalnih sodnikih in so ga izročili gorenji zbornici. Veliko ulogo imela je v tej dobi skupna vojska. Koliko je bilo zarad nje samo interpelacij, koliko že dvobojev in še jih utegne nekaj biti. Veliko vrišča napravila je Herbertova zadeva in njegova kasacija. Tisza, o tem interpeliran, postavil se je na čisto formalno stališče in je rekel, da se je Herbertu sicer krivica zgodila, ker ga je častni vojni zbor obsodil, da pa poslovanje te vojaške institucije ni v nobeni zvezi z državljanskimi pravicami prizadetega in da se mu ne zdi umestno v čisto vojaške zadeve vtikati se. Konec seje inter-peliral je še poslanec Szemnecz brambovskega ministra, kako je z izvršitvijo domobranske postave', če se dotične instrukcije že izdelujejo in kako daleč da so že dovršene; dalje, po kterih podatkih da se gosposka pri popisovanji za deželno brambo ravnA, ali po onih, ki so od ljudskega štetja, ali po teh od cerkvenih uradov podanih; konečno je mož tudi še vprašal, če misli brambovski minister domobran (črno vojsko) že bodoče leto osnovati in se v prihodnjem mobilizacijskem načrtu že na njo ozirati. Odgovora mož na to ni še nobenega dobil. Bo moral že počakati, da se zopet snidejo.
Kedar človeku voda že v grlo teče, zgrabi se tudi za slamnato bilko z obema rokama, samo da bi si rešil življenje. Nekako taki zdč se nam Madjari. Ker že skoraj nobene reči več nimajo razven svojega šovinizma in strastnega sovraštva do Slovanov, na ktero bi se dalo še nekaj davka vpeljati, prišli so konečno na žveplenke, ktere hočejo davku podvreči in sicer na ta način, kakor je pri nas taistemu podvržen smodnik, tabak ali sol. Monopol hočejo vpeljati na nje. To je: prodajati jih bo smela edino le država. Izdelovale jih bodo tudi še na dalje lahko zasobne tovarne, kakor tudi za-sobniki prideljujejo tabak, toda prodati bodo morali izdelovano blago izključljivo le državi, ktera bo potem žveplenke prodajala, kakor se ji bo ljubilo. Izdelovanje žveplenk je po Ogerskem jako razvito in konkurenca silno velika. Prav zarad tega je pa težko določiti, ali misli finančni minister konkurenco vpeljati na korist izdelovateljem in pa na škodo naroda, kajti čem večja konkurenca, tem ceneje je dotično blago. Toliko se že sedaj čuti, da izdelovalci žveplenk do sedaj niso še nič kaj navdušeni za to novotarijo.
Vnanje države.
Med bolgarsko vlado in rusko diplomatsko agencijo v Sofiji pričele so se razprave iu pojas-novanja zarad nedeljskih (10. t. m.) dogodkov na taboru. Ruska agencija je namreč Bolgare obdolžila, da so hoteli rusko agencijo napasti in jim je to tudi pismeno očitala. Na kaj takega ne gre molčati in je že bolgarski minister Rusom stvar pojasnil, kakor se taista spodobi. Odgovornost za ves
menili s kolobarskimi črtami, ker tako oko preveč vznemirjajo.
V zidu teh kapel so vložena nova okna, ktero delo je vodil tukajšnji steklar Peregrin Kajzelj. Naročena so bila iz slavnoznane tovarne za kate-dralno steklo Alberta Neuhauser-ja v Inomostu na Tirolskem. To so šarenična okna (raznobarvana posebno z živahnišimi bordurami). Teh 7 manjših oken je zdaj vdelanih, ona 4 velika v presbiteriji pa že 1. 1879. Prekrasno je veliko okno na pročelji, čegar slika nam predstavlja B. D. M. z Jezuščkom v naročji. Ko se popoldansko solnee vanj upre, se čarobna svetloba razlije po cerkvi.
Nad pragi v začetku presbiterija na evangeljski strani ravno pod i za prvim oknom je prizidana iz temnikastih skal lurdska jama ali kapelica Matere Božje, kjer se je postavil krasen njen kip.
Od tod nazaj se obrnimo memo altarja Matere Božje vnebovzeto, dospemo čez par pragov v kapelo sv. Frančiška Ksaverskega. Zidana je v oktoganu s kupolo ter je pravi „unicum" stukature v naši domovini, pa brž ko no tudi še daleč izvan
nje. Te bogate vihraste stukature se prikladajo črtam stavbe in njenim členom. *) Silno mučno je bilo to delo, vse mavčne reliefe je bilo treba osnažiti, z nožkom ostrgati apno, s kterim so bili pobeljeni; kar sta spretna in vztrajna zidarja že meseca svečana pričela ter do velike noči srečno končala. Vsi okraski so se morali znova izlikati, in po nasvetu arhitekta Mikovicsa so se stene na lahko prevlekle z nježnimi bojami.
Th po stenah na okrog razpostavljene stare slike iz življenja sv. čudodelnika Frančiška je lepo osnažil in popravil domači slikar J. Jebačin.
Ravno te dni se je obesil novi svetilnik v presbiteriji, kterega je darovalo nekaj častilcev svetega Jakopa. Pasar Leopold Tratnik ga je po svojih načrtih krasno izdelal ter bogato pozlatil. Na spodnjem kolobaru ima 20, na zgornjem pa 10 sveč.
Ako še omenimo, da jo ključavničar Jos. Ferjan napravil ob krstnem kamnu prelepo ograjo iz kovanega železa, našteli smo bistvene poprave od znotraj v cerkvi.
*) J. Flis: Stavbiuski siogi .. st. 141.
A tudi zakristija se je vsa prebelila in prebarvala, posebno okusno na svodu. Dobila je večja vrata, na novo jih je iz trdega hrastovega lesa izdelal mizarski mojster L. Vidmajer. — Ta in vsa druga vrata so bila osnažena in vnovič namazana. Pleskarska dela je vodil A. Hauptman; tesarska mojster J. Je-rančič, kleparska J. Stadler. — Kolikor je bilo potrebnih še drugih snaženj i likanj po altarjih, korih, cerkvenih posod i svečnikov, le tisti ve, ki včasih pogleda v gibanje i pospravljenje pri tako obsežnih cerkvah.
Tako se je, hvala Bogu! brez vsake večje nesreče delo dokončalo 15. oktobra. Opozoriti nam je še to, da so vse stroke tega popravljanja izvršili skoro sami domači sinovi, večina njih udomačeni Ljubljančani, in tako se je v prvi vrsti tudi zaslužek naklonil domačinom. Razni dobrotniki tako vedo, da s svojimi darovi podpirajo marljivo svoje rojake ter jih s tem spodbujajo k vstrajnemu delovanju, k večjemu napredku. Slovenski domoljubi naj se v potrebi tudi obračajo na take vrle obrtnike iu umetnike.
nered, kar ga je nastalo, ima tista tolpa kričačev, ki so podšuntani poštene volilce od volitev zavračali ter so jih tako v najsvetejših dolžnostih ovirati skušali. Odgovornost je tem večja, ker se je tista banda na to umaknila pod rusko agencijo, kjer se je kakor žrtva ponašala. Vse to je za to delala, da bi se bila zasluženi kazni umaknila in je iz tega namena tudi rusko varstvo zahtevala. Bolgarske vlade pri vsem tem prav nobena krivda ne zadeva, pač pa ruskega konzula, ki je tisto tolpo iz 150 m6ž obstoječo, tako dolgo hujskal, da je drla na volišče, kjer je hotela volilni vrč razbiti in komisijo zapoditi. Vsled tega se je vnelo nekoliko boja, pri kterem so si volilci medsobojno nekoliko kožo opraskali. Na to je tolpa zopet pred ruski konzulat drla, kjer so jo takoj na dvorišče spustili; nekako 100 ljudi rilo se je pa za njo. Kmalo na to jeli so iz dvorišča venkaj okleški leteti, pa tudi kamenje se je metalo. Čez nekoliko časa so pa tudi že revolverji pokali. Zadet ni bil nihče drug, kakor konj nekega lajtenanta, ki je ondi memo jahal. Takoj na to prihiteli so vojaki, ki so pijane rogovileže pregnali in so ulice zasedli. Veliko sobranje sošlo se bo menda 27. oktobra.
Bolgari Aleksandra še vedno ne morejo pozabiti. Dolgo časa bavili so se z idejo, da bi bilo še najbolje njim in doželi, če bi si na velikem so-branji zopet Aleksandra za kneza izvolili. Sedaj so po najnovejših telegramih to idejo opustili, ker pravijo, da ga niti voliti treba ni, temveč zadostuje, da njegove odpovedi ne sprejmo, ob enem pa zahtevajo, da naj se mahoma povrne na Bolgarsko. To sedaj zahteva ves narod in to bo tudi odločno zahteval na velikem sobranji v Tirnovi dne 27. t. m. Zanimivo bo, koliko zastopnikov tujih držav se bo sobranja vdeležilo. Za Angleža se že sedaj ve, da ga ne bo. Pravi, da bo ostal doma iz spoštovanja do Rusov. Največje nade stavijo Bolgari na avstrijskega diplomatskega agenta, ali bo prišel ali ne. Ce pride, jim bo to znamenje, da se lahko na Avstrijo zanašajo iu bodo vsled tega vstrajno še dalje postopali na začeti poti. Če bi pa tudi Avstrija rekla, da zarad prijaznosti do Rusov ne more svojega diplomatskega zastopnika na veliko sobranje poslati, bo to Bolgarom odločno znamenje, da se jim od Evrope ni ničesar več nadjati, ter bodo menda opozicijo opustili in če že tega ne, se jim bo vsaj resnica pokazala, kakor je: da ima močneji in veljavneji namreč pravico vedno na svoji strani. Rusija bo pa med tem čakala, kaj da bo. Le v tem slučaji, če bi na velikem sobranji napravljali kake manifestacije na korist Aleksandru, prišli bodo kozaki v deželo, ker bi si Rusi vsako tako manifestacijo zlagali za razžaljenje carovega veličanstva. Kaulbars bo že za to skrbel, da kozaki izvestno v deželo pridejo. Saj veste, da ljudje najraje tisto delajo, kar se jim najhuje prepoveduje. Na ta način bo Kaulbars narod sam do omenjenih manifestacij zapeljal. Sicer so pa možu dnevi na Bolgarskem menda tudi že šteti in Bolgari vsak dan pričakujejo kedaj da mu pošlje car povabilo za v Petrograd.
Osveteželjni so na Francoskem le časnikarji in nekteri častniki, med njimi vojni minister Boulanger. Ti bi ljudstvo radi nahujskali, a to ne gre tako naglo, kajti ljudstvo ima druge skrbi, kakor za „revanche"-politiko, ter se boji soseda na vzhodu. Kar je pa še vnemo za vojsko zdatno zmanjšalo, je to, da mora vsak vojak biti, in je takih, kterim je vojaštvo stanovska dolžnost, le malo med vojno; ti, ki so le zarad vaj poklicani pod puško, ne žele tako zelo po bojni slavi; vendar zaradi tega ne pravimo, da je vojska med Nemčijo in Francosko nemogoča. Vojska med Nemčijo in Francijo bi se ve da največ koristila Angležem, to Francozje prav dobro vedo, zato so v merodajavnih krogih opasni, in ne dražijo po nepotrebnem Nemcev. — Predsednik republike, stari Grevy, se je povrnil v Pariz, vendar zelo opešan; na graščini ob Juri je bil hudo bolan, mislili so, da bode zupustil ta svet. — Kdo mu bode naslednik, o tem se politikarji pomenkvajo v prvi vrsti.
Mestni župnik Iv. Rozman pač ni mogel lepše venčati svojega petindvajsetletnega pastirovanja v Ljubljani, kakor s to srečno popravo cerkve sv. Jakopa. Pa tudi sebi je on, ki je bil duša vsega podjetja — kakor mu je gratulant na čelu več drugih voščilcev ob petindvajsetletni« omenil — v resnici postavi „raonumentum aere perennius".
Vsem župljanom pa je taka neumorna delavnost njegova glasen klic, da ga blagohotno podpirajo posebno z milimi darovi, ker gotovo mu ogromni tioški prizadevajo dokaj skrbi. A te vrstice se obračajo tudi do vseh čč. Ljubljanskih prebivalcev in drugih obiskovalcev cerkve sv. Jakopa, da prihite po svojih razmerah na pomoč.
In ti tempelj Najvišjega, ves okrašen, poln harmonije, ponosno se vzdiguj pod sinje neb6 in na stoletja še pričaj potomcem, da je tudi v naših srcih plamtcla ljubav in navdušenost za čast Božjo in slavo sv. Jakopa.	—r-
Izvirni dopisi.
Iz Hrenovške župnije, 18. oktobra. Grozna nesreča pripetila se je zadnjo soboto na Nanosu. Precej popoldan gresta dva brata z vozom po drva. Domu grede je deževalo in grmelo. Ko pridejo z vozom do malega ovinka, gre mlajši 18 let stari >rat k živini, da bi se prav vozilo, kar prileti z vi-sočine do 100 stotov težka skala in posname z viž-toma enega vola in fanta. Vola vdarila je na hrbet, a mladenča zadela je na rame in tilnik, da je bil )ri tej priči mrtev, skala je pa letela naprej v dolino. Kako čudno človeka smrt čaka! Drugi brat šel Je za vozom, slušal je malo gromenje, pa pri gosti megli ni vedel, kaj da je; ko voz naenkrat obstane, vidi, da en vol zgruden na tleh leži, drugi pa malo na stegnu opraskan še stoji. Da bi se bilo bratu kaj zgodilo v prvem trenutku niti mislil ni, posebno še, ker je mali fantiček, ki ju je tudi spremljal, komaj dva koraka pred vozom ves prestašen obstal. Kliče brata: Matevž! Matevž! a kako se prestraši, ko zraven vbitega vola dobi svojega brata tudi mrtvega. Več let so na istem kraji pasli živino, a ljudje ne pomnijo, da bi se bila kedaj kaka nesreča zgodila. Skala, ki se je vrtgala, morala je pasti prvič na kako drugo skalo, da je odskočila in potem po zraku frčala navzdol. Tudi ko je pobila mladenča in vola, se še ni dotaknila zemlje, ker bližnjega vola je pustila, druzega in mladenča zraven njega pa pobila. To je bilo tudi vzrok, da voznik niti vedel ni, kaj se nad njim godi in kaka nesreča da mu preti. Lahko bi se bil drugače umaknil in odšel nagli smrti, tako je pa mirno nič hudega sluteč vozil naprej. Pač res: Ne veste ne ure, ne dneva! j.
Z Gorenjskega, 17. oktobra. Že davno se nisem z nobenega popotovanja tako vesel domu vračal, kakor iz poslednjega, ki sem ga te dni po Tolminskem dokončal. Lahko rečem, da Tolmincev že leta in leta nisem videl tako zadovoljnih, kakor letošnjo jesen. Povod tej zadovoljnosti je dobra letina, ktero jim je Bog letos v deželo poslal. Vsega so v obil-nosti pridelali, kakor že leta in leta ne. Posebno sadje je bilo polno, da so se veje kar šibile in lomile pod obilno težo božjega blagoslova in to jim je prineslo mnogo lepega in že zdavnej srčno za-željenega, ker krvavo potrebovanega denarja. Kakor po Kranjskem, prav tako so se tudi po Tolminskem jabolka prav lahko in prav dobro prodajala.
Iz Gorice, 15. oktobra. Tukajšnja konservativna stranka postavila je za kandidata v državni zbor, kjer bo zastopal na mesto sedanjega knezoškofa dr. Valussija kmečke občine Gradiškanske, sedanjega prvostolnega prošta monsg. Jordana. „Soča" jako lepo nado o njem izreka, da bo imel več samostal-nosti od onih katolikov, ki so pred dvema letoma agitirali in glasovali za kneza Hohenlohe, ki je v svoj program sprejel izjavo, da sovraži Slovane, zveste državljane avstrijske. Kot duhovnik ne bo mogel msg. Jordan zahtevati, da bi ostale državne temeljne postave glede Slovanov neizpolnjene, ampak bo gotovo vedno zato, da naj se dd, vsakemu svoje. Resničen katolik in zaveden Avstrijec, ki stoji trden in neomahljiv za svoja načela, sme se vedno zanašati na priznanje slovenskega naroda. Da bi stopil kedaj monsg. Jordan v vrsto vetrnjakov in kruhoborcev, ki ne vejo, kako prepričanje bi hlinili, da bi prej in gotoveje prišli do pšeničnega kruha ali da bi se bolj svetili pred liberalnim svetom, ne moremo verovati niti za trenutek. Tako vitežko postopanje naj ostane svojina visokorodnih in presvetlih, kterim so potrebna ljudska pleča, da splezajo na svojega konja. Katoliški duhovnik se ne more družiti v političnem delu z verskimi liberalci, ako ne zataji svojih načel. O monsg. Jordanu smo prepričani, da ostane, kar je, in da se ne dd omajiti po zapeljivem vetru, ki prihaja od Adrije. V tem prepričanji in v nadi, da bo skrbel za pravo blaginjo vseh svojih volilcev, priporočamo ga slovenskim volilcem, ako ostane kandidat do konca.
Domače novice.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) pristopil je kot pokrovitelj g. Š. Pogačar, c. k. voj. oskrbnik v pokoji na Dunaji in po č. g. kanoniku Zamejcu, ki se ves čas zanima iu trudi za to velevažno družbo, poslal znesek 100 gold. glavnemu odboru.
(Jeden najboljših zagovornikov) g. dr. Hrašo-vec, znan po svojih prepričevalnih in na resnico se opirajočih govorih v veliki pravdi „Jonko contra ..Slovenski Narod", zapustil je včeraj belo Ljubljano, preselivši se v Slovenji Gradec. Ondašnjim Slovencem, je pač čestitati, da so dobili tako spretno moč za odvetnika.
(Gromelo) je danes okoli 11. ure v Ljubljani, kjer se je dopoludne večkrat prav gost dež vlil.
(Sv. misijon) imeli bodo od danes dne 19. pa do 27. t. m. v Komnu na Krasu. Vodila ga bodeta dva Slovenca iz vrste oo. Jezusove družbe.
(Odvažanje drvarjev z Rakeka.) Vsako leto v mesecih oktobru in deloma tudi v novembru odvaža železnica od postaje Rakek iz kočevskega in čabar-skega okraja dohajajoče drvarje na številu okolo 1500—2000 na Ogersko in Hrvatsko, in sicer na postaje Zagreb, Barcs, Buda, Sisek in Zdk&ny; do zdaj jih je v oddelkih odvažal mešan vlak št. 101. Zarad pretčče kolere pa je upraviteljstvo južne železnice odredilo, da se zdaj ti delavci odvažajo tudi, če jih ni čez 200 vkup, s poštnim vlakom št. 7 v posebnih vagonih III. razreda. Vlak spremljajočemu osebju se je zaukazalo, da med vožnjo strogo pazi na to, da v vagone, kteri so namenjeni za te delavee, ne stopajo drugi potovalci in da delavci ne rabijo drugih vagonov, nego zanje pripravljene. Na postaji, kjer izstopijo ti delavci, se vagoni, v kterih so se oni pripeljali, takoj očistijo in razkužijo. Za slučaj, da bi bilo kak dan treba prepeljati nad 200 delavcev, oskrbi se poseben vlak. Časih se tudi na postajo, kjer imajo izstopiti ti delavci, brzojavno naznani njih prihod, da se zvrše potrebne priprave.
(Dnhovske spremembe v Goriški nadškoflji.) Umrla sta čč. gg. Anton Valenta, župnik Novo-dvorski na češkem, v pokoji v Goriškem Rudolfišči, in pa Jakob Nikoli, spovednik v ženski bolnišnici.
(Ljudska posojilnica v Gorici) sprejema uloge po 4Va% 'a daje posojila po 6%. Vprašanje po denarji je neki tolišnje, da vsem niti vstreči ne vtegne, včasih tudi ne more, ker se vloženi deleži takoj plodonosno oddajo.
(Veliko tovarno) za čiščenje petroleja ustanoviti mislijo nekteri Tržaški bogataši. Če je namen resničen in ne ostane samo pri dobri volji, si sme Trst čestitati na to napravo. Povzdignila bo zdatno promet z oljem in pa lep zaslužek bodo delavci imeli.
(Ploha) napravila je predvčeranjem veliko škodo na Goriškem in je železnica na več krajih hudo poškodovana. Veliko Škodo trpela sta tudi dva že-leznična mostova, kterih prvi blizo Kormina se je celo podrl, drugi preko Taljamente je pa hudo poškodovan.
(Pregled c. kr. vojne mornarice.) Namestnik našega pomorskega zapovednika, viceadmiral Eberau pl. Eberhorst prišel je v Pulj na ogled c. kr. vojne luke in druzih vojnih poslopij, za kar bo potreboval šest dni. Na to odide viceadmiral na enak pregled v Trst. To je popolnoma izredno ogledavanje vojnih priprav o tem času.
(Kolera) je v Trstu dosedaj blizo 900 ljudi napadla, blizo 500 pa pobrala. Pri tej priliki si ne moremo kaj, da ne bi zopet nekoliko ondašnjega magistrata v roko vzeli, ki je izvestno zatrdno prepričan, da je Bog kolero samo za Lahe in drugo tako sodrgo v Trst poslal in da Slovencev ona ne pobira. Prav bi že bilo, če bi jih ne; ali to ni prav, da ker Slovenci prav tako za kolero mrjo, kakor Lahi, mestni magistrat prve tudi sedaj osten-tativno prezira in razne poduke o koleri ter sploh vse dotične spise samo v laščini izdaja. Prav nič ni boljši od magistrata ondašnje c. kr. namestništvo, ki je tudi s podukom v edinozveličavni laščini še le sedaj ob 11. uri prišlo na dan. Kako le ta gospoda more zahtevati, da bi se Slovenci ravnali po njenih predpisih, če jih ne umejo ne!
(Trgovinski promet z Bombajem.) O. kr. trgovinsko ministerstvo poroča, da je c. kr. konzulat v Bombayu naročil tamošnji tvrdki Pelli i. dr., ktera namerava odpreti oddelek za trgovino z Avstro-Ogersko ter si je v ta namen pridobila mladega avstrijskega trgovca H. Jannija, naj izdela nekak navod, kteri bi obširno pojasnjeval navade pri indijski trgovini. Ta navod ima namen, naše trgovce in tovarnarje kolikor možno natanko poučiti o navadah in tržnih odnošajih v Bombaju ter jih obvarovati pred večkratnimi zmotami, prevarami in prepiri. Najbolj primerno blago za eksport v Indijo je papir, užigalice, vino, steklenina, les, lesena roba, konji, stroji, železniška kolesa itd. — Gori ome-
njeni navod je priobčila »Austria", arhiv za zakono-davstvo in Statistiko, v VIII. zvezku 1886. Udeleženi krogi mogo se natačneje o njej poučiti pri tukajšnji trgovinski in obrtni zbornici ali pa si naročiti omenjeni zvezek »Austrie" iz dvorne in državne tiskarne na Duuaji.
(Izkaznice avstrijskih državljanov v Ogerski.) Povodom posebnega slučaja, v kterem so ogerska oblastva tostranskega brez prave izkaznice po ogerski zemlji potujočega trgovskega agenta zadržala, ker je opustil predpisano policijsko naznanilo, je kralj, ogersko ministerstvo za poljedelstvo, obrtnijo in trgovino obrnilo se s prošnjo do avstrijskega trgovinskega ministerstva, naj bi gledalo na to, da si tostranski trgovski potovalci, kteri hote hoditi po ogerski zemlji, oskrbijo poleg na njih opravilo gla-sečega se pooblastila primerno izkaznico. Taka izkaznica, ktero mora izdati pristojno oblastvo, mora biti potni list ali s potnim izkazilom napisana delavska knjižica. Kjer pa ostanejo, se morajo pri dotičnem političnem oblastvu redno zglasiti.
Razne reci.
—	V Bolzanu (Botzen) na Tirolskem so te dni praznovali 251etnico ravnatelja na Ivanišči (Joanneum), to je zavod, iz kterega je v tem času prišlo že 120 mašnikov. Ravnatelj je brat posveč-nemu škofu Haller-ju v Solnogradu. — V Bolzanu je osnoval profesor Fliegl »Schulverein fiir Deutsche", ker »deutscher Schulverein" jim je preveč židovski. — V Eppau-u (dekanija Kaltern) so pozidali dominikanei cerkev, ktera bode prihodnji teden blagoslovljena. Odkar je cesar Jožef II. odpravil domini-kance v Bolzanu, niso imeli domovanja na Južnem Tirolskem. — V Valders-u pri Hallu je v samostanu servitov katoliško izgojišče za dečke. Osnovalo ga je katoliško društvo mladinoljubov iz Solnograda; sedaj je notri 28 gojencev. Vsak začetek je težak, tako tudi tukaj.
—	Pazimo na ogenj! (Konec.) Skrbno pazimo, kam goreče pipe in smodke stresamo; luč pazljivo otrinjajmo, da iskre ne zatrosimo; ne sušimo vnetljivih stvari na peči in v peči; ne strelajmo ob cerkvenih, svatovskih in drugih svečanostih blizo slamnatih poslopij. Sama po sebi se tudi vname mokra stelja in mrva; treba je paziti, da se tudi s tem ne zatrosi ogenj. Da se nam orodje, kakor: stroji, mlini, pile i. t. d. po drgnenju ne unamejo, mažimo jih s kolomazom ali salom. Kolikrat smo čuli, da je v ti ali oni tovarni gorelo; ter da vzrok požara ni bil znan; ali ni bila temu večkrat kriva zaniker-nost tistega, ki je imel kolesa pri strojih nadzorovati ? Pepela, oglja, živega apna, soliterja, smodnika, žveplenk, soliterjeve kisline in drugih hlapivnih in vnetljivih snovi ne hranimo skupno v enem prostoru ; shrambe za to imejmo obokane, z ilovco ali z opeko obložene; vratam in oknam oskrbimo železne zapore. Petrolej v trgovini pri prodaji na drobno hrani naj se v Kari Schmidovih amerikanskih železnih aparatih. Za slučaj, ko bi se kaj vnelo, bodimo pripravljeni; po dnevi ko smo na polji, v gozdu i. t. d. poglejmo večkrat proti domu, in ne puščajmo samih otrok in nezmožnih ljudi doma. Ako smo po noči na straži, vestno spolnimo dolžnost; imejmo na pristopnem kraji vode za gašenje pripravljeno orodje. »Požarne straže" pa ne sme nobena okolica pogrešati. Ko zagledamo ogenj, ali nenavadno gosti dim, ne vstrašimo se preveč, naznanimo tovarišem da gori; hitimo na mesto požara, gasimo, če je še mogoče ogenj pogasiti; rešimo ljudi in živino; plahi živini z ruto oči zavežimo, na slamnato streho po-kladajmo mokre plahte; posoda z vodo naj gre iz roke v roko! če se v kuhinji ali v dimniku vnamejo saje, zaprimo vrata, od zunaj zamašimo dimnik z mokro plahto. Ako se nam je v kaki sobi ali hrambi kaj vnelo, ne odprimo vrat, pokličimo ljudi na pomoč! Ako smrdi po ognju, slami, preperelem lesu, cunjah i. t. d. poglejmo če ne tli kaj nevarnega. Bolje ko voda pogasi blato, gnoj, gnojnica luža in tudi vlažen prah, pepel in prst, to pa za to, ker ognju vzame dušek, brez sape pa ogenj ne more goreti-Previden gospodar pa zavaruje poslopja, ker ogenj kljubu vsi previdnosti dostikrat pokonča v malo urah, kar si je človek leta in leta nabiral. En sam zanikernež, kaj še le hudobnež, more vso občino spraviti na beraško palico. Ako se vname gozd, razkopljimo zemljo, listje, mah in sploh vse, kar pospešuje požar; posipljimo s prstjo ogenj, ako nam primanjkuje vode. Ce se je vnelo drevje ali grmovje, posekajmo ga, ker to je edino sredstvo ogenj zatreti.
—	Amerikanski škof Gilimour je govoril poslancem države Ohio, ter jih opominjal k slož-nosti iu skupnemu delovanju, kajti to je neogibno potreba, ako hočejo katoliki kaj doseči. Katoliki veliko storijo za šole in za cerkve, a vsak le v svojem kraji. Skupnega delovanja je potreba, da katoliki do-Bežejo tisto stopinjo v državi, ktera jim gre. Brez razločka narodnosti naj se bojujejo pod eno zastavo.
Poglavitni pripomočki v to so vzgoja mladine v krščanskem duhu in boljša poraba časopisja.
— O hudem potresu v severnih amerikanskih državah, ki je posebno hudo zadel Charlestovan v Južni Karolitii, govorili smo že v prejšnih listih. Sedaj pa pravijo, da bode blizo milijona dolarjev potreba, da se ljudje za silo v mrzlem času pod. streho pridejo. Vse škode je baje 5 do 6 milijonov. Kardinal Gibbons iz Baltimire je poslal okrožnico do duhovnov r to deželo, da naj na 26. t. m. napravijo biro za prebivalce Oharlestovna; usmiljene sestre v Baltimore so pripravljene sprejeti sirote, ako bode treba. Strašanska nesreča, ki je zadela mesto, je ganila srca ljudi k usmiljenju. Leta 1885 je bilo v Kanadi in v zedinjenih državah 59 potresov; namreč v Kanadskih deželah 8, v Novi Angliji 5, po atlantskih državah 9, v dolini Misisipa 5, ob Tihem (Pacific) morji 24. Od I. 1872 do 1883 je bilo v zedinjenih državah 364 potresov. Ob atlantskem bregu pride poprek na vsak mesec en potres, in po vseh zedinjenih državah in v Kanadi na 12 dni potres. Potresi so pa največ tako mali, da se komaj čutijo. Plinovi izviri na južni strani Pittsburga so h krati prenehali, več to varen ki so od tod dobivali plin za gonilno moč, je takoj prenehalo. Nekteri pravijo, da je pri potresu plin izhlapel.
Telegrami.
Dunaj, 18. okt. Odprava prostih luk na Reki in v Trstu je sklenjena in v članu IV. zagotovljena. Odpravili se bodete h krati. Proračun za Tržaške zgradbe v luki leta 1887 znašal bo svoto blizo 1 milijona goldinarjev.
Dunaj, 18. okt. Uradni načelnik dr. Schmidt pri državni železnici na Dunaji pri-pripeljal se je v soboto iz Budapešta, je še tisti dan za koloro zbolel in po noči umrl.
Olomuc, 18. okt. Kardinal in nadškof deželni grof Fiirstenberg imel je včeraj svojo zlato mašo, ktere se je posebno plemstvo vdeležilo. Popoludne se je kosila vdeležilo 140 odličnjakov. Kardinal je napil cesarju in papežu. Moravski cesarski namestnik grof Schonborn povdarjal je obilne zasluge jubi-larjeve in pa iz teh izvirajoče dobre razmere med cerkvijo in državo.
Budapešt, 18. okt. Od včeraj do danes zbolelo je 23 oseb za kolero, umrlo pa 22.
Narodno gospodarstvo. Dolenjska železnica.
Konsorcij, kteremu načelnik je predsednik trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani, g. Josip Kušar, predložil je trgovinskemu ministerstvu načrt za zgradnjo takozvanih »Dolenjskih lokalnih železnic", t. j. za dvobirni (alterni) črti Ljubljana-Trebnje-Rudolfovo-Štraža in Ljubljana-Žužemberk-Rudolfovo s stransko črto od Grosuplja v Kočevje. Ta s tehničnega stališča sploh za izvedbo primernim spoznan načrt je omenjeno osrednje oblastvo odposlalo c. kr. deželni vladi v Ljubljani z naročilom, naj prične pregled trase. To poslovanje ima, ker omenjeni konsorcij ni predložil prošnje za dopustitev (koncesijo), niti sploh stavil določenega predloga glede izvršitve nameravane železnice, najprej samo namen pojasniti, kteri izmed obeh predlaganih varijant bi se z ozirom na krajevne in druge tii zadevne razmere dala prednost, oziroma na ktero trasno črto bi se oziralo, da se omogoči izvedba.
Načrt obseza poleg glavne črte Ljubljana-Rudolfovo (Straža) še stransko črto Grosuplje-Kočevje. Prvoomenjena glavna črta izhaja od kolodvora južne železnice v Ljubljani ter dospe čez Rudnik, Šmartino in Višnjo Goro na Hudo, od koder se za daljno trasno progo dve alternativni črti nameravate, in sicer ali v Krški dolini čez Žužemberk v Rudolfovo, ali eventualno čez Trebnje v Rudolfovo. če bi se zadnja črta izpeljala, namerava se, podaljšati jo do Straže, da se kolikor možno ozir jemlje na interese Krške doline. Dolžina glavne črte je vsled nadaljevanja slednje alternativne trase za obe varijanti jednako velika ter znaša 82-5 km.
Prej omenjena stranska proga začne se na postaji Grosuplje na glavni črti ter pelje čez Radeče, Ribnico in Srednjo Vas v Kočevje. Ta stranska proga je 49 0 km. dolga, toraj obseza nameravano železniško omrežje vkupno 131-5 km. dolžine. Zgradnja glavne črte Ljubljana - Rudolfovo (Straža) bi bila taka, da bi se ob eventualni, ohčasni njeni zvezi s črto Karlovec-Reka mogel tudi vršiti trausitni (pre-
vozni) promet po tej črti, kajti po načrtu znaša največji naklon 12 5 pro mille, najmanjši polumer krivulj 250 m. za obe varijanti. Pri stranski progi Grosuplje-Kočevje znaša največji naklon 20 pro mille, najmanjši polumer lok 200 m. Dejanski vkupni zgrad-beni stroški, vštevši tudi interkalarno (vmesne) obresti so preračunjeni v naslednjih zneskih: Za progo Ljubljana-Rudolfovo-Straža 6,423.000 gld. (77.854 goldinarjev za kilometer); za progo Ljubljana-Žužemberk-Rudolfovo 6,588.000 gld. (za kilometer 79.854 goldinarjev) in za progo Grosuplje-Kočevje 2,924.000 goldinarjev (59.612 gold. za kilometer). Vsa zgrad-bina glavnica bi toraj znašala 9,347.000 gold., oziroma 9,512.000 gold.
Umrli 80 s
17.	okt. Andrej Vartol, bi vsi krznar, 72 let, Karlovska eesta št. 5, k.on. pljučni emphysera. — Vineenc Kastelie, črevljar, 47 let, U!'ce na Grad št 12, jetika.
18.	okt. Anton Jožef Vaniček, narednika sin, 3 mes., Pred Kosamo št. 4, pljučnica.
T nje i.
17. oktobra.
lJri Malitu: Ricliter, Teiss, Mraulag in Mora vet z, trgovci, z Dunaja. — Rudolf Kohn, trgovec, iz Prage. — E. Rum bali j, inženir, iz Gradca. — Kossler, nadzornik, iz Gradca.
—	Henrik Zenker, trgovee, iz Trsta.
Pri Slonu: Moric Hirsehkron, trgovee, z Dunaja. — A. Korač, trgovee, iz Inomosta. — Jožef Topfer, trgovec, iz Linca. — Srečko Wilhelm, knjigovodja, z Ogerskega. — Vil. Koss, trgovec, iz Warnsdorfa. — Louis Paul, trgovee, iz Warns-dorfa. — Rosalia Mauri, soproga uradnika, iz Kirohheina. — Wergane, zasebnik, iz Trebiža. — Leop. Baron, potovalec,, iz Gradca. — Jožef Baumbach, uradnik, v. Messendorfa. — V. Rohrmann, uradnik, iz Slapa. — C. Wunderlich, zasebnik, iz Sevnice. — Jakob Dimnik, učitelj, iz Postojne. — K. Lacken-bacher, zasebnik, iz Trsta. — Anton Muz/.ati, trgovec, iz Udine.
—	Janez Karosso, posestnik, s soprogo, iz Reke. — Jurij Zacchigno, živinozdravn'k, iz Pulja.
Pri Južnem, leolodtoru: Henrik Wozolan, trgovec, z Dunaja. — Franc Strohmaier, posestnik. — Franc Sajovic, zasebnik, iz Maribora. — Janez Jezeršek, učitelj, iz Kranja.
Vremensko sporočil«.
J Dan	čas	Stanje		Veter	V r e m e	•g » s
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			M ~ OtN S s g
18.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	727'ffl 728-95 731-21	+ 7 0 +14-2 4-11-4	sl. jzap. s), zap. brezv.	dež oblačno	7-70 dež
pod normalom.
(Telegratično poročilo.) 19. oktobra
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16$ davka)	83	gl.	10 lu.
Sreberna „ b°h „ 100 „ (s 16 % davka)	83	„	95
4 % avstr. zlata renta, davka prosta	114,	90 „
Papirna renta, davka prosta .	100	„	45
Akcije avstr.-ogerske banke	865	„	— „
Kreditne akcije............280	„	60
London............125	„	30 „
Srebro............—	„	—
Francoski napoleond. .	It	,	91 ,
Ces. cekini.......5	„	91'/» ,
Nemške marke ...	61	„	40
!
ki je ob enem tudi cerkovnik farne cerkve v Šmariji pod Ljubljano, je izpraznjena. Službene ponudbe se bodo do 15. novembra t. 1. prejemale, služba se bo pa dne 1. januvarja 1887 nastopila. (2)	Andr. Drobnič, dekan,
'9
dobre, velike, po vinu dišeče iz hraščevine bi nekdo rad kupil. Ponudbe z natančno določenim številom, vsebino in ceno sprejema opravništvo »Slovenca".
Stroj za otruovanjs knjig
popolnoma dober, 37 cm. dolg, s 6 nožmi posebno pripraven za knjigoveze po deželi, je prav za nizko ceno naprodaj pri
L. ŠVerljugi, knjigovezu
v LJubljani, Stolni trg štev. 6.