73383
Glas zaveznikov
Leto II-St. 166
Informacijski dnevnik A. I. S.
Cena 2 liri
IVfOVO LETO I	ODMEVI SESTANKA TREH
Byrnes o moskovski konferenci
TRST, sreda 2. januarja 1946
UREDNIŠTVO: Vta & Peilict S • Telefon at. 9S854 In M* *43
OGLASI i Cena ca milimeter vlil na (širina ena kolona): i-gcvakl U 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnica L 36). objav« L. 9, finančni in pravni iglaal L. 12. V vsebini Usta tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglasa sprejema izključno: S. P. L. Socletš ner ta PubbllcltA In Ualla, Trst, vla Silvio Pelllco it. 4, tel. M044. Cena posamezne številk« L. 2 (zaostale D. 4). Rokopisov ne vračamo.
Dvomimo, da se je kdaj leto začelo s tolikinim Številom vprašanj, j kolikor jih bo moralo rešiti leto 1946. Na konferenci zunanjih ministrov v Moskvi so se potrudili doseči najvetji uspeh. Zavezniški poveljniki bodo pri pogajanjih v Indoneziji prav tako poizkušali uspešno končati delo. Ostanejo pa Se težave poraza in nepojmljiva na s prot ja pri tistih, ki so vneli srečo, da so izšli iz vojne kot zmagovalci.
V področju «A» Julijske krajine bo prvi del novega leta videl naporno in odločno delo. Čakali bomo na končno odločitev o bodoči usodi pokrajine. Ne bo potrebno samo trdo in odločno delo, temveč bodo morali vsi tudi na sploSno obsoditi nekatere pojave, ki so bili ztulčU-»•• za življenje na tem ozemlju zadnjih Šestih mesecih.
Vsak pošteni prebivalec in vsak zavezniški vojak — ki mu je pri srcu korist tega ozemlja — bo mo-r^l zaklicati «Dovoljl» delovanju nekaterih italijanskih študentov, ki so bili pod fašizmom kar preveč zadovoljni ter so ploskali bombardiranju Londona., Zdaj pa imajo pogum, da se spuščajo v nekatere oblike političnih manifestacij.
v imenu poštenega prebivalstva Julijske krajine ielimo, da b( nas novo leto za vedno rešilo listih tipov. ki hodijo ob času umetno pripravljenih stavk po trgooinau tc» grozijo trgovcem Angleško in a-merlško ljudstvo sta šli v vojno, da ,eu’'.rat za vselej odrešita ivei talilne vrste ljudi. Ob svojem času jih bosta odstranili tudi iz področja e At Julijske krajine.
Naveličali smo se ie gledati tn upamo, da v navem letu ne bomo več videli tistih histeričnih žensk, ki zavezniškim vojakom polnijo v-lesa z najbolj fantastičnimi in smešnimi zgodbami o preganjanju duhovnikov v področju «B». Želimo, da bi v novem letu povprečni Ita-Ijan izpremenil gledanja ter priznal in obžaloval vse grozote, ki so jih v Jugoslaviji povzročile italijanske čete in pripoznal ogromno 6k> do v krvi in bogastvu, ki jo je Ju goslaviji povzročila Italija. Vsako drugo zadržanje bi pomenilo pomanjkanje realizma, realizem pa bi moral biti glavna značilnost leta 1946.	.	...	....
V imenu poltenih ljudi želimo, da bi nali prijatelji, ki trdovratno pošiljajo brzojavke vsakomur in ob vsaki priliki, ki si jo le moremo zamislili, spoznali, da na Veliko Britanijo ni mogoče vplivati s fašističnimi metodami. Priznati morajo, da imata Velika Britanija in Združene ameriške države v priznavanju in podpiranju dejnokratičnih ustanov določeno prednost. in da Je vseeno, kako velike so zastave in kako pomembna je množina rdeče barve, ki jo uporabljajo, kajti vse to Se ne pomeni, da je pravilno izraženo javno mnenje.
Skratka, želimo, da bi Mo leto 1946 leto realizma in leto navadnega človeka. Leto navadnega itali-Janškega človeka, navadnega jugoslovanskega človeka, navadnega amcriiktga človeka. Na tem mestu smo že dejali, da je bol človeštva prevelika, da bi moglo dovoliti, da bi vprašanje Julijske krbjine s svojimi avtomatično ponavljanimi gibanji ter histeričnim pripovedovanjem o grozodejstvih zavzelo/ važnost prvega reda.
Vsem čitataljem želimo novo leto. ki naj bo leto odkritosrčnosti in ne že nujno srečno. Morebiti bi bilo bolj na mestu želeli vsem našim čltateljem, da se potrudijo, da tn "»boso mišljenje v katerem, koli ^oianju zares odsevalo to, kar ‘ Utii0 v nojih srcih.
Ameriški zunanji minister po radiu in na tiskovni konferenci o poz.tivnih in negativnih rezultatih razgovorov predstavnikov velesil - Molotov se ne bo udelež i skupščine Združenih narodov
WASHINGTON, 2. januarja. — Ameriški zunanji minister Bymes je imel poleg svojega radijskega govora v ponedeljek tudi tiskovno konferenco, na kateri se je v glavnem ponovno dotaknil moskovske konference. Med drugim je omenil, da je Stalin v času sestanka izgledal odlično, mnogo bolje kot v Potsdamu. Generalisim se ne misli začasno niti dokončno umakniti iz javnega življenja.
Počitnice, ki jih je prebil v Soči ob Črnem morju in ki so prve p<y dolgih letih, so izboljšale njegovo zdravstveno stanje, o katerem so v zadnjem času mnogo poročali in tiravali.
Komisar Molotov ne bo odpotoval v London na skupščino organizacije Združenih narodov. Namesto njega se bo skupščine udeležil namestnik zunanjega komisarja Andrej Vilinski. Molotov je izjavil, da se lati preveč utrujenega, da bi lahko odpotoval v London.
V poročilu, ki ata ga o konferenca v Moskvo x zelo natančnimi predlogi o komisiji za atomsko »1
zelo
pre-
či zunanjih ministrov v Moskvi skupno izdala perzijski ministrski predsednik Ebrahlm Hakkni in zunanji minister Abdul Ghasim Najm, sta obžalovala, da Perziji ne dovolijo udeležbe na mirovni konferenci.
Poročilo pravi, da sta se britanska in sovjetska vlada obvezali, da se bosta posvetovali s perzijsko vlado o vseh vprašanjih, ki neposredno zadevajo perzijske interese. Poročilo dodaja, da bi se zastopniki perzijske vlade morali udeležiti mirovne konference, ko bodo razpravljali o perzijskih vprašanjih.
Britanska vlada j s imela na Novo leto svojo prvo tedensko sejo, da sliši podrobno poročilo zunanjega ministra Bevlna o delu, ki ga je izvršil v enajstih dneh bivanja Moskvi, kakor tudi o izidu razgovorov, ki jih je imel s komisarjem za zunanje zadeve Molotovom in ameriškim zunanjim ministrom Bymeaom.
Ob koncu preteklega tedna je ministrski predsednik Attlee že prejel podrobnosti o razvoju moskovske konference, večina članov vlade pa je komaj zdaj Izvedela podrobnosti o potovanju v Moskvo tn o dveh dolgih razgovorih, ki jih je imel minister z maršalom Stalinom, kjer sta odkrito razpravljala o politiki Sovjetske zveze in Velike Britanije.
Bjrrnes po rodilu
V radijskem govoru amerlkan-skemu ljudstvu, ki ga je Imel zunanji minister Združenih držav James Bymes na starega leta dan zjutraj, Je Izrazil svoje zadovoljstvo nad sklepi, ki so jih na moskovski konferenci sprejeli v pogledu Japonske. Minister je Ir.ja-vll. da zagotavlja ta sklep zavezniškemu vrhovnemu poveljniku MacArthurju, da se njegova avtoriteta ne bo zmanfSala zaradi dejstva, da komisija za Daljni Vzhod ni mogla doseči sporazuma o politiki, ki jo je treba voditi. Njegove avtoritete tudi ne bo oviralo dejstvo. da zavezniški komisar ni mogel dos:či sporazuma o metodah, kako naj se razvija ta politika, Byr-nes je dostavil, da ameriški predlogi Jasno kaž.jo, da želijo Zdru-žene države sodelovati s svojimi zavezniki. Rekel Je: «2e-Umo, da sodelujejo z nami; sporazum pa, ki smo ga <loe:gli, bo istočasno zagotovil učinkovito upravo, ki jo je ustvaril na Japonskem zavezniški vrhovni poveljnik. Bili smo odločeni, da dosežemo, da genialne in učinkovite uprave, ki Jo Ja ustanovil ln vodil general Mac Arthur, ničesar ne bo oviralo*. Byrncs Je potem Izjavil, da sla z britanskim zunanjim ministrom Bevlnom od-
10	v sklopu organizacije Združenih najodov. Pristavil Je: «Ob nobeni priliki nismo razpravljali o tehničnih ln znanstvenih vprašanjih. Sovjetska vlada nas tudi ni spraševala o tem novem orožju. , Ves?l sem, da sem lahko ugotovil, da Je sovjetska vlada z nami Istega mnenja, da Je to posebno orožj* tako revolucionarnega značaja, da bi metode za nadzorstvo nad njim morala preučiti posebna komisija Združenih narodov.
Atomska sila
Ko se Je dotaknil bojazni, ki so jih Izrazili nekateri .člani ameriškega kongresa, da bi atomska skrivnost lahko prišla na dan, je Byrnes rekel, da niti varnostni svet niti zgoraj omenjena komisija nimata možnosti, da bi prisilila kakršno koli vlado, da postopa po njunih navodilih. Rekel je: »Misll-
11	smo ln se vedno mislimo, da spremljajo predloge komisije zadostna varstva v pogledu predmeta, o katerem govorimo. Dejansko Je osrednje vprašanje prav problem, kako preskrbeti potrebna varstva. Ne moremo pričakovati, da bi neka država razkrila svoje vojaške tajnosti, če ne bo prepričana, da ja poskrbljeno za učinkovita varstva, ki zagotavljajo vzajemno zaščito. Byrnes Je dejal, da je sovjetska vlada predlagala la malo popravkov k prvotnemu načrtu, ki so ga glede atomske sile sestavili Truman, Attlee ln King. Te popravke »o trije zunanji ministri v teku razgovorov ponovno preučili. Minister je pristavil: «Ce te popravke pazljivo preučimo, pridemo do zaključka, da imajo namen dati Varnostnemu svetu takšen položaj, da bo lahko Izpolnil svojo glavno odgovornost za vzdrževanje miru ln varnosti. Byrnes je poudaril, da je bila konferenca zunanjih ministrov sklicana na njegovo pobudo in da se je dobro zavedal nevarnosti, da bi se lahko negativno končala, kot •>} je to zgodilo na londonski konferenci, toda bil je mnenja, da je treba to nevarnost tvegati. »Prav takrat, ko Je treba premagati največje težave, da se doseže sporazum, je potrebno, da se zunanji ministri sestanejo v namenu, da preučijo medsebojna vprašanja ln težave*.
O načrtih za mirovne pogodbe j» Bjnrnes dejal, da predlog« treh velesil lahko presoja ln javno kritizira vsaka država, ki se je dejansko udeležila vojne ln da Združene države ne bodo pristale na nobeno dokončno mirovno pogodbo, ki se ne bi ozirala na predloge malih narodov.
PRUSKA ZIMA MIKA
— ■ 'oril immSTSSLZSfmS:
Varšava, 2. Januarja Na sestanku poljskega narodntga •veta pod predsedstvom Bitruta je ministrski predsednik Osubka Mo-rawaky podal obširno poročilo o Pujski zunanji politiki.
Med drugjm Je Izjavil:	«Pa
ureditvi vprašanj o vzhodnih poljskih mejah so postali naši odnošajl
• ovjetsko zvezo tesnejši ln bolj Prijateljski, Poljski na: od ve, da bo vJctska zveza branila poljske pravice gied<.
N;issi.
meja na Odri
s S^'1, da b‘ blH °dn05aJ‘ '
cdno c€&koelovaŠko Polni ra-'Morawsky je izjavil da •Jmevanja |„ odkritega Prijatelj- ‘	*	*
movnNa ialost do dancs Se nismo vpraJftrtSltl medsebojnih visečih
^3koslova51tTrda0 Upam°' da 1)0
popustljive^ demokrat8ka vlad“
Jia ter bo omogočila do-
viVvSr kl Je “ °be drin*
odn ™ky j« *•* Itjavil da«
drajl, * dru*‘mi slovanskimi
sss.sir-'* •
Glede odnošajev z Veliko Brl-Jo Je Izjavil: «Poljaka. občuduje
veliko britansko državo, občuduje njen veliki napor v boju proti fašizmu in nacizmu. Poljska Iskreno želi, da postanejo odnošajl z Veliko Britanijo vedno bolj prijateljski in upa, da bodo člmpcej odstranili težkoče, ki nam jih je zapustila ta-kozvana poljska vlada v Londonu. Odnošajl med Poljsko in Združeni državami — je nadaljeval govornik — 80 vaznl zamdl tradicio-na nega prijateljstva, kl veže tl dve In ržavi ter ničesar ne ovira njunih prizadevanj.
Ministrski predsednik Osubka bodo v
k.-atkem uvedli v poljsko zakono. dajo novo roformo, po kateri bodo podržavili višje znanstvene zavode.
V prisotnosti generala Andersa, poveljnika 2. poljskega armadnega zbora v Italiji, ki Je priznaval poljsko londonsko vlado in zavezniškega poveljnika j« bila v nedeljo v Forliju manifestacija Italijansko, poljskega prijateljstva s predajo italijanske zastave, kl jo j« mesto Forli darovalo ’6. poljski diviziji kot znak zahvale in naklonjenosti do poljskih vojakov.
Radih« o Balkana
Bjrrnes je potem Izjavil, da je mnenja, da sporazum o priznanju balkanskih držav ni bil popoln. Obstajajo še znatne razlike med na-r»lm stališčem v pogledu vlad v Romuniji ln Bolgariji. Te razlike izvirajo iz dejstva, da v teh državah demokratično ustanove niso delovale po izročilih, ki so udomačena v ameriškem narodu. Sovjetska •veza Ima v teh državah svoje posebne interese. Zato Je treba razumeti, da Je umik sovjetskih čet iz teh držav odvisen od zaupanja sovjetske vlade v mircljubol značaj njihovih vlad. »Predočll sem gene-rallsirnu Stalinu In Molotovu, da je v njihovem kakor tudi v našem interesu, da so ljudstva ln vlade teh držav miroljubno razpoložene do Sovjetske zv:ze. Poudaril sem, dejstvo, da Je bila naša želja, da sodelujemo s Sovjetsko zvezo ln sl prizadevamo, da bi bile vlada teh držav bolj reprezentativne. Prvič po jaltski konferenci je sovjetska vlada pristala na sodelovanja z nami za dosego tega smotra*.
O sporazumih glede balkanskih držav j* Bjrrnes rekel: »Sporazumi ne segajo tako daleč, kot tl želel, upam pa, da bodo omogočili stvarno Izboljšanje demokratičnega značaja vlad v teh državah.
Združene države ne bodo Imele možnosti, da bi same odločale samo o treh vprašanjih: 1) o spremembi nadzorstva nad Japonsko, kl je bilo določano v pogojih predaje; 2) o temeljnih spremembah v ustavni Izgradnji Japonske; S)
o splošnih spremembah v japonski vladi.
To so vprašanja, ki po svoji naravi zahtevajo sporazum mrd glavnimi zavezniki, avtoriteta zavezniškega vrhovnega poveljnika pa ostane v pogledu sprememb, ki jih Ima za potrebno izvesti v japonski vladi, nespremenjena.
Potem je Bymes prešel na vprašanje Koreje in Je dejal: «Naš namen je, da pospešimo prihod trenutka, ko bo Koreja lahko postala neodvisni član Združenih narodov*.
Edino važno vprašanje, ki ga na konferenci nismo mogli rešiti — Je dejal Byrnes — jj bilo vprašanje Perzije. «Ne maram podcenjevati teže tega vprašanja, toda nisem izgubil upanja na rešitev. Prepričan sem, da bi izmenjava pogledov lahko privedla do nadaljnj ga razmo-trlvanja težkih posledic, ki bi lahko Iz tega nastale In da bi tako razmotrivanje lahko privedlo do rešitve*.
Bjrrnes je pristavil, da so moskovski sporazumi dvignili upanji pri »mnogih narodih, kl so utrujeni od vojne* ln dodal da «so gospodarska obnova lahko prične samo z umikom zasedbenih čet*.
Bymes je izjavil, da Je moskovski sestanek privedel do boljšega
razumevanja, da pa ne smemo zmanjšati prizadevanj in da bo ■ potrpežljivostjo, dobro voljo ln strpnostjo mogoče ustvariti pravičen in trajen mir.
Byrnea na tiskovni konferenci
Ameriški zunanji minister Bjrrnes Je na tiskovni konferenci Izjavil, da upa on, enake/ pa tudi angleški in sovjetski zunanji minister, da bodo namestniki zunanjih ministrov Velike Britanije, Združenih držav. Sovjetske zveze, Francije ln Kitajske lahko nadaljevali z delom 7. januarja.
Byrnos je Izjavil, da na moskovskem sestanku niso razpravljali o značaju pogodb, veliko važnosti pa so sklepi, kl so jih dosegli na sestanku.
Izjavil je tudi, da imajo do mirovne pogodbe zavezniške čete (Jolžnost, skrbeti za zasedene dežele. Dežele, ki jih Je ©pustošila vojna, ne morejo pričeti * gospodarsko obnovo.
Byrnes ja Izjavil, da Je bil predsednik Truman zelo zadovoljen s uspehi, kl so jih dosegli na moskovskem sestanku.
Izjavil Je nadalje, da Se vedno goji upanje, da bodo prišle Združene države, Velika Britanija ln Sovjetska zveza do sporazuma glede vprašanja Perzije.
Pripomnil je, da so se na sestanku Je skoraj domenili glede Imenovanja mešane komisije, ki bi preučila ta vprašanja. Zaradi tega je moči upati za bodočnost vse najboljšo.
Združene države bodo držale besedo ter umaknile svoje čete iz Perzije do konca januarja.
O vprašanju Turčije je Byrnes izjavil, da to ni bilo tia dnevnem redu, ni pa pojasnil, ati so o tem vprašanju razpravljali, ali ne.
Vprašanja Španije na sestanku sploh niso om ;nili. Razpravljali niso o ničemer, kar bi neposredno zanimalo Francijo. Edina izjema v tem pogledu Je bila mirovna pogodba z Italijo. O tem pa je bil Pariz predhodno obveščen.
Byrnes Je končno izjavil, da v Moskvi niso mogli ničesar določiti v pogledu sklieanja sestanka štirih velesil za rešitev nemškega vprašanja.
Najdaljši zasilni most v Evropi
mm
It W
tliš
Te dni so izročili v dolžini 650 m
Ijena važna francoska proga Nantes-Bordeaua. Slika kaže prvo poizkusno vožnjo ameriške lokomotive
čez zasilno Konstrukcijo.
ut prometu najdaljši zasilni most v Evropi. Gre za takozvani ePont de la Vendčes, ki se razteza čez dva rokava reke Loire. Z zgraditvijo zasilnega mostu je ponovno vepostav-
Pred sestankom Združenih narodov
Dokončna potrditev ustave
Pes«b komisija sl bo v z<! užen h državah ogled la podret ja bodočega sedeža organizacij« -Prihod predsednika Fr^aorja v London
RAZŠIRITEV MUHE IIH
Zakoniki dekret kraljevega nameitniitva o vrnitvi severnih pokrajin pod Italijansko oblaat - Proglas De Gaiperija in Zavezniške vojaške uprave
Rim, 2. januarja
, Uradni list objavlja zakonski dekret kraljevega namestništva z dne 26. decembra 1945, štev. 792, kl odreja vrnitev severnih pokrajin pod italijansko upravo.
Vsebina Je sledeča:
«Clen 1. S 1. januarjem 1945 preide Izvrševanje vse državne oblasti nad matičnim ozemljem, kl Je zdaj pod Zavezniško vojaško upravo, obenem z občinami Colle Salvetti, Livorno, Napoli, Piza, otoki Lampe, duza, Pantelerija ln Linosa na Italijansko vlado. Ta odredba se no nanaša na ozemlje Julijske krajine ln Videmske pokrajine.
C itn 2. Ta odredba učinkuje od 1. januarja 1940 in stopi v veljavo z dnem objavo v službenem listu kraljevine.*
Razglas ministrskega predsednika
Odredbi sledi naslednji razglas nredsednika italijanske vlade z datumom 31. december 1945: ((Italijanskemu narodu. Združeni narodi so ugodili prošnji italijanske vlade, naj razen pokrajin, kl so že pod Italijansko upravo, vrnejo v območje italijanske vlade še ostala ozemlja, in sicer od Jutri dalje ter pod pogoji kl Jih nalagajo vojaške nujnosti.
Odredba se nanaša na celotno Italijansko matično ozemlje, kl Je bilo doslej pod Zavezniško vojaško uperavo
Prehod urejajo naslednje norme:
1)	Z ozirom na dejstvo, da z današnjim dnem preneha vsa oblast Zavezniške vojaške uprave v imenovanih ozemljih, prevzema nad temi ozemlji in njenimi prebivalci vso vladno ln Jurlsdikcijsko oblast ter naj viS J o odgovornost Italijanska vlada. Izjemo tvorijo samo tiste pravice, ki so pridržane Združenim narodom.
2)	Vse razglase in odredbe, ki Jih Je v omenjenih pokrajnah izdala Zavezniška vojaška uprava ali v njenem Imenu njeni zastopniki, Italijanska vlada s tem priznava, da so bili veljavno izdani za čas, za katerega so veljali ter imajo iste Juridične učinke, kot bi Jih imeli, če bi Jih Izdala Italijanska vlada po italijanskih zakonih.
Kot take jih bodo pripoznala vsa italijanska sodišča in oblasti.
3)	Vsa italijanska sodišča ln ob-lastva priznavajo kot veljavna ln obvezna vsa dejanja katerega koli člana zavezniških sil, kl so Jih Iz-vrSevali v skladu s temi odredbami in razglasi, kakor tudi vse odločbe kakršne koli narave, ki jih Je izdala Zavezniška vojaška uprava v skladu s temi razglasi in odredbo-
prav tako vsa imenovMija odstavitve od katere kdl Javne
a in ne ali
zasebne službe.
4)	S tem so priznane kot veljavne ln obvezne tudi vse sodbe, ki Jih izreko zavezniška vojaška sodišča Imajo iste učinke, kot če bi jih iz. rekla italjanska sodišča, razen če Jih ne bi preklicala ali spremenila zavezniška komisija in sicer z njenim pristankom.*
Proglas ZaveznlSk« vojaike uprave
Zavezniška vojaška uprava Je is-dala za prebivalstvo še zasedenih pokrajin proglas, kl ga Je podpisal vrhovni zavezniški poveljnik za Sredozemlje, general Wllliam D. Morgan, kl sporoča, da Je ob 24. url 31. decembra 1945 za vse še zasedeno Italijansko ozemlje z izjemo Julijske krajine in videmske po-krajine prenehalo upravljanje zavezniške vojaške uprave z vsemi u-kazl ln odredbami, kl jih je izdala. Od tega dne bo imenovano ozemlje ob veljavnosti vseh oblasti, pravic in imunitet, ki Jih uživajo Združeni narodi, upravljala italijanska vlada.
Wa»hlngton, 2. Januarja
Ameribko zunanje ministrstvo je naznanilo, da je vseh 51 držav podpisnic pravil Združenih narodov dokončno potrdilo ustavo. S tem so postale vse podpisnice ustanove članice organizacije Združenih narodov, kakor določa ustava sama.
Po uradnem poročilu je posebni odbor za izbiro sedeža organizacije Združenih narodov Izločil vse kraje razen onih, kl leže v področju New Yorka in Bostona.
Izjava odbora pravi, da bo odpotovala prihodnji teden v Združene države delegacija, ki bo pregledala imenovana področja.
Predloge odbora bodo predložili glavni akupččual organizacije Združenih narodov na prvem zasedanju, ki bo v Londonu 10. januarja.
Mesto Združenih narodov
Tehniki Združenih narodov bodo v VVashingtonu razpravljali o zgraditvi glavnega mesta organizacije Združenih narodov. Zgraditev tega glavnega mesta bo stala več milijonov dolarjev. Glavna skupščina organizacije Združenih narodov bo dokončno odločila o zgraditvi glavnega mesta.
Kot kraj prihodnjega mednarodnega mirovnega mesta trenotno navajajo znani Hyde Park, rojstni kraj Rooseveltove družine, ki leži r.a obrežju Hudsona, približno 100 kilometrov od Newyorka-
Poročajo, da so imenovali dr. Stojana Gavrilovič* za predsednika odbora, kl bo odšel v Združene države, da pregleda v bližini Bostona tn Newyorka kraje, kl bi prišli v poštev za stalni sedež organizacije Združenih narodov.
Iz tVashlngtona je prispel v London novozelandski ministrski predsednik Peter Fraser.
Udeležil se bo prvega sestanka glavne skupščine Združenih narodov.
Na prvem sestanku glavne skupščine organizacije Združenih narodov, bo navzočih okrog 400 čas. alkarji v. Za nje so pripravili 65
posebnih telefonov. Tuji dopisniki bodo preko radiotelefona v neposrednem stiku s svojim državami. Znano Srednjo dvorano v Wostmin-stru so popolnoma preuredili, ker bodo v njej sestanki. Zastave Zdru. Ženih narodov, ki so jih uporabljali med konferenco v San Franciscu, so z letalom prepeljali Iz Amerika in jih bodo razobesili zunaj poslopja, v katerem bodo se. atanki glavne skupščine.
Kanadsko zastopstvo
Kanadski ministrski predsednik Maokenzle King je »poročil, da so za vodjo kanadskega odposlanstva pri glavni skupščini Združenih narodov določili pravosodnega ministra Louisa Salntlaurenta. v Kanadskem odposlanstvu bodo kmetijski minister James Gardlnen, kl je že v Angliji, minister Paul Martin, visok) komisar Vincent Mas-sey in pomočnik podtajnika zunanjega ministrstva Wrong. Saint-'.aurent ln Martin sta se včeraj vkrcala na «Queen Elizabeth*.
Vojno ministrstvo Je objavilo, da bo general Matthew B. Rldgway zastopal generala Eisenhowerja v odboru glavnega vojaškega stana pri organizaciji Združenih narodov.
Generala Ridgwaya so razrešili funkcije namestnika zavezniškega vrhovnega poveljnika na sredozemskem bojišču, da se bo lahko po-po’r.oma posvetil svoji novi nalogi. General Ridgway bo tudi svetovalec pri amerlčkem odposlanstvu v organizaciji Združenih narodov.
Vojno ministrstvo poroča, da bo prevzel poveljstvo na Sredozemlju general John Lee.
Francija priznala jugoslovansko republiko
London, 2. Januarja Radio Pariz Je javil, da Je francoski poslanik v Beogradu obvestil jugoslovansko vlado, da je francoska vlada priznala novo republiko.
Mimi natri za Kitajsko
Vladni pradlog komunistom • Preloži lav uradnih pogajanj - Povečanje itovlla amaiilklh cat
Cungklng, 2. januarja
Zastopniki osrednje kitajske vla. de ao v ponedeljek predložili komunistični delegaciji »mirovni načrt za Kitajsko*.
Načrt, v katerem ne omenjajo predlogov, ki so jih prej stavili komunisti, vsebuje tri sledeče točke: 1. vse sovražnosti bodo prenehale in vse železniške zveze bodo vzpostavljene; 2. osrednja kitajska vlada ln komunistična stranka bosta Imenovali zastopnike za po. gajanja z generalom Marshallom, ameriškim odposlancem na Kl. tajskem, o postopku, ki ga Je treba uvesti pri vprašanjih o prenehanju sovražnosti ln vzpostavitvi železniških zvez; 3. vodilni odbor posvetovalnega ljudskega sveta bo izvolil pet nepristranskih opazovalcev, kl bodo imeli nalog, da sostavljo poročilo o vojaškem položaju in o zvezah.
General Marahall Ima v Cungkln-gu stalna posvetovanja ln konference za mirovno ureditev In ze-dlnjenje Kitajske. Kitajski zunanji minister Vang Slh Cieh Je Izjavtl, da Je Kitajska popolnoma zadovoljna « sklepi, kl so jih zunanji
ministri Združenih držav, Velike Britanije in Sovjetske zveze dosegli na- konferenci v Moskvi.
Komunistični odposlanci za mirovna pogajanja, kl se bodo vršila v Cungklngu, so bili povabljeni na sprejem, ki ga je priredil Kitajski zunanji minister, uradni sestanek za pogajajnja pa so odložili.
General Wcdemcyer, poveljnik ameriških sil na Kitajskem, js v Šanghaju izjavil, da bodo Američani za nadzorstvo spremljali kitajske vladne čete pri lzkrceval-nlh operacijah, pri predaji dobav ln da Jim bodo dali pomoč v M&n-žurljl, in sicer v soglasju z ameriško politiko na Kitajskem, kot jo ja pred kratkim orisal predsednik.
General Wedemeyer Je pristavil, da bo treba zaradi tega ameriške sile na Kitajskem povečati za 4 tisoč mož, kl bodo prišli iz Združenih drirav ln lz drugih ameriških oporišč. S tem novim kontingentom bodo ameriške site na Kitajskem štele 12-15 tisoč mol. Računali so tudi, da bo 50 tisoč vojakov ameriške mornarice nadzorovalo vojaške naprave ln prevozne prog« na Kitajskem.
Moskovska radijska postaja poroča, da je Stalin sprejel generals Cang Cung Kua, starejšega sina generallslma Cangkajška. Pri razgovorih sta bila navzoča komisar za zunanje zadeve Molotov in kitajski veleposlanik v Moskvi Fu Plng Cang. Is Cungkinga poročajo, da objavljajo časopisi v kitajskem glavnem mestu uradno vest o imenovanju generala Cang Cun Kua za posebnega diplomatskega odposlanca kitajske vlade v Moskvi ln poudarjajo, da je prav posebno primeren za to nalogo, ker je bil vzgojen v Sovjetski zvezi.
Po poročilih kitajske komuni, stične stranke nastopa proti komunističnim četam v osvobojenih do-krajinah aeverno od reke Jangtae 30 armad Kuomintanga — kitajske nacionalistične stranke.
V vladnih krogih izjavljajo, da ogražajo komunistične čete mesto Kufov v pokrajini Santung, domovino Konfucija. Komunistične čete so od srede decembra poslale proti mestu okrog 50 tisoč mož.
Iz vladnih virov poročajo, da J* prenehalo obleganje Kaoja v pokrajini Klangsu. Poročila pravijo, da so mesto oblegale komunistične in Japonske čete.
Nadalje poročajo, da ao v Mandžuriji kitajske nacionalistične čete v predmestjih Jlnglova, kjer se pripravljajo na vojaško nadzorstvo nad glavnim mestom Mandžurije Mukdenom,
Novoletne poslonice
De Gaulle
V radijski poslanici francoskemu narodu je general De Ganile izjavil: «Z vnemo in pogumom stopamo v leto 1946. Vemo, da ne bo noben čudež našega naroda nenadoma dvignil iz sedanjega bolnega stanja k moči in prejšnjemu zdravju. Vemo pa tudi, da se po-ložaj iz dneva v dan boljša. L. 1945 je Francija dosegla zmago v vojni, 1. 1946 pa bo zmagala v
boju za mir.*
Churchill
Winston Churchill je v svoji poslanici konservativni^ organizaciji ePrimrose Lelgue* izjavil: el mam eno samo voščilo, in sicer, da M zmagali v boju za mir, kot smo zmagali sicer, za kar te moramo zahvaliti svoji vztrajnosti in neumornemu delovanju. Naš narod je dosegel zmago zaradi Izrednih lastnosti, ki mu jih je dala narava in zaradi veliki naporov. Toda v času zmagoslavja, kot se je to že večkrat prlpretilo v preteklosti, »e je dal zapeljati od lažnivih obljub. Zdaj je v nevarnosti, da bo izgubil vse sadove zmage, do katere je prišel s tako velikimi ir tvorni.*
Čangkajšek
Generalisim Čangkajšek je v novoletni poslanici kitajskemu ljudstvu izrekel opornim, da bosta dve nasprotni armadi in dve nasprotni vladi na Kitajskem dovedli državo v zelo veliko nevarnost in naravnost v popolno uničenje.
Generalisim Je napovedal, da je pripravljen povabiti voditelje drugih političnih strank, naj estopijo c vlado* pred sestankom narodne slcupičine, ki bi moral biti 5. maja prihodnjega leta.
Schermerhorn
Nizozemski radio je prenašal poslanico prof. W. Schermerhorna, nizozemskega ministrskega predsednika, v kateri izraža mnenje, da bi morali Indonezijci in vsi, ki verujejo v uspeh indonezijskega gibanja za neodvisnost, sodelovati e nami pri zgraditvi nove Indonezije in pri ustanovitvi nove uprave, ki bi temeljila na pravici, ne pa na sili. ^Ministrski predsednik je dodal: eOb koncu leta, ki je tisočem Izmed vas prineslo bridke preizkušnje vojne, se v prvi vrsti obračam na nate sonarodnjake v Nizozemski Indiji in obljubljam, da bodo besedam sledila dejanja in da bo njihova zemlja resnično svobodna in mirna država.*
Damaskinos
Regent Damaskinos je naslovil na grški narod poslanico, v kateri pravi med drugim: eLeio 1946, prvo leto nilru po veliki vojni, ki je zgrabila ves svet, bo odločilno za bodočnost človeštva in našega naroda. V letu 1946 bo postavljena podlaga za miroljubno sožitje raznih človeških družin in bodo dokončno sodili grške zahteve, k: slone na neovrgljivih pravicah, *c katere je griki narod nosil težite žrtve.
Rennei
Predsednik avstrijske republike dr. Karl Renner je naslovil nc ljudstvo poslanico, v kateri pravi med drugim: *V letu 1946 moramo vsi braniti edinost našega ljudstva, dokler ne bo izpoljnjena ta velika naloga.*
Lawrence
Minister za Indijo lord Pethick Lawrence se je preko radia obrnil na indijsko ljudstvo in izjavil, da bo 1. 1946 usodno leto za zgodovino Indije. eZelel bi, da bi se prepričali, da j n, angleška vlada, in vse angleško ljudstvo vroče želi, da ln Indija hitro dosegla popoln in svoboden statut, po katerem bi postala član britanskega eCommonueal-tha* z enakimi pravicami.
Stran 2
GLAS ZAVEZNIKOV
2. januarja 1946
Muslimani-
Od Mohameda do sanj o novem kalifatn - Verske osi Politična pomembnost mohamedanstva'
re življenja
Muslimani ali mohamedand, kakor Jih v Evropi običajno 1me. nujcmo, ao verniki cerkve. Id Jo je ustanovil arabski prerok Mohamed. Po njegovi smrti leta 632 se Je vera salo naglo Urila po Asi ji in Afriki. Ko so v 17. stol. Arabci ustanovni imperij, ki Je segal od Maroka do mej Indije, so skoraj vsi narodi pod njihovim gospod-stvom sprejeli tudi njihovo vero. Med njimi celo Perzijci in nekaj Turkov. Ker so bili Arabci veliki trgovci ta pomorščaki, ao nanesli svojo vero tudi v oddaljena pri. ataniiča Indijskega oceana.
Velik udare« za musliman« je bilo ropanje Mongolov po Bagdadu. Drugi, le hujši udarec, Id pomeni uničenje njihove moči na zahodu, so doživeli leta 1639 pod zidovi Dunaja. Toda na Vzhodu Je njihova moč še vedno rast Ig ln dosegla višek pod mongolskimi vladarji, ki so v 16. in 17. stol. gospodovali v mestu Delhi. Takrat so se vsidrall v severnih pa tudi osrednjih delih Indije. ■
V	drugi polovici 19. stoletja se J« zdelo, da bodo izginili zadnji ostanki velikega muslimanskega Imperija, ki Je nekoč segal od Atlantika do Kitajske. Ko Je Ida 1934 Ataturk ukinil kallfat (vladavino Mohamedovih naslednikov, ki Js obstajala V različnih oblikah od leta «33 dalje) ln prepovedal pou. čevanje arabščine, se je opazovalcu zdelo, da se js s tem zaključil del zgodovine. Toda istočasno in vzporedno s tem navideznim propadom se Je porajal nekakšen prerod, ki ga lafako pripisujemo prvič Napo leonovl invaziji v Egipt, drugič razvoju moderne znanosti in širjr-nju angleške vzgoje v Indiji. Milijone prerokovih pristašev je vzpodbujala misel, da bo muslimanstvo znova doseglo staro slavo.
Muslimani vere ln politike ne ločijo preveč strogo. Vera Jim namreč predpisuje zakone za življenje ln odnolaje v različnih položajih — med vladarjem ln podložnikom, delodajalcem ln delavcem, očetom 'n sinom. 9e danes so ljudje, ki sanjajo o vzpostavitvi kalifata, dva kandidata, ki Imata največ pristašev, ata Ibn Saud, arabski kralj ln Fuad, egipčanski kralj.
Alah je vsemogočen
V	kaj muslimani verujejo ln kaj vera od njih zahteva?
Muslimani imenujejo svojo vero Islam. Niso zadovoljni, če Jim rečete mohamedand, ker se a tem ustvarja videz, da Je Mohamed njihov bog, kakor so naši predniki tudi mislili. Islamska vera veruje v enega boga — katerega Ime je Alah — vsemogočnega stvarnika zemlje, ter zapoveduje poslušnost temu bogu. Alahove zapovedi so razjasnjene v koranu, muslimanskem svetem pismu. Koran je arabska knjiga, ki vsebuje Mohamedov nauk. Vsi muslimani verujejo, da je res beseda božja, četudi Jo Je ljudem oznanjal Mohamed. In zaradi tega, ker je beseda božja, Jo Je treba čltati v arabščini, kakor j« bila sporočena.
Vsak musliman mora opraviti molitve petkrat na dan: ob zori, opoldne, popoldne, ob sončnem za-‘ tonu ln zvečer. Molitve morajo opraviti v mošeji ali drugje na čistem kraju. Zato pobožni muslimani vedno nosijo s seboj molilno, preprogo, ki Jo rasgrnejo ob času molitve na polju ali kjer koli drugje. Vsaka moče ja ima vitek stolpič, ki se Imenuje minaret, s katerega ob določenem času mujezin kliče vernike k molitvi. Popotniki po muslimanskih krajih opisujejo, da Ima klicanje muje. sina na večerno molitev poseben čar, ko se vse hrup umiri ln ss raslega pesem mujezinov nad mirnim mestom.
Pred molitvijo se mora musliman umiti. Ce se ni umil pred kratkim, si mora umiti lice, roke in noge prt vodnjaku pred mošejo ali pa v čebru, ki ga Imajo običajno v notranjosti mošeje. Po umivanju motajo verniki sezuti čevlje ln jih postaviti ▼ vrsto s konicami preti Meki. Tudi sami ss postavijo v vrsto, obrnjeni proti Meki in pred njimi stoji imam, to Je mo*, ki vodi molitve; vsi verniki molijo z njim. Dvakrat se priklonijo in nato kleče dvakrat dotaknejo s čelom tal. Zen« as postavijo v vrsto za močmi, ali pa v posebnem zanje določenem prostoru ter opravljajo enako telovadbo.
Žene la močjo
Značilno aa muslimanski družbeni red Je, da morajo tene pri molitvi biti ločene od moških. Prepoveduje, da bi ljudje različnega spola bili skupaj Izven doma ter se Jim zde preveč svobodne navade Evropcev, zlasti pri plesu, zelo čudne. Sodobno vzgojeni muslimani so mnogo manj natančni v teh pravilih, toda velika večina, zlasti v Indiji, se še vedno drži starih navad. V hišah Imajo posebne prostore, določen« za blvanjo žena, ki Jih imenujejo harem. V tega nima dostopa tuj moški. Ce gredo žene na sprehod. Jih mora pokrivati tančica, tako da Je nemogoče videti lice ali jih kakor koli spoznati.
Zakoni dovoljujejo muslimanom več žena, tudi do 4. Vendar je 1« malo mož. ki bi imeli več kakor eno ženo, ker jim Jih gospodarske prilike in razne druge okoliščine v4č ne dopuščajo.
Musliman ima poleg molitve še ve« drugih verskih dolžnosti. Njegova vera prepoveduje piti vino ati druga alkoholne pijače, n« sme
Jesti svinjine. Mesec dni na leto ne sme odrasli musliman — mo* si’ žena, — ves dan jesti ali piti psa v ničesar' To Je tako imenovani ra-m&zanskl post in bi nekako odgo. varjal našemu božiču. Praznujejo ga septembra. Skoraj v vseh m ušli
lahka vera. Svojim vernikom postavlja velike zahteve in mesec posta je prav težak, zlasti v vročih tropskih predelih. Vendar vsi verniki zelo strogo sledijo zapovedim, kajti zavedajo se. da vera mnogo sahteva od njih, so pa tudi pr«pri-
me as kih krajih’ ob Sončnem šoto- lani, tla Jim mnogo daj«.
nu s strelom Iz puško naznanijo,
ds Je post za ta dan končan. Pred _______
sončni nj vzhodom gre stražar bu: jg*na pravila' dlt vernike, da pred sončnim vzhodom zavžijejo zadnji obrok.'
Cisto naravno je, da konec posta tri dni proslavljajo s posebnimi molitvami in veselicami.
Romanj« v Meko
Vsak pravoverni musliman mora vsaj enkrat v življenju romati v Meko v Arabiji, če mu to 1« količkaj dovoljuje njegovo gospodarsko stanj«. Meka Je sveto mssto. Posebne romarske ladje pripeljejo vsako leto na tisoče muslimanov iz Indije. Jave, Egipta in drugih dežel. Preden dospejo v Meko, se romarji odenejo v »romarsko obleko*. To Je, odenejo sl dva snežno bela prta in nič drugega. Najbolj svečani tre-notek romanja Js proslava žrtvo. vanja, ki Jo musliman! po vsem svetu praznujejo kot praznik v letu.
Premožnejši zakoljejo kozo, ki so Jo redili za te praznik In podarijo meso ubožntm. V vseh mestih In vaseh so sejmi s vrtiljaki; minareti ln mošeje so okrašene s stotinami luči. Ko se romar vrne. postane važna osebnost v svoji verski občini in dobi ime «hadži».
Islamska vera se Je naglo širila ln njeni verniki so tesno povezani z njo In ss počutijo močne. Kakor smo videli, islam ni preprosta
Prva stvar, ki jo muslimanska vera daje vernikom, so točna in za življenje in obnašanje. Se mnogo večje, važnosti je v očrti muslimana, da vera nalaga
V Ulčarjih so med razpravljanjem o ustavi sklenili, da je 10 ha zemlje za župnika preveč. V Grdini ln Stoperc Ih pa je ljudstvo, kakor piše »Slovenski poročevalec*, najprej pognalo ln dvorane pijane razgrajače, ki Jih ponekod pošiljajo na sastanke ljudski sovražniki, ter nato sprejelo resolucijo in jo poslalo Ustavodajni skupščini.
Na ozemlju vojaške uprave v
pasu B obnavljajo avtobusni promet. Takoj po osvoboditvi je motornih vozil sila primanjkovalo. Nabavili oz. popravili so toliko motornih vozH, da Je zdaj v prometu 697 tovornih, 490 osebnih avtomobilov ln 394 motornih koles. Od tega odpade na NOO za Istro 495, ra FNOO 608 in mestni NOO za Reko 486 motorn'h vozil. Do zdaj so uvedli 12 avtobusn’h prog;
prihodnjem letu pa bodo uvedli «e nadaljnjih 9.
Zvezni trgovinski mfnteter Je izdal uredbo, po kateri spadajo tudi;
in v veliki meri tudi izvršuje popolno enakost svojih vernikov.' V civilnem življenju so seveda knezi, bogati posestniki In trgovci, svobodni poklici, obrtniki ter vse druge razlike ln družben’, razredi; toda v mošeji ni razlik. Ne poznajo duhovnikov ali škofov; imam in mujezin sta samo služabnika mošeje Možje vseh razredov stoje Isti vrsti in se skupno priklanjajo, kakor so v Meki romarji, brez razlike razreda ln položaja oblečeni enako v dva bela prta.
Verska enakost vodi do enakosti tudi drugod, to Je do enakosti vseh ras, ki Je zelo podčrtana v islam-največ#! skl veri. Zdi se, da Je zelo težko za vsak narod misliti, da ni on najboljši med vsemi. Toda Islam Je šel izredno daleč; odpravil je narodnostne razlike in ljubosumja ter rasne ln barvne razlike. Beli in črni vseh odtenkov so v mošeji vsi enaki.
Zaradi tega se muslimani zavedajo, da pripadajo posebni skupnosti in so na to ponosni. Zdi se, da igra dandanes ta zavest muslimanske skupnosti veliko vlogo na po. dročju svetovne politike.
ZANIMIVOSTI
Zadnji dnevi maršala Pelaioa
V	nekt anamitski pagodi v bliti-
______	____ ni Salgona so nalil nedavno trupla
gospodarskega iestih oseb — francoskih talcev, ki
so jih pred dobrim mesecem ugrabili anamitski nacionalisti. Trupla so zdaj identificirali.
V	bližini šaliva sv. Sebattlana fe neki ribič odkril ostanke angleške vojne ladje, ki se je potopila v času vojne za Špansko neodvisnost. Kr-bii je ladjo odkril tako, da se je ena izmed njegovih največjih mr el zapletla v ladijski top. Potapljači so ugotovili, da leli na dnu morja neka 300 tonska ladja. Našli so tudi dvh topa z angleškim grbom, ki sta imela letniol 1813. Ladja se je po vsej verjetnosti potopila takrat, ko je Wellington pomagal, spancem, da so pregnali Napoleon vojsko iz Španije. Ladja se topila zaradi viharja. Vsi mornarji so izgubili življenje.
V stari francoski trdnjavi Por-talet — kjer Je zapiral svoje nasprotnike — preživlja svoje zadnje dneve predsednik vichyjske vlade maršal Petain. Celica številka 6 — v Isti celici je bil zaprt francoski notranji minisler Mandel, katerega usmrtitev je organiziral Pčtaln — je zaprta s petimi ključavnicami In zapahi.
Na hndnlku pred vrati stalno stoji stražo. V oel-lco spusti le dva Pčtainova zdravnika in duhovnika, ki pr'haja vsako jutro iz bližnjega mesteca maševat. Toda iritl s temi ljudmi Petain ne govori mnogo. Njegova najljubsa zabava jo čitanje. Najljubee čtivo mu Je Oscar "Vllde, rad c*ta tudi »Življenje sv. Tomaža Akv’nslie-gg» in »Spomine s Sv. Helene*, kjer opisuje Na-poieon svoje pregnanstvo.
Vest, da p'se spomine, ki se je razširila po rraneijl, ni resnična, ker prosi za pero in papir le, kadar piše ženi In to pd tri pisma na teden.
21vt strogo disciplinirano. Ob osmih zjutraj vstaja, si sam pospravi posteljo, popije skodelico Juhe in se obrije. Za kosilo dobi Isto hrano, kakor Jo imajo nje-
eonovrp
jr pO-
govi stražarji. Večerja Je ob sedmih in sestoji iz 2 krožnikov juhe ln nekaj sočivja. Ce vreme dopušča, ga stražar pelje na sprehod, pol ure opoldne in pol ure zvečer. Počasi se vzpenja po tridesetih stopnloaji na prvo dvorišče. Utrujen se vsede na kame-nlto klop ln ves skrušen gleda proti vrhovom Pirenejev. VČasl pokl‘če k sebi stražarja ln se z njim pogovarja.
Ko ga pripeljejo nazaj v celico, st dl dolge ure nepremično na stolu. Nenadoma se zdrzne, se počasi dvigne ln koraka k majhnemu zrcalu, ki visi nad um'valnl-kom. Tam obstoji in utrujen tsr podobo. Vss
Rešitev ladje
Ameriška ladja «Henry D, Tho-reau*, ki Je ls Neaplja odplula proti Združenim državam. Je poslala po radiu klic na pomoč, ker je bila nevarnost, da »e odveže 6000 ton bomb, ki Jih je Imela v podpalubju. Temu je bilo krivo neurje, ki je divjalo na morju v območju Azorskih otokov. Po zadnjih vesteh Je neurja prenehalo, istočasno pa J« posadki uspelo ponovno pričvrstiti bombe. Nevarnost Je s tem prešla. Ladja ima 7160 ton in 40 mož posadke.
Požar na stadiona v Glasgotvu Na stadionu Hampden Park je nastal velik požar. Uničil j« del uradov In srednji del tribun. Ga silci. ki so prisil iz raznih okrajev, ao gasili Štiri ure brez odmora.
- iJOgled jha sante-ga sebč spe( vliva‘novih 'tftoči tn
Pred nekim avstralskim sodiiiem se je žarela razprava zaradi Iju-dolrstva. Sodišče je zaslišalo neico pričo, ki je izpovedala, da je laponski poročnik Takesko Tazati jedel meso nekega avstralskega vojaka. Podčastnik £jči Jamamoto izpovedal, da je videl ostanke grozotne pojedine. Izjavil je. da se Tazaki izrazil: eCloveiko meso je resnici slastno.» Tazaki je na razpravi trdil, da je nedolžen. Vztrajal je pri izjavi, da je jedel meso samo zaradi tega, ker je umiral zaradi gladu in se zaradi posebnih okoliičin ni zavedal tega, kar počenjal
* u •
Iz Nemčije bodo v Ameriko prepeljali 200 slik velike vrednosti, da jih bodo tam snramli. Vendar pa bodo lastniki slik, ki jih bodo čuvali v Washing'.onu, ie naprej ohra■
E
IZ SLOVENIJE
Poziv jugoslovanskim oblastem, da aretirajo dva osumljenca, ki sta umorila ameriškega vojaka
TRST, 2. januarja
IS. armadni zbor je zahteval od jugoslovanske vojaške misije, da izvrši na podrošju «B» aretacijo dveh oseb, ki sta osumljeni umora 18-letnega ameriškega vojaka Williama J. Shinna, Id je bil nstreljen na božični večer, ko je pregledoval žice telefonske
napeljave v bližini Gorice.
Uradna izjava, ki jo je v ponedeljek Izdalo poveljstvo 13. zbora, pravi: «13. vojni zbor je zahteval od jugoslovanske vojne misije, da izvrši na področju «B» aretacijo dveh oseb, ki sta osumljeni zločina ter o tem obvesti 13. zbor.*
Prejeli smo sledeče poročilo upravnika zavezniške policije na goriškem področju: «V noči 24. decembra so našli mladega vojaka ameriške vojske Shinna, nameščenega v Gorici, smrtno ranjenega s strelnim orožjem na cesti Gorica-Dornberg, kjer je pregledoval telefonske zveze.
Preden je umrl Je dal policiji nekaj informacij, ki so se izkazale velike važnosti.
Po izvršenih poizvedovanjih so dognali, da se je Shinn naj-brže sprl z dvema osebama, ki sta se peljali na kolesu; bil je nato štiri krat zadet z 9 mili-metskimi kroglami.*
«Zavezniška policija je takoj odšla na kraj umora in je takoj pričela s preiskavo. Pri tem so ji pomagali vojaki 88. ameriške divizije; napravili so natančno preiskavo v vsej okolici.*
«Po zaslišanja raznih prič in sumljivih oseb sta posebna policija in kriminalni oddelek policijo goričkega področja izdala natančen opis in slike oseb, ki so odgovorne za zločin; vse to delo so opravili v pičlih treh dneh.*
Preiskovalni častnik ima v lokah mnogo dokazov, ki potrjujejo njegove domneve in obtožujejo dva jugoslovanska vojaka, ki sta prišla na dopust v področje B, kjer sta prebila Božič na svojih domovih v področju, kjer je bil izvršen zločin.
Glavni stan 13. zbora je zahteval od jugoslovanske vojaške misije, da pomaga pri aretaciji teh dveh oseb in poroča vojaškemu poveljstvu 13. zbora o izidih poizvedovanja,
Preiskavo nadaljujejo ter ona jo, da bodo v kratkem aretirali zločince.
Tržaški prehod v novo leto
Medtem ko so Triačani praznovali bobične praznike večinoma na svojih domovih, je bilo za Silvestrovo ravno obratno: rečemo lahko, da je praznovala prehod iz starega v novo leto skoraj polovica meščanov na raznih javnih prireditvah in zabavah.
Po dolgih, letih vojne je,,b\ja_ poslavljanje qd starega leta spet hrupno. Ni je bilo gostilne, kjer ne bi igrala vsaj harmonika, ni bilo lokala, ki ne
U$ek ni imel le vnaprej predrta gesti.
akljcnih tudi nekaj prireditev večjega obsega. Tako je treba omeniti prireditve v gledališču Fenice, silvestrovanje novinarjev in več prireditev zavezniških sil, ki so imele svoja
silvestrovanje v HotežiH Baeelsior, Cltfd itd.
Kronika rti aabeleUld vet hot Sekaj običajnih pretepov brez hudih posledic. Razbitih je'tudi nekaj,šip, vendar moramo zapisati, da se je pčehod iz starcga‘v novo leto Izvršil v ndjšečjl živahnosti, a vseeno dostojno. Upajmo, da se bodo izpolnile želje in voščila vseh, ki so jih želeli za Novo leto 1946.
Silvestrovanje novinarjev
Tržaški novinarji so , vzeli« slovo od starega ieta v veliki dvorani Ri-dotto. Za to priliko okusno okrajno dvorano so do 11 ure do zadnjega kotička napolnili novinarji in njih prijatelji ter znanci. Prireditev so obiskali tudi polkovnik Al-i fred C. Bowm»n, višji častnik A. 11. S.-a v Trstu, A. Hc.rari, glavni tiskovni častnik, večje Število za-! vozniških častnikov ln predstavniki vseh tržaških dnevnikov.
Prireditev, na kateri so s: sreča-
li po dolgem času mnogi poklicni tovariši' ne glede na politično prepričanje ln sl iplril prijetnejše novo leto, Je potekla v r:s prijetnem ozračju, v kolikor Je niso kvarili italijanski akademiki, ki so, kot je bilo videti, organizirano mo. tHl s svojim nastopom io obnašanjem potek zabave. Mladi, odnosno le starejši dijaki ao očivldno pozabili, da so bili gostje novinarjev. Na prisotna so napravili skrajno neugoden vtis, kar brez dvoma ni v čast tržaški akademski. mladini.
B žičnica za tržaške otroke
Zadnjo božično prireditev, ki Jo je priredil 13. zbor za tržaške sl-
Zndnja pocast.tev gar.bald ncev
V ponedeljek op 14.50 je bil po
greb garibaldincev: Nerea Paro-jrote v nedeljo 30. decembra, sta vela, Sergla Toesa, Glulia Dolcetti- obiskala tudi poveljnik 13. zbora Ja, Ivana Počkaja ln Glovanna general sir John Hardlng, ln pol-Pecohla, članov bataljona »Alma kovnik Alfred C. Bowman, višji
zajčje kože pod načrtno razpelje- j Vivoda*, garibaldinske napadalne vanje ln potrošnjo. Zajčje kože bo 1 brigade »Triest«*.
Odkupovalo ln dajalo v premet na- j Tovariši so nosili krste po ulicah, mo Državno podjetje a promet ljudstvo Jih je zadnjič pozdravilo, usnjem in tekstilijami.	I Med venci Je bilo opaziti vence
Dr. Bogo Grafenauer je Izdal no-	>“ Prijateljev, Tržaškega
vo knjigo «Kon>škl Slovenci v | °*v°bod,lncga odbora. Zveze Jullj-zgodovlnl* na 47 straneh, ki jo j« aklh Partizanov, italijanskih pa.tl-založll Znanstveni Institut SNOSa.; 2anov ln	komunistične
Vojizi upirava v področju B je izdala uredbo, s katero je na ozemlju, ki je pod njeno upra\ o, prepovedala izvoz In uvoz lir, dinarjev ln drugih tujth valut, kakor tudi vrednostnih papirjev ter dragooenih kovin. Izvzeli so le nujna denarna sredstva do 1000 Ur za osebno potrošnjo.
stranke,
Okrcžtli ukaz š! 34
Pravila za službovanje stanovanjskega odbora v Miljah
Francis John Armstrong, tržaški okrožni komisar je izdal naslednji ukaz št. 34:
častnik za civilne zadeve pri ZVU. Navzoči so bili brig. general E. Clarke, brig. general R. A. Eve pov. 55. okrožja ln polkovnik E. Marshall.
Prireditev Je bila na Stazlone martttima. Sest sto otrokom so nudili prigrizek; ko so odhajali, je vsak dobil igračko, zavoj čokolade, slaščic in peciva. Da je prireditev tako lepo uspela, so mnogo pripomogle razne ustanove, tvrdke ln zasebniki.
Tako je Salvatore De Marco daroval 300 novih igračk, mnogo plemenitih darov pa so dali odbor za pomoč povratnikov. Zenski center, tvrdka Santo Giacomello in
Delegacija zvrta« Industrij« v severni Italiji, fcl ima namen zaključiti trgovinski sporazum med Češkoslovaško in Italijo, Je povabila svoje pripadnike, da se pripravijo na trgovinsko Izmenjavo med obema deželama. Navajajo glavn« predmete, ki prihajajo v poštev as izmenjavo. ItaUja bi izvažala J Češkoslovaško umetna vlakna, surovo svilo, konopnene tkanine, svilo,- žveplo, boraks, bo ra krtovo kislino in razne drug« kisline, antlln-ske barve, žeiezov kršeč, živo srebro, oinkovo rudo, pisalne ln računske stroje, vino, likerje, semena ln sočvjo. UvrŽal« pa bi železo in jeklo, razne stroje ln les, oelu-lozo, kaclin, parafin, proizvode lesne destilacijo, steklo, porcelan, sladkor, hmelj itd. Uradni tečaj bi bil predvidoma določen 2 liri za 1 Kč.
Poljska industrija je prejela v
novembru od ustanove UNRRA 1.200 ton bakra ln 400 ton drugih kovin (kositra, medi, nlkla, brona itd.) Sovjetska zveza Je dobavila poljski kovinski Industriji 80 ton aluminija.
Britanski pristaniške delavci so
sprejeli pogoje, ki so Jim Jih predlagali za odpravo mezdnih sporov. Odposlanci vseh pristaniških delavcev so na neki seji v Londonu sprejeli predloge, ki jih Je stavil vladni nadzorstveni odbor. Pooblastili so sindikalna predstavnik«, da se sporazumejo z delodajalci.
švicarska zunanja trgovina je
zabeležila močan porast uvoza ln postopno naraščanje vrednosti Izvoženega blaga. Povečal se j« zlasti uvoz žita, oljnega semena, premogi, železne rude ln maščobe. V ptlmerl z oktobrom ee je novembra uvoz povečal za 41.000.000 frankoe. Dosegel Je znesek 209.600.t00 frankov. Izvoz so je povečal za 10.600.000 frankov ter Je s ten narastel na 157.100.000 franko\
Egipt misli obnoviti trgovinske odnosa j) z Italijo. Odnosa ji so MU pnaklnjinJ 12. junija 1940.
1) Lastniki (ne glede če ao lastni- j mnogi drugi. Marljivo so Okrajna komisija za ugotavlja- ki posamezne osebe, družbe, društva ( vale gospe in gospodične nje vojnega dobička na Jesenicah , ali druge ustanove), upravniki	'
sodelo-Montl,
in | baronice Parisi, Glaluasi, Gabersi,
jo mesarju in gostilničarju Avgu- j vratarji zgradb, ki bivajo v občini Tedesohl, Stenta, Zelenka, Gattor-stlnu Srečku iz Radovljice ugoto- j Milje (vključne predmestji), bodo ^ no, Šantl, Predonzanl in Trezon «dla ln zaplenila 300.000 din vojne- morali naznaniti pri uradu ostano- za kar se Jim organizatorji 13. zbo-ga dobička. Istotam eo razpravljali j vanjskega v enem tednu po objavi o vojnem dobičku trgovoev Jožeta tega ukaza kakšno koli nezasedeno
a ge. zraste!* nUi lastnino. Med slikami so zna-
menita dela Van Opica. Tiziana, Rembrandta, Rubensa itd. Slike bo-bo na ogled tu$i občinstvu.
fmr
Stareta in Rozman Angele ter mlinarja Jožefa Burje iz Bohinjske Bistrice, o katerih so ugotov’li, da se njihovo lmovinsko spanje med okupacijo ni povečalo čez mero, ki jo določb zakon.
V Dol. Logatcu js ljudstvo ugotavljalo vojni dobiček čevljarja Antona Debevca in vinskega trgovca Ivana Škrlja. Ljudstvo je sklenilo, da mora Skrij plačati 150.000 din vojnega dobička, medtem ko se je za Debevca prepričalo, da sl je med okupacijo zgradb hšleo «s svojimi ln težko prisl u^enlihi sredstvi.
Ministrstvo za trgovino in preskrbo NVS je Izdalo uredbo o obvozni prodaji goveje ž'vine. Kdor Sivine, določene za obvezno prodajo, ne bo pripeljal na določeni sejem, mu jo bodo brez odškodnine zaplenili.
Tur Skl gospodarski napori so no
Izjavi ministrskega predsedn'ka Saradzogla nadkrilM vse finančne in trgovske napore. Dosegli so zadovoljive uspehe; Turčija ima zdaj v zalogi 700 tisoč ton žita.
Trgovinsko pogodbo sta sklenili Franclja in Sovjetska zveza za pet let. Pogodba določa ustanovitev trgovinskih zastopstev v Parizu in Moskvi.
Denarni m v od Slovenije je objavil izkaz, po katerem so se v novembru mesecu blagajniška sredstva spet povečala za 33.4 na 327.8 milijona din. Postavka dolžnikov se je v novembru zmanjšala »a 50.5 na 392.1 milijona din. Na str«, ni paslv je opaziti zmanjšanje R-rovnih naložb denarnih zavodov na
78.8	milijonov din, postavka ostalih upnikov pa se je povečala na akega zakonika ali odstavka 42, 685.7 milijonov din. Hranilne vlog« | člena 6, prvega proglasa ZVU. Po-na knjižice so znova narasti« od leg tega bodo preklicali vratarju
4.8	na 6.8 milijona din.	[policijsko dovoljenje.
stanovanje, čeprav dotlftnl najemniki nadaljo plačujejo najemnino In so vzeli drugo stanovanje ali so preselili družino.
2)	Označeni lastniki in nobena oseba n« bodo smeli oddajati v najem nobenih prostorov brez predhodno pismen« odobritve s Strani Imenovanega odbora. Ta odobritev je potrebna tudi v pri. meru podnajema ln za vse pogodbe, ki so blls sklenjene pred objavo tega ukaza, če sč te pogodbo še nelzvJšeno.
3)	Predaja lasti ali najem označenih prosiorov pod kakršnim koli pogojem, brez plsmsne odobritve, kakor j« predpisano v členu št. 2, bo neveljavna ln prostori bodo ostali na razpolago stanovanjskemu odboru.
4)	Samo spodaj omenjene osebe bodo smele prositi za stanovanje. Prošnjo je treba opisati na posebni tiskovini, ki jo izdaja urad stanovanjskega odbora. Kategorije tistih, ki so izgubili stanovanje ln ki morajo stalno živeti v Miljah so:
a) osebe, ki pregnane po bombnih napadih; b) osebe, preganjane iz političnih vzrokov; c) begunci; d) osebe, ki so v preteklosti živele ‘v hišah ali v stanovanjih, ki so zdaj zasedene popolittčnlh ali vojaških oblastih; c) osebe, ki so zaposlene v Miljah.
5)	Svobodna stanovanja bo prosilcem ne kazal stanovanjski urad s j odobritvjo a predsednika stanovanjskega odbora. Proti nakazu stanovanjskega odbora, Je dovoljeno vlošltl pismeni ugovor v treh dneh po objavi nakaza po uradu.
6)	Kdor koli bi prekršil ta ukaz bo kaznovan po členu 650. Italijan-
ra, zahvaljujejo.
Okrožna objava št. 2
Vojaško strelišče
Zavezniška vojaška uprava vojni zbor. Tržaško okrožje.,,..,, ;
Vzhodno od Bazovice, jugovzhodno od Lokev ter severovzhodno od Peze Je urejeno na tržaškem področju vojaško strelišče. Ta predel je tudi prej služil v isti namen.
Civiliste opozarjamo na nevarni predel, ki je označen z rdečimi zastavicami na določenih točkah, krajevno pa bodo vojaki opozarjali, preden se bo začelo streljanje; straže bodo postavljene ob glavnih poteh, ki vodijo v nevarni predel, kadar bo streljanje v teku. Videti Je, da bo<V> v tem predelu stalno streljali.
IL AT E LIJ A
Znamka v spomin na zavezniiko pomoč
Zarad pomoči, ki jo je ustanova UNRRA bogato nudila republiki San Maino, ki jo je, čeprav je bila nevtralna, vojna trdo prizadela, so sklenil regenti drlave San Marina, dabodo za to človečansko delo in v »rak hvaležnosti ki jih nav-da'a, izidi v kratkem znamko — edinstveno med znamkami, ki so jih v zainjih časih izdale vse države — s simboli, ki spominjajo na pomoč,.h so jo nudili združeni narodi trpčemu ljudstvu vsega sveta, ne glede na vero ali raso.
ŠPORT
TEKMI! ZA DAVISOV POKAL Zveza teniških Igralcev Južne Afrike ji sklenila, da se prihodnje leto ne 'o udeležila tekem za Davisov p°tal.
_Glavnl urednik: PflMOZ B. BRDNIK
Izdaja fL I. S.
„ w V \ 1
RADIO, GRAMOFONI, PLOŠČE,HARMONIKE ULICA GENOVA Štev. Z - Telef. 35-48
VCentrii za obvestila,, Piaza detla Borsa št. 8 dobite te publikacijev slovenščini:
S. V. Benet; «Amerika*, cena 1* lir, (Kratka in r r nimivo pisana zgodovina Združenih ateriških držav).
znanstvene zanimivost*, cena 10 lir. (Po-Ijudno pisan pregled najnovejših odlHtij na zdravniškem, kmftijBketh, tehničnem in drugih' pdrofjih v Afnerfkt).
«1939-1944», cena 5 lir. (Pregle« vojnih dogodkov v teh l^tih, h Številnimi Nikami).
-■	________________Ji_____________________,


-Ss-«-


KARLO ROSNER
Vincent-Agata
II.
V nedeljo jo j« našel pred cerkvijo. Bila Je sama.
— Kako je? Se me še spomnite?
Nasmejala se mu je.
— Seveda. Pazite, da naju ljudje ne vidijo skupaj.	%
— Zakaj ne? Saj vas vendar smem spremiti domov?
— Boljše da ne, teta bo huda.
— Kaj se potem n bova smela nikdar več videti?
— Sama ne vem. Boljše ne.
Toda kljub temu Jo Je spremil do glavne ceste, ki J« vodila proti griču.
— Zelo sem vam hvaležna, da ste me poiskali.
Bres besed j« hodil ob njeni strani. •
— Glejte, morate me razumeti, Je razlagala. Doma me strogo držijo. Nc upam si javno hoditi z vami.
— Ce mislite, da ni prav — pa ne — je hladno odgovoril.
— gej nisem tako mislila! Do. bila bi se lahko drugič, ne zdaj ko je toliko ljudi da cesti — in nedelja Je.
— Kdaj? Kdaj pa ni ljudi na cesti?
— Jutri. Proti večeru moram nesti županovi ženi novo srajco. Precej daleč stanuje od nas. Lahko bi me spremili. Skoraj tri četrt ur« bi bila skupaj!
Dogovorila sta se za aestamk. Prihodnji dan proti večeru tri glavni tehtnici.
Poslovil s« je. Ona Je Sla, on je še stal ln gledal za njo. Ozrla se js in mu pomahala.
ra.
Sla ata proti županovemu domu.
Sla sta tesno drug ob drugem in
se držala za roke. Odprl Je zavitek, ki ga Jo imela v roki.
— Ste sami šivali to srajco?
— Da. Vam ugaja?
— Lepa je.
— Kako to, da me tako radi vidite? — ga je vprašala.
— Ne vem.
— Molčala je.
— Mogoče pa vas zato rad vidim, ker vas Imam malo rad.
Kri ji jo šinila v Ilca ln gledala Je v tla.
Vincent ji je rahlo dvignil bradico In Jo poljubil. Ni se upirala in nežno mu je položila roki na ramena.
— Agata!
— Kaj Je? ga Je vprašala s tihim glasom, da jo je komaj slišal.
— Agata, me Imaš tudi tl rada?
— Seveda.
— Tako zamišljeno sl dejala ta — seveda.— Kaj ti je?
— Ti ne poznaš mojih ljudi. Ubili bi me, če bj vedeli, da hodim a teboj.
— Da jas hodim s teboj.
— No ravno zaradi tega, ker al tl. Sploh ne dovolijo, da bi hodila z moškimi.
— Pusti, jim bom Jas povedal. In
tudi to bom tvojim rekel, da mislim resno.
— Ne. Za božjo voljo, ne.
— Zakaj ne?
— Počakaj še malo.
Prišla ata do županov« hiše. Čakal jo je za vogalom.
Nazaj grede sta šla preko griča. Na griču Je bil majhen gozdič. Prišla sta na jaso in se vsedla pod smreko. Držala sta se tesno za roke ln čutila, kako Jima bij« srce.
Vincent jo Izvlekel plpec.
— Vstani, Agata.
Držal je plpec v desnici, Jo prijel za roko, položil na svojo in skupaj sta rezala skorjo. Najprej ravno črto navzdol in ravno navagor. Potem ravno navzgor iu še eno navzdol in še eno črto preko Zadnjih dveh: V. A. — Vincent -Agata.
Plpec je padel na tla, dve ljubeč! se telesi sta se tesno objeli.
IV.
— »Raztresena sl, Agata. Kaj je a teboj? — Jo Js vprašala dabe-lušasta teta.
— Nič. Pustit« ms na miru.
— Kakšen odgovor Je to, otrok božji?
Agata ni ničesar odgovorila. Sklanjala se je pod petrolejko in šivala.
— Odgovori vendar.
Molčala je.
Teta ji Je strgala ročno delo lz rok.
— Boš povedala, ali ne. — § pestjo ji je grozila.
— Rotim vas, nc vprašujte me.
— Moški! — Je zmagoslavno vzkliknila fdečellčna žena. — Vedela sem, moški. Samo to jo lahko mogoče. Od moških so daš zapeljevati.	^
— Prosim, saj...
— Molči, nesramnica.
Agata Je prestrašeno zbežala v kot. Teta pa Je zagrabila stričevo palico, ki Je slonela ob mizi. Ze Jo je hotela zavihteti dekletom.
— Tega mi ne boste storili. Tega nisem zaslužila. Rajši si bom sama vzela življenje! — je zakričala Agata, hitela k vratom, jih odprla ln zbežala v črno noč.
V.
Vincent že več dni ni videl Agate. K njej na doift •' ni npni, M-J mu ona tega ni dovolila, i V novi gostilni s« »P«* priredili
vesellco.Vincent J« upal, da Jo bo tam na^l. Toda ni Je bilo.
Ves P«trt je zapustil prijatelje ln ples in stopil na cesto. V temi je nehote fel po Isti poti, po kateri sta nekoč z Agato hodila k županovim. Od tanije krenil proti grlčil ln prispel v (ozd, na jaso, kjer sta pred nekaj Inevi sedela. Mesečina Jo prodirala skozi gosto drevje. V gozdu i« bila tišina, le od daleč Je odmeva godba veselice, pod gmreko si Je hotel prižgati clgareb. S prižgano vžigalico J« našel (rfcl V. A. Roka se mu je začela tresti. Pomolil je vžigalico bližje Srul A. Nad njo je bil vrezan drobci krlže-c. Vžigalica mu je zgorela 4ed prsti. Ni mogel verjeti. Prtžg^ je Se eno, toda videl Je isto — V. a. — ln nad A. majhen križe«
— Agata, Agata! — Je začel vpiti Kot ponorel Je tekel v gozd ln vpil:
— Vgata! Agata!
Sp*t j« pritekel n* Jase:
— šgata, Agata!
Toda, odgovora ni bilo. Vse J* bilo tiho; le od daleč je odmevala polita,	(Konec)