gjnlpu, SLevKo £9Ut>Lkne»

1 daR ■raiiff
aH J jetf
ns! isef
re
AMERICAN IN SPIRFT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER

#0.
29
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, FEBRUARY 4, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Ter;
vi
as
ry«1
)U 1 •ietj
Frs1
D-Oa. srebrna jubileja; dr. Danica in dr.. Prešeren
ljeg ^ece-i .le'slovenskih podpornih društev, ki spadajo pod okri-ga pQs|" ^veze, in ki praznujejo letos 25-letnico svojega' uspešne-
ža) Te svojo
anja. Videti je, da je bilo leto 1913 eno najbolj uspešno J. Javljanje novih društev pri Slovenski Dobrodelni Zvezi.
Par tednov so praznoval^ ali praznujejo kar štiri društva
i
ir tin"' nd eifl1* id ag

°uše jre^rno obletnico. In vsa društva, ustanovljena pred 25. leti
ai*es polna živahnosti in pridobivajo vedno novd članstvo, dfušt ne('e'-10 .l'e dan drugega slovenskega) ženskega podpornega praz a' ki sg je ustanovilo pri Slovenski Dobrodelni Zvezi, ko slav Ujeclmštvo Danica št. 11 svoj srebrni jubilej s primerno pro-
0^ S. N. Domu na St. Clair Ave. Se^an Je °tvoritev banketa. Stoloravnateljica banketa je ba nriJa Predsednica Mrs. Albina Novak. Med banketom igra god-Zupančiča. Pri banketu bo tudi nekaj krat-
klh"
1)0(1 vodstvom Ed.
f h fl
slav;
kostnih nagovorov in sicer; govorijo: Mr.
<if 1 w i « * ^ predsednik SDZ., Mr. John Gornik, gl. tajnik SDZ
™ ,, • Kern, vrhovni "zdravnik Zveze.
Joseph Poni-in dr.
,Yl
S^gdj. Vz^uja povsod največje zanimanje, in to pot bo nastop še
tH Albfn° lep> kajti članice Straže bodo nastopile pod vodstvom Mrs. ® Novak, ki je obenem' društvena predsednica, ^njkalo pa tudi ne bo lepega petja in primernega progra-
Pro-
f I jiis1
»c® M
"kot
,jjj gt^r Je Pripraven za srebrni jubilej podpornega društva. • lo . &otov ob 8:30 zvečer, nakar se začne plesna veselica. Ob \fij ^ 1 zvečer pa bodo razdeljene številne nagrade in darila mno-Ttečnim, ljudem,, ki se bodo nahajali v dvorani. Iti tki6?0 častno zai nas vse je, da smo naklonjeni društvom,
fj ,etif
tio"
e^j p
ce f ju''
It
^ek;
a.) posebnega bol nastop častne straže S. D. Z. častna
! del
uJejo v naš prid, pomoč in napredek, a toliko bolj moramo šilo	složno delovanje pri ženskem društvu, kot se je vr-
Sjjov,seh 25 let obstanka. Prijazno pozivljemo rojake, da se zgla-pr v Nedeljo v S. N. Domu in so navzoči pri v resnici krasnem ramu in dobri domači zabavi.
80[j rebrno obletnico svojega obstanka in delovanja praznuje v št , 0 5. februarja priljubljeno društvo France Prešern, ki nosi dri]. Pri Slovenski Dobrodelni Zvezi. Gotovo se bodo sestre od ltot ,Va Danica št. 11 S. D. Z. udeležile Prešernovega jubileja, %vj °do tudi Prešernovci prišli v nedeljo k Danici W njih pro-
tor
heS l'uštvo Prešern si je za soboto osnovalo lep in privlačen pro-#1. nji • V spodnji dvorani S. N. Doma se prične ob 8. uri slavnostne § ^t. pri katerem bodo stregla brhka dekleta od častne stra-'a Z. Gotovo bo slehernemu bolj teknilo, ko bo dobival jedi-d^borno pijačo na mizo po teh naših neumornih in brhkih
banketa pojeta priljubljena pevca Mr. Louis Belle in baji'jj tarik Plut. Orkester "Sunny Rays" bo zabaval goste med z lepo godbo.
«e £ niftivo pri tej proslavi je, da je predsednik društva Fran-setin^šerni št. 17 S. D. Z. ob 25-letnici isti član ki je bil prvi pred-ki^ j ^ruštvia —• Mr. Anton M. Kolar. Tio se zgodi v jako red-JJčajih. Tekom banketa bo častni govornik Hon. Frank J. c°Un?• ' Common Pleas- sodnik, več bratov glavnih odbornikov,
23. varde Mr. John Novak in dr. James Seliškar, t)^^ rav zanimivo bo poslušati slovenski mladinski kvartet, ki
i" Pod vodstvom g. Louis šeme. keste Gornji dvorani se vrši ples, za kateregal igra izvrstni or-j. 1<rank Jankovicha.
p0t vidite ge program vabljiv, lepo izbran in bi,o vsem 'uga-
"Plin™.. •	1 1 •	_____ XI___
X C* "H r7 irr\rT lr /V4- +11/^1 ACtf Olr
:t f D*
j s' dif1
I
/
ifl{ „ t
<W riJazno'je vabljeno vse članstvo S. D. Zveze kot tudi ostalo
Cl«
da izkaže čast v soboto društvu France Prešern ob pra-srebrnega jubileja.
-o—
V{6 r°daja premoga
Seuaj. a.i je v Columbusu pred Preiskovalno komisijo
Price je bil v eni uri spoznan krivim
Cleveland. — Včeraj popoldne je bil na Common Pleas sodniji V Clevelandu spoznan krivim bivši policijski saržent James Price. Porotniki so se posvetovali komaj eno dobro uro. Price je že peti policijski uradnik, ki je bil pronajden krivim, da je tekom prohibicije izsiljeval denar od oseb, ki so prodajale opojncj pijačo. Na vrsti so sedaj še en policijski poročnik in trije policisti, čudno je, da obtoženi policisti, najemajo odvetnike, katerim plačajo tisoče dolarjev za obrambo, a končno je vse zaman, sleherni obtoženec je spoznan krivim. Če bi policisti sami rekli, da so sprejemali podkupnino, bi dobili mnogo manjšo kazen in prihranili bi si stroške za odvetnika. Price bo obsojen dne 10. februarja. Dobil bo najmanj 3 leta ječe, največ pa 30 let. Njegov odvetnik je vložil prošnjo za novo obravnavo. O tem bo odločil sodnik, ki bo prošnjo seveda zavrgel.
-o-
cai0
Rjavili
^w Več zastopnikov premo-* lh družb v državi Ohio. Vsi
sDreje VUl, da država ni hotela K^ti ponudb za prodajo lih (}j,ga direktno od premogov-
^ijg112'3' pač pa 80 morale kom~ falcg^ t)r°dajati premog proda-H j prernoga na debelo, in od država potem kupovala bi J' Za kar je morala seve-
kot ; cevati
mnogo višje cene, ..J£!1 če bi se premog do-direktno od premogovnih
. y bolnišnici
sWlAve
Kapelj,
13513
je bila srečno pre-^'Snicj "racijo v Glenville bol r °biš'r. jateljice jo sedaj lah SceJ°- Nahaja se v sobi št.
i	sJive na trgu
sHki + 6 So Prišle na cleve-Stia trJ Poslane so bile iz
Slive se nahajajo	po 130 in se proda-zaboj na debelo. Vreh as P°Si*eba
rs6vrs-POkoj'ne Mary žnidar-^ V c.8 v soboto ob 9. uri z ju terkev sv. yida-
"Kurentova nevesta"
V predpustnem času je gospodar staroslovanski Kurent, ta originalni šaljivec in pustolovec. Da. pa ima Kurent tudi nevesto, tega še marsikdo ne ve, a prepričal se bo lahko v nedeljo, kako brihtno dekle je ta Kurentova nevesta, ki presega po lepoti, humorju, pa tudi hudomušnosti celo Kurenta samega. Šaljivo burko vprizorijo v nedeljo na Svetovidskem odru v šolski dvorani fare sv. Vida. Začetek bo ob 8. uri zvečer. Cena vstopnicam je letos nekoliko znižana, a igra je v resnici vredna, da jo vidite in se zadovoljno in iz srca nasmejete. Svetovidski oder vedno vprizori nekaj izvrstnega in tudi to pot boste vsi prav zadovoljni s "Kurentovo nevesto." Vsi farani in prijatelji fare ste prijazno vabljeni.
V Florido
Mrs. Johana Skufca iz Wick-liffe, O. ter Mr. in Mrs. R. Gent so se podali v sončno Florido za nekaj časa. želimo jim dosti veselih dni tam.
Ribja večerja Nocoj večer se bo servirala pri Frank Škufca, 4017 St. Clair Ave. okusna ribja večerja.
Prireditev skupnih društev fare sv. Vida
Farani in prijatelji fare sv. Vida so prijazno vabljeni na prireditev skupnih društev fare sv. Vida, ki se vrši v soboto 5. februarja v Knausovi dvorani. Za ples bodo igrali poznani Germ bratje, ki znajo igrati toliko različnih plesov, da bo moral biti vsakdo zadovoljen, in bo plesal, če bo hotel ali ne. Odbor naznanja, da sa je prav dobro pripravil za vse goste z vsemi dobrotami. Prijazno se apelira na fara-ne in faranke sv. Vida, da se zopet enkrat zberejo in vsak po svoje pripomore, da se zniža dolg pri fari sv. Vida. V prijazni družbi se boste lahko ptomenili marsikaj dobrega in zanimivega. Pa tudi srečnih bo več ljudi v dvorani, toda na kakšen način, se ne sme povedati, ker bi menda Jaka zaplenil radi nepostavnosti, toda kdor bo v dvorani ,ta bo že videl. Na svidenje v soboto večer v Knausovi dvorani.
-o-
"Laži-zdravnik"
Kdor se čmerno drži, kdor išče zdravnika zoper naduho, revma-tizem, ščipanje in trganje, zoper kurja očesa in enake bolečine, ta ne bo pozabil v nedeljo 6. februarja priti v šolsko dvorano sv. Kristine na Bliss Rd., kjer priredijo skupna društva fare sv. Kristine nepopisno smešno burko "Laži-zdravnik." Popolnoma primerna za predpustni čas vam bo burka gotovo izvabila cele koše smeha, da se boste krohotali še tedne po predstavi. Po igri bo pa doma zabava s plesom. Vsi prijatelji fare sv. Kristine in drugo občinstvo je kar najbolj vljudno vabljeno k prireditvi.
Price zanika
Bivši policijski saržent James Price, ki je tekom prohibicije pestil prodajalce opojne pijače, da so mu plačevali graft, je na sodniji izjavil, da ni nikdar zahteval kak denar od dotičnih ljudi, pač pa so bili prodajalci pijače tako prijazni, da so mu kar sami tlačili denar v žep. In če ne bi, tedaj bi prišel Price in razbil vso hišo.
Dosti gasolina
V raznih skladiščih Zed. držav se nahaja danes 84,780,000 sodov gasolina. Lansko leto ob tem času so ga imeli le nekaj nad 70,-000,000 sodov. Velika zaloga bo mogoče vplivala na znižanje cen.
Večna ljubezen
Farmington, Conn., 3. februarja. Včeraj sita se oglasila v mestni hiši tega mesta 23 let stari farmar John Lo-rencik in 70 let stara bolniška strežnica Henrietta Pie-per. Prosila sta za — poročno dovoljenje. Nevesta ima malo farmo v bližini farme očeta mladega ženina. Nevesta stanuje na eni strani reke, lci teče skozi vasi, ženin pa na drugi strani vode. V poletju 1936 se je pa reka posušila, in tako sta lahko hodila neovirano eden k drugemu v vas in se —zaljubila. V soboto bo poroka!
-o-
Hrvatska razstava
V dnevih 6., 7., 8., 9. in 10. februarja se vrši krasna Hrvatska razstava v Hrvatskem društvenem domu na vogalu St. Clair Ave. in 64. cesta. Na razstavi bodo hrvatske narodne ročne umetnine, vezivo, pletenje, rez-barija in znamenite litografira-ne slike. Razne kulturne ustanove v Hrvatski so vse te predmeti podarile Hrvatski Bratski Zajednici v Pittsburghu, in s posebnim prizadevanjem hrvatskih društev in "Hrvatskega Ra-diša" v Clevelandu so dospeli predmeti tudi v Cleveland, kjer bodo na razstavi pet dni. Tudi Slovencem priporočamo, da si ogledajo to hrvatsko narodno umetnost, zlasti pa ne bi smelo biti brata Hrvata v Clevelandu, ki ne bi vsaj enkrat posetil razstavo te umetnine, katere mnoge so stare nad 100 let. Razstava je odprta vsak dau od 1. ure popoldne do 10. ure zvečer. Vstopnina je samo 25c, otroci 10c, a šolski otroci v spremstvu učiteljev plačajo le 2c. Ves dobiček gre v plemenite dobrodelne namene sirotnih hrvatskih družin. Odbor za razstavo je: F. Masokato, S. Lučič, F. Petrunič, Mrs. A. SajatoviČ, J. Kovač, B. Kaušič, Mrs. A. Erdeljac, S. Ro-baš in N. Strahinič.
-o---
Napadalec z bombami
Policija je prijela nekega mladega moža po imenu James Cas-sidy, star 25 let, ki je priznal, da je baje na povelje raznih Linijskih uradnikov zagnal več bomb v razne trgovine. Priznal je, da je včeraj zjutraj ob 1. uri zagnal bombo v Streamline trgovino na 2600 Euclid Ave. Cas-sidy je bil s svojim pomočnikom ob 2:30 včeraj zjutraj pripravljen vreči drugo bombo v trgovino Good Food( Inc., na 15545 Euclid Ave., ko je bil aretiran od policije. Cassidy je povedal, da stanuje na 11303 Knowlton Ave. in da je njegov oče kemist, ki je izdeloval bombe, kar je pa oče odločno zanikal, češ, da je bil pač prodajalec za neko kompa-nijo kemikalij, toda o kemiji se sam nič ne razume. Cassidy pra vi, da so ga najeli razni unijski uradniki, ki so mu dali $15.00, da je zagnal bombo, ki ga je veljala $3.00, in so mu obljubili še $15.00, če svoje delo "dobro izvrši." Značilno je, da je bilo ta teden napadeno z bombami tudi stanovanje nekega u n i j s k e g a uradnika.
Darovi za vrt
Za Jugoslovanski kulturni vrt so prispevali sledeči: Mr. in Mrs. Zalar, slovenska pekarija v Collimvoodu $5.00. Po Mrs. Lu-šin je darovala Mrs. Agnes Les-kovec $2.00. Prav iskrena hvala. — Predsednik.
Kriza v nemških vojaških krogih
Berlin, 3. februarja. Resna kriza se pojavlja v nemških vojaških krogih, odkar je odstopil vojni minister von Blomberg. Diktator Hitler je včeraj poklical generala von Riechenaua v Berlin, da mu pomaga rešiti krizo. Proti dosedanjemu vojnemu ministru von Blombergu je nastalo godrnjanje v vojaških krogih, ker se predolgo mudi na že-nitovanjem potovanju. 59-letni von Blomberg se je ob novem letu poročil z nekim 23 let starim dekletom, s katerim je odšel v [talijo na medene tedne. Od sedaj se ni še vrnil v Nemčijo. Več vplivnih generalov je že zagrozilo Hitlerju, da bodo resig-nirali, ako Hitler škandalu ne naredi konec. Tri ure je imel včeraj Hitler posvetovanje s svojim kabinetom, ne da bi se prišlo do odločitve. Hitlerja položaj zelo skrbi, kajti armada je njegova največja zaslomba.
Roosevelt pozivi je k duhovnemu obnovlje-nju Amerike, Poudarja napredek religije
Washington, 3. februarja. Predsednik Roosevelt se je izjavil napram 300 pastorjem, ki so ga včeraj obiskali v Beli hiši, da mora Amerika prednjačiti ostalim državam sveta v duhovnem prenovljeni u.
Poudarjal je, da so zastopniki vseh verskih prepričanj iskreno trudijo tozadevno in da je Amerika pokazala velik napredek v zadnjih letih.
"Načilno je," je dejal predsednik, "da je prišla duhovna pro-buda ravno iz Amerike. Zdi se mi, da imamo poleg dolžnosti do svojega lastnega naroda, tudi dolžnosti napram ostalemu svetu.
"V mnogih državah se danes godijo stvari, ki nikakor niso krščanske, da rabim mil izraz
namesto trde besede. Koliko silno dobrega je ameriška cerkev naredila po skoro vsem svetu za napredek in blagostanje ljudi. Poleg tega pa tudi za vzgojo in napredek narodov.
"čimprej se bodo začeli zavedati ljudje, da se je treba vrniti k Bogu, veri in domovini, tem prej bo nastal sporazum med narodi in splošno blagostanje. Najvišja resnica danes je, da se ljudje vrnejo k Bogu in veri. Odpadnik ni nikdar zadovoljen in če je odpadel od Boga, bo enako odpadel od domovine."
Predsednikove globoko zamišljene besede so vzbudile silno pozornost po Ameriki in po ostalem svetu, časopisje širom sveta citira izredne predsednikove besede.
Evropske govorice vznemirjajo dolar
New York, 3. februarja, že zadnji teden se je začel naskok na ameriški dolar v Evropi, ki se nadaljuje ves ta teden. Angleški funt sterling je narastel na $5.01, kar je najboljša cena od lanskega leta. Enako se je zvišala tudi cena nizozemskemu guilder ju, ki je močno v svetovnem prometu. Celo francoski frank in belgijski belga se je dvignil v ceni. Japonski jen je narastel za dve točki, le laška lira je nekoliko padla v ceni. Kolikor se dviga vrednost tujezem-skega denarja, za toliko pada vrednost ameriškega dolarja. Po Evropi se širijo nasprotne govorice napram Ameriki, enako kot lansko leto • v novembru, ko je bila Amerika prisiljena ekspor-tirati $50,000,000 vrednosti zlata v tujezemstvo, da je prenehal padec dolarja. Evropske govorice imajo svoj izvir v ameriški depresiji, namreč da bo ameriška vlada prisiljena potrošiti nove milijone in bo narodni deficit zopet večji, kar zmanjša vrednost dolarja.
-o-
Biseri v ostrigah Mrs. T. Dunca iz Gainesville, Fla., je včeraj izjavila, da se je udeležila banketa, prirejenega v počast rojstnega dneva predsednika Roosevelta. V oštrigah, ki so bile servirane, je našla šest biserov. Pet teh bisrov je sedaj podarila odboru, ki je priredil banket. Strokovnjaki so označili ceno biserov za $500.00. Denar gre v blagajno za podporo pohabljenim otrokom. En biser je Mrs. Dunca ohranila kot za spomin na banket.
Rcckefellerjev dom
Bivša krasna rezidenca, katero je ran j ki John D. Rockefeller kupil .leta 1868 v Clevelandu, kmalu potem, ko je radi olja postal bogat, bo te dni porušena. Za rezidenco je Rockefeller svoje dni plačal $40,000. Prostor bodo preuredili za parkanje avtomobilov. Najemnina prostora znaša $20,000 za pet let. Že 10 žrtev T6kom januarja meseca je bilo v Clevelandu ubitih 10 oseb od avtomobilov, a v istem mesecu lanskega leta pa že 15. Otvori gostilno Mr. Anton Slama otvori v soboto na 10007 Prince Ave. gostilno. Vljudno vabi prijatelje k otvoritvi.
Kakih 800 zastopnikov male industrije in obrti ima nad 800 predlogov, kako naj se izboljša stanje v Zedinjenih državah
Washington, 3. f e b r u ar j a. Konferenca malih trgovcev in industrialcev, katero je sklical predsednik Roosevelt, da mu poda nasvete glede izboljšanja njih stanja, se je spremenila v pravcato bitko med trgovci' samimi.
Navzočih na konferenci je bilo kakih 800 zastopnikov male trgovine in industrije, ki so bili skrajno zmešani v pojmih in sleherni izmed njih je imel drugačno misel, kako izboljšati položaj. 800 mož je bilo navzočih na konferenci in skoro 800 različnih predlogov je bilo stavljenih.
Edina skupna ideja teh zastopnikov je bila menda zahteva, da se znižajo davki, da se premore postave glede socialne varnosti, da se modificira Wagnerjeva delavska postava in da predsednik jasno naznani, kaj misli naredi-
ti v bodoče.
Trgovci so zborovali v avditoriju trgovinskega oddelka vlade. Za načelnika je bil izvoljen Frank Rcth, prodajalec čevljev na debelo iz Clevelanda. že ko je bilo imenovano njegovo ime, je nastal purit, katerega je pomožni trgovinski tajnik komaj pomiril. Menda je hotel biti sleherni načelnik.
Na zborovanju so ti zastopniki male trgovine žvižgali, mjav-kali, lajali in kričali kot Indijanci. Prevračali so mize in stole, psovali in divjal, da je morala nastopiti policija, ki je komaj naredila mir.
Pravilno je nekdo pripomnil, da če se trgovci sami med seboj ne morejo sporazumeti glede programa in ne vedo kaj pravzaprav želijo, kako jim more ustreči predsednik Roosevelt.
Enajst ubitih v vojaškem zrakoplovu
San Diego, Cal., 3. februarja. Mornariški oddelek vlade naznanja, da sta 70 milj od obrežja San Diego trčila skupaj v zraku dva ogromna vojaška zrakoplova, in da je bilo pri tem 11 zrako-plovcev ubitih, dočim so se trije rešili. Osem trupel ubitih so kmalu po nesreči dobili, ko so dospele na lice mesta torpedovke in druge pomožne vojne ladje. Karambol v zraku je nastal, ko -se je nepričakovano vlila silna deževna ploha. Oba zrakoplova sta popolnoma zgorela. Bila sta največja, kar jih lastuje ameriška bojna mornarica. Vozila sta 155 milj na uro in prevozila razdaljo 4,000 milj, ne da bi bilo treba naložiti novo kurivo.
--o-
Mr. Pucel protestira
Councilman 10. varde, Mr. serviral okusen zajtrk Edward Pucel, ki je načelnik od-
Green tožen kot veleizda-jalec delavstva
Washington, 3. februarja. Konvencija uiiijskih premogar-jev je včeraj kot velika porota sklenila obtožiti predsednika American Federation of Labor - veleizdaje napram delavstvu. Konvencija je na to naredila, da se pokliče Greena na zaslišanje, in če bo spoznan krivim, tedaj bo iz6bčen iz unije premogarjev, katere član je od njenega začetka. Green je bil tudi dolga leta tajnik-blagajnik United Mine Workers of America. Ko je Green slišal o obtožnici je zahteval, da če bo zaslišan, da ga mora zaslišati njegova lastna unija v Coshockton, Ohio. -o-
Jugoslav University Club
V petek večer priredi Jugoslav University Club v prizidku S. N. Doma zabavni večer s plesom. Ob 1. uri zjutraj v soboto se bo
vsem gostom.
Na operaciji
Mrs. Mary Zibert, 1348 E. 188th St. je bila operirana v City bolnici. Sedaj se nahaja na potu okrevanja in obiski so dovoljeni.
Iz bolnišnice
S Svetkovo ambulanco je bila pripeljana na dom iz Glenville bolnišnice Mrs. Mary Kotnik, 201 E. 156th St.
seka zbornice za parke, se je izjavil, da mesto zanemarja javna igrališča za otroke s tem, da ustvarja politiko v upravi mestnih parkov. Igrališča v mestu so jako zanemarjena, pa tudi za parke se ne stori dosti, čemur je kriva politika pri mestni upravi. Podnačelnik odseka za parke, republikanec Gabozy se je izjavil, da to ni resnica. Well, Mr. Pucel ni zastonj dolžil.
2
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 4, 1938
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ________________Published daily except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 29, Fri., Feb. 4, 1938
"Ven s tujezemci!"
Imeli smo že večkrat priliko napisati o najbolj zagrizenem ameriškem postavodajalcu, o senatorju Robert R. Ray-noldsu, ki prihaja iz države North Carolina. Ta senator ne samo, da je nativist prve vrste, pač pa tudi ifanatik izredne vrste. Hvali se, da je kristijan, toda pri tem razvija tako sovraštvo napram svojemu bližnjemu, da po mišljenju nikakor ne spada v Ameriko, pač pa med Hitlerjeve ali Musso-Iinijeve gardiste.
Odkar je priseli predsednik Roosevelt na krmilo vlade se je delavski oddelek administracije, pod katerega spada naselništvo in državljanstvo, mnogo trudil, da bi olajšal postave glede naseljevanja in državljanstva. Toda kakor hitro pride enak predlog pred kongres, tedaj vstane senator Reynolds in začne psovati proti vsaki olajšavi postav napram tujezemcem. S svojimi govori senator Reynolds zaustavi vsako drugo debato v zbornici in govori toliko časa, dokler predlog za olajšanje postave ne umaknejo iz dnevnega reda.
Da ni senatorja Reynoldsa v kongresu, bi bila postava glede deportaeije onih tujezemcev, ki so prišli nepostavnim potom v to deželo, že zdavnej spremenjena in izboljšana. Senator Reynolds je kriv, da ljudje, ki so prišli od leta 1921 naprej v Ameriko nepostavnim potom, ne morejo dobiti državljanskih papirjev, senator Reynolds je kriv, da. deporti-rajo ljudi iz Amerike, ki so prišli sem po 1. juliju, 1924, nepostavnim potom. Ako bi ne bilo njega, bi bila tozadevna postava že zdavnej urejena in položaj rešen v zadovoljnost vseh.
Pretekli teden je fanatik, da, surovina, senator Reynolds zopet izbruhal iz sebe svoje strupeno sovraštvo napram tujezemcem. Imel je govor, tekom katerega je'med drugim izjavil:
"Ali ni sramota, da Amerika danes zavaruje tujezemce proti brezposelnosti? Ali ni sramota za Ameriko, da mora plačevati starostno pokojnino tujezemcem? Ali ni sramota, da tujezemec lahko danes gre k vladi in prosi in tudi dobi posojilo na svojo domačijo? Tujezemci dobivajo danes vse blagre in dobrote, do katerih bi morali biti samo državljani upravičeni. Da, še več! Tujezemci v Ameriki povzročujejo zvezni vladi, kakor tudi posameznim državnim vladam stotine milijone stroškov na leto, ko jih morajo krmiti in oblačiti, dasi do tega kot tujezemci "niso opravičeni!
"Skrajni čas je, da naredimo konec temu! Mi smo bili vse preveč darežljivi, ko smo oblačili in krmili tujezemce, ki so se zatekli v to deželo in nas izkoriščali. Namesto, da bi1 dajali ameriškim državljanom toliko več koristi in ugodnosti, pa gledamo, kako bomo skrbeli za one, ki so prišli sem, ne da bi jih mi klicali in končno jih moramo celo podpirati!
"V kateri postavi je zapisano, da mora vlada Zedinjenih državah letno potrošiti milijone, da skrbi za tujezemce? Grd greh napram ameriškim državljanom je, ko razmetujemo milijone, da prikrajšamo ameriške državljane in krmimo z njimi tujezemce, ki so prišli v to deželo, da s svojimii rdečimi nauki skušajo izpodkopavati temeljna načela naše svobodne dežele! Sramota za Ameriko je, da redimo milijone brezposelnih, ki niso ameriški državljani, katerih nismo mi vabili sem, ki še danes dolgujejo svojo zvestobo evropskim kraljem in diktatorjem, in se tekom dolge vrste let niso pobri- g£iu st. Clair in Norwood Rd. gali, da bi obljubili svojo lojalnost in pripadnost! deželi, ka- p0 predstavi, ki ni dolga, bo pa tera jih tako očetovsko redi, a v zahvalo nam ustvarjajo rdečega gada na prsih!
"Nihče ne ve, koliko stotisočev tujezemcev je dospelo nepostavnim potom v Zedinjene države, da skušajo rušiti našei postave, našo vlado in narodne ustanove! Le ozrite se po uradnikih raznih organizacij, ki imajo skrajno radikalne namene! V njih vrstah ne boste dobili domačinov Ameri-kancev ali' dobrih ameriških državljanov, pač pa ljudi, katerim tudi Amerika ni dosti dobra z vsemi svojimi dobrotami. Lačni so prišli sem, dobro so bili sprejeti, v krizi smo jih začeli .oblačiti in krmiti , a v zahvalo nam pojejo dan za dnevom himno strasti in sovraštva ter agitirajo za propast naše dežele!
"Dočim so leta prej prihajali v Ameriko pošteni,ljudje, naseljenci z značajem, pa se zatekajo danes sem kriminalci in fanatiki. Naša dolžnost je, da jih poženemo dežele. Čim prej, toliko bolje za nas!"
Tako je govoril fanatik senator Reynolds. Svoj govor je razširil potom radia v sleherno državo, tako da se ne bi čudili, da pride v kratkem do splošnega preganjanja tujezemcev. Ne samo fašizem rodi fanatike, tudi v svobodni Ameriki jih imamo. Senator Reynolds je zrel vzgled tega.
Katoličani, držimo se svojega!
Tudi glede zabav in raznih prireditev! Držimo se svojega! Svojih, katoliških prireditev se udeležujmo, ne pa onih naših nasprotnikov ! Saj se oni tudi ne udeležujejo naših prireditev. Zakaj bi jim mi, katoličani delali tlako? Zato, da jih krepimo, da bodo še z večjo silo udarjali po nas katoličanih, po naši, katoliški Cerkvi? S tem, da se udeležujete vi, ki še kaj držite na cerkev, prireditev društev, ki se štejejo za "napredne," za "svobodomiselne," s tem jih krepite, njihov moralni ugled povečujete, njihov pogum dvigate, da še z večjo silo širijo po časopisju svoje ideje, da še z večjo silo blatijo vse, kar je katoliškega. Doklej jim boste še delali tlako, katoličani ?
Krepite svoja lastna, katoliška društva! Dajajte pogum mladini, ki se udejstvuje v katoliških društvih, da ne bodo silili v nasprotna, Cerkvi sovražna društva! Podpirajte prireditve, katerih dohodki gredo v korist domači fari!
Pred seboj imamo dvoje ali troje prireditev katoliških, farnih društev, prireditev Združenih društev v soboto v Knausovi dvorani, in predstavo "Kurento-va nevesta" Svetovidskega odra v nedeljo 6. in 13. februarja. Združena društva zaslužijo vso podporo faranov! Možje in žene pri Združenih društvih se zelo trudijo, da bi zbrali potom raznih prireditev čim več denarja za našo cerkev. Lepe tisočake so že zbrali skupaj. In ti možje in žene so ravno toliko dolžni delati za faro, kakor katerikoli fa-ran, prav nič več ne,,. In če se kljub temu toliko trudijo, potem zaslužijo vse naše priznanje, potem je najmanj, kar se pričakuje od nas drugih, da gremo na prireditve, ki jih oni prirede. — V soboto 5. februarja nas vabijo na zabavo v Knausovi dvorani. Kdor more, pridi na to zabavo! Podpirajmo predvsem sami sebe, potem šele druge, nikdar pa ne onih, ki pljujejo na to, kar je nam sveto! Katoličani, držimo se svojega!
V nedeljo 6. in 13. februarja zvečer pa priredi Svetovidski cder jako smešno predstavo "Ivurentova nevesta." O tem sem že pisal, kakšna je vsebina te igre. Prav zelo smešna in zabavna. Pridite, ne bo vam žal! Cene so znižane na 40 in 30c. Vstopnice dobite v predprodaji v Novakovi "candy-store" na vo-
Kaj pravite!

V Cuyahoga okraju imamo dva demokratska vodstva. To sta: stara demokratska garda in uporniki. Oboji trdijo, da so edino zveličavni. Upornikom je dal vso pomoč governer Davey. Od strani se pa nekaj sliši, da se bo governer še pred primarnimi volitvami pobotal z Gongvverjem. Temu pravimo v Ameriki: politika, po slovensko pa: otrobi.
domača ^abava. Predstava bo končana pred 10. uro, začne se pa točno ob 8. uri.
V soboto imajo Prešernovci svojo 25 letnico, v nedeljo društvo Danica in prihodnjo nedeljo pa Ribničani. Pri vseh teh društvih je dosti naših, katoliških ljudi. Od Danice boste imeli priliko videti "Kurentovo nevesto" v nedeljo 13. februarja, Ribničani pa jo pridite pogledat tc nedeljo, 6. februarja. Prešernovci jo pa lahko pridejo pogledat obakrat, saj je dovolj zanimiva.
Kaj, če bi bil Kurent Ribni-čan? Pridite pogledat, kako je kunšten. Zgodba se dogaja v Ravnem dolu. Ne vem ali imajo tako vas v' Ribniški dolini, za Grdi dol vem, da ga imajo. Vsekakor boste imeli tudi Ribničani dosti zabave ob Kurentovih zvijačah. Torej pridite ga pogledat !
To so torej naše katoliške prireditve, ki so pred nami. Pridite, katoličani, lepo se boste pozabavali in imeli prijetno zavest, da ste s tem pomagali še lastni fari in katoliški zavesti!
Rev. M. Jager.
"Prej pa ne gremo dam.. "
Nekako tako bomo peli v nedeljo večer na proslavi 25-letnice društva Danica št. 11 SDZ, ki se vrši v veliki dvorani in prizidku S. N. Doma na St. Clairju. Program za to proslavo se razlikuje v gotovem oziru od drugih slavno-sti in upamo, da se boste odzvali v lepem številu. Saj veste, da če nas bo več, toliko bolj prijetno bo.
Naj tukaj ponavljam še posebno vabilo vsem članicam društva Danica. Vstopnice ste vse prejele, ene osebno, druge ste jih dobile po pošti, tako, da kar se tiče veselice vam je vsem znano. Glavno vprašanje ob tem času je, ali se boste vse udeležile? Morale bi se, ako vam je količkaj društvo pri srcu. Naše slavnosti so poredkoma in srebrni jubilej se obhaja samo enkrat v enem smislu. Nikar ne recite, da vas ne bomo pogrešale. O, ja, pa še kako! Za vsako posebej bomo vedele, če se je udeležila ali ne. Uradnice bomo prav pridno gledale naokrog, če ste vse prišle. Zagotavljam vam to, da vam bo žal, prav res žal, če boste doma ostale. Pa tudi svoje domače pripeljite, ker Slovenski narodni dom nudi velik prostor na razpolago in povem vam, da nas bo strah, če ne bo dvorana napolnjena. In povabite tudi svoje prijatelje in znance, da pridejo, če ne k večerji pa potem kasneje na plesno veselico.
Začetek bo točno ob pol sedmi uri zvečer in to pomeni, da pridete na svoj prostor še pred tem časom, ker bomo začeli s serviranjem večerje počilo ob določenem času. Ce bi vedele, kako se naše kuharice pripravljajo, da vas bodo čim boljše pogostile! Tri dni se bo kuhalo in peklo. Večerja bo torej po domače rečeno "banket." Poskrbele smo si tudi dovolj natakaric, ki bodo pridno skrbele, da boste vsi zadovoljno postreženi. Med večerjo ali takorekoč banketom boste pa poslušali izvrstno godbo pod vodstvom Mr. Zupančiča in nekaj prav zanimivih in kratkih govorov in seveda, naše članice Častne straže SDZ bodo pa podale prav mičen program. In po večerji boste lahko kar naprej sedeli okrog miz in če vas bodo pa pete srbele, se boste pa lahko podali v veliko dvorano na ples, za katerega bo igrala godba pod vodstvom Mr. Ray Zalokarja.
Za večerjo in plesno veselico je vstopnina samo 50c in za ples pa 35c. Oddanih bo tudi nekaj prav lppih nagrad. Torej, če še mislite, da se bo to lahko izvršilo brez vaše navzočnosti, potem ste gotovo bolni ali pa . . . ne vem kako bi rekla. Vseeno, kličem vam na svidenje v nedeljo večer v S. N. Domu!
Albina Novak, predsednica. —-o-
Nov zdravnik v Euclidu
Euclid, O.—Izkazalo se je, da je res najboljše, ako se oglaša v Ameriški Domovini in se vidi, da ima res veliko naročnikov, ki prav radi in tudi vse berejo.
Jo j, kakšen direndaj in po-praševanje je zdaj tukaj v Euclidu, ko so oni dan brali v tem listu, da pride nov zdravnik v to slavno mesto. Kakšne bolezni bo zdravil, kje se bo nastanil itd, naj bo obenem vsem povedano in javno pojasnjeno, da se bodo vedeli ravnali, sledeče. Najprej se bo ustavil na Bliss Rd. v dvorani sv. Kristine in sicer to nedelo zvečer ob 7:30. Kolikor je meni znanega, zdravi vsakovrst-
ne bolezni, kot želodčne, trebušne, zoper in za zaprtje, štihpan, čd koga lasje bolijo, če koga v grlu žgače, če ima kdo hudo žejo itd. In ne samo to, dere tudi zobe in če izdere zdravega mesto bolnega, mu ne smemo zameriti, ker se vsak človek lahko zmoti.
Nekateri tudi vprašujejo, kako se piše in kako mu je ime, če je mlad ali star, kakopak. Tem naj bo povedamo, da je še prav mlad, samo dolgo je že na svetu. Piše se pa Boštjan Lažizdra-vnik, kar je z eno besedo vse povedano. Kdor se pa hoče sam prepričati, naj pa pride v nedeljo tje, kjer mu ne bo žal ,to mu garantirajo njegovi pacienti. Torej se vidimo v nedeljo večer v šolski dvorani sv. Kristine, pa gotove!
Matilda Ropret. -o-
Prešernovci vabijo
Cleveland, O.—Znano agilno društvo France Prešeren št. 17 SDZ obhaja v soboto 5, februarja 25 letnico obstanka. Vabljeni so vsi člani in članice ter drugo občinstvo k udeležbi. V spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. bo banket. Med banketom nam bosta zapela par pesmi dobro poznana pevca Mr. Plut in Mr. Bele. Potem nastopijo štirje mladi fantje pod vodstvom g. L. šemeta. To so Ray Zalokar, A. Primež L. Sa-dar in J. E. Zalar. Nastopilo bo več govornikov, med temi sodnik g. Frank J. Lausche. Zatem se pa vrši ples, za katerega bo igral vesele polke Sunny Ray orkester. V zgornji dvorani bodo pa igrali dobro poznani godbeniki in priljubljeni fantje od Frank Jankovič orkestra. K plesu je vstopnina 35c.
Prav prijazno je vabljeno članstva društva št. 17 in drugo občinstvo ,da napolnimo dvorano SND in s tem razveselimo ustanovitelje našega društva. Ker ni nobenega zapisnika v arhivu, je nemogoče pisati zgodovino tega društva. Naj torej omenim samo ustanovitelje, ki so še danes zvesti člani našega društva. To so: Jernej Knaus, John Centa,Anton Anžlovar, A. M. Kolar, John Avsec, J. Hren, Frank Fridhofer, John Ježek, Frank Sodnikar (ta dva zdaj člana društva št. 18), Frank M. Jakšič, J. Mišič, J. Mausar, J. Prebil, Joseph Stampfel, J. Sajo-vec, Frank Verbič, Peter Bukov-nik, M. Zugel. To so še živeči ustanovitelji. Umrli ustanovitelji pa so: Andrew ICrainc, S. Ko-vačič, J. Valand, M. Alič. Naj jim bo lahka ameriška zemlja.
Torej še enkrat, pridite jutri večer v SND. Na veselo svidenje in zdravo!
John Zalar, tajnik. -o-
Dopis iz San Francisco
Ameriško Domovino redno prejemam. In ker se mi list zelo dopade, zopet obnavljam naročnino. Zelo se mi .ie do-padlo poročilo vaših lovcev na srnjake v Pennsylvanijo. Saj te lovce osebno poznam, najbolj pa Jožeta Pozelnika, Ru-dyta Božeglava, Jožeta Zalokarja in Jožeta Mlakarja. Pa morda še druge.
Skoro eno leto stalno delam pri WPA, kjer napravim po 74 ur na mesec, da zaslužim $55.00. Iz tega moram plačevati še voznino na ulični železnici vsak dan. Življenje tukaj je zdaj zelo drago. Od ene sobe plačam na mesec $10.00, pa si moram še sam snažiti, ali pa plačat, da mi kdo poriba sobo. Precej me stane tudi obleka in perilo, ker hočem biti snažno oblečen. Poleg Ameriške Domovine dobivam še Glas Naroda, na katerega sem že naročnik ofl let vi 1910. Pa še kako knjigo si včasih kupim, da je krajši čas in pa za poduk.
Kadar bom prišel v Cleveland, vas bom, g. urednik pe-
Ce verjamete alr pa ne
Bog se me usmili in sv. Katarina, ki je za pravo pamet, da bi se mi teh nekaj dni ne zmešalo. Če se je kdaj reklo stopit, se reče zdaj in pa vse tje do pusta. No, če mi štihpan ne bo koman-diral linkšvenken, se bomo dobro imeli, vi in mi.
Da ne bo kdo pozabil, naj v naglici zapišem par veselih večerov, ko bo stokrat luštno, pa nobenkrat hudo, kot je rekel topovski Žagar.
Danes večer se bo zbrala vsa fara sv. Vida v Knausovi dvorani. Za to priliko je Jerneje
Knaus razrinil dvorano, da ■ za vse prostora. Tukaj nas sme manjkati.	tl
Dalje bodo danes večer ^ zibcinarji (društvo France^; šeren št. 17 SDZ) obhajaj letnico, kar so« ajnrikali k Svojo številko so dobili po ^
regimentu kranjskih Jf J^'1 imenta' W t
več, zato moramo biti tolik0 veseli naših ameriških zibn1...
Žal nisem
z nem
zov. No, tistega regW-- ^
Pov
^jji I' I
jev, da so nam ohranili i"1 slava se bo obhajala v St^ j. , V( St. Clairju. luštno.
Nič koliko
V nedeljo večer bodo na^'l11 ®o
ljal v salun. Tam se bova pomenila in mi boste svetovali, če že drugim dajete vsako-jake nasvete, kako bi se jaz oženil. Enega pridnega dekleta poznam na zapadni strani mesta, ki vedno dela in ima denar na banki. Taka bi bila pripravljena, ali ne? Jaz nisem pri nobenem društvu, ker sem že prestar. Ampak ko se bom žefiil, se bom zapisal pri kaki zavarovalnici za $2,-000.00, da bo ona brez skrbi.
Da se vrnem nazaj k našim lovcem. Bog jim daj srečo! Tudi jaz sem bil strasten lovec, ko sem bil še v starem kraju. Tukaj pa nimam denarja za ta sport, čeprav je tudi tukaj lepa prilika za to. Tukaj v Kaliforniji je dosti srnjakov, pa ne v San Fran-ciscu, ampak kakih, 150 milj gori v hribih. Tam sem bil enkrat pred petimi leti. Ko sem se vozil z busom ponoči, jih je stalo na cesti kakih 20. Voznik je moral avto ustaviti, da smo jih prepodili s ceste. Tam so krotki ko ovce. Ce kak voznik katerega povozi, ga naloži in odpelje domov, če ga nihče ne vidi, seveda.
V Medesino okraju imajo pa državno zavetišče za divjačino. Tam je na tisoče ak-rov zemlje odbrane v ta namen. Tam je dosti gozda in visoki hribi so, kot na primer na Gorenjskem v starem kraju.
Tukaj imamo večkrat deževno vreme, kar nas ovira pri delu, da izgubimo šihte. Delamo večina po parkih. Delamo pa zato, ker se pripravljajo za svetovno razstavo, ki se odpre leta 1939.
Zdaj bom pa končal, se pa še drugič kaj oglasim. Pozdravljam vse moje stare znance v Clevelandu in drugod.
Frank Zaje, 134 Clementina St., San Francisco, California.
I Ti
vidskem odru Kurenta WW Vn° Father Jager bo to igro rež-1" potem že veste, da bo od hu®, zabavno. Bi radi videli, kat" bo Kurent dobil, ki se je o1 zakonskega jarma na vse viže.
V nedeljo bo praznovalo^
- ii ......
«1 "i
S kupj
SIK ^
srebrno poroko z SDZ dr^P 5 Danica št. 11 SDZ v SND
Clairju. Tukaj so pa že ^ punce zraven, da jih je tr0^! pogledat. Albinca Novak J® oberkomandanta pri tem dr^ žev in mi že tri tedne žuga, ' p^' nikdar več ne pogleda niti ^ belim, če ne pridem. Alo, f*^ k tem puncam v vas v nedeM ' Kdor ima pa štihpan, če g sje bolijo, če ima rad hudo E. in sploh, če ga kaj črviči in J ^ kaj narobe hodi, naj se da Pjl iskat v nedeljo večer zdrav«J: ^ ki bo odprl svoj urad v ne Jye večer v šolski dvorani sv-stine na Bliss Rd. Boste V'I J da vam bo pomagal. Till<a J^ *. pret ga je nekje staknila ^J^ c garantirala, da bo imel v , l^ij6 du fajn biznes. Ne pozabili obiskat zlasti taki, ki se ve|0 kislo držite, kot bi se va1^ jjj veae] o samem hudniku sani J j
nc
Na in na 13. februarja „J Slovenskem narodnem doitf1' , jj ši Ribničani pokazali j umetnost. Takrat pa vse ^ rodni dom, kar leze in Sre'.3 gaj( ničani se že močno pripravi ^ Tcne Vidervol je že več te J t^, na delu. On bo delal lon^ " izdelke: kožice, latvice, skl^ ^ piskerce. Rešeta bo dela' J j)^
t
IZ DOMOVINE
—Milka Krištof, doma iz Moravč pri Litiji, je služila pri posestniku Martinu Simončiču na Spodnjem Logu pri Litiji. Pred nekaj tedni je šla-s hlapcem v gozd napravljat drva. Ko sta podžagala bukev, se je ta nenadoma razklala in Milko Krišto-fovo s tako silo udarila na prsi, da je odletela tri metre v stran in obležala mrtva. Ljudje so jo skušali z umetnim dihanjem spraviti k življenju, pa je bilo vse zaman. Zapušča dva nepreskrbljena otroka.
—V Blagovici je umrl Franjo Benkovič, posestnik in bivši župan. Rajni se je rodil v Kamni-
ček in pa menda Oswaldov^ ze, ki se tudi na to zastopi- * je Vidervol že napravil e" čen šparovček, v katerega čem zdaj kvodre. Ker je napraviti v šparovček vrat^;, ^ bom kar celega nesel na ve>. in tam si naj pa odraču'1^ ^ njega, kar bom zatretal, ce
f «ke
it' %

kaj tretal. če ga ne bod0^
gli odpreti, bo ostal denar
cP
zamrznjen, dokler šparov^ dobi v roke naša bebika, ^ kladivom jako prilična.
Kot mi je Pograjc pove® prišel naš slavni rokoborec die Simms nalašč iz Kalif0' da bo navzoč na tej veselic1',^ die se čuti, da ima v sebi $ k ško kri in da take veselice mudi. Akrabolt, če ti ne C tam, Eddie.
No in na 19. februarja ^ stopili pa skupaj Cerklj*11'^ bodo veseljačili v SDD J terloo Rd. Njih društvo ško jezero št. 59 SDZ, ^ j' znovalo tretjo obletnico, * f se zganili. Cerkljani vabiJ0 p niševce, Jezerce, Grahovc6' rovljane, Rakovce, DoleilC j Blcčane. Če pridejo ti skuPf,^
mo lahko eno rekli. Men
bom pa jaz nazaj držal, & J en večer pozabljeno
tisto y
i
Živ lib
v
Vi
v
vi
k in ti,
pogrevanje, zakaj da ®\ J oziroma našim kravam ® fl/ nje zvonce rezali. Jaz j111^1 stim, ker sem si že sam P ^t pravic in imam precej ; ških zvoncev na vesti, ki s
ku v ugledni Tomanovi hiši in ( _______________ _______
je bil brat pokojnega slovenske- nabral tam v Mingah i11 ga pisatelja-duhovnika Jožefa vivnikom. Benkoviča in bivšega državnega poslanca odvetnika dr. Ivan Benkoviča.
—Smrtno se je ponesrečil pri spravljanju hlodov iz gozda Ivan Nemanič, posestnik iz Bo-žakovega pri Metliki. Ko so razžagali črešnjev hlod, mu je spodrsnilo in hlod je padel nanj. V nekaj minutah je izdihnil. Star je bil G3 let.
■ hofli" * Za druge prireditve " pV
še govorili, ko pride čas-
krat bom skušal presta^ /
nje, in naša Johana s® vj(F,
križa, češ, da me ne'	\
drugače kot v nedelj0 k |
pri južni. Križana g°r3V F
ne gre drugače in ne pa potem bolj pri domu- jjf ob palci hodil in bom 1111 ver j en kot.
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 4, 1938
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po ntmlkui Uvlrmlkrn E. WLmfm
ž4
ežil tidii si
otf
e i
sV,
pil »»j
J
>b2
je1
la'
i »J
iai)i| ;!jf
o« in a I
viii» #
Pa me je bolela noga, ■mogel hoditi, in da bi njemu na dom in se
bi bir"CSt' V — ne' sitn°
p10 in obenem smešno, v[]0Vabiti sem moral Curaka M pa sem še moral tah • ' 0 njeS0Vih razme-
o njegovem življenju, vi vkakib razmerah pa ži-
sem vprašal kar na-"Menim' aH Je Pre"
"P •
8j . reJ kedaj je bil revež, pa Je opomogel. Danes je bo-naiv° Vek' lahko rečem, eden
sita ?atejših v deželi- Živin~
mu, je videti, res
..r^mn KuPcije"
nese.
sem, kake so tiste
..Slutil
i "T
sup,11 m°ž je na dobrem gla-; sem vprašal.
"Q
])obo ^veda! Priden človek je, Žev 2en> velik dobrotnik reve-.^v°bČe vgleden človek. In C0Ž do mozga. Spoznal ga L.' Ce misliš sklepati z njim Upc»Je."
"Me
v&seli! Res bi namreč
cu • ivtra	llOIIUCV
pjj0! enil Z njim nekako kup-
'H T
kupčijo?"
iflf: p I
P' ^
rti* ,u<
A i
T
(ie si se pač le mimogre-,])f nas ustavil pa se boš
J'11 k njemu?" že *e' pri tebi ostanem. Bom !tior d vse uredil z njim- Ne ]|0jjetn Sa obiskati, noga me
kettl°da!" sem pridjal po krat-ves!elm°lku. "Zelo sem se že
Je
flf
4
a j
na Zbigance. Pravijo, " °kolica zelo lepa —." «8to pa effendi, tisto pa! Že leži med dvema rekama. tetn°'ie nekaj vredno. In po-gaio lste naše planine, ki se-Kt^^oti Sletovi in še dalje! sprehodi na vse-stra-
DOPISI
Razgovori z našimi trgovci


"f.
i M
c4
tako so mi pravili. In ier J slikovita je baje pot k Dobili, ne?" ^ej6 kubila pomeni v tur-, jeziku "koča v dolini, v '' Nalašč sem napeljal ^ 0 nanjo. Handžija, o tem bij e]!'1 Prepričan da gotovo ni ti žutove družbe, od nje-\ ^Pristranskega človeka, % 'lajlaže zvedel, kaj je s
-? Ne poz-
S	bulibi
\ '
i\\% Mogoče! V Zgibancih lik ' Pa ne veš nič o Dere bu-
"N*' '
še nisem čul o njej." ^endar vem iz čisto za-
kiJ^'ih virov, da leži tod ne-v bij
Vij0 ^ližini stavba, ki ji pra-
'V ere kuliba." k
v kraju,
-----
v verjamem. Rojen sem Vin,,Juncih, vse življenje ži-poznati bi
t\iN°VANJA V NAJEM
jo ** stanovanja se odda-
Jnaje
!1*i. Vsako stanovanje
f: Uov0V®6 Ugodnosti in vsako je
' 8
fi
J, $
* J0!1
o"11
si J f\
0^ekorirano in v najbolj-z Addison Rd., 4 sobe,
7 Iespredai
5<fo ^el Road, 4 sobe . 123 St., 8 sob, hiša
C*
81 St.. 3 sobe in
In
a-door bed, zadej,
Gl«*s Ave., 4 sobe. Glass Ave,, 4 sobe,
l°5l°n V' 3 sobe zadei
I Remington St., 5 8ll7b yodaj
Sfloj -na Rd> 3 S0be> t1, 2adei
Clair Ave., 7 sob
^e ^JP^ašajte pri
tfl American Mortgage
rt o ioan Co-
Tel. St' Cla5r Ave-HEnderson 6068
moral tisto kočo. Vsaj ime bi bil moral slišati."
"Hm—! Mogoče pa je dal tako ime koči le tisti, ki mi je o njej pravil." "Najbrž!"
"Pa če bi temu res tudi tako bilo, — koča le mora biti nekje in le za ime ne veste domačini.
Ali veš kje za kako kočo v bližini? V hribih—? V soteski, v ozki dolini, recimo?"
"Ali stanujejo ljudje v njej?" "Ne vem."
"Če ni obljudena, jo poznam. Gori v gozdu leži, v stra j nem kotu ozke, temne soteske."
"Vidiš! Jo le poznaš!" "Kako bi je ne! Saj jo je moj oče postavil, ker je bil ti-stikrat svet njegov. Lesena je."
"Tistikrat—? Danes ni več?" Ne. Pred kakimi osmimi leti je svet tam okoli kupil Cu-rak."
Zanimivo—! Curak je obogatel "z živinsko kupčijo" in kupil skrito koča v temni soteski, kjer bi našel, tako je pravil kahwedži v Ismilanu, zloglasnega Žuta —.
Prav nič nisem dvomil, da sem na pravi sledi.
"Čemu pa1 jo je postavil tvoj oče?"
"Za kolarno mu je služila. Shranjeval je v njej vozove, orodje, sekire, žage, motike, lopate in drugo."
"In čemu jo r^bi Čurak?" "Ne vem. Mislim, da je vob-če ne rabi. Le to vem, da je dal klopi postaviti v njo. Prej jih ni bilo."
"Je zaklenjena?" "Da."
"Bi mi jo opisal?"
"Dobro jo poznam. V skrajnem kotu soteske se stisnejo stene v ozek žleb. Ob tistem žlebu stoji koča. Dva oddelka ima, prednji del je prava koča, postavljena iz brun, zadnji del pa je pravzaprav le trioglata luknja, bi rekel. Njene stene so živa skala žleba in pa močna železna vrata, skozi katere se pride iz prednjega dela v skalnato luknjo. Zakaj pa te zanima koča?" "Pravili so mi o njej in da je pot k njej slikovita."
"Slikovita pač ni. Za vasjo pelje pot po polju in nato po gozdu, kjer nikamor ne vidiš. Dolina se vse bolj zožuje, pobočja so1 skalnata, nazadnje gole stene, potem prideš v ozko sotesko in na koncu soteske stoji koča, tam, kjer se stene strnejo. Poleg koče je studenec, ki izvira iz skale. Lep tisti kraj nikakor ni." Halef se je oglasil: "Gospod, tvoj^ kismet je, da iščeš kraje, ki jih ne moreš najti! Že nekaj dni sem iščeš neki drugi kraj, ki ga menda tudi nikjer ni. Neko slično ime sem danes čul, košar mi ga je omenil, ki nas je vodil."
"Misliš vas Karaorman, ki leži tu nekje v bližini?" "Da."
"Pa ni pravo ime. Mi iščemo Karanorman. Tako je zapisano na Hamd el-Amazato-vem lističu." "Morebiti pa se je zmotil—." "Mogoče."
"Vprašaj handžijo!" "Poznaš Karaorman?" sem se obrnil k handžiji.
"Da," je odgovoril. Cesta v Stip pelje skozi Karaorman. Večkrat sem že bil tam."
"Ali imajo v Karaorman tudi han?"
"Ne, nimajo gostilne. Vas je majhna in leži tako blizu Stipa, da hodijo ljudje rajši v Stip.
Dalje prihodnjič
Od Možinove trgovine preko ceste se nahaja gostilna našega Matha Kastelica, kateri misli, da je Saranac Rd. in 160. cesta več vredno, kot pa vogal Euclid Ave. in E. 9. cesta v mestu. Math se je tu že zelo privadil in je rekel, da od tam ne gre, dokler ga ne bodo nesli.
Ni še dolgo, ko je Mr. Ka-stelic vrgel petak na baro za kulturni vrt. Oglasil sem se pri njem, da ga malo popišem, da bodo še drugi brali o našem prijaznem Kastelcu. Pa ga ni bilo doma, kar mi je bilo zelo žal. Dobil sem pa tam Mr. John Centa, zastopnika zavarovalne družbe in pa Jožeta Pogačpika, gorenjsko korenino, ki opravlja sedaj, kot je rekel, službo formana štaparjev. Ko me je Pogačnik zagledal, je vzkliknil: "Glej ga, Grdinata! Kaj si zopet tukaj s košaro, Ali še veš, kako bi me bil enkrat sko-ro živega pobasal v tvoj koš? Pa obnovim še enkrat tisti dogodek. Bilo je v neki gostilni nedaleč od tod, kjer je umrl nek bordar. Ti si prišel ponj. Jaz sem ležal malo nadelan tam blizu, pa je rekla gospodinja: kar tegale vzemi. Ampak jaz sem tisto slišal in ali še veš, kako sem bil hitro pokonci? Veš, Gorenjci se ne podamo kar tako."
Zelo smo se smejali, ko smo pogrevali tisti dogodek. Jože Pogačnik je pa še danes ko-rajžen in zadovoljen na tem svetu.
*
Ne samo mesa in klobas, pa moke in zelje pa peteršilja je potreba za življenje, ampak tudi kruha. Saj vsak dan molimo v očenašu predvsem za kruh, za meso pa ne. In kruha je vedno dovolj v John Zalar j evi pekariji na Waterloo Rd. in 160. cesta.
Nekega večera jo mahnem k Johnu za razgovor. Veste, peka ni lahko dobiti za pome-nek. Ko gremo mi spat, takrat peki že vstajajo. So pač ponočnjaki — pri pečeh — in zgodaj zjutraj, ko mi vstanemo, imamo že svež kruh doma.
Nekaj posebnega in častnega je v zgodovini Zalarjeve družine. Že tretji rod se bavi s to obrtjo. To dejstvo naj bo potrjeno tudi po pionirki, stari Zalar j evi materi, katero smo poznali še v stari domovini, ko je nosila kruh v jer-basu že od otroških let. Danes je stara 84 let in še vedno točno postreže odjemalcem. In tudi starši te naše pionirke so bili peki.
V Preserju je bil rojen lastnik te pekarije, John Zalar. Skupaj pri enem kamnu sva bila krščena. Ker pa niso imeli svojega doma, so bili nekaj časa tukaj, nekaj časa tam. Imeli so pekarijo tudi na Igu pod Krimom in tam se je naš John navadil peči dober kruh, pogače, kolače, žemlje, posebno pa ižanske bige.
Da se bo naučil tudi peči za gospodo, se je bil podal John v Ljubljano v službo, kjer je delal več let v veliki Avgust Jenkovi pekariji. Mimogrede povedano, eden Jenkovih sinov je bil oficir. Bilo je to takrat, ko so navdušeni Slovenci delovali za Jugoslavijo. Tudi ta je bil odločno za odcepitev od Avstrije. Avstrijska vojaška oblast ga je obsodila na smrt na vešalih. Pred smrtjo je rekel, da si šteje v čast umreti za Jugoslavijo.
Leta 1906 jo je primahal Mr. John Zalar v Ameriko. Delo je dobil pri National Biscuit Co. Služil je po $9.00 na teden. Beraška plača, pa ne kaže drugega, kot oprijeti se. Po enem letu je John delo
tam pustil, ker se je premalo zaslužilo. Potem so pa sami prišli ponj in mu obljubili več plače. Potem je zopet tam delal do velike noči, nakar je rekel: "Kar na svoje roke bomo začeli, saj smo še v stari domovini sami kruh pekli."
Leta 1910 so začeli s pekarijo na istem prostoru, kjer se nahaja še danes.
Mr. Zalar tudi še ni pozabil na potovanje v Ameriko. Pripovedoval je, da je bil takrat tak strašen vihar na morju, da je sploh čudno, da se niso potopili. Vihar je bil ladjo poškodoval, da niso mogli tri dni nikamor naprej. Valovi so bili ko gore in so se kar igrali z ladjo, kot bi bila mala orehova lupinca. Z njim je takrat potoval neki Gorenjčev Jakel iz Preserja. Mr. Zalar bi rad zvedel zanj in prosi rojake, če kdo ve zanj, naj mu sporoči, če še živi.
Potem sem se obrnil pa na Mrs. Zalar za kaka pojasnila iz njenega življenja. Povedala mi je, da sta se z Johnom poročila leta 1914 v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Poročil ju je Rev. Pavel Hribar.
Mrs. Frances Zalar, rojena Jakovec, je doma iz Brod Mo-ravice, ki je zadnja slovenska fara pred hrvatsko mejo pri Kočevju. Iz tega kraja je v Glevelandu dosti drugih znanih Hrvatov kot Mr. Braidich in drugi.
Mr. in Mrs. Zalar sta oba sila delovna in pridna. Mnogo sta že storila za druge. Vse, kar sta si pridobila, sta si morala prihraniti cent pri centu, z vztrajnim in napornim delom, ki ne daje nobenega časa za razvedrilo in odpočitek. Zalarjeva trgovina je vedno rada prispevala darila za društva in enake prireditve. Ko je kulturni vrt vprašal za kak prispevek za prireditev, smo dobili zastonj trideset ducatov "buns." Naši trgovci vedno radi podpirajo društva in posameznike, zato jih moramo pa tudi podpirati, ki se trudijo za narodni blagor.
V Zalar j evi družini so štirje otroci, ki se vsi šolajo. Zalar j evi so pa obenem pomagali še dvema drugima do šolske
izobrazbe. Čast taki družini. *
S zanimanjem bomo sledili življenskem opisu korajžnega, vzornega slovenskega fanta, ki se je podal po širnem svetu, star šele 20 let in veliko preskusil po svetu. Danes je trgovec z grocerijo in mesnico na Waterloo Rd., hišna številka je 15802. To je poznani Ludwig Raddell.
Na torek večer, ko je zunaj žvižgala sem od severa ledena sapa, sva se midva pogovarjala' o izkušnjah njegovega življenja. Nikdar si nisem predstavljal, da je Ludvik toliko sveta prehodil. Ko mi danes beremo o vojski med Kitajci in Japonci in so nam tisti kraji nepoznani, mi jih je on pokazal v slikah, katere je sam posnel, ko se je nahajal tam. Služil je namreč v ameriški armadi sedem let, zato je pa imel priliko videti toliko sveta.
Ludvik je doma iz Trebanjske fare, iz vasi Ponikve, Čič manov Ludvik. V družini je bilo pet bratov in ena sestra. Imeli so lepo posestvo. Leta 1907, ko je bil star 20 let, je sklenil, da gre v Ameriko. Doma mu sicer ni primanjkovalo kruha, pa mlad človek hoče po svetu za večjo srečo.
Ko je dospel v Cleveland, je dobil delo v livarni. Za tri mesece je nameraval ostati tukaj, potem pa bo šel v Colorado, kjer bo kopal zlato, kakopak. In je tudi šel v Lead-ville, kjer so takrat pridobivali zlato iz zemlje. P0 štirih mesecih dela pod zemljo, si je mislil, da bo za enkrat dovolj.
naklonjenost.
Sel je v Clipper Springs, kjer ma bila rojena, je zopet dobil delo v rudniku. Od' tam je šel pa v Colorado Springs in tam se je pogodil s stricem Samom, da bo šel k ameriškim marinom. To je bilo leta 1912. Juhej, slovenski fant, pa ameriški vojak! Odpeljal se je v San Francisco, kjer so čakale rekrutov ameriške bojne ladje. Tam je dobil lepo uniformo in kar imenitno se je postavil.
Iz San Francisca so se odpeljali na Havajske otoke, v Avstralijo in na Filipine. Leto in pol je služil Ludvik na Filipinih, potem so pa odrinili na Kitajsko, v Peiping in Šan-gaj za trinajst mesecev. Tu je imel dosti časa, da je opazoval življenje kitajskega naroda v krajih, kjer danes divja bojna vihra.
Tukaj je bilo zbrano po nekaj vojaštva iz vseh svetovnih držav, ki vsaka varje svoje interese. Mr. Raddell mi je pokazal mnogo slik iz ondotnih krajev. Zelo prav je napravil, da je posnel 'toliko slik, da ima še vedno spomine na tiste kraje.
Pripovedoval mi je, kako na Kitajskem kaznujejo tatove. Ujeli so nekega tatiča in ga na strahovit način pripravljali za usmrčenje. Zvezanega so vodili sem in tje in mu brali obsodbo, da bo ja vedel, kaj ga čaka. Kitajec je bil že napol mrtev, ko so ga pripeljali na prostor, kjer bi naj pustil glavo za svoj greh. Pa glej! Oprostili so ga in še nekaj drobiža so mu dali povrhu, da je Kitajec o.d veselja poskakoval. Razume se, da so bili ti sodniki ameriški vojaki. Kitajci bi bili napravili do pi-čice po svojih postavah.
Pokazal mi je tudi sliko, ki kaže, kako kar na javnem prostoru hudodelcu odsečejo glavo. Truplo puste kar na mestu, da je za zgled drugim, če kaj pomaga1. Pokazal mi je tudi slike tistega silnega kitajskega zidu, ki pa danes ne vzdrži več modernim topovskim kroglam. Pokazal mi je pogreb kitajske cesarice, ki je bil nadvse sijajen. Res, vse je tako zanimivo in vredno pogledat.
Leta 1915 se je vrnil v San Francisco, kjer se je vršila svetovna razstava in so potrebovali vojaštvo za vzdrževanje reda. Potem je odšel pa v San Diego, kjer je služil še leto dni in tako doslužil prvi rok vojaščine .
Potem se je vrnil v Lead-ville, kjer je stopil v službo v trgovini veletrgovca Mr. Zajca, po domače Hinjčana. Ta je slovel takrat po vsej Ameriki kot slovenski milijonar. Imel je v najemu zlat rudnik in ccl regiment ljudi je delalo zanj. Ludvik je delal v trgovini 11 mesecev. Tedaj je pa nastala svetovna vojna in Mr. Raddell je bil pozvan k vojakom. Poslali so ga na Kubo, kjer je učil rekrute enajst mesecev. Izučene rekrute so od tam pošiljali na vse strani Kot šarž je imel že precej besede in primerno lepo plačo. Potem je bil poslan v West Virginijo, kjer so bile velike vojaške postojanke. V septembru 1918 je bil pa poslan na Francosko, par mesecev prej, nego je bila končana svetovna vojna. Tedaj je imel že sedem let vojaške službe v ameriški armadi.
Ko je prišel zopet v Ameriko, se je ustavil v Clevelantlu, kjer je bil poslovodja v zadrugi osem let. Leta 1927 se je pa odpeljal v staro domovino. Ko se je vrnil zopet nazaj, je pričel svojo trgovino, katero je kupil pred desetimi leti ocf Mr. Somraka.
Ženil se je Mr. Raddell v znani Valantovi družini in je dobil za ženo Mary, pridno ženico. Poročil ju je Father Škur. Dva sina in hčer sta ji-
Žive prav za-j	VABILO'
dovoljno in srečno. Mr. Rad-	.. v ° '	•
deli mi je podaril za kulturni! Prijazno ste vabljeni
vrt petak. Prav lepa hvala za prijatelji na okusno
RIBJO VEČERJO
Anton Grdimi, o-
William H. Dieterich, senator iz Illinoisa, bo imel precej vroč boj za ponovno izvolitev. Prot i njemu bo kandidiral čikaški župan Edward J. Kelly.
dnhnTvesti
Japonci se bojijo ameriškega oboroževanja
Tokio, 4. februarja. Japonski mornariški minister se je včeraj izjavil, da mora Japonska vlada resno premisliti, če je ameriško oboroževanje na morju naperjeno proti Japonski. Minister je strogo ugovarjal izjavam ameriškega admirala Leahy, ki je pričal pred kongresnim odsekom, da Amerika ne sme dopustiti, da bi bile japonska, laška in nemška vojna mornarica močnejše kot je ameriška mornarica. "Japonska nima nobenih sovražnih namenov napram Ameriki," je rekel japonski mornariški minister. "Mi želimo z Ameriko za vse čase živeti v miru."
-----O—:-
Zopet dva angleška par-nika zaplenjena
Barcelona, 3. februarja. Kot se naznanja iz vladnih krogov so španski nacionalisti s svojimi križarkami zopet zaplenili dva angleška tovorna parnika, ki sta vozila premog v Barcelono. Angleški parniki so bili odpeljani na Balearske otoke, kjer imajo nacionalisti svoj glavni stan. Angleška vlada se bavi z načrtom, da bodo v bodoče oborožili vse svoje trgovske ladje, ki plovejo po Sredozemskem morju, s topovi.
-o-
Ford obtožen, da vpeljuje fašizem v Ameriki
Moskva, 3. februarja. "Pravda" organ komunistične stranke v Rusiji, je posvetil v današnji izdaji pol strani napadu na Henry Forda, češ, da Ford vpeljuje fašizem v Ameriki. Ruski časopis tudi ostro napade Fordove delavske metode in njegov "vohunski sistem" v delavnicah.
v petek zvečer. Fino pivo in druge pijače. Dobra godba.
FRANK SKUFCA 4017 St. Clair Ave.
Delo dobi
dekle za hišna opravila. En otrok i v družini. Mora biti pripravljena iti tudi iz mesta. Vprašajte 1 pri Mrs. Lewin, 10127 South Blvd. Tel. G Airfield 8297. (30)
Radi odpotovanja
iz mesta je naprodaj kompletno pohištvo. Jako poceni. Vprašajte pri Mrs. Lewin, 10127 South Blvd. Tel GArfield 8297. (30)
Les naprodaj '
Izredno dobra polena, trd les. Pripraven za furnez ali za sušenje mesa. 16 palcev dolga polena. Proda se za $1.25, cord na prostoru. Vprašajte pri Joe Zni-daršič, Rt. No. 2, Box 52, Ford Rd., Madison, Ohio.	(30)
MALI OGLASI
Posebnosti za ta teden
Sveža svinjska plečeta, 17c ft. Svinjska pečenka, |0c ft. Mehki round steak, 26c ft. Sirloin steak, ft. 28c. Mlada pr asetina, 22c. ft. Najboljše jetrne in krvave klobase 5c komad.
Lepa zaloga doma soljenega in prekajenega mesa. Se priporoča Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave.
OTVORITEV GOSTILNE
Vsem prijateljem in rojakom naznanjam, da odprem v soboto 5. februarja
NOVO GOSTILNO na 10007 Prince Ave. Pri nas boste dobili vedno dober prigrizek in okusno pijačo. Ob otvoritvi bo igrala tudi godba. Se vljudno priporočamo za obisk.
ANTON IN JOSEPHINE SLAMA 10007 Prince Ave.
SPECIALS
FRIDAY - SATURDAY
Fresh Roil Butter, lb. 35c Selected Eggs, doz... .23c Iceberg Lettuce,
large head.........5c
Rinso,2bigboxes.....37c
Kirkman Chips,
2 boxes...........33c
Gold Cross, Carnation, Lion Milk, 3 tall cans 20c
SPECH FOOD STORE 1100 E. 63d St.
Poceni hiše v Euclidu
•	Na E. 212. cesti, blizu Recher Ave., hiša za dve družini, 5 velikih sob za vsako družino, v dobrem stanju. Rent $52.00 na mesec. Hitremu kupcu za samo $4,-200. Nekaj plačate takoj. Vaš lot kot prvo plačilo.
21771 Westport Ave., blizu E. 222. ceste. Nova hiša za eno družino, jako moderna gradnja. Nizka cena, hiša, lot in garaža, $5,450. Nekaj malega takoj, drugo po $38.50 na mesec. Oglejte si jo danes.
Apartment hiša, zidana, 6 stanovanj, blizu St. Clair in E. 105th St. Dohodki $180.00 na mesec. Hiter kupec dobi to Z'A $11,500. Nekaj malega takoj, drugo na lahka odplačila. Prinaša 25 odstotkov.
A. A. Kalish & Co. 676 E. 185th St. * f Tel. KEnmore 2725-W. KEnmore 1115.
(Feb. 3. 4. 5. 7.)
* *
I Zavarovalnina
! VSEH VRST
Se priporočamo
i HIFFNER'S
I Insurance Agency
I d 106 St. Clair Ave. t *
trebušne pasov* in ei-astsčn« nogavic«
tudi p# posti.
Man de) Dr«* Co-l»70a W*t«r!u« Rd. Cl«»»l«»<>. *'
I Dr. Vincent Opaskar |
t ZOBOZDRAVNIK—X-RAY *
t G402 St. Clair Ave. %
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY .4, 1938
Nevolja, jeza, osamelost, ke, tudi on ne bo trpel poma.

O) S »otok Q I
ki jo priredi
DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN ŠT. 17 SDZ
OB PRILIKI 25-LETNICE
V	SOBOTO 5. FEBRUARJA 1938
v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave.
V	zgornji dvorani bo igral Jankovič orkester, vstopnina 35c. V spodnji dvorani pri banketu bo pa igral Sunny Bay orkester. .
Vabi odbor.
Naročite se na dnevnik "Ameriška Domov
PLESNO VESELICO
Vabilo
f z?
Zamenjana sinova
va p
FRANCOSKI ROMAN
"Pozicija trupla na tleh nam govori o tej kratki borbi. Orožje za umor je bilo zelo ostro in koničasto, in če se ne motim, je bil to konec kratkega meča, odlomljen in nabrušen. Orožje je morilec pozneje obrisal ob krilo svoje žrtve. Ranjen najbrž ni bil, dasi je žrtev v smrtni grozi trdo prijela ga za roko; toda ker ni pozabil svojih rokavic. . .
"Rokavic! To je že cel roman," vzklikne Gevrol.
"Ali ste preiskali nohtove mrtve ženske, gospod Gevrol? Ne! Preiščite jih torej in povejte mi pozneje, če sem se zmotil."
"Sedaj, ko smo dognali smrt ženske, moramo iskati vzrok umora. Kaj neki je hotel ta sicer dobro oblečeni mladi mož? Denar? Vrednote? Ne, ne, stokrat ne! Kar je on hotel imeti, kar je iskal, in kar je tudi našel, so bili gotovi papirji, listine, pisma, o katerih je znal, da so bila v posesti nesrečne ženske. Da pride do teh papirjev in pisem, je po sobi vse premetal, prevrnil je omare, preiskal perilo, vlomil v pi salno mizo, ker ni mogel naj ti ključa, da celo žimnico na postelji je razparal in pometal njeno vsebino na tla.
"Končno je dobil, kar je iskal. Kaj je potem storil? Seveda je vse skupaj zažgal, pa
VLOGE v tej posojilnici
zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne ln društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670
ISvete's-Flower Shoppe,
bJ MISS FRANCES SVETE, l»»tnlc»
6120 ST. CLAIR AVE.
fl	HEnderson 4814
CVETLICE ZA VSE NAMENE Točna poHtretba—zmern« cene.
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnraore 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
, LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohifitvo in vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978
REJENI PREŠIČI NARAV NOST IZ DEŽELE
Vseh velikosti, živi ali osnaženl, pregledani od vlade. Meso v kosih, Sunke, pleieta, loins, Izvrsten špeh.
Koljeno vsak četrtek, dopeljemo na dom vsak petek. Dobite tudi Izvrstno goveje meso in teletino po ccnah na debela
H. F. HEINZ
VINE ST.	WILLOUGHBY, O
Telephone Wickliffe 110-J-2
ne v dimniku, pač pa na mali pečici v prednji sobi. Ko je dosegel svoj namen, kaj je sledilo potem? Pobegnil je in odnesel s seboj vse, kar je naj-del vrednosti, da bi tako preganjalce speljal na napačno sled in zmešal detektivom pamet, ko bi mislili, da se gre za roparski umor. Ukradeno blago je zavil v namizni prt, ki je bil namenjen za njega. Ko je ugasnil svečo, je zbežal, ko je še poprej zaklenil vrata, a ključ je vrgel v obcestni jarek. To je moja sodba o tem slučaju, gospod sodnik."
"Oče Tabaret," pravi sodnik, "vaša preiskava je občudovanja vredna; prepričan sem, da so vaše domneve popolnoma resnične."
"Oh!" vzklikne Lecoq. "Kak duševni velikan je to! Papa Tiranclair?"
"Piramidalno!" kriči Gevrol precej ironično. "Bojim se le, da je moral biti vaš mladi mož precej v zadregi, ko je nosil s seboj tako značilen in obširen sveženj."
Saj ga ni nosil stotine milj daleč," odvrne Pere Tabaret. "Prav lahko verujete, da se ni poslužil omnibusa, da pride do železniške postaje. Po najbližji poti je dospel do vode. Ko je bil enkrat pri reki Seine se gotovo ni dolgo obotavljal, pač pa vrgel sveženj v vodo."
"Ali vi sami verjamete temu, papa Tirauclair." pravi Gevrol.
Stavim, da je bilo tako. Najboljši dokaz mojega prepričanja je, da sem poslal pod vodstvom orožnikov tri može, ki naj iščejo v reki Seine do-tični sveženj. Obljubil sem jim dobro nagrado."
"Ali jo boste plačali iz svojega žepa?"
"Da, gospod Gevrol, iz mojega lastnega žepa."
"Toda če najdejo dotični sveženj, tedaj—" tako je začel mrmrati sodnik.
Zdajci je stopil v hišo orožnik.
"Evo," je zaklical, "tu imamo umazen namizni prt, napolnjen s srebrnino in dragocenimi kameni. Vse skupaj so našli ti-le možje, ki zahtevajo sedaj sto frankov nagrade kot jim je bilo obljubljeno."
Pere Tabaret potegne iz žepa listnico vzame bankovec iz nje in ga izroči orožniku.
"In sedaj," vpraša Tabaret, ki je skoro zaničljivo prezr gospoda Gevrola, "kaj mislijo gospod sodnik o moji preiskavi?"
Da, zahvaliti se moramo vaši bistroumnosti, da smo prišli tako daleč—"
Sodnik ni skončal stavka Prišel je namreč zdravnik, ka terega so poklicali, da preišče umorjeno žensko.
Ko je zdravnik izvršil svoje neprijetno delo, je prišlo na dan, da vse, o čemur je trdil oče Tabaret. Po mnenju zdravnika se je. v resnici vršila kratka borba, toda bila je krčevito ostra. Zdravnik je pokazal na male, modre krožke na vratu žrtve. Izjavil je tudi, da je
vdova Lerouge jedla tri ure pred svojo smrtjo.
Navzočim sedaj ni preosta-jalo druzega kot pobrati ostanke dokazov, ki so bili pozneje potrebni, da z njimi presenetijo zločinca.
Oče Tabaret je pa skrbno preiskal prste mrtve ženske. Z največjo previdnostjo se mu je končno posrečilo izvleči izza nontov več koscev sivega rokavičnega blaga. Obdržal je tudi del krila, ob katero je napadalec obrisal svoj nož. Skupaj s svežnjem, katerega so potegnili iz reke Seine je predstavljalo to vse sledove katere je pustil morilec za seboj .
Vse skupaj ni bilo prav za prav nič, toda ta nič je predstavljal silno vrednost v očeh gospoda Daburon. Imel je močno upanje, da bo lahko izsledil zločinca. Največja zaprek?, za uspeh pri preiskavi ta j in-stvenega zločina je ako se napačno smatra motiv, ki je gnal zločinca k dejanju. Ako iskalci naredijo prvi korak v napačni smeri, tedaj se vedno bolj odstranjujejo od prave smeri. Očetu Tabaretu se je torej sodnik imel zahvaliti ob misli, da se nahaja na pravi poti.
Medtem se je znočilo. Sodnik ni imel opravka več v mestu Jonchere; Gevrol pa, ki je
gospod sodnik. Ah, ni mi bilo dano, da bi bil vedno srečen."
"Toda slišal sem, da ste bogati."
Stari mož globoko vzdihne, kot bi se spomnil, da se hočejo norčevati z njim. "No, kaj hudega mi ni, gospod," odvrne. "Toda vedno se mi ni tako godilo. Do svojega petinštiridesetega leta je bilo moje življenje polno mizerije in stradanja. Imel sem očeta, ki je uničil mojo mladost, iztrošil mojo možatost in povzročil, da sem postal najbolj usmiljenja vredna stvar na svetu."
Na svetu so ljudje, ki se ne morejo nikdar otresti svojih poklicnih navad in običajev. Gospod Daburon je bil vselej in ob vsaki priliki izpraše-valni sodnik.
"Gošpod Tabaret," reče sodnik, "pravite, da je bil vas oče povzročitelj vse vaše nesreče?"
"Da, da, tako je, gospod! Sicer sem mu že zdavnej odpustil, toda bili so dnevi, ko sem ga preklinjal. Pri vsakem spominu na njega sem natresel na njegovo glavo cele golide najbolj strupenega sovraštva. Še danes, če začnem misliti,— toda, dajte, da vam povem kos svoje zgodovine, gospod Daburon.
"Ko mi je bilo 25 let sem
njkanja, Nasvetoval sem mu, da ostane pri meni. Tako se je tudi Ugodilo, in tekom prihodnjih 20. let, tekom najboljših let mojega življenja, mi je bil
stari v nadlego--"
"Kako, vi se kesate radi svojega sinovskega postopanja, gospod Tabaret?"
"Da, kesam se; rečem vam, da bi stari grešnik dobil, kar je zaslužil; če bi se to zgodilo, tedaj bi bil zastrupljen od •kruha, katerega sem mu dajal."
(Dalje prihodnjič)
Ignac Slapnik, st.
CVETI .IČAR 6102 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1126
še vedno vztrajal pri svoji teoriji o krivdi moža, ki je imel uhane, je izjavil, da ostane. Sklenil je še isti večer obiskati razne pivnice in pri tem mogoče najti nove priče.
Ko je bila vsa družba s sodnikom na čelu pripravljena na odhod, je sodnik Daburon naprosil očeta Tabareta, da ga spremlja.
"Pravkar sem hotel prositi za to čast," odvrne stari mož. In oba se skupno podasta na pot. Naravno je, da sta vso pot govorila o zločinu, s kate rim sta imela opraviti.
"Bog ve," pravi oče Tabaret, "če nam bo mogoče dognati kaj iz prejšnje zgodovine te ženske. Skoro ves nadaljni razvoj slučaja je odvisen od tega."
"Stvari bomo prišli na sled ako je trgovec z živili govori resnico," odvrne gospod Daburon. "Če je bil mož vdovt Lerouge pomorščak, in če se nahaja sedaj njen sin z imenom Jacques pri mornarici, nam bo minister za mornarico rad podelil tozadevna pojasnila., Še nocoj pišem ministru, takoj ko pridem domov."
V Roueillu sta dospela na postajo in zasedla svoje sedeže v vlaku. Dobila sta oddelek, kjer sta lahko bila sama s seboj.
Oče Tabaret ni bil nič kaj pri volji za pomenek. Premišljeval je, kombiniral in računal. Na obrazu se mu je lahko bralo, kako delujejo njegove misli. Izvanredni stari mož je močno vplival na sodnika.
"Gospod Tabaret," je nenadoma vzkliknil sodnik. "Ali ste že dolgo pri tajni policiji?"
"Devet let, gospod sodnik,— nekaj več kot devet let. Dovolite, da izrazim svoje začudenje, ker niste že prej slišali o meni."
"Vaše slovito ime mi je znano," odvrne gospod Daburon, "baš ker sem slišal o vašem izrednem talentu se mi je porodila izvrstna ideja, da vas zaprosim za pomoč in sodelovanje. Toda kakšna priložnost vas je napotila, da ste se oprijeli detektivskega policaja?"
služil 2,000 frankov' na leto kot pomočnik v neki zastavljalnici. Nekega, putra pride moj oče v moje stanovanje in mi naznani, da je popolnoma uničen. Zahteval je hrano in streho od mene. Bil je videti popolnoma obupan. Povedal mi je, da je sklenil končati življenje. Očeta sem imel silno rad. Skušal sem ga na vse načine potolažiti. Povedal sem mu kako dobro službo imam da mi ne manjka ničesar, in dokler bom jaz imel te dohod
atvega
vatvto*
•SOHIO X-70 gazolin in SOHIO motorno olje morata biti dobra, da dasta vam in vaši družini protekcijo Standard oljno famozno garancijo. X-70 nikdar ne "čaka" — začne TAKOJ. SOHIO motorno olje teče prosto v naj mrzle jšemu vremenu. Prihodnjič se ustavite1 pri SOHIO — rabite izdelke, ki napravljajo garantirano startanjc mogoče.
(SOHIOJ
STANDARD OIL GUARANTEES STARTING!
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. | 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113
"Proper Elimination is the Key to Health"
F. J. SKOK
MASSEUR 6420 St. Clair Ave.	Cleveland, O.j
Telefon: HEnderson 6830 Naznanjam, da sem se preselil naj zgorej označeni naslov iz prejšnjega naslova 6914 St. Clair Ave.
Tukaj imam najmodernejše Dr. Kruse Sulphur Vapor kopeli in tudi | električno kopel za moške in ženske.
Priporočamo za vsakovrstne slučaje revmatizma, slabe cirkulacije krvi, splošnega zaprtja, nerednosti želodca, | jeter, ledic, nervoznosti itd.
Zdravnikovi predpisi v vsakem slučaju točno izvedeni. Vabim vas, da pridete in si ogledate moje prostore in da vam razložim še druge podrobnosti.
"Proper Elimination is the Key to Health"
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem prijateljem, da je preminul naš blagi soprog in oče
FRANK KRALJ
Zatisnil je svoje blage oči 3. januarja ob 3:15 popoldne. Pogreb blagopokojnika se je vršil 7. januarja iz hiše žalosti v ceW Marije Vnebovzete ter od tam na sv. Pavla pokopališče, Wer smo izročili njegovo truplo materi zemlji. Pokojnik je. bil roje" v vasi Dcb pri Tišlerju, fara št. Vid pri Zatični leta 1886.
, V dolžnost si štejemo, da se tem potom najlepše zahvali"10 vsem onim, ki so položili tako krasne vence h krsti pokojnih in sicer sledečim:
Družina Anton Krall, družina Anton Urankar, Slovenska Zadruga, Ženski odsek Slovenske Zadruge, družina Louis NovaK. E. 154th St., družina Cebular, Forest City, Pa., družina Hribar, družina Tony Laurich, Elkhart, Ind., družina LoU# Ižanec, družina Frank Oberstar, družina Frank Yakoš, družina Joe Siskovich, Carpenter Local Union No. 105, Cardin«1 Drug Store, East 152 St. ,
Dalje iskrena hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki # bodo brale za mir in pokoj duše pokojnika. Zahvalo izrekamo sledečim: Mr. Tony Krall, jr., Marian Krall Struna, Alice >n Stanley Intihar, družina Tony Laurich, Elkhart, Ind., družina Lcuis Ižanec, družina Louis Novak, E. 154 St., Mr. in JVCS' Verhotz, Ignac Novak, Holmes Ave., družina Jerry Humar, družina John Terček, družina Tony Zorko, Holmes Ave., Mr. i" Mrs. Tom Johnson, družina Tony Race, Mr. in Mrs. Martin Strmele jr., družina F. Trepal, družina Martin Strmole, sr-Mr. in Mrs. Frank Jurecic, Mrs. F. Zupančič, Mrs. Mary PiW' družina Joe Koporc, Mr. Frank Yamnlk, družina Joe Tomsi"' Mrs. Valeria Fedel, družina John Kausic, družina Matt Ka" stelic, Mary Marinčič. Mrs. M. Centa, družina Anton Straži-sar, Mrs. Frances Novak, Lucknow Ave., Mr. in Mrs. Joseph Stopar, družina John Hrovat, Ivan Ave., družina Arko, družina Louis Zupančič, Mrs. Rozi Zupančič, družina Frank Struna, družina Frank Dremel, Mrs. F. Skubic, družina Gabr>el Smole, Elkhart, Ind., družina John1 Markel, družina Josep" Markel, družina John Urankar, družina Hribar, Mrs. France5 Jeran in družina Zaman.
Srčna hvala tudi vsem prijateljem, ki so s svojimi avtomobili nudili brezplačno poslugo pri pogrebu, in sicer sledečih Miss Rose Laurich, Elkhart, Ind., Mr. in Mrs. Novak, E. 154t& St., Mr. Louis Ižanec jr., Mr. Anton Race, Mr. Joseph ZorkO. Mrs. Rose Planišek, Mr. in Mrs. Anzlovar, Mr. Frank Trep*1' jr., Mr. in Mrs. Verhotz, Mr. Joseph Ferra, Mr. Stanley Zu' pančič, Mr. Stanley Intihar, Mr. Anthony Spilar, Mr. Fran* Ziberna, Mr. Anton Ogrin, Mr. John Hrovat, Arcade Ave., Joe Markel, Mr. in Mrs. Strukel, Mr. John Urankar, Mrs. ^ Siskovich, Mr. Frank Struna, Mrs. F. Marinčič.
Hvala tudi vsem, ki so prišli kropit pokojnika ter onim, 10 so ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Hvala tudi pogrebcem, ki so nosili krsto,
Zahvalo izrekamo č. g. Vitus Hribarju za opravljeno z3' dušnico in ganljiv govor. Dalje se zahvalimo pevcem od pev" skega zbora Ilirija za zapeto žalostinko ob krsti. „
Hvala pogrebnemu zavodu August F. Svetek za vzorno urejen pogreb in vsestransko najboljšo poslugo.
Posebno hvalo želimo izreči Mrs. Frances Novak iz E. 154 St., Mr. in Mrs. Anton Kralj, Mrs. L. Ižanec in sosedom 29 vso pomoč in tolažbo v teh težkih urah. Hvala tudi Mr. Anton Laurich in družini, ker je prišla na pogreb iz Elkhart, in Mr. in Mrs. Jerry Hermar in Mr. in Mrs. Matičič za velik0' dušen dar.	t
Počivaj v miru, dragi soprog ln oče, in rahla naj ti ameriška zemlja. Odšel si k Stvarniku po plačilo za vse, kar si dobrega storil v življenju. Mi se te bomo spominjali v m0' litvi, dokler se-ne snidemo enkrat na kraju večnega miru 1,1 blaženstva.
Žalujoči ostali:	,
Ana, soproga; , Anna in Josephine, hčere; Anton, brat. ,
V stari domovini pa zapušča očeta, brata in štiri sestre.
Cleveland (Colllnwood), Ohio, 3. februarja 1938,
V KNAUSOVI DVORANI
S T. C L AIR AVE. in 62. CESTA
katero priredijo .	Orkester Germ bratje bo sviral za plesaželjne. Vsem
obeta dobra postrežba in fina zabava.
Vstopnina samo 251
skupna društva fare sv. Vida v soboto 5. februaija, 1938_
------ _ -