Mi zldarji. Bilo je 15. septembra 1898., ko smo mladi učiteljiščniki vložill prve goldjnarje v abiturientski sklad, ki nam je oraogočil, da smo julija 1899. priredi.i v Kamniku koncert v prid Učiteljskemu konviktu. Raztepli smo se nato po službah širom yse kranjske dežele, toda že prve počitnice smo se ponovno zbrali v CerkIjah k vrtni veselici, ki nam je dones.a znaten preostanek v prid Učit. konviktu. Vsa nadaljna leta se je naše delovanje osredotočalo v konviktu, ki se mu je predvojni kapital polagoma dvigal, a Je k;jub neumorni požrtvovalnosti stradaiočega učiteljstva- dosegel ca 100.000 K predvojnega stanja. Nesrečna vojna doba je našemu podjetju zabranila potrebni napredek, a sreča naša Se bila, da je bila imovina naložena v gospodarskih podjetjiih, sicer bi se utegnilo zgoditi, da bi nam vojni moloh vzel zadnji vinar, pristradanega kapitala. i Tovariši, ki jih je težila peza družine, so se polagoma razbremenjevali z izšolanimi otroci, nam drugim, ki Sano jih spodraščali, se je pa zaoel mjnožiti blagoslov božji, ki nas je ravno v najtežji dobi udarjal s šibo najhujših skrbi. Dočiffl so predvojni tovariši očetje učiii otroke živeti ob pol1 praznih želodcih, je medvoini oče trpel še hujše udarce, in sicer one pomanjkaTija stanovanj. Vsak najzanikrnejši bajtar je več veljal, kakor učiteii s praznim naslovom brez realitetnega premoženja. Potrkali smo tedaj na našo 25 letno barko s prošnjo, da otvori svoje predale njim, ki so jim dolgih 20 let padale potne srage v sklad siromaštva. Zamaiala so se iadra, zaškripalo ie sidro, zaječa.i so stroji, up in hrepenenje je navdalo siromake, ki jim je iz slehernega žepa kukal plod podedovanega greha. Toda okoli kapitana so se pojavile osi- vele glave kralja Matjaža z zastareami nazori, kapitan je omahnil, življenje v barki je zaspalo, v onih čakajočih ie pokalo srce, toda herojska sila kmečkega učitelja je vzdrža.a tudi to slednje razočaranje. Naši otroci prehaja.io h kruhu preko 30 letnega konviktovega iubileja, toda za nami se množe vrste, dolge in nepregledne, bodoče žrtve organiziranih mestnih gospodinj. Tem slednim veljaj naš boj! Brez kakršnekoli neodkritosrčnosti srao se zbrali novi zidarji 21. septembra k sestanku, da se pomenimo, če bi bi:i kos prenovljenemu načrtu. Posamezna Učit. društva so stavila na razpolago najboljše sile, v ogniu preizkušene narodne delavce. Niso to imena, ki bi jih prvič čuli, ne imena razdiračev dosedanjega dela, pač pa mož, ki so se s srčno volio ok.enili starega sidra, da zaplovejo preko mostu zdihljajev na širno ravan gospodarsko stanovske neodvisnosti. Oživela je anTiada sobojevnikov, pripravljena so vesla in kopja, sidro je dvignjeno, tam v daljavi pa se ieskeče svetla točka: otok odrešenja, naš dom, naša matica. Vemo, da bo premostiti še marsikakih ovir, žrtvovati marsfkako glavo, pretočiti še doka.j zaostalih solza, spiti še marsikako grenko kupo. Zavedamo se tega, ne plašimo se ničesar, zato pogumno za nami vi splavarji. ki vam je na resnem delu. ne proslavljanju imena. Stalna članarina je naše bouastvo, naša moralna podpora, naš bodoči gospodarski program ie sila, ki dvigne našo moč, prosvetni program neizčrpljiv vir duševnih in gmotnih dohodkov, vsesplošna požrtvovalnost pa bodi glavni steber bodoče zgradbe, tridesetletnega hrepenenja. .]. L.