Žt86. fthsja dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto . I! ari predpoldne ter stane po poŠti prejemana j: v Oonci na dom posiijana: vse iPto....... 13 K 20 v, ali gld. 6-60 pol leta........6 , 60 » . » 3-30 Setrt leta.......3 » 40 » » » l-?0 Posamične številke stanejo 10 vin. I(SOCA" ima naslednje nzptsdne. priloge?;Qfe-BO-,« vt,m lotu „Kaiipot po Goriškem in GradiSCanskem" in Kažipot po IJnblJani in kranjskih mestih",- dalje dva-kat v lotu „Tozni red železnic," parnikov in poštnih , iw%" ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulici yev. 7 1- nadstr. v »Goriški Tiskarni c ,A.JgabrSjiek.^ jTa naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se raSunijo po Petit-vrstah 5e tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat: po dogodbi. Večje Srke po prostoru. — _ Keklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za oblfto in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici V Gorici, v soboto dne 27. oktobra 1906. Tečaj XXXVI. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavtič. Uredništvo ae nahaja v Gospo: i ulici St. 7 v Gorici v I, nad=tr. Z urednikom je mogoč:. govbritS vsak dan od 8. do 12. dopoludue ter od 2. do 6. popoldne; ob nedeljah in pmzrrilrihnd 9.do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Narofinino In oglase je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravniStvu, »PRIMOREC" izhaja neodvisno jd »Soče« vsak petek »u stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »So5ac in »Primorec« se prodajata v Gorici v riaSih knjigarnah in teh-le tobakavnah: Schwarz v Šolski nI., Jellersitz v Nunski ul.5 Ter. Leban na tekališgu Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališSni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavren5i5 na trgu delta Caserma. _____ TeUfon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Mtijavee) tiska in zal. Kongrua. (Duhovnikom zvišajo plače za 4,800.000 kron.) ii. Ako bi se v Avstriji spoštovali zakoni, potem bi sploh ne moglo priti do tega, da se nalaga nova bremena s povišanjem plač duhovnikov. Član 15. državnega temeljnega zakona z dne 21. dec. 1867. govori popolnoma jasno tako-le: »Vsaka postavno pripoznanacerkev in verska družba... urejuje in upravlja svoje notranje zadeve samostojno.« Iz tega jasnega zakonskega.določila in tuUi še iz poznejših je razvidno, da je nedopustno uporabljati državna sredstva v cerkvene namene. Cerkev ima urejati in upravljati svoje notranje zadeve, med katere spada samo ob sebi umevno tudi plača duhovnikov, samostojno, če bi se bil izvedel ta zakon, potem bi imeli v Avstriji verske občine, ki bi se same upravljale, ali pa bi bila »kupna uprava, nikakor pa bi ne bila katoliška cerkev preskrbljena z državnimi sredstvi; ali v Avstriji se Že od nekdaj rado dela zakone, da se jih ne izpolnjuje ! Tudi sedanji parlament pozna natančno oni član 15; drž. tem. zak.; toda piska na zakonske določbe; kar naglo so določili, da se mora urediti kongrua ter zvišati duhovnikom plače. Temu parlamentu je znano tudi, da skupno premoženje katoliške cerkve v Avstriji znaša nad % milijarde K, letni dohodek nad 50 milijonov K, od katerega prihrani na leto več nego 20 milijonov. Kristus in ubogi ribiči so skrbeli za duševni blagor Človeštva mnogo ceneje ! Cerkev ima torej sama dosti denarja, dosti dohodkov, da bi lahko po- skrbela dostojno plačo svojim služabnikom. Da se pa sedaj iz državnih sredstev vrže na leto kar 4,800.000 K za plačo duhovnikom, to je atentat na postavo, to je v nebo vpijoča krivica, prizadeta že tako preobloženim davkoplačevalcem. Kaj takega je mogoče le v Avstriji! Pravijo radi, da so nekateri kaplani reveži. Verjamemo. Res je to! Ali kje tiči krivda? Krivda je na požrešnem župniku, ki mu odje* vsak boljši dohodek. In cerkev, namesto da spravlja milijone na leto, naj bi dala rajše zadostno plačilo takim kaplanom ! Saj denarja ima v izobilici. Kaj je potreba, da je kak kaplan revež, če pa sedijo škofje na tisočakih in tisočakih! Cerkev ima sama dosti premoženja in dohodkov, da vse denuvne reči lahko sama opravi - čemu torej lomiti temeljne zakone ter izrabljati državna sredstva v nepotrebne namene ? Ali jim dajo denar za to, da bodo bolj divjali pri prihodnjih volitvah ter ložje podkupovali volilce?! Pa če bi že v božjem imenu jim dali višje plače, bi moralo v tem slučaju odpasti vse drugo pobiranje in odiranje. AH vsi tisti postranski dohodki, ki so pa v resnici glavni, ostanejo prav tako, kakor doslej, bodo pobirali in odirali, vrhu tega pa dobijo še zvišano plačilo. Oe je to prav, kaj pa potem ni prav na svetu ?! Pač zadnji čas, da vzame vrag tak parlament, in ljudsko prokletstvo nad tiste, ki zapravljajo državni denar v škodo ljudstva. Ni čuda, da peša kmetijstvo, da ne uspeva obrt in trgovina, da nimamo potrebnih šol, da zastaja država na vseh koncih in krajih, če se pa zapravlja državna sredstva v povzdigo moči, ki je že od nekdaj o v ira n apredku drža ve. 4,800.000 K pojde zopet iz državnih blagajn v podkrepilo zatiralcev ljudskega napredka; država jih Žrtvuje proti sami sebi v škodo narodov. Vsako leto se bodo izdajali ti milijoni iz žepa ubogega davkoplačevalca, »mrtva roka« pa bo nakladafcrtffSakladala milijone, ' da bo tim ložje gospodovala nad sreč« ' nimi avstrijskimi narodi! Zrcalo katehetou. Znani češki profesor Masarvk je izdal brošurico, ki je vredna, da se jo omeni. Kakor znano, je Masarvk na neki skupščini imenoval kateliete »denuneijante, od države plačane." Cela vrsta katehetov se je čutila Žaljeno, in šli so k sodniji ovadit Masarvka. 308 jih je bilo, ki so ga tožili. Masarvk je bil pred sodnijo oproščen obtožbe. To tožbo slika profesor Masarvk ter navaja v brošuri 05 slučajev katahetskega denuncijanstva. Nekatere omenjamo tu: 1). Bivšega učitelja Ivana Kranicha je ovadil župnik pri šolskem nadzorniku, da čitu brezbožne knjige, tako na primer knjigo ,Emilf od Iiousseaua! 2). Drugi župnik je silil nadzornika k pojedini, dal prinesti na mizo, čeprav je bil petek, govejo juho, meso, pečenko itd., ob-jednem pa so je pritožil radi učitelja, da je jedel v petek klobasico s hrenom! :>). župnik Koudalka v Klobouku pri Brnu jo naročil v šoli nekaterim učencem, da morajo strogo paziti, kako živi in kaj dela učitelj, ter mu o tem poročati. 4). Na nekem gimnaziju je pretil kate-het z ovadbo „gori," ako bo šolski sluga še naprej ob petkih nosil profesorjem klobase s hrenom v konferenčno sobo. 5). Neki župnik je ovadil učitelje, da niso bili že toliko let pri spovedi, ter da dajejo slab vzgled. 0). Drugi župnik je ovadil učitelja, da je na hodniku šolskega poslopja kadil cigareto. 7). Katehet je ovadil učitelja, da ne poklekne v cerkvi, se ne prekriža nikdar, ne moli, ne poje in ne pripogiba glave! 8). Nekega učitelja Tučka so duhovniki ovadili, ker pri vizitaciji ni poljubil nadškofu roke. — 9). V nekem kraju so telovadili šolski otroci, ker ni bilo v šolskem poslopju telovadnice, v tamkajšnji društveni telovadnici. Katehet pa je napisal ovadbo, da tako prihajajo v dotiko z nevarnimi odraščenimi telovadci. V šoli pa je pripovedoval otrokom o spolnem življenju take reci, da se jih ne more zapisati. Tudi dekletom petega razreda je pikantno predaval. 10). Neki župnik je ovadil učite\jstvo, da ne poklekajo v cerkvi ter ne delajo latinskega križa. In nadzornik je zaukazal, da morajo pokkkati ter se prekrižavatj! 11). Neki katehet je ovadil učitelja ter priložil ovadbi prepis zapisnika, h kateremu sploh ni bilo originala. 12.) Ob neki Husovi slavnosti je imel učitelj slavnostni govor. Katehet je nastavil na bližnjem zidu lestev, da je mogel bolje slišati govornika. Posledica je bila ovadba, in učitelj ni bil dvakrat pripuščon 'k izpitu vsposobljenosti za meščanske šole. Ti slučaji menda zadostujejo. DOPISI. Iz lirlllOV. — (Pristna slovenska trgovina »Krojaška zadruga".) — V nekem dopisu sem Čital v »Primorskem Listu", da je »Krojaška zadruga" v Gorici pristno - slovenska trgovina. Še do zadnjega časa so pri nas mislili, da je ta »zadruga" res slovenska trgovina, kljubu temu, da je bilo že javno dosti razloženo, kako je slovenska. Naši ljudje še vedno mislijo, da če kdo ž njimi slovensko govori, da je Slovenec, to še toliko bolj, če ima slovenski priimek, pa če je drugače še tak zagrizen Iahon. Ali v zadnjem času vemo, da je napis »Krojaška zadruga" le švindl ter da ta prodajalna preide danes ali jutri v roke zagrizenega narodnega našega nasprotnika. Kakor sem slišal v Gorici, se preseli čez par let v hišo „Monta", in tam iz »Krojaške zadruge" postane pristna laška botega. Tam tudi odpade švindl-napis, in Lah bo sam gospodar. Klerikalci pa bodo še vedno govorili o pristno-slovenski trgovini! V za- Grof Monte Cristo, napisal fllexnndre Dnmas. (Dalje.) Četrti dan ni bil več Človek, ampak živ kadaver. Do zadnje drobtinice je pobral po tleh ostanke svojih obedov in Z(toj Žvečil kosce prsti, ki so ležali po tleh. Kakor se prosi angelja, tako je prosil Peppina, naj mu so pri nas možje s poštenimi nameni bili od lastnega slovenskega časopisja rnzkričani kot največji brez-božneži, vse zaradi tega, ker so si upali nastopiti proti volji maloštevilnih vsemogočnežev in so hoteli tudi kaj govoriti. Nekateri časopisi, med njimi ljubljanski »Slovenec", so začeli kar na debelo stikati samo za škandali in so postali že nekake škandalne kronike. Nikdo si ni več v svesti, da ne bode obkraden na svoji časti ali pa oškodovan kot obrtnik na svojem kruhu, če si bode upal brez dovoljenja različnih političnih vsemogočnežev za svoj rod po svojem prepričanju delovati. V tem položaju se je mnogo delaželjnih ljudi sploh odtegnilo vsakemu javnemu delovanju, drugi so pa iz ljubezni do miru popolnoma zadremali. To p* gotovo ni v korist naroda, ki je še v marsikaterem oziru saostai in ki koprni po živahnem življenju in po gorkoti, ker ga je v splošnem mrtvilu začel že prevzemati mraz. »Narodni list" bode torej imel deloma obrambno nalogo. V drugi vrsti pa hočemo vpreči v delo za narod moči, M so doslej bilo deloma s silo v stran potiskane, deloma pa one, za katere se naše dosedanje politično vodstvo iz nemarnosti ali nevednosti ni hotelo brigati. Buditi hočemo »?&če moči in klicati jih k premišlje nemu delu za lastni in družabni napredek v gospodarstvu in izomiki. Seveda tudi mi ne bo-demo zakrivali napak, naj se godijo kjerkoli, ampak jih bodemo ostro grajali, pa le v toliko, v kolikor ima to smisel za narodni napre'.g«>b, dr... I^rifri, vsako leto na praznik Vseh svetih venec — letos pa kliče dolžnost goriške Slovence, da pohitijo v obilnem Številu na grob dr. Lavriča, počastit njegov spomini Zberimo se v lepem številu ob njegovem grobu okoli 3. ure po-poludne na praznik Vseh svetih! ( ^ Mladočehi In" slovenski klerikalci. -- slovenski klerikalni general ŠusterSič je izdajal izven-kr»njske Slovence glede* volilne reforme, ker je" vlada vstregla do pičice njegovi želji ter razvrstila po Kranjskem volilne okraje tako, ja je zadušila napredni živelj; Zato smo videli dr. ŠusterSiča v odseku v ulogi ponižnega yapca slavne vlade. Na videz je junak včasih jnalce ropotal, ali to je bilo le slepilo. Tudi Mlitiočehe si je znala vlada pridobiti, Vstregla jim je glede" volilnih okrajev in pa ¦»»» Mla-doteba je vzela v ministerstvo. Zato pa smo jih videli v odseku za volilno reformo na strani dr. ŠusterSiča in Lahov. Da zadene katastrofa slovenski narod po sprejeti volilni re-torroi, za to m imamo zahvaliti največ »lepemu" in mladočeSkemu klubu. V odseku je prodrl načrt volilne relorme, kakor so ga zvarili vlada in Nemci; in prodrl je za to, ker so strankarski oziri pri »lepem" klubu in pri Mladočehih bili bolj upoštevani od splošnih narodnih koristij. S slovenskimi klerikalci smo na čistem in z brati Hrvati iz Dalmacije, zastopanimi po dr. Ivčeviču, tudi; sedaj čuj-mo, kaj piše ugledni poljski list »Slowo PoU skie" o Mladočehih. Pravi: »Nihče ni niti en trenotek verjel, da bodo Mladočehi volilno reformo hoteli pokopati (zaradi dvotretjinske večine). Volilna reforma je otrok mladočeSkih voditeljev, nastala je iz njihove inspiracije in zlasti pod njihovo redakcijo. Zagotavlja jim neverjetne koristi, ne samo češkemu narodu, nego zlasti še Mlado-Čehom. Pri razdelitvi volilnih o-krnjev so bili u/aževani vsi mla-dočeški lokalni in koterijski interesi. Volilna reforma obvaruje Mladočehe pred sicer neizogibnim porazom, če bi se prihodnje volitve vršile na podlagi ^danjega vo lilaega reda ..." Kakšna komedija se je igrala od strani dr. ŠusterSiča in Mladočehov glede* dvotretjinske večine, se vidi iz tega, da so sprejeli Gesmanov kompromis — malo poprej pa so izjavljali, da so proti dvotretjinski večini, ker to zahteva dostojnost in Čast naroda. S pomočjo Slovanov so dosegli Nemci svojo zahtevo-, udali so se le za enega poslanca. .. Dostojnost in čast sta pozabljeni I PfO« dr, ŠUtKUČV. — Gg. dr. Rybaf, dr. Slavik in Iv. Gorjup potrjujejo v današnji nEdm.a, da je vse res, rkar je pisala „Edin.tt da je namreč hotel dr. Šusteršič, naj bi glede" volilne reforme tržaška okolica s sv. Jakobom imela en okraj, ter da je bilo mnogo truda, j predno se je prepričalo ŠusterSiča in Šukljeta, da se to ne sme zgoditi. — Hotela sta oropati tržaške Slovence za edini mandat! Izdajalci so razkrinkani. , Klerikalni triiiilnt proti itnl. — Pobožna katoliška škodoželjnost basni zadnje čase proti meni. Ze davno jfr minul rok, ki so ga sveti katoliški možje odmerili mojemu življenju, ali te sem tu. Ker vsi dosedanji naklepi niso imeli vspeha, so vrgli v boj ves smodnik iz katoliških smradiščnic. Glasilo ljubljanskega Škofa, ki nosi v sramoto našemu narodu ime »Slovenec", oskrbuje katoliško kovarstvo v krajih, kamor \ ne prideta goriška bžnjiva Kijukca. Zadnjo, .Soča" je »Slovenca* le primerno zavrnila. •Jaz sem izvedel šele iz nSočeu katoliške izbruhe v tem škofovem glasilu za Častikrajo, laž, sovraštvo in zdražbarstvo. »Slovenec* od četrtka pa pravi, da sem ga ocvrkal ;«iz, zato zopet '.or po meni. — Ljubljana je mesto, N«r se gotovo ni treba ozirati na tuje življe. «vendar je tam pri eminentnc narodnih V*&ah vse polno nemščine, nemSkih napisov i "» thkovin ! „ Slovenec8 sam ve, kako veliko f H«'ne je bilo in je še pri »Katolische Buch-«jKkereitt in »Katolisehe Buchhandlung". De-**}* je dovolj velika, vse duhovstvo z vsemi priveski gospoduje nad velikim delom naroda, d* lahko piskajo na vse, kar ni čisto sloven-«o! Iq vendar toliko obzira na Nemce l — i ()d mene pa zahtevajo, da bi moral ravnati drugače celo z ono trgovino, ki računa v največjem delu na klijentelo, ki ni naše narodnosti. — Da je v Gosposki ulici vse ! s!ovpnsko, tega ti katoliški lumpje pa ne po- -Gorica" od torka je priobčila obširno : *lo»88arijo, ki nima ne repa ne glave. Dol-! Bega čenčanja jasno jedro je edino pobožna i *?y», da bi škodovali razvoju moje trgovine. ; *>a par zvitarij odgovorim posebe. i »Primorski List" je pa prekosil I oba tekmeca v katoliških lopovščinah. Ta je I ;Koval dolgo mrcinajado „$? dežele« po vzorni [ gnanega Antonio Klobasa. Tu je na rešetu vse, kw si more poželeti bogoljubna katoliška duša. mUHTi ^ko P0litikttjem in delujem javno, I wTveč tudl kako se oblačim, jem in pijem, I u » 8tMntfwo, k»ko se vozim in „bogatitn« i w žepov našega naroda. Jn h koncu je poki • pela katoliška gorečnost tako visoko, da poživijo vse pobožne backe na — bojkot. Nikdo ne sme čez moj prag, nikdo naj ne kupi niti vinarja blaga pri meni! — Najhujši lahonski zagrizena niso Se doživeli tako očitnega po-zivljanja na bojkoti S tako ostudno farško golaznijo imamo opraviti v Gorici! — A. G~-k. Podružnica drutbe s?. Cirila In Metoda v Vrtojbi vabi na redni občni zbor, kateri*se bo vršil ir"ttedel^da<^2kTawja.-po popoldanski službi božji. Odbor. • Prijeli.$e pekovskega pomočnika Iv. Tram-puša, ker je nu sumu, da je ukradel več bi-cikljev v zadnjem času. Bralno In pevsko društvo »Zora" v Kostanjevici ~na Krasu priredi v-nedeljo dne 28. t. m. avni ples. Lepak z voznim redom železnic, parnlkov in poštnih zvez, veljaven od 1. oktobra 1906., 49 st. Vozovi so prevozili vse leto 408.997 km. Tvrtka, ki je lastnica tramvaja, je istega ponudila mestu, da ga kupi in sicer z izgubo družbenega kapitala. Ceno švedski vžigalicam povišajo tovarnarji za 5 K pri 1000 zavojih. Ceno žveplenim vžigalicam pa povišajo za 6 K pri 1000 zavojih. Zagrebški vinski trgovci so sklenili povišati ceno vin za 20 odstotkov. ... ..„„*... I Zakon o pospeševanju industrije na Ogrskem. — • Ogrski ministerski tajnik Szterenvi je izvajal, ' da je samostojno ogrsko carinsko ozemlje le j tedaj mogoče, ako se opira na industrijo, ki izdatno poskrbi za najnujnejše potrebe kon-zuma. Tuji kapital ni Ogrski nevaren, ker bo omejil izseljevanje. Vlada bo podpirala zgolj poštena inozemska industrijska podjetja. Ta ¦..--•V- i""-;™, iz .-.;.-—.-—•- ------» ~— j podjetja niso Ogrom sovražna, ampak bodo priložili današnji številki za vse naročnike. . j la k razvoju ke kultureP„ Szte. Lepak razpošljemotudiy razne javnelokale^T . . 7 ia**WJ. ufe,a*c *«"»**»¦ ^n, .......- - .....! renyi je potem priznal, da je vlada v teku osmih let Leonovi tovarni dala 300.000 K podpore in predovedala drugim podjetjem, zi- ter bo razširjen ob vsej novi železniški progi v naši deželi in po Gorenjskem ter tudi po Vipavski dolini. Prosimo prizadete, naj ga pribijej*- »a vidnem kraju ter gledajo, da se ohrani u< iraeseca maja 1907., kajti takrat dobijo nov »vozni red", kateri bode treba kar nalepiti v sredo med inserati, in veljal bo do oktobra 1907. Odprti lekarni. — Jutri pop. bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gliubich. Ponočna služba v lekarnah. — v času od 28. t. m. do 4. nov. bo ponočna sJ"3ba v lekarnah Cristofoletti-Gliubich. Opozarjamo na prilogo tvrdke Pregrad & Černetič. dati okoli Leonove tovarne v oddaljenosti do 20 kilometrov druge tovarne! Tega odslej vlada ne bo dovoljevala. Tajnik je izjavil, da vlada maiih podjetij ne bo podpirala, ker so le podjetja z močnim kapitalom razvoja zmožna. Gospodarske in trgovske vesti. Trgovski In Obrtni Shod priredi »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško" dne 11. novembra t. 1. v Nabrežini. Vspored se objavi j pravočasno. Prijateljski Sestanek slovenskih trgovcev in obrtnikov, ki se je vršil minolo soboto v gostilni „Pri Kranjcu", se je obnesel zelo po-voljno. Koncem novembra se namerava prirediti večer s predavanjem in zabavnim delom. — Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" V LJubljani." — V službo se sprejme: ! 3 poslovodje, 1 potnik, 2 kontorista in ste- ' nografa, 10 pomočnikov mešane stroke, 3 po- ' močniki Špecerijske stroke, 2 pomočnika ma-nufakturne stroke, 3 pomočniki železninarske stroke, 2 kontoristinji, 7 učencev. j Službe iščejo: 2 poslovodji, 12 pomoč- ' nikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 3 pomočniki železninarske stroke, 3 pomočniki modne in galant. stroke, 9 koutoristinj; 3 bla- ' gajničarke, 3 prodajalke. Zadružni inšpektor za slovenske dežele, — V ljubljanskem občinskem svetu so nujno predlagali, naj nastopi občinski svet ljubljanski za zadružnega inšpektorja, zmožnega slovenščine, ki naj bi uradoval v Ljubljani. Ko so ločili Kranjsko in Primorsko od graSkega inšpeto-rata in ustanovili zadružni inšpektorat v Trstu, so nam dali človeka, ki govori slovensko tako, da ga ne razume nihče. Obč. svet predlogu pritrdi. Cemmt se podraži za kakih 5$. Podra-ženje stopi v veljavo najbrže z novim letom. Vinska razstava v Ljubljani. - v i n s k o r a z- stavo priredi c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani 17., "18. in 19. novembra 1.1. v veliki dvorani »Mestnega Doma" v Ljub-bljani, vinarski shod pa priredi na poziv avstr. društva za varstvo vinstva poseben kranjski odbor dne 18. novembra t. 1. dopoldne ob pol desetih tudi v veliki dvorani »Mestnega doma" v Ljubljani. Vinska razstava se svečano otvori v soboto, 17. novembra ob petih. Vinarski shod bo razmotrival naslednja vprašanja: 1. Katere žlahtne trte kaže na Kranjskem razmnoževati z ozirom na podnebje, zemljo in vinsko kupčijo? 2. Kako stoji s porabo čistih kvasnih gliv v kletarstvu ? 3. Vrednost kranjskih vin z ozirom na njir hovo kemično sestavo. 4. Kako pospešiti kupčijo z vinom in dvigniti izvoz kranjskega vina? 5. V kakšnem razmerju naj bo živinoreja z vinstvom, da se zadosti potrebi po gnoju? (S. Katere izkuSnje imamo s streljanjem proti toči? 7. Druga morebitna vprašanja, zadevajoča vinstvo. Pristop k zborovanju in udeležba pri razgovoru vinarskega shoda sta prosta vsem vinščakom. — Kakor razvidno iz vabila, je namenjena razstava in shod le m kranjske vinšcake. Užftiimskl davek v Istri. — Vsied odloka finančnega ministrskega od dne 5.10. se bo pobirala užitnina vina in mesa za leto 1907. v državni upravi v sledečih davčnih okrajih: Buzet, Podgrad, Krk, Lošinj, Piran, Poreč, Motovun itd. Elektriki tramvaj v Ljubljani je imel leta 1905 dohodkov 115.909 K 60 st. Stroški so bili tako veliki, da je bilo prebitka le 193 K Socijalne uesti. Zboljšanje položaja davčnih eksekuterjev. - Kakor je finančno ministrstvo že v juliju preuredilo plačila pomožnega osobja v državnih uradih, tako je sedaj — po najvišjem pooblastilu — storilo glede aktivitetnih dohodkov davčnih eksekutorjev. PavSal dnevnega plačila, ki se je po določilu od 1. 1902. gibal med >\iirai dohodki 840 do 1400 K, se je povišal seaaj za vsaki dosedanjih sedmero starostnih razredov, oziroma obeh krajevnih razredov po 100 K na leto. Poleg tega se je za one davčne eksekutorje, ki služijo nad 25 let, ustanovil še 8. službenostarostni razred z letnimi dohodki 1540 K, oziroma 1600 K. Ta zboljšanja so stopila v veljavo že s 1 oktobrom in je ustreženo ž njimi jedni glavnih želja davčnih eksekutorjev, v kolikor je bilo to možno v okvirju proračunskih sredstev. Glede druzih proSenj davčnih eksekutorjev, kakor n. pr. za pripoznanja kancelijskih osebnih pavšalov, za povišanje kvnrtalnih remuneracij in pristojbin za prenočevanje, za mesečno izplačevanje pavšali j dnevnih plačil itd. — se vrše še poizvedovanja. štrajkajo tramvajski uslužbenci. Razgled po suetu. 1 Državni Zbor. — V razpravo o nujnem predlogu nemške ljudske stranke glede zboljšanja gmotnega stanja poštnih uradnikov in slug je posegel trgovinski minister dr. Fort, rekoč, da se izvrši zboljšanje sukcesivno. Govoril je 2 uri. Nujni predlog je bil sprejet soglasno. Vsenemci so nujno predlagali ločitev Avstrije od Ogrske. Govoril je Stein, rekoč, da za Avstrijo pomeni 15 milijonov izgube, . ako so dohodki iz carine ločijo, kar zahtevajo Ogri kot prvi pogoj za ponovitev nagodbe. Nemci nočejo oditi nagi in beraški iz te države, kadar se namreč priklopijo Nemčiji. Dr. SoUotka je rekel, da tudi za Čehe pride čas, ko obračunajo s Habsburgi. Po bitki na lieligori so klicali na smrt obsojeni: Prokletje Habsburgom! Sternberg je prijemal Nemce, da so bili oni tisti, ki so učili vladarja, da se ni treba brigati za poslansko zbornico. Ker je Sternberg napadal vladarja, ga je predsednik večkrat karal. Predlog je bil odklonjen. Na interpelacijo glede odstopa Goluchowskega je I ministerski predsednik odgovoril, da je grof j 1 Golucho\vski odstopil iz lastnega nagiba (?) > • Smer zunanje politike se ne spremeni. Avstrija ostane država miru(!) j Sprejet je zakon o pridelovanju in po- rabi sladkorne pese. Na vrsti je podržavljanje \ Severne železnice. V torek se ima dognati J tudi zboljšanje plač pisarniškim, pomočnikom. Odsek za volijo reformo je 25. t. m. ) nadaljeval razpravo o § 42 državnozborskega • volilnega reda. j Posl. Gessmann je stavil natetopni j predlog: O sprememba §§ 1, 4, 5, 33, do 37, in 42, tega zakona ter zakenu pritožnega tabelaričnega dostavka o razdelitvi volilnih okrožij je možno veljavno sklepati le ob nazornosti naj manje 343 členov poslanske zbornice. V to Število se pa nima všteti poslancev, ki so ob enem členi vlade, Členi predsedstva in zapisnikarjev, ki obavljajo posle na dan glasovanja. Ako se ima spremeniti določba § § 34 do 36, ki govori o istodobni volitvi dveh poslancev v enem in isteni volilnem okraju, tedaj jo za veljaven sklep potrebno, da je navzoča vsaj več nego polovica poslancev iz tiste dežele, v kateri se nahajajo taki okraji. Ako gre za spremembo o razdelitvi taMh volilnih okrajev, tedaj velja ¦'"'~s? omenjena odredba glede poslancev one v^ele, v kateri so dotični okraji. Ako ni možno sklepati radi nezadostnega števila navzočih, tedaj je smatrati stavljeni predlog odklonjenim. O predmetu, o katerem gnvori prvi odstavek te predloge, ne bo možno razpravljati okrajšenim potom, kakor ga določa § 42 zborničnega poslovnika. Načelnik odseka je hotel dati na glasovanje, se-li ima o tem predlogu otvoriti nova debata. Predlog je bil odklonjen. Na to je posl. Kaiser energično govoril proti novemu kompromisnemu predlogu ter v obče proti volilni reformi ter je v svojih nadaljnih izvajanjih polemiziral proti včerajšnji avdijenci parlamentarnih ministrov pri cesarju. Potem sta govorila pnsl. dr. Pergelt in Choc, nakar je bila seja prekinjena za 10 minut. V tem predseku so se vršila pogajanja med poslanci 0 predlngu posl. Gessmanna. Ob 1 Va uri popoludne je bila zopet seja otvorjena ter so členi odseka glasovali o kompromisnem predlogu posl. Ges&manna, ki jo bil z 32 proti 12 glasovi vsprejet, s čemer je reSen preporni § 42 o varstvu razdelitve voljlnih okrožij. Vojni minister Pitralch odbstopll. - Državni vojni minister general Pitreich je podal svojo ostavko, ki jo je cesar vsprejel. Njegov naslednik je general Schonaich, minister avstrijske deželne brambe. i Biren Mkrenthal naslednik grofa Goluohovikeii. I — Z Dunaja javljajo, daje cesar ponudil port-I felj ministrstva za vnanje stvari dosedanjemu I avstro-ogrskemu poslaniku v Petrogrudu, ba-' ronu Aehrenthalu, ki je portfelj vsprejel. j Ograko-hrvatski poslanski zbornici, — v inter- 1 pelacijiski knjigi, 24. t. m. se nahaja interpelacija pos. Markosa, naslovljena potom ogrskega ' mfnisterskega predsednika na ministra vnanjih stvarij. Interpelcija se glasi: Ve H minister ' o vsenemSkih stremljenih, ki so se v zadnjih 1 dveh letih pomnožila. Ta stremljenja gredo za i tem, da se Avstrija in Ogrska pripojita Veliki j Nemčiji in v čim skorejo dosego to namere ; sodelujejo najviSi nemški državniki. Ako je ' to res, kako smatra to združljivo za obnovo 1 trozveze in kako nos hoče Ščititi proti tej ne-| varnosti? Nato je zbornica nadaljevala gene-1 ralno debato o zakonu za pospeSevgnje indu-I strije. Posl. Hodža (Slovak) je polemiziral t proti izvajanjem državnega tajnika Šzterenyi-a ¦ ter izjavil, da so tudi narodnosti za ojAČaiije industrije. Vlada pa ne zasleduje s to pred* logo le gospodarskih, ampak, poglavitno politične svrhe, zato odklanjajo narodnosti to predlogo. — Nato je bila generalna debata zaključena in zakonski načrt s pretežno večihd vsprejet za podlago specij&lne debate. Predsednik je pozval k redu poslanca Manin, ker je rekel, da ni Madjnr ter da je Ogrska razdeljena v narodnostne pokrajine. Pred poroto V Trstu. — Radi zločina uboj-stva je stal pred porotniki 31 letni Krnest Decarli, ki je dne 17. sept. t. 1. zabodel v prosti luki težaka Ivana Schiavo; ta je bil takoj mrtev. Priznal se je krivega, ali izjavil, da je storil zločin v veliki razburjenosti. Schiavo ga je preganjal. Porotna sodnija je oprostila Decarlija obtožbe. POSkuS Samomora. — 27-letni čevljar Vin-cencij L., stanujoč v zagati Gusion v Trstu, . se je v torek zvečer pred 7. uro več časa sprehajal po obrežju v prosti luki. Kakih 10 minut pred 7. uro je pa z II. pomola skočil v morje. Ta njegov skok so pa videli pristaniški čuvaj Fran Contento, finančni stražar Fran Štolfa in ponočni čuvaj Štefan Peric, ki so takoj priskočili in čevljarja potegnili na kopno ter mu rešili Življenje. Ko so ga vprašali, zakaj da je bil skočil v morje, je dejal, da se je naveličal življenja. Steslja so izpodlll Iz armade. — iz Petro- grada javljajo, da je bil general Steselj brez uniforme in pokojnine izpoden iz armade. Ako bo v pravdi glede kapitulacije Port-Arturja zopet rehabilitiran, tedaj zadobi pravico do ' I penzije in do uniforme. Sedaj mora nositi ci-1 vilno obleko. I, ki že dve leti spi. — Klinično-zdrav-niška revija iz Berolina poroča, da v Berolinu neki magistratni uradnik spi že nad: dve leti, od 20. junija 1904 leta sem. Tega dne je padel iz tramvaja na tla in je tri ure po padcu zaspal. Od tega časti se ni zbudil Več. Ne reagira proti vbodljajem šlvank, močni svetlobi, mrazu in gorkoti. Hranijo ga, jedi prebava počasi in avtomatično. Oči ne odpre in neiz-pregojori ničesar. Zdravniki menijo, da se bo kedaj vzbudil nenadoma, Delegacije In akspoze novega ministra za »nanje Stvari. — V dunajskih parlamentarskih krogih se govori, da bodo delegacije mesto dne 24. novembra, sklicane Se le 15. decembra. S tem se hoče dati časa novemu ministru vnonjih stvari, baronu Aehrenthalu, da sestavi svoj ekspoze o vnanji politiki, ki ga poda dele- Čevljar Je skušal okrastl čevljarja. — Na zahtevo čevljarja Antona Mikoliča, ki je vratar št. 18 na Gorsu v Trstu, je bil aretovan 18-letni čevljar Atilij M., ki stanuje v ulici della Fonderia. Mikolič je namreč našel Atilija v veži hiše, katere je vratar, poleg okna svoje delavnice, a na tem oknu je zapazil par čev-. ljev in par podplatov, za katere je dobro vedel, da jih je bil pustil na mizi v delavnici in ne na oknu. Jasno mu je bilo torej, da ga je hcel Atilij okrasti, in zato gaje dal aretovati; --------------- --------- V državni blagajni v Pensllranljl so konstato- vali primanjkljaj 6 milijonov dolarjev. Samomor V Trstu. — V Trstu je skočil neki prileten mož z zidu v ulici Romagna na ulico. Skočil je kakih 10 m globoko. Obležal je mrtev. Junaka tragikomadljs v Kepeniku so prišli: je neki Viljem Vogt, je star okoli 50 let, po poklicu Čevljar. Baje je bil 27 let v ječah. V področju slov. akad. drultva »Slovenijo" na Dunaju se je ustanovil »Klub slov. mediciucev na dunajski univerzi" v svrho strokovne izobrazbe slovenskega zdravniškega naraščaja. Klub bo prirejal strokovna predavanja in ekskurzije, si osnoval strokovno knjižnico in sodeloval tudi pri sestavljenju slovenske medicinske terminologije. Z ozirom na dobri namen kluba bi bilo želeti, da bi ga slovenski zdravniki vsestransko podpirali. Za zimski tečaj t. 1. se je konstituiral klubov odbor sledeče: Načelnik: med. A. Jenko; tajnik; med. E. Murgel; blagajnik: meu. J. Bačar; preglednik: med. V. Breskar. Krščanski SOOlJallSt Fr. Housovitz na Dunaju je bil obsojen pred sodnijo, ker je žalil — voro. Občinski Siel V Pulju bo, kakor se poroča od tam, v kratkem razpuščen. Vladni komisar bo baron Gorizzutti. Slov. akad. društvo »Slovenija" na Dunaju si je na zadnjem občnem zboru, dne 21. t. m. izvolilo za zimski tečaj sledeči odbor: Predsednik: cand.'phil. Fran Mravljak, podpredsednik: stud. med. vet. Ivan Lesničar, tajnik: caiid. iur. Janko Otip, blagajnik: stud. phil. Fran Bradač, knjižničar: stud. iur. Ernest Kobč, arhivar: stud. iur. Ivan Stanonik, gospodar: stud. phil. Vojeslav Mole; namestnika : stud. iur. Fran Trampuž in stud. med. Ervin Murgei; pregledniki: cand. phil. Josip Beznik, cand. phil. Ludovik Cimpermann in stud. med. Hrabroslav Jenko. Srbski državni dolgovi znašajo 451,671.676 dinarjev. Med revno prebivalstvo na Ruskem razdeli aEdeči križ" en milijon rubljev. ROBirfl BI Ruskem. — Na železniški progi Zmerimska-Podvolozyska sta dva roparja vzela neki dami 10.000 rubljev. — Na kolodvoru VrhnerUdk^k so ropali udrli v tovorno skladišče, pa so jib pregnali vojaki. — Blizu Ti-flisa je napadlo poštni voz več roparjev. Odnesli so 29.000 rubljev. Avtomobil angleškega kralja povozil delavca — Avtomobil angleškega kralja je povozil pred uhodom v Hyde Park nekega delavca, ki je hitel čez ulico baš, ko je pritekel tam avtomobil. Delavec je le lahko ranjen. Kralj gaje dal takoj odnesti v bolnišnico in tam je počakal, da je izvedel od zdravnikov, kaj se mu je zgodilo. K sreči je le lahko ranjen. PllJflP! ^am0 ^enlPtfev m Styria-vrejec I UtU . Ste postavno zavarovana kisla stu. j& ! Vse druge izdelke, kateri ne nosijo znamenja „Temj>ljev"-vrelec ali „Styria"-vrelee ter se nahajajo kot ponarejeni v trgovinah, naj se ne sprejema. - Oskrbništvo Rogaških vrelcev. Svila 73 hlll7P od 60kr-d° §W. 11-35 m. OVilll L11 lilllL0 zadnje novosti! — Poštnine in colnine prosto v hišo. Bogato izber uzorcev na razpolago, —- Tovar na svile Hennebe-gr v CurJhu. 6 Sprejme se gospodično za prodajalno, katera se razume tudi na umetno vezenje s strojem. Zahteva se znanje slovenskega in italijanskega jezika ter nekoliko knjigovodstva. Ve6 pove* upravnigtvo. Stara tvrdka pri kateri se stalni {odjemalci poslužujejo že nad 30 let! Druge reklame ne potrebuje moja krojaška delavnica in trgovina z gotovimi oblekami. Izdeluje obleke za vsak stan: civilne, uradniške in vojaške. V zalogi ima vedno sveže blago za vsak letni čas iz prvih tovaren. = flnton Krušič, = krojaški mojster In trgovec v Gorici tek. frana 3b5ipa 35 — tek. 3o5ipa Uerdi 33. Zaščitna znamka: „Sidro" I Liniment. Gapsici cotnp.l Nadomestek ib " Anker-Pain-Expeller je splošno priznano kot izvrstno bol blažnjoče mazilo in so dobro uporablja pri prehlajenjenih; cena 80 vin., K T40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko. „S ID BO" potem se je — gotovo prejelo originalni izdelek. — RICHTERJEVA LEKARNA ..zlatem levu" v Prafll abethgasse Siev. 5 nova. | Dnevno razpošiljanje. Orožja.- municije, predmeti za lov, dinamitne —-¦¦¦ -— patrone. — ANGELINI & 6ENARD0N Bo^jast. Kdor trpi na bcžjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva so zastonj iu franlco v priv. Schwannen ¦ Apoteke, Frankfurt a. M. Ceniki zahtevano brezplačno. lOl^t? DO koncesijo v Gorici ali v okolici s primerno hišo, oziroma lepim posestvom., --..... ^^^ Naslov daje naše upravništvo. -*n Več vagonov lepega krompirja se dobi pri frailCU Cerar u Domžalah pri Ljubljani. Cene nizke po dogovoru. izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance -----------------------in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. — ¦---------------- Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo BT" po jako zmernih cenah. -^WI V TRSTU. KAROL DRAŠČIK v Gorici na Komu v (lastni hiši) Med. univ. — Dr. ANTON BRECELJ, =— prakt. zdravnik in specialist za otroške bolezni v Gorici, stanuje i ordinuje od 1. novembra naprej u Gosposki ulici št. 4. (tik fflonta). Odlikovana pekarija in sladčičarna = = V novem = = modnem salonu -"«i Cesta Josipa Verdi 40. MARIJA DEROSSI je na razpolago cenjenih gospa in gospodičen velika izbira klobllkou po najnovejših modelih iz Pariza in Dunaja ter po najnižjih cenah. KOVINSKA LIVARNA odlikovana z 18 zlatimi svetinjami A. Polli v Gorici Cesta Frana Josipa št. 58. Livarna izdeluje z znano natančnostjo vsako delo i l tega železa, brona in drugih kovin za tovarne, MLINI obrtne zavode, stavbe itd. itd. Tsfed vpeljanih tehničnih novostij, se lahko sprejemaj tlela TSAKE VELIKOSTI, PRIPROSTA ali POPOLNJEN (lo 2000 tg teže in višje za vsak komad. lačuni, proračuni in predelava načrtov zasion Reie injip na proflaj. »Ljubljanski Zvon" celoleten 25 Iet-rikov 1881—1905; Stritarjev dunajski ,Zvon" celoleten 6 letnikov; „Kres" 881—1883. — Prodajo posreduje IVAN IONAČ, trgovina papirja v Ljubljani. Na stanovanje in brano »e sprejme d o a gospoda. ' Naslov pove upravništvo. rtaslo iz kravjega mleka, "1*™ zavoj 10 f. gld. 365. lebelni med, zavoj iof gM. 226 [ravji sip, jako toist, 10 f, gm, pm< Na poskušnjo 10 f. V« masla Vi medu Id. 2*86 ali 10 f. masla V* sira gld. 240. Nagler št. 21. eksportna hiša V KOZOWa (Avstrijsko). .Goriška Tiskarna" priporoča vizitke z najvišjega presojena, Jo jedilna mast najbolja za peči, pražiti in kuhati. Tvornica za živila „CE-RES" razpisuje konkurenčni kuhinjski recept v skupnem znesku 50 0 kron. — Podrobneje po-goie se dobi pri vsakem boljem trgovcu brezplačno. , —--------'¦' ' "¦ ===== Potrosite za svoje zdravlje ===== == 6 vinarjev = ter poskusite zavojček cigaretnega papirja najboljše vrste Al DA Dobiua se u useh tobakarnah. = Prodaja na debelo v trgovini fl* Gabršček u Gorici. Najbolj elegantno in najboljše OBUVALO sveta fe Iz tovarne ^=D. H. Pollak in drug.= Izključna prodaja za Gorico. v veliki zalogi ubuvala 2 lastno delavnico Uos. (§ociai)d§ $ gorici (vstnnovljena leta 1873.) Cesta 3osipa Derdi št. 25, nasproti ljudskemu urtu. Originalni amerikanski čevlji iz tovarne Millford Shoo Company v Millfortf (Severna Amerika,) Čevlji iz snkna in klobnčevine za zimo. — Galoši vseh velikosti]. - Izbira obuvata Sastneoa izdelka.----------- Kerševani & Čuk z:::=: v Gorici " Stolni trg it. 9 (pia2za Daoma) priporoča svojo zalogo šivalnih strojev nožnih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako Popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalne stroja In popravo jamčiva od 5-10 let. | Najcenejša ii najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki »Severonemškega Llovda". Iz ? Stepalnik, žllčar za cmoke, priprava za krompir use 3 kom. za 25 kr, držalo za brisačo, umetno izrezljano in voz eno, s stok h ni, 25 kr. jo provzroi-ila velikanska kupčija naštetih stvari po 25 kr. Da omogočim tudi onim, ki bivajo 1'0 deželi unkup t oh noverjotno couih refij, sem jzdal cenike v, nekaj tisoč" naslikanih stvarij po 2f» kr.; dobiva so tudi blago po višji coni. - Razpošiljam te cenike na zahtevanje vsakomur poštnine prosto, kateri postane gotovo moj odjemalec. Izvozna hiša Hermann Auer Dunaj IX/2 Nussdorferstr. 3 - IV. (krščanska tvrdka.) JOSIP ROVAN m l Komisijsko & agencijsko podjetje v Gorici i ] Stolni trg Št, 9. (Piazza del Duomo) v lastni hiši. I ! PI 7olnrf!t nitift 1Z »Prve kranjske izvozne pivovarne in tvornice sleda na par Is! ' v tdioga piva T. FrBMich iz Vrhnike." I ; i\ 79lnna mnl/o 'm mlevskih izdelkov valjčnega mlina W. Jocbmann iz \Z ! I) lalOga IU0KB Ajdovščine. \l \ š\ 7alD(l3 fPSfRnin "Prve kranJske tvornic.e testenin^ Žnideršič & Valenčič iz Ig* ; g Zaloga in prodaja umetnega w!ilKLSffl,ESS I! S Tanner-ja v Gorici." L i 7i)QtnnQfun »Kraljevo pooblaščene Zagrebačke delniške tvornice likerjev, Lj" •• LflolU|!oifll hrvatskih sadnih destilatov, parne rafinerije slivovkein konjaka." g, f I Zastopstva „Prye hrvatske tvornice kanditov iz Zagreba.* g* fi Blago razpošilja se vožnje prosto na vse postaje. — Ceniki na zahtevo jI o zastonj in franko. g | Zastopstva za ^aroualnih zauodou: J S »PBVE ČEŠKE splošn- delu. družbe za zavarovanje NA ŽIVLJENJE v Pragi." * i „CB0ATIAE" zavarovalne zadruge v Zagrebu proti poškodbam po ognju, g ffl streli, razpoku itd. itd. IS „PBOYIDENTIAE" splošne zavarovalne družbe na Dunaju za zavarovanje . j proti nezgodam itd. itd. ¦ j Vsa tozadevna pojasnila, ceniki in prospekti dopošljejo se na zahtevo poštnine prosto. — Za mojo tvrdko poslujoči potovalci in sotmdniki izkazati | se morajo s potrebnimi pooblastili. POTNIKI V AMERIKO Pozor! Kdor hode dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi Bes Havre t Ameriko, naj piše pred odhodom od doma sa pojasnila na naSo 1-------' najstarejšo firmo ------ Zwllchenbart, Basel (Švica) Caatralbaaapbtz S. Za dobro In hitro ekspedlcljo se garantira. t • eoeamuim Dnopatond ..KA1SEK vviLHJELM H.-, »KRONPRINZ W1LHELMm > fa JKAlSER WILHELM der GRČSSE«. i ) Prftkosnorska vožnja traja s a m o 5 - 8 dni. •"« k Hatanoaa, aaaealjiv podnk 1b veljavne vozna listka za paraike gori navedenega *~* I patebrodaega druatva kakor tudi listke za vse proge ameriških ieleznie dobite t>3 , I T LJubljani edino le pri r-5' ITiRI mtan loIoiMrste lita Iti"= I t nasproti občeznanl gostilni „pri Starem Tlšlerju". txJ I Odhod bi LJubljane Je tisk torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se m I ttoejopot« jmja,taontiabreipla6ao.— Postrežba poštena, reelna in solidna. W I Fofajtoa«, lenjenlm v npadne drlave kakor: Oolortdo, Hezlko, OaHfornH©, L3 ¦ Aj# . vtak, WIomiiifv nerada, Oragon-is WMhiDgton nudi sala drain« Z2, ¦ BOfttia agoda* si Uradi* •*&• **¦ SaJva^aa. Odhod aa taj and C"3 ¦ Is Bramfta enkrat tnesefo«. j^jj I Ta m dobivajo pa tudi Uatkl preko Bal ti mora In na ˇ¦• oitale dele »veta, kakem *""" ¦ P Brazilijo, Kubo, Buenoa-Airaa, Oolombo, Blngapora v Avstralijo iti Svete podobe t steklenem poklopn 15 cm visoke pre-1 krasne J25 kr. I Pomni dobro, da mi prineseš pravi „Ottoman-ov" papir za cigarete, in ===== cevke ter se ne pusti zapeljati S podobnimi ponarejanji, ki so slabše vrste. „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiši, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Telefon it. 79. RaCun poštne hranilnice Štev. 837.315. Vsled sklepa skupne seje^ naJSerstva" in nadzorstva z dne 28. nov. 1902 se: Hranilno vloge obrestujejo po 4 V, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni doloil obrestujejo koncem leta po 5'/,%. Stanje Sl.dec. 1905.: Zadružnikov 1790 z 5917 deleži v znesku 108.852 kron. — Hranilne vloge: 1,593.128-33. — Posojila: 1,599.647.39. — Reservni zaklad: 79.082-62. — Vrednost hiš: 112.328 — Lekarna Cristofoletti travniku. Trskino (Stokfiže?o) jetrno ojje. Posebno sredstvo proti prsnim bolez- ; nim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno- rmene barve po K140, bele barve K 2. Trskino žcleznato jetrno olje. Raba tega olja je; sosebno priporočljiva ol rokom in dečkom, ki so nor-vozni in. nožno naravo. Trskino jetrno o^je se železnim jodocem- S tem oljom so ozdravijo v kratkem času z gotovostjo J vso kostno bolezni, žlozni otoki, golšo, malokrvnost itd. itd. Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev. OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preiSCe se vedno v mojem kem. laboratorija I predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim CC odjemalcem glede Cistotc in I ===== stalne sposobnosti za zdravljenje. ====== Cristofolettijeva pijača Iz kina in železa. najboljši pripomoček pri zdravljenja s trškim oljem. = Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = novo m od nega blaga za žalne obleke či»t)c, bek it) barvane, pi*odaja$a po i^e-l^lamoi cet)i od 10. Okraski in podlaga, primerni k obleki po novi modi, ZimŠKO blagO po zelo nizki ceni Nova moderna trgovina PREGRAD & CERNETIC, „TRGOVSKI DOM" (tik ljudskega vrla). HRISTOFLE lauizuo srod}e to posodje vseh vrst Mfcttfttto talko potrebn|«M najlepše Kompletne kasete namiznega orodja, posodja m omako, kavo, čaj, na-¦-lini podstavki, ometu) iidelM. pravega srebra. , Posebni bdelki z* hotele, resUmdje in kavarna, kakor tudi pensijone, gospo- O. kr. dvorni aaložnikl Christofle & C.ie - Ounaj L Opernring 5 (Heinrichshof). — Ihutrovui oenik na zahtevanje. -V raeh mestih zastopano po prekupcih, lat jamstvo tvoj« iiviraoati imajo naii izdelki *»¦!¦ tmntto ouuako la ima OkrUtoDi lekarnarju K. BROOJOVINU v Zagrebu štev. 87. 1 Pristno samo z oblastvene zavarovanim oznamenifom MBabymlra-Crdino". 1 I «*»• Mizarska zadruga Eksport v Gorici — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojemtm obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogo« .....—~ ter sprejema v delo vsa ve5ja stavbena dela. ——...........-z. Podružnica v Trstu Via dl Plazza veocola 1. Podružnica v Spljetn. Zastopstvo v Orljentu. Cene zmerne, delo lidno in solidno. 0© dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. — REVMATIZMU in PROTINIU - IB Ukir GOllina ^le^ v Tr^/lekaraflh R«|M| aodln«, l«k«rn« MAII« M«donn« d.ll« ««luU* prt Sv. Jakobu; Josip Sodlna, ___________J mWU* ¦*•«• „AII« l0«»", VI« «•¦ F«mCo 4. ======================= ow» ittUnlM K 1-40. 7% Trite ¦• ¦• rudoiUft mtnj nego A steklenica proti potittja ill niprtj poilsnlm metkom I !•- proito poštnine. -----.......—-==s Babymira -Creme je najprijetnejše iz najfinejših sestavin napravljeno sredstvo za hitro in temeljito odstranitev izpuščajev, slasti llfajev. Ozdravi od potu ali od mokrote pre-drgneno "ali razpokano kožo, prekaša vsak posipalni prah. Priporočljivo tudi odrastllm, ob odrti koli, za volka, za prejahana mesta, prepoteno noge Itd. Varuje kožo škodljivih vplivov, jo dela gladko in nežno in je mnogo koristneje nego Duder. Naroča se naravnost S škatelj za kron 3-20, 10 škatelj za kron 5-80 poštnine prosto pri edinem izdelovalcu KOZUHOVINE Največja izbera