Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenturt izhaja vCetovcu Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov
P. b. b.
A...........................
LETNiK XXXiX.
CELOVEC, PETEK, 13. JULiJ 1984
ŠTEV. 28 (2183)
Uspešno pošto vanj e Zveze slovenskih zadrug
Občni zbor je ocenil delovanje v letu 1983
Spor o pospeševalnih milijonih
Že drugič v tem ietu je Zveza siovenskih zadrug v Ceiovcu vabiia svoje čiane na občni zbor. V soboto, dne 7. juviija je predsednik upravnega odbora Zveze inž. Fridi Kapun v kietni dvorani Zveze pozdravit vse navzoče deiegate in čiane in posebej goste in sicer zastopnika de-žeinega giavarja dežeinega posianca dr. dipi. trg. Ervveina Paska, dr. Toneta Krašovca od Združene Ljubijanske banke v Ljubijani, predsednika Zadružne zveze v Sioveniji inž. Leota Freiiha, predstavnika Cen-traine zadružne banke na Dunaju dir. dr. Rudoifa Pfietschingerja, predstavnika trgovske zbornice SFRJ Stavka Beznika, predstavnika Ljub-tjanske banke v Celovcu dipi. inž. Vinkota Goica in oba revizorja Avstrijske Raitteisenove Zveze na Dunaju. Predstavnika osrednjih organizacij se vabiiu nista odzvaia.
V svojem poročilu je predsednik upravnega odbora Zveze inž. Fridl Kapun prikazal predvsem ustroj in organizacijo Zveze z vsemi tvrdkami, ki so večinska last Zveze, orisal razvoj članic Zveze in celotno zadružno organizacijo kot pomemben gospodarski faktor in delodajalec. Nadalje je poročal o po-
uvedbo importnega-eksportnega poslovanja je bila Zveza v letu 1983 zelo uspešna, zato v naslednjih letih lahko pričakuje v tej dejavnosti še višji promet in večji uspeh. Z zadovoljstvom je predsednik ugotavljal razveseljiv razvoj turistične agencije Cartrans. Istotako razveseljiva je bila otvoritev novih in
Od leve proti desni: revizor ARZ mag. Fritz Rester, predsednik nadurnega odbora Mihi Antonič, predsednik upravnega odbora inž. Fridl Kapun in poslovodja dipl. trg. Andrej Millonig.
zitivni rešitvi problemov, ki so Zve- razširjenih prostorov na Ločilu,
2o že več let obremenjevali in ni se izogibal vprašanjem, katerih do sedaj še ni bilo možno pozitivno rešiti. Predvsem razveseljiv razvoj io bil na blagovnem sektorju. Z
Miklavčevem in v Škofičah. Omenil je tudi letos že otvorjene in predvidene otvoritve in obnovitve poslovalnic.
Poročilo predsednika je izpopol-
nil še poslovodja dipl. trg. Andrej Millonig, ki je v svojih izvajanjih poročal o zadovoljivih prirastkih pri posojilnicah in Zvezi. Prirastek vlog pri naših kreditnih zadrugah je bil nad vseavstrijskim povprečjem. Tudi povpraševanje po posojilih in kreditih ni zaostajalo za vlogami.
Predsednik nadzornega odbora Zveze Mihi Antonič je v svojem poročilu orisal delovanje nadzornega odbora in sodelovanje z upravnim odborom. Nadzorni odbor ni imel vzrokov za posebne ukrepe. Predsednik Mihi Antonič se je vsem odbornikom, poslovodjem in nameščencem zahvalil za delovanje in občnemu zboru predlagal, da se računski zaključek za leto 1983 odobri in da se obema odboroma pcdeli razrešnica, kar je občni zbor vzel pravtako soglasno na znanje kot poročilo o izvedeni reviziji za leto 1983 po ARZ na Dunaju.
V pozdravnih govorih so gostje izrazili veselje nad dobrim uspehom Zveze in Zvezi zaželeli nadaljnje dobre uspehe in ponudili tudi v naprej svojo pomoč
job
Na zadnji seji v deželni vladi je prišlo do ponovnega spora, o dodatnih milijonih za pospeševanje zapostavljenih področij na Koroškem. Volitve, ki so pred vratmi (sedaj imamo tudi uradni sklep, da bodo 30. septembra), so pri svobodnjakih zbudile prej nepoznano ljubezen do zapostavljenih področij. Zato deželni svetnik Haider drega naj pohiti s tistimi 500 milijoni, ki jih deželna vlada zahteva pri zveznem ministru Stegerju. Čeprav še nobeden ne ve od kod bo te milijone dobil Steger, govori Haider že o zavestnem zavlačevanju deželnega glavarja. VVagner pa je odgovoril, naj svobodnjaki ne napovedujejo dodatnih sredstev, če jih še nobeden nima, s tem se
Borovlje: manj dela, manj plače
Probleme nima samo žičarna v Bo-rovtjah. Danes, petek 13. juiija, delavci v boroveljski tovarni orodja (bivšem delu KESTAG) ne delajo, ker je vodstvo tovarne uvedlo prisilno skrajšanje delovnega časa, Najmanj za 3 mesece delavci v petkih ne bodo delali, s tem se skrajša delovni čas na 32 ur, temu primerno bodo znižali tudi plače. Pet delavcev bodo prestavili v žičarno, 25 se jih n: ra pre " Kir-dberg na Štajerskem, nekaj pa jih bo brez dela.
spravlja samo zmeda med tiste, ki hočejo investirati.
Na zadnji seji deželne vlade so se zoperstavili tudi proti poenotenju cene za električni tok. Deželna vlada je zavrnila te zahteve, ki bi še bolj izpraznile denarnice delovnih ljudi. Zagovarjala je sedanjo ureditev različnih cen in zatrjevala, da je Koroška v toliko na boljšem, ker je dežela že pravočasno investirala na energetskem sektorju, kar ji omogoča ugodnejše proizvajanje toka.
Z uradnim sklepom o volitvah 30. septembra 1984 je deželni glavar razglasil tudi termin za začetek intenzivnega volilnega boja: 3. avgust.
Obisk
Danes se na Koroškem mudi na informativnem obisku predsednik Zveze sindikatov Makedonije dr. Aieksandar Donev, spremija pa ga predsednik Zveze sindikatov Stoveni-je Marjan Orožen. Donev, ki se je predvčerajšnjim in včeraj mudil v Sloveniji, bo na Koroškem obiskal tovarno celuloze Obir na Rebrci in tovarno masivnega pohištva IPH v Zitari vasi, v Celocu pa se bo razgo-vnria! s predstavniki slovenske narodne skupnosti.	\
Ločevanje šolarjev omejuje razvoj pameti
Zagovorniki ločevanja šolarjev po narodnosti vedno spet trdijo, da to ločevanje koristi razvoju nsm-ških in slovenskih otrok. V deželi kjer živi močnejša večina in maloštevilnejša, manj razvita slovenska narodna skupnost, gre to prav gotovo v škodo manjšine. Škoduje pa tudi šolarjem večinskega naroda, seveda pa tudi vsem tistim, ki se ravnokar razvijajo iz Slovencev v „Nemce".
V tej zvezi naj spregovori najbolje kar direktor pedagoške akademije v Celovcu, dr. Ewald Krainz, ki je meseca maja takole zagovarjal ohranitev dvojezične šole na južnem Koroškem:
1. Dokazano je in to potrjujejo empirične raziskave, da otroci, ki doraščajo v dvojezični okolici, zaradi dvojezičnega pouka v ljudski šoli niso zapostavljeni, nasprotno: razširjuje in pospešuje se njiho-
va moč predstave, njihovo asociativno povezovanje vsebin in s tem povezano tudi miselni procesi.
2. S skupnim obiskom ljudske šole se otrok zgodaj socialno oblikuje in razvijajo se prijateljstva. S tem se poglobi razumevanje za drugačnost, za bistvo drugih ljudi, za njihov jezik in za njihovo kulturo in s tem se pospešuje tudi spoštovanje in toleranca. Direktor Krainz nadalje poudarja, da bi zgodnja ločitev pomagala tudi pri nastajanju napačnih ocen naroda soseda, zato vidi v dvojezični šoli tudi pospeševanje mirnega sožitja v deželi. „Zato je priporočljivo, da čim več staršev prijavi svoje otroke tudi k pouku slovenščine, da izostane šolsko ločevanje po materinem jeziku, ker se s tem manjšina žene v izoalcijo in se pospešujejo nasprotja", zaključuje Krainz.
PREBERITE
no
strani
2	Veiter kritizira deželno dokumentacijo o Siovencih
3	lOtetansambe!
Drava
4	Koncerti Giasbene šole
5	Pomembna prireditev za planince
6	Asimilaciji navkljub raste samozavest gradiščanskih Hrvatov
7	Utrinki s potovanja po jugozapadni Evropi
8	Nemška telovadba za Šentjakobčane
ni bila privlačna
OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA
vabimo na
5. spominski pohod na Komelj
,,Po poteh Domnove čete"
ki bo v nedeljo 15. julija 1984
Zbirališče je od 8.30 do 9.00 ure pri tovarišu Janku Apovniku na Borovju 32 pri Pliberku; Apovnikova hiša je ob cesti iz Pliberka proti državni meji na Holmcu.
Odhod od Apovnika bo ob 9.00 uri preko Šmarjete do spomenika padlim partizanom na Komeljnu, kjer bo ob 13.00 uri kratka spominska svečanost. Po svečanosti bo partizanski miting, kjer bo poskrbljeno za malico in pijačo.
^ PRiREDiTEV BO LETOS POSVEČENA 40. OBLETNiCi % j PADLE DOMNOVE ČETE <N 40. OBLETNiCi POHODA j % PARTiZANSKiH EDiNiC ČEZ DRAVO NA SViNŠKO PLA- f % NiNO.	[
Pot pohoda je dolga 7 km v eno smer. Za vse tiste, ki te poti ne zmorejo zaradi starosti ali bolezni, je zbirno mesto pri spo-
meniku pri Cimpercu. Pohod in spominska svečanost bosta ob vsakem vremenu.
Na pohodu bomo obujaii spomine na težke čase naše na-rodnoosvobodiine borbe in se spominjati vseh tistih, ki so trpeii in žrtvovati svoja živijenja za našo svobodo. Na spominski pohod vabimo vse, posebno pa naš miadi rod, da se bo še boije seznani) z našo siavno pretekiostjo.
Zveza koroških partizanov — Področni odbor Pliberk SPD ,.Edinost" v Pliberku, Krajevno združenje ZSM Pliberk Zveza slovenskih organizacij — Krajevni odbor Pliberk
V Veliko vcu in Wolf sbergu več brezposelnih
Z začetkom poietne turistične sezone se na Koroškem zboijšujejo navadno statistični podatki zapos-ienosti: turizem za nekaj mesecev zaposii de) tistih, ki pozimi, deio-ma tudi jeseni in vigredi, nimajo deta. Po najnovejših uradnih podatkih je bito junija meseca na Koroškem brezposeinih 3,1 "/o iju-di ( po vsej Avstriji 3,2 %). Zna-čiino pa je tudi, da števiio brezposeinih ni nazadovaio po vseh okrajih enakomerno, predvsem sta tukaj prizadeta okraja Veiikovec in Woifsberg. V primerjavi z ianskim ietom se je v teh dveh okrajih števiio brezposeinih ceio povečaio.
In to še v številkah: meseca junija 1984 je bilo na Koroškem brezposelnih 5675 ljudi (3253 moških, 2322 žensk), kar je za skupno 3038 manj kot maja 1984 in za 595 manj kot meseca junija 1983. Manj brezposelnih je tudi v Beljaku in Celovcu (dežela in mesto). V Beljaku je bilo junija brezposelnih 399 ljudi (172 moških, 227 žensk), to je
za 451 manj kot mesec prej in za 156 brezposelnih manj kot v minulem letu. V Celovcu pa je bilo junija 1915 brezposelnih (1108 moških in 807 žensk), kar je za 189 manj kot mesec prej in 81 manj kot leto prej.
V okraju Velikovec pa je bil položaj takšen: junija je bilo brezposelnih 444 ljudi (328 moških, 116 žensk), to je za 263 manj kot mesec prej in za 37 več kot pred einm letom. Še slabši pa je položaj v VVolfsbergu, tam je bilo junija 1984 990 brezposelnih (593 moških, 397 žensk), kar je sicer za 414 manj kot meseca prej, a 113 več kot pred letom dni. Predvsem je tukaj očiten naraščaj pri brezposeinih ženskah za 104.
Zanimivo je tudi, da znaša delež brezposelnih mladih pod 25 let na Koroškem 31,7%, medtem ko znaša Avstrijsko povprečje 26,6 %, najvišji pa je na Štajerskem s 35,5 odstotka.
Veiter: „V bistvu je to proti-manjšinska knjiga"
ZNAN) MANJŠiNSK! STROKOVNJAK OCENiL ZBORNiK „ZUR LAGE DER SLOWENEN !N KARNTEN
„Ob vsej prisotni znanstvenosti je to v bistvu protimanjšinska knjiga". S to ugotovitvijo zakijučuje znani manjšinski strokovnjak dr. Theodor Veiter svojo kratko oceno uradne koroške dokumentacije o poiožaju koroških Siovencev, ki so jo objaviti v zadnji izdaji „Mitteiiungen des Dokumentationsarchives des osterreichischen Widerstandes."
Vsi avtorji dokumentacije „Zur Lage der Slowenen in Karnten" (Ralf Unkart, Gerold Glantsch-nig in Alfred Ogris) zastopajo glede položaja in zgodovine koroških Slovencev stališče uradnega koroškega zgodovinopisja, ki po Veiterju ni ravno ,pro-s!o-vensko', to si pa Veiter razlaga tudi iz dejstva, da imajo vsi trije avtorji deželno zaposlitev. Ocenjevalec meni, da knjiga obravnava tudi novelo koroškega volilnega reda iz leta 1979 („katere posledice so protislovenske"),
da pa se poleg tega bavi tudi s pravno in dejansko situacijo koroških Slovencev in njihove zgodovine od leta 1945 naprej. Dobesedno pravi Veiter: „Čeprav je knjiga dragocena informacija, to deloma tudi z dozdaj še neznanimi viri, je v celoti usmerjena v to, da praktično pravzaprav ni več Slovencev (ljudsko štetje 1981) in da so zaradi tega zahteve slovenskih strešnih organizacij neprimerne, ki se jim mora zoperstaviti nemško-ko-roška večina."
Za dvojezično ljudsko šolo v Celovcu
Ali je Knafl že klonil?
Ali je Knafl že obrnil svojo zasta- Knafl znašel na isti liniji s Haider-vo po heimatdienstovskem vetru? Vse- jem, ki prav tako hoče reducirati ve-kakor sodi dunajski „Arbeiterzei- ljavnost šolske ureditve na 13 občin tung", da je Knafl klonil pred kaha- od 35;
dejevskim referendumom. Knafl je
vseh ostalih občinah (za
namreč pretekli teden na predvolilni Knafla so to tiste občine, kjer je malo tiskovni konferenci rekel, da trenutna prijav), pa naj bi uporabili tako ime-solska ureditev po mnenju koroške novani Voukov model. (S čim si je UVP „ne ustreza aktualnim potre- pokojni nadzornik Rudi Vouk le za-bamživljenja".	'	*	'	'	'*'*
služil, da njegovo ime zlorabljajo za
Vse kaže, da s to ugotovitvijo ni skrajno protimanjsinske modele?!) hotel potrditi mnenje slovenskih or- Uresničitev ^tega „modela bi pome-ganizacij, češ da dvojezično šolstvo nda, da bi šolarji, prijavljeni k dvo-zaostaja za dejanskimi potrebami, jezičnemu pouku, morali ostajati v Kajti Knaflove predstave gredo v s°li štiri ure dlje kot njihovi ne-okrnitev te šolske ureditve:	prijavljeni kolegi. Slovenščina kot
,	. ze nekaj časa ni prijav k Da se je moral Knafl seveda posta- Foto: Kladivo
dvojezičnemu pouku, po Knaflu ni tudi y bran pravice staršev — ki
vec potrebno, da bi sola se naprej ve- - -iv	v -	,___-_____
i ,	'-v	-	'L- i jemhceneogroza—, je skoraj samo-
Ijala za dvojezično; torej naj bi v bo-	g, Itialo ^ koketiranja z
teh šolah ukinili možnost ^emškonacionaln. stranjo pred volitvami vendar ne more škoditi! Zato je seveda še bolj samoumevno, da
doče na
dvojezičnega pouka.
po Knaflu je dvojezičnost tudi v
... so se pretekli teden na Novem zorili na krivico, ki se godi sloven-trgu zavzeli sodelavci celovške skim otrokom v Celovcu. Čeprav ..iniciative staršev". Sredi mesta so je v sedmem členu državne po-najavili informacijsko mizo. V slo- godbe govora o pravici do šol-venskih in nemških letakih so opo- ske vzgoje v materinem jeziku za
šoli smiselna tam, „kjer živi razmero- OVP prepušča odločitev, ali bodo ma precejšnje število pripadnikov podpisali referendum ali ne, svojim manjšine", torej v tistih občinah, ki članom. Kajpada ne da bi ob tem jim zakon o narodnih skupinah do- pozabil navesti, da je grabštanjski voljuje dvojezične napise ali sloven- župan Deutschmann svoj podpis že ščino kot uradni jezik; tako se je oddal . . .
Feldnerjeve verbatne koncesije
Sicer kaže, da je dr. Feldner pri- cih (ki so doma v slovenskih organi-siljen malo ublažiti svoj ton, vendar zacijah in zastopajo nacionalistična in pa poln zaupanja s svojo druščino za- šovinistična stališča), o slovenski do-čenja drugi akt referenduma. Kaj naj minanci ipd.
rečemo ob njegovi trditvi, da število
Srečanje koroških Slovencev z izseljenskimi organizacijami iz Amerike
Z zastopniki Slovenske narodne šič je gostom iz ZDA razložil po-podporne jednote (SNPJ) in Pro- ložaj koroških Slovencev, predvsem gresivnih Slovenk Amerike (PSA) tudi razvoj na šolskem področju, so se prejšnji teden v Ljubljani podpredsednik ZSO Franc Kukovi-srečali predstavniki slovenskih na- ca, medtem ko je predsednika Zve-rodno-poiitičnih in ženskih organi- ze slovenskih žena Milena Grob-zacij s Koroške. Obe izseljenski iacher predstavila predvsem delo-organizaciji praznujeta letos po- vanje te ženske organizacije. Sre-membne jubileje (SNPJ 80-letnico, Čanja so se udeležile še odborni-PSA 50-letnico) in sta ob tej priliki ce ZS2 in zastopnica KEL Heidi
prijav gotovo ne bo nazadovalo, če .ihta ToZ za ^ pride d. uzakonitve referenduma? p^p^h ^ p.,pranju asimilacije,
In za konec se kontrapunkt, opro- obiskali matično Slovenijo. Ker se Stingler.
Kaj naj si mislim, ob njegov, izjavi, p.^ej ^ ^KHD, za stranke in za da je dvojezičnost ob mej, načeloma Vlasti:	^upnost mora ,ama
pozitivna? Kako resno naj vzamem. Srbeti za to, da bo pripadnost k njej njegovo zeljo, da naj bi se slovenska narodna skupnost ohranila taka, ka-	^
kršna je zdaj?
Tem verbalnim koncesijam pa stoji nasproti vztrajanje pri šolskem apartheidu. Potrebno število glasov Feld-nerja ne skrbi, saj namerava KHD „široko pojasnjevalno kampanjo" s plakati in letaki, razen tega pa „pri-
Slovertci v Ameriki vedno spet zanimajo tudi za položaj zamejskih Slovencev so ob tej priliki izrazili
Predsednik SNPJ Edvard Hribar in predsednica PSA Florence Une-tich sta koroškim Slovencem ob-
željo po srečanju s koroškimi Slo- ljubila, da se bosta obe organizaciji
venci. Ob navzočnosti Vide Tom-
Volilna skupnost KEL-AL se je predstavila
Na tiskovni konferenci v Mohor- niso le važne številke, ampak ša-
še naprej v okviru svojega delovanja zavzemali za interese koroških Slovencev ter v tej zvezi vplivali na svoje politične oblasti.
Slovenci s Koroške so se v petek zvečer udeležili tudi jubilejne proslave, ki so jo kulturno oblikovati zbori in,recitatorske skupine iz Slovenije in Amerike. Matjaž
lah . Nevzdržno je po njegovem, da .	^ Cor,n Prunnor lAltor-
slovenskonacionalni učitelji vplivajo Smolle, in dr. Sepp Prugger (Alter
na otroke, ne samo na slovenske („Proti temu nimamo nič"), temveč tudi na nemške.
Kakšne pa so negativne posledice tega vpliva učiteljev, vprašamo zbrane voditelje. A seveda so, samo da jih je težko ugotoviti, ker so bolj nezavedne narave, so bolj naseljene na psihičnem območju; raziskav sicer ni, vendar pa otroci ta negativni vpliv sprejemajo, saj otroci te stvari presojajo drugače kot odrasli. Vsekakor pa te negativne posledice so in pika.
In sledijo že znana rekla o učiteljih, o zapostavljanju nemških otrok, o pravici staršev, o slovenskih nacional-
nativna tista) svojo volilno koalicijo.
Na glavno vprašanje novinarjev, koliko glasov mislijo dobiti pri volitvah v Koroški deželni zbor, ki bojo 30. septembra, je odgovoril Smolle, da so glasovi zaenkrat le sekundarnega pomena in da je glavno, da se KEL na političnem
Prvič skupaj z AL pa bo KEL
seljenske matice, je na tej prireditvi poudaril ..trdoživost našega rodu v tujini in življenjsko upravi-
nastopila jeseni v vseh štirih vo- čenost njenega obstoja kot sloven-lilnih okrajih. KEL se bo zavze- skih naprednih delavskih organi-mala pri svojem delovanju pred- zacij." Ob slavnosti je bilo tudi vsem za lokalne probleme (dvoje- poudarjeno, da so v Sloveniji in žično šolstvo, odseljevanje, brez- Jugoslaviji izjemno zainteresirani poselnost. decentralizacija, itd), na še boljšem razvoju stikov z iz-Gtavna dva kandidata v velikov- seljenci, predvsem tudi na izobra-škem okraju bosta Mirko Kert in ževalnem, znanstvenem, informa-
področju legitimira kot zastopnik dvorni svetnik Pavel Apovnik, v ce- tivnem in gospodarskem področju. Slovencev. Hkrati pa je svaril, da KEL zaradi tega ne smemo inter-
tovškem okraju pa bo Karel Smolle Že po drugi svetovni vojni sta ti vodit koalicijo. Kakšno bo razmerje dve organizaciji pokazali, da sta pretirati kot ..tretjo silo", ki bi de- Slovencev in alternativcev na na- vedno bili pripravljeni materialno
in moralno pomagati matičnemu narodu.
lala konkurenco osrednjima orga- daljnih mestih kandidatnih list pa nizacijama. Marveč je poudaril, da se bo šele odločilo.
Učitelji v šolski klopi
Počitnice so se za učiteije giav-nih in ijudskih šoi začeie z obiskom ..Pedagoškega tedna 1984", ki traja od 9. do 13. juiija in se bo nadaijevai od 3. do 7. septembra 1384. V okviru te izobraževaine prireditve, ki jo pripravija pred 30 ieti ustanovijeni zvezni pedagoški inštitut na Koroškem, so se giavno-šoiski učiteiji, ki poučujejo na dvojezičnem področju biii v torek seznanjeni z bodočimi spremembami na giavni šoti, osnovnošoiski učiteiji dvojezičnih šo) pa so se udeiežiii predavanj na temo „Eno ieto po reformi ijudske šoie."
Za giavnošoiske učiteije so strokovnjaki imeti pripravijena predavanja o državno- in kutturnopoiitič-nem pomenu manjšinskega šoistva na Koroškem, o .giavni šoii 85' in pouku stovenščine ter spremija-jočih ukrepih, prav tako pa so obravnavati šotski poizkus na giavni šoii Piiberk.
Za ijudsko-šoiske učiteije pa je bito še na programu obdeiovanje izkušenj z reformo ijudske šoie, ker so obravnavati predšoio. prometno vzgojo in pospeševaini pouk.
Podrobneje bomo o tej pomembni izobraževaini prireditvi za učiteije poročaii v prihodnji števiiki Sio-venskega vestnika.
koroške Slovence, na nobeni ljudski šoli v Celovcu ni mogoče prijaviti otrok k dvojezičnemu pouku.
Odmev na akcijo staršev je bil pretežno pozitiven. Večina pasan-tov je podprla zamisel in zahtevo po dvojezični ljudski šoli v Celovcu. Mimogrede so aktivisti iniciative prodali nekaj izvodov brošure „Hande weg von der zvveisprachi-gen Schule" in nabrali nekaj podpisov v podporo dvojezičnemu pouku v glavnem mestu.
Sodelavci iniciative se bojo še naprej s takšnimi in podobnimi javnimi nastopi zavzeli za pravice slovenskih otrok v Celovcu. Pozivajo starše, da se aktivno vključijo v ..iniciativo" — v korist naših in seveda tudi nemškogovorečih otrok.
O Sredozemlju naj odločajo Sredozemci
O miru, varnosti in sodelovanju ob Sredozemskem morju so se od nedelje 8. julija do torka 10. julija v Beogradu razgovarjali zastopniki 27 naprednih strank in gibanj iz 16 sredozemskih držav. Na trodnevnem srečanju so razpravljali predvsem o vprašanju kako Sredozemcem spet vrniti odločanje o Sredozemlju. ,Prav na tem območju pride do velikih trenj med Vzhodom in Zahodom, med Severom in Jugom. Tu se spopadajo različni sistemi, tu tekmujeta vojaška bloka, vse polno je kriznih žarišč, države razbijajo tuje imperialistične sile, tu divja vojna z daljnosežnimi posledicami za Bližnji vzhod, za Evropo in za svet', je v svojem govoru poudaril predstavnik SZDL Jugoslavije Aleksander Grličkov.
Predstavniki naprednih strank in gibanj se čutijo poklicane razpravljati o tem, kako s tesnejšim sodelovanjem priti do krepitve medsebojnega zaupanja in do mirnega reševanja sedanjih kriz, saj imajo ravno te sile v zgodovini največje zasluge za osvobajanje narodov, za uveljavljanje neodvisnosti in razvoja demokratizacije.
Najvidnejši udeleženec tega srečanja je prav gotovo bil Jaser Arafat, voditelj PLO. Prišla pa so gibanja in stranke iz sledečih dežel: iz Alžirije, s Cipra, iz Egipta, Francije, Grčije, Italije, Jugoslavije, Libanona, Libije, z Malte, iz Maroka, Sirije, Španije, Tunizije, in predstavniki palestinske osvobodilne organizacije in fronte Polisario. Predstavnikov izraelskih in turških strank niso vabili, Albanska delavska partija pa je sodelovanje zavrnila.
!
10 )et ansambla Drava
Ansambel Drava v prvi zasedbi...
Pesem vedno navduši, zato vedno znova privabi številne poslušalce, da se ob domačih zvokih sprostijo in naužijejo kulturne hrane. Tako je bilo tudi preteklo nedeljo Pri Cingelcu na Trati, kamor je vabilo Slovensko prosvetno društvo Borovlje, da tam počasti desetletnico obstoja ansambla Drava. Prišlo je mnogo ljubiteljev slovenske vokalne in inštrumentalne glasbe, katerim je v imenu društva izrekel dobrodošlico predsednik Melhior Verdel, ki je med številnim občinstvom pozdravil tudi predsednika Slovenske prosvetne zveze Tomaža Ogrisa in mentorja ansambla Drava prof. Jožka Kovačiča.
Jubilejna prireditev je nosila na siov Slavnostni koncert; tako je tudi bilo. Govorniki so naglašali ^elik pomen kulturnega dela v društvu, ki potrjuje identiteto našega človeka in mu vliva ljubezen do materine besede. Predsednik Drave Milhior Verdel je ob tej priložnosti izrekel zahvalo vsem, ki so se Prizadevali, da je pred desetimi ^eti prišlo do aktivnega kulturnega čela v društvu, pri čemer je poudaril prizadevanje bivšega predsednika Andreja VVieserja, pa prof. Kovačiča, ki je kot glasbeni pedagog slovenske gimnazije spodbujal mla-
de glasbenike, da so začeli s samostojnim delom. Kristijan Ogris je v svojih izvajanjih orisal razvoj ansambla Drava, ki je pričel beležiti prve uspehe in premostil tudi številne težave s katerimi se je ansambel srečavat v teku svojega desetletnega delovanja.
Ustanovitev ansambla Drava je
za boroveljsko društvo pomenila prelomnico s pasivnega h aktivnemu kulturnemu delovanju, kar je pri članstvu in v širši javnosti naletelo na topel sprejem. Tako je ansambel Drava, ki ga od vsega začetka vodi sposobni in marljivi Roman Verdel, od začetnih nastopov v domačem društvu, dobival vabila tudi na druge prireditve in s turnejami na Dunaj, v Švico in matično Slovenijo dosegel višek svojega desetletnega delovanja.
Ansambel Drava pa je brez dvoma bil v spodbudo tudi drugim kulturno zainteresiranim ljudem v Borovljah, ki so pričeli delovati na pevskem oz. glasbenem področju. Zato imajo danes v Borovljah tudi moški pevski zbor, ki ga vodi Roman Verdel, inštrumentalni ansambel trio Oraže in mladinski pevski zbor, ki nastopa pod vodstvom Lidije Oraže. Zato je tudi povsem razumljivo, da so na slavnostnem
koncertu ob 10-letnici obstoja ansambla Drava sodelovali tudi imenovani ansambli. To je prireditvi dalo še bolj slavnostno vzdušje, kajti iz iskanja novih oblik kulturnega udejstvovanja, je v boroveljskem društvu prisotna široka paleta slovenske glasbene kulture na Koroškem. Za to pa v prvi vrsti gre zasluga družini Verdel, kar je posebej naglasil tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze Tomaž Ogris, ko je ansamblu Drava v imenu svoje organizacije izrekel prisrčne čestitke in dalje menil, da naj jubilej Drave vsem da nove spodbude in krepi samozavest našega človeka.
In kakšna je bila raven slavnostnega koncerta pri Cingelcu? 2e samo dejstvo, da so pri sporedu sodelovali sami mladi ljudje, je za slehernega poslušalca bilo v veliko zadovoljstvo. Presenetili pa so s svojo kvaliteto, kar še posebej velja za jubilejni ansambel, ki je nastopal v različnih zasedbah od tria, kakršen je bil ob ustanovitvi, pevskega zbora in do moderne pevsko inštrumentalne zasedbe, ki se nam je predstavila preteklo nedeljo. Tak je bil tudi spored pesmi in skladb, izvedenih v različnih priredbah za inštrumente in soliste, kar je spet z velikim občutkom izbral Roman Verdel, ki v ansamblu nastopa kot pevec in inštrumenta-list. Zato je slavnostni koncert pri Cingelcu na Trati bil lep kulturni užitek. Ansamblu Drava in vsem sodelujočim veljajo naše iskrene čestitke, povezane z željo, da bi v Borovljah tudi v prihodnje tako marljivo gojili slovensko kulturno dejavnost.
Jubilej ansambla Drava je boroveljsko prosvetno društvo počastilo še z veselico na dvorišču pri Cingelcu, kjer je ob prosti zabavi donela tudi domača slovenska pesem.
... in v sedanjem novem sestavu
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in KOROŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR
r a z p i : u j e t a
natečaj
za besedilo nove slovenske pesmi, ki naj vsebuje sledeče elemenle:
o) odpor korofkih Slovencev proti fašizmu in boj proti pojavom neofašizma b) boj za narodno enakopravnost prizadevanje za mir v svetu
Pesem naj bi jedrnato izpovedala, da je antifašistični boj bil in vedno bo boj za humanizem, človeško dostojanstvo, prijateljstvo med narodi in mir v svetu.
Slovenska prosvetna zveza in Koroški partizanski pevski zbor bosta poskrbela za uglasbitev besedila in bosta nagrajene pesmi objavita v tisku. Besedilo pesmi je treba poslati na naslov Slovenske prosvetne zveze (Gaso-metergasse 10, Celovec) do 1. 10. 1984. Besedilo bo ocenila strokovna komisija in podelila sledeče nagrade:
1. nagrada šil. 3000.— Z. nagrada šil 2000.— 3 nagrada šil 1000.—
Kulturne novice
V	Haagu je bita doslej največja, zgolj Petru Handkeju, ugtednemu avstrijskemu pisatelju, posvečena prireditev. Tam so gtedatiške skupine Avstrije, Zvezne repubtike Nemčije, Ita-tije, Betgije, Francije in Nizozemske uprizorite njegova gtedatiška deta, gtedatci pa so imeti tudi možnost videti filme, posnete po Handkejevih titerarnih predtogah.
Ob tej pritožnosti so v Haagu predstaviti tudi 1. knjigo Handkejevih zbranih det, ki jih je izdata nizozemske zatožba De Arbeiderspres.
V	okviru sarajevskega kutturnega potetja bo tetos tudi prireditev mta-dih, ki bo nosita nastov Poetika pro-
stora. Za to priložnost bo 20. julija prišto v Sarajevo nad tisoč mtadih umetnikov — pesnikov, stikarjev in gtasbenikov, ki bodo na trgih, mostovih in pred hoteti nastopati s svojimi deti. Tako se bo ta večer v Sarajevu odvijato 120 prireditev hkrati.
*
Na tetošnjih 10. jugoslovanskih zborovskih slovesnostih v Nišu je nastopit tudi Moški pevski zbor „Sreč-ko Kosovel" iz Ajdovščine. Čeprav je zbor prvič nastopit na tako obsežni prireditvi, je tako pri strokovni žiriji kot pri občinstvu zbudit veliko zanimanja, zlasti zaradi izredno .visoke pevske kvalitete, ki jo je ob svojem nastopu pokazat.
Božidar Jakac
PETiMOSEMDESETLETNiK
Rož^šTir /ukuc, nestor slovenske likovne ;<?ncr-nosri, ko v ponedeljek 76. julija okkajal svoj petinosemdeseti rojstni dan. To pa je tadi povod, da s/ofens^t javnost jaki-lanta primerno počasti in mn tako izkaže svoje spoštovanje. Za ii^ovnega amefnika pa je najlepše priznanje, če njegovo delo predstavijo široki javnosti. Tako je tadi oj? /akcevent življenjskem praznika, saj vodilne slovenske galerije v tel? dnek odpirajo razstave, v kateri/? prikazujejo njegov ametniški opas.
Rožidar /akac je dokro znan tadi pri nas na Koroškem, saj smo v Anii sloveniei v Celovca pred nedavnim lakko okeado-vali del njegovik likovnik stvaritev.
Kot znanno, je Rožidar /a-kac zaslovel po vsej jugoslovanski in mednarodni javnosti, kot kronist zasedanja AVNO/a v /ajca, kjer je kot ametnik ovekovečil ta zgodovinski dogodek. Rožidar /akac se je v časa NOR pro/iliral tadi kot portretist, saj je poleg /osipa Rroza Tita apodokil številne vodilne oseknosti tega zgodovinskega okdokja.
Toda to je le del oksežnega ametniškega opasa Rožidarja /akca, saj njegov delež k slovenski likovni ametnosti zajema tadi slikanje pokrajinskik motivov, tikožitij in dragik motivov. Tri tem se je posiaževa! vsek slikarskik teknik od risanja z ogljem, lesoreza, jedkanice, vodnik in oljnatik karv. /a-kilant danes sodi med najvidnejše likovne ametnike Slovenije in /agoslavije. Za svoje delo je prejel številne jagoslovanske nagrade, pa tadi visoka priznanja v tajini. Rožidar /akac je tadi kot pedagog vzgojil več generacij likovnik ametnikov, če med njimi imenajemo le Ma-rikorčana Golijo in /eseničana Torkarja.
Rožidarja /akca ok visokem življenjskem jakileja želimo zdravja in mnogo astvarjalnega aspeka.
Zanimanje za slovenski jezik in za slovensko kulturo postaja čedalje večje. Letošnji semina-risti niso zgolj evropskega porekla, nemalo jih prihaja tudi od daleč, npr.iz Argentine, Kitajske, Japonske in Vietnama. Predavanja so v glavnem posvečena delovanju in ustvarjanju slovenskih protestantskih piscev; poleg tega pa se seminaristi na lektorskih vajah posvečajo slovenskemu jeziku — eni kot začetniki, drugi pa po možnosti še izpopolnjujejo svoje dosedanje znanje.
Slovenski luteranci
so ogromno prispevali k razvoju slovenskega jezika, kakor so bili protestanti bistveno soudeleženi pri nastajanju nekakšnih knjižnih oblik drugih jezikov v srednje- in zahodnoevropskem prostoru. Sledeč načelu, da si naj vsak človek išče resnico sam, so prevedli „knjigo vseh knjig" — sveto pismo — v jezike posameznih narodov ter si prizade-
vali napraviti konec neizobraženosti ljudstva. Na Slovenskem imajo pri tem delu bistvene zasluge trije možje: Primož Trubar,
Adam Bohorič in Jurij Dalmatin. Prvi je leta 1550 izdal prvi dve slovenski knjigi ..Katekizem" in ..Abecedarij", drugi pa leta 1584 slovnico slovenskega jezika (..Arcticae horulae succisivae de latinocarniolana literatura"). Istega leta je bil natisnjen tudi Dalmatinov prevod Biblije. Letos obhajamo torej 400-to obletnico dveh literarnih del, ki skupaj s Trubarjevim delom tvorita mejnike v naši zgodovini, pa tudi 200-letnico Japljevega ponovnega prevoda Svetega pisma. Eden izmed najbolj sramotljivih mejnikov naše zgodovine pa je vseka-
kor knjižna inkvizicija, s katero je ljubljanski škof Tomaž Hren kaj kmalu napravil konec „kri-voverstvu"-protestantizmu, kate-
remu je po njegovih lastnih besedah zapadlo nad 90 odstotkov prebivalstva (kar po novejših podatkih prav gotovo ne ustreza resnici!). Protestantske knjige je dal sežgati ter na tak način za dolgo časa onemogoči! nadaljnji razvoj slovenske tiskane besede, da ne govorimo še o drugih za slovenski narod zgodovinsko usodnih in pogubnih posledicah katoliške protireformacije. Cankar je leta 1909 - torej v času burnih konfliktov med slovenskimi klerikalci in liberalci — v drami Hlapci zapisa! tole misel: „Zdaj pregledujem zgodovino
protireformacije. Takrat so v naših krajih pobili polovico poštenih ljudi, druga polovica pa je pobegnila. Kar je ostalo, je
smrdljiva drhal. In mi smo vnuki svojih dedov."
Družbeno ozadje reformacijskega gibanja: stanovski konfiikti
Za 16. stoletje značileni pojav v evropski zgodovini so prve (zgodnje) oblike kapitalizma. Leta se je v takratnem času izoblikoval predvsem na področju trgovine. Na slovenskem ozemlju je tedaj postala važna predvsem prehodna (tranzitna) trgovina in mednarodne trgovske povezave, medtem ko je mala (lokalna) trgovina ostala bolj skromna. Glavni trgovski partner so bile
Benetke, trgovci pa so bili večinoma meščani, pripadniki še razvijajočega se stanu, ki je začel izpodrivati plemstvo. Le-to se je zoperstavljalo centralizaciji države ter zahtevalo zase več pravic in samoodločanje. Meščanstvo se je kaj hitro priključilo reformacijskemu gibanju (na Kranjskem že kar nekaj let po oznanitvii Luterjevih tez). Ravno tako tudi deželni stanovi. Povsod tam, kjer sta meščanstvo in plemstvo zopet izstopili iz protestantskega gibanja, je to gibanje večinoma propadlo. Tudi na Slovenskem.
Kljub temu je kratek razcvit luteranstva na slovenskem ozemlju bil za nadaljnji razvoj slovenskega naroda še kako pomemben. In tudi danes je še predmet znanstvenega proučevanja, kakor je to nazorno pokazal letošnji seminar slovenskega jezika.
I. Sch.
Protestantizem in njegov pomen za slovenstvo
Protestantizem na Slovenskem je osrednja tema letošnjega 20. seminarja slovenskega jezika, literature in kuiture v Ljubijani (1.-14. 7.)
Zaključni koncerti glasbene šole
Ob zaključku šolskega leta učenci glasbene šole na zaključnih koncertih staršem in drugim ljubiteljem pokažejo, kaj so se poleg rednega pouka še naučili. Po navadi se je to zgodilo na centralnem koncertu v Celovcu, zaradi izredno velikega števila učencev glasbene šole na našem podeželju, pa je vodstvo šole organiziralo tudi koncerte v večjih centrih, kamor so prišli iz bližnje in daljnje okolice.
Najlepši počitniški doživljaj -Likovna kolonija Vuzenica
V času od 19. do 25. avgusta bo spet likovna kolonija mladih v Vuzenici, ki jo vsako leto pripravlja Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in osnovna šola v Vuzenici. Tako bodo imeli letos otroci spet možnost preživeti teden dni v Vuzenici in se uriti v likovni umetnosti. Tokrat se bodo otroci specializirali v slikanju na steklo in pa v splošni izbiri tehnik. V minulih izmenah so bili v Vuzenici izredno sposobni mladi likovni ustvarjalci. Ti so tudi prisrčno vabljeni, saj bi s tem samo popestrili in obogatili kvaliteto te priznane likovne kolonije, ki ima letos že 14. srečanje. Vabljeni so vsi, ki jim je risanje in likovno ustvarjanje v veselje. Pogoj, pa je, da udeleženec kolonije naj ne bo mlajši od 12 let (navzgor ni omejitve).
Naj še povemo, da mladi umetniki ne bodo samo risali, slikali ..., ne, svoj prosti čas, to je po navadi ob popoldnevih, bodo izkoristili za izlete, za kopanje, za oglede razstav in muzejev ali pa se zabavali ob družabnih igrah. Za zaključek likovne kolonije pa bodo otroci pripravili razstavo svojih del, ki bo povezana s pestrim kulturnim sporedom.
Stanovanje za čas bivanja v Vuzenici najdejo udeleženci kolonije pri družinah, kjer imajo otroka, fanta ali dekle, enake starosti. Tam je za otroke poskrbljeno, kot da bi bili člani družine. Seveda je vse to, udeležba in stanovanje, brezplačno.
Prijave za to privlačno ponudbo je treba storiti najkasneje do 20. julija na naslov Slovenska prosvetna zveza, Gasometer-gasse 10, Celovec. V prijavi je treba navesti ime, naslov, rojstni datum in šolo.
V ŠENTJAKOBU
Konec junija so v Šentjakobu v Rožu učenci glasbene šole pokazali svoje rezultate. Učenci iz Sveč, Šentjanža, Loč in Šentjakoba so nastopili s kitaro, blokflavto, harmoniko in na klavirju ter s svojim igranjem navdušili navzoče, zlasti
V 8 dneh dva osemtisocka
Znani pustotovec-aipinist Reinhold Messner iz Južne Tirolske se je s tovarišem Hansom Kamrnerlanderjem (tudi Južni Tirolec) pred kratkim povzpel kar na dva osemtisočaka — Gasherbrum I in Gasherbrum II, ki merita 8092 oziroma 8035 metrov. Kar je še bolj oomembno je vsekakor to, da sta vrltova osvojila v pičlih osmih dneh.
Reinhold Messner bo septembra star 40 let. On ni znan samo po njegovih alpinističnih podvigih v Himalaji in drugih gorstvih sveta, marveč tudi po tem, da odlično piše in da je izdal že celo vrsto knjig. Poleg tega je odličen predavatelj in fotograf. Svoje gorske pustolovščine v glavnem financira sam, kako tudi ne, ko mu pa tantieme prinašajo potrebni denar za odprave.
starše. Marljivost učencev in dobre pedagoške sposobnosti učiteljev Majde Golob, Bojana Svetlina, Ivana Jenka, Iva Droljca in Igorja Sajeta so rodile bogate sadove. Napredek učencev v teku enega šolskega leta je bil presenetljivo dober. Zato je tudi veselje učencev in učiteljev nad opravljenim delom bilo upravičeno. Prav tako tudi ponos staršev, ko so videli, kaj so se njihovi otroci naučili in da tudi njihov trud in gmotne žrtve niso bile zaman. V tem smislu se je v imenu prireditelja, SPD „Rož", zahvalil Toni Šticker učiteljem, učencem in organizatorjem glasbene šole za ves trud, ki ga vlagajo v razvoj glasbenega pouka na Koroškem.
V PLIBERKU
V sredo 4. julija 1984, je bil v kletnih prostorih Posojilnice Pliberk zaključni koncert učencev glasbene šole. Koncert so oblikovali učenci oddelkov Pliberk, Vogrče, Globasnica, Šentprimož in Šmihel. Učenci so pokazali svoje znanje na klavirju, kitari, harmoniki in flavti. Vsi učenci so z veliko zavzetostjo predvajali glasbene točke, da pa je bilo vmes tudi nekaj treme, je
razumljivo, saj so nastopali pred velikim številom poslušalcev — staršev in sorodnikov.
Član kuratorija glasbene šole Jožko Hudi pa je ob tej priložnosti povedal, da je v Pliberku in Vogr-čah glasbena šola dosegla z učenci šestega letnika popolno obliko nižje stopnje. Izrekel je tudi željo, da bi se učenci odločali tudi za glasbila kot so godala, pihala in trobila. Ob koncu se je Hudi še zahvalil učiteljem za njihovo uspešno delo. Po nastopu pa so učenci prejeli spričevala.
V ŠtVHHELU
Zadnji od zaključnih koncertov je bil v Šmihelu nad Pliberkom. Tam so se učenci glasbene šole predstavili 8. julija 1984. Nastopili so tudi v orkestralni zasedbi, v harmonikarskem in pihalnem orkestru in seveda tudi kot posamezniki, ki igrajo na sledeče inštrumente: saksofon, prečno flavto, pozavno, tubo, trobento, harmoniko, klarinet in boben, torej inštrumente, primerne za igranje v orkestralni zasedbi; seveda pa so učenci nastopili tudi z inštrumenti kot so kitara, blok-flavta ali prečna flavta. Za uspešen potek glasbenega pouka so v Šmihelu odgovorni učitelji Avgust Pogorevčnik, Julijan Burdzi, Lojze Lipovnik in Danica Pušnik.
Vsem učiteljem, seveda tudi učencem gre prisrčna zahvala za tako lep glasbeni dogodek. Želimo, da bi v Šmihelu tudi v prihodnjem šolskem letu učitelji in učenci glasbene šole beležili tako lepe uspehe kot doslej.
Tudi v pogorju Nock-alm narodni park
O^rog	240	^IJoMftrov
J*ogorj% Noc^a/n? f And
pogoje	je	že	vpogled
tegd pofj?'ocj%. Če prejw%Afvo w
jez;^,	rdCM?M77?o	$	rew, 2?o-
7MO v	dveJ? do	Jetiji iwcJi že
drMgi 7Mro<fw	v ZtwtWjl. Z% 7M-
rodni „VAo^e 7*Kre" je Mo po-treMo 20 doJgiJi Jer, d<t je prllJo do re%/lz%<rlje. ToM<2t J*o verjelo fjo Jd-rreje, Mr iw<t preMcMrvo že vec z%Kp<2wj;: v t%Mno novotarijo, z% M-tero to te pre^J neMvnlw ItneJl veJIM prealto^e.
Jed in pijača ob vročih dnevih
Če boste na vašem telefonu volili številko 0 42 22-196, boste slišali iz slušalke ves mesec julij, to je po navadi v najbolj vročem mesecu v letu, napotke, kako se ubraniš raznih obremenitev, ki tarejo človeka v poletni vročini. Poletna vročina zelo obremenjuje človekov organizem, še prav posebno pa krvni obtok. Da se ubraniš te nadloge, je pomembna primerna hrana in pijača. V prehrani naj prevladujejo lahko prebavljive jedi, predvsem zelenjava, sir, močnate jedi in sadje. Proti žeji pa se najlaže ubranimo z mineralno vodo, hladnim ne preveč sladkanim čajem z limoninim sokom, s sadnimi sokovi, sladkim moštom in z raznimi mlečnimi mešanicami. Varovati pa se je treba alkoholnih pijač, ki zelo obremenjujejo krvni obtok.
K tej temi bo potom magnetofonskega traku, v okviru Avstrijske delovne skupnosti za ljudsko zdravje (Osterreichische Arbeitsgemein-schaft fur Volksgesundheit), govoril primarij dr. Anton Rot, zdravniški vodja ambulatorija Mariahilf dunajske Področne bolniške blagajne.
Avtocesta
že mimo Podkloštra
Prejšnji petek so predali prometu nov odsek Južne avtoceste med Vetrovo in Štasovo pri Vratih-Meg-varje. Ta cestni odsek je doig 14,3 kiiometra in je speijan preko 16 mostov. Cesta vodi skozi siikovito pokrajino pod južnim pobočjem Dobrača in dvakrat prekorači Ziio. Ta dei avtoceste je hkrati tudi južna obvoznica trga Podkiošter, ki se bo tako rešii grozečega prometnega infarkta. Trenutno je v prometu samo ena poiovica avtoceste, v jeseni, ko bo uradna otvoritev ceste, pa bo asfaitirana tudi druga poiovica.
Avtoceste so sicer veiika pridobitev, saj bi jih drugače ne graditi, vendar imajo tudi nasprotnike, kar je spet razumijivo, ker je z gradnjo avtocest uničeno mnogo produktivne zemije in tudi drugače obremenjeno okoije. Proti temu so protestirati prebivalci Štasove z napisom: „Stossau gegen weitere Um-wettbetastungen
SEJA žitrajskega občinskega sveta
Danes, petek 13. 7. 1984, bo ob 19-udi žltrajska občinska seja v prostorih gasilskega doma v Miklavčevem.
Radiše: Ciril in Metodovo kresovanje
V soboto, dne 7. julija so radiški društveniki pripravili kresovanje v spomin na Cirila in Metoda.
Ciril (Konstantin) in Metod sta delovala med Slovani v 9. stoletju. Cerkvene obrede sta vodila v slovenskem jeziku, zato sta morala celo na zagovor k papežu v Rim. Zložila sta tudi novo pisavo, tako zvano glagolico, ki je omogočila prevajanje latinskih tekstov v slovenski jezik. Pozneje so učenci Cirila in Metoda na podlagi glagolice sestavili bolj pregledno abecedo — cirilico, ki jo v nekaterih državah še danes uporabljajo. Po zaslugi teh dveh ..slovanskih apostolov", kakor jiju danes mnogokrat imenujemo, se je šele začela razvijati slovanska književnost, ki je nedvomno vplivala tudi na poznejši razvoj slovenskega jezika.
Tokrat so Radišani k sodelovanju povabili kotmirške pevce, ki so olepšali to prireditev. Toni iz Ljubljane pa je skrbel za dobro pečene jedi na žaru. Kljub hladnemu vremenu so ljudje pozno v noč „straži!i" ogenj, preden so se umaknili v privatne hiše, kjer so menda praznovali do jutranjih ur.
F. W.
PR!REDtT VE
Glasbena šola na Koroškem razpisuje mesto
GLASBENEGA PEDAGOGA
za instrumente: klavir, kitara, harmonika, pihala in godala ter nauk o glasbi
Obseg zaposlitve: polna ali delna učna obveznost
Pismene prošnje naj se naslovijo na: Kuratorij za Glasbeno šolo na Koroškem, Gasometergasse 10 ali Viktrin-ger Ring 26, Celovec
Priložijo naj se spričevala ali druge podlage o kvalifikaciji
REBERCA
TEDEN MLADIH UMETNIKOV
je od ponedeljka 30. 7. do 4. 8. 1984 v Mladinskem centru na Reberci. Prireditelja:	Krščanska kulturna
zveza in Mladinski center na Reberci
ŽELEZNA KAPLA
POLETNA NOC
v soboto 14. 7. 1984 ob 20. uri pri občinskem kopališču nad Železno Kaplo.
Igrajo: Dobri znanci Za jedačo in pijačo je preskrbljeno.
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo ,,Zarja" v Železni Kapli.
BILČOVS
KULTURNI VEČER
v soboto 14. 7. 1984 ob 20. uri pri Miklavžu v Bilčovsu.
Spored oblikujejo:	mešani pevski
zbor, moški pevski zbor in otroški zbor SPD „Biika".
Za ples igra priljubljeni ansambel „Modrina" iz Kranja.
Na programu je tudi srečolov.
ŠENTPRIMOŽ
POP FESTIVAL
v torek 17. 7. 1984 ob 20.30 uri v kulturnem domu v Šentprimožu. Nastopajo: pop-skupine ENERGIJA, JADAGANI, ŠOK, ZMEDA in kant-avtorica Micka Mischkulnig
BOROVLJE
Nastop folklorne skupine „KOLO Z BEOGRADA
v nedeljo 5. 8. 1984 ob 14.30 uri v mestni hiši v Borovljah.
Prireditelj: Krščanska kulturna zveza Soprirediitelji: sosednja društva iz Borovelj, Slovenjega Plajberka, Sel in Šmarjete v Rožu
Glasbena šola na Koroškem — oddelek Pliberk in Slovensko prosvetno društvo „Edinost" v Pliberku vabita na
KLAVIRSKI KONCERT
v petek 20. 7. 1984 ob 20.30 uri v Posojilnici v Pliberku.
Spored oblikuje Sonja Kert.
ŽELEZNA KAPLA
KONCERT
v soboto 21. 7. 1984 ob 20. uri v glavni šoli v Železni Kapli.
Nastopajo: Kasermandln (Sepp in Ferdi) — Obirski vižarji — harmonikar Engalbert — trio Pavlič Prireditelj: Alpski klub „Obir" na Obirskem
ŠENTJAKOB V ROŽU
POLETNA NOC
v soboto 28. 7. 1984 ob 20.30 uri v kulturnem domu v Šentjakobu v R. Igra: Planinski sekstat Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Rož" v Šentjakobu v R.
ŽITARA VAS
VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE
v nedeljo 15. 7. 1984 ob 20.30 uri v ljudski šoli v Zitari vasi.
Sodelujejo: cerkveni zbor iz Šentlip-ša, mladinski zbor iz Šentlipša, otroška in mladinska folklorna skupina SPD „Trta" iz Zitare vasi, Glasbena šola Zitara vas. Plazniška dekleta in moški pevski zbor SPD ,,Trta" iz Zitare vasi. Prireditelj: SPD „Trta" v Zitari vasi.
Slovensko prosvetno društvo „Edi-nost v Skofičah
Vabilo na KULTURNI VEČER v soboto 14. 7. 1984 ob 20. uni v gostilni Perdacher v Holbičah pri Ško-fičah.
Nastopajo: MePZ SPD ..Edinost" iz Škofič, MePZ „Rož" iz Šentjakoba v Rožu, tamburaši iz Hodiš.
Slovensko prosvetno društvo ,,Dra-bosnjak" na Kostanjiah vabi na PEVSKI KONCERT mešanega komornega zbora ,,Anton Foerster" iz Ljubljane v soboto 14. julija 1984 ob 20. uri v slavnostni dvorani občinske hiše v Vrbi. Zbor vodi Jože Trošt.
Upravni in nadzorni odbor šentjakobske zadruge prisrčno vabita na
SVEČANO OTVORITEV NOVEGA MARKETA domače zadruge
v soboto 14. julija 1984 ob 10. uri dopoldne.
DOBRLA VAS
FOLKLORNI VEČER
v četrtek 19. 7. 1984 ob 20.30 uri na dvorišču samostana v Dobri i vasi. Gostuje: folklorna skupina „Tine Rožanc" iz Slovenije.
Prireditelj: SPD „Srce" v Dobri! vasi
..ZVEZDA" v Hodišah
POLETHO
MOČ
ki bo v soboto, 2). julija 1984 ob 20.00 uri pri ČIMŽARjU v Dvorcu
SODELUJEJO: Trio ..Korotan" Volkstanzgruppe Keutschach Tamburaši iz Hodiš

DOBRt ZNANC!"
Menjava denarja
Stanje v četrtek 12. julija 1984 Za 100	dinarjev dobite	12.50	šiL
Za 100	dinarjev plačate	15.50	šii.
Za 100	tir dobite	1.10	šil.
Za 100	tir plačate	1.19	šil.
Za 100	mark dobite	692.00	šii.
Za 100	mark plačate	708.30	šii.
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA OBHAJALO DVOJNI PRAZNIK:
35-letnico obstoja in otvoritve koče
V nedeljo je bila na območju krnskih jezer v Julijskih Alpah mogočna slovesnost, v okviru katere so primorski planinci in z njimi planinci iz ostale Slovenije in zamejstva obhajali dvojni praznik — 35-let-nico obstoja Planinskega društva Nova Gorica in otvoritev planinske
postojanke pri krnskih jezerih.
Kar več tisoč planincev se je zbralo v prekrasni dolini krnskih jezer, da skupno s primorskimi planinci proslavijo ta veliki dogodek, ki pomeni veliko delovno zmago in eno največjih pridobitev v Julijskih Alpah.
Odločitev, da bodo zgradili pla-tnnsko postojanko ob krnskih jezerih, je padla takoj po ustanovitvi društva. Bilo je narejenih več načrtov in celo
so spravili do gorske postaje razstavljene dele traktorja, ga sestavili in tako prevažali z njim gradbeni material do gradbišča. Traktor ima sedaj domovinsko pravico v tej gorski dolini krnskih jezer. Danes prevaža hrano za planinsko postojanko, gorivo za agregat itd. Naj še zapišemo, da so kmetje ..mimogrede" v bližini nove koče obnovili ovčarijo (prej iz
lu Julijskih Alp in to ob vseh letnih časih. S tem hočemo povedati, da tudi pozimi. Za turne smučarje je ta postojanka velika pridobitev, ker bo sed^i možno v tej koči prenočevati. V posebnem zimskem prostoru, ki je vedno odprt, so na razpolago ležišča in štedilnik ter drva.
Številni govorniki na slovesnosti so izrekli iskrene čestitke k jubileju ter priznanje za vse napore, ki so bili potrebni za realizacijo tega prepotrebnega planinskega objekta. Predsednik Slovenskega planinskega društva Celovec Franci Kropivnik pa je ob tej priložnosti podaril cepin, z željo, da bi varno služil svojemu namenu.
Nedeljsko prireditev so popestrili godba na pihala, pevska zbora ter prelepo sončno vreme, ki je odkrivalo čare tega prelepega planinskega sveta, ki mu ga ni para na svetu. Za
tevo: Nova postojanka s častnimi gosti. Desno: Planinci ob ..obali" Krnskega jeiera.

že dvakrat je bil posekan les za kočo, vendar dokončna odločitev, kje ho stala koča, in kako bo zgrajena je padla šele pred petimi leti — nad Malim krnskim jezerom (tudi Dupelj-^ko jezero). Nova planinska postojanka je zgrajena iz kamna in kraljuje na takšnem mestu, da ji snežni plazovi ne morejo do živega. Projekt zanjo je bil zasnovan na erhitekturi pastirskih staj — več manjših objektov (štirje), ki so med seboj funkcionalno Povezani. Lokacija je 20 minut oddaljena od velikega Krnskega jezera (največjega gorskega jezera v Julijskih Alpah).
Dolina krnskih jezer je izredno po-rnembno razpotje poti, ki vodijo iz Bohinja prek Komne (Bohinjskega sedla), iz doline Soče preko Krna ter tz Trente skozi dolino Lepene, v ta lepi gorski svet, ki pa ni imel razvojne možnosti, ker je manjkala planinska postojanka. Z izgradnjo koče pa se bo to na mah spremenilo.
Kot že omenjeno je bila gradnja te postojanke povezana z velikimi težavami in težkočami. Treba je bilo Zgraditi tovorno žičnico iz doline Lepene (Jugov dom) do gorske postaje na višini nekaj nad 1400 metrov, od koder je bilo potrebno urediti cesto do gradbišča. S tovorno žičnico
lesa), ki je sodobno opremljena in ima električno razsvetljavo, ki jo nudi agregat nove koče. V štirinajstih dneh bodo na planino prignali okrog 400 ovac in izdelovali odlični ovčji sir.
Nova planinska postojanka bo torej igrala pomembno vlogo v tem de-
prispevek pri gradnji planinskega doma pri krnskih jezerih je Slovensko planinsko društvo Celovec prejelo priznanje v obliki diplome. Med obema društvoma obstoja že večletno prijateljsko sodelovanje, zato je bilo razumljivo, da so naša dekleta in fantje pomagali pri gradnji njihove planinske postojanke.
Po oficialnem delu je bila prijetna družabnost in masoven „pohod" do bližnjega Krnskega jezera, ki še nikoli ni imel takšnega obiska in ga tudi ne bo več imel. Nekaj srčnih planincev je poskrbelo za pravo senzacijo — planili so v ledeno-mrzlo vodo in preplavali jezero. (Pred nekaj tedni je bilo jezero še pokrito z ledom).
Dragi bralci, če si hočete ogledati ta lepj gorski svet v julijskih Alpah se peljite z avtomobilom do Kranjske gore ter nato preko Vršiča (1611 m) v slikovito dolino Trente do vasi Soča. Nekaj sto metrov za vasjo se od ceste, po kateri ste se pripeljali, odcepi na levo v stransko dolino Lepeno makadamka, po kateri po nekaj kilometrih vožnje dosežete na koncu doline Dom dr. Klementa Juga (700 m). Od tam naprej je 2 uri lagodne hoje do planinske postojanke ob krnskih jezerih.
KOORDINACIJSKI ODBOR ZA LETOVANJE OTROK NA MORJU
Viktringer Ring 26 (Vinko Kušej) Gasometerg. 10/1 (Milka Kokot) telefon (0 42 22) 51 25 28	telefon (0 42 22) 32 5 50
Spoštovani starši, vljudno vam sporočamo, da bo
ietovanje otrok na morju v Savudriji
letos v eni izmeni in sicer:
od 7. avgusta do 21. avgusta 1984
Koordinacijski odbor nudi:
prostore za bivanje, 5 obrokov hrane dnevno, za vsakih deset otrok enega vzgojitelja, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz bolnega otroka v bolnico ter prevoz v Savudrijo in nazaj.
Cena za 14-dnevno bivanje znaša 1400 šil. prevozni stroški 400 šil.
Prijavnice dobite pri zgoraj omenjenih naslovih. Zadnji rok prijave }e 15. julij 1984.
Ker je število prostih mest omejeno, prosimo za čimprejšnje prijave.
Železna Kapla-Bela in Kranj se bosta pobratila
Po dvajsetletnih stikih na gospodarskem, kulturnem in športnem področju se bosta občini Železna Kapla-Bela in Kranj pobratili. V Kranju je sklep o tem pred dnevi sprejela občinska skupščina na svoji seji. Tedaj so tudi sklenili, da bodo listino o pobratenju v Kranju slovesno podpisali ob občinskem prazniku prvem avgustu.
Uradne stike so predstavniki obeh občin navezali leta 1964. Naslednje leto se je sodelovanje razmahnilo in se odvijalo na dveh ravneh. Še posebno trdno in živahno je bilo sodelovanje prebivalcev Jezerskega in njihovih organizacij s kulturnimi, športnimi in turističnimi organizacijami iz Železne Kaple. Pri tem je zlasti sodelovanje s solvenskim prosvetnim društvom Zarja iz Železne Kaple dalo tudi vrsti skupnih nastopov, predvsem gledaliških predstav.
Na ravni medobčinskega sodelovanja so prav tako znane različne oblike, od razstav fotoamaterjev obeh občin, nastopov pihalnih orkestrov in pomoči gledaliških režiserjev in folklornih učiteljev do sodelovanja strokovnjakov s področja otorškega varstva in drugih. Na tej ravni je bilo v dvajsetih letih tudi nekaj obdobij, ko je bilo sodelovanje manj intenzivno. V zadnjih letih pa se je v zvezi z dogovori o gospodarskem sodelovanju, zaščiti pitne vode, možnem sodelovanju pri črpanju mineralne vode in skupnem nastopanju turističnih organizacij okrepilo.
Ob obisku delegacije občine Že-
lezna Kapla-Bela v Kranju lani septembra je bila sprejeta pobuda, da bi ob dvajsetletnici sodelovanja med obema občinama v letu 1964 podpisali listino o pobratenju in sodelovanju. Z njo bodo potrdili pripravljenost za nadaljevanje prijateljskih odnosov, za dogovarjanje in uresničevanje skupnih interesov na gospodarskem, kulturnem in športnem področju ter drugih področjih in za krepitev neposrednih stikov med prebivalci obeh občin.
L.S.
Viri povzročitelji infekcije v Labotski dolini
Celo Koroško, prav posebno pa Labotsko dolino, je razburjala te dni smrt dveh dojenčkov. Ker se začetka ni prav vedelo, kakšen je bil vzrok nagle smrti in so tudi drugi dojenčki kazati iste simptome (bruhanje in driska), se je takoj začelo govoriti o misteriozni epidemiji zaradi onesnaženja okolja in slabe hrane. Dejstvo pa je, da so obširna viroioška in bakteriološka raziskavanja dokazala, da zrak, voda ali hrana niso bili vzroki infekcije.
izkazalo se je namreč, da so povzročitelji bolezni bili viri, ki ob različnih letnih časih nastopajo različno močno in niso smrtni. Za oba dojenčka pa je infekcija ven-darie pomenita smrt, ker sta biia njuna majhna telesca že oslabljena od druge bolezni (rahitis in vnetje srednjega ušesa).
JANKO MESSNER
Koliko znamo še slovensko?
pogovor: v	Ccfovcc
21
V zadnji oddaji smo obravnavali troje predlogov, ki jih čisto po nepotrebnem mešamo. Treba si jih je samo zapomniti: če je kak predmet na drugem, ga vzamemo z njega, postavim: vaza je na mizi, vzemi jo z mize! Kruh je v mizi, vzemi ga iz mize, otrok stoji pri mizi, naj stopi od mize, da jo bo mama mogla pobrisati. Lubadar je v smreki, zato prileze iz nje, ptič sedi na smreki, zato zleti s smreke.
Danes si oglejmo predlog "od" — nemški "von": Narobe je reči: to je otrok 'od' soseda, das Kind vom Nach-bar, pravilno pravimo: to je sosedov otrok, ker imamo Slovenci posebne svojilne oblike pridevnikov na ov-ova-ovo pa -in-ina-ino: očetova hiša pa materina ruta. Nemci te lepe možnosti nimajo, zato jih ne oponašajmo, da ne siromašimo in ne pačimo svoje lepe materinščine. Prisluhnimo kmetu na vasi, pa bo!
Zum Gluck je lepše slovensko: na srečo, kakor 'k sreči'. Ich geh zur Ruh: grem počivat, ne 'k počitku'. Predstavljajmo si to nazorno: tam nekje v spalnici prebiva počitek, kdo le ve, kakšen je, mlad ali star, tolst ali suh, ti pa se odpraviš k njemu — po kaj? Da ga boš gledal ali se z njim pogovarjal — s tistim čudnim počitkom. Tudi 'k nogam' hoditi je težavno akrobatsko početje: saj moraš imeti vsaj štiri noge — dve nogi kdove kje, dve pa še pritrjeni k telesu, da boš mogel iti k onima dvema. Je pa že bolj preprosto iti peš! In
bolj zdravo kakor z avtom! Franci je omedlel, potem pa se je spet zavedel. In kaj pravijo neki naši ljudje: da je 'k sebi' prišel! Torej že spet: Franci se deli v dva. Eden še leži in komaj malo miži in spoznava, da je bil v nezavesti, drugi pa je že ves živ in dobre volje in že prihaja k prvemu. Veste, kako medicina imenuje takšne špase? "Shizofrenija" jim pravi — ena oseba — razcepljena v dve.
In zdaj predlog "čez": ni lepo, da 'tožimo čez kakega človeka', slovnično pravilno je tožiti nad čim in nad kom.
"Sporočili so nezgodo skozi otroka " — durch das Kind! Verjetno so napeljali telefonsko žico skozi revčka. Prav se reče:	sporočili so z otrokom, po
otroku.
Če se rotimo, ne pravimo 'pri moji veri', ampak n a vero, na čast, na poštenje! 'Navaditi se na kaj' tudi ni nič kaj prida, zlasti imamo v mislih cigarete! Bolje ustreza rodilnik: navaditi se kajenja, cigaret, pijače, vrtanja v nos in še več takšnih nečednih poslov! 'V slučaju slabega vremena' — to smo morda že obravnavali, pa nam ne bo škodilo, če ponovimo pravilno obliko: ob slabem vremenu. In ne 'pod takimi okoliščinami', ampak v(ob)takihokoliščinah. Južna Afrika je bogata 'na' zlati rudi — kakšna stvarna in jezikovna neresnica: to bi pomenilo, da ima zlate rudnike in na tistih rudnikih še bogastva na pretek! V resnici je tam najhujša revščina, prava beda črncev, ki kakor sužnji kopljejo zlato rudo kapitalistov. Torej bodimo previdni in recimo: Južna Afrika je bogata rud ali bogata z rudami. Vse drugo je narobe, ker je narejeno po nemščini.
Ponekod umirajo še zmeraj na kozah', sem bral v enem naših tednikov. Pomislil sem: to morajo biti pa res čudni
rodovi, da se umaknejo na hrbte teh domačih živali in tam izdihnejo dušo. Potem se mi je šele posvetilo, da misli novinar reči, da umirajo za boleznijo, ki ji pravimo koze, Blattern, Windpocken. V tem primeru bi moral zapisati: umirajo za kozami, kakor tudi pravimo: bolan je zasušico, prav pa je reči "na" pri organih: bolan je na jetrih, na pljučih, na lumpicah, na srcu. Umrl pa je za srčno kapjo. Saj ne morem reči, da je umrl 'na jetrih', predstavljajmo si to narisano: jetra ven iz njega, on se uleže nanje in na njih umre. Malo je že treba misliti, ko človek govori.
Še druga napačna raba predloga "za": "Ubogi otroci se imajo toliko 'za' učiti!" To ni prav. Imajo se veliko učiti, imajo veliko učenja, učne snovi. Imaš kaj 'za' prodati? Prav se reče: Imaš kaj naprodaj? Imaš kaj 'za' povedati? je po slovensko: Imaš kaj povedati? Imate kaj za jesti in za piti? — Brrr — vprašaj: Imate kaj jesti, kaj piti?! To imam še živo v ušesu od doma, pa tudi iz Mežiške doline. Zadnjič sem bral v enem naših tednikov: "Bilo je mnogo pogrebcev 'v' in 'okrog' hiše." Mož je rabil dva predloga na kupu, da bi si prihrani) nekaj časa, a ga je hudo polomil, kajti "v" se veže s petim sklonom — v hiši, "okrog" pa z drugim: okrog hiše. Torej bi bil moral reči: mnogo pogrebcev v hiši in okrog nje. Dva predloga na kupu sta dobra samo, kadar je, postavim, prvi "za" z namernim pomenom: obleka za k delu, kruh za na pot, ruta za na glavo, stolček za pod noge. Da so takšne zveze zdrave in lepe, vidimo že iz tega, ker se lahko celo združijo v nov pridevnik, postavim: zakmašna obleka je tista, ki jo nosim k maši. Prav tako? Pa zahvalim, da ste me tako zvesto poslušati. Želim vam lepih božičnih praznikov in obilo snega za pod smuči!
Asimilaciji navkljub raste samozavest Hrvatov
DAN MLADINE, K! ZDRUŽUJE )N OSVEŠČA HRVAŠKO MLADINO NA GRADIŠČANSKEM, JE STAL PCD GESLOM „DRŽAVNA POGODBA - 30 LET NEIZPOLNJENA"
Da hitro napredovanje asimilacije hrvaških vasi na severu in jugu Gradiščanske je opozarjala razstava KUGE (KUlturne zadruGE) iz Velikega Borištofa. Socialistična deželna poslanka Agnjica Prandler iz Gerištofa (Kroatisch Gerersdorf) pa je pred tisoč udeleženci „Dneva hrvaške mladine" pozivala k učenju in ohranjevanju hrvaškega jezika. To sta dva važna utrinka iz vsakoletnega kulturno-zabavnega mladinskega festivala, ki ga organizira Hrvatski akademski klub (HAK) skupaj z domačo mladino. Letos je bil ta Dan mladine od 22. do 24. junija v Gerištofu v srednjem Gradiščanskem. Nad 2000 mladih Hrvatov iz vseh predelov Gradiščanske se ga je udeležilo.
Dan mladine se je v zadnjih 13 letih razvil v pomembno kulturnopolitično prireditev, ki je velikega pomena za integracijo Hrvatov, za združevanje in za oblikovanje njihove narodne zavesti. Predvsem mladina pa je tudi tisti dejavnik, ki počasi razdira zakamenele politične strukture, ki Hrvate delijo na socialistično-asi-milantski tabor in na ljudskostran-karski-hrvaško-konzervativni tabor.
„MisHm, da je bil letošnji dan mladine eden najuspešnejših v tej 13-letni zgodovini," je ob koncu prireditve dejal predsednik HAK-a Peter Tyran. „To je v prvi vrsti zasluga Gerištofčanov in vseh ostalih vašča-
nov v srednjem Gradiščanskem. Poleg tega se je letos HAK posebno potrudil. Imeli smo dosti velik in zelo sposoben pripravljalni odbor, ki je mesece dolgo pripravljal ta dan. Poleg tega se je razširil program. Pred desetimi leti nismo imeli niti kteramičarke, niti slikarjev in tudi ne toliko pesnikov, s tem se pa dviga tudi kakovost mladinskega dneva," je dejal Tyran.
Lani je spregovoril Heinz Fischer
Mladinski dan je pridobil tudi zaradi tega na pomenu, ker je med drugim lani uspelo povabiti na prire-
ditev vodilnega funkcionarja SPO Heinza Fischerja, ki se je pred številnimi nižjimi in srednjimi funkcionarji izrekel za ohranitev in razvoj hrvaške narodnosti na Gradiščanskem. Tudi letošnji govor poslanke Prandler rahlja prej zacementirane protihrvaške strukture.
Nosilno vlogo pa seveda igra kul-tumo-zabavni program. Začetek so letos napravili z vročimi ritmi Bruji, gradiščansko-hrvaška rok-skupina, gerištofska pop-skupina „Pax" in še vedno aktivni gostje petkovega večera ,,Dubrovački trubadurji". V sobotnem programu so deloma nastopile iste skupine, pridružili pa so se še tamburaši iz Stinjakov, dokler v nedeljo niso zaključili „Hatski trio", ,,Stinjačko kolo" in ,,Hajdenjaki" maratonski spored Dneva mladine z odlično naštudiranimi folklornimi pleši. Vse tri dni je bilo skladišče firme Prochaska do zadnjega kotička napolnjeno, prav tako pa tudi ob nedeljski maši, ki je bila načrtovana kot „Taborska maša" na prostem, pa so jo zaradi dežja morali preložiti v halo.
Edinstvena razstava
Organizatorjem pa ni uspelo samo brez težav oskrbovati vse itri dni nad 400 mladincev iz drugih krajev in jim nuditi prenočišče, prvič so združili na enem mestu širok spekter hrvaškega umetniškega ustvarjanja. V župnišču, v bivšem konjskem hlevu in na dvorišču med hlevom in župniščem so si obiskovalci lahko ogledali staro kmečko orodje iz vasi, modelirane figure domačina Fabianiča, zbirko hrvaških verskih knjig (naj-starejša je bila iz leta 1725), keramične Izdelke Anice Kostyan, slike Ericha Novosela (ki je razstavljal že v Celovcu), sakralne kipe in lesoreze kiparja Tometa Rešetarca, ter edinstvene slike dunajskega fotografa Petra Paula Wiplingerja, ki drži Hrvatom ogledalo pred obraz: glejte tako razpada vaša nekdanja arhitektura in z njo vaša identiteta, ne pustite, da se bo vse uničilo. Samo tisti, ki je bil v teh prostorih je tudi čutil,
To ni strankarska, to je kulturno-politična zadeva!
Andreas Novosel, doma iz Nove gore na južnem Gradiščanskem, je bil v Hrvatskem akademskem klubu glavni organizator letošnjega mladinskega dneva. Prav gotovo ima mnogo kontaktov do mladine po vsej Gradiščanski. zato na tem mestu objavljamo nekaj misli, ki so vzete iz daljšega razgovora o razvoju in pomenu Dnevov mladine za gradiščanske Hrvate.
20 "/it, ki se zavedajo pravic, jih le 10 "/o ve, katere pravice Imamo res. Vsi ostali mislijo, da je (s hrvatski-mi poročili in Hrvatskimi novdnami) že vse rešeno ... Trenutno smo še preslabi za realizacijo naših pravic.
W
Nekaj gotovo drži: v današnjem času političnih, filozofskih, etničnih, gospodarskih in kulturnih kriz, so ljudje čisto enostavno prisiljeni, da se vrnejo k svojim koreninam. In Hrvati imajo svoje korenine, Hrvati niso vsega zmetali na smetišče. In to čutijo, to so njihovi izgledi; vsi ostali so že popolnoma skomercializirani in imajo svoje medčloveške odnose samo še preko stvari (poglej si samo to: kar so si drago kupili pred petimi, šestimi leti, to danes zmečejo stran in si nabavijo nove stvari); Hrvati pa imajo še nekaj v sebi, in čeprav je to morda melanholično, iz tega lahko črpajo. To se vidi v literaturi, pri slikanju, v umetnosti in tudi drugje.
*
Hočemo integrirati tudi nemškogo-vorečo kritično mladino — od Slovencev smo se naučili, da se ne splača zapirati pred Nemci.
W
Hrvati imamo tudi stike s Hrvati, ki živijo na Madžarskem, to je velikega pomena, saj vpliva ta delitev na dva bloka uničujoče na kulturno in politično življenje. Saj živimo tukaj, glede miselnosti, v političnem fevdalizmu.
W
Mi ne uganjamo strankarske poii-tike. Hočemo proč od strankarske politike. Zato je prišlo toliko ljudi na Dan mladine. Povabili smo vse politike, če bi tukaj delaii strankarsko, bi to imeio slabe posledice. Ta mladinski dan nosijo bogati, mali, vsi socialni sloji, stari in mladi. To ni strankarsko-politična zadeva, to je kulturno-politična zadeva.
Poročilo o Dnevu hrvaške mladine je spisal Vinko Wieser
Da so ljudje nezadovoljni, sc vidi na tem, da sedaj enostavno nekaj ukrenejo: borijo se za dvojezičnost, za šole, pobirajo podpise, predvsem delajo krajevno. Ljudje se zavedajo kulturne dragocenosti Hrvaščine, a se tudi upirajo lokalnim veličinam. Zgodi se, da kdo zahteva hrvaški organski mandat, drugi spet uradni jezik. To je res tako, toda publicistično mi tega še ne obvladamo. Poznate pa verjetno tudi primer, da sta se pred kratkim hotela poročiti Hrvat in Hrvatica hrvaško, pa ni bilo mogoče! Vse to se dogaja!
*
zadušijo to gibanje. Zato potrebujemo med Hrvati ljudi, ki so inteligentni in ki so politično, gospodarsko in osebno neodvisni.
a
Kmalu bo na Dunaju objavljena študija, v kateri so Hrvati iz Gradiščanskega in Dunaja med drugim od-
Danes vidimo, da so etnične skupine In regionalizem v poletu.
W
Sedaj, ko vodilni politiki vidijo, da nastopajo zavedni Hrvati od-iočneje, se lepo počasi preusmerjajo, da ne bi izgubili svojega obraza, seveda se spreminjajo v malih dozah. Upajo, da bo- Z desne na levo: kantavtor Helmut Radakovič, do lahko spet sko- Petar Tyran, Andreas Novosel čili na konja, in
ostali spet zgoraj. In seveda je ne- govarjali tudi na vprašanje, katere varnost, da tii najdejo ljudi, ki so pri- pravice imajo Hrvati. Rezultat je bil pravljeni za kompromise, katerih po- neverjeten: 80"/o ljudi ne ve, da ima-sledica so nove odvisnosti, ki lahko jo Hrvati sploh pravice, in od tistih
kako je skupaj z vsemi temi umetninami arhitektura bivšega konjskega hleva tvorila celoto, iz katetre je bilo slišati misel: to ohranjevanje starega in to razvijanje novega ima bodočnost.
V tem prostoru pa so brali iz svojih del tudi Vlado Camba, Monika Schweiger -in Joško Weidinger, kantavtor Helmut Radakovič pa prepeval nove ljubezenske pesmi.
Člen 7 še ni izpolnjen
O pomenu mladinskega dneva in o odzivu, ki ga ima, je Petar Tyran povedal še to: „Samo dva primera od kod je prišla mladina: iz severa, iz Novega sela je prišel poln avtobus, okoli 45 ljudi, iz juga, iz Stinjakov, prav tako poln avtobus. In vsi ti iz severa in juga so bili gostje tukaj pri domačinih, in važna vloga dneva je bila prav v tem, da se mladina med seboj spozna ... in to je naš glavni cilj, da postanemo neka celota."
„Imamo pravi turnus prireditve: pred dvema letoma jie bil Dan mladine v Novem selu na severu, lani v Bandolu na jugu, in letos na srednjem Gradiščanskem. Prihodnje leto bo spet na severu ali jugu. In na tej prireditvi je mogel vsakdo uporabljati hrvaški jezik, vsak v svojem dialektu... s tem senzibitiziramo ljudi in jim pokažemo, da je vredno obdržati hrvaški jezik'in kulturo."
Tyran jie nadaljeval: „Do sedaj sem povedal, kaj je bilo pozitivno. Negativna stran tega pa je, da člen 7 še vedno ni izpolnjen. Kot vi koroški Slovenci se borimo za njegovo izpolnitev."
Na vprašanje ali ne vidi nevarnosti, da se bi ob vstopu v sosvete gradiščanski Hrvati ne utonili v neefektivnem delu sosvetov je dejal: „Hr-vati se borimo za to, da bo z majhnimi koraki izpolnjen čim prej člen 7. 90 "/o verjetnosti je, da bomo stopili v sosvet in naš cilj ni, da pišemo tam v prvi vrsti papirje, povedali smo, d-a se morajo reči odiočati in reševati. Če se to ne bo zgodilo, seveda sosveti nimajo smisla", je zaključil Tyran.
Zelo redki :o še dvojezični napi:i v hrvaških va;eh na Gradiščatukem. Ta dvojezična ce:tna oznaka v Ge-rištofu, hrvaški va:i v :rednjem Gradiščanskem, samo 7 km od madžarske meje, še ni starejša od dveh let. Občinski svet se je opogumil in poimenoval ceste ter pritrdil dvojezične tabie. Tabiice s posameznimi hišnimi števiikami imajo na spodnjem robu ie nemško oznako ceste, in tudi topografski napisi ob začetku in ob koncu vasi so izključno nemški Mladina se tudi s tem ne strinja.
Še nekaj je zanimivo pri tem napisu: cesta vodi iz središča vasi po kiancu na široka valovita poija, zato ima tudi hrvaško ime Klanac. Ob začetku te ceste stoji podružnica banke .Raiffeisen', zafo nemško ime Bankgasse. A ni to tipično avstrijska kombinacija tradicije in ,napredka"! Aii pa se v tem, kot kritični možgani ugotavljajo, še vedno zrcali nadvlada {seveda nemškega) gospodarstva nad hrvaško narodno skupnostjo.
Pogled na severozahodni del Gerištofa
Hrvati „nemajo problema"?
O dveh zanimivih ploščah BRUJEV
Že sam naslov nove plošče BRUJEV „Nema problema" se šali s trditvijo, da gradiščanski Hrvati nimajo problemov. Hrvaška rok-skupina BRUJI (^ brenčati, bobneti) se tudi z drugo ploščo bavi z najbolj perečimi problemi gradiščanskih Hrvatov: z nihanjem med daleč oddaljenim delovnim mestom in domačo vasjo, z izkoreninjenjem teh ijudi, z nestrpnostjo do manjšine. S svojimi kritičnimi teksti pa se lotijo tudi drugih medčloveških odnosov (v vzgoji in v ljubezenskih odnosih), družbenih in kulturnopolitičnih nedostat-kov. Marsikaj je treba razbrati med vrsticami. Vsekakor skušajo tudi rok-glasbo povezati z narodnostnimi posebnostmi (ritem in melodije), tako, da v njihovih pesmih najdemo folkloristične, jazz in new-vawe elemente. Njih cilj je dvigniti samozavest Hrvatov, nemškogovorečemu Avstrijcu pa približati stremljenja Hrvatov.
Rock-skupino BRUJI sestavljajo 4 Hrvatje in en hrvatski Mad-
žar (ali madžarski Hrvat): Joško Vlasich (vcc.), Toni Perušič (keyb., voc.), Josef Sari (Madžar; git., voc.), Rudi Karali (git. voc.), VVerner Karali (bass, voc.), in Stefan Kuzmits (drums, voc ). Pojejo hrvaško in nemško.
Prva plošča pod naslovom ..Gernma Krovvodn schaun" je izšla leta 1980 (Extraplatte 17), druga leta 1983 „Nema problema" (Extrap!atte 37). Obe sta na razpotago v celovški knjigarni ..Naša knjiga".
DR. TONE JELEN
Po evropskem jugozapadu
Dandanašnji je potovanje po tujih deželah že skoraj podobno nekdanjim sprehodom po biižnji ati datjnji okolici. K.dor hoče v nepoznane daljave se tam pražiti en, dva ati več tednov pod južnim soncem ati pa se sprehajati po uticah tujih mest, se vsede v letalo. Če na poti ne žeti biti moten od drugih potnikov, požene svoj Mercedes ati pa „fičkota", kar mu je pač oa voljo, in se petje in vozi, dokler mu ne poide gorivo ati pa cvenk, in lo vse zato, da doma iahko pove kje *vse je bit in kaj je videt — ati pa tu-<li ne. Kdor pa si žeti združiti poto-yanje in družabnost z znanci in pri-jateiji, temu se ponuja avtobus. Tudi tako tahko vidi mnogo zanimivega in ttoigih cest, če pa se tega navetiča, se tahko tudi drugače zabava.
Izkušen v tem je tov. Honzej tudi letos vabit v imenu Zveze koroških partizanov na datjši iztet. Ker so si njegovi potniki dostej ogtedati že dobršen det Evrope, pa četo tja do priseska azijske cetine, je bito tokrat postavljeno vprašanje, kaj če bi pogledali tja na jugozapad. kaj tiči za ^.španskimi vasmi". Preudarjeno, odtočeno in storjeno. Na vetikonočni torek smo se zaupati Sienčnikovemu
^potujočemu bifeju" in skrbnemu šoferju ITanziju ter kmatu pustiti za seboj podjunske in rožanske vasi, še zaspane od velikonočnega miru. Pri Vratih-Megvarje nas je sprejeta „sonč-na Italija" in smo se pozdraviti z zasneženimi vrhovi in vrtačami Jutijcev od Mangarta pa tja do Montaža, v ospredju z Višarjami, kamor so še naši starši hoditi peš, za pokoro pa morati nositi bukova potena do vrha. Mtajši smo sicer tudi še morali pešačiti, vendar so nam potena že spregledati. Danes pa se v par minutah pozpneš na vrti z žičnico — če ni pokvarjena.
Skozi Kanalsko dotino, med ska-tovjem, viadukti, prodom in gradbišči nove avtoceste, smo hitro priviju-gati do Carnije in proti Venzone in Gemoni, krajem v srednji Furtaniji, kjer so nedavni potresi povzročili hudo razdejanje. Mnogo hiš, cerkva in drugih javnih poslopij se je zrušito v prah. Na njihovo mesto so že stopite nove, moderne stavbe, ki pa se kar nočejo vsktaditi s starozrasto okolico in nekako učinkujejo kot tuji predmeti. Pri Gemoni se odpre skalnata stran kot pahljača in pred nami leži širna ravnina Furlanije. Na tevi proti
Čedadu, nekdanji trdnjavski prestolnici langobardskih knezov, zgrajeni za obrambo proti prihajajočim Slovencem, se potagoma spuščajo v ravnino južni obronki Julijcev in prehajajo v vatovito gričevje, za katerim boij slutimo kakor vidimo Goriška brda z mesti Gorico, Gradiško in Kr-minom. Pa brške vasice, med njimi bistro Sočo. Ker v našem dvotedenskem bivališču ni bito poskrbtjeno te za tetesno dobrobit — imeti smo s seboj kar dve kuharici Milki, da ni bilo treba stradati ne kave in ne kto-basic — ampak tudi za kaj kulturnega, je naš sopotnik Bernard, navdušen recitator, menda zaslutit utrip teh datjnjih senčnih obrisov na nas vse in nas je v duhu odpeljal tja h Gregorčiču in njegovi „Soči", v kateri je priljubljeni pesnik opeval „bistro hči ptanin" in se tudi predstavit kot videc bodočih grozovitih bitk ob Soči in v Brdih.
V trikotu furlanske avtoceste, na kateri smo obšli glavno mesto Videm, se dviga na desni strani iz obširnih koruznih polj kampanite mesteca Gonars, kraja bridkega spomina vseh Slovencev. Fašistična Italija je tam zgradila veliko koncentracijsko taborišče za vse Slovence, ki jih je zajela v takratni „Ljubljanski pokrajini" kot partizane, politične nasprotnike antifašiste in pa take, ki bi to mogli še postati. Iz tega taborišča je poleti 1942 pobegnilo osem internirancev, med njimi pokojni Boris Kraigher, skozi 60 metrov dolg rov, ki so ga skopali izpod poda barake pod žično oviro, stražarnico in stražnim stolpom v koruzno njivo. Vse to se je zgodilo tako tajno, da razen sodelujočih niti v tisti baraki nihče ni vedel, kaj šele v sosednjih barakah. Tudi jaz sem vse to izvedel šele po pobegu, čeprav sem pestoval svoj paratifus v sosednji baraki. Ta edinstveni dogodek žilavosti, odločnosti in konspiracije je mojstrsko opisal znani pisatelj in publicist Ivan Bratko v knjigi ..Teleskop".
Pa naprej proti Benečiji, med obširnimi polji, vinogradi in cipresami, izza katerih dvigajo vaški stolpi svoje glave. Avtocesta, ravna kot „po dil-ci", se izogiba mest. Dotika se indu-


		
n		
strijskih naprav in proti Benetkam nam dovoljuje, da zaslutimo bližino lagune in Jadrana. Kakor druga mesta, pušča avtocesta tudi Verono ob strani. Toda popotnik tukaj ne sme mimo. Italijanski pesnik Giovanni Cotas je rekel, da kdor Verono vidi in je ne vzljubi takoj, ta ni sposoben ljubiti ali pa sovražiti vse, kar je lepega. Tega pa si ne damo očitati. Torej stran od avtoceste pa proti Veroni, kamor nas kličeta Romeo in Julija, arena in še mnoge druge znamenitosti. Čez stari most smo prišli v zgodovinski del mesta, ki leži med zavoji reke Adiže (Etsch) in je postalo že leta 89 pred Kr. rimska kolonija. Areno, ki priteguje turiste nase kot magnet, je da! graditi cesar Diokle-cian. Ta je v teku stoletij služila najrazličnejšim namenom. V rimskem času so tam bile gladiatorske igre, pozneje so tam zažigali in morili prve kristjane. V srednjem veku so uprizarjali vitezi svoje turnirje. In pa ogenj je spet prišel do bridke veljave, ko so se zažigali razkolniki in čarovnice. Borbam med biki in hrti, se-menjskim predstavam in pustnim maškeradam so sledile moderne športne igre. Leta 1913 so za stoletnico Verdijevega rojstva za poizkušnjo uprizorili v areni njegovo opero Aido. Uspeh je bil tako velik, da od takrat ob vsakoletnem festivalu uprizarjajo operne igre, predvsem Verdijeve. Ljubitelji opere prihajajo iz vse Evrope in uživajo čudovito akustiko, povezano z romantičnim okoljem in misti-ficirano v siju tisočerih sveč. Ta sta-
rodavna arena na trgu Piazza Branaš je tudi očarala z vso svojo veličino. Pa tudi druga poslopja, ki se vrstijo okoli trga, tako stara mestna hiša (rotovž), zgrajena še za časa, ko je Verona spadala pod Avstrijo, glavna mestna straža in vrsto drugih, so vzbujala naše zanimanje. Med ozkimi in najožjimi ulicami končno najdeš stari Palazzo Capulet z ..Julijinim balkonom", pod katerim je baje prepeval Romeo svoje grenkosladke serenade. Julijin grob pa si ogledaš lahko v kripti San Francesco. Vse to staro mesto pa nadkriljuje grad Castell-vecchio, nekdanji sedež prvih veronskih mogotcev Scalaghieri. Tekom zgodovine je Verona spadala pod najrazličnejše vladavine in države, pod rimsko, gotsko, langobardsko, frankovsko, francosko, avstrijsko, predno se je znašla v zedinjeni Italiji. Za nas posebno zanimivo je dejstvo, da je v 10. stoletju pripadala tudi kneževini Karantaniji.
Shakespeare, stvaritelj igre o Romeu in Juliji je rekel: „Kdor je iz tega mesta izobčen, je iz sveta izobčen." Neglede na nevarnost, da bi se sami izobčili iz sveta, smo morali le nadaljevati pot mimo Gardskega jezera proti Turinu. Gardsko jezero je baje najlepše na svetu in menda si ga je prav zaradi tega Mussolini izbral za središče svoje nekoliko mesecev pod esesovsko stražo trajajoče „ fašistične socialne republike", dokler ni bilo tudi te slave konec na železniškem podvozu.
(Du/;e prihodnjič)
R A D ! O
TELEV!Z!JA
______ A V S T R ! J A 1
PETEK, 15. 7.: 9.00 Poročita
—	9.05 Za predšotske otroke
—	9.30 tnstrukcija: tatinščina 10 00 tnstrukcija: angteščina — 10.30 A ta
-carte — 11.15 čutim sonce na mojem obra-— n 45 Orientacija — 12.15 Poimesec nad Bosno — 13.00 Poročita — 15.00 Nerod-nei — 16.25 Ftorijan, prijatetj iivati — 16.30 Top cat — 16.55 Spoznavajmo nevarnosti — Preprečujmo nesreče — 17.00 Poročita —
17.05	Za predšotske otroke — 17.30 Don Ki-hot — 17 55 otrokom za tahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Nerešeni akti — 21.20 Operete, dežeta sanj — 22.20 Šport — 23.20 Nerešeni akti — 23.25 Poročita
SOBOTA, 14. 7.: 9.00 Poročita — 9.05 italijanščina — 9.35 tnstrukcija: tatinščina — 1005 tnstrukcija: angteščina — 10.35 Evropejec — 12.05 Nočni studio — 13.10 Poročita "* 14 50 Vesetoigra — 16.15 V džungti Shir Khana — 17.00 Poročita — 17.05 Gradbišče
17.30	Skrivnostna gtobina — 17.55 Otrobom za tahko noč — 18.00 Dva krat sedem *** 18 30 Oteg Popov — 19.00 Avstrija danes ^ novostmi iz Južne Tirotske — 19.30 Čas v ^iki in šport — 20 15 Broadway Budimpešte *" 31 40 šport — 22.40 Jazz Antibes — 23.25
Poročita
"EDELJA, 15. 7.: 1100 šport — 12.00 Ura tiska — 15.00 šport je njeno iivtjenje — 16.25 Možje brez živcev — 16.40 Tao Tao — 17 05 Tečaj jadratcev na deski — 17.35 Het-— 17.40 Ktub seniorjev — 18.30 Ptiči opazovani od btizu — 19.00 Stike iz Avstrije — Govori župnik Franz Unger — 19.30 Čas v s*'ki in šport — 20 15 Operacija „Watk0re" "*" 21 55 Nočni studio — 23.00 Čas za tiriko
23.05	Poročita
PONEDELJEK, 16. 7.: 9 00 Poročita — 9.05 Zo predšotske otroke — 9.30 Prosim k mizi 10 00 tnstrukcija:	angteščina — 10.30
Šport je njeno živtjenje — 11.55 Secret squirret —- 12C0 S ovesnost avstrijskih pilotnih godb na Dunaju — 13.00 Poročita —
13.00	Tarzanove pustotovščine v New Yorku
"* 16 10 Lou Grant — 16.55 Spoznavajmo ne varnosti — preprečujmo nesreče — 17.05 Za Predšotske otroke — 17.30 Pasje zgodbe — 17 5$ Otrokom za tahko noč — 18 00 Hitreje, *^'Šje, močneje — 18 30 Mi — 19.00 Avstrija
danes — 19.30 čas v stiki — 20.15 Pone-detjski šport — 21.15 Ceste San Francisca —
22.05	Mejni znaki — 22.50 Poročita.
TOREK. 17. 7,: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 tnstrukcija tatinščina — 10.00 tnstrukcija angteščina — 10.30 Ztati časi — 11.20 Ponedetjski šport — 12.10 Stike iz Avstrije — 12.40 šiting — 13.00 Poročita — 15.00 Rdeči prah — 16.35 Kremenč-kovi — 16.55 Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nesreče — 17.00 Poročita —
17.05	Za predšotske otroke — 17.30 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Peanuti — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v stiki — 20.15 Otimpija .. . otimpija — 21.15 tznajditetj — 22.50 Poročita.
SREDA, 18. 7.: 9.00 Poročita — 9.05 Oddaja z miško — 9.30 tnstrukcija: tatinščina — 10 00 tnstrukcija: angteščina — 10.30 Smo-key and the Bandit — 12.00 Očetje ktamote
—	12.15 Otimpija . . . aiimpija — 13.00 Poročita — 15.C0 Lou Grant — 15.45 Top Cat —
16.10	šport — 17.00 Poročita — 17.05 Emi! in sončna očata — 17.30 Čebetica Maja — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Pisarna, pisarna — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki — 20.15 Žetezni Gustav — 21.55 Poročita.
cotrtek, 19. 7.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Dežeta in tjudje
—	10.00 tnstrukcija: angteščina — 10.30 Železni Gustav — 12.10 Ktub seniorjev — 13.00 Lou Grant — 15.50 Kremenčkovi — 16.15 šport — 16.55 Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nesreče — 17.00 Poročita — 17.C5 Za predšotske otroke — 17.30 Levo od
________
VESTNIK
tdajatul) In zatoinIK: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem,
?020 Celovec, Gasometergasse 10.
Irednlštvo: 9020 Celovec. St.-Ruprechter-StraBe 19/IV, tel. (0 42 22) 54 0 42, teleks 422084 sndk a
Iprava: 9020 Celovec, Gasometerg. 10, tel. (0 42 22) 52 5 50.
isk: Založniška In tiskarska družba z o j Drava. Celovec - Borovlje.
pingvinov — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	TV kuhinja — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki — 20.15 Operacija „Walkure" — 22.05 Inozemski magazin — 22.50 Poročila.
		A V S T R ! J A 2
E		PETEK, H. 7.: 17.35 Kompas — 18.00 Stike iz Avstrije —
18.50	Bonanza — 19.50 čas v sliki — 20.15 Drzen vzpon na K2 — 21.00 Zakladnica Avstrija — 21.15 čas v stiki — politika v petek — 22.20 Umor v Barceloni — 25.55 Poročila.
SOBOTA, 14. 7.: 15.00 Politika v petek —
15.45	Dva krat sedem — 14.15 Slovesnost avstrijskih pihalnih godb na Dunaju — 17.15 Proti vetru — 18.00 Tedenski pregled — 18.25 šport — 19.00 Trailer — 19.50 Čas v sliki — 20.00 Novo v znanosti — 22.00 O filmu
—	22.45 Poročila — 22.55 Vitezi prerije — 0.10 Poročila.
NEDELJA, 15. 7.: 9 00 Zakladnica Avstrija
—	9.15 Footlight parada — 17.00 Zlato na Koroškem — 17.45 Rockline — 18.50 Okay —
19.50	čas v sliki — 19.45 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Smokey and the Bandit — 21.45 Poročila — 21.50 šport —
22.10	Bogat in reven — 25.05 Mlada nočna glasba — 0.05 Poročila.
PONEDELJEK, 14. 7.: 17.05 Kompas — 17.50 Vodne poti v svobodo — 18.00 Slike iz Avstrije — 18.50 Vesoljska ladja Enterprise —
19.50	čas v sliki — 20.15 Zlati časi — 21.15 čas v sliki — 21.45 šiling — 22.05 Tožilec — 25.40 Poročila.
TOREK. 17. 7.: 17.05 Kompas — 17.50 Orientacija — 18.00 Slike iz Avstrije — 18.50 Vesoljska ladja Enterprise — 1?.80 čas v sliki
—	20.15 Dalias — 21 00 Ptice seiivke — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Klub 2.
SREDA, 18. 7.: 17.05 Kompas — 17.50 Dežeta in ljudje — 18.00 Stike iz Avstrije —
18.50	Vesoljska ladja Enterprise — 19.50 čas v sliki — 20.15 Coco Chanel In njen svet — 21.15 čas v sliki — 21.45 Kulturni žurnal —
22.50	..Življenje, ki ga je imela" — „če Pirol kliče" — 25.45 S pisalne mize — 0.00 Poročila
ČETRTEK, 19. 7.: 17.55 Kompas — 18.00 Slike iz Avstrije — 18.50 Zamena straže na Bodenskem jezeru — 19.50 čas v sliki —
20.15 Kviz v rdeče-belo-rdečem — 21.08 ..Slamnati vdovec" — 21.15 čas v sliki —
21.45	Cafe Central — Poročila.
LJUBLJANA
PET5K, 1!. 7.: 17.55—25.40 Te tetekst RTV Ljubtjana — 18.10 Poročita — 18.15 Domači art-sambti: Ansambet Vitija Petriča — 18.45 Trnov grad, madžarska otroška nadatje-vanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Modrost tetesa, angteška dokumentarna serija — 20.55 Ne prezrite —
21.10	Martowe, angteška nanizanka — 22.00 Dnevnik — 22.15 Zmedeni botničar, ameriški fitm.
SOBOTA, 14. 7.: 15.40-22.35 Tetetekst RTV Ljubtjana — 15.55 Poročita — 16.00 Ciciban, dober dan: Na Rožniku — 16.15 Zgodbe o Potuhcu — 16.30 Zgodbe iz Nepričave, otroška serija — 17.00 Modrost tetesa, angteška dokumentarna seria — 17.50 Ženska za put-tom, češkostovaška nadatjevanka — 18.40 Čudeži narave: Ameriško živatstvo — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 še ve tiko deta me čaka, ameriški titm — 21.20 Zrcato tedna — 21.40 Večer z Djordjem Ba-
22.30	Poročita.
NEDELJA, 15. 7.: 8.55—13.05 Tetetekst RTV Ljubtjana — 9.10 Poročita — 9.15 Živ žav, otroška matineja — 10.00 Trnov grad, madžarska otroška nadatjevanka — 10.30 Veti-ko mesto, nadatjevanka TV Zagreb — 11.45 625, napoved tedenskega sporeda — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročita — 15.30 do 22.25 Tetetekst RTV Ljubtjana — 15.45 Primer Gojšin, dokumentarna oddaja TV Beograd — 16.30 Poročita — 16.35 TV teka 1959 — iv drama — 17.35 Butdogi in češnje, zahodnonemški titm — 19.24 TV in radio nocoj — 10.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Komedijanti, nadatjevanka TV Skopje — 21.20 Nadnacio-natne družbe: Svetovna vetebtagovnica —
21.50	športni pregted
PONEDELJEK, 16. 7.: 17.55—22.0 Tetetekst RTV Ljubtjana — 18.10 Poročita — 18.15 Zgodbe iz Nepričave, otroška serija —
18.45	Zdravo, mtadi — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Pajkova mreža, angteška drama — 21.25 Dokumentarec meseca: Zdrav duh v zdravem tetesu — 22.05 Dnevnik.
TOREK, 17. 7.: 17.4tJ-23.00 Tetetekst RTV Ljubtjana — 17.55 Poročita — 18.00 Zgodbe o Potuhcu — 18.20 tzročita, gtasbena oddaja — 18.50 Pisani svet: Patčki prihajajo
—	19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Cigan, sovjetska nadatjevanka — 21.45 Mednarodna obzorja — 22.45 Dnevnik.
SREDA, 18. 7.: 18.20—23.20 Tetetekst RTV Ljubtjana — 18.35 Poročita — 18.40 Ciciban, dober dan — 18.50 Osvajanje morja: Kapitani, viharji in brezvetrje — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Fitm tedna: Rebecca, ameriški fitm — 22.10 Dnevnik — 22.20 Omizje.
ČETRTEK, 19. 7.: 17.45—22.30 Tetetekst RTV Ljubtjana — 18.00 Poročita — 18.05 Trapotto HH 33: Obisk z Game Gametopardati —
18.45	Detegatska tribuna — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Lov za za-ktadom: Luxor, kviz francoske TV — 21.04 Živtjenje Verdija, itatijanska nadatjevanka
—	22.15 Dnevnik.
ORF - KOROŠKI RADIO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, fS. 7.: 14.10 Obzornik — Zabavna
SOBOTA. 14. 7.: 9.00 Voščila.
NEDELJA, 15. 7.: 7.05 Duhovni nagovor.
PONEDELJEK, 14. 7.: 14 10 Obzornik — Iz ljudstva za ljudstvo.
TOREK, 17. 7.: 9.30 Dežeta ob Dravi —
14.10	Obzornik — Otroci, poslušajte!
SREDA, 18. 7.: 14.10 Obzornik — Zabavna glasba.
ČETRTEK, 19. 7.: 14.10 Obzornik — Glas-
OBIŠČITE
Wemer Bergovo gaterijo
V PLIBERKU
Nemška telovadba za Šentjakobčane ni biia privlačna
„Deutscher Turnverein" (DTV) v Šentjakobu v R. je pred slav-nostjo 30-letnice svojega obstoja pozvat Šenjakobčane, naj izobesijo ob tem jubiteju zastave. Odgovor Šentjakobčanov je bii jasen: ie dve koroški zastavi sta krasiii Šentjakob, ko je DTV 31. junija in 1. juiija priredi! svoje športno-poiitične igre. in za veiiko nedeijsko siavnost se je zbraio več ministrov, dežetnih svetnikov, Beijačanov in drugih sodežeianov kot šentjakobčanov.
Pred tridesetimi leti je bilo ustanovljeno to .nemško telovadno društvo' in občani so mislili, da je že zaspalo, saj v zadnjih desetih letih ni bilo aktivno, dokler se ni lani pravočasno zbudilo, da bi letos pod pokroviteljstvom velikih politikov lahko slavilo svojo 30-letnico obstoja. Vendar se ni treba čuditi takšnemu razvoju, saj se to odlično ujema z delovanjem strešne organizacije ..Osterreichischer Turnerbund (OTB)", ki nastopa v javnosti zelo zmerno, a je v svojih publikacijah jasno nemško-nacionalno usmerjen. Še manj pa preseneča, da so vodilni funkcionarji (po informacijah iz knjige „Rechtsextremismus in Osterreich nach 1945") bivši HJ-fuhrerji, saj je OTB naslednica organizacije „Deutscher Turnerbund in Osterreich", ki se je v prvi republiki priznavala k nacionalsocializmu.
Pravočasno pred svojim jubilejem se je torej zbudilo, kar
potrjuje tudi ugotovitev drugih, da naloga teh turnvereinov ni samo vežbanje telesa, temveč vežbanje duha in mišljenja v nemških veščinah, prav posebno v obmejnem področju, kjer živi slovenska narodna skupnost. Pri tem jim tudi ne moremo verjeti, če v posebnem letaku pred to prireditvijo zatrjujejo, da jim je mir zelo pri srcu, sploh če na nedeljski prireditvi govorijo o ..nemški enotnosti" in o raznih duhovnih sorodstvih. Vse to odgovarja tudi načelom OTB, ki mu je centralni namen „Dietarbeit", to pomeni, da je telovadba samo sestavni del nemško-propagandistične vzgoje.
Čeprav v drugih avstrijskih deželah politiki že umikajo pokroviteljstvo tem nemškonacional-nim prireditvam, so se tega nenavadnega „Grenz!andturnfesta" udeležili številni visoki gostje. Na čelu z obrambnim ministrom F. Frischenschlagerjem in de-
želnim svetnikom Haiderjem, kar ja sploh ne preseneča, bil pa je tudi namestnik deželnega glavarja Stefan Knafl, državni sekretar Ferrari, deželni poslanci, in še povrhu socialistični župan Johann Gressl. V sprevodu je še korakalo odposlanstvo vojaščine, zvrstili so se zastopniki Ka-meradschaftsbunda in Abwehr-kampferbunda, desnih študentskih grupacij, povrhu pa še duhovščine, ki je nato blagoslovila novo zastavo nemških telovadcev iz Šentjakoba. Vsi glavni ..nosilci politične volje dežele" so torej bili zbrani na nemškem prazniku v Šentjakobu, ob 30-letnici organizacije, ki še ničesar ni prispevala k boljšemu sožitju med slovensko- ni nemško-govorečimi občani, kot je v svojem letaku zapisala Socialno gospodarska lista, ki je poleg krajevne organizacije KPA, kot edina protestirala proti tej nemško-nacionalni prireditvi in proti podpori, ki jo uživa ta pri merodajnih politikih.
Če so se pa tekaške tekme v okviru proslav udeležili res tudi športniki iz Jugoslavije, se pa sprašujemo, ali se ne morejo prej pozanimati s kom se družijo?
Šentpeter pri Šentjakobu v Rožu
Koroška ohcet v Dravogradu
Zaradi slabega vremena je bila za 30. junij napovedana Koroška ohcet v Dravogradu odpovedana in preložena na 7. julij. Prireditelja dravograjsko turistično društvo in krajevna skupnost sta imela z novim datumom večjo srečo, lepše vreme in tudi temu primeren uspeh.
Koroška ohcet je izredno privlačna folklorno turistična prireditev, ki se, ne da bi hoteli zmanjševati pomen, „špega" z znano mednarodno „ohcet-jo v Ljubljani".
Na Koroški ohceti v Dravogradu se je poročilo pet parov — štirje iz jugoslovanske strani Koroške (iz vsake občine po eden — Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne in Slovenj
Gradec) in en par iz avstrijske Koroške. Naš koroški par sta zastopala Robert Germ iz Nonče vasi in Marija Laggner.
Kraj prizorišča Koroške ohceti na stičišču treh koroških dolin — dravske, mežiške in mislinjske, je privabil na tisoče ljudi, ki so z velikim zanimanjem sledili starim šegam in navadam, pri katerih so gotovo vlogo igrali tudi naši Korošci Sticker Toni, Suški oktet ter Kropov in Sadovnikov oče s harmoniko. To je bilo v petek. V soboto pa je bila poroka, na katero so se pari pripeljali s kočijami in mogočnim spremstvom. Pri poroki so bili zastopani pri vsakem paru najvišji zastopniki občin, med
SAK premaga! v prijateljski tekmi Ptiberk s 4:2
Prejšnjo soboto je SAK igral prijateljsko tekmo v Pliberku in jo zmagal z rezultatom 4:2, čeprav so Pliberčani vodili že z 2:0.
Tokrat sta manjkala poškodovana Gregorič in Kreutz ter novi legionar iz Slovenije Jovičevič. Razvila se je dokaj kvalitetna in hitra tekma, v kateri so Pliberčani imeli samo v prvih 20 minutah več od igre. V tem času jim je tudi uspelo dati dva hitra gola. Ko se je nova formirana obramba SAK, levega branilca je igral VVoschitz, desnega Sadjak, centerhalfa Lampichler, !i-bero pa je bil Štern, bivši igralec PSV/ASK, ki ima že pogodbo s Slovenskim atletskim klubom. Od tega časa naprej pa je prevzel iniciativo v celoti SAK. Igrali so na-
padalno in so tako na slabem terenu z dolgimi podajami čez krila vedno spet nevarno prišli pred nasprotnikova vrata. Predvsem novi igralec iz Slovenije Ratajec je pokazal svojo nevarnost, ki je iz prostega strela dal gol ter v zadnji minuti Polanšek po lepi podaji Luschnika, ki je ponovno pokazal, da je izreden nogometaš, če ima voljo za nogomet. Dva gola je prispeval Velik.
Postava: Mrkun, Štern, Lampichler, VVoschitz, Urank, Zablatnik, Polanšek, Luschnik, Ratajec, Velik, (VVieser).
SAK se nahaja v pripravljalni fazi, trenira trikrat tedensko in ima v soboto in nedeljo turnir v Globasnici.
njimi tudi mestni svetnik pliberške občine Stanko Vavti, ki je v imenu plibcrškega župana zastopal naš koroški par. Po poroki je bila kot je to v navadi, ženitovanjska pojedina nato pa prosta zabava. Poleg suškega okteta, ki smo ga že omenili je bila še cela vrsta drugih nastopov, kot so to petje, folklora, godba, kar je vse dalo tej prireditvi, ki je letos bila drugič, značaj prijetne in privlačne folklorno turistične revije. Uspela prireditev koroške ohceti je dober omen, za nadaljnje prireditve te vrste, v prepričanju, da bodo še bolj množične in tudi mnogo prispevale k še boljšemu razumevanju med Korošci z obeh strani državne meje.
Turnir v Globasnici
Nogometno društvo iz Globasnice organizira v soboto in nedeijo (14. in 15. 7.) na domačem igrišču nogometni turnir s šestimi moštvi.
V prvi skupini igrajo Globasnica, SAK in Lind (Štajerska), v drugi Smihei, Metlova in Sinča vas.
Globasnica in SAK bosta igrala v soboto ob 15. uri. Nato sledi igra iz druge skupine. V nedeljo ob 14.30 uri je igra SAK - Lind. Finalni igri se bosta začeli po 17. uri.
V soboto 30. junija in v nedeljo 1. julija je Strokovna šola za ženske poklice zavoda šolskih sester v Šempetru pri Šentjakobu v Rožu priredila zaključno prireditev, katere so se med drugimi udeležili zastopniki kulturno-političnega življenja naše narodne skupnosti, nadalje jugoslovanski generalni konzul v Celovcu dr. Marko Kržišnik in generalni vikar dr. Franc Kircher. Tokrat zaradi gradnje v zavodu ni bilo razstave ročnih del, kot je to v navadi, pač pa je bila modna revija lastnih izdelkov, ki so jih krojile gojenke. V okviru kulturnega programa so bile recitacije v jezikih, ki jih na šoli poučujejo in pesmi dekliškega zbora, pod vodstvom prof. (ožeta Ropitza. Gojenke so se predstavile tudi z jazz-
Triletna strokovna šola za socialne poklice
V šolskem letu 1984-85 se bo v Celovcu začel pouk nove šole — triletne Strokovne šole za socialne poklice. Ustanovitelj te šole je koroški Cari-tasverband. Ta šola vzgaja učence v smislu spoznavanja socialnih problemov v naši družbi in posreduje osnovno strokovno znanje za poznejšo poklicno dejavnost na socialnem področju.
Pogoj za sprejem v šolo je pozitivni zaključek 8. šolskega leta. Z obiskom 1. razreda omenjene strokovne šole je izpolnjena splošna šolska obveznost 9. šolskega leta.
Pismene ali telefonske prijave naj se naslovijo na: Direktion der Schule ftir Sozialhilfe, Tarviser Str. 30/111, 9020 Klagenfurt, tel. 0 42 22-56 7 29. Med počitnicami so prijave možne še danes 13. 7. 1984 ter od 3. do 7. 9. 1984 v času od 8.30 do 11.30 in od 15. do 17. ure. Vsak teden med počitnicami ob četrtkih od 9.30 do 11.30 ure pa se je prav tako možno prijaviti v novo šolo.
gimnastiko. Kot lep kulturni užitek je bila naštudirana igrica „Sinja gora Horeb". Tekst je napisal znani slovenski pisatelj Alojz Rebula, ki je bil tudi prisoten na tej prireditvi.
V pozdravnem govoru je dr. Janko Zerzer med drugim naglasil, da so zaključne prireditve šentpeterskega zavoda vedno posebnost, v kateri se odraža visoka stopnja kulturnosti, o kateri so prepričani vsi, ki obiskujejo to vsakoletno prireditev.
Za uspešnost šole pa ni merilo samo lepa zaključna prireditev, marveč tudi učni uspehi. Le-ti pa so takšni, da omogočajo tem dekletom nastop važnih delovnih mest v javnem življenju; poznamo tudi primere, da absolventke šentpeterske strokovne šole danes študirajo na univerzi. Vse to pa je prepričljiv dokaz, da je Strokovna šola za ženske poklice v Šempetru dobra šola, ki jo je vredno obiskovati.
Nastavitev brezposelnega učitelja/učiteijice v okviru izobraževanja odraslih v Kat. domu prosvete v Tinjah z znanjem obeh deželnih jezikov
Katolški dom prosvete v Tinjah išče brezposelnega učitelja/učiteljico za sledeča delovna področja:
—	priprava sporeda in prireditev
—	referentsko, seminarsko in tečaj niško dejavnost
—	strokovna in pedagoška oskrba posebnih strokovnih področij
Pogodbeno nastavimo učitelja za določan rok — najdaljše za
tri leta.
Detajlne informacije: dobite pri g. Martinu Pandlu.
Erat zmaga! v Stamsu
Zdaj sred! poletja, ko drugi niti ne mislijo na zimski šport, so se že začele prve konkurence skakalcev. V soboto in nedeljo so bili skoki v Berchtesgadenu (ZRN) in Stamsu (Tirolska) na skakalnicah z umetno oblogo.
Tekme na 60-metrski skakalnici v Berchtesgadenu se je udeležilo okoli 95 skakalcev (v Stamsu jih je bilo prav toliko) in zmagal je Georg Waldvcgel (ZRN). Zahomčan Wall-ner (58,5 m, 57,5 m) in Erat (56,5 m, 60,5 m) sta se uvrstila na enajstem, ozircma dvanajstem mestu. Pri mladincih je zmagal Thomas Dufter (ZRN, 212,2 točke), drugi je bil Korošec Stranner, tretji Jugoslovan Debilak, četrti pa Zahomčan Nor-bert Mortl (207,6 točke).
Medtem ko so v Berchtesgadenu dominirati skettaici iz ZRN, so se v Stamsu revanširaii Avstrijci: zmaga!
Manj tcgionarjev v Koroški !igi
Večina nogometnih klubov Koroške lige se je pretekli teden na sestanku predstavnikov koroških nogometnih razredov izrekla za zmanjšanje števila legionarjev, to se pravi igralcev iz inozemstva. Tako bosta v sezoni 1985/86 smela igrati samo v še po dva legionarja pri kakem moštvu Koroške lige, od sezone 1986/87 naprej pa celo samo en sam. Ta odločitev, ki je
predvsem v prid domačemu naraščaju, bi ob ponovnem vstopu v Koroško ligo zadela tudi SAK, saj igra le-ta s tremi legionarji (Mrkun, Jovičevič, Ratajec).
Sorazmerno zgodaj se bo tudi ietos začeto nogometno prvenstvo: 4./5. avgusta se začnejo igre v pod-iigi, 11./12. avgusta pa stedita prvi in drugi razred.
4. nogometni turnir ZSM Železna Kapla
Nogometna, moštva vseh grabnov železnokapelške občine so se minulo nedeljo udeležili četrtega nogometnega turnirja Zveze slovenske mladine krajevnega združenja Železna Kapla. Poleg moštev iz Lobnika, Lepene, Obirskega in Bele, se je letos udeležilo tudi moštvo Rebrca, ki je zmagalo v turnirju.
Ob lepem vremenu se je na nogometnem igrišču Železne Kaple zbralo precej gledalcev, ki so z vnemo navijali za svoja moštva. Igralo je vsako moštvo proti vsakemu, skupno je bilo torej 10 iger, vsaka po 30 min. Po zelo zanimivih in napetih igrah je končno Rebrca zmagala pred Lepeno, ki jo je v odločilni igri premagala 2:1
Rezultati posameznih iger so: Bela - Lobnik 2:0, Lepena - Obir-sko 1:0, Rebrca - Bela 0:0, Lob-
nik - Lepena 0:1, Obirsko - Rebrca 0:0, Bela - Lepena 0:1, Lobnik -Obirsko 0:2, Lepena - Rebrca 1:2, Bela - Obirsko 0:0, Lobnik - Rebrca 0:3.
Končni rezultat turnirja:
1.	Rebrca	2	2	0	5:1	6
2.	Lepena	3	0	1	4:2	6
3.	Obirsko	t	2	1	2:1	4
4.	Bela	I	2	1	2:)	4
5.	Lobnik	0	0	4	0:8	0
(za tretje mesto je odločilo streljanje enajstmetrovk, Obirčani so zmagali 4:2).
Organizatorji so na nogometnem igrišču med drugim pozdravili tudi župana Juvana in podžupana Mihija Kucharja. Po končanem tekmovanju pa je bila razdelitev nagrad v hotelu Obir, kjer je Posojilnica Železna Kapla vsakemu nogometašu pomagala nekoliko pogasiti žejo.
jc Zahcmčan Paui Erat (53,5/57,5 m; 221,6 točke) pred Andreasom Bauerjem (56/60 m; 221,1 točke) in Armi-nom Kcgicrjem (56 50,5 m; 215,3 točke). Franci Wiegc!e, kj dan poprej ni skaka!, je bii tokrat s 54,5 in 55 m deseti. Pri miadincih je zasede! Morbcri Mdrt! (55/55,5 m) osmo mesto.
Senzacionalno je zmagal pri šolarjih štirinajstletni Rainer Stein-lechner (Tirolska), ki bi s svojimi 219,8 točkami (58,5/59,5 m) bil celo v splošnem razredu tretji!
3. šahovski turnir Šentvida
98 igralcev iz štirih dežel se bori v Šentvidu za točke, pokale in ugled. Udeleženci pridejo iz ZRN, Nizozemske, Švice in iz skoraj vseh avstrijskih zveznih dežel. Favorizirani so mojstrski kandidat Guido Kaspret, lanski zmagovalec dr. Mikenda ter cela vrsta močnih inozemccv.
Po štirih odigranih kolih ni nobenega igralca s štirimi točkami, cela vrsta pa jih je s tri in pol točkami: dr. Mikenda (Zgornja Avstrija), Ze-bedin, Puff, Hipfl (vsi Koroška), Galje (Nizozemska), Wilfling (Štajerska), Grimm, Lutz (oba ZRN), Flerndl (Salzburg) ter koroški mladinski prvak Regenfelder (Šentvid). S tremi točkami sledi 9 igralcev, med njimi Kaspret (ASK Celovec). 22 igralcev ima dve in pol točke (avstrijska državna prvakinja Margit Plcn-nings, avstrijski viccprvak šolarjev Pfeimo Thaler, idr.). Franci Rulitz je ob odsotnosti Zivkoviča dvakrat zgubil (proti Hierreichu iz Sveč in Pracherstorferju iz Steyra/Zg. Avstr.) ter dvakrat remiziral (proti Petcruel-lu/Post SV in Lcntnerju/VOFST' Krems) in ima eno točko.
V sredo dopoldan je bil v okviru šahovske dejavnosti tega tedna v Šentvidu hitropotezni turnir, katerega se je pa udeležilo samo 12 igralcev. Zmagal je Norbert Sommerbauer (Zg. A), drugi je bil Štajerc Wilfling, tretji dr. Schweizer (ZRN).