poštnina plačana v gotovim Leto LVII. V Ljubljani, v Četrtek, dne 22. avgusta 1929
St. 189
St. 2 Dir
Naročnina
Dnevno Izdajo
za državo SHS
mesečno 25 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din aedelUka Izdaja celolelno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemslvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 Slolp. pelli-vralo maJU oglasi pol-30 ln 2 D,večji oglasi nad 49 mm vlUne po Din 2-SO, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Dir o Pri vcClcm g naroČilu popusi
Izide ob 4 zjulral
razen pondeljka lr dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. 6/fIJ Rokopisi se ne vračalo, ne franki ran a pisma se ne sprejemalo Uredništva telefon St. 20S0. upravnlStva St. 2328
V prava /e vKopltar/evi ul.St.6 CeHovn račun: Clubl/ana Stev. 10.050 ln 10.341 xa inserate, SaraJevoSi.7563, Zagreb St. 39.011, Praga in Duna/ St. 24.797
Katoličanstvo in mladina
S konkordatom med sveto stolico in prusko deželo so je ustanovila nova škofija Berlin. Ta velepomembni dogodek so pruski katoličani proslavili 18. t. m. s katoliškim shodom v Potsdamu, ki je bil obenem posebič namenjen mladini. Ta je prišla na shod v velikem sprevodu, v katerem so korakali akademiki, katoliška mladeniška in rokodelska društva, ki so tvorbe starejše dobe, in pa moderni katoliško razgibani Quickbornovci, tako zvani >Neudeu'tsche« ter skavti, ki so dozdaj hodili svoja pota in so na katoliški pokret v tradicionalni obliki gledali zelo skeptično. To je dalo shodu posebno noto sveže navdušenosti, vsi sodobni problemi so se razgrnili v vsej svoji realnosti, vez med starimi in mladimi pa se je utrdila v odkritosrčno sodelovanje v smislu katoliške skupnosti. Glavno glasilo centra povzema zborovanja v besedah: > Treba je starejšo generacijo osvojiti za probleme mladine! To je zahteva sedanjega momenlta. Čas, ko je katoliško mladinsko gibanje streljalo preko cilja, se zdi, da je premagan. Danes je naša mladina od prvega do zadnjega pripravljena vrediti se v obči katoliški pokret. Priznava avtoriteto rodbine. Zvesto sledi cerkvenemu vodstvu. Veliko bo odvisno od tega, da starejši katoliško mladino popolnoma razumejo in njene dragocene sile včlenijo v veliko delavno fronto katoliškega življenja.« Vsi govori starejših na shodu so bili usmerjeni v tem prav-cu, ki ga je uvodoma označil v krepkih besedah sam papežev zastopnik, nuncij Pacelli: >Cerkev razumeva mladino! Cerkev zaupa mladini! Cerkev ljubi mladino.« Misli, izrečene na shodu, so tudi za nas tako važne, da jih hočemo na tem mestu zabeležiti.
Delajmo skupaj!
Predsednik katoliške akcije na Pruskem Klausener je poudarjal v svojem uvodnem programatičnem govoru sledeče krasne misli: Vsi sodobni problemi so problemi mladine. K vsem problemom se moramo katoliki vrav-nati s stališča večnih principov. Zato imamo katoliško akcijo, ki je bistveno religiozna akcija. Mi se nismo sešli zato, da drug drugega sodimo, marveč smo se zbrali, da obnovimo klic: Bodimo vsi skupaj resnično katoliški! Katoličanstvo je vedno obnavljajoče se živo dejstvovanje. Katoliško življenje ni samo nedeljsko obiskovanje službe božje, ampak vsakodnevna služba božja v korist bližnjega. Kar se tiče napetosti med starimi in mladimi, pravim: Mi moramo starejše osvojiti za probleme mladine! Ne smemo mladine odbijati in boteti vse vedeti boljše kot ona, ampak jo moramo umevati iu ji pomagati. Le po mladini namreč bomo preko današnjih razrednih nasprotij in sovraštva ustvarili ljudsko skupnost. Ni čudno, če je za današnjo mladino avtoriteta postala problem. Ona je iz absolutistične države prišla čez noč v demokratično, v kateri je treba vsakemu samemu najti pravo razmerje med avtoriteto in svobodo. Ni čudno, če je družabni red postal moderni mladini problem, ker se bori za izhod iz temnili kasarnskili dvorišč v solnce in zrak. Ali je čudno, če je skeptična, ko nas sliši govoriti o socialnem miru, vidi pa v resnici ljudstvo vzdihovati v sužnih okovih velekapitalizma v popolnem nasprostvu z načeli krščanstva? > Ali je čudno,« je dejal govornik, >če hoče mladina vun iz političnih borb stare generacije, če išče novega stila življenju, ki premočrtno vodi k njenim idealom, če se bori za jasna načela in njihovo dosledno izpeljavo v življenju?« Ali ni v tem plemenito stremljenje k sodelovanju, odkritosrčna volja k izboljšanju, krepko hotenje, da se čim več stori za cerkev, ljudstvo in državo?« Mladini pa moram reči: Katoličanstvo je avtoriteta! Ne smete delati sami. Ne smete nas starejših od dela odrivati. Treba vam je voditeljev, kajti ne bilo bi tu mladih z njihovim močnim hotenjem, da vam nismo mi pripravili poti v trdem boju, dozoreli v življenjskih izkušnjah. Nad kritiko, ki vam je nočemo prepovedovati, postavite v zmagovitem optimizmu svoj pozitivni: da! Nočemo več govoriti drug mimo dragega, se skrivati v nezaupanju drug pred drugim, ampak postavimo skupno jasno linijo! Okoli nas se razbohotuje novo poganstvo, ki nas vse kliče na skupno zaupanja polno sodelovanje.
Katoliška mladina je optimistična!
Senijor centrale berlinskih katoliških rokodelskih društev Bilgcr je povedal nekaj krepkih misli h konkretnim socialnim problemom velemesta, od katerih so nekatere tudi za nas velikega in aktualnega pomena: Dve nevarnosti sta danes za mladino: razredno sovraštvo, na katerem gradita bodočo družbo socializem in komunizem, ter pretirani nacionalizem, ki zameta misel narodno razčlenjene, v ljubezni združeno družine vsega človeštva. Eni in drugi zametajo krščansko moralo, pridobivajoč za svoje cilje mladino po kiosku, kinu, šundu, reviji itd. Katoliška mladina je, kar se tiče kauitalizma. ki
Največje varčevanje v drž. upravi
Izdatki naj se zmanjšajo za 10 odstotkov
Belgrad, 21. avg. (Tel. >Slov.«) Finančno ministrstvo je razposlalo vsem drugim ministrstvom razpis, v katerem v glavnem pravi, da se finančno stanje sicer postopoma zbolj-šuje, da pa vseeno pametna državna politika nalaga vsem ministrstvom in podrejenim organom, da vrše državno upravo v smislu največjega varčevanja, kar se naj upošteva še pri izvajanju tekočega proračuna, in sicer:
1. naj se najmanj 10% že odobrenih kreditov ne angažira, torej naj se po možnosti tekoči proračun zmanjša za 10%, 2. prošnje za prekoračenje rednih kreditov sploh ne bodo v nobenem slučaju ugodno rešene in 3. nobeno prazno mesto, čeprav se po proračunu predvideva, naj se ne spopolni, število uradništva naj se postopoma zmanjšuje.
Načrt zakona za povzdigo kmetijstva
Belgrad, 21. avg. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne se je sestal odbor članov vrhovnega zakonodajnega sveta in kmetijskega ministrstva, ki je obravnaval načrt zakona za povzdigo kmetijstva, katerega bistvene točke smo že objavili. Ta zakonski načrt so nekoliko predelali ter so se razgovori v glavnem sukali okoli finančnega vprašanja, oziroma fonda 4 milj. zlatih frankov, ki naj bi se kapitaliziral, od obresti pa naj bi dobivali kmetje podpore. Načrt je zelo obširen in govori o potrebah in problemih kmetijstva zelo na široko.
Kar se naših krajev tiče, bo v glavnem najvažnejše vprašanje, koliko bodo morale v ta fond plačevati naše občine, oziroma samouprave, ker je po sedanjem načrtu predvideno, da pride v ta fond 15, oziroma 10 odstotkov dohodkov, kar bodo morale občine in samouprave pri sestavljanju svojega proračuna vpoštevati. Poleg tega se bodo v ta fond stekale različne takse, kakor veterinarska in iz-
vozna, ter kazni za pregreške proti temu zakonu.
Po tem zakonskem načrtu se ustvarjajo posebni občinski sveti, ki jih imenujejo občinski odbori, in okrajni sveti, v katere pošljejo občine svoje zastopnike, ter je v zvezi s temi sveti važno vprašanje, ali bo morala vsaka, tudi najmanjša občina v njega poslati svoje zastopnike, ali pa se bo lahko več občin združilo in skupno poslalo zastopnike v okrajni svet. Okrajni sveti, oziroma odbori pa bodo poslali svoje zastopnike v oblastni svet. Zopet je vprašanje, ali bo stal na čelu oblastnega sveta oblastni komisar ali veliki župan, oziroma njegov zastopnik. Glede dajatve občin v omenjeni fond bo najbrž izveden sistem proporca. Člani zakonodajnega sveta sedaj pretresajo principielne strani tega vprašanja, pa tudi pravosodno ministrstvo še ni podalo o načrtu svojega strokovnega mnenja.
Predlogi in zahteve gostilničarjev
Zaključek gostilničarshega kongresa — Vsebina sprejetih resolucij
Belgrad, 21. avg. (Tel. »Slov.«) Gostilni-čarski kongres, ki se ga je udeležilo nad 2000 gostov iz vse države, je dobro uspel. Na podlagi posameznih referatov je sprejel kongres resolucije, v katerih so obsežene zahteve gostilničarjev.
Glede novega obrtnega reda pravi resolucija, da naj se hotelirstvo po novem obrtnem redu hkrati z gostilničarstvom obravnava kot posebna stroka, ker ne spada niti v trgovino, niti v obrt, niti v industrijo. Ako se bodo ustanovile skupne gospodarske zbornice, je treba pri njih ustanoviti posebne gostil-ničarske-hotelirske sekcije, če se pa ustanove posebne zbornice za vsako panogo, naj se ustanovi tudi posebna gostilničarsko-hotelir-ska zbornica ter naj se z zakonom določi obvezno članstvo v teh organizacijah.
Oceno strokovne sposobnosti za vodstvo hotelskih in gostilniških obratov brez strokovne šolske kvalifikacije je treba prepustiti izključno gostilničarskim zbornicam in strokovnim organizacijam. Hotelsko-gostilničar-ska panoga naj bo v kompetenci ministrstva za trgovino in industrijo, ki naj v bodoče izdaja vse osebne in krajevne pravice. Osebne
pravice naj se izdajajo samo na podlagi potrjene usposobljenosti, krajevne pa v mejah stvarne potrebe z ozirom na število prebivalstva. Za vodstvo hotelsko-gostilničarskih obratov naj se predpiše štiriletna praksa, in sicer dve leti pripravne in dve leti gostilni-čarsko-kavarniške prakse.
Pri poročilu o tujskem prometu so gostilničarji zavzeli stališče, naj vlada stvar čim-preje uredi z zakonom ter naj izdatno podpre naše hotelirstvo. Posebno pozornost jc treba obrniti na stanje naših železnic.
Izvede naj se klasifikacija letovišč in kopališč ter naj dajejo podpore edino pravim tujsko-prometnim ustanovam, ne pa tistim, ki samo trgujejo na škodo gostilničarjev in hotelirjev.
Pri debati o odpiranju in zapiranju gostilniških obratov se je na podlagi poročila slovenskega poročevalca Cerarja sprejela zahteva, naj se za gostilniške obrate uvede uvede maksimum delovnega časa. Resolucija, ki so jo sprejeli k poročilu o gostilničarstvu in higieni, pravi, da je treba uredili iz interesov narodnega zdravja hotele in gostilne cim bolj higienično. Z zakonom naj se pre-
pove prodaja alkoholnih pijač in jestvin ter sploh izvrševanje gostilničarsko-hotelskih poslov v nepripravnih lokalih.
K poročilu o državnih trošarinah in o za« konu o taksah je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, naj sc ukine register na pivo, naj se zmanjšajo takse in trošarine na alkoholne pijače, ker gostilničarji in hotelirji ne morejo več prenašati tolikih bremen. Glede policijskih taks je bila sprejeta resolucija, v kateri sc v glavnem zahteva, naj se pravilnik o teh taksah čimpreje zamenja z zakonom o gostilnah, ki naj se izda v sporazumu z Zvezo gostilničarjev in gospodarskimi zbornicami. Policijske takse pa naj se sploh ukinejo.
Nadaljnji poročevalec je obravnaval vpra« šanje gostilničarskih šol. Tozadevna resolucija poudarja neobhodno potrebo po osnovanju teh šol v vseh večjih mestih, da bi se preprečila zaposlitev tujcev v naših hotelih in gostilnah. Gostilničarji prosijo v svrho zgraditve strokovnih gostilničarskih šol mestne občine in državo za podporo, ker brez izdatne pomoči teh činiteljev ne bo mogoče osnovati niti ene take šole.
Po končanem kongresu so si udeleženci ogledali še zelo dobro uspelo gostilničarsko
razstavo.
Avdience
Belgrad, 21. avg. Avala. Minister prometa inž. Radivojevic se je včeraj vrnil z Bleda, kjer je bil sprejet v avdienci od Nj. Vel. kralja. Minister Radivojevic je poročal kralju o delu v svojem resoru.
Belgrad, 21. avg. Avala. Namestnik ministra zunanjih del dr. Kosta Kumanudi jo nocoj ob pol 7 odpotoval na Bled, kjer bo sprejet v avdienci od Nj. Vel. kralja.
Belgrad, 21. avg. (»Avala«.) Nj. V. kralj bo jutri na Bledu sprejel v avdijenci znanega angleškega publicista Roberta Makrcya.
Sušašha komisija
končala svoje delo
Sušak. 21. avg. (Tel. »Slov.«) Komisija za izplačilo odškodnine onim osebam, ki so utrpeli škodo ob priliki italijanske okupacije, je končala svoje delo. Vsega skupaj je bilo vloženih okoli 1000 prošenj za odškodnino. Težkoča jc nastala v tem, ker je italijanska vlada izjavila, da prizna samo ono odškodnino, ki so jo povzročile redne italijanske čete, kar bi znašalo le dva in pol milijona dinarjev, dočim se zahteva v celoti 30 milijonov dinarjev odškodnine. Vršila se bodo pogajanja v tem smislu, da bi italijanska vlada priznala tudi ostale odškodnine.
PAB ima dovolj uradnikov
Belgrad, 21. avg. (Tel. »Slov.«) Vodstvo Privilegirane agrarne banke obvešča, da trenutno razpolaga z zadostnim številom uslužbencev in uradništva, ter naj se z ozirom na to vlaganje prošenj zaenkrat odloži. Vsa mesta se bodo oddala na podlagi preje razpisanih natečajev.
je kriv tako razrednemu marksizmu kakor brezobzirnemu nacionalizmu, edina v sodbi, da obstoječa gospodarska in družabna oblika ne odgovarja krščanskim moralnim zakonom. Toda katoliška mladina je polna optimizma, to je najlepše, in najdragocenejše na njej, ona trdno veruje, da bo pridiga na gori gotovo enkrat premagala svet. Katoliška delavska mladina stremi po skupnosti krščanskega ljudstva in zato pozdravlja sodelovanje akademikov z njo, želi pa, da bi akademično izo-braženstvo zažarelo z delavsko mladino v skupnem ognju za bedno ljudstvo. Glavna naloga v tem delu je obnova družine, osmislje-nje in posvečenje spolnega življenja v zakonu, to pa pod vodstvom Cerkve, ki jo katoliški mladci ljubijo v brezmejni udanosti.
Novo življenje in kak bodi naš odnos k njemu.
Najgloblji pa je bil govor gospe ministeri-jalne svetnice Weber. Izvajala je: Katoliški shodi morajo stati odslej pod vidikom mladinskega gledanja na vse sodobne probleme. Kajti novo notranje življenje in verno, dobrotno gledanje v bodočnost mora izhajati iz mladine. Ta mladina ni samo inteligent, ta mladina je danes tudi mladi človek v tovarni, kontori, industriji in trgovini, kajti ta v svoji socialni stiski še prav posebno in živo stremi iz današnje kulturne osirotelosti in gospodarske sužnosti v boljše, krščansko življenje. Današnja mladina zelo naglo dozoreva in se osamosvoji — to mora vpoštevati, kdor ji hoče biti voditelj. Mora se z njo | govoriti o vsem in odkrito k polni resnici go-voriti, kajti olepšujoča in prikrivajoča romantika 1
je danes vun! Za mladino pa zaradi tega velja, da se mora že zgodaj odločiti, da ne sme predolgo sanjariti, ampak poseči v izbrano področje življenja, in sicer ne v prisiljeni stvarnosti, nego v globoki zvezanosti z ljudmi, za katere je vsak odgovoren. Najprej imamo tu rodbino, ki je kriva bede toliko mladih življenj, to pa zato, ker ljudje nimajo poštenih stanovanj ali pa sploh ne. V Berlinu je minister izračunal, da manjka skoro en milijon stanovanj! To vede k umrljivosti mladine, k odtujenju rodbinskemu življenju, alkoholizmu in spolnim pregreham Hvalabogu pa dorašča tudi mladina, ki je dejavna, ima resne življenske cilje, je zvezana z naravo in zameta mnoge hinavske družabne forme in nravi, goji popolno zdržnost od alkohola in tabori v lepem božjem stvarstvu. Te mladine ne karajmo, ampak bodimo jc od srca veseli. Ona sovraži umazanost in šund v današnjem javnem življenju, ona hoče čistosti in ima čisto nov način življenja. Glavno pa: vesela jc! Vriska, poje, pleše, veselo Boga izpoveduje. Tega otroškega duha pa nam je treba v našem stvarnem, treznem, naglem in pretirano mehanično obratnem življenju, otroškega duha je treba našim družinam in našim društvom. Stari in mladi ne smejo v naši veliki katoliški družini tvoriti dveh sovražnih taborov. Medsebojna napetost stare in mlade gcneracijc se pretirava. Zal je res, da naši očetje in matere ne vidijo problemov mladine in kakor jih vidi mladina, da so se odprla brezdna, toda stari in mladi morajo zopet priti skupaj, ne prisiljeno, ampak po notranjem procesu zbližanja v ijubezni, zaupanju, jasnovidstvu in potrepežljivcm prisluhnjcnju — to je ena glavnih nalog katoliške akcije. Katoliški thodi ali dnevi morajo biti dnevi notranjega
prodora in notranjega izpreobrnjenja. Z našega katoliškega shoda naj izide novo krepko zaupanje v mladino, trdna vera v njeno dobroto in mlada krepka ljubezen mladih do njihovih voditeljev v družini, šoli in društvih.
Velevažna pa jc končna misel gospe We
ber:
Toda družina, šola in posamezna društva ne morejo vsega. Ustvariti se mora čut skupnosti vsega krščanskega ljudstva. To se more samo na ta način, da delavci, kmetje, uradniki, nameščenci, inteligenti pridejo in delajo skupaj, Ne ločujmo se preveč v akademske, delavske, meščanske in druge skupine. Treba da skupaj živimo, drug za drugega delamo in se drug od drugega učimo. Ta skupnost naj potem še bolj vraste v cerkev. V tem je bistvo katoliške akcije, v organičnem ustvarjanju te skupnosti. Mi ustvarjamo preveč mehanično organizatorično, tak jc naš čas, toda treba bo ustvarjati odslej bolj organsko, naravnejše, lažje, preprosteje z mladostno živostjo, držeč se bistva stvari, brez prevelikega formalističnega balasta. Bodimo in delajmo ko krščanska občina prejšnjih časov: v novi družini, obnovljeni fari, novem mestu, ki bo imelo dušo!
* * .*
To je toliko snovi za razmišljanje, da je za danes več kot zadosti. O posameznih vprašanjih bomo morali še podrobno govoriti. Priti enkrat skupaj, starejša generacija in mladi, kot katoliki, kot ena skupnost pod vidikom mladinskega problema in z aktivno njeno soudeležbo i — to jc misel, ki jc vredna največjega vpošte-j vanja in bi jo bilo treba realizirati. Da sc je nemškim katolikom to posrečilo, to oove veliko, i	F. T.
spomenica nase univerze
(Ustanove za ljubljansko univerzo.)
Svetosavska nagrada Nj. V. kralja v znesku 10.000 Din se razdeli na vseh pet fakultet v enakih zneskih po 2000 Din. Vsaka fakulteta praviloma razpiše po štiri nagrade v znesku po 500 Din rednim shišateljem za najbolj obdelane razprave na predložena temata.
Akademski dom (predsednik prof. I. Ma-zovec, nadzorstveni predsednik direktor B. Remec) in Akademski kolegij (predsednik A. Ribnikar, načelnik v p., nadzorstveni predsednik dr. D. Majaron) skrbita za stanovanje in hrano v njih nastanjenih slušateljev. Sličen delokrog ima predvsem ii bočnim slovenskim, hrvatskim in srbskim medicincem namenjen »Oražnov dijaški dom«. V to svrho je zapustil rajni šef zdravstvenega odseka za Slovenijo dr. I. Oražen vse svoje premoženje: 2 milijona vredno hišo v Wolfovi ulici in okoli 1,700.000 Din dragega imetja, iz katerega se dotira ustanova. Zdaj stanuje notri 50 akademikov in ima vsak po eno postelj, nočno omarico, omaro, mizo in dva stola.
Naposled ima dr. Pavel Turnerjeva ustanova namen omogočiti slovenskim absolventom ljubljanske filozofske in juridične fakultete enoletno bivanje v inozemskih znanstvenih žariščih: Parizu, Londonu, Oxfordu, Cam-bridgeu in dr. Prosilci morajo obvladati do-tični inozemski jezik in imajo pri enaki sposobnosti prednost dobrotnikovi rojaki, ki so rojeni na ozemlju nekdanje Spodnje Štajerske. Za študijsko leto 1929-30 so razpisane prve štipendije v znesku po 36.000 Din za enega jurista in enega filozofa.
Naj sledijo dosedanjim plemenitim dobrotnikom še številni drugi! S to željo zaključimo vrsto naših člankov o bogati vsebini univerzitetne spomenice, ene od najlepših knjig, ki so prišle tekom zadnjih let na naš književni trg.
Sporazum s Francijo o izseljeniški konvenciji
Belgrad. 21. avg. (a.) Danes so bila v ministrstvu zunanjih del pogajanja za sklenitev konvencije o izseljencih v Franciji. Glede vseh vprašanj je bil dosežen sporazum, tako da se ga bo moglo spopolniti le še v nekterih postranskih točkah Ln bo konvencija lahko v kratkem podpisana. Konvencija ureja način zbiranja delavcev, njihov položaj, podpore, ki jih bodo deležni v drugih državah itd. Popoln sporazum je bil nadalje dosežen tudi glede izvrševanja konvencije in o pošiljanju delavcev iz ene države v drugo zaradi strokovnega izpopolnjevanja. S to konvencijo je bila po-, ložena pravna podlaga za pomoč delovni sili, ki jo bo odstopala ena država drugi. Nocoj je bila francoski delegaciji prirejena na Dedinju intimna večerja.
O plačevanju reninega davka
Belgrad, 21. avg. (Tel. »Slov.«) Finančno ministrstvo je izdalo industrijskim zbornicam na različna njihova vprašanja sledeče pojasnilo: Povodom številnih vprašanj, na podlagi katere stopnje naj se plačuje davek na rente, ko industrijska podjetja izplačujejo obresti kot dolžniki in je industrijsko podjetje ustanovljeno kot delniška družba, se ta društva, kakor tudi vsa ostala društva, ki javno polagajo račune, obveščajo, da plačujejo v vsakem slučaju ta davek v znesku 6% in to brez ozira na to, s kakimi posli se podjetje bavi. Na podlagi te odločbe finančnega ministrstva plačajo ta davek industrijska delniška podjetja pri zplačilu ali odobritvi obresti, če pa se posojilo glasi na menico, se ta davek ne plačuje v smislu zakona o dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, točka 3/2 od 28. marca 1929.
Obrt. in kmetijske zadruge
ne plačajo taks
Belgrad, 21. avg. (Tel. »Slov.«) Finančno ministrstvo je izdalo odredbo, da se osvobodijo različnih državnih taks vse kmetijske in obrtne zadruge v državi, kakor tudi njihove okrajne, okrožne in glavne zveze, ki imajo včlanjenih najmanj 20 zadrug. Istočasno je finančno ministrstvo oprostilo plačanja taks na vse vloge, prošnje in pritožbe Združenja rezervnih častnikov v Ljubljani.
Posvetitev mavzoleja pri Vetesu
Belgrad, 21. avg. Avala. Dne 1. septembra bo svečana posvetitev mavzoleja v Tomislavo-vu pri Velesu. V mavzolej bodo položeni telesni ostanki 1300 vojakov, ki so padli v borbah z Bolgari leta 1913. Posvetitev mavzoleja se bo izvršila z velikimi svečanostmi, katerim bodo prisostvovali zastopniki kraljevske vlade, vojaških in civilnih oblasti in po vsej priliki tudi predstavniki francoskih oblasti, ker bodo v mavzoleju shranjeni tudi ostanki francoskih vojakov.
Koroški in gradiščanski akademiki v Splitu
Split, 21. avg. (Tel. »Slov.«) Snoči so prispeli z Zagreba v Split koroški in gradiščanski akademiki, ki jim je »Jadranska straža« priredila svečan sprejem, jim preskrbela popolnoma brezplačno bivanje v Splitu ter zanje organizirala več izletov v okolico. Jutri zvečer odpotujejo akademiki v Dubrovnik.
Novi boji na Daljnem Vzhodu s sov'e,i ni m°2°če de,aii
*	*	R url in 9.1 »ver fTfil. *Slnv Trii« člani
Trgovci zapuščajo mejne kraje — Sovjetske čete bombardirajo
kitajske postojanke
Tokio, 21. avg. (Tel. »Slov.«) Poročajo iz Mančulija, da se tamošnji ruski in kitajski trgovci boje, da bo prišlo vsak čas do izbruha vojnih sovražnosti. Zato so že zapustili mesto. Japonski trgovci pospravljajo svoje stvari in bodo v kratkem odpotovali za svojimi ruskimi in kitajskimi tovariši.
Pariz, 21. avg. (Tel. »Slov.«) Tukajšnja kitajsko poslaništvo je objavilo naslednje poročilo: »Iz Nankinga brzojavljajo, da so sovjetske čete 16. avgusta prekoračile mejo ter otvorile v bližini Dalai Nora bitko, ki je trajala štiri ure. V teh borbah je padlo 25 Kitajcev, med temi en častnik. Sovjetske čete so bombardirale rudnik pri Dalai Nora, da bi ga porušile.«
Lonodn, 21. avg. (a.) Poroča se iz Har-bina, da se je položaj v severni Mandžuriji poostril zlasti zaradi atentatov in sabotažnih dejanj na železniški progi Kitajske, oblasti so razglasile obsedno stanje na ozemlju vzhodno kitajskih železnic.
Tokio, 21. avg. (Tel. »Slov.«) Poročevalci japonskih listov javljajo iz Mančulija, da so se včeraj ruski oklopni vlaki pojavili v daljavi kakih 500 m od kitajskih položajev pri Man-čuliju. Takoj nato so se iz vlakov izkrcale sovjetske čete, ki so otvorile ogenj na kitajske oddelke. Kitajske čete so odbile ruske napade, tako da so se morali Rusi umakniti. V teh borbah je padlo več vojakov.
Haaška konferenca se
Snowden zahteva znižanje italijanskega deleža Neuspeh g. Pirellija
Haag, 21. avg. (Tel. »Slov.«) Danes popoldne so se v smislu nemškega predloga sestali zastopniki šestih držav sklicateljic. Pred tem so imeli še poseben sestanek Briand, Henderson, Stresemann in Wirth, da se sporazumejo o položaju. Še važnejši pa je bil sestanek Snowdena s Pirellijem. Pirelli je trdil, da bi bila Italija po Youngovemu načrtu zelo oškodovana, ker bi zgubila vse ono, kar bi imela sicer dobiti od nasledstvenih držav kot takozvano osvobodilno takso in odškodnino za državno imetje. Zato so strokovnjaki v Parizu ravno na inicijativo Anglije pridelili njej večji del reparacij, kakor ga je imela po Davvesovem načrtu. Pirelli trdi, da zato Snowdenove navedbe, da Italija ni mnogo žrtvovala, niso resnične. S to svojo tezo pa Pirelli ni imel sreče pri Snowdenu, ki je prišel na konferenco zelo dobro pripravljen. Snowden je odločno izjavil Pirelliju, da. se čudi njegovim navedbam. Italiji je najprej Amerika odpustila 80% njenih vojnih dolgov, nato pa še Anglija 86%, tako da je Italija s temi aranžmani dosegla velike koristi, dočim Pirelli in ostali italijanski delegati trdijo, da Anglija Italiji ni dala več, kakor Združene države. Snowden je rekel, da je pri takem stanju dolžnost Italije, da raz-
bremeni položaj na konferenci in da pomaga, da se na konferenci uveljavijo opravičene angleške zahteve. Popoldne se je sklenilo, da se politična komisija sestane v petek popoldne. To se splošno tolmači tako, da se bo konferenca nadaljevala in da nobena država noče, da bi se prekinila.
Pariz, 21. avg. (Tel. »Slov.«) Ha vas poroča iz Haaga, da jc angleški minister financ Snovvden na svojem zadnjem sestanku s predsednikom francoske vlade Briandom vztrajal na tem, da se ugodi angleškim zahtevam in da se zmanjšajo reparacije, ki pripadajo po Youngovem načrtu Italiji. Francija se bo držala v tem sporu nevtralno. Delegacije Francije, Belgije, Japonske in Italije pa bodo prej ko slej vztrajale na svojem stališču glede Youngovega načrta.
London, 21. avg. (Tel. »Slov.«) »Daily Telegraph« poroča, da se je v Youngovem načrtu za razdelitev nemških reparacijskih plačil zgodilo več pomot. Tako se je delež za Belgijo izračunal napačno, vendar je napaka majhna, dočim znaša napaka za Francijo celih 100 milijonov na leto.
Angleži izpraznilo Poreme septembra
Frankfurt, 21. avg. (Tel. »Slov.«) Tukajšnje poveljništvo angleških okupacijskih čet je dobilo iz Londona nalog, da pripravi vse potrebno, da bodo mogle angleške čete že meseca septembra zapustiti Porenje in da se
tedaj angleški okupacijski pas izprazni zelo hitro. Angleške čete so bile tukaj že dolgo pripravljene na tako brzojavko in so takoj začele izvrševati nalog.
„Zeppeliri' odleti danes čes
ocean
London, 21. avg. (Tel. »Slov.«) Reuter poroča iz Kasumigaure, da izpopolnjuje zrakoplov »Grof Zeppelin« svoje zaloge in potrebščine, ki jih potrebuje za svoj nadaljni polet. Stanje atmosfere je ugodno. Zrakoplov bo odletel v četrtek ob 4 zjutraj. Ogromne množice se še vedno zbirajo okoli letališča ter izkazujejo moštvu in oficirjem »Zeppelina« vsestransko pažnjo, izročajoč jim razna darila in spominke.
Tokio, 21. avg. (Tel. »Slov.«) Japonski cesar je podelil dr. Eckenerju v dar zlat pokal, okrašen s cesarskim grbom. V splošnem si vsa japonska družba prizadeva, da podari
Nove manifestacije
se
Dunaj, 21. avg. Avala. Heimwehrovci so obljubili policijski oblasti, da bodo do nedelje mirovali. Prihodnjo nedeljo bodo prirejene manifestacije v znak žalosti za padlimi žrtvami.
Dunaj, 21. avg. Avala. Sinoči in davi so komunisti poskušali s pismeno in ustmeno propagando za splošno stavko. Komunistični listi so prepovedani. V njihovih redakcijskih prostorih so bile izvršene hišne preiskave. Aretiranih je bilo pet oseb.
Ostri ukrepi
avstrijske vlade
Dunaj, 21. avg. (Tel. »Slov.«) Ministrski svet bo jutri razpravljal o dogodkih v St. Lo-renzenu, Treba je dognati, na kateri strani je krivda za katastrofo. Vlada se bo bavila samo s tem, koliko krivde pada na politična obla-stva. Domneva se namreč, da so v St. Loren-zenu že v soboto zvečer vedeli, da bodo Heim-wehrovci v nedeljo preprečili proslavo socialnih demokratov, vendar pa upravna oblast ni odredila zadosti energičnih varnostnih ukrepov. V tej smeri se bo vršila posebno stroga preiskava. Razen tega bo vlada v bodoče prepovedala vsa druga zborovanja. Ce bo eni organizaciji dovoljeno zborovanje, se v istem času in na istem kraju dragi organizaciji zborovanje ne bo dovolilo. Razen tega bodo tudi najstrožje preiskovali vse udeležence zborovanja, ali nimajo s seboj orožja. V tn svrho bodo orožništfvo opremili z najmodernejšim orožjem, z avtomobili in motornimi kolesi.
19
et
moštvu zrakoplova čim več daril. Dobili so jih že toliko, da jih ne morejo sprejeti v zrakoplov, temveč jih pošiljajo domov po pošti.
Newyork, 21. avg. (Tel. »Slov.«) Iz Tokia je dospela nujna brzojavka, da je start zrakoplova »Zeppelina« odgoden za nedoločen čas. Ko danes vlekli zrakoplov iz hangarja za polet v Ameriko, se je srednja motorna gondola zadela ob tla ter so se zlomile nekatere prečnice. Takoj so potem zrakoplov spravili nazaj v hangar, da pregledajo poškodbe. Ugotovilo se je, da motor ni pokvarjen. Zrakoplov bo najbrže že jutri zjutraj mogel kreniti v Ameriko.
Anatema Buharinom
Moskva, 21. avg. (Tel. »Slov.«) Osrednji izvršilni odbor kominterne je danes odobril odločitev centralnega odbora, da se Buharinu prepove vsako delo v kominterni in da se odpusti iz vseh sovjetskih služb. Ta sklep se utemeljuje s tem, da je Buharin voditelj desničarjev, ki so za liberalno postopanje s kapitalizmom, kar pa ni v skladu s tezami kominterne o svetovni revoluciji.
obdrži modri trak
London, 21. avg. (a.) »Mauretanija« je prispela v Plymouth, ne da bi bila mogla potolči rekord, ki ga je postavil nemški parnik »Bremen« na svoji poti preko Atlantskega oceana. »Mauretanija« je rabila dve uri več kot nemški parobrod in je dosegla povprečno hitrost 27.22 vozlov na uro.
Špekulacije s hmeljem
Gradec, 21. avg. (Tel. »Slov.«) V tukajšnjih krogih je izzvala veliko senzacijo vest iz Prage, da so češkoslovaške pivovarne pokupile ves hmelj v Jugoslaviji in da si bodo ustvarile nekakšen monopolni položaj. Mnogi smatrajo, da je to samo bluf, da bi se na ta način cene v Češkoslovaški pocenile in da bi tamkajšnje pivovarne prišle do cenejših si-rovin. Vsekakor bi bile graške pivovarne s takim postopanjem zelo oškodovane.
Novosadska vremenska napoved. Obhčno. Mestoma dež.
Berlin, 21. avg. (Tel. »Slov.«) Trije člani delegacije ameriških industrijcev, ki potujejo v Rusijo, so izjavili dopisniku »Vossische Zei-tung«, da niso za to, da bi Združene države priznale Sovjetsko zvezo. Med ameriškimi delegati jih je samo 13 za to, da se prizna Sov-j jetska Rusija, vsi ostali, katerih je 29, pa so | proti temu. Treba bo najmanj deset let, da se bo sovjetska vlada naučila lojalnosti in da bo mogoče z njo delati.
Šahovski turnir
Dr. Vidmar izgubil proti Beckerju.
Praga, 21. avg. (Tel. »Slov.«) Danes so se v Karlovih varih odigrale samo viseče partije. Becker jo premagal dr. Vidmarja, Rubinstein pa je dobil obe igri proti Johner-ju in Canalu.
Stanje po 17. kolu: Capablanca, Spielmann 12, Niemzovvitsch 11 H!, Rubinstein 11, Vidmar 101/«, Griinfeld 10, Euvve 9i/2, Bogoljubov, Maroczy, dr. Becker 9, Colle, Tarta-kover, Mattison 8i/2, Canal, Treybal 8, SS-miseh, Johner 7y2, Yates 7, Marshall 6i/i, Gilg 6, Thomas 4, Menšikova 3.
Sofija, 21. avg. Avala. V rudniku TvTdica pri Stari Zagori se je pripetila težka eksplozija. Trije delavci so se smrtno ponesrečili, deset je ranjenih.
Sofija, 21. avg. Avala. Italijanski poslanik v Sofiji Piacentini je daues poselil predsednika bolgarske vlade Ljapčeva.
Prenos zemskih ostankov naših voiakov iz Češkoslovaške
Belgrad, 21- avg. (a.) Po prenosu in pokopu posmrtnih ostankov naših oficirjev, vojakov in beguncev v Belgradu, pripravlja ministrstvo pravde prenos posmrtnih ostankov oficirjev, vojakov in državljanov, ki so preminuli na Češkoslovaškem. Teh je več tisoč. Prenos teh ostankov bo posebno lahek, ker je češkoslovaška vlada že odobrila široke olajšave in ker so ti ostanki večinoma že shranjeni v krstah. Ministrstvo pravde je pozvalo rodbine, ki žele prepeljati posmrtne ostanke svojih sorodnikov iz Češkoslovaške, da dostavijo potrebne podatke zaradi ugotavljanja točne identitete, ker je znano, da so avstro-ogrske oblasti pokopavale naše podanike v skupnih grobovih za 50 in 60 oseb. Ko bodo te priprave končane, bodo rodbine pozvane, da polože potrebne vsote za prenos. Te vsote oodo uprav malenkostne. Za osebe, ki niso pokopane v skupnih grobnicah, bo treba položiti 400 češkoslovaških kron, za ostale pa samo po 100 kron.
Belgrajske vesti
Belgrad, 21. avg. (»Avala«.) Minister za šume in rudnike je danes sprejel deputacijo upravičencev zemljiške zajednice Desinec Prhoč iz Zagreba, ki je bila pri g. ministru zaradi dodelitve in seče gozda.
Belgrad, 21. avg. (»Avala«.) Namestnik ministra zunanjih del dr. Kutnanudi je danes sprejel v ministrstvu zunanjih del francoskega poslanika na našem dvoru Darda.
Nemški zadružniški strokovnjak prof. Ta-tomajev, po rodu Rus, pride jutri iz Romunije v Belgrad. Tatomajev je največji sodobni zadružni pisatelj v Evropi. Ta teden je študiral zadružne razmere v Romuniji.
Iz okolice vseučiliškega profesorja dr. La-novica se je danes sporočilo v Belgrad, da je profesor že gotov s pripravo materijala za konkordat, da je ves materjjal pregledal, ga uredil ter stiliziral in samo še čaka na poziv pravosodnega ministra, ki se sedaj nahaja na dopustu, da mu poroča.
Seja širšega upravnega odbora privilegirane agrarno banko se bo vršila 5. septembra.
Zagreb prične zidati klavnico
Zagreb, 21. avg. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne se je začela konferenca mestnih zastopnikov zagrebških, na kateri se je razpravljalo o nadaljevanju gradnje zagrebške mest-he klavnice in posebno o načinu, kako priti do potrebnih sredstev. Med dragim je padel tudi predlog, da se odda postavitev klavnice privatnemu podjetju, kar pa je bilo odbito. Zupan je dobil pooblastilo, da najame posojilo v znesku 1 milijona dolarjev za potrebe klav-niče. Mestna občina ima za to posojilo že več ponudnikov, katerih imena pa se za sedaj še ne objavljajo.
Zagrebške vesti
Zagreb, 21. avg. (Tel. »Slov.«) Na podlagi ukaza o amnestiji, ki ga je podpisal Nj. V. kralj o priliki krsta tretjega kraljeviča, so danes izpustili iz zaporov zagrebškega sodnega stola 41 kaznjencev, med katerimi je 26 oseb obsojenih radi vojaških prestopkov. Sodišče izdeluje na podlagi ukaza o amnestiji tudi predlog za znižanje kazni onim, ki imajo po ukazu pravico do znižanja kazni
Zagreb, 21. avg. (Tel. »Slov.«) Včeraj so v vasi Dolje pri Zagrebu našli človeško truplo, o katerem so danes ugotovili, da gre za truplo Ivana Pasariča, načelnika terenske sekcije oblastne telefonsko-brzojavne uprave v Zagrebu, ki je napravil samoumor s tem, da si je z britvijo prerezal vrat. Truplo je pet do j šest tednov ležalo na mestu in so ga sedaj le slučajno našli. Mislijo, da je Pasarič napravil samoumor v težki duševni zmedi.
J&
t /
aj/e novega
Koledar
Četrtek, 22. avgusta: Timotej, mučenec; flipolit, škof loučenec.
Velik napredek Orlov v Ameriki
Cleveland, avgusta.
Nad vse razveseljiv je napredek, ki ga je dosegel v letošnjem letu Orel v Ameriki. Ni še dolgo od tega, ko je slovenska Amerika komaj vedela za obstoj Orla. Med tem pa je slovenski Orel krepko razvil svoja krila in na nad vse uspelih javnih prireditvah dokazal, da je organizacija, na katero smemo biti ponosni. In dejansko je tudi danes slovenska Amerika pod utisom mogočnih nastopov Orla. Zato pa si nasprotniki no upajo več omalovaževati Orla, temveč morajo tudi oni priznati napredek Orla in njegov velik pomen za slovensko Ameriko. Ta zmaga ameriškega Orla je tem pomembnejša, ker je Orel šele na začetku svojega razvoja in je zato brez dvoma, da bo še sijajno napredoval in dosegel še večje in še pomembnejše zmage.
A že sedanje njegove zmage so nam vsem v ponos. Prva zmaga je bil nastop Orla na majski akademiji v dvorani Slovenskega narodnega doma v Clevelandu. Zanimanje za prireditev je bilo izredno in velika dvorana je bila popolnoma nabita, kar se le redko dogodi. Nastopilo je 272 telovadcev in telovadkinj. Program je bil velik in je obsegal nič manj ko 24 točk. Izvajanje vseh točk je bilo brezhibno.
Druga velika zmaga je bil nastop Orla na akademiji v Lemontu ob priliki vseslovenskega katoliškega shoda. Akademija se je vršila v češko-amerišlu dvorani in je bila kljub silni vročini napolnjena do zadnjega kotička. Uspeh akademije je bil popoln in poslanik Pitamic je dejal ob koncu akademije: To je nekaj, česar v resnici nisem pričakoval. Sporočite vrlim Orlom in Orlicam moje najiskrenejše čestitke.«
Še večji uspeh je dosegel Orel drugi dan, ko je bil glavni dan katoliškega shoda. Pred deset-tisočglavo množico je nastopil Orel s 110 telovadci in telovadkinjami. Orel je s svojim nastopom dosegel tu trajen uspeh in po vseh slovenskih listih 66 od tedaj govori o Orlu. Orlovska mladina se je po uspešnem nastopu vračala v Cleveland vsa navdušena za novo delo in v resnici se je lotila svoje lepe naloge s še večjim ognjem.
Telovadnica je bila zasedena ves dan, od 9 dopoldne pa do pol 11 zvečer. Tako dobro pripravljen je priredil Orel koncem julija kakih 33 km izven Clevelanda svoj tretji veliki nastop. Na par sto avtomobilih se je pripeljalo na orlovski nastop kakih 5000 gledalcev. Kot pisano polje je bilo videti, ko je pri skupnih vajah nastopilo 300 telovadcev in telovadkinj. Rajalni pohod in proste vaje so radi svoje sijajne izvedbe izzvale vihar navdušenja. Pri orodni telovadbi so nastopile tri vrste članstva in dve vrsti mlajših bratov. Mladci so izvajali naravnost akrobalične vaje.
Pripomniti je treba, da bo ravno Orel imel aajvečjo zaslugo, če bo slovenska ameriška mladina ohranjena slovenskemu narodu. Mladina, ki se zbira v Orlu, se tu uri v slovenščini, ki jo nekateri že komaj znajo. Zlasti pa propagira Orel slovensko pesem in z njo najbolj ohranja mladino slovenskemu narodu.
Silno zanimanje je vladalo med ameriškimi Orli za praške mednarodne tekme. Ko smo izvedeli za zmago slovenskih Orlov, je bilo vse navdušeno. Z vami smo bili ponosni na zmagovalce in z vami vred smo se veselili velikega uspeha.
Leta 1931 se vidimo v Ljubljani. Med slovenskimi Amerikanci je že sedaj precej zanimanja za vseorlovski zlet v Ljubljano in sigurno je, da pridemo Amerikanci na zlet vzelo velikem številu.
Pač pa si želimo več stikov z domovino in potrudite se vi v domovini, da jih dobimo in udeležba bo še večja.
Kakor Orel v stari domovini, tako napreduje tudi ameriški Orel. A še lepše uspehe hočemo doseči l
Okrajna blagajna
v Ribnici
Dne 19. t. m. se je vršil prvi proračunski občni zbor okrajne blagajne za kočevski okraj v Ribnici. Velika udeležba iz najoddaljenejših krajev — od 67 delegatov 63 navzočih — je pričala o velikem zanimanju za ta gospodarski parlament. Predsednik g. Grebene pozdravi prvikrat to gospodarsko skupščino, ki naj ostane samo gospodarska, s prav toplimi besedami. G. tajnik Strnad prebere zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se soglasno odobri. Nato poda blagajnik g. dekan Skubic daljše poročilo o nalogah okrajnih blagajn, predloži v imenu odbora prvi proračun, ki ga pojasnjuje in utemeljuje točko za točko. Okraj je večinoma gospodarsko šibak, saj izkazuje le 335.000 davčnega predpisa. Potrebščine okrajne blagajne znašajo 160.000 Din, izmed katerih se votira za socialno skrbstvo 10.000, za kmetijstvo 49.400, za šolstvo 8.003, za vojaške namene 4.000, za okrajne babice 34.500, za konjača 11.250 Din. Te potrebščine naj bi se krile s 25% doklado na hišno najmarino in posebno pridobnino in z 68% doklado na ostale davke.
Debata je bila — razven enega neljubega slučaja — vseskozi stvarna in resna, kar dokazuje veliko zrelost zborovalcev. Posebno razgovor o ubožnem skrbstvu je kazal lep socialni čut delegatov. Določilo se je, da pride o tem pri prihodnjem občnem zboru poseben referat na dnevni red. Končno je bil proračun, kakor ga je predlagal odbor, soglasno sprejet. Po tri in polurnem posvetovanju se je občni zbor zaključil in so se delegatje razšli z veselim upanjem, da bo okrajna blagajna, dasi za sedaj še skromna, blagodejno vplivala na ljudsko gospodarstva
Prvi planinski dom
v Beti Krajini
Črnomelj, 20. avg.
Vesel praznik, važen dogodek je obhajala Bela Krajina preteklo nedeljo. Ob udeležbi 700 ljudi je bil slovesno otvorjen prvi belokranjski planinski dom na Mirni gori (1048). Stoletja dva je samevala tu cerkev sv. Frančiška, odslej naprej ima tovariša. Cerkev in dom bosta vnaprej vabeče klicala romarjem, turistom: pridite k nam, tu v našem okrilju najdete mir, uteho, tu si naberete novih moči življenja!
Par let je že poteklo, kar je spočel in za počel zidati planinski dom g. učitelj Zagažen. Radi razmer je moral delo opustiti. Pa se je lani ustanovila podružnica SPD Črnomelj, odbor je šel na delo in pod spretnim vodstvom predsednika podružnice g. Bitenca, dirigenta podružnice Kreditne banke v Črnomlju, je zrastel dom, ki bo kras in ponos Belo-krajine, da cele Dolenjske, še več, ta dom se lahko meri s kočami v triglavskem pogorju.
Že po pripravali sodeč smo vedeli, da bo nekaj lepega, velikega, pomembnega. Nestrpne smo čakali nedelje, da pohitimo na Mirno goro. Že v soboto zvečer je mogočno zaplapolal kres na Mirni gori. Vmes so se dvigale in pele svojo pesem večbarvne rakete. Vsa dolina in vasi so se zganile in gledale. V Črnomlju je bil most poln ljudi, odkoder je bil lep pogled na kres, obenem jc domača godba igrala. Dekleta, matere so dolgo v noč pripravljale brašno in pekle piščance ...
Nedeljsko jutro: ažurno nebo. Ob 4 zjutraj truma izletnikov odhaja. Druga truma ob 6 z vlakom gozdne železnice tvrdke Jugoles, ob 7 drugi vlak, poln otrok, žensk. Po krasni dveurni vožnji so dospeli do vasi Topličice in v enourni hoji so bili na vrhu, na cilju. Okrog Doma so v paviljonih tešile lakoto in žejo naše pridne, požrtvovalne dame: gospa dirigentova Bitenc v kuhinji, njej v pomoč gospa dr. Cešarka, dalje gdč. Primožič, Vera Malerič, pri tobaku in razglednicah Štela Weisova in druge.
Točno ob 10 je planinski župnik Henrik Vittine stopil na prižnico, nato je imel sv. mašo. Med sveto mašo je svirala godba iz Črnomlja. Po maši je z balkona iinel slavnostni cerkveni govor črnomaljski kaplan Andrej lic. Nato je župnik Vittine blagoslovil Dom. Po blagoslovitvi je imel otvoritveni govor sodnik dr. Cešarek in jc izročil ključe g. predsedniku Bitencu. V imenu mestne občine Črnomelj je govoril župan g. Karol Muller in povdaril zlasti gospodarsko korist novega planin. Doma. Zastopnik osrednjega društva SPD g. Maks Hrovatin je v vznesenih besedah izrazil veselje, da se je zmisel lepote narave v gorah vzbudil tudi na Dolenjskem. Za njim je govoril g. Konrad Pučnik, nadzornik SPD. Dalje so govorili: g. Otmar Skale, zastopnik novomeške podružnice in prečital lepo pismo predsednika Ferda Seidla. Predsednik litijske podružnice g. Ferdo Tomazin je očaran nad tolikim razgledom tja doli na Hrvatsko, veličastni, sivi Klek mu je odzdravljal. Profesor dr. Rus je govoril o pripovedkah in bajkah Mirne gore. Bila je strašna jama in zli duhovi so spuščali točo in nevihto. Ljudje so pa nad jamo sezidali cerkev sv. Frančiška in od tedaj je mir na gori. Burno, nadvse prisrčno pozdravljena sta bila delegata Hrvata iz Zagreba. G. Zenz je govoril kot zastopnik hrv. planinarskega društva in g. Horvat kot zastopnik plan. društva Runolist v Zagrebu. Ob koncu je zaključil g. predsednik Bitenc otvoritev Doma in je žel viharne ovacije, zakaj le on je s svojo modro preudarnostjo, z žilavo vztrajnostjo, z velikimi žrtvami dosegel v tako kratkem času to, kar drugi cela leta ne bi zmogli. V analih slovenske turistike bo njegovo ime slovelo. Planinski dom na Mirni gori je 13 m dolg in 9 m širok. Pritličje je zidano iz sklesanega kamena, zgornji del je lesen. Ima prostorno kuhinjo in shrambo in klet, družinsko sobo in sobo za oskrbnika, dve spalnici s 6 posteljami, dalje zasilno ležišče za 20 oseb. Ima v zgornjem prostoru velik hodnik in balkon, dve terasi, dvoje stranišč in vodnjak.
Mirna gora bo odsedaj še bolj obiskana in bo nudil planinski dom turistom največjo ugodnost in varno zavetje.
85 letni starček utonil
Trbovlje, 21. avgusta.
Na nepojasnjen način je utonil v ponedeljek popoldne v Savi 85 letni starček, rudniški starovpo-kojenec Aleksander Kramar. V torek popoldne, ravno čez 24 ur, ga je njegov sin, rudniški poduradnik Franc, v družbi hčerke našel vštric Separacije v vodi in ga s pomočjo flosarjev potegnil na suho.
Utopljenec je pri rudniicu služil celih 57 let. V pokojen je bil še ob času, ko je bil v veljavi stari pravilnik bratovskih skladnic, in ker mu kronska pokojnina za prehranitev ni zadostovala niti za ,cn dan, je zaupno službo nočnega čuvaja v direkcij-skem poslopju še nadalje upravljal noter do redukcije delavstva februarja meseca 1. 1926. V delo jc vstopil k rudniku 1. 1869.
Ranjkega je posebno potrla smrt njegovega vnuka Mihaela, učitelja v Zagorju, ki je pred poldrugim mesecem pri kopanju v Savi utonil. Ta vnuk je prijaznega starčka ob vsaki priliki obiskoval, ljubeznjivo z njim občeval, zato ga je pa stari oče imel posebno rad. Zahajal je k Savi in obžaloval njegovo smrt. Pred dnevi se je nekaj prehladi!, bolehal, in že itak telesno izčrpan, hodeč ob Savi gotovo, kakor se sodi, padel oslabljen v reko, kar je spoznati iz ran, ktaere je bilo videti na njegovem truplu.
BOLEZNI V ŽELODCU
(goreClca)
Neprestano rnstofl milijonski promet, knltor tudi 100 letni obstoj nafie tvrdke dokazuje nnjbolje. da io naSn Orl---i-... K,.iirif l> «r»i kakor tudi doslej nenndopie**-liiv.-i proti vsem tetkoCam prclmvo ln ftorefilco. Kupite še danes en znvoj nli poskusite nnSo tableto. Tudi Vi boste iznonndeni vsled njeneira učinka. Bullricbovii sol se dobivn v vseli lekarnah. Prnvn je snmn v višnjevih zavojih s sliko imniitolja. A. W\ A C. W. Bullrlch, RerltnW. 37. S k IndUA« v .imrnilntrl '!• i«l«.<l.il..7/Hirreb
Razvoj šolstva
v ljubljanski okolici
O naprednosti prebivalstva ljubljanske okolice pričajo nova šolska poslopja, kakor v Bevkah, Daljni vasi (Laverca), Dolskem, na Golem, Grosupljem, v Hrušici, Sv. Peter, Gor. Pirniče, Sostro, Vič, Zalog, Zelimlje, Platna Brezovica, Brezje, Dobrova, Jezero pri Preserju, Ligojna, Moste pri Ljubljani, Notranje Gorice, Podlipa, Zg. Šiška, To-mišelj, Št. Vid, Vrhnika, Zaplana (se gradi) in Zažar. Krasno šolsko poslopje bodo postavili tudi v Preski, a najmodernejša šolska zgradba bo pač v Zg. šiški. To bo najmodernejša šolska zgradba v vsej Sloveniji, če ne celo v vsej državi.
Zelo potrebni so .Se novih šolskih zgradb: v Logu-Zaplani, kjer imajo šolo v leseni baraki in še to so postavili Italijani. Šola na Igu je zanič in po mnenju zdravnika bi jo bilo najbolje zapreti. Ižanci pa še niso dozoreli tako daleč, da bi si postavili novo šolsko poslopje, ki bi jim bilo lahko v čast in ponos. Mogoče pa se bodo le počasi zdramili, ker imajo otroke le radi. Slabo je šolsko poslopje tudi v Polhovem gradcu. Tam bi jo že zidali, če bi jih ne bila zadela že parkrat nesrečna povodenj. Na videz ugodno je šolsko poslopje v Horjulu, žalibog, da je vlažno. Slabo je tudi šolsko poslopje na Brezovici in bodo zidali novo, kakor hitro se bodo znebili dolga za šolo v Notranjih Goricah. Na Drenovem griču mislijo na nadzidek, da bodo pridobili še en razred in pa stanovanje za učiteljico. V Zapotoku so pričeli s predpripravami za novo stavbo. Pripravljeni so se vpreči tudi v tlako za šolo. V Šmarju krpajo in krpajo pa le nič pravega ne skrpajo. V Šmarju so, kar se tiče šolskega poslopja še daleč za Grosupljem. Krparije so tudi v škocijanu pri Turjaku. Na Rudniku, t. j. neposredno pred Ljubljano se že tudi spodobi nova šola, ki je res potrebna že iz higijenskih razlogov. Tudi v Dolu bi jo lahko zgradili, če bi bilo več složnosti med krajevnimi činitelji. V 1). M. Polju se o novi šoli že leta in leta pogovarjajo, delajo načrte, a ne pridejo z mrtve točke. Je pa že skrajni čas! Brez lastnih šolskih poslopij so še: Javor, Črni vrh, Sv. Katarina, Sv. Križ, Senožeti, Zapotok. Stremi pa ljudstvo že tudi v teh krajih po lastnih šolskih poslopjih in rednih šolah.
Kolavdacija nove šole
Majhna je občina Log v župniji Brezovici pri Ljubljani. Novo šolsko poslopje, stoječe ob državni cesti nasproti kolodvora pa ji dela vso čast. H. t. m. smo imeli kolavdaeijo tega šolskega poslopja. Reči moram, da zasluži vse priznanje poleg krajevnih činiteljev tudi g. inženjer, ki je vodil zgradbo, t. j. g. Škof, profesor srednje tehnične šole v Ljubljani. Škoda je le to, da niso zgradbe pomaknili še bolj nazaj od ceste in pa to, da ni posebnega vhoda v učiteljičino stanovanje. Zelo posrečena pa je zgradba prostorov v suterenu, kjer je gospodinjska kuhinja za pouk šoli odraslih deklet. Te misli se je ljudstvo v ljubljanski okolici zelo oprijelo, kajti povsod, koder zgradijo novo šolsko poslopje, napravijo tudi gospodinjske kuhinje, za katere je še posebno vnet g. okrajni fizik g. Živko Lapajne. 8. septembra bodo Ložani to novo šolsko poslopje blagoslovili, na kar že danes opozarjamo vse, ki se zanimajo za šolstvo ter jih vabimo, da si pridejo ogledat to novo šolo. Posebno koristno bi bilo, da si ogledajo to šolsko poslopje možje iz onih krajev, v katerih tudi nameravajo v bližnji bodočnosti graditi novo dvorazredno šolo. Učiteljstva ne vabimo, ker to se itak že samo od sebe zanima za razvoj šolstva v okraju in ga pričakujemo brez posebnih vabil. Dan blagoslovitve bomo že še pravočasno objavili v listih.
Strela
Črni vrh, 20. avgusta.
Dne 19. avgusta t. 1. zvečer ob polenajstih je udarila strela v poslopje Jožefa Bizjana, posestnika v Smolniku št. 9, občina Črni vrh, ter je vžgala hlev s svislimi vred in štiriokenski kozolec, ki je bil napolnjen s požetim žitom. Zgorela je vsa mrva, mogli ognja udušiti. Vedno ije iz tramovja in kupa približno na 60.000 Din. Zavarovan je za zelo nizko vsoto. Isti čas sta se videla še dva požara, eden nekje v šentjoških hribih pri Vrhniki, a drugi nekje v obližju Sv. Katarine.
Moravče, 20. avgusta.
V ponedeljek popoldne je treščilo v Straži pri Moravčah v hlev posestnika Vidergarja, ki je bil naenkrat ves v plamenu. Četudi so bili ljudje takoj zraven, se ni dalo razen živine, ničesar rešili. Vžgal se je tudi svinjak; po dolgem času so gasilci rešili prašiče, a enega so morali zaklat i, ker je še komaj hropel. Pogorela sta tudi 2 kozolca z najmanj 60.000 kg mrve in 6 štantov ovsa. Ker ni bilo dežja, razen par kapljic, nikakor niso mogli ognja udušiti Vedno je iz tramovja in kupa pepela vzplapolal zopet ogenj. O polnoči so bili moravški gasilci, ki so ves čas neumorno delali, še vedno na pogorišču. Sreča je, da ima vas okrog hiš toliko sadnega drevja, ki je veliko pripomoglo, da se sosedna poslopja niso vžgala. Tako velikega ognja, kot je bil ta, v naši dolini že dolgo vrsto let nismo imeli. — En kozolec je bil last posestnika Vrbana, vse drugo pa od Vidergarja.
Sv. Gregor, 20. avgusta.
Pred polnočjo v noči od ponedeljka na torek je udarila strela v hišo Matije Žgajnar na Prapro-čem pri Ortneku. Ubila je 60 letnega gospodarja v postelji, sina-edinca, ki je ležal ob njem je vrgla s postelje na sredo sobe, ženi, ki je bila pri peči, se ni zgodilo nič hudega. Iz hiše jo šinila strela v hlev pod hišo in tam ubila kravo in tele.
Grem k orožnikom ...
M. Sobota, 20. avgusta.
Včeraj je vstopila v občinski urad stara, sključena ženica. Plašno sc je ozrla okrog sebe in ko jo je tajnik vprašal, kaj želi, sc je kar stresla. Bila je popolnoma zmedena. Pogledala je uradnika, potem pa je stopila k pisalni mizi in se jc z vso silo oprla nanjo, ko da bi se bala. da pade. Vzdihnila je in zakašljala.
»Kaj želite?« jo vpraša tajnik že ves nervozen.
»Gospod, velika sirota sem,« je odvrnila j jokavim glasom.
»Hitro povejte, kaj vam je!«
»Doma me ne trpijo. Mlada me preganja,« ii začela jokati.
»Zakaj pa?
»Posestvo setn izročila mladim in od tistega časa nimam miru. Rešili bi se me radi. Kregajo me, suvajo, preganjajo iz hiše... Mlada je najhujša. Ničesar mi ne privošči. Kar ubila bi me, ako bi bilo mogoče...«
Solze je obrisala in sklenila roke.
»Gospod, pomagajte mi, za božjo voljo vas prosim! Usmilite se me!«
»Kako naj pomagam?«
»Zapovejte ji, da mora dobro ravnati z menoj'. Pri miru naj me pusti in mi da jesti. Vas se bo bala.«
»Jaz vam ne morem pomagati.«
Starka ga je začudeno pogledala.
»Ne-e-e? Kdo pa?«
»K orožnikom pojdite in jim povejte vse. Oni vam bodo pomagali...«
»K orožnikom?«
»Da, k orožnikom.«
Ženica se ni zganila.
»Gospod, vi bi...«
»Le pojdite k orožnikom!«
»O, kako je hudo! Vi nc veste, kako g.vi.j ravna z menoj...«
»No, samo idite!...«
»Bog plati!... Z Bogom...«
Krevsala je proti vratom.
»Grem... Grem k orožnikom... Naj jo kaznujejo, da me ne bo več mučila. Grem ... grem ...«
Res je zavila proti orožniški postaji, da bi tudi tam potožila svoje gorje.
Esperantshi kongres v Budimpešti
(Od našega posebnega poročevalca.)
Nedavno sc je vršil v Budimpešti XXI. svetovni kongres esperantistov. Udeležilo se ga je približno 1500 pristašev tega mednarodnega pomožnega jezika z vseli petih kontinenntov. Tudi iz Jugoslavije jih je bilo nad 30, od katerih dobro tretjino so tvorili Slovenci. Predkongresu, ki sc je vršil nn Dunaju, je prisostvoval sam predsednik avstrijske republike Miklas in svoj pozdravni govor zaključil v esperantskem jeziku, poudarjajoč njegovo važnost za vse narode. Med drugimi so bili pokrovitelji glavnega kongresa v Budimpešti iz naklonjenosti do csne-rantskega gibanja: ministrski predsednik grof Betlilen, nadvojvoda Franc Jožef, nadškof i/. Kalocse grof Julij Zicliy in Jurij Lukacs, bivši minister za vere in prosveto. Kongres je otvoril g. Schoofs, nakar je bil izvoljen predsedstveni odbor s predsednikom prof. Mihalikom nn čelu. V imenu vlade je pozdravil navzoče zborovalce oficielni vladni zastopnik min. svetnik baron Ku/v, nadalje podžupan dr. Berczell v imenu mesta, zastopniki vlad tujih držav in sicer: Avstrije, Brazilije, Češkoslovaške, Nemčije, Ho-landskc, Norveške, Romunije, Švice, Kitajske in Združenih držav v Ameriki. Poleg vladnih zastopnikov je pozdravilo zborovalce okrog 3(j delegatov različnih narodov; v imenu Hrvatov dr. Crlenjak iz Zagreba, v imenu Slovencev na g. Jelcnič iz Ljubljane. — V nedeljo je bila sve^ čana služba božja s pridigo v esperantu za katoličane v prekrasni baziliki sv. Štefana, ki je največja in najlepša cerkev v Budimpešti. Po končanih božjih službah se je razvil veličasten manifestacijski obhod po mestu. Naslednje dni so se vršili sestanki: krščanske esperantske lige, svetovnga esperantskega zdravniškega društvu, znanstvenikov, pedagogov, ju l istov, trgovcev, pacifistov, filatelistov, žurnulistov, železničarjev, poštarjev, stenografov in mnogih drugih. Poleg raznih izletov, koncertov in gledališke predstave, ki so jo predvajali v esperantskem jeziku, bi bilo predvsem omeniti koncert slepih virtuozov-esperantistov, ki so za svoja mojstrska izvajanja želi splošno zahvalo in občudovanje. Na zadnji delavni seji mednurodnega centralnega odbora jc bila sprejeta resolucija na vse kulturne države, da sc esperanto uvede v šole in na ta način pripomore do njegovega čini hitrejšega razmaha.
Osebne vesti
ic Iz Ncwyorka sporočajo, da bo prispel dne 24. avgusta v Ljubljano naš znani rojak g. J. B. Mihaljevič iz Clevelanda z večjim številom naših ameriških rojakov.
ic Poroka. V nedeljo ob 4 popoldne se jo v Kranju poročil v roženven.ski cerkvi g. Franc Cimerman, privatni uradnik v Celju, z gdčno Pavlo Podrekarjcvo iz Kranja. Pavla Podrekar-jevu je že dolgo vrsto let članica Prosvetnega društva in se jc mnogo udejstvovala tudi pri dramatičnem odseku, kjer je predstavljala iz-borno moč in talent. Novoporočencema želimo mnogo božjega blagoslova in sreče,-
Druge vesti
it Umrla jc v Horjulu v 61 letu starosti gdčna Helena L e b e n , splošno znana Balkova Lenka iz ugledne liorjulskc kmečke in trgovske, hiše Lebnove. Rajnica je bila par deset let voditeljica horjulskih deklet in dolgo vrsto let prednica Marijine družbe ter naročnica vseh naših listov ter zelo izobražena in blaga ženska. Bog ji naj bo plačnik za vse! Cenjeni rodbini naše sožal je!
ic Opozorilo. Ako še kdo želi govoriti r menoj, mu bom na razpolago v soboto 24. avgusta dopoldne v dvorani »Prosvetne /veze«, Miklošičeva cesta 5 v Ljubljani. Hkrati se ponovno priporočam za stare in nove, rabl jene in nerabljene, vezane in nevezane slovenske knjige za pet bolnic v Loreni, Francija, kjer leži vedno več naših delavcev, ki si nepopisno želo slovenskega čtiva. Knjige prosim oddnti istotam. da jih vzamemo izletniki s seboj ob povrntku 28. avgusta. — Anton Hafner, slovenski kaplan v Merlebachu, Francija, voditelj »Družabnega potovanja Slovencev iz Lorcne (Francija) v domovino«.
ic Držnvnn dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Vpisovanje učencev in učenk za prvi letnik sc bo vršilo 2. in 3. septembra od 8 do 12. Priglašenci(ke) morajo prinesti s seboj rojstni list, izpričevalo o završenetn izpitu meščanske šolo ali o dovršenem IV. razredu srednje šole in prošnjo za sprejem (kolek 5 Din, vzorec prošnje je objavljen na razglasni tleski). Predpisana starost je 14 do 18 let. K vpisovanju morn priti vsak učenec in vsaka učenka osebno in po možnosti v spremstvu staršev. 4. septembru ob 8 bo /.a vse uritrlašenee in orislašen-
novanj v Mariboru ne more jamčiti, da dobe primerno prenočišče.
jc Premovanje goveje živine v mariborski oblasti. Komisar oblastne samouprave mariborske oblasti je odredil, da se v letošnjem letu vršijo ogledi in premovanje goveje živine v sledečih krajih: v Rogatcu 6. septembra ob 10 za pomursko pasmo; v Slovenjgradcu t. oktobra ob 9; v Marenbergu 30. septembra ob 9; v Slov. Bistrici 5. septembra ob 9 za marijadvorsko pasmo; v Ljutomeru 14. avgusta ob 8 za simodol-sko pincgavsko in marijadvorsko pasjno; v D. Lendavi 11. septembra ob 9; v Prelogu 10. septembra ob 9 za simodolsko pasmo. Ker je namen teh prireditev poučnega značaja in dokazilo o eventuelnem napredku govedoreje, je želeti, da se jih udeleži vsak zaveden živinorejec s svojo dobro živino.
jc Strašno neurje je razsajalo v ponedeljek zvečer nad ribniško dolino, ki je zahtevalo tudi smrtno žrtev. V tako imonovannih »Nebesih« pri Ortneku je Udarila strela v hišo Žgajnarje-vo. Oče in sin sta ležala na postelji. Sina je strela vrgla preko očeta na tla, kjer je obležal nezavesten. Ko je prišel nekoliko k sebi, je pogledal očeta, ki pa je bil že mrtev. Na glavi je imel črno liso. Ko pogleda v hlev, najde tudi kravo in telico mrtvo. Z nesrečno hišo vse so-čuvstvuje. Hvala Bogu, da neurje ni napravilo drugače občutne škode.
jc Roparski napad na ženo. V Veliki Kikindi je bil izvršen te dni grozen napad. Neznani ljudje so napadli gostilničarko vdovo Novakovič ter ji prizadejali z nožem 26 ran po vsem telesu. Vdova je ob 10 zvečer zaprla gostilno ter odšla v svoje stanovanje. V tem trenutku je skočil k njej neznan, maskiran človek, ji vrgel plahto preko glave ter jo podrl na tla. 2ena se je pričela braniti, toda neznani napadalec je pričel suvati v njo z nožem. Vendar se je njej posrečilo, da je pobegnila do okna in skočila na ulico ter pričela klicati na pomoč. Nekoliko šetalcev je čulo njeno klicanje, priteklo na pomoč in ženska jim je povedala o dogodku ter koga da sumi pod tnaskiranim napadal-
cem. Potem se je onesvestila. Sosedje so jo prenesli v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je dobila 26 ran, od katerih je ena na glavi smrtno nevarna. Na podlagi njene izpovedi sta bila aretirana njen sin, ki se je nedavno vrni! iz Amerike, in njegova teta. Toda ta dva zanikata vsako krivdo pri napadu.
jc Skočila v morje, ker je mislila, da ji je umrla mati. 35 letna Ružica Amsel v Splitu je zelo skrbno stregla svoji 85 letni bolni materi. Ponoči je mati trdno zaspala, Ružica pa je mislila, da je umrla. V groznem strahu je stekla na morsko obrežje in skočila v morje. Ljudje so jo pravočasno potegnili iz vode in ji z umetnim dihanjem rešili življenje. Ružica je izjavila, da si ne želi nič drugega, kot da umre obenem s svojo materjo.
jc Cerkveni moški zbori, priredil Stanko Premrl, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Izvod stane Din 40. Pesmarica obsega pet poglavij in sicer obsega prvo poglavje mašne pesmi, drugo cerkveno leto, ki se deli na razne dobe kakor: božično, postno, velikonočno, dobo sv. Rešnjega Telesa in binkoštno. Tretje poglavje vsebuje Marijine pesmi (20 po številu), četrto poglavje obsega 19 evharističnih, peto pa 10 raznih pesmi. V zbirki so zastopani poleg naših najstarejših skladateljev tudi naši novejši. Pesmarica je podobna Foersterjevi »cantica saera«, samo da je obširnejša in so naperi izključno slovenskih skladateljev. Ker je bilo za to pesmarico od strani naših cerkvenih zborov splošno zanimanje, upamo, da jo bodo naši cerkveni moški zbori z veseljem pozdravili, segli po njej in pridno gojili petje moških zborov; zbirko prav toplo priporočamo.
jc 6 slovenskih narodnih pesmi. Za srednji oziroma nizki glas s spremljevanjem klavirja priredil Zorko Prelovec. Samozaložba. Vsebina: Hišca pri cest' stoji, Odoiraj dekle kamrico, Pojdem v rute, Ko ptičica na tuje gre, Vsi so prihajali, Gor čez izaro. Zbirka izide v kratkem in bo naprodaj v ljubljanskih knjigarnah.
Ljubljana
Nočna služba lekarn	)
Nočno službo imajo drevi: Dr. Piccoli, Dunajska 6 in Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
Ugleden gost
V slovenski prestolici se mudi gosp. Jean
B r u c h e s i, profesor na univerzi v Montrdalu in obenem politični uradnik največjega francoskega časopisa v Kanadi »Le Canada«. G. profesor je nečak montrealskega nadškofa, znanega katoliškega sociologa Msgnora Bruehesia.
Kakor znano je stalni delegat Kanade pri Društvu narodov g. Daudurand dal iniciativo za ureditev manjšinskega vprašanja, na katerem smo tudi mi zainteresirani. G. Bruchesi je v svrho proučevanja tega vprašanja prepotoval doslej Poljsko, Češkoslovaško, Madjarsko, Romunijo in Bolgarijo ter Jugoslavijo. V naši državi biva že več tednov in je doslej prepotoval južne pokrajine, včeraj pa je prispel v Ljubljano, od koder se jutri odpelje na Bled, kjer bo sprejet v avdijenci od kralja.
Kako je bilo na izletu
Ljubljana, avgusta.
Lepo krdelce ljubljanskih otrok se je zbralo v ponedeljek zjutraj na kolodvoru — 38 jih je bilo po številu, tri mestne uradnice pa so jih prevzele v svojo oskrbo in si nadele nalogo, da bodo pazile nanje za vsak slučaj, da se ne bi kdo izgubil ali pa, da se komu ne bi kaj pripetilo.
Malo nezaupljivo in plašno so ogledovali dečki in deklice tuje jim gospodične, ali liitro je bil ta led prebit, zakaj gospodične so si kmalu znale pridobiti zaupanje 7 do 12 letnih malčkov.
Do Kranja so se vozili nobel, tako kot visoka gospoda. Imeli so namreč svoj poseben vagon, za kar gre zasluga železniškim oblastem, ki so skrbele, da tudi na vožnji ne bi otroci preveč trpeli.
Prav dobre volje so odšli otroci nato na šmarjetno goro. Hodili pa so tako: pol ure so korakali, dve uri pa počivali. Gospodičnam so otroci namreč zaupali: »Vso noč nismo nič spali,
jf Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz-Josef«-grenčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se uporablja zelo milo odvajajoča »Franz-Josef« voda posebno pri porodnicah z izbornim uspehom. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah.
smo se bali, da bi zamudili vlak.< Sredi pota na »visoko« Šmarjetno goro so otroci dobili malico — in kako malico! Rženega kruha, takega, ki je še boljši kot beli pšenični, ker pa kruh sam na sebi še ni tako dober, so ga gospodične otrokom na debelo namazale z medom in maslom. Malica sama seveda ni trajala dve uri, zato pa so se otroci »šli igrat«. Lovili so »kapucinarjevo kapco«, »prodajali so blago«, se šli »mance« in »skrivalnice«, same lepe reči, gospodične pa so jih naučile še mnogo drugih 'Ser. Otroke je hitro minila utrujenost in čim dalj so se igrali, tem živahnejši so postajali, zlasti dečki. Deklice so bile seveda bolj plašne.
Odpraviti so se morali končno proti vrhu Smarjetne gore. Kar dožive otroci nekaj nepričakovanega: po strmi poti jo prikrevsa za njimi osel, pravi sivi osel z dolgimi ušesi.
»Oh, osliček!«
Na mah so bili vsi otroci okrog potrpežljive živalice, ki je peljala na vrh Smarjetne gore hrano zanje. To je bilo božanja, ljubkovanja in krmljenja oslička z drohtinami! Kakšna navdušenost je nastala med' otroško četo, ko je Miško — tako je bilo oslu ime — v' znak svojega zadovoljstva in prijateljstva z otroci parkrat krepko zarigal »I-a«! To je bilo oponašanja: »T-a!«
Ali osliček ni bil na izletu, ampak v službi. Tedaj so otroke zabolela mala srčeco: »Ubogi Miško, kako težko pelje!« Treba mu je pomagati. Otroci so se prerivali, kdo bo bolj pomagal osličku in kdo bo krepkeje potiskal voziček po strmini navzgor. Uspeh je bil ta, da še dolgo ni noben osel tako lahko peljal svoje breme, kot Miško. Seveda, le zato. ker sc je otrokom smilil.
Do vrha Šmarjetne gore so bili otroci že lačni. Zato so nestrpno čakali, kdaj bo kosilo. Z dobrim kosilom so si pošteno privezali duše, samo nekaterim julm in meso nista mnogo teknila. zakaj zagledali so kuhtelne, ki so sledili kosilu. Med kosilom je deževalo. Da se otroci ne bi dolgočasili po kosilu, je stric s Smarjetne gore privlekel od nekod gramofon in ga navijal. Uro. dve, so poslušali otroci gramofon, pa se še ne bi naveličali, da se ni zunaj zvedrilo in so gospodične zopet pričele z otroci razne lepe igre. Malinovca je bilo dovolj, otroci so ga zajemali kar iz škafa.
Ko so bili dovolj naigrani, najbolj menda se gospodične, ki se že dolgo niso igrale, so dobili otroci belo kavo in kajpak tudi kruha. Nato se je bilo treba odpraviti v dolino. Spotoma so pojedli še piškote in bonbone, ki so jih imele gospodične s seboj, potem pa so odro-mali v Kranj. Z večernim vlakom ob četrt na osem so se vrnili otroci v Ljubljano, še sedaj Pa. pripovedujejo doma in povsod, kjer jih hočejo poslušati, kako lepo je bilo na mestnem izletu, kaj so vse dobrega jedli in lepega doživeli na Šmarjetni gori, kjer so bili en dan gostje mestne občine. Vsi pa trdijo, da gredo magari vsak dan na tak izlet...
ke za prvi letnik ippit iz nemščine v obsegu ineiščanske ali nižje srednje šole. Dne 5. septembra bo objavljeno na razglasni deski, kao je sprejet v prvi letnik in kdo je odklonjen. Da ne bo ob pričetku vpisovanja prevelike gneče, se interesenti s teim obveščajo, da je tudi sprejema brez pomena, če je priglašenec vpisan prvi ali zadnji. — Vpisovanje za učence in učenke II. letnika se vrši 4. septembra od 9 do 12. Priglašenei(ke) morajo prinesti s seboj izori-čevalo o dovršenem I. letniku. Vpisnina znaša za I. in II. letnik po 150 Din. — Poprav! ialni izpiti se bodo vršili za učenke in učence I. letnika 26. avgusta pismeno, 27. avgusta pa ust-meno; za učence in učenke II. letnika pa dne 28. avgusta pismeno in 29. avgusta ustno. Pri-četek vselej ob 8. Natančnejša razdelitev popravljalnih izpitov je objavljena na razglasni deski. — Kontni izpit v septembrskem terminu se prične dne 3. septembra ob 8. K izpitu ori-dejo učenci in učenke II. letnika, ki so napra-vili(e) popravljalni izpit in vložili(e) prošnjo za pripustitev k izoitu (kolek 5 Din) in tisti(e), ki so Dili(e) pri junijskem izpitu odklonjeni(e) za tri mesece, če so vložili(e prošnjo za ponavljanje končnegna izpita (kolek 5 Din in 20 Din za vsak predmet). Prošnje je vložiti do 1. septembra. — šolsko leto prične 6. septembru s sv. mašo ob 9 v Križankah. Po službi božji se zbero licenci in učenke v svojih razredih, da se jim naznani disepiliuarni red in urnik. Redni pouk prične 7. septembra ob 8. — Direktor.
jc Za revno mater četvorčkov je prejela naša uprava doslej sledeče darove: g. ravnatelj Kocmur 100 Din, 1. delavsko konsumno društvo 100 Din, Osrednja vinarska zadruga 100 Din, neimenovan dobrotnik 100 Din. Naj jim slede še mnogi drugi!
jc Finančna direkcija v Ljubljani opozarja na razpis ministrstva financ z. dne 30. julija 1929 št. 72.140 vse hišne posestnike v krajih, ki so proglašeni za letovišča (kopališča, zdravilišča), in ti so: Bled, Bohinjsko jezero. Čateške toplice, Dobrna, Kamnik. Kranj, Kranjska gora, Laške toplice, Lesce, Mojstrana, Poljče, Radovljica, Rimske toplice. Rogaška Slatina, Toplice pri Novem mestu in Topolšica, kakor tudi vse posestnike v ostalih krajih, ki oddajajo svoje hiše v najem sanio sezonski ali jih uporabljajo samo sezonski, da vlože pri pristojni davčni upravi prijavo o dohodku od zgradb radi odmere zgra-darine za leto 1930, in sicer najkasneje do konca avgusta 1929, ker bi jih sicer zadele kazni po členu 137 zakona o neposrednih davkih. Gori citirani razpis je bil že objavljen po davčnih upravah na krajevno običajen način.
jc Razstava jugoslovanske hišne industrije v Haagu. Generalni konzulat kraljevine SHS v Rotterdamu je pooblastil te dni Državni osrednji zavod za ženski domači obrt, da organizira slovenski oddelek na razstavi v Haagu, ki se otvori 1. novembra in tra ja do konca novembra. Razstavljalci nosijo stroške prevoza do Rotter-dama in nazaj. Vse ostale stroške razstave nosi konzulat. Vsi, ki se pečajo z domačimi obitmi in z umetnim obrtom in ki se nameravajo udeležiti razstave, naj javijo to čimprej Državnemu osrednjemu zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 4, rla se zasigura prostor. Zavod bo organiziral skupno odpošiljatev razstavnih predmetov, da se zmanjšajo prevozni stroški na minimum.
jc Novomeškim osmošolcem 1904. Po petindvajsetih letih, v torek 27. avgusta ob 4 po--'"poldne sestanek pri očetu »Štemburju« v Kan-diji. Tovariši, ki se nameravajo udeležiti sestanka, naj javijo to nemudoma g. Janku Krajcu. profesorju, Novo inesto.
jc Pogreša se Ivan Gregorin. dijak VII. razreda humanistične gimnazije v Ljubljani. Pogrešani, svetlolas, slok in dobro razvit, je odšel 6. julija v Kamniške planine. Dasi bi se moral po lastni izjavi vrniti že 27. julija, se še do danes ni javil. Ako kdo kaj ve o njem, naj proti povračilu stroškov sporoči njegovemu očetu: Matiji Gregorin, Ljubljana, Kolodvorska ulica 20.
jc Podpore zdravnikom stažistom. Zdravniki, odnosno dokončani medicinci, ki nameravajo započeti profilaktični staž pri Higijenskem zavodu v Ljubljani do 31. marca 1930 in reflek-tirajo na državno podporo za časa staža, naj se javijo čimprej pismeno ali ustmeno Higijen-skemu zavodu.
jc Glavna skupščina JSU v Mariboru. Vsak udeleženec glavne skupščine naj izvoli najpozneje do 1. septembra javiti nastopno: 1. s katerim vlakom prispe v Maribor; 2. dali r>ri-spe sam ali s kakim rodbinskim članom; 3. dali se 9. septembra udeleži ekskurzije na Falo in v Ruše ali na Falo in strelske tekme; 4. dali se
10.	septembra udeleži ekskurzije pri partiji I. (ogled kmetskih gozdov na Pohorju), ali pri partiji II. (višinsko gozdna tura). Udeležencem
11.	partije se priporoča lahka turistovska oprema. 5. Razen tega je poslati za osebo 100 Din kot naplačilo za prenočišče. Prijavo in denar naj se naslovi na: Ing. Janko Urbas, nadsvetnik, Maribor, veliko županstvo. — Prijavnikom po i. septembru se radi velikega pomanjkanja sta-
Victor Hugo:
Mitkina punčka
Sitarjevi imajo gostilno na deželi blizu mesta. Poleg svojih dveh otrok Mire in Vande imajo pri sebi še neko deklico Milko, ki so jo vzeli v rejo. Milki pa je umrla mamica in ker ni več nihče plačeval zanjo najemnine, so strašno grdo in surovo ravnali z njo. Nekega dne je stopil v Sitarjevo gostilno neki tujec in tedaj se je odigral naslednji prizor.
Ptice delajo gnezda z vsakovrstno drob-njavo, otroci pa punčke s čimerkoli. Medtem ko ata Mira in Vanda povijali mačko, je povila Milka svojo sabljico; imela je namreč prst dolgo svinčeno sabljico, ki je bila njena edina igrača. Potem jo je vzela v naročje in ji pela sladko uspavanko.
Nenadoma Milka obstane. Ko se je ozrla nazaj, je opazila punčko Sitarjevih dveh, ki sta jo zamenjali z mačko in jo pustili v kuhinji nekaj korakov od mize.
Povito sabljico, katere se je bila skoraj naveličala, je spustila na tla in se počasi ozrla po sobi. Sitarica se je potiho menila z možem in preštevala denar; Mira in Vanda sta se igrali z mačko; nekateri popotniki so jedli, drugi pili ali peli; prav nihče se ni zmenil za njo. Niti trenutka ni smela izgubiti. Po vseh štirih je odplazila izpod mize, se še enkrat prepričala, dali je nihče ne opazuje, in naglo oddrsala do punčke ter jo pobrala. Nato je bila takoj zopet na svojem mestu in obsedela ko bi jo pribil; obrnila pa se je tako, da je
zasenčila punčko, ki jo je držala v rokah. Bila je vsa iz sebe od same sreče, da se je smela igrati s praVo punčko, ki jo je le rekdokdaj dobila v roke.
Videl jo je samo neki popotnik, ki je počasi použival svojo borno večerjo.
Tako se je radovala kake četrt ure, kajti kljub vsej opreznosti ni opazila, da se vidi punčki ena noga in da jo ogenj iz peči zelo močno obseva. In to rdečkasto in osvetljeno nogo, ki je molela iz teme, je zagledala Vanda in rekla sestri:
»Mira! Glej!«
Obe deklici ostrmita od začudenja; da si je Milka upala vzeti punčko!
Mira vstane in kar z mačko v naročju odide k materi in jo začne vleči za krilo.
»Pusti me vendar;« pravi mati. Kaj pa hočeš?«
»Mama,« govori otrok, »le poglej!«
Pri tem s prstom pokaže na Milko, ki pa je bila tako zaverovana v svojo igračo, da ni nič videla ni siišala.
Sitarici se je od jeze spačil obraz, da je bila podobna kaki hudobni čarovnici; in ranjena oholost je še povečavala njeno jezo.
Milka je prekoračila vse razlike, ki so bile med njo in krčmarkinima hčerkama in si drznila poseči po punčki »njenih gospic«! Če bi kraljica videla, da si hlapec pripenja odlikovanje njenega sina, gotovo ne bi bolj pobesnela. Ogorčeno je zavpila:
»Milka!«
Milka se je tresla kot bi se zemlja zamajala pod nio. Potem se ie obrnila. ,
»Milka!« je ponovila Sitarica.
Milka je vzela punčko in jo nekoliko spoštljivo a nekoliko obupano položila* na tla. Ne da bi se z očmi ločila od nje, je sklenila roke in — kar je strašno reči o tako majhnem detetu — jih začela viti! Potem je zaihtela. Milka ni jokala, če je morala ne vem kaj delati, tekati po gozdu ali nesti težak vrč vode; če je izgubila denar ali zagledala nad sabo strašen bič; celo ko jo je Mira neusmiljeno založila materi, je ni premagal jok. A sedaj je milo zajokala.
Tedaj vstane tuji popotnik.
»Kaj pa je?« vpraša Sitarico.
»Ali ne vidite?« odgovori Sitarica kazaje s prstom na punčko, ki je ležala ob Milkinih nogah.
»No, in kaj zato?« povzame tujec.
»Ta potepinka,« odvrne Sitarica, »si je dovolila, dotakniti se punčke mojih otrok!«
»Pn radi tega delate lak hrup!« meni neznanec. In kaj poleni, če se je poigrala s to punčko?«
»Prijemala jo je s svojimi umazanimi rokami!« nadaljuje Sitarica. »Kako ostudne roke pa ima!«
Tu Milka še bolj zaihti.
»Boš liho!« zakriči Sitarica.
Tujec se naglo obrne proti vratom, ki vodijo na cesto, jih odpre in odide.
Čim je oni odšel, izrabi Sitarica njegovo odsotnost in z vso močjo brcne Milko pod inizo, da začne na ves glas vekati.
V tem trenuIku se vrata zopet odpro in v izbo stopi tujec z neznansko lepo punčko v
Hrvatski književnik t Ljubljani. V Ljubljani se mudi te dni g. Marin Pavltnovič, član Društva hrvatskih književnikov. V Ljubljani je »topil v stik c naSimi literarnimi krogi. G. Pavli-novi< je po poklicu gimnazijski profesor in je znan poznavalec slovenske književnosti ter je o njej Imel več predavanj po hrvatskih mestih. Je tudi odličen poznavalec našega narodnega preporoda in borbe vseh Slovanov v dunajskem parlamentu. Izdal je dosedaj že dve knjigi, sedaj pa pripravlja knjigo pod naslovom: »Študije, eseji i prikazi«. V Ljubljano je prišel, da zbere za to knjigo potrebni materijal.
0 Na dri. moškem učiteljišču t Ljubljani bo
vpisovanje v 1. letnik dne 2. septembra 1929 od 8—10. Dosedanji gojenci se naj zglaeijo dne 3. septembra od 8—10. Vpisovanje v 2.-4 razred vad- » nlce Je dne 2. septembra od 8—10. Razredni (po-navljalni) izpiti se vrše od 27.—29. avgusta. Zrelostni izpiti v jesenskem roku se prično dne 2. septembra ob 8. V petek, dne 6. septembra je slovesna služba božja. Podrobnosti so razvidne iz oglasov v veži šolskega poslopja.
© Na državnem ženskem učiteljišču ▼ Ljubljani bo za šolsko leto 1929-30 vpisovanje v 1. razred dekliške vadnlce in v otroški vrtec dne 31. (ne 26.) avgusta od 9—11. Prinesti je s seboj krstni (rojstni) list in potrdilo o cepljenih kozah. Istočasno naj se javijo tudi dozdanje vadniške učenke s svojimi šolskimi izkazi za vpis v 2.-4. razred. Vpisovanje v 1. letnik učiteljišča pa je v ponedeljek, dne 2. septembra od 9—12. Vpisati se morejo le učenke, ki so dovršile 4 razredne srednje šole z odličnim, prav dobrim ali dobrim uspehom, in učenke meščanskih šol, ki so napravile završni izpit z odličnim ali prav dobrim uspehom. Prinesejo naj s seboj tudi krstni list. Gojenke, ki imajo opraviti razredni ozir. ponavljalni izpit, naj pridejo v ponedeljek, dne 26. avgusta ob 8 v zavod. Dozdanje gojenke naj se prijavijo z letnimi izpričevali za sprejem v 2.-4. letnik v četrtek, dne 5. septembra od 8—10. — Zrelostni izpiti v septembro-vem terminu se prično 2. septembra ob 3. V petek, 6. Beptembra je slovesna služba božja in naslednji dan, v soboto, 7. septembra se prične redni pouk. Podrobnosti so razvidne iz oglasov v veži šolskega poslopja.
O Mestni gradbeni urad ne uraduje v dneh 24. in 26. avgusta radi snaženja uradnih prostorov.
© Umrli so v Ljubljani v času od 17. do 21. t. m.: Janko Mladič, fin. rač. nadsvetnik v pokoju, 65 let, Hrvatski trg 7; S. Cirila Grošelj, uršulinka, 77 let, Kongresni trg 19; Marija Antonija Ražem, uradnikova hči, 1 dan, Aleševčeva 26; Franc Kle-menfiič, delavec, 39 let, Suvoborska ulica; Franc Marn, gledališki delavec v p., 66 let, Hradeckega vas 18; Štefanija Sevšek, bivša šivilja, 44 let, Vi-dovdanska c. 9. — V bolnišnici so v istem času umrli: Marija Jelen, zasebna uradnica, 21 let, Stari trg 16, Ljubljana; Franc Cajhen, poljedelec 53 let, Depala vas 6; Franc Kocijančič, hlapec, 14 let, Gradišče; Alojzij Knez, posestnik, 29 let, Slumih 15; Josip Vavtar, delavec 30 let, Milanov vrh; Kristina Lariseh, uslužbenka v samostanu, 51 let, Mekinje; Josip Kolenc. hlapec, 50 let, Mokronog; Kristina Gorenc, 2 dni, Loke pri Trzinu.
© Samoumor v parku. Park na Kralja Petra trgu je videl že večkrat kake samomorilne kandidate, še nikoli pa menda ne, da bi se kdo zastrupil tam ob belem dnevu in sicei opoldne. V opoldanskih urah je stražnik opazil, da leži na eni klopici v parku razmeroma mlado dekle. Stopil je bližje, da bi jo opozoril, v nos pa mu je udaril značilen vonj po lizolu. Hitro je skočil na bližnji telefon in poklical reševalno postajo. Reševalni avto je res prišel in nezavestno mladenko prepeljal v bolnišnico. Dekle, 25 letna Marija Blatnik, pristojna v ško-cijan na Dolenjskem, je izpila večjo količino lizola. Kljub temu, da ji je bila v bolnišnici nudena takojšnja pomoč, je njeno stanje zelo nevarno. Vzrok poskušenega samoumora je treba iskati v načinu življenja, kot ga je Blatniko-va živela.
Maribo t
□	Redna seja mestnega občinskega sveta, ki se vrši danes 22. avgusta ob 6 bo najbrž trajala izredno dolgo, ker se je nabralo mnogo nujnega gradiva za razpravo. Te dni so imeli seje posamezni odseki. — Seje občinskega sveta se danes prvič udeležijo tudi štirje novoimenovani občinski svetniki: Dračar, Klančnik, Pivec in Pušenjak.
□	Tridoseletnico mašništva je slavil v torek, 20. avgusta v Hočah g. Karol Maiajner, župnik od Sv. Florjana pri Rogaški Slatini. Naše čestitke!
□	Za romarski izlet na Ptujsko goro, ki ga priredijo skupno prosvetne organizacije frančiškanske župnije v nedeljo, 25. avgusta je veliko zanimanje. Z izletniki pojde tudi omladinska godba. Vozi poseben vlak ob pol šestih zjutraj. Polovična vožnja dovoljena. Legitimacije se dobijo pri p. Pavlu v Omladinskem domu.
□	Umrl je na svojem domu v Erjavčevi ulici št 6 posestnik in lastnik prevozne tvrdke 66 letni Jakob Stiper. Pogreb bo v petek ob treh popoldne iz kapele mestnega pokopališča na Pobrežju. — Nadalje je umrla 15 letna Oman Marija, šivilja, sta-
rokah, kot jo je videla Milka nekoč v sanjah. Postavil jo je pokonci pred Milko rekoč:
»Na jo, ta bo pa tvoja odslej!«
Milka je dvignila oči, in ko je videla, da gre proti njej mož s takovo punčko, se ji je zdelo, da vidi solnce in sliši neverjetne besede: »Ta bo odslej tvoja!« Ozrla se je še na neznanega moža in na punčko, nato je počasi odplazila nazaj in se skrila globoko v kotu pod mizo.
Ni več jokala, tudi vekala ni, in videti je bilo, da več niti ne diše...
Vendar jo je premagala lepota punčke da je slednjič le prišla bliže in plašno zajed jala proiti Sitarici:
»Ali smem, gospa?«
Na obrazu ji je bilo brati obup, strah ii radost.
»Seveda!« odgovori Sitarica. »Saj je tvoja, ko 14 jo gospod daje.«
»Res, gospod?« povzame Milka. »Ali je res moja ta velika punčka?«
Tujcu so skoraj solze zalile oči... Z glavo je prikimal Milki in del roko punčke \ njeno fokeo.
»Katica te bom imenovala!« je rekla Milka svoji punčki.
Položila je Katico na stolček in se vsedla pred njo na tla; tako je obsedela in molče ogledovala svojo prelepo punčko.
»Igraj se sedaj, Milka, igraj!« ji reče tujec.
»Saj se igram!« odgovori otrok.
rrajoCa v Murkovi ulici št. 8. Pogreb bo v petek ob 5 popoldne na Pobrežju.
□	Borza dela v Maribora potrebuje nujno 1 kamnoseka, 1 servirko za Maribor, 6 dobrih kuharic za Beograd in Zagreb, 1 dobro kuharico aa Bitolj, 1 plačilno natakarico in 1 podnntakarico za Zagreb.
□	Kavarna »Central« v Gosposki ulici, last g. Franca Stickler, je od srede 21 avgusta radi prenov.ljenja za nekaj časa zaprta.
Celie
& V gledaliikem tečaju je sinoči nadaljeval svoje predavanje o higijeni grla sanitetni referent g. dr. Schvvab, g. Pfeifer pa je praktično demonstriral šminkanje. G. Marjan Marolt sinoči ni predaval in govori drevi o gledališču ozir. slovenski gledališki literaturi od Cankarja do danes. Drevi tudi predava g. Fedor Gradišnik zgodovino gledališča novejše dobe. Sledi čitanje izbranih poglavij iz dramskih del Ivana Cankarja.
0 III. porotno zasedanje porotnikov celjskega okrožnega sodišča se prične v ponedeljek, dne 2. septembra t. 1. Izžrebani so sledeči: I. glavni porotniki: 1. Berger Fr., gostilničar, Celje; 2. Cas Franc, posestnik, Dobrova; 3. Ristovnilc Vinko, posestnik in krojač, Arjavas; 4. Golčer Jernej, so-dar, Celje; 5. Jeretin Rudolf, posestnik in kolar, Polule; 6. Rančigaj Franc, posestnik, Gomilsko; 7. Božič Franc, trgovec, Gornji grad; 8. Cvenk Albert, posestnik in gostilničar, Sv. Pavel pri Preboldu; 9. Marine Jožef, posestnik, Sv. Pavel pri Preboldu; 10. Štor Andrej, posestnik, Osenca; 11. Malus Ivan, posestnik in trgovec, Zabukovca; 12. Knez Alojzij, solastnik »Zlatarke«, Gaberje; 13. Cule Franc, trgovec, Celje; 14. Cater Franc, posest-ndik, Šmarjeta; 15. Kuhar Franc, posestnik in trgovec, Vrb je; 16. Šramel Anton, gostilničar, Mišji dol; 17. Pečnik Karel, trgovec, Brežice; 18. Kumer Kari, posestnik in gostilničar, Kaljavas; 19. Sernec dr. Gvidon, odvetnik, Celje; 20. Babič Anton, posestnik, Zgornje Roje; 21. Pustek Ferdo, trgovec, Šmarje pri Jelšah; 22. Ravnikar Ivan, trgovec v Celju; 23. Antloga Franc, posestnik, Gotovlje; 24. Cerjalc Josip, posestnik in trgovec, Artiče; 25. Ko-lenc Franc, posestnik in gostilničar, Sv. Križ; 26. Kramer Josip, drogerist, Celje; 27. Cvikl Stanko, trgovec, Dobrna; 28. Turnšek Franc, posestnik in gostilničar, Prekopa; 29. Jeriček Blaž, trgovec, Raj-henburg; 30. Klinar Franc, posestnik, Svetina; 31. Rebeuschegg Franc, mesar, Celje; 32. Komaricki Franc, posestnik in usnjar, Laško; 33. Gabrič Jožef, posestnik, Blanca; 34. Gologranc Stanko, posestnik, Goričica; 35. Zagode Jožef, gostilničar, Zgornja Ložnica; 36. Breznik Kari, posestnik, Rožni vrh. — II. nadomestni porotniki: 1. Bevc Viktor, slikar, Celje; 2. dr. Božič Anton, odvetnik, Celje; S. Leskovšek Franc, orožnik v p. in posestnik, Gaberje; 4. Arzenšek Franc, posestnik, Arjavas; 5. dr. Kalan Ernest, odvetnik. Celje; 6. Hohnjec Štefan, mesar, Celje; 7. Arnšek Franc, posestnik, Lopata; 8. Pajk Kari, tovarnar, Celje; 9. Korošec Miha, ravnatelj, Celje.
£r Mestna deška in dekliška osnovna šola v Celju bosta imeli vpisovanje novincev in novink v soboto, dne 31. avgusta in sicer med 8. in 12. uro ter 14. in 17. uro v obeh šolskih pisarnah v prvem nadstropju. Ce je bil otrok rojen izven celjske župnije, je prinesti s seboj rojstni izpisek od do-tičnega župnijskega urada. — Za vse novovpisane dečke in deklice pa je .predložiti domovnico z ozirom na otrokovo pristojnost iti to vsled odloka velikega župana mariborske oblasti z dne 10. januarja 1929, P. br. 244/1. Domovnice za matične zadeve izdajajo pristojne občine brezplačno in pa kolka prosto. V ponedeljek, dne 2. septembra je ob 8. uri otvoritvena šolska maša v farni cerkvi in nato učiteljska konferenca. V torek, dne 3. septembra je ob 8. uri zjutraj že redni začetek šolskega pouka.
Dopisi
Kamna gorica Prireditev. Z velikim naporom in s pomočjo naših rojakov in drugih prijateljev smo v preteklem letu mogli uresničiti naše dolgoletne želje: blagoslovitev novega doma. A čakala nas jc še težavna naloga: oder. Tudi to smo letos izvršili tako, da popolnoma odgovarja našim potrebam. Naši dijaki, ki so nam pri tem delu pridno pomagali, uprizore v nedeljo 25. avgusta na njem prvo igro. Kot slavnostni govornik bo nastopil pisatelj in pesnik dr. Joža Lovrenčič. Po igri se vrši prosta zabava s koncertom^ domačega tamburaškega zbora, petjem in srečolo-yom. Vabimo 1
Zagorje ob Savi Naši dijaki se bodo poslovili od počitnic z veseloigro »Danes bomo tiči«, ki jo vprizore v nedeljo 25. avgusta ob pol 8 na prostem, na dvorišču Zadružnega doma. Ta dan bo prireditev v korist Zvezi slovenskih vojakov v Zagorju v 6vrho kritja stroškov lani postavljenega spomenika našim padlim vojakom iz svetovne vojne. 1. septembra, tudi v nedeljo, ob istem času in na istem prostoru dijaki isto igro ponove. Na svidenje na prireditvi!
V nedeljo 18. avgusta je gostinličar g. Hra-etelj priredil slovesno otvoritev svojih novih gostilniških prostorov s koncertom.
Tombola trboveljskega gasilnega društva je v nedeljo 18. avgusta za Zagorjane ugodno izpadla. Neko dekle iz Potoške vasi je • zadelo glavni dobitek v vrednosti 3000 Din. Čestitamo, prav posebno še zato, ker je neki sreča ravno prav zadela.
Nove razglednico se dobi jo po naših trgovinah. Prav je, da se tudi naša dolina katerikrat naslika, da svet ne bo mislil, da je Zagorje tako odurno kot napravi prvi vtis na postaji.
Zveza slovenskih vojakov, podružnica Zagorje, javlja, da priredijo zagorski dijaki v nedeljo 25. avgusta ob pol 8 zvečer na stadionu za Zadružnim domom veseloigro »Danes bomo tiči«. Ker je čisti dobiček namennjen za kritje stroškov spomenika padlim vojakom, prosimo za čim večjo udeležbo. Med odmori sodeluje priznani pevski zbor »Kat. prosvetnega društva« pod vodstvom g. Rozmana.
Krško
Premeščen je iz tukajšnjega kapucinskega samostana v Ptuj preč. g. p. Dionizij Pristovnik. Dasi je bil le eno leto v Krškem; vendar je
Če se kaj takega pripeti
se gospa Mica samo smehlja. Kaj pa more
mala nebogljenka zato. Le hitro čisto oblek-co za njo in svež predpasnik za mamico, saj vse madaže odstrani brez truda le
nje izpričevalo (izkaz), rojstni list, domovnico in potrdilo o cepl jenih kozuli. Vsak učenec(nka)
ljubeznivi in postrežljivi gospod, odkritosrčen prijatelj svetne duhovščine in vedno vedrega fica — veliko dobrega storil v kratkem času zlasti s svojimi poljudnimi pa jedrnatimi pridigami pri jutranji službi božji v župni cerkvi. Ptujčanom ga priporočamo v blagohoten sprejem z željo, da nam ga čim prej zopet vrnete T Krško.
Slovenjgradec Meščanska šola. Razredni in privatni izpiti sc- vrše v petek 30. avgusta. Pričetek ob 8. V soboto 31. avgusta vpisovanje. Učenci, ki se vpijejo na rtovo, morujo priti v spremstvu staršev ali njih namesntikov ter prinesti s seboj zad-
plača pri vpisu 20 Din za zdravstveni fond. Učenci, katerih starši stanujejo izven sloveuj-graškega sreza, plačajo 100 Din kot prispevek za učila. Kdor hoče biti oproščen teh taks, mora prinesti izkaz o siromaštvu, izdan ali potrjen od pristojne davčne uprave. — Ravnatelj.
Ormož
Na državni meščanski šoli v Ormožu bodo
27. in 28. avgusta od 8 do 12 razredni (ponav-ljalni) izpiti. Vpisovanje v vse razrede bo 30. in 31. avgusta od 8 do 12. Vpisati se morajo ponovno učenci vseh razredov, tudi oni, ki so se že vpisali koncem junija. Pri vpisu mora plačati vsak učenec 20 Din za zdravstveni fond ali pa mora predložiti ubožni list, potrjen od občine in davčne uprave.
Sv. Jurij ob Ščavnici
V nedeljo 18. avgusta so nas presenetili naši jurjevški otroci s krasno prireditvijo. Podali so nam lepe deklamacije, pevske točke, žive slike in pa Albrechtovo štiridejanko »Sirota Jerica«. K prireditvi moramo reči, da so bili vsi od prvega do zadnjega na svojem mestu. Slo je vse kot namazano, brezhibno. Režiserkama in igralcem vsa čast in priznanje! Vam dečica zlata pa hvala za ves vaš trud v imenu onih, ki ne morejo govoriti, v imenu padlih v svetovni vojni, za katerih spomenik ste darovali čisti dobiček ...
Spori
RAZNE ŠPORTNE VESTI.
Gradjanski se je s svoje turneje po Nemčiji vrnil v Zagreb. Svojo zadnjo igro je odigral v Frankfurtu proti istoimenemu klubu. Dosegel je s 3:3 neodločen rezultat. V svojih poročilih, ki so jih pošiljali raznim listom, se pritožujejo, da so sodniki slabi in to samo v slučajih, kier so izgubili tekmo. Vendar je pa jasno, da proti klubom marke Frankfurt ni ravno lahko doseči ugodnega rezultata. Po kritikah nemških listov sodeč, je Gradjanski in z njim vsa športna javnost države lahko zadovoljna. Zakaj s to turnejo po državi, kjer se šport zelo visoko ceni, se je ugled našega športa zelo dvignil. V vseh mestih je najbolj zadivil s svojo igro Slovenec Mihelčič. Prejel je laskave ponudbe, ako bi se prijavil za Frankfurt, vendar je rajši odšel v Zagreb.
Klubi, ki tekmujejo za državno prvenstvo, imajo svoje letne počitnice. Polne roke težavnega dela ima pa J. N. S. Kot je bilo pričakovati se je B. S. K. pritožil radi razveljavljenja odigranih tekem. Protest je tako podkrepljen, da je nepravilno postopanje J. N. S. očitno. Sedaj je J. N. S. od belgrajske podzveze zahteval originalne dokumente, ki se nanašajo na igralca Markoviča. Obenem je pa tajnik J. N. S. izjavil, da so ti dokumenti potrebni samo, da se ugotovi, v koliko je jsodzveza kriva radi nepravilne prijave Markoviča za B. S. K. O kaki reviziji prvotnega sklepa pa ni govora. Bo o tem seveda odločalo glavno zborovanje J. N. S., ki bo bržkone burno. Na podlagi napačnih informacij je B. S. K. protestiral, ker je Hajduk nasto-ial z vratarjem čuličem, kateri da je baje igral v "ivatu za S. K. Zrinjski. Sedaj se je ugotovilo, da čulič ni igral nobenih prvenstvenih tekem za S. K. Zrinjski. lir •H '»#«ta»ti se-pa J. SMSffoSfcisc.
Gospodarstvo
Produkcija premoga v Sloveniji
Rekordna produkcija 9lovenskih premogovnikov v prvem polletju.
Po ravnokar objavljenih podatkih je znašala v mesecu juniju t 1. 174.597 ton napram 179.008.5 tone v maju in 114.905 tonam v juniju lani.
V	mesecu juniju t. 1. so premogovniki oddali (v oklepajih podatki za maj 1929): železnicam 85.684 (85.293), brodarstvu 300 (542), industriji 56.675 (57.058), raznim strankam 10.717 (9.823); izvozili so 3889 (2736) ton, sami so pa jx>rabili 8858 (9685) ton. Skupno je znašala oddaja 166.123 ton napram 165.136 tonam v maju. Zaradi večje oddaje kakor produkcije so zaloge narastle v teku meseca junija od 69.256 na 77.730 ton.
Skupno so zaposlovali premogovniki v juniju (maj 1929): uradnikov 256 (258), paznikov 240 (237) in delavcev 9819 (9800).
Skupno je v prvi polovici t. 1. znašala produkcija premoga 1,096.608 ton napram 887.373 tonam v prvi polovici lani. Produkcija je torej napredovala za 23%. Pri tem pa je še vpoštevati, da je normalno v drugi polovici leta produkcija za ca. 100.000 ton večja kakor v pi-vi polovici. Letos pa imamo tudi zaradi izredno ostre zime beležiti v prvem četrtletju tako visoke rezultate in sploh ni trila letos produkcija ovirana. Za letos lahko računamo z rekordno produkcijo premoga: nad dva milijona ton; največja produkcija je bila leta 1925: 1,978.000 ton, lani 1,868.000 ton in leta 1913 pa 1,587.000 ton.
Kako se je gibala produkcija zadnja leta, kažejo sledeči podatki (v tisoč tonah):
1926 1927 1928 1929
1.	polletje	794 896 887 1097
2.	polletje	885 1016 979 —
V	naslednjem navajamo j>odatke o produkciji in zalogah v posameznih mesecih 1. polletja 1929 (v oklepajih podatki za 1928; vse v tisoč tonali):
januar
februar
marec
april
maj
junij
202	(190)
160	(170)
200	(155)
181	(119)
179	(139)
175	(115)
41	(106)
36	(115)
43	(126)
55	(120)
69	(117)
78	(101)
?
S. K. Jadran. Vsem članom sporočam, da nas je mestni magistrat v Ljubljani opozoril, da je hoja jX5 brežinah novo regulirane struge Gradaščice strogo prepovedana in da se bo v vsakem primeru strogo kaznovala. Prosim vse članstvo, da to odredbo brezjx>gojno vpošteva in da zlasti pazi na to, da tudi druge osebe, ki pridejo nepoklicane na naše igrišče, to prepoved brezpogojno vpoštevajo. Vsaka prekršitev te odredbe naj se mi takoj javi. Predsednik.
S. K. Mladika. Vsi člani S. K. Mladike se pozivajo, da pridejo vsi v petek zvečer ob 8 gotovo v Mladinski dom. Na:e!nik.
Radio
Drugi programi:
Četrtek, 22. avgusta.
Belgrad: 12.10 Plošče. 13.15 Dnevne vesti. 17.30 Ing. Deinlein: Avstrija v modernem prometu. 18 Radio-jazz. Plesi. 20 Čitanje iz Averčenkovc zgodovine. 20.30 Ciganska godba Grujiča igra srbske narodne. 21.30 Cas. Dnevne vesti. 21.40 Jugoslovanske pesmi. Poje operni pevec g. Izrajljevič. 22.20 Nacionalizem v jugosl. liriki. Predava v francoščini prof. Damjanovic. 22. 40 Radio-kvartet. — Zagreb: 13.15 Plošče. 19.30 Prenos iz Prage. 21.40 Lahka večerna glasba. — Varšava: 18 Solistični koncert. 2030 Večerni koncert. 22.45 Plesna glasba. — Dunaj: 11 Dopoldanska glasba. 16 Popoldanski koncert. 18 Pravljice za male in velike. 19 Kokošjereja. 20.05 Koncert dunaj. simfoničnega orkestra. 22 Večerni koncert. — Brno: 12.20 Koncert iz Bratislave. 16.30 Popoldanski koncert iz Prage. — 19 Prenos iz Prage: Orkester. — Langenberg: 13.05 Opoldanski koncert. 17.05 Iz Moskve v Kijev v avtomobilih. 19.40 Mlad človek. 20 Štiri stoletja plesne glasbe. Nato ]X)ročila in koncert — Berlin: 14 Plošče. 16 Šport in telesna kultura. 17.30 Koncert, nato zabavna glasba. 20 »Robert der Teufel«, opera. Nato poročila in plesi- — Toulouse: 12-45 Orkestralni koncert, pesmi in soli. 20.30 Koncert vojaške godbe. 21.45 Plesna glasba. — Stuttgart: 16.15 Koncert radio or-! kestra. 18.45 Higijena vsakdanjega življenja. 19.45
dajalo tudi v malih količinah, da se obiskovalcem razstave nudi prilika jjoskusiti mlečne izdelke naših mlekarn in sirarn. Nadvse zanimiva razstava bo gotovo v splošno zadovoljstvo vseh obiskovalcev.
Borza
DENAR
21. avgusta 1929.
Kakor je iz teh podatkov razvidno, beležimo izredno visoko produkcijo, pa tudi zaloge stalno naraščajo, kar je razumljivo z bližajočo se jesenjo in zimo. Ze v juliju moramo vsako leto beležiti režijski dvig produkcije: 1928 od junija na julij od i 115 na 146, 1927 od 132 na 141, 1926 do 112 na i 113 in 1925 do 125 na 133 tisoč ton. Lansko leto I so vladale radi spora med premogovniki in drž. I železnicami v 2. četrtletju posebne razmere, ki so I preprečevale višjo produkcijo in povzročile izredno velike zaloge.
Sadna razstava v Brežicah
Vsled zelo bogate letine v Posavju se pripravlja velika sadna razstava v Brežicah, na kateri naj bi bile zastopane vse občine iz štajerske in kranjske strani, ki tangirajo na železniško postajo Brežice-Zidani most. Ta prireditev bo predstavljala daleč preko tisoč vagonov namiznih jabolk, ki so letos posebno lepa, čista in krasno razvita. Tudi sliv je obilno. Namen te razstave, ki bo otvorjena v nedeljo dne 15. septembra t. 1. v meščanski šoli v Brežicah, je, da pridejo producenti direktno v do-tiko z kupci, da bi se preprečila tolikokratna pre-kupčija, ki blago silno podraži, producent pa le malo "dobi za svoje blago. Konzulati za Avstrijo, Nemčijo, Holandsko in Švico se naprošajo, da sadne kupce na to razstavo povabijo, ker se jim bo nudila prilika, po zmerni ceni nakupili najlepše sadje. — G. Ambrož, kmet. ref.
Hipotekama posojila Drž. hipot. banke. Drž. ' hipot. banka sprejema za sedaj, do daljnjega po sklepu upravnega odbora prošnje za hipotekama posojila samo do 1. septembra 1929.
Likvidacija. Kreditno društvo Mestne hranilnice v Mariboru vabi na občni zbor, ki se bo vršil 9. sept. ob 19 in na katerem se bo sklepalo o likvidaciji. — K tej vesti je pripomniti, da kreditno društvo ljubljanske mestne hranilnice prav dobro uspeva. — Nadalje je prijavila likvidacijo »Gostilniška družba z o. z. v Ljubljani«.
Odprava konkurza. Dogša Anton, trgovec v Ormožu (sklenjena prisilna poravnava).
Mlekarska industrija na kmetijskem oddelku jesenske razstave »Ljubljana v jeseni« od 31. avgusta do 9. septembra 1929. Tudi ta panoga nastopi letos s svojimi izdelki, sirom, maslom in drugimi mlečnimi izdelki. To je ujen četrti nastop za širšo javnost po petdesetih letih, odkar jo je v Bohinju in s tem v Sloveniji vpeljal Švicar Hit/. Mlekarska razstava tvori oddelek zase. Poleg prodaje en gros se bo pro-
Stambulska roža. Opereta. 22.15 Kitari — dueti. 23 Poročila. — Praga: 12.20 Opoldanski koncert zi Bratislave. 16.30 Orkestr. koncert iz Brna. 17.45 Mi in film. Predavnje za žene. 19.05 Radio orkester. 20.25 Orkestr. koncert. 22 Poročila. — Katovice: 16.30 Mladinsko predavanje. 17 Popoldanski koncert. 18 Koncert iz Varšave. 20.30 Večerni koncert. 22 Poročila. 22.45 Plesna glasba. — Ostrava: 12.20 Orkester. 20.30 Koncert. 21 Ljudski večer. 22 Poročila. — Leipzig: 12 Plošče. 16.30 Pisan muzika-ličen nonoldan. 20 Zabavni koncert. 21.30 Iz sodobne nemške literature. — Breslau: 16.30 Zabavna glasba. 19.50 Ura dela. 20.15 Oodba na nihala. 22.30 Zabavna in plesna glasba,
Devizni promet je bil danes slab. Pri naza-Jujočih tečajih je prišlo na ljubljanski borzi dc zaključkov le v devizah Curih, Dunaj in Praga, v katerih je tudi intervenirala Narodna banka.
Ljubljana. — (V oklepajih zaključni tečaji): Amsterdam 2282.75 bi., Berlin 1356.75 bL, Bruselj 792.05 bi., Budimpešta 994.41 bL, Curih 1094.40 do 1097.40 (1095.90), Dunaj 800.97—803.97 (802.47), London 276.19 bi., Newyork 56.80 bL, Praga 168.20 do 169 (168.60), Pariz 223.01 bL, Trst 297.92 bi.
Zagreb. Amsterdam 2278.75—2284.75, Berlin 1355.25-1358.25, Budimpešta 992.91—995.01, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 801.02—804.02, London 275.79-276.59, Newyork 56.74—56.94, Pariz 222.01 do 224.01, Praga 168.20—169, Trst 296.84—298.84.
Belgrad. Berlin 1355.25—1358.25. Budimpešta 992.91—995.91, Curih 1094.40—1097.40, Newyork 56.7650—56.9650, Dunaj 801.02—804.02, London 275.79—276.50, Pariz 222.01—224.01, Praga 168.20 do 169, Trst 296.92—298.92.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.805, Budimpešta 90.675, Bukarešt 3.08, Dunaj 73.20, London 25.19875, Madrid 76.35, Newyork 519.85, Pariz 20.36, Sofija 3.76, Trst 27.185, Varšava 58.25.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjsčka pos. 170 den., Ljubljanska kreditna 123 den., Praštediona 850 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 130 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den., Kranjska ind. 245 den., Ruše 275 do 285.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 407.50 do 408 (408), kasa 407.50—408, termini: 8. 407.50 do 408, 9. 409—412, 11. 419—421, 12. 421—424, 7 odst inv. pos. 89-90 (89.50—90), agrari 53.50-55. ,— Bančni pap.: Hipo 202—204, Pol jo 15.75—16, Hrv. 50 den., Kred. 93 den., Jugo 81—83, Lj. Kr. 123 d., Medjun. 56 den., Nar. 8200—8000, Prašted. 855 /In 859 (855), Obrtna 30 den., Etno 164 den. — Ind. pap.: Guttmann 185—195, Slavonia 100—120, Sla-veks 96—100, Danica 120 den.. Drava 430 den., Šeferana 420—450, Osj. ljev. 210-220, Brod vag. 130—145, Union 165—175, Isis 13 den., Ragusea 400-430, Trbovlje 455—460, 12. 465—475, Vevče 125—130; Nar. šum. 40—50, Piv. Sar. 190—205, Na-šice 1650 den., Nar. mlin. 20 den., Oceania 200 d., Jadr. plov. 570 bi.
Belgrad. Narodna banka 8330—8365, Izvozni: banka 830—870, 7 odst. inv. pos. 89—90, agrari 54.50, vojna škoda 406—406.50 (700), Tob. srečki-30, Srečke Rdeč. križa 40-41, Brod. dr. 625-640.
Žito
Ogromno jjovpraševanje po pšenici je povzročilo na naših domačih tržiščih zastoj v ponujanju in učvrstitev cene, ki se zopet razvija neodvisno od čikaške borze, ker je na ameriških tržiščih tendenca v pšenici slabejša, dočim se pri nas drži čvrsto. Izvažanje našega blaga v inozemstvo, kar priča o naši konkurenčnosti na svetovnem žilnem trgu, je za oblikovanje cene odločilnega pomena. Tudi v koruzi se pri nas cena drži analogno z ameriškimi notacijami stalno. — Promet v pšenici in koruzi je zelo živahen, manj v ostalih predmetih, v katerih ni beležiti nobeniii izprememh.
V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. postaja, plačljivo 30 dni, dobava promptna): pšenica bačka 1% 80 kg stara 267.50 do 270, nova 265—267.50, koruza laplatska za avgust september 295—297.50, koruza bačka. mL tar. 260—262.50, nav. vozninn 267.50—270, ječmen bč. 217.50—220, oves bč. 240—245, moka Og vag. bi. fko Ljubljana 395—397.50.
Novi Sad. Pšenica: bč. 200—205, bn. 197.50 do 202.50, sr. 195—200, ladja Tisa 212.50—225. — Oves: 170-175. — Koruza: 200—202.50. — Ječmen: 157.50-162.50. - Moka: Og 307.50-312.50, št. 2 287.50—292.50, št. 5 267.50 -272.50, št. 6 242.50 do 247.50, št. 7 212.50—217.50, št. 8 135-140. Otrobi: 115—120. Fižol beli: 360—370. Tendenca neizpremenjena. Promet: 95.5 vagonov pšenice, 42 ovsa, 21 koruze, 8 ječmena, 15 moke, 8 otrol>ov in 4 vagone fižola. Skupaj 193.5 vagona.
Les
Na ljubljanski tx>rzi sta bila zaključena dva vagona nežamane bukovine. Tendenca mlačna.
Povpraševanje je za: bukove žel. pragov ( za avstr. žel. fko avstr. meja; vsako množino bukovih, ozir. jelovih garnitur (dog za sode), vsako množino jelovih dna za sode; 200 m3 rezane jolo-vine, za deske, za 40 m" remeljnov, iielih in polovičnih; za hrastove neobrobljene plohe; za jelove antene (takojšnja dobava); za ca. 1000 m3 tramov uzo Trieste; za 10.000 hrastovih žel. pragov; u vagonske poSiljke hrastovih friz 80% 1., 20% II.: za vagonske pošiljke hrastovih douelles.
Živina
Na ljubljanski sejem 21. t. m. je bilo prignanih (v oklepajih število prodanih elav): 145 konj (82), 9 žrebet, 28 volov (18), 34 krav (19). 15 telet (12) in 76 prašičkov rejo (55). Ceno so bile sledeče (v oklepajih cene zadnjega sejnin)• voli I. 11 (U), II. 10 (10), 101. 9 (9), krave debele 5.50-7.50 (5.50—7.50), kloba-soriie 4—5 (4 B), teleta 14—15 (14—15) Din vse zn kg žive leže. konji in prašički *a rejo po kakovosti in velikosti Zaradi slabega vremena je bil sejem slab. Pogon ip. bil maihen in ludi kup&jlt «l»iti /lasti n prašički za rejo. Pol*g U.ga je vpoštevati, da so poljska dela v polnem trk.i Cene so ostale napram zadnjemu sejmu 4. t. m. neizpromoojene.

Tschiti
Tsitsiter
r Chaifar
Charbm\
*Mladi-Sftvos/ok
Nukdčn
Ticntsm
Russen ** * Chinesen
Mete
veia iivIhnhiD vrvema
Novi orjaški Zeppelini
Ameriška Goodyear Zeppelin Corporation zgradi v najkrajšem času dva potniška zrakoplova ki bosta skoraj dvakrat tako velika kakor »Grof Zeppelin« in bosta mogla sprejeti na krov po 80 potnikov. Nova zračna velikana bosta imela po 3 in pol milijona kubičnih metrov prostornine in bosta torej po veličini znatno presegala ne le sedanjega nemškega »Zeppelina«, ka je na potu okoli sveta, marveč tudi oba nova velezrakoplova, ki ju grade na Angleškem. Poleg kabin bosta imela ameriška Zeppelina jedilnico, sprejemnico, krov za kadilce in pa kopalnico. Zrakoplova bosta oskrbovala potniški promet ob pacifiški obali.
Zemljevid rusko-kitajskih obmejnih spopadov,
Nezaslišan škandal nas Norveškem
Na Norveškem so odkrili strahovit škan-dal, s katerim se peča cela dežela. Središče škandala je trgovinsko mesto Stavanger. Sta-vangerska mestna občina je bila že pred 25 leti uvedla popolno alkoholno prepoved. Kasneje je izšla prepoved za celokupno Norveško, ki pa ni trajala dolgo, ker je cela vrsta mest ponovno začela izdajati koncesije za gostilniško obrt. Stavanger pa je vztrajal kakor skala na alkoholni prepovedi. Te dni pa je stavan-gerski policijski ravnatelj Kvalsund na javnem shodu odkril, da je Stavanger središče alkoholnega tihotapstva. Rekel je, da polovico prebivalstva živi od tega tihotapstva. Med tihotapci da se nahaja itudi član mestne uprave, ki jo obenem vpliven voditelj prohibicijskega gibanja; v njegovih hišah se vrše pijanske orgije, a on dobiva kot najemnino visoke vsote. Nato je nastopil predsednik prohibicijskega gibanja Magnus Karlson in pozval policijskega ravnatelja, naj pove ime tega moža. In glejte čudo — ta mož ni bil nihče drugi nego gospod Magnus Karlson sam! Nepopisen škandal, ki bo odnesel dvoličnega Magnusa kakor vel list. S tem pa škandala še davno ni konec. Resni listi objavljajo nezaslišana odkritja o bujno cvetočem tihotapstvu z alkoholom in pijanskih orgijah, katerih se udeležujejo vsi sloji, otroci in starčki. Birmanke, mnogokrat brezumno pijane se udeležujejo popivanja in nosijo pijačo na mizo ... Vsa tostvarna poročila, ki so jih krajevne oblasti priznale kot resnična, so odšla na notranje ministrstvo v Oslu. Stavan-] gerska policija ni več kos položaju in je prosila ; za ojačenja.
Človeško telo vredno samo 40 šilingov
Materijal, iz katerega je zgrajeno človeško telo, je silno malo vreden, če bi ga hoteli vnovčiti kot mrtvo snov. Neki angleški kemik je z vso natančnostjo izračunal ceno teh snovi. Telo odraščenega človeka vsebuje toliko železa, da bi mogli iz njega napraviti manjši žreblej, masti pa toliko, da bi mogli iz nje napraviti sedem majhnih kosov mila. Iz fosforja bi se dalo napraviti nad 2000 vžigalic, količina sode in žvepla je pa zelo neznatna. Človeški magnezij bi zadostoval za en posnetek. Drug z drugim je torej človeška telesnost kot material vredna 40 šilingov — nekaj malega čez 100 Din.
K Zaplotnikovim je prišla zopet enkrat prišla na obisk teta Mica. Veličastno je sedela na zofi. Mala Slavka jo je dolgo pozorno motiila, slednjič pa se je odločila: obliznila je tetino obleko. Od zgražanja "je vse onemelo. »Kaj pa vendar počneš, otrok?« se je prva oglasila teta. — »Mamica ima prav —
tvoja obleka je neokusna!«
*
»Mamica, ali je gospa Zajčeva res tako uboga, da mora spati v kurnici?«
»?!?«
-Saj ti je sinoči Tekla, da mora zgodaj domov, ker hodi s kokošmi spat.«
črnec Toltin, doslej nezmaguni svetovni tekač.
Miss Agnes Mac Phail, kanadska poslanka, ki bo na prihodnjem zasedanju sveta Društva narodov kot prva ženska zastopala svojo državo.
odhajajo skozi morsko ožino med mestom Singapore in spredaj ležečimi otoki. Kajti tudi pri Singapore morajo iti ladje, kakor pri vzhodnem vhodu v Pacifik — Panami, skozi tesen prehod.
Iz dalje nas pozdravljajo ravni, zeleni otoki in ravno za silo je še razpoznati valoveča polja. Po morju šume mogočni preko-morski parniki ali že leže usidrani, še vsi drhteči od viharne vožnje iz Liverpoola ali San Frančiška, Melburne-a ali Yokohame. Tišje se giblje mogočno brodovje kitajskih jadrnic s slikovitimi, temnorujavimi jadri, ki jih ugoden veter goni z ribolova proti domu. Bliže bregu plove vrsta čolnov, ki so groteskno poslikani kakor kitajski zmaji. Ob krmilu spoznamo Kitajce po širokokrajnem slamniku s priostrenim stožcem na sredi. Morje se v tropičnem solncu blesti v sivomodri barvi.
Kdor je enkrat videl singaporske ceste z velikimi nalačami inozemskih bank in trgo-
Salonski kotiček na »Zeppelina«. Ob oknu sloni polarni letalec VVilkins.
Kako se godi sovjetskim ekspe-dicijam na sever
Radiolaboratorij moskovske univerze je ujel brzojavko s parnika »Stavropok, ki pluje ob Kolimi. Brzojavka slove: Že četrti dan se z največjimi težavami pomikamo skozi ledene plošče. V štirih dneh in štirih nočeh smo napredovali samo 8 milj. Okolu nas je nepregledna ledena ravan. Računamo s tem, da je naša vrnitev za letos nemogoča. Nahajamo se pri Severnem rtu. — Parnik »Kolima« je oddaljen od nas 85 milj. Smo z njim v zvezi. Položaj na tej ladji je težak, ker imajo zelo majhne rezerve premoga. Ni gotovo, da bi se mogel »Kolima« še letos pretolči skozi led. — Pilot Krasinski se je z letalom odpravil na Vrang-lov otok in ugotovil, da je tamkajšnja kolonija zdrava. Dohod do otoka zapira silen led. Le-dolomilec »Lidke« skuša prebiti pot do otoka.
vin, brzeče množice evropskih in ameriških kupčijskih krogov, pisano mešanico oriental-cev od kitajskega težaka do črnega Dravida Južne Indije — ta te slike ne bo nikdar pohabil.
Z gospodarskega stališča je Singapore življenjsko važno trgovinsko središče za celi svet. Kmalu pa bo to mesto tudi z vsemi potrebnimi sredstvi opremljeno močno strate-gično središče. Luka se preureja v moderno pomorsko opirališče. Tostvarne zgradbe in naprave hitro napredujejo in Singapore bo nekoč nedvomno odločilnega pomena za vojno ali mir. Že danes pa je to mesto kot brodov-110 opirališče bistven činitelj v svetovni politiki. S časom pa postane brez dvoma aktivna postavka angleške svetovne politike. Orjaški stroški — 30 do 50 milijonov funtov šterlin-gov ali 8298 do 13.830 milijonov dinarjev — ki jih je odnosno jih še bo Anglija potrošila za zgradbe tega brodovnega opirališča, bodo nosili obile obresti, pri čemur treba upoštevati, da pomenja angleško oboroževanje večkrat mir nego vojno.
Mesto Singapore je zgrajeno na otoku enakega imena, ki ga loči od malajskega polotoka le ozek morski pas, znan pod imenom •Tohorske morske cžine. Ta ožina leži tiho in pokojno, kakor bi se nahajala kje onstran sveta ali v še neznanih afriških predelih. Na obeh obalah se bohoti tropično rastlinje, voda je gladka kakor zrcalo. Iz zračnih sinjin se preganjajo ptice v jasne vode in sekajo s svojimi ostrimi kljuni za ribami.
Prav na obalah teh pokojnih voda se nahaja angleško pomorsko opirališče. V pičli uri moremo ozemlje prehoditi in si ogledati nove naprave in utrdbe. Pot vodi skozi kitajske vasi in mlade gumijeve nasade. Tod in tam nas sreča majhen, sivo lakiran avto s črkama R. N. (Royal Navy), ki vozi mornariške častnike v civilni obleki na igrišče za tennis.
Ko dospemo na cilj, ne vidimo prav nič posebnega — nobenih debelih zidov ali nasipov, marveč samo železno ograjo in na njej majhno desko z napisom: »S. M. Naval Base.« Ob vhodu nam sluga pove, kaj zanimivega si je mogoče ogledati. Tu je nekaj skladišč in delavnic za ladijska popravila, stanovanjsko poslopje za inženerje in suha ladjedelnica. Glavno pa je plavajoča ladjedelnica, ki ieži približno sto metrov dalje. Na pokojnih, bleščečih vodah se ziblje orjaška ladjedelnica, velika dovolj, da sprejme vase moderno bojne ladjo. Težko si je misliti večjega nasprotja nego pogled na te tihe, jasne vode i;i na to sivo, težko, grozeče se raztezajočo tvorbo, Pogledi voditeljev narodov so uprti tu sem ...
Dve orjaški kači ušli
V nekem cirkusu v Bruslju sla ušli iz svoje kletke dve orjaški kači. Ena izmed njih je pogoltnila šesteronogo ovco, druga pa je zadavila dresiranega cirkuškega konja, vrednega 30.000 frankov. Nato sta se dali živali spraviti nazaj v kletko.
Nuncij Pacelli ob odhodu s pruskega državnega ministrstva.
Evropejci bežite —
Američanke gredo!
Kakor znano, zavzema ženstvo v Ameriki v zasebnem in javnem življenju prvo mesto. Tam se žena ceni in spoštuje, ne pa prezira in zapostavlja kot manjvredni spol. Američanke se svojega odličnega položaja v polni meri zavedajo in ga branijo. A ne samo to, marveč so sedaj sklenile, da se energično zavzamejo tudi za manj srečne evropske sestre. Predsednica National Federation of Bussines Womans Cluba, ki šteje nad 50.000 članic — odvetnica Lena Madisin Philips, je zbrala četo 27 žena iz vseh pridobitnih poklicev in jo odvedla v Evropo, da tu na licu mesta prouče položaj ženstva in mu nudijo svojo pomoč v dosego resnične polnopravnosti. Doslej so Američanke prepotovale skandinavske dežele, Češkoslovaško in Ogrsko, te dni pa se nnide na Dunaju. Povsodi nadovezujejo stike z ženskimi organizacijami in pripravljajo tla za razširjenje svojega kluba tudi na Evropo. Te ženo niso samo energično in bogate, marveč tudi lepe. Predsednica miss Phillips vsekakor ni več mlada, toda izredno ljubezniva in sijajna govornica. Najzanimivejša med njimi utegne biti m rs. Brockway iz New Orleansa, potomka indijanskega plemena Pocakonta. Lastnica je velike farme, ki jo je bila država podarila njenim prednikom za zasluge v revolucijski vojni; farmo upravlja sama osebno. Tudi ostale pripadnice skupine zavzemajo v ameriškem gospodarskem življenju odlična mesta. Miss Phillips pripravlja za prihodnje leto kongres v Genovi, na katerem naj se ustanovi zveza vseh v pridobitnem življenju zaposlenih žena Evrope in Amerike.
Singapore —
Nekateri filmi predstavljajo Singapore kot »Mesto greha«. V svetu politike, pomorstva in visokih financ pa ga zovejo »Križišče sveta«, kajti Singapore pomenja za vsak narod nekaj drugega. V inalokaterem mestu na svetu je najti tako prečudno pisanost plemen, tako mnogovrstnost poslovnega in poklicnega življenja. Nikjer se ne stika toliko dejstev, od katerih je odvisna blaginja sveta. Tu si podajata roko vzhod in zapad in skušata doumeti drug drugega.
S terase, ležeče nekoliko milj izven mesta, v odrešilnem hladu padajočega mraka — moremo opazovati ladje kako prihajajo ali
Japonski cesar in cesarica, ki sta na čast »Grofu Zeppelinui priredila slovesen sprejem.
Za duha in srce
Versko gibanje v ruski emigraciji
Pretekli mesec se je vršil v Clermont-Ar-jgonnesu na Francoskem VI. kongres ruskih krič. visokošolcev, Vsak dan se je pričel in zaključil • službo božjo v nekdanji nemški vojni baraki. Berdjajev, Višeslavcev, prota Četverikov in drugi so predavali o evangeliju in socialnem življenju. Zvečer so bile živahne seminarske seje o posameznih perečih vprašanjih. Kongres je blagoslovil metropolit Evlogij. Med gosti so bili zastopniki angleških in švicarskih visokošolcev.
V juliju je bil tudi srednješolski kongres ruskih emigrantov in sicer v Pragi, kjer se je govorilo poleg strokovnih vprašanj tudi veliko o ▼erski vzgoji. I. Lagovski iz Pariza je podal zanimivo sliko »verskega iskanja pri sovjetski mladini«. Globoko razočaranje v socializmu ima za posledice alkoholizem, samoumore, športno navdušenje ali samo sebično hrepenenje po »lepem življenju«. A bolj globoki mladeniči iščejo Boga. Izven verstva ni zdaj na Ruskem nobenega idealizma, in boj za Cerkev se nadaljuje pod najtežjimi pogoji.	.
Protojerej S. Ščaveljski iz Sofije je povdar)al pomen verskih, prosvetno-cerkvenih in cerkveno-pevskih krožkov med gimnazijci. Moralna vzgoja mora v srednji šoli pomeniti več kakor do sedaj, ker potrebujemo krščanskega naraščaja. Imeti mora smisel za dolžnost, močno voljo in požrtvovalno neustrašenost pri srečanju z žalostnimi življenjskimi pojavi. Prej smo imeli vlado in močno Javno mnenje, ki sta prepovedala, oziroma ožigosala vsako gnusnost. Zdaj v emigraciji smo nave-sani na lastno duševnost in lastno krščansko »zgojo!	,	-
Te misli veljajo za moderne razmere v fcv-topi sploh.
*
Cehov r francoščini. Založba Plon v Parizu,
M je že prej izdala tri zvezke korespondence Antona Cehova ter zvezek beležk in dokumentov, je tepopolnila to svojo izdajo v avgustu t. 1. s 16 Mvezki, ki vsebujejo vse slovstveno delo Antona Cehova, kakor tudi vse njegovo dramsko delo. Tako imajo Francozi v prevodu Denisa Rochea tbrana dela A. Cehova v '20 zvezkih.
Francoska poezija. V poslednjem času je iz-Slo nekaj zbirk francoskih sodobnih pesnikov, katerih naslove v naslednjem podajamo: Louis Cha-dourne: Accords (Nouvelle Revue Fran<;aise), Hen-ry Michaux: Ecuador (Nouvelle Revue Fran?aise),
Le mondc latin. O novi francoski reviji »Le tnonde latin« piše »Die literarisehe Welt<: Katoliški in latinski preporod je najjačje kulturno gibanje mlade Francije ter daje iz tega gibanja ■»eniklemu slovstvu tako silovitost, da izredno privlačno vpliva na nastopajočo generacijo, zlasti po desetletjih medlega intelektualističnega relativizma in brezsmotrne psihologije. Ta zanimivi duhovni pojav bo imel poleg nekaterih teoretičnih 8a»opisov, pri katerih sodelujejo v glavnem »še ne tridesetletni«, za svoj izrazit kulturnopolitičen organ novi časopis »Le monde latin«, ki stremi *n ujedinjenjem latinstva.
Glas bet
Koncert radovljiškega pevskega okrožja. Ena Iroied slavnostnih prireditev ob priliki krsta na-Sega tretjega kraljeviča je bil tudi cerkveni koncert na Veliki šmaren popoldan v župni cerkvi na Bledu. Peli so zbori radovljiškega pevskega okrožja; dirigiral je g. Josip Klemenčič, pri orglah j« sodeloval stolni kapelnik g. Stanko Premrl. Nekatere pesmi je spremljal jeseniški orkester. Zbori so bili dobro naštudirafli, zakar gre hvala njihovim pevovodjem. Zdi se, da sta posebno Schubertov Gloria in Sanctus prišla pevcem od srca. Težja sta bila Premrlov Kyrie in Agnus. Posebno dobro j« zbor zadel stopnjevanje pri Kyrie; sploh zahteva cela maša masivnega zbora, potem pridejo posamezna mesta bolj do veljave. Trši oreh sta bila za zbor Hrvata Širola in Dugan; pišeta v novejšem polizonem slogu, kakršnega pri nas do
sedaj ie nismo veliko peli; pesmi sta intonacijsko nekoliko težki, pojeta se brez spremljevanja, kljub tema se je zbor precej častno držal. V zadnjem delu (slovenske Marijine pesmi) smo pogrešali še kake orgelske točke; zbor je bil očividno že utrujen. Za težkim Širolo in Duganom le po kratki orgelski točki zapeti sedem pesmi, od katerih ima vsaka vsaj po dve kitici, je za zbor le nekoliko prevelika zahteva. Sploh se mi zdi, da je bil zadnji del koncerta, čeprav najlažji in najbolj znan, najslabše podan; izvzamem delno obe Klemenčičevi pesmi. Sicer pa v zadnjem delu ne moremo govoriti o kaki dinamiki; tudi agogično so bile pesmi premalo izdelane, tempo je bil pri mnogih odločno zgrešen. So gotove meje, v katerih okviru lahko izpreminjamo hitrost; če te meje prekoračijo, postane na eni strani pesem smešna, na drugi dolgočasna; za ta koncert velja zadnji primer. G. Premrl je zaigral tri samostojne točke; posebno karakteristično registracijo,-.je pokazal pri Carostrariju. Zelo dobro se je držal tudi orkester. Kot solista moram pohvaliti g. Mačka, gdč. Savinškovo, ki je kljub premočnemu zboru prišla do veljave. Udeležba je bila precej dobra, tudi več tujcev je bilo opaziti Radovljiškemu pevskemu okrožju želimo, da bi se po začeti poti dvigalo k vedno večjim uspehom. — M. Tome,
Odlikovanja povodom krsta kraljeviča Andreja
Z redom sv. Save, V. razreda so bili odlikovani v mariborski oblasti: Stanko Detela, direktor »Mariborske tiskarne« v Mariboru, Bogdan Pogačnik, bančni direktor v Mariboru, Ivan Hoch-miiller, trgovec v Mariboru, o. Pavel Potočnik, frančiškan v Mariboru, Andrej Oset, gostilničar v Mariboru, Josip Stabej, bivši oficijal okrajnega zastopa v Mariboru, Janez Gašparič, duhovnik in kapelnik v Mariboru, Janko Arnuš, bančni uradnik v Mariboru, Jakob Perhavc, trgovec v Mariboru, Anton Lavrenčič, bančni prokurist v Mariboru, dr. Josip Jeraj, profesor teologije v Mariboru, Ciril Toman, bančni direktor v Mariboru, Anton Mali, upravnik veleposestva v Zg. Cmu-reku in župan na Trati, Matija Peklar, posestnik in župan pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, Ivan Čep, posestnik in župan v Vosku, Vinko Vrlič, posestnik v Grušovi, Ivan Trojner, posestnik in župan v Zg. Jakobskem dolu, Anton Roškar, posestnik in član občinske uprave v Zg. Jakobskem dolu, Josip Pivec, posestnik in župan v Ploderšnici, Mihael Donko, posestnik in župan v Bukovem dolu, Leopold Kranjc, posestnik v Metavi, Nikolaj Fachman, posestnik v Sp. Dupleku, Anton Lešnik, posestnik in župan v Koreni, Jakob Korošec, posestnik in župan v Žikarcih, Josip Kajnih, posestnik in župan v Jablancih, Franc Vogrin, posestnik in župan v Zg. Boličini, Josip Voglar, posestnik in župan v Čermljenšku, Josip Horvat, posestnik in župan v Rogoznici, Anton Trbuljc, posestnik v Selcu, Jakob Petek, posestnik in župan v Rožengrundu, Alojzij Senekovič, načelnik hranilnice pri Sv. Ani na Krembergu, Jakob Ku-kovec, posestnik in župan na Dražnjem vrhu, Anton Ploj, posestnik in župan na Velki, Janez Ro-kavec, posestnik v Žicah, Tomaž Bračko, posestnik in župan na Krembergu, Ivan Markuš, posestnik in župan na Ledineku, Janez Zelenko, posestnik in župan v Žitnicah, Janez Damiš, posestnik in župan v Zg. Gašteraju, Jakob Ketiš, posestnik in župan pri Sv. Treh kraljih v Slov. goricah, Jurij Kraner, posestnik pri Sv. Jurju v Slov. goricah, Ivan Roškar, posestnik pri Sv. Jurju v Slov. goricah, Josip kraiier, posestnik in župan v Malni, Josip FerliriC, posestnik v Partinju, Anton Rop, posestnik in župan v Lormanju, Matija Šuman, posestnik in župan v Šetarovi-Radehovi, Janez Čuček, posestnik in župan v Sp. Voličini, Ivan Leber, posestnik in župan v Jedlovniku, Martin Volovšek, posestnik in član občinske uprave v Sp. Žerjavu, Ivan Marko, posestnik in član občinske uprave v Plintovcu, Ivan Šerbnik, posestnik in član občinske uprave v Vrtičah, Josip Gsel-man, upravnik posestva in član občinske uprave v Krčevini, Franc Vračko, posestnik in župan v Jelovcu, Franc Flucher, posestnik v St. Ilju v Slov. goricah, Miroslav Očkerl, posestnik in župan
i Srebolju, Valentin Klemenčič, posestnik in župan pri Sv. Trojici v Slov. goricah, Franc Lorber, posestnik in župan v Sp. Porčiču, Anton Breznik, posestnik in župan v Sp, Žerjavcih, Franc Zupej, posestnik in župan pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, Simon Kurgus, posestnik in župan v Drva-nji, Franc Župec, posestnik in župan v Zg, Rečici, Anton Šiška, posestnik in župan v Trotkovi, Franc Vrbnjak, posestnik in župan v Ihovi, Lu-dovik Poljanec, posestnik in župan v Cogetincih, Ignac Zore, posestnik in župan v Andrencih, Ignac Zore, posestnik in župan v Andrencih, Josip Tu-šak, posestnik in trgovec v Crkvenjaku, Alojzij Balaškovič, posestnik in župan v Župetincih, Jakob Rojs, posestnik in član občinske uprave v Brengovi, Ivan Jurančič, posestnik in član občinske uprave v Andrencih, Pavel Safošnik, posestnik v Sp. Novi vasi, Janez Ferko, posestnik v Sp. Novi vasi, Gregor Blažič, posestnik v Turiski vasi, Simon Pernat, posestnik v Videžu, Štefan Pečov-nik, posestnik v Frajhajmu, Marko Kapun, veleposestnik v Bojtini, Franc Florjančič, posestnik in župan pri Sv. Miklavžu, Jurij Grasič, posestnik in župan v Pivoli, Silvester Cebej, kovaški mojster v Dogošah, Alojzij Zel, posestnik in župan v Zerkovcih, Anton Lobnik, posestnik in gostilničar, Jernej Domadenik, posestnik in župan v Rancah, Anton Vernik, posestnik in župan v Sp. Hočah, Franc Kac, posestnik in župan v Ikokah, Kari Krajtner, gostilničar v Rogozi, Jožef Kolman, posestnik in župan v Slivnici, Kari Černej, posestnik in bivši župan v Framu, Franc Vodošek, posestnik in župan v Gorici, Kari Harič, poljedelec v Smolniku, Jožef Klamifer, železničar v p. v Be-zenji, Dragotin Lingelj, poljedelec v Rušah, Josip Robnik, poljedelec in župan v Lobnici, Ivan Hauptmann, posestnik v Poljčanah, Josip Čedej, župnik v Studencih, Anton Turin, posestnik in župan v Hrastovcu, Franc Šegula, župnik v Ma-kolah, Matija Hajšek, posestnik in župan pri Sv. Ani, Anton Poharc, posestnik .in župan v Pečkah, Roman Pušnjak, posestnik in župan pri Sv. Lovrencu na Pohorju, Andrej Hauptmann, posestnik in župan v Činžatu, Maks Lampreht, posestnik in župan v Kumnu, Jožef Osvald, posestnik v Lehnu na Pohorju, Rudolf Stermecki, trgovec v Celju, Rafael Salmič, juvelir v Celju, Franc Strupi, trgovec v Celju, Josip Zabukovšek, krojaški mojster v Celju, Ivan Likar, zastopnik banke »Slavije« v Celju, Vinko Kukovec, posestnik in stavbenik v Lavi, Anton Fazarinc, posestnik na Ostrožnem, Franc Novak, posestnik in župan v Vojniku, Filip Šnabl, trgovec v Stražici, Ivan Pader, posestnik in župan v Novi Cerkvi, Ivan Svetec, posestnik v Ljubečnem, Franc Jezernik, posestnik in župan v Rupah, Franc Ozvatič, župnik v Šmartnem, Franc Goričan, okrajni ekonom v pokoju v Višnji vasi, Alojzij Jankovič, upravnik zdravilišča na Dobrni, Janez Dergajner, posestnik in župan v Lokovini, Jožef Relov, posestnik in župan v Čretu, Blaž Sodin, trgovec v Bukovžlaku, Martin Stoian, posestnik in mizarski mojster v Teharjih, Ivo Buce, čevljarski mojster na Teharjih, Anton Flis, železničar v p. v Laški vasi, Andrej Selšek, posestnik in župan v Kanjucah, Martin Tratnik, posestnik in župan v Bezgovnici, Ivan Vizovnik, trgovec v Žalcu, Andrej Antloga, posestnik in župan v Gotovljah, Jožef Veligošek, posestnik in župan v Grižah, Jurij Piki, posestnik v Grižah, Ivan Rednak, kovaški mojster v Pernovu, Josip Ratej, posestnik v Krušovcu, Franc Zdolšek, posestnik v Podgorju, Jakob Mikola, posestnik na Grobelnem, Josip Podgoršek, posestnik na Vrd-nem, Franc Kolšek, tajnik hranilnice na Vranskem, Maks Cukala, posestnik in župan v Ojstriški Vasi, Josip Omladič, posestnik in župan v Bra-slovčah, Anton Mešič, posestnik in župan na Polzeli, Franc Orožim, posestnik in župan na Gomil-skem, Anton Stenovec, posestnik in župan pri Sv Lovrencu, Jernej Novak, posestnik in župan v Podlogu, Franc Korun, poljedelec in trgovec pri Sv. Petru v Savinjski dolini, Anton Dobnikar, posestnik in župan v Grajski vasi, Franc Turnšek, posestnik v Gorici, Alfonz Šket, trgovec v Dram-Iju, Miklavž Zdolšek, posestnik v Sveteljki, Franc Grzina, posestnik in župan pri Sv. Jurju ob južni železnici, Martin Zidarn, posestnik v Šmartnem ob Dreti, Franc Podbrežnik, posestnik in industrijalec v Gornjem gradu, Franc Kolenc, posestnik in občinski svetnik v Juvanju, dr. Josip Arh,
zdravnik v Ljttbnem, Matija Goričan, posestnik
in župan v Mozirju, Franc Štrucelj, posestnik in župan na Brezju, Ivan Falej, posestnik in župan v Štangrobu, Marko Blekač, posestnik in župan v Okonini, Anton Herle, posestnik t Solčavi, Lovro Vaupot, tajnik Okrajne hranilnice r Slovenjgradcu, Ferdinand Kac, veleposestnik v Šmartnem, Franc Pečoler, posestnik in gostilničar ▼ Legnu, Bernard Detečnik, poeetnik v Šmiklavžu, Ivan Schondorfer, posestnik v Starem trgu, Ivan Guzej, posestnik in župan v Šentjanžu pri Dravogradu, Ivan Verdnik, posestnik na Otiškem vrhu, Franc Navršnik, veleposestnik v Gornjem Doliču, Konrad Iršič, posestnik in gostilničar v Stražah, Martin Lenipel, posestnik in župan v Velenju, Josip Demšič, posestnik in trgovec v Velenju, Josip Skaza, veleposestnik v Velenju, Jernej Žurman, posestnik v Pesju, Ivan Gorjan, posestnik v Stari vasi, Ivan Gorjan, posestnik in župan v Skalah, Matija Orozel, posestnik in župan v Št. Ilju pri Velenju.	(Dalje.)
Pri Bfelitni loteriji Jupanoue jame"
dne 15. avg. t. L so bile izžrebane sledeče številke:
Voz zapravljivček št. 1816. — Moško kolo št. 9408. — Zaboj sladkorja št. 8796, 1Z399, 10.662.
—	Moška obleka štev. 1238. — Ure budilke štev.: 2560, 4439, 5458, 5756, 6253, 9547, 9698, 10.256, 12.223, 12.572, 15.598, 16.115, 16.756, 19.785, 19.992.
—	Zlata ura z zapestnico: 6100. — Vodna črpalka: 18.720. — Odeja. 520, 3511. — Vreča riža po 20 kg: 10.462, 10.488, 16.589. — Zavitek kave (5 kg): 1293, 17.455. — Stenska orai 5975, 10.580.
Dobitki po 200 Din: 220, 546, 846, 1776, 2256 3261, 3712, 5654, 8251, 9229, 9633, 9928, 10.925. 12.670, 13.827, 14.785, 16.259, 16.490, 18.610, 19.215 19.225, 19.815.
Dobitki po 100 Din: 1037, 1118, 1828, 1922, 2415, 3748, 3786, 3837, 5304, 5337, 5453, 5540, 10.196, 11.734, 11.935, 13.618, 14.668, 14.687, 15.736. 16.137, 17.618.
Dobitki po 50 Din: 253, 287, 336, 583, 645, 720, 882, 1112, 1195, 1379, 1482, 1597, 1612, 1797, 1836, 1967, 2586, 3293, 3349, 3396, 3938, 4279, 4327, 4448, 4476, 4550, 4585, 4866, 4870, 4921, 5154, 5184, 5450, 5622, 6108, 6527 , 6729, 6911, 8107, 8301, 8414, 8493, 8655, 9286, 9932, 10.263, 10.274, 10.278, 10.528, 10.813, 11.441, 11.456, 11.486, 11.503, 11.613, 11.930, 11.943, 12.126, 12.146, 12.203, 12.314, 12.431, 12.515, 13.231, 13.293, 13.412, 13.465, 13.478, 13.924, 14.563, 14.570, 14.641, 14.774, 14.821, 15.469, 15.701, 15.769, 15.793, 15.931, 15.946, 15.999, 16.119, 16.133, 16.153, 16.864, 17.120, 17.154, 17.436, 17.887, 17.934, 18.137, 18.152, i8.169, 18.199, 18.853, 19.133, 19.266, 19.427, 19.806, 19.877.
Dobitki po 20 Din: 7, 72, 210, 246, 254, 383, 635, 655, 692, 754, 1137, 1160, 1281, 1335, 1195, 1554, 1710, 1765, 1975, 2297, 2364, 2791, 2982, 3100, 3292, 3402, 3460, 3689, 3692, 3707 , 3709, 4399, 4528, 4558, 4759, 4936, 4990, 5157, 5227 , 5348, 5369, 5423, 5796, 5882, 5931, 6144 , 6531, 6611, 6795, 6865, 6962, 8121, 8210, 8340, 8401, 8759, 8856, 8886, 9166, 9205. 9431, 9717, 10.229, 10.419, 10.777, 11.176, 11225, 11.325, 11.383, 11.540, 11.675, 12.1%, 12.371, 12.614, 12.731, 13.158, 13.448, 13.564, 13.576, 13.730, 13.743, 13.811, 13.839, 14.172, 14.410, 14.892, 14.989, 15.308, 15,358, 15.433, 15.481, 15.564, 16.227, 16.309, 16.653, 18.655, 18.886, 19.103, 19.255, 19.554.
Dobitki po 10 Din; 80, 150, 274, 537, 658, 800, 820, 877, 1147, 1272, 1310, 1515, 1590, 1699, 1786, 1830. 1831, 1940, 2174, 2650, 2662, 2668, 2838, 3112, 3199, 3226, 3530, 3605, 3738, 3803, 4155 , 4391, 4431, 4854, 5348, 5349, 5469, 5503, 5733, 5740, 5846, 6728 6915, 728-1, 7520, 7651, 7812, 8470, 8604, 8659, 8762, 8952, 9282, 9654, 9512, 9787, 9841, 9858, 10.144, 10.353, 10.536, 10.708, 10.889, 11.145, 11.484, 11.588, 11.862, 11.904, 12.287, 12.788, 12.891, 13.285, 13.322, 13.540, 13.744, 13.875, 14.282, 14.950, 15.220, 15.354, 15.819, 16.350, 16.414, 16.475, 16.611, 16.807, 17.237, 17.558, 17.736, 17.878, 18.145, 18.171, 18.199. 18.463, 18.900, 19.127, 19.133, 19.282, 19.501, 19.618.
Dobitki se dobe vsak dan pri predsedniku društva Jos. Permetu, Ponova vas, p. Grosuplje. Kdor do 16. septembra 1929 ne dvigne dobitka, zapade isti v prid društva za ureditev »Županove jame«. — Kdor želi, da se mu pošlje dobitek po pošti, naj pošlje srečko. Poštnino plača stranka.
Štev. 23.887.
Razglas o licitaciji.
Razpisujem za prevzem
1.	Težaških, zidarskih, tesarskih in krovskih,
2.	mizarskih in
3.	ključavničarskih del
pri adaptaciji gospodarskega poslopja na veleposestvu Ponoviče pri Litiji, prvo pismeno loiertno licitacijo na dan 31. avgusta 1929 li dopoldne v prostorih gradbenega oddelka Gosposka 15-1. Podrobnosti razpisa so razvidne na razglasni deski gradbenega oddelka.
V Ljubljani, dne 21. avgusta 1929. Komisar oblastne samouprave oblasti ljubljanske
Dr. Marko Natlačen, s. r.
Stev. 23.886.
azglas.
Zahvala
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom izgube naše predobre mamice, soproge in sestre
Antonije Ziherl
se tem potom prav prisrčno zahvaljujemo. — Posebno zahvalo izrekamo častiti duhovščini, oo. kapucinom, uršulinskemu samostanu, gg. zdravnikom, gg. pevcem za v srce segajoče žalo-stinke, Prosvetnemu društvu in vsem, ki so jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti ali na katerikoli način sočustvovali, oziroma v času dolgotrajne bolezni lajšali trpljenje. Bog plačajl
Škofji Loka, dne 30. avgusta 1929.
Žalujoče rodbine:
ZIHERL, SUŠNIK, GOLMAJER.
Na podlagi člena 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921 in njegovih sprememb odnosno dopolnitev, razpisujem drugo pismeno ofertalno licitacijo
za zgradbo temeljnega praga in Mirih tri-oglatih jezbic na desnem bregu Save nad
mostom pri Kranju.
Licitacija se bo vršila dne 31. avgusta 1929 ob 11 dopoldne v prostorih gradbenega oddelka oblastne samouprave, Gosposka ulica štev. 11-1., k ier so razobešeni na oglasni deski pogoji.
V Ljubljani, dne 20. avgusta 1929.
Komisar oblastne samouprave oblasti ljubljanske t
Dr. Marko Natlačen, s. r.

MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-50 Din al] vsaka beseda SO par.
Najmanjši oglas -i* 5 Dlrt. Oglasi nad devet vrstio eo računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Službe iščejo
Trgovska učenka
stara 16 let, s 4 razr. meščanske šole, zmožna slovenskega in nemškega jezika, se želi izučiti v večji trgovini mešanega blaga. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 8864.
Šivilja-pomočnica
prikrojevalka za damske toalete in plašče, išče mesta. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8987.
ilužbodobe
Trgov, učenca
krepkega, poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, sprejmem takoj. - Klun Janko, trgovina z mešanim blagom v Prevaljah.
Zastopnika
iščem, resnega in reprezentativnega gospoda za prvovrstno zastopstvo svetovno znar- 4ovarne. Prednost imajo oni, ki govore tudi angleško. — Vprašati dnevno do petka od pol 12 do 13 v hotelu Union, soba 61.
Mizar, pomočnika
in krepkega vajcnca — sprejmem. — Anton Za-krajšek, mizar, mojster, Srobotnik 9, p. V. Lašče.
Šivilje
izurjene prikrojevalke -sprejmemo v stalno službo. F. Kos, Ljubljana, Židovska ulica 5.
Mesarski pomočnik
zanesljiv, sc sprejme, -vprašaj Maribor, Poljska ulica 12.
Išče se dekle
za vsa hišna dela, ki zna nekoliko kuhati, za kršč. družino treh članov. Reflektira se samo na pošteno in resno dekle z dežele, ki hoče imeti stalno mesto. Plača 350 do 400 Din mesečno. Ponudbe poslati: Zora Petrovič, posjednica, Ruma, Srem, Aleksandrova ulica 128.
Krojaški vajenec
za damsko in moško delo - se sprejme s 1. septembrom. - Lavoslav Čadež, Tržič na Gorenjskem.
Fotograf, pomočnik
prvovrstni retušer in ko-pist, se sprejme takoj pri D. Rovšek, Ljubljana.
Pisar, praktikantinjo
trgovskega pomočnika delikatesne stroke in učenca no možnosti vsi iz Ljubljane. sprejmem. Naslov v upravi pod štev. 8982.
Trgov, pomočnika
mešane stroke, perfekt-nega manufakturista in računarja z znanjem hrvaščine, sprejmem. S šoferskim izpitom imajo prednost. Ponffdbe s sliko in prepisi spričeval ter plačilnimi zahtevki jc poslati na Jurej Šterk, Vinica pri Črnomlju.
Samostojno kuharico
zdravo, pridno in snažno, sprejme trgov, hiša v mestu na deželi. Oseb 14. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in plačilnih zahtevkov ter prilogo slike poslati upravi pod: Belokrajina št. 8986
Pekovski vajenec
se sprejme z vso oskrbo. Alojzij Pečnik, Selnica ob Dravi.
Pomočnika
za kovanje konj in voz, zdravega in spretnega ter vajcnca, zdravega, poštenih staršev z vso oskrbo v hiši, sprejme — Josip Flander, kovaški mojster, Železniki nad Šk. Loko.
Proda se
nekaj pohištva radi selitve. - Pogledati Frančiškanska 10, I. nadstropje
Oves in koruzo
kupite najcenelc pri tvrdti
A. VOLK, LJUBLJANA
Rcsljcva ccsta 21. Veletrgovina z žitom
Kupimo
Kobilo
lepo, svetlorujavo, z belo grivo in belim repom, iiso, 174 cm visoko, 3 do pet let staro, kupim. — S. Tičar, Jezdarska 19, Maribor.
Pouk
Šoferska šola
prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega.
Perlektna kuharica
z osebno koncesijo išče v najem kako boljšo gostilno ali restavracijo. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 8974.
Vse številke
od 1—300 za zaznamovanje perila dobite pri tvrd-ki F. Meršol, Ljubljana, Wolfova ul. 5.
Modni salon
sprejme v pouk začetnico ali v izpopolnitev za izvrševanje lastnih oblek in ženskega perila. Ponudbe na upravo pod šifro »300«
Foto - Holynski
Ljubljana, Dunajska c. 6.
Od 25. do 31. teden reklame! 6 razglednic in 1 kabinet 70 Din
6 mizar, pomočnikov
prvovrstnih, pohištvenih, in 3 mizarske vajencc -sprejmem takoj. - Jakob Škrbinc, Splošno pohištveno mizarstvo - Viž-marje 39.
U«
Kislo zelje
novo, prvovrstno, v vsaki množini, dobavlja po zelo nizki ceni. - J. Ora-žem, trgovina kislega zelja, Moste pri Ljubljani.
Bencin motor
malo rabljen, 16 HP, zn. Langen & Wolf, prodam po zelo ugodni ceni. Jos. Oražem, Moste pri Ljublj.
Prodam
stavbne parcele pri Stadionu ob Dunajski cesti v Ljubljani. Jerko, Črnuče
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisti beli puh kg po 300 Din. L. Brozovič, ke-mička čistiona perja, Zagreb, Ilica 82.
Prešo za sadje
močna, prodam za 500 D. Naslov v upravi št. 9040
Voziček na peresih
dobro ohranjen, naprodaj. Poizve se Kersnikova 3-1. Ljubljana.
Domači zajci
odraščeni mladiči, pravi chinchila, se prodajo go-jiteljem. Ogledajo se lahko pri Blatniku na prostoru Ljublj. velesejma.
Pokrajin, razglednice
izdeluje poceni in dobro lotoatelje Meyer, Maribor, Gosposka ulica 39.
Brizgalni aparati
za barve in lak
pri
Bogdanov & Co., Sisak (Velesejem)
Nova Wanderer kolesa
prodajamo po znižani cc-ni. Pavel Stclc, družba z o. z. v Ljubljani.
Vse na obroke
Kolesa za gospode in dame, motorna kolesa, šivalne stroje za krojače, šivilje in privatnike, žepne ure za gospode in dame, stenske in budilke, ter razne vrste gramofone prodajamo na dolgoročne male obroke vsakomur. -Pošljite natančni naslov pod šifro »Na obroke 9037« na upravo in mi Vam pošljemo takoj našega zastopnika na dom.
nAM^iM
Šoferska šola
oblastveno koncesijonira-na, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleivveisova cesta 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Prihodnji redni tečaj prične 1. septembra. Poučujem tudi privatno.
/"I	J*| .V	• .
Gostilničarji, pozor!
Pristne domače in ogrske salame, kakor tudi najfinejši polemendolski sir nudi delikatesna trgovina
I. BUZZOLINI, Ljubljana, Lingarjeva ul.
(za škofijo).
Na drobno! Na debelo!
Moderno Kopališče
v Mariboru, Ob bregu 23, se je odprlo. Kadne in solnčne kopeli, masaža za dame ob torkih, sredah, četrtkih in sobotah, za gospode ob ponedeljkih in petkih, odprto od 8 do 19. - Za obilen obisk sc priporoča
Julija Kefer.

Suh lokal
pripraven tudi za skladišče, se v sredini Ljubljane takoj poceni odda. Pojasnila daje G. Jurasek, Ključavničarska 3/II, Lj.
Poziv.
Matija pl. Wišak, trgovski potnik, naj vrne kolekcijo vzorcev takoj, ker že nad eno leto nima pravice zastopati moje tvrdke. — Janko Kos, čevljar, Ljubljana - Tržaška cesta -»Stan in dom«.
JAVNA ZAHVALA
Dne 4. avgusta sem imel nesrečo pri kopanju v Boh. jezeru, katera bi bila kmalu zahtevala moje življenje. Za srečno rešitev se imam zahvaliti g. Tomažiču, uradniku v Boh. Bistrici, g. dr. Jenku, primariju, in g. dr. Švigelju ter g. Gregorinu za vožnjo, pa g. dr. Alojziju Vačck za prvo pomoč v nezgodi. - Jožef Dobravec, Češnjica v Bohinju.
Prva celotna izdaja 1 Doktorja Franceta Prešerna
zbrano delo
Cena Din 40'—, eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je naša srčno ljubljena, skrbna in dobra sestra, teta itd., gospodična
HELENA LEBEN
v 61. letu starosti, previdena s sv. zakramenti, mirno in vdano v Gospodu zaspala. Nepozabno, blago rajnico smo dne 21. avgusta ob 9 zjutraj položili na farnem pokopališču v Horjulu k večnemu počitku. — Vsem, ki ste jo poznali, jo priporočamo v pobožno molitev in v blag spomin.
V Horjulu, dne 21. avgusta 1929.
Žalujoči rodbini LEBEN in ŠKET.
20°/o kronske bone
kupuje proti gotovemu plačilu Pučka štediona, Osijek, Desatičina 27.

Dijaka
nižjih razredov, sprejmem na stanovanje. Drugo po dogovoru. - Naslov pove uprava pod št. 9029.
GANZ-ovi
valjčni mlevnikl
so povsod poznani, z izvrstnimi
valjarji
iz
trdega liva
Jugoslovensko GANZ O. O.
BEOGRAD
Karadjordjeva ul. 75 Tel. 23-90, 44-33

ZAGREB
Draškovičcva ul. 27 Tel. 55-87
t V globoki žalosti naznanjamo, da jc naša predobra mama, babica, prababica in' teta, gospa
Heleno Trdino
dne 21. t. m., previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v petek, dne 23. avgusta 1929 ob 3 popoldne iz hiše žalosti, S'p. Šiška, Gubčcva ul. 17, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 21. avgusta 1929.
ŽALUJOČI OSTALI.
10 dobrih zidarjev
se takoj sprejme. — Stalno delo do zime, povečini pod streho. Zgradba Hotela »Črni orel« » Mariboru. Stavb, podjetja Kiffmann - NassimbenL
Z trgov, pomočnika
za detajlno trgovino in skladišče jajc sprejme veletrgovina ED. SUPPAJNZ v PristavL Rokopisani oferti z referencami poslati na imenovano tvrdko
Dober nakup
zviša VašT promet, zato obiščite
LIPSHI JESENSKI VELESEJM 1929
splošni, tehničniin stavbeni velesejm 25.—31. VIII.
tekstilni velesejm....... 25.-28. VIII.
velesejm šprtnih predmetov . . . 25.—29. VIII.

Vsa pojasnila se dobe pri častnih zastopnikih
za ljubljansko oblast: StCgU, L|Ubl|QnO, Gledališka 8, tel. 2925 — za mariborsko oblast: dr. Schelclienbauer. Trg Svobode, Maribor
o.5
KI N N® J
® o oh ° K S U
0	CL,
3 > d 13 .o
1
i a »j®
d
S.5.
«(nQ nO
2 N ** OMQ
Ig2
•S B-S -n"5
> -, K-4 GJ »-J
.Eo.
3 i< 8
]Q 8-g
''hh
Szls
3>Z I 1/3
JSoiOJ 'a
<00 d-S ggu^ssi
_ — o v ,
| "H IUd
af—
cd f-< w oo
« Hc/OU, CM
Francis Jammes:
26
Rožni venec v solnca
»Da.«
»Poglej sedaj roko svojega starega križa. Povej mi, kaj si storil s svojo roko, ti, ki si tako zelo veren; da te morem posnemati in da osvobodim Boga.«
»Draga Dominika, moja roka marsikaterega tlela ni storila, toda pošteno sem jo prožil in storila je nekaj dobrih del, branila je pa tudi domovino.«
»Ali si koga ranil ali ubil?«
»Da, v vojni.«
: Jaz pa hočem s svojimi lastnimi rokami zavezovati rane in pokopavati mrliče.«
In nato je dodala:
»Pravzaprav je isto, kar si delal ti in kar bom delala jaz. Pred Bogom je isto in to stvar je treba razumeti.«
»Torej hočeš pristopiti k Rdečemu križu?«
»Stric Hektor, pri Rdečem križu sem že in imam spričevalo za bolniško strežnico.«
»Res je, pri vseh mogočih društvih si že, razen tega tudi pri prostovoljnem društvu za otroke, poslane v košarah.«
Lahno se je nasmehnila, potem pa zopet resno dejala:
»Imam spričevala, toda vojske niso samo v kolonijah, temveč tudi tukaj v Franciji.«
»Saj nimamo vojske, čeprav je vojna nevarnost zelo velika.«
»Res? Poslušaj, stric!«
rrmrAri ^otn flrnrrn // v v/x i) viv>iv_- ui ugu>\\
»Naš Gospod je dobil sunek s sulico v srce. Ali
si dobil sunek s sulico v srce tudi ti? In kako je treba izvleči sulico iz srca našega Gospoda?«
»Na ta način, da mu darujemo rano svojega srca.«
»Ali si mu ti daroval svojo rano?«
Premišljal je, potem pa je dejal:
Da, oni silni sunek s sulico, o katerem sem ti pravkar govoril.«
»Poslušam.«
Kaj si storil, da si oprostil noge našega Gospoda?«
Slabo sem jih snel, kot vidiš. Preveč sem poznal slavo in premalo vsakdanjo revščino.«
Dominika je prijela starca za roke. Pogledala ga je neizrečeno ljubo ter mu dejala:
»Tudi jaz hočem poznati vsakdanjo revščino.-?.
Razumel je, solza se mu je zaiskrila na očeh ter padla na dekletove lase kot kaplja viharne noči, ki je padla na rožo.
»Ti si moje edino veselje na tem svetu, imam pa že 85 let.«
Čutila je, kako se zadira v njeno lastno srce sulica križanja mnogo bolj kot tedaj, ko je odslovila svojega zaročenca.
On je pa hitro premagal svojo ginjenost in vprašal skoraj veselo:
»Kaj pa tvoj majhni deček? Kaj misliš storiti z njim? Tvoja mama se je še včeraj pritoževala. Malo moramo pomisliti, kako bi jo pomirili, saj je čisto drugega naziranja kot sva midva.«
Tako velika je bila moč volje teh dveh bitij, ki sta bili lako različne starosti, toda istega značaja, da ni bilo dvomiti niti za trenutek, da je božji vihar za-vršel po njiju dušah.
»Mali Januarij?« je dajala. »Služkinja mu daje piti v moji odsotnosti. Mesec in pol je že star in manj dela je z njim kot z mladim konjem. Ne bi ga hotela poslati v sirotišnico, hočem ga dobro preskrbeti.«
»Jaz mislim, da ne bo nihče zanj plačeval. Dam ti na razpolago denarja, kolikor ga rabiš.«
Dominika se je nasmehnila. Oblekla je bila spet svoj kožuh, zakaj ura je kmalu morala biti dvanajst. Admiral je videl, da je Dominika pogledala na zeml jepisno karto, katera je ležala na njegovi pisalni mizi. Bila je slikana z modro barvo na prt iz kitajske svil? ter predstavljala nebo z vsemi zvezdami.
»Ta karta,« je razložil admiral, »je neprecenljivo darilo, ki mi ga je dal jezuit, kateremu sem izročil malega najdenčka iz avstralskih otokov. Narisal jo je mlad Mongol, ki je postal katoličan, a jc bil pozneje radi svoje vere pribit na križ. Nekaj tednov pred njegovim mučenjem jo je poslal prečastitemu očetu in ta mi jo je dal. Le poglej dete moje...«
In stric Hektor je s prstom kazal Dominiki napise v oglih ter ji jih je prevajal:
»Siang-ju, po milosti krsta otrok katoliške cerkve, je v slavo Brezmadežne sestavil ta načrt nebes.
Oglejmo si te zvezde. Tvoje rojstvo in tvoja smrt sta zapisana v vzliajanju in zahajanju zvezd na nebesnem svodu.
Ene prinašajo lepo vreme, drugo pa meglo, viharje, dež, sneg, točo in blisk.
Zadostuje pa najmanjše delo .usmiljenja, ki gp storiš v imenu našega Gospoda, zadostuje kozarec vode, ki ga ponudiš svojemu bližnjemu, da Vsemogočni odstrani od tobo blisk, točo, sneg, dež, viharj" in meglo .. .*